Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski	narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
številka.	JToliet,	Illinois, H. februarja, lteta JLOOl.	Letnik X
VELIKANSKI TRUST ZDAJ ORGANIZOVAN.
Andrew Carnegie je prodal svoje koristi John Pierpont Morgan & Co. za veliko vsoto.
Sedaj je spojen trust, ki bo vladal vso jekleno industrijo.
Njegov kapital #1,000,000,000.
$
1 JE
New York, 0. febr. — JolinPier-pont Morgan & Co., privatna bančna tvrdka, ki je v zadnjih letih igrala veliko ulogo v raznih železniških pokupili, je napravila z Andrew Carnegie-jem kupčijo, h katero prevzame ona vse delnice "jegovih jeklenih tovarn, ki bodo tvorile podlago gigantični kombinaciji, v kateri bo interesovano imetje v skupni vrednosti $000,000,000. S
Carnegiejeva Steel družba lastuje sledeče jeklene tovarne:
Edgar Thomson Steel Works v Bessemer, obstoječih izdevetih blast furnace-ov; štirih konverterjev Bessemer jekla, po 15 ton na jedenkrat, in dveh mlinov za železniške šine. Letnakapaciteta teh tovarn je 2,550,-000 ton.
Duqiiesne Steel Works v Duque-sne.— Štiri "blast furnaces', rovarna za Bessemer jeklo, tovarna za 'open hearth' jeklo, dvanajst plavžev s 50 ton kapacitete, dva 'billet' mlina, 'angle bar' mlin. Letna kapaciteta teb tvornic je 1,050,000 ton.
Carrie Furnaces v Rankin. — Dva popolna 'blast furnaces'. Njih letna kapaciteta je 250,000 ton.
Lucy Furnaces v Pittsburgu. — Dva popolna 'blast furnaces'. Letna kapaciteta 200,000 ton.
Homestead Steel Works v Mun-hall. — Bessemer plant, 40 'open
SPLOŠEN STRAJK UTEGNE NASTATI.
Predsednik Mitchell seje vnovič potegnil za premognrsko unijo na shodu v Columbus.
Treba seje sporazumeti o plači, drugače preti štrajk.
Trpele bi vse Združene države.
|


d'
bi«* A
JOI1N L>. KOOI^EFELLEB.
spojitvijo interesov še drugih indukcijskih družb v to organizacijo, "ode ta velikanski trust imel skoro Jeden bilijon dolarjev — * 1,000,-000,000 — kapitala. Spojene s tem trustom bodo naslednje družbe:
The Carnegie Co., s $320,000,-°°0 avtorizovane kapitalizacije.
The Federal Steel Co., z »200,-000,000 avtorizovanega kapitala.
The American Steel and Wire z $00,000,000 kapitala in sedaj kontrolovana po John W. Gates in n3egovih tovarišev v Chicagi.
The National Steel Co., kapitali-z°vana s $50,000,000.
Poleg teh družb je še nekaj drugih, ko jih skupni kapital je $295,-°°0,000, in ki so tako ozko zvezane 8 preje imenovanim trustom, da se na njih harmonično delovanje z njim
v«akdo lahko zanese, če tudi same dejanski ne stopijo v trust. Te so: The American Bridge Co. s ^0,000,000 kapitala.
The National Tube Co. z «80,-000,000.
The American Sheet Steel Co. z ^52,000,000.
The American Tinplate Co. s $50,000,000.
The American Steel Hoop Co. s $33,000,000. Iz urada J., P. Morgan & Co.,' v
ANDREW CABXE01E.
hearth furnaces', štiri 'blooming mills', štiri 'structural trains', dva 'slabbing' mlina, štiri 'plato' mlini, jedna 3,000 ton in jedna 10,000 ton preša. Letna kapaciteta je 1,300,000 ton.
Poleg tega lastuje kompanija še veliko drugih imetij, kakor razne železnice, ladijeza prevažanje rude, oljnate vrelce, železne rudnike itd.
1-exel Building se bo v bodoče
<Y

D
kontrolovala lahko vsa jeklena industrija po deželi brez vsake ovire.
se že vse te družbe spoje v Jedno, ali pa ostanejo v kombinati, kakor sedaj, bo J. P. Morgan VRejedno imel v rokah kontrolo. Je-den njegovih sodrugov je tudi John Rockefeller.
Posredovanja za pokup Carnegie-Jevih interesov so se vršila tukaj. V začetku se je zdela njih cena previsoka, ki je bila ta, da se Carnegieju Plača za njegove delnice toliko, ko-Jikor so mu nosile vsako leto v zadkih letih, na čemur so se slednjič vendarle pogojili. Natančne cene, ?a ka^ero je Carnegie prodal svoje interese, pa ni m()g06e dognati.
Andrew Carnegie jelastoval *86,-379,000 vrednosti v delnicah. Par v red n os t vsake njegove delnice je "la $1,000, a so vrgle na denarnem trgu v zadnjem času vednopo $1,500. v plačilo teh delnic bo prejel Car-negie deloma denarne vsote v goto-m» deloma v bondih.
Ekspresni voz okraden.
New York, 4. febr.—Voz Adams Express kompanije, pripet k vlaku vozečem iz Philadelphije do tukaj, je bil okraden pretočeno soboto Vzetih je bilo raznih stvarij, vrednih skupaj kakih $4,000. Rop se je zasledil šele potem ko je dospel vlak na postajo v Jersey City.
Ekspresni vslužbenec Thomas Barber, ki jo oskrboval vagone A-dams Expres kompanije, je imel po velje ostati v jednem vozu, kjer so bili shranjeni demanti in druga zlatnina. Sodi se, da so lopovi s ponarejenim ključem prišli v drugi voz.
Hiša se je zrušila.
Pittsburg, Pa., 4. febr. — Ves sprednji del velikega dvojnega žele znega poslopja, v katerem je imela Stevenson & Foster Printing kompanija svoje tiskarniške prostore, se jo zrušil danes zjutraj. Razvaline so se potem še vžgale in vničenje poslopja je bilo popolno. Od tiskar-niŠkih vslužbencev se ni nihče poškodoval^ ker so se vsi še v času rešili. ___________
Morilec soproge usmrten.
Cainden , N. J., 5. febr. — Ro bert F. Hill je bil danes obešen v okrajni ječi vsled umora svoje žene Edith. Vse se je vršilo.brez ovir in Hill je šel pogumno v smrt. Bil je star 28 let, umorjena soproga pa 25 Dne 9. junija 1900 je vstrelil in usmrtil svojo soprogo vsled ljubo sumnosti ter potem skušal končati še samega sebe.
Zapplila ječo i« poginila.
Columbia, Mo., 5. febr. — Henry Arthur in Clifford Christian, dva mladeniča, aretovana, ker sta delala nemir na plesišču, sta bila sinoči v ječi sežgana do smrti. • Bila sta pi jana, in ne vedoč kaj delata, sta za palila ječo.
Columbus, Ohio, 5. febr.—Predsednik John Mitchell, združenih rudarskih delavcev, ali premogarske unije, jo svaril danes pri skupni konferenci premogarjev zoperatorji, da bi nedoločitev plačilne skale rudarjem na tem shodu povzročila splošen štrajk, čegar posledica bi bila, da bi prenehalo kopanje premoga po vsih Združenih državah. Dejal je dalje: "Nedoločitev plače bi vodila prihodnjo leto do največje krize v industrijski zgodovini, te deželo. Odgovornost leži na nas. Rudarji ne zahtevajo ničesar več, kakor kar jim gre, a to pahočejodo zadnjega vinarja, in bodo pri tem tudi ostali."
Skupna konferenca se je bila sešla nepričakovano hitro, da vzame na znanje poročilo komiteja o plačilni skali. To je bilo z ozirom na to, da bi bilo težko priti do sporazuma.
Na vsaki zahtevi so sepremogarji in operatorji diametralno razločevali. Reklo se je, da bo štrajk nastal v 24. urah ako se zahtevam premogarjev ne ugodi.
Pozna ugrabilce Cudahya,
St. Paul, Minn., 3. febr. — Načrt za ugrabitev Cudahya je bil že skovan pred 5. leti v Omalii. To je izpoved«! Adelbert Lawton, kaznjenec v minnesotski državni kaznilnici, ki ima tamkaj prestati kazensko obsodim 15. let in 4. mesecev vsled umora. Lawton želi sedaj pornilo-ščenja in del nagrade za dovedenje policije na ono mesto, kjer so ugra-bilci skriti. Zadovoljen je z dvema tretjinamanagrade, ki znaša$25t,000.
Lawton je izpovedal svojo izjavo, ne da bi omenil kako ime. Dejal je, da so bili načrti dogotovljeni v Omahi pred petimi leti, in da se on naj-prvo ni soglašal z njimi, zato, ker je bil deček, kojega so nameravali ugrabiti, tedaj še premlad- Nadalje-vaje o tem je dejal: ''Mi smo sklenili storiti to stvar ravno na isti način, kakor je bila sedaj storjena. Najeli smo isto hišo in imeli pisma spisana ter pripravljena, da jih oddamo Edward A. Cudahyu. Ko sem bral dogodbo o ugrabitvi, mi je bilo takoj vse natančno znano, kdo jo je bil storil, in sedaj tudi vem kje so dotični zločinci. Ako mi je dana prostost, priti jim hočem na sled v petih dneh."
KRALJICA VIKTORIJA SEDAJ ŽE POČIVA,
Njeno truplo sedaj leži poleg kralja Albertu v Frogmor inansoleju v Windsor ju-
Nemškemu cesarju na povratku prirejene burne ovaeije.
30,000 vojakov mora v Afriko.
Potres metal ladijo.
San Francisco, Cal., 5. febr. — Parnik Guatemala, ki je dospel semkaj iz južne Amerike, poroča, da je občutil C. j an. 100 milj južno od Guayaquil in pet milj proč od brega največji potresni sunek, kar ga je še kedaj občutil v onih vodah. Več kakor jedno minuto so se neprenehoma nadaljevali sunki in vsaki jo ladijo skoro vzdignil. Slabejši sunki so trajali za tem tudi več minut. Po prihodu v Guayaquil je izvedel kapitan, da je bil ta potres najinočneji v zgodovini onega mesta, a vsled nizkih poslopij ni nihče izgubil življenja, ker so takoj po prvem sunku ljudje zbežali na javne trge v varnost.
Delavci deležni dobička.
Evansville, Wis., 5. febr. — The Baker Manufacturing kompanija je uvedla načrt, po katerem bodo njeni delavci deležni družbinega dobička, kar jim bo v veliko korist. Delavei bodo prejeli kot delež njih dobička vsoto jednako 82.7 odstotkom njih letne plače. Od te vsote se jim je plačalo 15 odstotkov v gotovini, in 85 odstotkov v družbinih delnicah, noseče petodstotne obresti. To darilo je torej jednako v gotovem denarju 20. odstotkom njih letne plače. Plača vseh delavcev na leto znaša $41,826 in vsota razdeljena med nje kot delež njihovega dobička pa $5,038 v gotovini in $28,551 v delnicah. '
Število zveznih vojakov.
Washington, D. C., 4. febr. Vojni tajnik Root je sporočil danes kongresu moč organizovane milice in število mož zmožnih za vojaško službo. Število zadnjih širom vseh Združenih držn,v je 10,432,043; organizovane milice pa je 110,542 mož.
Vihar pospeševal požar.
Nashville, Tenn., 3. febr. — Nocoj je divjal tukaj med 9. uro in polnočjo grozovit požar, pospeševan od hudega viharja. Razdejal je lesna skladišča in poslopja last W. B. Earthniana & Co., lesnih trgovcev na debelo, nekaj vagonov Louisville & Nashville železnice in nekaj lesenih hiš v ubožnem delu severneg:' Nashvilla. Škode je za $100,000, deloma pokrite z zavarovalnino
Dallas, Tex., 3. febr. — Šerif Johnson jo nocoj trdno prepričan, da je H. C. Henderson, kojega je včeraj aretoval, jeden izmed Cuda-hvevih ugrabilcev. Henderson je imel v petek zavitek denarja v zua-sku $1,000 in ni mogel zadostno d
izati, kje ga je dobil, kakor tudi ne, kako je prišel do sliko Pat Cro-we-a, katero je imel v svojem kov-čegu. ____
Zločinci naj bodo bičani.
Hartford, Conn., 5. febr. — Zastopnik Freeman iz Ilartforda in imen i cen pravnik, je danes stavil v postavodajalstvu predlog za bičanje zločincev. Za dečke pod 10. letom, krive kakega pregreška, kini kriminalen, naj se rabijo brezove šibe ali usn jena jermena. Za može, obsojene vsled pretepanja žen, ugrabljenja z namenom zahtevanja odkupnine ali kakega drugega zločina, vsled katerega trpi kaka oseba telesno poškodovanje, naj se rabi usnjen jermen. Poleg bičanja se kazen poostri lahko
Truplo pokojne kraljice Viktorije je bilo pretočeni pondeljek 4. febr. položeno k večnemu počitku v Frogmor mausoleju v Windsor palači poleg kralja Alberta, Viktorijinega soproga. Preneseno je bilo-tjekaj iz Albert Memorial kapele, kjer je ležalo od sobote v velikanskem sijaju.
Pogreb po Londonu v soboto zjutraj je bil veličasten, kakoršnega svet še ni bil videl. Ljudstva se je kar trlo. Pričakovati je bilo veliko več nezgod, kakor pa se jih je pripetilo, kajti ljudstvo je bilo silno brezbrižno. Vgnječi so umrli štirje, 70. osebam so bile zlomljene roke, noge ali rebra, in več kakor 1,500 jili je padlo v oinedlevieo, da jih je morala ambulanca prepeljati v bolnišnico.
Nemškemu cesarju so na povratku v Berlin, v torek 5. t. m., po Londonu prirejali velikanske ovaeije. Zdelo se je, kakor bi bilo mesto p polnoma pozabilo na žalostne dogodke in prizore prejšnjih dni}.
Govori se, da je bil Viljemov o"'. ': političnega pomena, da je namreč ' <nil svojega najstarejšega sina Friderika Viljema s princesinj
Filipinski položaj.
Manila, 4. febr. — Domačini so prinesli novico v Batangas, da so se pred jednim tednom domačini iz otoka Mindoro vzdignili zoper ystase in usmrtili vstaškega gover-nerja. Na onem otoku ni nobenih zveznih čet.
Federalna stranka v provinciji Bataan, vštevši župane vsakega sela, je imela včeraj velik shod v Orani in sklenila obvestiti vstaše po Ba-tfianu naj v teku jednega tedna prestanejo s sovraštvom zoper Združene države, drugače bo ljudstvo pomagalo Amerikaneem, da jih ukrote in polove.
Podaje in manjše praske se nadaljujejo po južnem Luzouu. Nekaj vstašev je bilo vbitih. Amerikanci so ostali vsi nepoškodovani.
V zadnjem času vlada veliko gibanje med filipinskimi naprednjaki vsled tega, bodo-1 i redovniki odposlani nazaj na župnije ali ne. To gibanje posebno izkoriščujejo pro-te^tantovski ministri ter netijo sovraštvo po otoku napram katoli-čanstvu.
Niso mogli do denarja.
Toledo, Ohio, 5. febiv. — Sedem roparjev je napravilo danes zjutraj uri drzen poskus, da oropajo
;>b 1.
se z
zaporom, v katerem slučaju mora ječar prevzeti bičanje. V drugih slučajih naj stori to delo v to postavljeni sodnijski služabnik.
gareto Connauglit-sko, nečakinjo sedanjega kralja Edvarda VII.
Svlvania Saviugs banko v Svlvania. Poleg tega, da so precej .poškodo-| vali poslopje in vnanja vrata bla-gajnice ter odnesli za nekaj dolarjev revenue-znamk, niso roparji storili nobene druge škode. Prišli so v mesto na 'liandcari' ter odšli na isti način, hiteči na vso moč proti To-i ledo. Banka je imela tedaj shranje-1 nih kakih $30,000. Roparji so rabili nitroglicerin v svojih poskusih, da
odpro vrata notranjega dela blagaj-Vojni urad je naznanil, da bo v | ^ ^ e, )ozija je vzbudUa A. D.
bližnji bodočnosti poslanih 30^)00 i Ran<i{iu.a> ki je spal v svoji proda angleških vojakov v južno Afriko,	. tik	Q Love.
Poročila so namreč došla v London, da so Buri zopet enkrat porazili Angleže, ter da sedaj prodirajo proti Lorenzo Marquez, v portugalski del Afrike.
18 rdečekožcev zaprtih.
Muskogee, I. T., 3. febr.—Chit to llarjo ali 'Crazy Snake' (neumna kača), vodja nemirnih Creek Indijancev in sedemnajst manjših vodij je sedaj varno zaprtih v tukajšni zvezni ječi, kjer bodo čakali sodbe radi obtožbe veleizdajstva,Indijance je pripeljala semkaj četa A, 8. kava-lerije iz Henrietta v spremstvu zveznega maršala Bennetta in njegovih mož. Govori se, da se bo vršila proti nekaterim advokatom sodnijska obravnava, ker so obdol-ženi, da so zapeljali Indijance na napačna pota.
Maršal Bennett pravi, da dočim se največ Indijancev sedaj skriva, drugi se vedno skušajo obdržavati shode. Posadka bo poslana jutri, da aretuje glavnega vodjo Creek plemena Latah Micco-j a. Harjo zani-kuje, da so imeli Indijanci kak namen pomoriti belce.
Želi aretovati zločince.
Lexington, Ivy., 3. febr. — Danes se je izvedelo, da namerava go-verner Beckham iztrebiti kentucky-ške gore vseh morilcev ali vsaj onih oseb, katere so porotniki obdolžili umora in ki se sedaj izogibajo are» tovanju. Nameravano je v načrtu, da se odpošlje kolonel Roger D. Williams s prvim bataljonom državne milice v Manchester ali kak drug primeren kraj ter obkoli tamkaj vse zločince in jih izroči v roke pravici. Istočasno bodo vojaki skušali aretovati John L. Power-sa in Berry IIo-ward-a, obsojena umora prejšnjega governerja Wm. Goebel-a in vstavljajoča se aretovan ju. V Clay county samem je štirinajst mož obdolženih umora, ki ne niso bili aretovani.
well-a, ki stanuje preko ceste. Ivo sta prišla venkaj so ju takoj pograbili roparji, ki so bili vsi oboroženi ter jima vkazali naj bodeta tiho in se spravita nazaj, kar sta tudi storila. Alarmovala pa sta kmalu vse mestice, kakor hitro sta se počutila dovelj varne.
Najnovejše novice.
Ilolandska kraljica Vilhelmina se je poročila 7. t. m. v Hagu z vojvodo Henrikom, izhišeMeklenburg-Šverinske. Vršile so se velikanske slavnosti.
Cesar Franc Jožef se bo baje odpovedal vladi. Tako poročajo poročila iz Pariza, da se potem lahko poroči z dvorno igralko Katie Sehratt. Prestol bo zasedel nadvojvoda Ferdinand, kise je lani poročil z grofico Chotek.
V mestu Baku, v ruski Transkav-kaziji je divjal 5. t. m. velikansk požar, ki je razdejal 40,000,000 pudov surovega petroleja.
Ponuja $500 za morilca.
Savannah, Mo., 5. febr.- Andrew County sodišče jo danes zopet vzelo v roke umor Frank L. Richardsona ter sklenilo darovati 8500 nagrade onemu, ki mu da kak dokaz, po katerem bi bilo mogoče1 zaslediti morilca.
Yaquis vbili 100 Meksikancev.
i'otain, Meksiko, 5. febr.—Yaqui Indijanci so v gorskih prelazih vzhodno od Ures iz zasede napadli mek-sikanske vojake in vbili ali pa ranili sto izmed njih, predno so se oni mogli umakniti. Boj se je pripetil v najbolj divjem gorskem delu, ne daleč od glavnega indijanskega tabora. Zadnjo soboto ko so vojaki počivali v neki dolini, so jih Indijanci napadli od obeh stranij ter jih postrelili sto predno so mogli priti v zavetje. Mnogo izmed mrtvih vojakov je bilo potem. razmesarjenih od Indijancev.
Pet otrok se je zadušilo.
Milwaukee, Wis., 3. febr. — Pet otrok, v starosti od '2 do 13 let, od Mr. in Mrs. Andrew F. Luebke, je bilo zadušenih in Mrs. Beiwater, ki je bila pri njih, hudo opečena,vsled eksplozije svetilnice. Stariši otrok so bili iz doma ko se je nesreča pripetila. Ne ve se kaj je povzročilo eksplozijo. Otroci so bili v postelji ko se je pričel ogenj ter bili zadušeni predno so jih mogli rešiti.
Voznik razstreljen na kosce,
Muncie, Ind., 3. febr. — Naravni plinov pas po Indiani za 300 iniljna okoli se je danes opoldne vnovič prav dobro pretresel vsled eksplozije nitroglicerina na Washington Painter farmi, 15 milj zahodno od tukaj, in le koščki jednega para konj in dve rebri in jeden prst njih voinika so mogli najti po razstrelili.. Perry Fort, star 45 let, iz Knight«--towna, je prepeljaval 7Q0 kvavto*, nitroglicerina v skladišče na Painn iv farmo, za rabo pri oljnatih vrelci!.. Eksplozija se je pa pripetila ravt » ko je voznik skladal nitroglicerlu raz voza.
Kozja bolezen na vlaku.
Merili, Wis., 5. febr. — Štirinajst mož je kvarantovanih v osebnem vozu v tem mestu stoječem na šentpavelski železnični progi med 3. in 4. cesto v tem mestu. Sprevodnik Gid Little je dobil v osebnem vozu nekega moža, o katerem je sumil, da ima koze, še predno je vlak dospel v Tomahawk sinoči, vozeč proti jugu. Brzojavil je tjekaj zdravstvenemu uradu, ki je bolnika spravil v bolnico. Štirinajst drugih mož, ki je bilo blizo okuženca pa so popustili v posebnem vagonu v tem mestu. Danes zjutraj so vsem stavili koze jim premenili obleko ter jih bodo spustili na prosto, kakor hitro bo železnični voz natančno disinfektovan.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 7. fcbr—Pretečeno nedeljo nas je obiskal hud sneženi vihar, ki je zakril vse mesto v belo odejo. Pihal je največ s severovzhoda in severa, od Michiganskcga jezera semkaj. Premet na cestah je bil dokaj oviran in ceste so bile tudi sk-oro prazne peščev.
— Na ti strani podajemo citalcem sliko tukajšne katoliške bolnišnice sv. Jožefa ki je pod vodstvom fran-x-iiSkanskih sester Presv. Srca.Vsta novljena je bila 12. avg. 1882, ter je v času svojega obstoja oskrbovala že več ko 10,000 bolnikov. Lani jih je imela v oskrbi 057, izmed katerih je bilo 662 moškega in 296 ženskega spola. Po narodnosti je bilo izmed bolnikov 413 Aineri-kancev, 164 Ircev, 134 Nemcev, 121 Slovencev, Hrvatov in Slovakov, 35 Švedov, 23 Italijanov, 17 Poljakov, 17 Angležev, 8 Rusov, 8 Škotov, 6 Ogrov, C Švicarjev in 5 Francozov. 648 bolnikov je popolnoma ozdravelo, 234. se je zboljšalo zdravje, 54 jih je umrlo in 21 jih je bilo prenesenih v bolnico umirajo' oih. — Poleg Johna Kočevarja, kateremu gre vedno na boljše, so sedaj v bolnišnici še sledeči naši rojaki:
Niko Brine, kateremu so na potu iz Chicage v Joliet zmrznili prsti na nogi. Prepotoval je namreč to pot peš.	»
B laž Stimac in Anton Mihelčič sta bolna na mrzlici, katero sta prinesla s seboj iz gozdov v Mississippi
Chicago, 111.—(Sveto leto.)
Mil. nadškof chicaški je razposlal župnikom svoje nadškofi je naslednje pismo, ki se je čitalo po vseh cerkvah v nedeljo, dne 3. februarja. Pismo slove :
Z apostolskim pismom z dne 25. decembra 1. 1900 so proglasili sveti Oče, Leo XIII., za dobo šestih mesecev tega leta popolni odpustek Svetega leta.
Torej naznanjamo vsem vernikom chicaške nadškofi je ta jubilejni odpustek in določimo čas, v katerem se more zadobiti od tretjega febru-varija do tretjega avgusta, vstevši oba dneva.
Ob jednem podeljujemo s tem pismom za isto dobo vsem pooblaščenim spovednikom naše nadškofije vse izvanredne fakultete, kakor so naštete v papeževem dekretu, katerega bo poslal nadškofijski kancelar vsacemu župniku po jeden iztis. Pogoje za pridobljenje jubilejnega odpustka našteva omenjeni dekret tako-le :
"Vsem vernikom obojega spola in v vseh delih sveta, tudi onim, ki bo lansko leto prišli v Rim in že za-dobili popolni odpustek Svetega leta tam ali kakorsibodi kje drugej, dovoljujemo in podeljujemo po usmiljenju Gospodovem za enkrat popolni odpustek in odpuščenje vseh grehov, ako v šestih mesecih od dne proglašenja tega pisma v vsaki škofiji, obiščejo katedralo v škofovskem mestu in v druzih mestih glavno cerkev in še tri druge cerkve v ravno tistem mestu, kakor jih določi škof, najmanj enkrat na dan za petnajst zaporednih ali nezapored-nih dnij, naravnih ali cerkvenih (cerkveni dan se šteje od večernic jednega dne do popolnega mraka prihodnjega dne); ako pobožno molijo k Bogu za povišanje svete cerkve, zatrenje krivih ver, edinost katoliških vladarjev in izveličanje krščanskega ljudstva ; in ako se skesano spovedo in prejmejo sveto obhajilo. Vendar velikonočna spoved in velikonočno pv. obhajilo ne zadostujeta za pridobljenje jubilejnega odpustka. V krajih pa, kjer ni štirih cerkev, imajo škofje oblast določiti manjše število cerkev ali tudi le jedno cerkev, če je samo j ed na v dotičnem kraju, in to morajo verniki obiskati tolikokrat, kakor je zapovedano, po štirikrat na dan, tako,da jo obiščejo sestdeset-krat v petnajstih dueh zaporedoma ali v presledkih.
Glede obiskovanja cerkev v Chi-cagi določujemo, da imajo verniki obiskati po zgoraj navedenem načinu katedralo (škofovo cerkev), svojo farno cerkev in dve drugi cerkvi. kateri si lahko vsakdo sam izbere. Farmani škofove cerkve naj obiščejo tri druge cerkve.
V mestih izven Chicage, kjer so
Bolnišnica sv. Jožefa v Jolietu.
štiri ali več cerkev, naj obiščejo verniki svojo farno cerkev in tri druge v mestu. Ivjer so samo tri cerkve, naj obiščejo vsaki dan svojo farno cerkev dvakrat in po enkrat drugi dve. Kjer sta samo dve cerkvi, naj se obe cerkvi obiščeta po dvakrat na dan. Kjer je pa le jedna cerkev, naj jo obiščejo verniki po štirikrat na dan. Vse te obiske je treba storiti v petnajstih dneh.
Spovedniki ima j 6 oblast oprostiti od predpisanih obiskov vse one, ki so postavno zadržani in omenjeni v papeževem dekretu.
V župnijah, kjer se more vršiti javna procesija, naj gre jubilejna procesija najprej v farno cerkev pod vodstvom farnega župnika - ta procesija velja za tri obiske — potem pa v škofovskem mestu v katedralo, če je katera, če ne, pase ima še enkrat obiskati ista cerkev.
častiti gospodje župniki naj pre-bero to pismo svojim vernikom in jih spodbujajo, da se udeleže jubilejnega odpustka v korist in izveličanje svojih duš."
f P. A. Feehan,
nadškof chicaiki.
La Salle, 111., 29. jan. — Č. g. urednik! Prosim malo prostora v cenjenem nam listu Ambeikanski Slovenko. Posebnih novic nimam kaj poročati, starih pa tudi nočem vleči na dan. Z delom gre tukaj po novem letu prav dobro, vsi rovi delajo dobro in vsak unijec si lahko dobi zaslužek. Plača je različna in odvisna od prostora, na katerem kdo dela. Zasluži se od $30 do 860 na mesec ali več.
Kakor v mnogih drugih krajih tako tudi pri nas nismo Slovenci povsem složni. Ravno te dni je neki naš rojak spravirsvojega soro-jaka ob delo in zaslužek. Dotičnik je delal lansko poletje v cementni tovarni, na zimo pa zgubil delo in bil tako vže dva meseca brez zaslužka. Posrečilo se mu je potem, da je kupil od nekega svojega prijatelja premogarsko unijsko karto za $5, ki pa- stane za novinca pri uniji $50. Vsakdo zna, da tolike vsote ni tako lahko plačati, posebno pa takemu, ki že dolgo ni bil delal in vsled tega nima denarja.
Tako je bil že delal naš rojak nekaj š ihto v, kar je prihrula na njegov prostor cela tropa delavcev in pričela se je pravcata dolga spoved, koje vspeh je bil ta, da je moral dotičnik pobrati svoje orodje in oditi. Naš rojak nikakor ni mislil 'skabati' ampak plačevati unijo ravno tako, kakor kak\drug unijec. Izvedeli pa smo, da je to dobro delo ovaduštva storil njegov prijatelj - Slovenec(?).
Tako tukaj pomagamo drug drugemu do kruha in ravno tako do napredka! Nevošljivost je tod do cela razvita, in složnosti ne pozna mnogo rojakov.
Pretočene dni nas je obiskala hripa in občutili smo jo precej tudi mi Slovenci. Zdaj se pa je že vse obrnilo na boljše.
K sklepu pozdravljam vse rojake, tebi Astkrikanski Slovknec pa želim mnogo novih naročnikov.
J. J.
Leadville, Colo., 81. jan.— Žalostno vest imam sporočiti rojakom v našem cenjenem listu. Umrl je namreč dne dne 27. jan. naš rojak Jožef Jarc v tukajšnji bolnišnici. Pokojnik je že več časa bolehal, a zadnji čas se mu je bolezen tako shujšala, da se je moral podvreči nevarni operaciji, katera ga je spravila v prerani grob. Delal je v tukajšnji Arkansas Valley topilnici do pretečenega tedna, potem se je podal v bolnišnico, kjer je bil 25. jan. operiran, a dne 27. jan. ob 3. uri zjutraj je previden s svetimi zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo.
Pokojni Jožef Jarc je bil doma iz Ljubljane, star 37 let. V ti deželi je bil 2 leti hi 6 mesecev. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, v starem kraju pa jednega sina in več bratov in sester.
Pogreb je bil 30. jan. ob 10. uri dopoldne. Vdeležilo se ga je veliko število tukajšnjih rojakov, kar najbolj znači, da je bil ranjki priljubljen, bil je poštenjak, vrl značaj.
Pogrebne obrede je opravil č. y. župnik Ivan Perše. V svojem govoru nam je častiti gospod ganljivo slikal kako vdan v voljo božjo jo rajni Jarc prenašal grozne bolečine.
Tebi, dragi prijatelj, kličemo: Spavaj mirno v tujej zemlji. Nesrečen ni, kdor v črni zemlji spi, tam ni strasti, viharjev in bolečin. Nas, za teboj žalujoče, pa navdaja up, da se bodemo enkrat * "Tam nad zvezdami združili, In združeni se nikdar več ločili."
John Zorman.
Aspen, Colo., 30. jan. — Č. g. urednik! Dela je pri nas malo, ker ni tukaj druzega, kakor srebrni rudniki, pa se teh več ko polovica miruje. Po jesenski volitvi je tukaj vse žalostno in bo sčasoma gotovo vse zaspalo. Žalostno je res, daje dandanes delavsko ljudstvo tako zaslepljeno, da samo sebi grob koplje. Mislim, da se še mnogi spominjate platforme, ki jo je govoril Ilanna leta 1890, da je za vsakega delavca dosti enkrat na teden meso jesti, pa še to ne do sitega. Znani so vam štrajki v Pennsyfva-niji, Idaho, Illinoisu in po drugih krajih. Ti magnatje so vsi republikanci, in nejjpametneži so jih zopet volili. Prav se jim godi ko prejemajo od njihsvinčenke mesto kruha.
Jaz sem prišel v Ameriko ko bila cena srebru visoka in kamorkoli sem se obrnil, povsod me je vprašal 'boss' če hočem delati. In tako je bilo tudi za marsikaterega druzega in tudi dobra plača. Ali dandanes se mora čakati in čakati tedne in mesece, če hoče kdo delo dobiti kajti pošteni ljudje hočejo delati.
Frank Putzell.
ner Hali z največjo rednostjo v veselje vseh društvenikov in vdeležen-cev. Zabava je bila popolnoma domača in prav lepa proslava društvene petletnice. Pri kontestu za $50 v rednosti med g. Štefan Kukar-jem in g. Louis Mauser-jeni je zmagal prvo omenjeni s $303.95 nasproti svojemu tekmecu s $87.10. katerima se društveni odbor najtopleje zahvaljuje. Plesna veselica je prinesla društvu sv. Frančiška Sal. skupnih dohodkov v znesku $505.27. Vsem ki so količkaj pripomogli, da se je petletnica tako lepo obvršavala, zlasti bratskim društvom sv. Cirila in Metoda in Vitezom sv. Jurija izreka društveni odbor tem potoni najtoplejšo zahvalo.
Mat. JT. Nemanich, tajnik.
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, K. S. K. Jed no te, bo imelo v nedeljo, dne 10. februarja svojo mesečno sejo, pri kateri se bo treba pomeniti o večih važnih stvareh, kakor o društveni plesni veselici v soboto 16. febr. in radi izpremembe nekaterih društvenih pravil. Vsi člani tega društva naj se tedaj v polnem številu udeleže tega zborovanja.
Društvo Vite'.i sv. Jurija vabi tem potom vsa bratska slovenska d mrtva, kakor tudi vse Slovence in Hrvate, na to svojo plesno veselico, ki bo zadnja pred pustom in se je nadejati dobrega obiska. Vstopnina vsem Slovanom je prosta.
John JV. Pasdertz, predsednik.
La Salle, 111., 4. febr. — Tukajšnji slovenski fantje so si vstano-vili 27. jan. t. 1. svoje pevsko društvo, čegar vodja je g. John Šebat. K društvu je že pristopilo 12 mla-deničev ter imajo vaje trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto zvečer. One fante, ki veseli petje, naj pristopijo k društvu v svojo lastno zabavo in pouk. Pevsko društvo.
Pittsburg, Pa., 29. jan—27. t. m. je imelo društvo Jezus Dober Pa stir svoje mesečne zborovanje in ob enem volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Nikolaj Carnič, predsednik; Jožef Pavlijiko-vič, podpredsednik; Ivan Culiberk, prvi tajnik; Rudolf Požek, drugi tajnik; Jožef Starašinič, blagajnik; Jure Kroteč, Ivan Bahorič, Ivan liitmanič, pregledovalci knjig; Jože MiketiČ, zastavonoša; Jožef Okički, delegat. Volitev se je vršila v najlepšem redu. Društvo šteje 29 udov, a štelo bi jih lahko še mnogo več, ker je mnogo SloVencev, ki se ne zmenijo za nobeno društvo. Zatorej opominjam vse one,i ki še niso pri nobenem društvu, naj pristopijo k njim in ob enem K. S. K. Jednoti, ki nam je zavetje in pomoč v nesreči.
S pozdravom vsem udom društva Jezus Dober Pastir in bratom K. S. K. Jcdnote! Ivan BitmaniČ, prejšni tajnik.
Dinetova obleka
m
Dinetova obutev
v«
bi
Društvene vesti.
Joliet, 111., 7. febr. —Plesna veselica društva sv. Frančiška- Sal. št. 29 Iv. S. K. J. porodom obvr-
šavanja petletnice svojega obstanka j vimi Praški Zoper Glavobol in Nese je vršila pretečeno soboto v Tur- j uralgijo. Cena 25c.
Vsak glavobol, nervoznost, nes-palnost, duševna vtrujenost, in pre-nasilnost se hitro odpravi s Severo-
je znana povsod kot dobra obleka in dobra obutev.

\ B
Ravno sedaj ponujamo nekaj.te dobre obleke ■ in teh dobrih čevljev za bargain cene.
Za Oil JU prodajamo otročje obleke, ki so šle preje za gest dolarjev.
Za $1.98 vam ponujamo deške vrhnje
suknje; njih prejšnja cena je bila osem dolarjev.
Za $4.98 prodajamo razne moške obleke,
ki so stale preje nič manj ko dvanajst dolarjev.
$1.39
Za liHlUiJ vam so na razpolago mnogovrstni ženski čevlji, ki bi morali veljati najmanj dva dolarja.
A. E. DINET & CO.
JOLIET, ILL.
Febr. 8, 1901.
V 1(
v
z
T
S n v v
i i. t!
i I i
v
v 2
V nov dokaz stare resnice
služi sledeče pismo: "Tukaj vam pošiljam denar za še jeden ducat Trinerjevega grenkega vina, katerega pošljite kakor, hitro mogoče. Povedati vam moram, da sem bil zelo bolan in še sam ne vem, kakšne bolezni sem vse imel. Trpel sem vsled hudega revmatizma, in zdravniki so mi dejali, da sem bolan na ledvicah, želodec mi je delal velike bolečine in bil sem sploh za nobeno vporabo in sam sebi na potu. Slišal sem o Trinerjevem grenkem vinu in segel po njem kakor zadnji rešitvi. Ni me ogoljufalo, kajti kmalu se mi je pričelo boljšati in sedaj že zopet delani ter se čutim mnogo močnejšega. Samo le včasih čutim še kake bolečine, in le iz tega vzroka hočem še nadalje rabiti to izvrstno zdravilo, ki je storilo meni toliko dobrega, in katerega priporočam vsem, ki trpe vsled bolezni j v želodcu, jetrih in ledvicah. Mat.Dom-jančič, Jerome, Iowa."—Jedini iz-delovatelj tega v resnici zdravilnega vina v Ameriki je Josip Tri-ner, 799 So. Ashland A ve., Chicago, 111., ki vam na zahtevanje takoj po-šlje cenik in spričevala o njegovih zdravilnih lastnostih. Dobiva se tudi v lekarnah, a treba se je paziti pred ničvrednimi in dostikrat škodljivimi ponaredbam i. Zato naj se vpraša vedno le po Trinerjevem grenkem vinu.
Barometer napredka.
"Iz pridelka jekla in železa ter vporabe jeklenih in železnih izdelkov, se da sklepati tudi na civilizacijo in napredek kakega naroda." Tako mnenje izraža profesor Robert II. Thurston v februarski številki mesečnika The Century. Na tak način je torej množina vporabe jekla in železa nekak barometer narodnega napredka. Ako ima tedaj to mnenje kaj veljave, so potemtakem Združehe države, ki stoje na prvem mestu v pridelku železa in vporabi njegovih izdelkov, prve izmed vseh narodov na svetu.
Prav malo so napredovali železni izdelovatelji v Združenih državah do leta 1850. Z letom 1870 je naša j
produkcija rastla hitreje kakor J)" ona v Veliki Britaniji in v letu smo že nadkrilili v ogromni me'1 našega jVdinega tekmeca. Naša letu9 produkcija železa znaša 15,000,00^ ton. Velika Britanija zastopa drug" masto z 10,000,000 tonami in Netf' ( čija tretje s 7,500,000.
Profesor Thurston pravi, dasejf naše bogastvo pomnožilo v istel" razmerju, kakor železna produkcija Leta 1820 smo lastovali za $2,OO0t' 000,000 vrednosti, leta 1850 za $10,' 000,000,000, leta 1870 že za $30,' 000,000,000, teta 1890 pa za $6»,' 000,000,000. V teku 20. stoletja p» bomo še hitreje napredovali, ak" nam ne bo zastavila poti kaka ne-pričakovana ovira, kakor vojska al' ekonomična herezija, ali kaj podob' nega.
Zatrjujese, da izdelajo v sedanjei" času Združene države polovico vseg" železa na svetu, in da se več ko dv® tretjini tega izdelka vporabi za jekl"' Leta 1899 smo izvozili za $100,000,' 000 železnih in jeklenih izdelkov-Združene države, ki bo napravil0 leta 1888 2,825,475 ton jekla, so g> leta 1898 napravile 8,229,509 to«> dočim ga je Velika Britanija napr»' vila leta 1888 3,305,636 ton, let* 1898 pa 4,565,986 ton.
Združene države stoje v izdelov®' nju jekla na prvem mestu vsled svo' jega patentnega sistema, naravneg'1 bogastva dežele, a največ vsled sr stema delo olajšujočih strojev, kaf nam omogoči, da prodajamo lahk^ svoje izdelke ceneje, kakor drug1 narodi, in istočasno plačamo svoji1" delavcem boljše plače, kakor pa ji'1 plačajo drugi narodi. Posledica teg'1 je, da mi sedaj napravimo jedn" tretjino manufakturovanih izdelko>' vsega sveta.
Statistika kaže, da napravi sve1 raznih izdelkov za $40,000,000,00^ vrednosti vsako leto, od katere vbO'5, te pripade samo na Združene državf letnih $15,000,000,000. ProfesC Thurston pravi, da poleg jedne tre' tjine železnih in jeklenih izdelkoj smo pridobili mi jedno petino pšr nice vsega sveta, jedno petino zlat8' jedno tretjino srebra, in da imam"!; mi sedaj po naših železničnih ]>T° gah 25krnt več jeklenih širi kak°r Velika Britanija in lOkrat več Nemčija, ter da bomo svoje sedanji stališče ne samo obdržali, ampak ]( tudi izboljšali ter izpopolnili.
Iz stare domovine.
Občinske volitve v Ljubljani Uveljavljene. Upravno sodišče na Dunaju je sodilo 18. jan. o rekurzu dr. Sušteršiča proti dopolnilnim občinskim volitvam 1. 1899. v Ljubljani v tretjem in drugem razredu. Upravno sodišče je ugodilo rekurzu radi tega, ker je bil skrutinium tajen, kar bi baje ne smelo biti. Nad 30 let postopalo se je vedno tako, kakor pri razveljavljeni volitvi, ne da bi kdo kdaj ugovorjal. — Ljubljana je torej zdaj brez župana.
Drobne novice. Največji cirkus sveta Barnum & Bailey pride v Ljubljano—Ferlinčevo gostilno v Ljubljani je prevzol gosp. Križ, ki je i-mel dosedaj gostilno na Tržaški cesti. — v puiju ustanove novo nem-8ko šolo. — Pri zopetni volitvi v trajni šolski svet je v Borovnici 'magala katoliška-narodna stranka. ~~ češki kolesarji v letošnjem poletju prirede v večjem številu izlet v našo domovino. — Pri državno-sborski volitvi v mestni skupini Maribor in v skupini goriških trgov so Slovenci tudi propadli. — V letošnjem državnem proračunu je večja ^sota, da se po vseh deželah nastalo zadružni inštruktorji.
Slovenska trgovska akademija.
Pri zborovanju ob priliki petdesetletnice ljubljanske trgovske in obr-zbornice se je sklenilo, da se ^stanovi odsek obstoječ iz petih članov v namen ustanovitve sloven-^'enske trgovske akademije in se 1'odeli za ustanovno glavnico znesek -0,000 kron, V isti namen je daro-valo že več Slovencev in Hrvatov 220 K.
Umrl je v Ljubljani 16. jan. od-vetnik dr. Alfonz Moselie v starosti <i2 let. V narodnem oziru si je pridobil več zaslug: bil je prvi urednik ''Pravnika," sodeloval je nekaj časa v občinskem svetu in bil tudi več
zastopnik Ljubljane v deželnem *Wu kranjskem. Bil je tudi pred-'ednik odvetniške zbornice. Naj-Večja njegova zasluga pa je prevod občnega sodnega reda.—Naj v miru počiva;
Utopljenca so našli dne 14. jan. v Ljubljanici na Fužinah. Sodijo
je bil že več dni v vodi, ker je ,Jnel že jedno oko razjedeno.
Ponesrečenec. Na železnični
Pr°gi pri Zalogu, katerega je vlak Povozil 9. jan. je bil posestnik Ja-nez Cerar iz Sela, župnije Vače pri
Litiji.
^krlatica v kranjskem političnem okl-aju se je j ako razširila. Nekaki slučaji so prav nevarni. Zdaj je se bolnih: štiri odrasli in 39 otrok, ee<lem odraslih in 43 otrok je ozdra-Velo, 10 otrok je pa umrlo.
Umrl je v Kranju dne 15. jan. ^ranc Dolenc trgovec, občinski svetnik mesta Kranj itd. Mir in Pokoj!
Velik požar je dne 6. jan. v Št. * idu prevojske občine na Gorenjcem uničil posestniku Jerneju Kve-dru hišo in gospodarsko poslopje z vsem, kar je Dilo v njem. Škode je b»lo 2400 kron.
il
Ustrelil se je V Žužemberku dne
jan. 22letni finančni nadstraž-
nik Fr. Prosenc, doma iz Moravč.
r°k je menda nesrečna ljubezen.
V bolnico usmiljenih bratov v
handiji pri Novem mestu je bilo jonskega leta sprejetih 1287 bolnikov, ozdravljenih jebilo982, zbolj-8anih 229, neozdravljivih 39 in u-filrlo jih je 33.
Zgorel je poldrugoletni sinček Dolinar v leskovški župniji na °°lenjskein dne 10. jan. ko je imela 'Jiati opravila v hlevu, ostali doma ^»i pa so bili v cerkvi.
Nesreča. Dne 10. jan. prihajala Je nova baterijatopničarjev k strelam vajam v Krško. Blizu Boštanja sPlašila sta se dva v tovorni voz *prežena vojaška konja ter sta pri !em Ponesrečila dva vojaka. Enemu Je sel voz čez prsi ter mu jih zrneČ-al, da je na potu y bolnišnico u Url, drugemil je zlomljena roka.
Plinove cevi so počile v Ljub-'jani na Rimski cesti in je plin uda-r'l v pritlična stanovanja, kjer bi •• bili ljudje kmalu zadušili, ker je
bilo po Spanja.
noči, da se niso zbudili i*
Ludovik Ravnikar f • V visoki starosti 73 let je umrl 17. jan. v Ljubljani umirovljeni deželno-sodni svetnik g. L. Ravnikar. Pokojnik, jeden najodličnejših preiskovalnih sodnikov, je bil vedno zvest in neustrašen narodnjak.
Na Koroškem je bil pri volitvah 10. jan. za kmečki okraj Celovec-Velikovec izvoljen nemški liberalec A. Čare s 141 glasovi, Slovenec Gra-fenauer je ostal z 82 glasovi v manjšini. Poprej je zastopal ta okraj Slovenec L. Einspieler. Tako so izgubili koroški Slovenci edini mandat, ki so ga imeli.
Državnozborska volitevna Goriškem za mesta in trge se je vršila dne 11. jan. Laški kandidat Le-nasi je dobil 1115 glasov, samostojni kandidat Codelli 197, slovenski kandidat dr. Turna je dobil 530
glasov. #
Grozen zločin se je dogodil dne 8. jan. na Dunaju. Neki mizarski pomočnik, Štefan Waniek 23leten mladenič, je udri v stanovanje neke delavske rodbine z namenom, da stegne svoje roke po tujem imetju siromašnih ljudij. Dotični delavec je bil že na delu in tudi žene ni bilo doma; le dva otroka jeden poldru-goleten, drugi pa šestih mesecev, sta ležala v postelji. Lopov je torej mogel pričakovati, da neovirano izvrši svoje "delo." Ali prišlo je drugače. Žena je prišla domov in je zapazivsa lopova, jela kričati na pomoč. Lopov je zbežal po stopnji-cah, a ker je žena kričala za njim, se je obrnil v hipu potegnil samokres ustrelil in zadel ženo tako, da je kmalu na to umrla. Na to je zločinec bežal na ulico in seje mej begom dvakrat ustavil in zopet streljal, tako da je smrtno zadel še eno osebo in dve smrtno ranil. Slednjič pa je zagnal samokres v nekega redarja, katerega je tudi ranil. Ko se je slednjič posrečilo ugnati ta po-živinjeni stvor, je bila nabravša množica tako razkačena, da bi bila na mestu raztrgala zločinca, da ga niso varovali redarji.
\ Trbovljah se je pojavila škr-latica v nenavadnem obsegu. Bolezen se širi večinoma med rudarskimi družinami ter je v par mesecih zbolelo 129 oseb, od katerih je umrlo 15 oseb, dočim je ostalo še 23 oseb bolnih.
Y Ameriko se ]e minolo leto skozi Ljubljanoodpeljalo 1563 oseb. Na kolodvoru so prijeli 73 mladeni-čev, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi.
Umrl je 13. jan. na Dunaju sloveči slikar Fuehrichov sodelavec Josip Plank, 85 let star, ki je leta 1861 naslikal Križev pot v stolni cerkvi ljubljanski in pozneje tudi lepo sliko v Marijanišču.
Novi zvonovi. Presvetli g. kne-zoškof ljubljansjki je posvetil 15. jan. v Samassovi livarni šestero novih zvonov, in sicer jednega (976 kg.) za župno cerkev v Cirknici, tri (1859,, 1229 ifi 8£6 kg.) za župno cerkev sv. Gotharda na Primorskem, ter po jednega za župno cerkev v Tribalju na Hrvatskem in ono v Martinacu v Bosni.
Ljudsko Štetje. Tudi na Štajerskem so se godile velike nered-nosti glede občevalnega jezika. Nekaterih sploh niso vprašali po občevalnem jeziku. Drugod so vprašali: Ali znate nemški? Če je mož odgovoril, da zna tudi nemški, vpisali so ga za Nemca. Drugega so kar brez vprašanja zapisali med Nemce. Tako se izvršuje zakon.
Pri ljudskem štetju v Gradcu se je na tisoče slovenskih delavcev raznih služabnikov zapisalo med Nemoe. Na tak način se bodo potom Nemci zaman veselili malega števila Slovencev, ker jih je v resnici mnogo več.
Za vpokojenje je vložil prošnjo dvorni svetnik in prejšni državni poslanec g. Fr. Šuklje, kateri so preseli na svoje posestvo Bršlin pri Novem mestu.
Grozna nesreča. — Z Nabrežine 15. jan poročajo: Sinoči med 10. in 11. uro se je dogodila grozna nesreča na železnici, ki vodi na Laško. 2000 m od postaje Bivije proti laški deželi, je prišel pod vlak št. 1015 neki vojak od domobrancev iz Trsta Ponesrečenec je doma iz Vižovelj.
Ime mu je Franc Gabrovic po dom. Recetov. Hotel se je z vlakom odpeljati v Trst, ali vlak ga je prehitel in ga povozil. Vlak je nesel reveža kakih 70 m. daleč, tako, da mu je razmesarilo vso glavo, noge in ves život. Vse mu je razdrobilo. Truplo mrtvega je našla drugo jutro na progi žena železniškega čuvaja iz Vižovelj. Truplo so prenesli danes zjutraj na pokopališče v Na-brežino. Pokojnik je služil pri vojakih tretje leto.
Ogenj v tovarni za barve tvrdke Veneziani pri Škednju poleg Trsta je nastal 16. jan. in napravil škode 6000 kron.
Brzovlak je povozil dne 19. jan. zjutraj železniškega čuvaja 70let-nega gluhega Jerneja Grčar-ja v Ljubljani.
Umoril je deklo Franco Donižič v Priblivasi blizu Malega Št. Vida na Koroškem 3. jan. neznan zločinec, ko je bila sama v hlevu in je krave molzla.
Slovensko šolo V Št. Jakobu na Koroškem, katero so si koroški Slovenci po 13letnem naporu in trudu priborili, hočejo naši nasprotniki zopet ponemčiti. Zdaj so pričeli loviti slovenske podpise za nemško šolo, in res se jim je posrečilo vjeti jih nekaj od nezavednega sloven-sDega ljudstva. Koroški rodoljubi, ne pustite, da bi triuinfovali naši nasprotniki in kopali grob naši narodnosti.
Pogorela je kmetija L. Moser v Pregradu občina Osoje na Koroškem. Zažgal je v pijanosti 57 let stari užitkar J. Moser, ki je tudi sam zgorel.	,
Požar. V Vrlipolju pri Vipavi je nastal 15. jan. ob 1. uri po noči ogenj; zgorel je samo hlev, kije bil poln sena in listja. Da ni bilo večje škode, gre hvala orožniškemu vodju v Colu, ki je ogenj zapazil in zbudil ljudi, ki so omejili požar.Nevarnost je bila velika, ker je pogoreli hlev stal v sredi med poslopji.
Električna luč, ki jo bodo vpeljali v Celovcu, bo stala občino okrog 1,700,00Q K.
Pri občinskih volitvah v Vetri-nju na Koroškem zmagali so Nem-čurji, v Logivasi pa Slovenci, isto-tako v Globasnici in v Šiuihelu nad Pliborkom; vse te občine so bile tudi že prej v slovenskih rokah.
Zakurili so v Slapah pri D. M. Polju pod Ljubljano otroci v peči ter polili tla s petrolejem, ki so se vnela in potem še postelja. Nastal je v hiši tak dim, da otroci niso mogli najti vrat, in bi se bili gotovo zadušili, da ni slišal njihovega klicanja nek mizar, ki je hitro odprl vrata in razbil okno. Prihitelo je več ljudij, ki so pogasili ogenj, da ni bilo večje škode.
Utopljenec, ki so ga našli 14. jan. v vodi na Fužinah, je bil K. Bokal iz Ljubljane, ki se je od 30. novembra m. 1. pogrešal.
Blejsko jezero je popolnoma zamrznjeno že od 13. jan. in sedaj se gre lahko že z upreženim vozom po ledu, ki je kakor zrcnlo gladko in svetlo.
Nesreča. Dne 14. jan. sta brata Jože in Jurij Vidmar iz Gor. Ber-nika na Gojenjskem v gozdu na-pravljala drva. Popoldne je prišla za njima z vozom Jožetova žena ter se ustavila v grabnu, kamor sta spuščala debla. Nenadno pridrči deblo s silovito hitrostjo in udarilo ženo, ki se ni utegnila umakniti,do smrti.
Zgodovinsko važen kameu je našel1 v Vila Vicentina v Furlaniji neki kmet na polju. Kamen je visok 4. m in ima na eni strani na sredi nek latinski napis. Kamen sloni na posebnem temelju ter je videti sestavljen iz treh delov. Izročili so ga muzeju v Ogleju.
Uscdna stava. V Požuau je stavil infanterist Štefan Vas s svojim tovarišem, da prevali sod z 250 litri vina sam v klet vojašnice. Res je Vas poskusil izvršiti stavo, na stopnicah pa je revežu spodletelo in sod je zagromel preko njega v glo-bočino. Vas je obležal zmečkan, mrtev na stopnjicah.
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
Društvo Vitezi svetega Jurija,
št. 3. K. s. K. .1. v TURNER HALL na North Chicago cesti
v soboto, dne l(i. februarja 1901. Pričet ek ob S. uri zvečer. Vstopnina, prosta.
K obilni udeležbi vabi
4-
ODBOR.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IN »
S-A-Looisr,
Joliet, 111.
"Ako je od Barretta, tedaj je dobro in po ceni."
920 No. Chicago St., Telefona številka 348.
Iron Exchange
MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno G0STILNIC0, *nano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na posebej opozarjam rojake.
katerega še
na voglu liuby in Bluff St.
•Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki, dobro doSU!"
Nekdaj in sedaj.
Bilo je nekdaj, pred mnogimi leti, ko so bili kleparji še jako dragi—a oni čas je že minil.
Sedaj pa vladajo stalne cene, in ako pošljete po jednega naših delavcev, dobili bodete moža, ki razume svoje delo in zna odpraviti vsako nepriliko— in to hitro.
Morebiti povemo to še lahko kračje — hitro, primerno in dobro.
Ne poskušajte biti sami svoji kleparji!
Barrett
Hardware Co.,
Mali oglas
'',a oznanila "ISSe se", "Kje je" itd. se plačuje 1 cent od besede za enkratni tisk, drugii in tretjič se računi pol centa od besede.
Več hiš z iGtami s št
godnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri STUF. KlkAR-JlU, 020 N. Chicago St., Joliet, III.
JOLIET
ILLINOIS.
MIHAEL KRAL
—: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET. ILL.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
Posojujem denar
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
John O'Coiinor,
105 South Ottawa St.
JOLIET
ILLS.
Ako trpite vsled revmatičnih bolečin, spahnenja, otekline, trdih muskljev, bolečin v hrbtu, tedaj vas bo Severovo Olje sv. Gotharda ne mudoma ozdravilo. Cena 50o.
Ste li gl-u.£i.i?
Sleherna GLUHOST aLi TEŽKO SLIŠAN.)F, se sedaj ozdravi potom uuBo nove iznajdbe; aunio gluhi no neozdravljivi. UMEN JE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PopiSi nam svoj slu-- - - • '	1 inje zastonj, Ozdravi se
59« fe Dr. Dalton's
j Avenue, CHICAGO, ILLS
Office; na voglu Chicago in Columbia Streets, Office Telephone No. 67,
Residence Telephone No. 139
Mehki premog
A
Trdi premog
3.00 3.25 3.50 675
Ove slovenski kuharici
zmožni popolnoma svojega posla, dobiti nemudoma dobro službo. PIj^j
od $15 do $25 na mesec, vec o
tem pove "Amerikanski Slovenec" ali pa CAROLINA UOZAR v East Helena, Montana.
V stari domovini prodam
na prosto roko (grunt) •zemljišče v Gornjem Suhorn -t. 1 nad Metliko posamezno ali pa skupno. Za natančneje podrobnosti obrni se do:
MARTIN TEŽAK, 1201 Hickory St.	Joliet, Illinois.
Kje sta ANDROvROM. doma iz Skrila in FKANK JAKBA, p. d. Dacer, i/, vasi Gaber, fare Semič. 1'rvi mi je ostal dolžan 843.28, drugi pa $-14.18. Kdor mi naznani njihov naslov, dobi $10.00 nagrade. — Mat. Musich, Bx 1222, Soudan, St. Louis Co., Minn.
IŠČEJO SE: JOHN PRUS IZ VA8I Krmačina št. 1, Miklavž in Marko Si-mohič iz vasi DraJič št. 15 in Martin Kle-menčič iz Križevske vasi št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Pred nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katerim je znan kateri izmed teh, so prošeni proti nagradi naznaniti jih "A. S." ali pa JOHN PRU8, ScottSt. 1011, Joliet, 111.
Denar na posojilo.
Posojujemo' denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Prodajam izvrstna rtoma prešana vina:
Belo vino po 60c (ralon. UdeCe vino po 4Sc gat. l'o81lj&m je od 27 do 50 salonov skupaj. Prodajam tudi doma kuftuno žganje tropluovoo po $i.7b guiono In je pošiljam od 4 do 5 galoin sKupaj.
Prevožne stroSke za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačata sain, za druge lržave pa po pogodbi.
MAT. (»ltll.L,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
M. P. SCHUSTER
Prodaja hiše in lote po $200 in višje.
Obiščite mene predno si kupite dom ali zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar. Porojujem denar na zemljišfia proti (i odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva.
številka sob 20 in 21.
YOUNG BUILDING,
JOLIET, ILL.
Win. P. Marso. Jacob Marso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih eevij.
Naročilom se točno ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111.
Telefon I3S3.
t. g. McCarthy & co.
- - Doerebnik - -
PUEBLO, C0L0.
'Phone 169A.	McCarthy block
Residence Phone 322
Nnsvet in presedanje zastonj doma proti majnueinn plačilu. Tli
čaj
dor___ ,.. .
Aural Institute
Franli Lega«, —: GOSTILNA -
preskrbljena z najboljšimi pijačami.
510 N. Bluff Str.,	^ ,
JOLIET, ILL.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih sniodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 60» N. Chicago St., Joliet, 111.
MARBLE andBRANITE
[Monuments.
Joliet Marble Works.
J^ LENN0 I^&SONS.___
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iraznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje. Slovenski govori nas pomočnik M. Stukel. Kamnoseška delavnica se nahaja na
ttl South Joliet St.. JOLIET. ILL.
Kali,
noseče s seboj pljučno in jetično j bolezen zanesljivo ozdravi .
SEVEROV 1
BALZAM | ZA PLJUČA.j
Najboljši lek zoper prei J hlajenje	50 e. <
Vse bolečine po udih ozdravi
SEVEROVO
Olje sv. Gotharda.
Najboljše mazilo.
Cena 50 centov. W. F. ŠivERA,
apotekar v Cedar Sapids, Iowa, NA PRODAJ PRI
A. GOLOBITSII,
799-805 N. Chicago 8t„ Joliet, 111.
k	\	4
To bo zanimalo mnoge x
Kako se more vsakdo ozdraviti j po večletnem bolehanju vsled ^ živčne oslabelosti, varikocole itd. t ter dobiti nazaj svojim organom 1 moč in krepost ? Pošlji ime na na- ^ slo v: Mr. Aug. J. Adams, Box .Ut t Chicago, 111. in On ti bo poslal A prost reoopt s popolnim na vodi- 5 lom, tako da se lahko vs^lo^sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi korist tega lolca. 1 i izvločki iz prejetih pisem kažojo kaj mislijo ljudjo o njem: "Vaš recept je najboljSi kar sem jih &e kedaj pokusil."— "VaSa ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"— "Recept sem p»ejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi ga no izpolnil. Ravno kar sem jaz potreboval." Vse dopisovanje je popolnoma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom.
Naznanilo.
Kranjsko in hrvatsko žensko društvo Marije Sedem Žalostij, št. 64, N. II. Z. v Pittsburgh IV, je dalo v srečke srebrno uro, katera je bila izigrana 27. januarja 1901. Dobila je srebrno uro št. 115. Dotična oseba, ki lastuje tike t s to Številko, naj se blagovoli oglasiti 'pri predsednici Ana Jugovič, ali tajnici Jožefa For-tun, 4909 Hamlock Alley, Pittsburg, Pa.
Tie Joliet Napi Ml
liazpošiijit denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
AUG. Box 334,
J. ADAMS, Chicago, Illinois.
►O+O^O+O^O+O+O^O^O^O^O+O-*«!
"Dolgo ijasa sem bolehal vsled slabega bitja srca in bolezen se mi je slednjič tako shujšala, da so zdravniki že obupali rad menoj. Jedna steklenica Severove Srčne Tonike mi je toliko pomagala, da sem kmalu šel zopet na delo. Josip Vrana, Calumet, Mich." Cena steklenici 11.00.
KAMI
Ustanovljen 1. 1891.
PrTi slovenski MoliM list v AmeriKi.
Izdaja	'
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za E?rop, Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto za pol leta
$3.00 ali 15 kron. $1.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejomajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
,,AMERIKANSKIJ5L0VENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic -American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Stra., Joliet, Bis.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered nt till! Prist office ut Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
10.	febr
11.	„ 12.	„ 18.	„
14.	„
15.	„ IS.	,,
Nedelja	2. Predpepcln.
Pondeljek,	Adolf škof
Torek	Hum belina, d.
Sreda,	Katarina, devica.
Četrtek,	Valentin.
Petek,	Favstin in Jovita ■
Sobota,	Julijana, dev.muč.
Je-li katoliška cerkev sovražna vzgoji in napredku.
Dobro je znano, da napadajo sovražni ki katoliško cerkev najraje iz tega stališča, da je bila namreč že iz početka pa do današnjega dne vedna zapreka razvoju izobrazbe in kulture ljudstev, da kaže vedno sovražno lice vsakemu napredku, in da se je zarotila preprečiti vsak materij alen vspeh narodov. Krščanstvo naše vere, pravijo sovražniki, da biva v izmišljenih, nadzemskih svetovih in je tako prenapojeno z onstranskimi interesi, da jih za zem-sko življenje prav nič ne more najti.
Kar se tiče najzadnje omenjenega predsodka, da želi katoliška cerkev preprečiti vsak materij alen vspeh človekov, moramo reči, da je isti samo grda laž, katero so brezvestni ščuvarji zanesli med neza-'dovoljne mase. Razjasniti si jo pa . tudi ne moremo drugače, kakor da .moramo verjeti, da niso oni čuvarji niti o popolni vsebini krščanskega nauka, niti o najglavnejših prikazih krščanskega življenja prav mi« poučeni. To točko hočemo le Tia kratko pojasniti, da se potem bolj obširno poučimo o j ako razširjeni trditvi, da ste si cerkev in znanost nasprotni, in da mora krščan stvo škodljivo upljivati na razvoj kulture in napredka.
Katoliška cerkev nam nikakor ne prepoveduje skrbi za časne interese in stremljenja p.o zemskem blagostanju, ampak nam svetuje le prijateljski, naj ne navezujemo svojega srca izključno le na posvetne za klade, naj ne stremimo jedino le za minljivim blagom, katerega lahko vniči rja ali moli in tatovi vkra-...
Uprav blagodejne družabne delavnosti različnih verskih redov, ki so z neumrljivim naporom spremenili nerodovitna močvirja, gozdove in poljane v plodonosna polja ter s tem pripomogli svetu k materi j al -nemu napredku, ne more nihče zanikati. Zgodovina nam pripoveduje in dokazuje koliko so menihi storili za svetovno izobrazbo, učili so ljudi vsakovrstnih rokodelstev, znanostij in umetnosti j. Omenjajmo le mimogrede blažil on vpliv krščanstva nasproti strašni usodi ubogih, nesrečnih sužnjev, katere so smatrali le za stroje v človeški obliki, ter na vzvišene zakonske postave, katere je dala katoliška cerkev poganskim narodom, s ko jih pomočjo se je po-vspela žena iz svojega tedanjega pomilovalnega položaja na sedanje vzvišeno stališče, ter pridobila nazaj vse svoje pravice in časti, ki si jih kot mati in so vrstnica moža sme prilastovati.
V naših sedanjih razmerah skoro ne moremo zapopasti, kakošen blagoslov je prineslo krščanstvo člo veštvu samo z odpravo suženjstva in povzdigo časti in spoštovanja žene. Kako drzni in podli morajo Mdaj oni biti, ki vpijejo v svet vkljub tako jasnim dejstvom, da je katoliška cerkev nasprotna materi-jalneinu blagostanju narodov in da se za podzemske razmere prav nič ne briga!
Nadžiljni ugovor, katerega imajo sovražniki naše vere vedno na je-jeziku, je ta da je katoliška cerkev sovražna zftanostim, ki se'vsled njenega vpliva ne morejo svobodno razvijati.
Ker hočemo to naravnost smešno trditev sovražnikom krščanstva bolj določno razjasniti vprašajmo se naj -prvo: na čem pa sloni vendar današnja, tako proslavljvana vzgoja? Ali ne izključno le na klasični literaturi in splošno na temeljitem znanju starih jezikov? In komu se i-niamo zahvaliti za ohranitev neprecenljivih spisov sivo starodavnosti in zajedno s tem za to duševno višino, na kateri danes stojimo? Resnično, jedinole onim izvrstnim u-čencem katoliške cerkve, ki niso nauke krščanstva le v dejanju priznavali ampak jih tudi v življenju praktično vporabili — men i h o m. Ko se je v viharnih dobah srednjega veka drvila vojna furija po deželah in skušala sredi rožljanja vojnega orožja in bojnih klicev vdu-šiti tiežno kal kulture, so meniški redovi v svojih zatišjih po samostanih negovali znanosti in umetnosti ter jih vzdržali pri življenju. Jedinole oni so nam ohranili književne ostanke klašičnega veka starih Grkov in Rimljanov. Sinovi s;v. Benedikta so prvi vstanovili šole, podlago poznejših vseučilišč, ter poučevali surovo, bojevito ljudstvo in vzgojili iz njega duhovnike, u-čenjake, umetnike, rokodelce in umne kmetovalce. In kdo vzgaja še dandanes divje narode, jih uči branja, pisanja, petja, molitve, in dela? Zopet so to poslanoi kotoliške cerkve: jezuiti, frančiškani, trapisti in drugi redovniki, "najbolj črni izmed črnuhov", "najzagrizenejši sovražniki vzgoje in napredka"!
Iz navadnih šol so se razvila vseučilišča, kakor smo že omenili, kjer se je pravzaprav razširjala naj višja tedaj mogoča kultura. Tamkaj so se vnemali učenci za lepoto klasičnih spisov in učili ceniti njih vrednost. In nihče drugi ni z večjo vnemo in navdušenostjo zalagal ta vseučilišča, ogujišča kulture, kakor poglavarji katoliške cerkve. To spričujejo sesedaj mnoge, do sedanjega časa obstoječe univerze po vsi srednji Evropi in njih zgodovina. Njih obstoj služi v neovrg' Ijiv dokaz, da katoliška cerkev ni sovražna napredku.
S kakšno navdušenostjo so tedanji redovniki poslušali novico o najdbi tiskarstva. Vsi so se veselili njegovega prihoda ter je imenovali umetnost vseh umetnostij. Tako navdušeni so bililedaj mnogi škof ji, da so še celo poklonili odpustke vsem onim, ki so kupili tiskane knjige ter jih razširjali na okoli. Splošno priznano zgodovinsko dejstvo je, da je bila duhovščina največja podpornica tiskarske umetnosti početkom njene iznajdbe.
Duhovniku katoliške cerkve, ko-rar j u Nikolaju Koperniku roj. 1493 pripada zasluga, da je o-
brnil zvezdoznanstvo ali astronomijo na nova pota, ki so še zdaj v veljavi in da je prvi dokazal znanstvenim potom, kar so v starem veku le hipotetično priznavali. Njegova iznajdba je predrugačila vse svetovno naziranje in na njeni podlagi je Kopernik vstanovil po njemi tako dobro znano teorijo o svetovnem sestavu. Tega velikega astronoma je "veliki" Lutlier obkladal z norcem, ki je hotel preobrniti vse zvezdoznanstvo.
Ravno katoliška duh o v-š čina je imela posebno pri srcu razvoj in gojenje znanostij ter je inielav kulturnem napredku narodov poseben vpljiv. To hočemo dokazati z naslednjem:
Guido von Are/.zo, benediktinski menih iz 11. stoletjaje iznašelnotno pisavo, notne ključe in notno skalo ter sestavil in zapisal glavna pravila glasbe in harmonije.
Papež Silvester II. je že v 10. stoletju upeljal rabo arabskih številk pri aritmetiki in jo s tem pov spešil do velikega razvitka.
V mnogih umetnostih izvežbami in spretni dominikanec Alexander de Spina je iznašel očala v 13. sto letju.
Dijakom Fla vio Gioja (okoli 1800) je izboljšal magnet in pomorski kompas.
Angleški frančiškanski menih Ro ger Bacon, največji eksperimentalni lizik srednjega veka je v 13. stoletju iznašel povečalno steklo in daljnogled in "grom in strelo" (smodnik) z mešanjem salpetra, oglja in žvepla.
Prvo astronomično uro je sestavil leta 1316 Richard Wallinfort, opat v St. Albanu.
Regiomontanus (Janez Mueller), škof v Regensburgu, umrl leta 14 76 je iznašel decimalni sistem, mnogo mehaniionih instrumentov, vstanovil v Nuernbergu matemAtična dela izdelujočo tiskarno in trdil kot velik astronom skoro 200 let pred Ga-lilei-jein, da solnce stoji in da se zemlja premika. Povzdignil je tudi algebro in trigonometrijo.
Fra Mauro je leta 1459 izdal znameniti manuskriptnizemljevid, naj-utrudljivejše delo onega časa, kije kazalo slovečima brodarjema Kolumbu in Vasco deGami pot do njih slavnih odkritij.
Jezuit Cavalieri je leta 1407 iznašel da je bela luč sestavljena iz mnogih barv.
Jezuit Faanze6co Lana je izdal, kakor poroča od nekega Angleža v pariški knjižnici najdena knjiga, že leta 1670 (torej 150 let pred Mont-goliier-jem) natančen popis kako je možno napraviti zrakoplovne la-dije. Njegova knjiga obsega celo risano sliko zračne ladije, katero drže kvišku štirje baloni.
Plinovo razsvetljavo, to je pli-novo luč so izdelovali in rabili v svojih razsežnih poslopjih že leta 1794 jezuiti v Stonyhurst; posebno se je odlikoval v tem pater Dunn. Ta jezuit je potem leta 1815 vstanovil celo plinovo družbo v velikem tovarniškem in trgovskem mestu Prestonu, tri ure proč od Stonyhur-sta, in še dandanes, je videti v zbornici dotične kompanije za plinovo razsvetljajo sliko patra Dunna, njenega vstanovitelja.
Cistereijanci so upeljali prvo og-njegasno brizgalko in pariški kapu-cini so se do 17. stoletja vadili v ognjegaštvu. / Prvo metodo poučevanja gluhonemih je iznašel španski menih Pedro de Pouse, katero je kmalu uve dla in odobrila vsa Evropa. Abbe de 1'Epee jO je pozneje nekoliko izpopolnil.
Predolg bi postal ta spis, ako bi hoteli naštevati vse slavne iznajdi-telje — redovnike, zato hočemo o-meniti samo jednega ki se je proslavil v Bedanjem času.
Jeziijit, pater Secchi je oče onega čudovitega izuma človeškega dhha, ki podvrže nedosežna telesa zvezdnatega obnebja kemični analizi, tako da je potom vporabe od Sec-chi-ja izumljevc spektralne analize mogoče spoznati fizično kakovost na milijarde milj oddaljenih nebesnih teles.
* * / *
Zdi se nam, da smo s tem do|volj dokazali da je ravno nasprotno resnica kar v jedno mer zatrjujejo sovražniki katoliške cerkve.
Razmere v Avstriji se slabšajo.
Kot posledica zadnjih volitev se novi avstrijski državni zbor, ki se je sešel 31. januarja ne bo materi-jalno razločeval v politični sestavi od onega, ki je bil razpuščen meseca junija lanskega leta sredi med pretepi in nemiri — "nemški poslanci noseči nabasane revolverje, Čehi razbijajoči z lonci in ponvami,in an-tisemiti preteči, da pripeljejo dru-hal nabrano po dunajskih gostilnah, 'ki bo učila te falote obnašanja'."
Med strankami se je zopet ohranilo prejšne razmerje, s to izjemo, da so Poljaki pridobili nekaj mandatov, socijalni demokrati jih paiz-gubili. Dunajski dopisnik londonskega The Speaker, ki je posebno dobro informovan o razmerah v avstro-ogerski monarhiji pravi, da so avstrijski volilci razmere poslabšali, ker so socijalnim demokratom odvzeli nekaj mandatov. On piše:
"Socijalni demokrati, ki so jedina stranka v ninogojezičnem kaosu avstrijske politike, o katerih se lahko reče, da zastopajo kaka politična načela, so precej hudo izgubili. Na Češkem, kjer so bili najmočnejši, so bili najbolj poraženi; in ker je v Avstriji preosnova strank na politični in nenanarodnostničrti temeljna potreba, ne kaže poraz socijalnih demokratov ničesar dobrega, naj bo že natančna vrednost njih mišljenja kakoršnakoli. Iz tega dejstva moremo sklepati jedinole to, da se je ta jedina iz vseh narodov obstoječa stranka razpustila v svoje prvotne plemenske elemente vsaj za nekaj časa, ter zamenjala svoj program za socijalno, industrijalno in gospodarsko reformo z nemško-češkiin jezikovnim boiem."
Znano je, da je dejal avstrijski cesar pri razpustu državnega zbora v zadnjem juniju, da bo preklical ustavo in vstanovil "osebno vlado", ako se ne organizuje stranka ali skupina strank z odločno parlamentarno večino, da določi državni budget in izvršuje druga navadna vladna opravila. Taka "osebna vlada", pravi dopisnik omeujenega lista The Speaker je za sedaj nemogoča, dokler ogerski parlament redno in mirno izvršuje svoje delo. Po njegovem mnenju bo cesar najbrž razglasil ustavo na podlagi splošne volilne pravice. Omenja se, da je bil sedanji volilni sistem sestavljen s posebnim ozirom na to,da se ohrani nemška moč države. Njegov vspeh pa je bil ta, da je razdejal ves parlamentarni načrt in ne dokončal niti jednega izmed tolikero važnih problemov. Domača uprava za vsako posamezno narodnost, pravi dopisnik, je jedino kar bi napravilo konec vsem homatijam. Jedna stvar je gotova, končuje on, da bo Avstrija preživela tudi to krizo, kakor je že tolikero drugih v svoji zgodovini:
"Cesarstvo, ki je moglo prenesti poraze od stranij Turkov, Friderika Velikega, Napoleona I. in pozneje od Francozov, Lahov in Prusov, se ne da tako lahko razrušiti. Vkljub vsem vnanjim dozdevnostim bo nastalo koncem narodnostnega boja pomirjen je in ne razpad."
Časopisi na celini pa so mnenja, da Avstrija hira, ako ni že na robu razpada. Propad habsburške dinastije kot narodna moč prve vrste, pravi P. Nathan v berlinskem Kation je isto, kakor pfopad Nemčije, kjer bi se pozneje pričeli mednarodni evropski boji.
Poleg jezikovne vojske med Čehi in Nemci preti nevarnost cesarstvu tudi ob vedno množeče se moči in nasprotstva Ogerske. V jednem zadnjih svojih govorov je dejal ogerski ministerski predsednik Szell, da je trozveza ravno tolikega pomena za Ogersko kakor za Nemčijo in tudi ako bi se 'ausgleich' dopolnil in bi Avstrija in O^erska postali neodvisni monarhiji, bi bilo koristno za Ogre podpirati trozvezo. Dunajska presa vidi v tem govoru, prihajajočim od ministerskega predsednika, nevarnost pretečo cesarstvu. Časopisi tako različnih mnenj kakor so poluradni in pan-germanski Fremdenblatt, antesimitična Deutsche Zeitmig in zmerno-nemški Neues Wiener Tageblatt soglasno priznavajo, da mora sedaj Airstrija, če tudi s silo, vzeti v poštev kočljivo vprašanje o svojih razmerah z
Ogersko. Tageblatt pravi, da se razgovarjajo mnoge skupščine po vseh delih dežele o trgovski ločitvi in proglašenju neodvisnosti na isti način, kakor da bi bila vsa ta stvar samo gospodarska zadača, mesto tega, da je to največji in najnevarnejši politični problem kar jih je bilo treba avstrijski monarhiji po vstanovitvi dualnega sistema še kdaj razrešiti.
Londonski Outlook piše:
"Mnogim opazovalcem se vsiljuje vprašanje se-li ne bo spremenilo ime avstrijsko-ogersko v ogersko-avstrijsko, kar se bo po izjavi jednega glavnih čeških listov v Pragi bržkone tudi vresničilo.. Ogersko ministerstvo zastopa natančno vladaj oči element v ogerskem parlamentu, dočim nima avstrijsko ministerstvo v državnem zboru nobene moči ter ni nikdar gotovo, bodo-li našle njene predloge tam kaj podpore ali ne. Vprašanje, katero zanima vnanji svet je, ali bo imelQ»tekmo-vanje Ogerske dovelj močen vpliv, da združi razne stranke v Avstriji zoper sebe ali ne ? Kolikor se da sklepati iz sedanjih razmer je lahko izprevideti, da so stranke sedaj še slepe za rast ogerske moči in se bodo najbrž zbudile, ko bo že skoro prepozno."
Zopet drugi celinski listi vidijo veliko nevarnost za Avstrijo v ruski pan-slavistični propagandi. Nameravano imenovanje glavnegaruskega konzula v Pragi je provzročilo precej vznemirjenja med dunajskimi časopisi, ki trdijo, da namerava ruska vlada narediti v Pragi središče slovanske propagande. Odgo-varjaje na te obdolžbe pojasnjuje petrograjska JVovoye Vremya v daljšem članku, ki je najbrže vladen, da ima Avstrija šestnajst konzulov na Ruskem, dočim jih ima Rusija v avstro-ogerski monarhiji samo štiri. Poleg tega, nadaljuje list, se namerava to storiti le iz trgovskih in industrijskih vzrokov, ker je postala Češka v zadnjem času precej važna v ruskih podjetjih. Dunajski Fremdmblatt pišoč o tem pojasnilu pravi: "Jedna posledica strastnega boja narodnih strank na Češkem je, da ste obe narodnosti, Čehi in Nemci, ki tvorijo praško prebivalstvo, pričele tožiti druga drugo, da iščejo podpore pri tujih vladah v dosego svojih namenov, Čehi v Petrogradu, Nemci pa v Berlinu." Ta list hvali zato pravilo vna-njega ministra Goluchowskega, ki no pokloni nobenemu rojenemu Čehu konzulatske službe.
Iz večih vzrokov lahko pričakujemo, da bodo slednjič zmagali Čehi v jezikovnem boju, pravi G. P. Gooch. Navesti hočemo te vzroke iz njegovega članka v The Westminster Beview:
"Pi •vie, ceska večina znaša dve tretjini, ki pa vedno bolj narašča. Drugič, Čehi so v celoti vspevajoče ljudstvo, nejednaki prebivalstvu v Galiciji, katero zadržuje grozno uboštvo. Tretjič, oni napredujejo stalno v izobrazbi, Češka namreč šteje, izvzemši Nižje Avstrijske z Dunajem, manj analfabetov — oseb, ki ne znajo niti brati niti pisati — kakor pa katerakoli druga dežela v cesarstvti. Četrtič, one podpira duhovščina, ki nasprotuje zvezi s pro-testantovsko Nemčijo in bogoskrun-sko Italijo. Petič, narod češki je postal skoro jeden v mišljenju. Sta-ročehi so izgubili svoj vpliv, in poljedelske in trgovske stranke, ki so nastale pred kratkem in se razglasile kot indiferentne za narodnostno vprašanje, so pa našle j ako malo podpore. Šestič, njih nemški nasprotniki bo razkosani v mnogoštevilne stranke — naprednjake, klerikalce, krščanske socijaliste ali anti-semite in nemške narodnjake, katere vodita Wolf in Schoenerer, ki se ne ozirata na Dunaj ampak Berlin in kličeta "Proč od Rima!" Nadalje, povprečni Nemec na oeškem kaže prav malo zanimanja za politiko."
31. januarja se je otvoril novi avstrijski državni zbor. Pri ti priliki je ministerski predsednik v otvoritvenem govoru omenjal tudi smrt kraljice Viktorije. Pri tem pa so zagnali grozen hrup Wolfovi somišljeniki in tudi nekaj čeških poslancev ter s klici: "Živeli Buri!" pre-kinjevali predsednikov govor. Že začetek novega zboi •a kaže, da ne bo isti dosegel nikakega vspeha.
Res hvaležni moramo biti mi Slovenci, da smo si iskali v Ameriki nove domovine, ker v Avstriji so sedanje razmere že neznosne.
Italijanski provoso d*y minister je poslal kraljici Margar«) krogljo, s katero je Bresci usmf1 njenega soproga, kralja Humbert
Turčija je p 1 a č a la 15. j» zadnji obrok, katerega je dolgov' Rusiji vsled rusko-turške voji Obrok je znašal 350,000 turških!' ,
J
V H a v a n i so bile v petek1 febr. otvorjene ponudbe za dvigi)1 nje potopljene ladije "Maine".!" najst oseb je stavilo ponudbe, ki! se dokaj razločevale druga od dr"? Železna vlivarna Schwartz v Orleansu je bila pri volji vzdi križarko za $867,000. NajnenaV- : nejša pa je ponudba chicaške firl" Chamberlain <fc Co., ki so pripr3' ljeni vzdigniti jo zastonj in še P čati vladi po 3 odstotke od proda"1 spominkov, za kar mislijo po ladijo. Kakor različne so ponudb tako različni so načini, jjo kater' jo nameravajo dvigniti. Nek k<" traktor pravi, da jo hoče dvigni" balonom.
v
1
Blizo mesta Beaumon* državi Texas so zadeli 10. jan silno bogat vrelec petrolejs( bruha olje 200 čevljev visoko. bočina vrelčeva je 1,300 čevlje* 1 pritisk, ki dviga olje skoro 300^, 400 funtov na kvadratni palec. Olj' vre na dan v velikanski množini vsakim dnevom ga izteče gotofi 25,000 barljev, tako da je ok«!' vrelca nastalo že celo petrolej®'1 jezero. Zemljišča po Beaumont" okolici so se grozno podraži" Jedna važna stvar je, da petrolej trust, Standard Oil kompanjja.n?' niti najmanjših interesov v t{ vrelfeu.
%
Grof J o s i p" V1 a d i m i r o * Gurko, slavni ruski feldmarša! I1 umrl 29. jan. na svojem posest Šarovu pri Iveri. Pokojnik je " rojen 15. nov. 1828 in bil jeden slavnejših ruskih generalov za<3»l' rusko-turške vojske. Vduležil s tudi krimske vojske. V junij" juliju leta 1877 je napadel in vi«1' naskokom več trdnjav, ter izV'fl pozneje kar se je tedaj sploh nemogoče — prekoračil je nai»rf Balkan v sredi zime. Odlikova"!8
n9>
bil z mnogimi redovi in leta l8' i povzdignjen v grofovski stan. l>et> ! 1879 je postal glavni governerff trograda in pozneje poljske pok*1' jine. Leta 1892 se je povrnil * Vai •šavo kot vrhovni povelj nik skih in litvinskih čet. Gene11 Gurko je bil rodom Litvin in por°' cen s Francozinjo.
Giuseppe Verdi, slavnif ški operni skladatelj, je umrl ^ jan. zjutraj v Milanu. Bolehal J bil že precej časa in pred jedni"' tednom popolnoma obolel. — J0®'f Verdi je bil rojen od ubožnih sta*1' šev 10. okt. 1813. vseluLe RonoO1' blizo Busetto na Laškem. Že k"' otrok je kazal veliko nadarj" nost za glasbo. Prve nauke v petj1! je prejel od vaškega organista, je kmalu spoznal njegov talen1' Slišavši o tem, se je zavzel zanj nfl bogat kupec istega kraja po ime,,, Bazerri, ki ga je vzel v službo in.J',f dovolil vaditi se na njegovem ki* virju. Pozneje je občina Buset'1 poklonila Verdiju 600 frankov leto, da se je šel učit glasbe v K lan. Ravnatelj tamošnjega kons«'' vatoria ni zapazil ničesar posebne^ na Verdiju, čegar talent pa ni ušj paznemu Maestro Lavigno-ju. Milanu je ostal Verdi dve leti. mesecev po preteku tega časa je v" dil on pevski zbor, ki je pel Hayd11' ovo "Stvarjenje" ne da bi bil ^ skladbo kdaj poprej videl. Poznaj se je oženil Verdi s hčerjo svojegj dobrotnika Bazerrija in se pres^ stalno v Milan, kjer se je prosl»f s svojimi opernimi deli. Najbo znane njegoye opere so: Aida, goletto, Trovatore in Traviata. sedilo za Aido mu je preskrbel ^ mael Paša, kediv egiptovski, plačal Verdiju 100,000 frankov uglasbenje. Zadnja dela Verdij^ iz leta 1893 so opera Falstaff'' Stabat Mater ter Ave Maria. Ve' je tudi vstanovil v Milanu zavod priletne godce, ki je bil otvorj0! pred dvemi leti. Josip Verdi je vedno dober katoličan. Pokopa" 3 bil 30. jan. v Milanu brez posebn' svečanostij kakor je sam želel.
C
J k
9
S. d A
tt
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemanicii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Stkrhenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL
Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. il- Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Golomtsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N, Chicago St., Joliet, 111. John Graiiek, 1012 N. Brpadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., "West Pullman, 111. Mihael Skkbe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič. Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
Nadzorniki:
Finančni odbor:
Pravni odbor:
^rizivni odbor:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika ^M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatll) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotiliega tajnika (M. WAR D JAN A) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
K društvi« .T. D. Pastir, 49 Sharpsburg, Pa.; Janez Tomec 2375, rojen 1880, Franc Radovi<\ 2376, rojen 1875, Jožef Rudman, 2377, rojen 1871, Jožef Požek, 2378 -j. rojen 1878, sprejeti 27. jan. 1901.	Društvo šteje 28 udov.
«■ društvu Jezus D. Pastir, 32, Enumclaw, Wash., Franc Pogorele, 2379, roj. 1870, sprejet 20. jan, 1901.	Društvo šteje 27 udov.
■**■ društvu sv. Alojzija, 42, Steelton, Pa., Jure Pezdirc, 2380, rojen 1880, Janez Matijašif, 2381, rojen 1859, sprejeta 4. febr. 1901.	I)r. št. 49 udov.
Prestopili.
"Od društva sv. Florijana, 44, So. Chicago, 111.. k društvu sv. Janeza Krst., 14, ,0 Butte, Mont., Jožef FurjaniŽ, 1998, 3. jan. 1901. I. dr. št. 55, II. 65 udov. Ut> društva sv. Cirila in Metoda, 4, Tower. Minn., k društvu sv. Janeza Iirst., 14, Mont., Janez Stazinsky, 534, 3. jan. 1901.	I. dr. šteje 213, II. 6« udov.
Izločen.
društva sv. Petra, 30, Red Jacket, Mich., John Božič, 1603, 28. jan. 1901.
Društvo šteje 116 udov.
Suspentlovan ud zopet sprejet.
K društvu sv. Petra, 30, Red Jacket, Mich., Peter Vogrin, 1687, 27. jan. 1901.
Društvo šteje 117 udov;
*zkaz asesmenta štev. 2 za mesec februar 1901 vsem društvom K. S. K. J.
Razrei 1. Razred 2.
šteje 150 udov na $1.000.00 Prispeveh teh udov znaša
r,	Šteje 425 udov na $1,000,00
Razred 3. šteje 597 udov na $1,000.00
Razred fi,
Razred 5. Razred 6.
Prispevek Prispevek
teh teli
udov znaša udov znaša
šteje 508 udov na $1,000.00 Prispevek teh udov znaša
Razred 1. gazred 2. «azred 3. Raz
šteje 357 udov na $1,000.00 Prispevek šteje 235 udov na $1,000,00 Prispevek
teh teh
udov znaša udov znaša
$ 75.00 $255.00 $417.90 $406.40 $321.10 $235.00
šteje Šteje šteje
7 udov na 20 udov na 19 udov na
razred 4. , šteje 14 udov na razred 5. Šteje 13 udov na [j «azred 6. šteje 10 udov na
1.75 7.20 6.65 5.60 5.85 5.00
500.00 Prispevek teh udov znaša 500.00 Prispevek teh udov znaša 500.00 Prispevek teh udov znaša 500.00 Prispevek teh udov znaša 500.00 Prispevek teh udov znaša
500.00 Prispevek teh udov znaša_
Asesment »naša..........$1,742.65
Pristop K. 8. K. J........$ 25.00
,	'	Skupno uplačilo.........il^tiMo
1. jan. do 1. febr. pristopilo v K. S. K. Jednoto 75 udov.
M. WARDJAN, I. tajnik K. S. K. J., _	_ 903 N. Scott St., Joliet, 111.
Iz delavskih krogov.
joliet, 111., 4. febr. — Rod 311111 »t. 2 Illinois Steel kompanije J® pričel danes zjutraj z delom.
vesto delavcev je odšlo na delo. .k°r hitro bodo dovršene poprave *n prenovitve na rod mili št. 3, se , 0<*e tudi tamkaj pričelo z delom, 111 potem bode vsa tovarna poslovala.
® o 1 u m b u s, Ohio, 2. febr--
l»dar j i 90 včeraj prisilili opera-°rje, da so predložili plačilno skalo "uPni konferenci kot podlago vseh J)°gajanj. To je prvikrat v zgodo-rudarske industrije v Združenih ^■zavali, da se kaj takega zgodilo, o sedaj so vselej operatorji prisi-
li

k' 1 rudarje, da so storili prvi korak *r se je razun tokrat še vselej zgo-! Predsednik Mitchell je imel 0 g govor, v katerem je natančno lznaeil zahteve rudarjev. Dejal je; aa zahtevamo povišanje plače centov pri toni, in da se pla-8kala vstanovi na podlagi jed-tek ega rU(iarskega sistema po vseh premogokopnih po-
Haven, Conn., 3. febr. *nes zgodaj zjutraj je razdejal jSenj veliko tovarno National Wire •npanije v Fairhaven ter napravil °de za $325,000. Veliko delavcev ^ ob zaslužek.
Chicago, 111., 3. febr,—Med leago Federation of Labor in pa
CeTeCan F<>deration of Labor' od
e je odvisna prvo imenovana ^ganuaoija bo najbrž prišlo do vsled vprašanja o obrtni ali organieovanju na in-^trijskih črtah, za katero se je Jencan Federation of Labor iz-^8V°i8nizborovanju vLouis-t s ' meseea decembra. Ohi-
^££3533* jo dohihi ukaz' da
klJUCUl vse one unije,ki niso
potom glavnega urada svoje stroke ali obrta v zvezi z narodno federacijo, čemur se pa dotične unije pro-tivijo.
Granite City, 111., 4. febr. Dekleta, ki so odšla na štrajk iz delavnic National Enameling and Stamping kompanije, vsled odslovit ve Core Schrader, jedne svojih tovarišic, ki je izgubila delo vsled tega ker je v šali poljubila jednega izmed moških vslužbencev,se še niso vrnila na delo, in kompanija pravi, da lahko ostanejo doma. Njih mesta se nadomestila druga dekleta, katerim se pa sedaj ne godi posebno dobro. Štrajkarce skušajo pridobiti sedaj zase vse moške tovarniške vslužbence ter jih navdušiti k simpatičnemu štrajku.
Colorado Springs, Colo., 4. febr. — štrajk premogarjev vEl Paso county, ki so vslužbeni v lig-nitnih rudnikih severno in vzhodno od Colorado Springs je vnovič zavzel resno lice, sedaj žo drugič po njegovem pričetku pred štirimi tedni. Rudarji so zahtevali povišanje plače od 50 centov na 60 centov pri toni za premogarje in tudi primerno povišanje zaslužka za navadne "delavce. Pike's Peak Consolidated kompanija, vslužbujoča 250 mož se je tri tedne vstavljala povišanju, a se slednjič vendar vdala. Ko so prišli delavci nazaj na delo 1. febr., ni hotela kompanija vzetinazaj štirih vodij štrajkarjev. Da jo prisilijo k temu, se je štrajk še enkrat ponovil. Kompanija se noče vdati ter nadaljuje sedaj polagoma delo z ne-unijskimi delavci.
Curtis kompanija se je istega dne sporazumela s svojimi delavci.Unija pa ni hoteja vsprejeti sporazuma in rudniki vsled tega še sedaj mirujejo. Charles Duncan je v tem mestu, da' izposluje boljše pogoje. Kot posledica štrajka preti temu mestu
veliko pomanjkanje premoga. Je-dini preniogokopi, ki poslujejo sedaj v Coloradi, leže v Trinidad ip Walsenburg.
Chicago, 111., 4. febr. — Štraj k Amalgamated Woodworkers' unije za ohranitev osemurnega delavnika v Chicagi je stal to organizacijo že več ko $18,000 v podporah za štrajkarje od svojega početka 4. septembra 1900 pa do sedaj. Le majhen del chicaških članov je bilo prizadetih v boju, ker je večina tovarn ugodila zahtevam delavcev ter odobrila krajši delavni čas. - Unija pa je pričela sedaj nabirati glasove za upeljavo deveturnega delavnika, ki bodo zbrani skupaj do 12, febr. Njeno mnenje je, da chicaški tovarnarji lesnih izdelkov ne morejo dovoliti, osemurnega delavnika ter ob-jednem vspešno tekmovati z vna-njimi tovarnami, ki delajo deset do dvanajst ur na dan in plačujejo se manj na uro kakor pa tukaj.
Ko se je štrajk začel v septembiu, je plačala unija štrajkarjem po $5 podpore na teden, ko se je uvidelo, da se bo isti nadaljeval, se je podpora zvišala na $6 in pozneje na $7, kolikor se še sedaj plačuje. Poleg redne štrajkarske podpore, je v mrzlem času dobival vsak član unije po jeden ton premoga, kadar ga je potreboval, drugim se je plačala najemnina včasih skoro do $25 iz unij-ske blagajnice, ako je niso mogli sami plačati. Unijski piketi, ki so bili postavljeni po raznih tovarnah, so še sedaj na svojih mestih.
'Lockout' unije stavbinskili strokovnih delavcev traja sedaj že ravno jedno leto, in približna vsota, katero je isti veljal unijce, se more težko določiti. V podporah se je izplačalo več ko $100,000, in zgubljeni čas vsled prisilne brezdelnosti presega na milijone dolarjev.
Amalgamated Society of Carpenters, ki je plačevala svojim štraj ku-jočim članom več mesecev po $5.25 na teden, je plačala $11,500 v podporah in nikdar ni štrajkalo več ko 150 članov na jedenkrat. To je bila jedina unija, ki je mogla zadostovati dolžnostim predpisanim v pravilih ter ima sedaj $1,250,000 v svoji mednarodni blagajnici.
Pittsburg, Pa., 4. febr. — Carnegie kompanija je pričela danes v svojih Edgan Thomson delavnicah izdelovati naročilo za 8000 ton jeklenih šin za Great Eastern železnico na Angleškem. Šine so one stare vrste ter je zgornji del jednak spodnjemu, tako, da se jih lahko obrne okoli, kadar so zrabljene na vrhu. Naročilo je vredno $200,000.
Herr in, 111., 4. febr. — Tukaj se je osnovala kompanija, koje člani so Joseph Leiter iz Chičage, Alexander Brottiers iz Murphyboro in A. Perrine iz tega mesta, z namenom, da napravijo nov premogov rov. Delo se bo nemudoma pričelo. To bo že četrti rov napravljen v tem mestu v zadnjih dveh letih.
Hartford City, Ind.,4. febr. — The American Window Glass kompanije tovarna št. 3 je začasno prenehala z delom vsled nesporazuma z unijo. To je naj večja zapadna tovarna imenovane kompanije ter vposljuje 600 mož.
L o ra i n, Ohio, 5. febr. — Plavži Lorain Steel kompanije so zopet pričeli z delom po šestmesečnem pre-stanku. Vsa tovarna dela sedaj s polno močjo, vslužbujoča 3,500 mož.
H a r t f o r t C i t y, Ind., 5. febr. • V plinovem pa.su po Indiani se je pričel štrajk, ki bo morebiti v kratkem času potegnil za seboj 30,000 mož iz/vseh tovarn American Window Glass kompanije. Pihači (blowers) obeh tovarn omenjene družbe v tem mestu so zaštrajkali in delo je-vstavljeno. Prizadetih je v tem več ko 1,000 mož. Tovarna v Eaton je tudi prenehala poslovati.
Nesporazum je nastal vsled nekega povelja izdanega iz družbinega glavnega urada v Pittsburgh v katerem se zahteva od pihačev, naj izdelujejo steklo jedne debeline v onem času, v katerem se jim je po njih kontraktu dovolilo izdelovati steklo dvojne debeline. Povelje ni dospelo semkaj preje, kakor včeraj popoldne. Pihači so se branili vbogati in odšli iz tovarne. Oba kotla sta mirovala sinoči in danes tudi vse počiva.
Obnašanje vlastij na Kitajskem.
Veliko kritike je vzbudilo obnašanje čet združenih vlastij v Kini vsled svoje krutosti in nečloveštva. Na Nemškem, kjer se je omenjala postrelitev kitajskih jetnikov, vlada še ni uradno vzela na znanje te ob-dolžbe. Nemški vojni ministerpravi, da so hotele združene vlasti izprva voditi vojsko po evropskem načinu, a mučenje in moritev jetnikov po Kitajcih je razbesnilo vojake, ki vsled tega niso kazali v bitkah nobenega usmiljenja. Nemški listi prinašajo mnogo pisem o teh številnih postrelitvah Kitajcev v večjih skupinah, kakor tudi vzroke in obnašanja Kitajcev, ki so provzročili ta nasilstva. Vendar ne skušajo nemški vojaki zagovarjati izvršenih surovosti j. Mnogo nemških časnikov se vsled tega huduje nad pretira-njem britiških poročevalcev pri opi-savanju teh nasilstev, ki so ostro kritizovali obnašanje vseh združenih čet, in tudi angleških. Japonski delavci in nosači, vslužbeni pri japonskih kakor tudi drugih armadah, so doprinesli prav mnogo zločinov. Japonski vojaki so pa napravili povsod dober vtis, kar priznava tudi Ybrodeu Chohou iz Tokio v sledečem :
"Prav veseli nas, da so kitajske homatije nudile našim četam priložnost dokazati splošnemu svetu, da se znajo iste ne samo tako boje-1 vati, kakor evropski vojaki, ampak tudi, da iste niso tako barbarske, kakor jih slikajo prav radi njih nasprotniki. Japonska zgodovina je polna takih priložnostij hrabrih svojih vojakov, ki niso imeli niti najmanjšega strahu pred smrtjo na bojnem polju, a so bili poleg tega tudi dobrosrčni nasproti padlemu sovražniku. 'Zatri nasilneže, pomagaj slabotnim' je bilo in je geslo pravega Japonca."
Rusi nikakor ne zanikujejo, da so njih Kozaki brezobzirni v boju; toda St. Petersburger Zeitung je mnenja, da je marsikaj kar pripovedujejo Angleži o Rusih dokaj pretirano. Veliko bolj presenetljive kakor zatožbe vojakov pa so obdol-žitve zoper misijonarje, katere navaja Sir Robert. Hart v svojem članku v The Fortnightly Review. Man-chesterski Guardian pravi o tem :
"Brezdvomno bodo krščanski misijonarji prav kmalu pričeli obsojati nasilstva, doprinešena v imenu krščanstva in civilizacije, a nekoliko poniževalno je, da so prvi protest vzdignili japonski Budisti. Bu-distovska cerkev je izdala v Tokio okrožnico, v katerem pravi: 'Mesto da bi gojili sovraštvo zoper Kitajce, ki so doprinesli toliko zla misijonarjem, morali bi mi povrniti hudo z dobrim'. Veselilo bi nas, ko bi to tako krščansko čuvstvo prva izrazila kaka krščanska cerkev."
Najodločnejša sodba združenih čet, kar smo jih še videli v tisku, prihaja izpod peresa Dr. E. J. Dil-lon-a, ki je spremljal čete na njih potu proti Pekingu, in ki je preživel šest let v Armeniji, preiskujoč turška nasilstva. On piše v The Contemporary Review pod sarkastičnim naslovom : "Kitajski volk in evropejsko jagnje". "Na vsem potu proti Pekingu, pravi on, se je ponavljalo isto gnjusno delo : Kitajska dekleta in žene so bile naj-prvo onečaščene in potem prebodene z bajoneti od vojakov, kojih vlade se smatrajo za civilizovane. Hladnokrvno poklanje tristo kitajskih delavcev pri ustju reke Pei-ho je bilo le uvod onim umorom in grozovito-stim, ki so sledili rešitvi poslancev v Pekingu. Ti mirni delavci, ki so so zgražali nad vojsko in se živeli le od dela svojih rok, so privesljali s svojim čolnom na suho. V tem času pa so jih zagledale ruske čete, ki so baje imele takrat povelje ugonobiti vsako človeško bitje, ki je nosilo kito. Vsakteri izmed teh delavcev je postal tarča smrtonosnih ruskih pušk. Ogenj in meč sta zaznamovala vso deželo med morjem in Pekingom. Po Pei-ho so plavala človeška trupla v večjih ali manjših množicah, ona bolj ob kraju so se zadevala ob breg in se preobračala kakor bruna, plavajoča po vodi. Pri nekem otoku sredi reke, imenovanem Koh-to, sem zagledal dve trupli, ležeči tik brega.. Oče in osemletni njegov sin sta bila postreljena v imenu oivilizacije, držeča se za
roke in proseča milosti. In tamkaj sta ležala, še vedno z roko v roki, med tem, ko jo rjav pes odjedal očetu jedno roko."
Največja grozovitost pa je bilo postopanje s kitajskimi ženami. "Kdo se naj ne bi zgražal", piše Dr. Dillon, "nad tolikerim onečašoe-njem prestrašenih deklic in žena v starosti od šestega do šestdesetega leta po strastnih, besnih vojakih, ki napačno zastopajo krščanstvo in civilizacijo." Nato popisuje 011 nadrobneje mnoga zlodejstva te vrste, kakor osramočenje in us m rt en je treh plemenitih hčera, vpričo svojega očeta. Mnogo Kitajk, da, na tisoče, si je raje samih končalo življenje, da se obvarujejo sramote, kakor pa da bi prišle žive v roke Evropejcev in kristijanov. Razne zavode, v katerih so Kitajke našle zaščite, so evropejski vojaki včasih s silo naskočili ter tako večali svoja grozodejstva. Dr. Dillon pravi, da kolikor se tiče njegovega opazovanja, ni 011 pri teh nasilstvih videl nobenega častnika ali vojaka angleške ali nemške narodnosti. Tudi Ja ponce oprošča on vsake krivde v tem oziru. Za vsa ta dejanja, pravi on koncem članka, je treba grajati le vlade teh velemočij, ki so vsaka posebej v jedru veliko manj civilizovane, kakor pa Kitajska.
Sv. Oče hoče živeti IDO let.
Korist naših novih posestev.
V zadnjem fiskalnem letu so kupilo Združene države poljedelskih pridelkov tujih dežel za $420,136,-381. Devetdeset odstotkov te vsote je bilo plačanih za sladkor, kavo, svilo, rastlinske trte, volno, sadje, tobak, čaj, vino, rastlinsko olje in koko.
Za pridelek najmanj polovice teh predmetov so naša nova tropična posestva vsled podnebja in zemlje posebno primerna. Kadar bodo njih zakladi razviti, kar se bo hitro storilo pod ainerikansko oblastjo ne bo nam več treba kupovati teh stvarij od tujcev. Dobili jih borno lahkood svojih lastnih ljudij na Portoriko, Kubi, Havaju in Filipinih v zameno za svoje celinske pridelke. In kamorkoli naj se že tedaj obrne dobiček bo ostal vse jedno vednole v amerikanskih žepih.
Sedaj n. pr. skupimo mi precej sladkorja od francoskih in nemških pridelovalcev pese zato ker so bile španske metode tako potratne, da si sadilci sladkornega trsa na Kubi niso mogli vzdržati tega trga. Pre-tečeno leto smo plačali zanj tujcem $78,000,000. Z nasadi na Kubi, Portoriko, in Filipinih pod naprednim amerikanskim vodstvom nas bodo lahko ti otoki zalagali z vsem sladkorjem kar ga bomo potrebovali.
Po vseh naših novih posestvih se nahajajo kraji primerni zarast kave. Lani smo plačali za kavo $53,000,-000. Sadje in orehi, za katere smo izdali pretočeno leto $19,000,000 so navadno tudi pridelki tropičnih krajev. Rastlinske trte in olja, za katere smo plačali $57,000,000 in $6,700,000 rastejo ponajveč tudi tamkaj. Združene države monopoli-zujejo manilski hmelj, kajti zunaj naših novih posestev se isti ne more razviti do take popolnosti. Ti otoki bodo tudi povečali našo priložnost za donjiačo prideljavo svile in čaja. Iti na Portoriko, Kubi in Filipinih imamo sedaj zemljo, na kateri raste priznano najboljši tobak na svetu.
Vsled }ega omogočijo nova posestva amerikanako ljudstvo, da se hrani in oblači samo sebe ■/. manjšo odvisnostjo na tujezemce, kakor kdaj poprej. Moč našega naroda je obstala največ le v tem, daje mogel sam pridelati tako velik del potrebščin za življenje. Ta moč se je povečala s pridobitvijo novih toplih dežel, ki nas bodo od sedaj naprej direktno zalagale s pridelki, katere srno morali preje kupiti od tujcev.
Columbus, Ohio, 4. febr. _
Pri današnji skupni konferenci premogarjev z operatorji ni prišlo do nobenih uspehov, ker se stranke na nobenih zahtevah niso mogle nikakor sporazumeti.
Rojaki! NaroČite si "Ameri-kanski Slovenec" — največji, najboljši in najcenejši slovenski list v Ameriki. Samo $2.00 na leto.
Prosesor Mazzoni, ki je obiskal papeža po njegovi avdijeijci z angleškimi romarji, popisuje svoj pogovor tako-le :
"Sv. Oče me je vsprejel z veliko dobrosrčnostjo in smeje se pripomnil : 'Poglejmo, doktor, ako nam vaša znanost s božjo pomočjo pripomore, da doživimo 100. leto. Naš program še ni izvršen, in predno zapustimo svojo ljubljeno čedo, želimo še zapeti "Nune Diinittis".'
"Jaz, s svojim sodrugom dr. Lap-poni-jem, sem zagotovil njegovo svetost, da bo najbrže dosegel to dobo, od katerega ločj samo še osem let, na kar so jo wv;eti Oče zadovoljno nasmehljal."
Ali je bil car zastrupljen ?
Kakor poroča neka senzacij onalna izjava, ki se pripisuje nekemu ruskemu zdravniku in obelodanjena v new-yorškem listu Courier des Etats Unis, ponatisnjeno iz 12 Echo de Paris, ni smel nobeden dvorni član ali celo ud carske družine obiskati carja v njegovi zadnji bolezni. Njegovi jedini strežaji so bili carinja in dve služkinji. Po ozdravljenju je bil oni zdravnik, ki ga je lečil, obdarovan s pol milijona rublji — okoli $400,000 — s krasno hišo in še drugimi darovi. To v resnici kraljevsko darilo se zdi preveliko aa ozdravljenje tifusa ali legarja, katera bolezen, dasi huda, je vendar v sedanjem času lahko lečijiva. Resnica je, da je bil car zastrupljen, sedaj že tretjič po zaseden ju prestola, kar se na dvoru in po glavnem mestu očitno govori. Tokrat je car ušel smrti skoro čudežno.
Na jed nem buletinu, izdanem med carjevo boleznijo, je bila njegova toplina naznačena kot 35 stopinj Celzija ali 95 stopinj Fahrenheita. Tako nenavadno nizke temperature, pravi V Echo, se nikdar ne pripete v tifusu ali kaki drugi bolezni, razun ravno pred smrtjo. Padec samo št za jedno stopinjo bi bil osode-poln. Z veliko paznostjo je pregledana vsa hrana namenjena za carsko mizo. Ista je skoro vsa dobljena iz Belgije ali Danskega v zapečatenih posodah. Kuhinjski služabniki so tudi natančno in spretno Čuvani. Zastrupilci se sumijo, če jih morebiti že ne znajo po imenih.
Usmiljene sestre v južni Afriki.
Londonskiizvrstni katoliški tednik The Tablet prinaša članek za člankom, kjer pripoveduje, da za mrzlico obolele vojake obojega tabora ni mogla ukrotiti in umiriti močna človeška roka ; besneč so podili od sebe bolniki svoje strežaje, a če se je prikazala ob njih strani usmiljenka, polegla se je njih besnost in milo bo prosili prostaki, izrecno zahtevali častniki usmiljenke v svojo postrežbo. Tolažilna beseda iz ust redovnice bil jim je hladilni balsam, in marsikak vojak, prej zagrizen proti-katoličan, je pripoznal, da jo zelo popolna vera, katere pristaši hočejo na jednak način rado volj no dopri-našati dela usmiljenja. Junak mesta Mafekinga, general Baden-Powel, je poslal prednici usmiljenk znesek 98 funtov šterlingov kot malo zadostilo za njihov trud in oddal ob jed-nem pismo, v katerem se zahvaljuje za njih požrtvovalnost in pravi: "Vem, da sam denar Vam ne more poplačati Vašega truda, a v malo zadostilo, v znamenje našega priznanja sprejmite to malenkost; za-sluge Vaše pa Vam more v popolni meri povrniti le Bog". Isto tako Angleži iz domovine pošiljajo izraze hvaležnosti na posamezne zavode usmiljenk v Južni Afriki, a ne samo to. Ustanavljajo posebna društva, ki imajo izključno namen, nabirati denar, s katerim zgrade porušena poslopja usmiljenk in povrnejo škodo, ki so jo trpele tekom vojske. K tej družbi pa ne pristopajo le katoličani in nekatoličani, celo zagrizeni očitni sovražniki sv. vere prispevajd visoke svote. Vedno bolj spoznavajo, da tako imenovana mrtva roka je mrtva le v očeh nasprotnikov, ker ne delajo v duhu sveta, ampak v duhu Krista, da naj ne ve levica za dar, ki ga da desnica. Mrtva roka deluje — živo !
Olševski cerkvenik.
Kratkočasila povestica. Spisal Podgotitan.
Torej tam v Olševju, kjer caste sv. Urha, so imeli nekdaj oerkvenika Kilijana. Pred njim so služili onfli že njegov oče in njegovi dedje, in v tej cerkvi pri oltarju sv. Urha se jč bil naučil tudi lvilijan cerkveniške službe.
Ob očetovi smrti ga vpraša gospod Miha: "lvilijan, kaj bodeš? Ali se bodeš oprijel očetove ded-ščine, ali greš po svetu?"
"Ako sem vam povšeči — zvonovi svetega Urha niso težki, in druzega dela se ne bojim." "Ostaneš!"
Tako je dobil lvilijan službo, in sv. Urh cerkvenika.
Cerkvenik sv. Urha je bil pa dobro plačan. Pomislite! Ondi so poroke, in svatje niso umazani 1 j udje. Krstno vodo imajo v cerkvi, in tja naredi prvo pot vsak, ki se rodi v fari, pa botri in botre se radi postavijo.
"Na, Kilijane, pa opravi!" In Kilijanu je bilo treba samo v roko seči in stisniti. Seveda si je včasih tudi želel, da bi bilo kaj več, pa kaj je mogel, ko je na svetu vedno več drobiža, nego debelega. In če je kdo v fari umrl, se je moral iti zopet Kilijan prepričat, da je res umrl in da ne bi živega pokopali. In ob taki priliki je moral Kilijan tudi vedeti, kakšna bolezen je spravila dotičnika, pa pisati je moral, pisati. In tu se je zopet nekaj zaslužilo, kajti, kdo bi zastonj hodil okrog in pisal? Zato si je marsikdo želel take službe, da bi spravljal de-narce in pošekljaval takole v žepu kakor cerkvenik sv. Urha.
Ti-le podružniški cerkveniki so že od nekdaj preža) i po lepi službici pri sv. Urliu. Kaj pa je takšen cerkvenik pri podružnici? Samo ime ima, pa druzega nič, pa mu sova-ščani privoščijo komaj zraka, ki ga diše, in vode, ki jo pije — saj vina itak ne more. Zato si vsak želi na bolje. Bledeli so od pravične jeze ti podružniški oerkveniki, ko so videli ob nedeljah in praznikih gospodariti po zakristiji mladega Kilijana.
"Viš ga! Takemu dado tako imenitno službo! Kaj smo pa mi?"
Nobeden pa ni bil tako nevoščljiv kakor cerkvenik sv. Primoža, ki je bil izmed vseh najbolj neroden, pa je mislil, da njemu ta služba najbolj pristoja. Ta je namigaval:
"No, boste videli, kaj vam pravim; zato poslušajte! Takmladfant je to, pa bodo prihajale mlade, ble-doličue šivilje, ki znajo tako sladko govoriti in zapeljivo se nasmihati, po vosek — in vi ne veste, koliko ga rabijo! Ej, boste videli, kaj še bo! Tak fant, pa take nevarnosti! In potem bodo rekli: Vsi so enaki." "Ej, tako že ne sme biti!" Pa ni hotel Kilijanu nobeden nič pomagati pri farni cerkvi, nobeden biti mu prijazen. Če ni on sam kake stvari dovolj urno naredil, ali če ni česa položil na pravo mesto, ej, kako so se zgražali in jezili!
"Ko bi že kaj znal, naj bi bil! Pa, ali zna kaj, lie?"
O, pa res: ko bi bil Kilijan znal, brž bi Bi jih bil pridobil za prijatelje! Tako-le nekaj kozarcev vina ali kake druge pijače bi bil dal, pa bi jih bil imel.
A Kilijan ni vedel za to zdravilo, .-»'IS ni hotel vedeti, ker je bil ^varčen.
Takratna ključarja sv. Urha pa . sta bila poštena in postrežljivamoža. Vsakomu sta ustregla,: da jima gaje le ponudil kozarček. Bila stamoža, prod katerima je bila tudi svetega »Urha mitra v nevarnosti, če bi bil kdo kaj M njo ponudil... Pa sta bila jponos.«* na svojo čast!
midva sva ključarja! Brez fcaju se pri cerkvi ne more zgoditi nič, prav nič, tako praviva."
Cerkvenik sv. Primoža je poznal njuuo slabost, pa je dejal tovarišem: "Možje, navdehnimo ključarja zoper Kilijana! Nekaj bosta že pomagala, da ga vzdignemo. Jaz žrtvujem dve desetici, pa jih povabimo popoldne v gostilno."
"Alo! Mož pri možul Pa dajmo! Ako pa vže desetici ne bosta dovolj, bomo pa še priložili vsak po eno desetič ico. Kdo bi se tako tresel za nje! Res ni nobeden cerkvenik sv. Urha, pa naši podružniški svet
pod
nic.
niki tudi niso tako Sv. Ožbalt ni suh!"
Tako so se pogovorili in naredili. Tiste nedelje popoldne so potem sedeli v gostilni pri "Zeleni žabi" podružniški cerkveniki in oba ključarja.
"Slabo ste izbrali", izpregovori oerkvenik sv. Primoža. "I, kaj smo pa izbirali?" "I, cerkvenika sv. Urhu in strežnika gospodu!"
"Slaba cerkvena varihasta vidva, ker takemu človeku izročita tako imenitno službo!"
"Midva nisva nič izročala in izročila... Naju ni nihče nič vprašal."
"Tako! O, saj se nam je zdelo! Nihče vaju ni nič vprašal. Zato je tako!"
"Gospod delajo kar po svoji glavi."
"Pa vidva to trpita? I, kakšna moža pa sta, da si dasta tako le odvzeti svoje pravice?. .." "Prav za prav..." "O, nič se ne bosta izmuznila! Vidva sta odgovorna za vse, kar se bode zgodilo narobe."
"Veš kaj, to pa tudi ni prav, da naju niso gospod nič vprašali", pravi tovariš tovarišu.
"Pa se šele sedaj domislita? O, pa kaj še bo! Toliko nasje izkušenih mož, ki smo se že postarali v cerkveniških službah, panasprezro! Nas, ki nekaj znamo! Pa nastavijo tacega, ki niti potrkavati ne zna. Moralo bi pri svetem Urhu potrkavati tako-le: dingel — dingel — dongel — dongel — dingel — dingel — dong--pa molze in molze
ob sobotah popoldne: bingel boni bingel bom, kakor bi nedeljo pokopavali."
"Jaz sem mu že dejal, da naj malo lepše zvoni."
"Pa je svojeglav, pa neče, kaj ne? O, to je ptič! Pa to še ni najhujše, kaj ne? Povej jima ti!"
"Eli, kolikokrat se ga napije, pa mi tega ne vemo", pripoveduje drugi.
"Tako tudi. Pa nihče ničesar ne ve!"'
"I, seveda ne, to dela skrivaj "Pa naj bi pil", pripoveduje tretji. "Ampak, kar je najhujše, je to-le: Za dekleti hodi." "Naš cerkvenik Kilijan?" "Kaj mislite, da mi, ki smo ože njeni dedci!"
"O, to pa mora bitidrugače. Midva dopoveva gospodu, da imava tudi midva nekaj besede. Za kaj sva pa ključarja!"
'Žabar, prinesi še en liter", za vpije tisti od sv. Primoža, poln upanja.
'Pa vina notri, kaj ne", reče ve seli gostilničar in se nasmehne. "Kajpak — v vddi ni korajže.' Ključarja in cerkveniki so pili Nedeljo popoldne po tem pa sta šla ključarja k gospodu župniku. Prej sta ga bila še malo potegnila, dasta pregnala zajčji pogum,in dobila po. trebno zgovornost.
Župnik Miha je hodil po sobigori in doli. Imel je natakjena očala in bral brevir. Ko začuje nerodno trkanje, zapre nevoljen knjigo,sname očala in zagodrnja sam pri sebi:
"Kdo neki me zopet moti? Človek nima nikdar miru, še pri molitvi ne. Naprej!"
Medena kljuka bridko zaječi pod okorno roko, in čestita ključarja sv. Urha vstopita.
"Dober dan, gospod župnik." "Bog daj! Kaj je novega?" "Gorko je, gorko!" "Prav gorko! Česa želita?" "Veste kaj, gospod župnik,prišla sva zaradi Kilijana."
"Zaradi Kilijana?" začudi se župnik. "Kaj je tacega?"
"Da bi ga dali strani" oddahneta se moža.
"Kilijana strani T Zakaj vendar?" "Premlad je se za tako službo. Vesti se ne zna, kakor se spodobi v tej častiti službi", pripoveduje prvi ključar.
"I komu pa ni všeč? Komu?" "Marsikomu se ne zdi prav, kar počne Kilijan."
"Česa pa ne dela prav? Kaj počne?"
"Marsikaj! Pravijo, da se ga rad napije."
Župnik Miha neverno zmaje z glavo.
"Nikdar ga nisem videl še pija nega. Kdaj in kje se je napil?" "Zadnjič ga je pri Hrvatu plačal
"Le pameten bodi sedaj in priden, 11 kot si bil doslej, pa ti ne bode nihče nič mogel. Nevoščljivi so ti in zato vedno pazijo nate. Pojdi, dal ti bo-dern kozarec vina", veli gospod
tri polulitre in je potlej prav grdo razsajal, kar se cerkveniku sv.Urha ne spodobi."
"Da le ni bilo hujšega! Vprašal ga bodem, in, če je res, ostro posvaril, in nikdar več se ne bode opil", odgovori župnik in jima obrne hrbet, češ, opravila sta.
Moža se spogledata, in na to reče drugi ključar:
"Morate ga dati strani!" Župnik se jezen obrne: "Zakaj pa? Mari li zato, ker je spil kozarec vina? Bog mu ga bla-
župnik in pelje Kilijana v spodnjo sobo. Kilijan se zahvali ter odide domov k sestri Magdaleni.
Kilijan je ugibal, kdo mu je tako ljubeznjiv prijatelj, da se je šel o njem toliko nalagat k gospodu. Za trdno ni mogel sumiti nikogar, dejal je pa sam pri sebi:
"Čuval se bodem vsake neredno-sti, da mi ne bodo nič mogli. Gospod Miha so dober gospod, njim se ne smem zameriti."
In res je delal tako. Že prej ni zahajal v gostilne, sedaj pa še iti ni goslovi. Zaradi tega ga ne bodem hotel, čeprav ga je kdo klical. Kar podil iz'službe. Ako ni storil huj-j se pa ponočevanja tiče, niti misliti šega, sta vidva opravila. Z Bogom!" [ ni hotel o tem. Rajši je bil doma s Nu, je že prav! Ako je danda- sestro Magdaleno in ako je prišel nes že dovoljeno cerkvenikoin popi- i domov še LTrh — ki je bil krojač —
Slovenske knjige
raznih založnikov priporočam cenjenim rojakom za daljno naročilo.
»SF0 Cenik pošljem poštnine prosto.
Denar naj se blagovoli poslati z ' naročili.
MATH. POGORELO,
920 N.Chicago St., Joliet, Ills.
Mali zneski se lahko dopoSljejo v znamkah. Pri poSiljanju denarja po Money Order naj cenjeno občinstvo natančno pazi na moj naslov.
CSTSpreJemam tudi naročila za knjige Družbo sv. Mohorja.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
vati, se jim pa vendar ponočevati vsaj ne spodobi in laziti za dekleti ter delati nemir po vaseh...." pripoveduje ključar nadalje, upira oči v tla in vrti klobuk v rokah.
Župnik pogleda ostro ključarja. Na obrazu se mu je poznala nevolja.
"Ne verjamem. Dobro poznam Kilijana in vem, da on ni vsega tega nikdar storil. Kdo ga je videl in kje?"
"Ljudje tako pravijo in tudi pravijo, da Kilijan mora strani!"
"Ne pojde! Lahko mu je vzeti kruh, a težko mu ga dati.On ostane cerkvenik!"	.
"Veste kaj, gospod", pravi prvi
so bili vsi trije prav veseli in zadovoljni. Kilijan je vestno opravljal svojo službo in je ustregel rad vsakomur,da je le mogel. (Konec prih.)
Doba mehanizma.
V jedni zadnjih številk ameri-kanskega dnevnika New York Sun se izjavlja, da je bilo zadnje stoletje doba mehanizma in pisatelj onega članka, v katerem se nahaja ta izjava navaja na kratko zanimiva dejstva, ki potrjujejo njegove besede:
Od leta 1837 do 1891) ni bilo iz-ključar po kratkem premisleku, i danih nič manj ko 023,535 paten-'Cerkvenika plačujemo mi in izbe-1 tov v Združenih državah samih, emo si, kogar mi hočemo. Kilijana VstevSi 20,000 patentov za kočije in
nočemo več, in od nas ne dobi krajcarja!"
Take trmoglavosti je bilo naposled tudi župniku Mihu dovolj, (tasi je bil sicer blaga in krotka duša. Osorno in odločno reče:
"Dokler sem jaz tukaj, ne pojde Kilijan strani. Jaz vam ne izbiram hlapcev, vi pa meni ne boste cerkvenika! Kogar si izberem, ta bo moj oerkvenik, ako tudi ni vaem tako prav. Mislim, da o Kilijanu nihče ne ve nič slabega. Kar sta mi vidva nakvasila, to so same zlobne laži. Le pojdita, pri meni sta opravila!"
Ključarja se tako odločni besedi nista mogla ustavljati; obrneta se ter se izmuzata. Drug drugega sta se sramovala. Hitro sta šla in se niti pogledala nista. Vstajalo je kesa-nje.....
"Vraga, kaj s > mi je bilo treba v ■to potekniti!" je dejal prvi.
"Nikdar več ne bi sel cerkvenika odstavljat", je pritrdil drugi.
"Človek je predober."
"Prav res."	/
Gospod Miha je pa stal nekaj časa ter zrl za odhajajočima. Potem je segel po vrč ter si natočil poln kozarec bistre studenčnice, dapoplakne nevoljo, ki ga je bila odšla.
"Radoveden sem, kaj jim je Kilijan naredil, da so inu tako gorki. Vprašal ga bodem, komu se je tako zameril. Komaj sem ju odgnal. Kar po vsej sili sta me hotela pregovoriti. Še tega mi je treba!"
Zopet vzame knjigo, natakne o-čala in bere, do skonča pričeto sveto berilo. Ko pa vidi pred cerkvijo Kilijana, stopi k oknu in mu veli k sebi.
"Zakaj pijančuješ?" ga vpraša gospod naglo.
Kilijan se prestraši, pa odvrne:
"Gospod župnik, še nikdar nisem bil pijan.."
"Ravnokar so te tožili, da si neke nedelje dajal pri 'Hrvatu' sw vino in si celo razgrajal. Ali je res?"
"Razgrajal nisem prav nič. Bil pa sem ondi, kamor me j6 brat Urh poklical, toda pil nisem dosti, ker nisem utegnil." >
"Verjamem ti. Toda v gostilno ne hodi več! Ljudje pazijo povsod na te. Pravili so pa tudi, da pono-čujes, da slepariš po vaseh."
Kilijanu je postalo vroče. Povesi oči in odgovori: "Po noči nisem bil sam še nikdar v nobeni yasi. Sestro Magdaleno rado straši, pane smem zdomi po noči."
"Pazi! In ako si bil res kdaj po noči zunaj, ne hodi več. Za dekliči postopati po noči ni lepo. In mlad si še. Dovolj časa bodel še imel poiskati si nevesto."
"Gospod, to mi še nikdar ni prišlo na um; nikdar nisem šel radi
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL,
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 ZTeier
Številka telefona 842.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
česa tacega doli v Kilijan.
T
vaš , zatrjuje
vozove; 18,000 za izboljšave na pečeh in ognjiščih; na svetilnicah, plinovih napravah in strojih za žetev na vsakem po 10,000. Plačila patentnemu uradu za časa njegovega obstoja presegajo £40,000,000 dočim ima ves ostali svet komaj še enkrat več patentov kakor Združene države.
Zemlja, pravipisatelj,se je zmanjšala na jedno dvajsetino svoje oblike vsled iznajdbe parnega stroja. Od poštnega voza do hitrosti dvanajstih milj na uro se je smatralo preje že za jako nevarno brzino, dočim se je sedaj za samo majhno razdaljo vozilo že s hitrostjo 180. milj na uro. Prva železnica za osebne vlake se je otvorila 1830 in je bila štirinajst milj dolga. Daljava vseh prog po Ameriki pa znaša danes že 210,986 milj, vsega ostalega sveta pa le 45(5,420 milj. To je torej približno dvajsetkrat okoli zemlje.
Poštna zveza je čudovito napredovala; počasna in draga po-preje, sedaj pa poneseta dva cent« pismo tja na Filipinske otoke, na drugi vogel zemlje. Preje ni bilo izdane nobene statistike, danes pa se nam uradno naznanja, da jo 75,-000 poštnih uradov v ti deželi, ki so prepečatile 6,576,310,000 pisem, zavitkov, častnikov in drugih stva-rij.
Dospevši do elektrike, začujemo, da je prvi telegraf pričel poslovati leta 1844; samo dve leti nazaj pa je že bilo raztegnjenih žic v daljavi 904,633 milj v Združenih državah, po katerih je bilo odposlanih 71,-393,150 brzojavov. Pred sto leti se o telefonu še ni sanjalo nikomur, danes pa imamo 465,180 telefonskih postaj z žicami v daljavi 772,989 milj in 1,231,000,000 klici na leto. Pred jednim stoletjem je prišla novica tu sem iz Evrope pa v Združene države v šestih tednih, sedaj pa pride v šestih sekundah. Od leta 1857 naprej je bilo položenega podmorskega kablja v daljavi 170,-950 milj.
Doba jekla je tukaj, pravi zbiratelj te statistike. Les in opeka sta izročila svoje mesto jeklu in železu v hišah, mostovih in stolpih. Sploh bi se adele tudi cene, s katerimi se proizvajajo sedaj navadne potreb ščine za življenje našim prednikom nemogoče vsled iznajdb najrazno-vrstnejših strojev.
Ako želiš dobrega grenčeča za želodec, ki izboljša in Ojači prebav ne organe, okrepča ves sestav te-tesa, poveča okus in odpravi vse slabosti, potem ne moreš dobiti boljšega kakor je Severov Zelodečr.i Grenčec (Bitters), napravljen iz najboljših želišč. Cena 50c in $1.00
Zapomni si to, da jih mi izdelju-
jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
izdelujem
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orglje ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
lllaek Diamond, Wash.. 22. avg. 1900.-1)«?1 rojak—Nisem se muli-jul, da ml bodete moje W raonike toll izvrstno popravili tedaj ko sem va"1 Jill liil poslal v popravek ker sem jih že mislil «»: vreii. Večkrat sem brni v naSlh časopisih, daj" izdelujete harmonike zato sem se tudi namen« da jih pošljem vam v popravo. Seda) vidim Izvrstno delo in je ne morem dovelj prelivali"' silno sem sedal vesel harmonik. Zato vas vsi'® rojakom najtopleje priporočam, če ima kdo svo)" harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas'' bo dobro postrežeu ter zadovoljen z delom.
ANDREJ KRŠMANC. A lllaek Diamond, King Co., Wo5"'
Rock Springs, Wyo.. 28. okt.—SpoStovani pri)9! telj:—l'rejel sem vaSe harmonike 20. t. m. ICr sem nanje lu ml prav ugajajo. Nisem se nadMjj* da bi bile toli natančno po moji volji narejene so. Vsled tega želim, da bi so vsakdo kar se ti1* dela na harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNIK, ') Iix 55 Roe k Springs, Wyo.
Vi
ce
V
in de
0|>1 P«
John L. Spreitzer
501 N. Broadway St.,Cor. Brood*®)' & Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvijo. ^
JOLIET,---ILLINOIS
K
'td iin nit Po Po sei lal to
k
Rojakom naznanjam, da sem s 1' julijem odprl svojo
- - lepo urejeno gostilno, - •
preskrbljeno z VBemi potrebščina"1' ter se jim priporočam v najobilnej'1 poset.
K* S. K. J.
Mi izdeljujemo znake za Iv. S. J£.Jednoto»!
C. B. HAYWARD CO,
Prodajalci papirja in tiskarji.
A' zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebš&ne.
Na voglu Cass & Scott St., Joliet, 111.
J. B. Schrocder,
3441 Ontario St., Cleveland, 0.
IZDELOVALEC
nevestinih vencev
in umetnih
oltarnih cvetlic.
Vedno nova in najboljša zaloga po najnižjih cenah.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loiiffliran & Schoenstedt
Posoju je denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS.
Albert Mikuli,
slovenski krojač
810 Ruby & S. Hickory St., Joliet, lil.
Popravljam, snažim, perem in zgladim vsakovrsne obleke v najkrajšem času. Dobro delo zagotovljeno vsakemu.
Priporočam se rojakom v blagovoljno naklonjenost.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
JOLIET
702 Washington St
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000.00.
kakor tudi za vsa druga kato' liška društva. Pišite po cen«'
Dalje izvršujemo bandera
zastave
oblačila
kelihe, svečnike i. t. d., i. t.
Pišite po cenik.
The W. J, Feeley Go.
6 Monroe Str.,
Chicago, 111'
se
v
pli
i
Peč
CHii
iT
ha

William Reitž
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANOP NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, #
Naročila se lahko tudi pošiljajo posti na P. O. Box 1673.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
E. HAYWOO^
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet
Telefon št. 1032.
•Joliet,
"Th 108
J Ca
ftrv; hovj
*enc Motr hiko
VCl,
lh ist., i
Si
r«lc,
mmmmmmmB
ANTON SCHAGE1
309-310 Barber Bwild^
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTA*
in =■
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual v Insurance Company of Philadelphia
in druzih zavarovalniških <?' za živlienje in proti o?«""'

Kupi les ali lumber tam, kjer ga ■ dobiš najcenejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
v
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki iltrdi les, late, cederne stebre,
feske in šingine vsake vrste.
,„ Naš prostor je na Desplaiues ulici '"izii novega kanala.
OBlof'?*1"0 kupiS Lumber, oglasi se pri nas, lu uril,Va8° »ilogol Mi le bomo zadovoljili lu ti fnSfumil denar.
W. J. LYONS,
()ffice in Lumber Yard je na voglu dESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
>Kdor rojakov išče pravice
dor ima opraviti pri sodniji ali lllla kako tožbo, naj se obrne do fi^ne. Mnogim Slovencem sem že Pomagal, da so dosegli svoje ali za Poškodovanje dobili plačano. Ker j^m angleščine popolnoma vešč, a"ko pretolmačim vsako tožbo in v 10 »e priporočam
v ALOJZ LOUSHE,
g, I74« St. Clair St., Cleveland, O.
»y

JOLIET GAS LIGHT COMPANY
Priporoča Slovencem ;'olietu za napeljavo pli«a po hišah. . . .
Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi Pečmi vam bodo ugajale ter jih Qete priporočali še drugim.
tako govore vsi.
URAD JE NA
Ctlicago in Van Buren cestah y Jolietu.
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
lECuLkieir,
1)20 X. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeti potovati v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenito —: črte :—
bEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom:
COMPAUNIE GENERALE TRANS-ANTLANTIQUE, francoska linija, ki vozi na Ilaver;
RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton.
Ako hočete dobiti svoje znance ali prijatelje iz stare dniuorine ali se nameravate sami tjf podali, kupite vozni listek lahko pri meni brez vseh daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postrežba je vsakemu zagotovljena.
DENAll v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. l)a so vso moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih no manjših ki; za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakim tudi lepo ...GOSTILXICO.... reskrbljeno z vsemi pijačami in smod-kami, kakor tudi svojo brlvnico.
Jolin Kukar,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kratkočasoice.
Vroča želj a.
Snubač: "Micika, ali ti smem razodeti svojo najbolj vročo željo'/" Nevesta: "Le; a glej, da si jezika ne opečeš!"
Ustanovljena januarija leta 1SD7.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
ANTON o GKRAHEK,
PREDSEDNIK,
1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
11 l
*
0l>
111$'

yf
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HaVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nase
i
The u. s." lOc. in "Meersc&anm" 5c.
drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
^atjl-schneller,
^OTAR-NOTARY PUBLIC
(•el s'"?1®1-". Mich, naznanja, da je pri-Hrv-B,°*R Poslovanje ter so Slovencem in hovih m priporoča pri oskrbovanju nji-^ n pravnih poslov v stari domovini.
Slovenska babica
u	Marija Lukan
|l0 °'n<?vajsetletno izkušnjo, imajočadi-hiko,? .ln spričevala ljubljanskih zdravih vi/ Valente in dr. Stoekla in dru-vCl;^avnikov, se priporoča Slovenkam 'taln ndu- °ovori i hrvatski, nemški, St KtdSH'- Stanuje na št. 1751 St. Clair ^i^KVELAND; O.__
^ J. L. STRUZYNSKI,
Chicago Street No. 809
nasproti s1oy. katoliške cerkve
c'cPhone 2371, joliet, ill.
lini

J- C. BYRNE,
& 5216 Butler Street,
"joto \mM mnMl —
Priporoča slovenskemu občinstvu v ^Ittsburgu, Pa., in okolici.
^osip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.

IK
t>H:
joliet, illinois,
m°obisk10T°?cem SV0J° P08"1110 .v Joli2„ i loJlm kalifornijsko vino in ^skrwl P1V0 ln dr«ge pijače. Vedno sem
"it smodkamiSVeŽimi P^^™1 in dob"
tiy
if OHN J. WELNITZ, odvetnik. 1
Govori se nemški in poljski.
joiiet, m
, itt rOjf
Sni,
Preskrbljuje izvrstno muziko za plešo, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Gi.avni Urad :	Dliucn Ubau :
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon 348.	JOLIET. ILL.
JOHN GRDIUA,
1751 St. Clair St., Cleveland, 0. Tcl. Ea8t i4So w.
Priporočam tukaj.šnim Slovencem v obilen obisk svojo protlajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, masnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h rečij.
Nizke cene 1n dobro blago.
Pri meni se lahko vsakdo narod na, "Amer. Slovenca".
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
DE. H, G.
nemški zdraynik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. liroadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1372.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 184$.
CHAS. L. PETTIS & CO.
204 Duane St., New York.
KUPUJEMO ZA
GOTOV
vsakovrstne pridelke, kuretino, divjačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo.
Pite po naše sedanje plafieyalne cene
Šaljiv kamen.
V kamenolomu najdejo delavci na velikanskem kamenu vdolben tale napis "Blagost njemu, ki me obrne!"—Ko delavci to vidijo, mislijo, da je pod kamenom najbrž zaklad. Zato napno vse moči in ga obrnejo. A glej, na drugi strani je bil napis: "Hvala vam! Naveličal sem se že ležati vedno na isti strani!"
v
H i t r o potovanje.
Lovro: "Da, da, če pomislite na one čase, ko šo ni bilo železnic, vidite, kako dolgočasna je bila vožnja! Iz Celja do Trsta sem se moral voziti tri dni; a sedaj sem po železnici v štirih urah t:\mkaj!"
Milan: "No, čuj, moj rajni oče so sepred 60 leti ko še ni bilo železnice, vozili tudi le tri ure od Celja do Trsta!"
Lovro: "To ni mogoče!" Milan: "Prav lahko; ves drugi čas pa so hodili peš!"
D v o u m na pohval a.
Gozdarjaso prestavili v drug kraj. Ko pride čez nekaj let zopet k nek-eranjim prijateljem, vprašažupana: "No, oče, ali je še vedno toliko bedakov pri vas, kakor jih ie bilo nekdaj?"— "Hvala Bogu!" pravi župan, "ni jih več toliko kakor tedaj, ko ste bili še vi, gospod, pri nas!"
Razloček.
A: "Kakšen razloček je med zamorcem in invalidom?"
B: "Zamorec je storil svojo dol-: žnost in lahko gre; invalid je tudi storil svojo dolžnost, pa ne more ! iti."
Na prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAISEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko I vino, dobro Žganje iu tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet Ills.
Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
Vedno priden.
Gospod: "Ali Peter,zdaj si že tretjič v tednu pri meni! To je vendarle
tt»>
preveč
Berač: "Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno živi!"
Kje je posojilnica.
Tujec nagovori mestnega postopača: "Prijatelj, ali mi veBte povedati, kje je mestna posojilnica?"
Postopač: "Oh, gospod, jaz je iščem že leta in leta, pa je ne najdem!"
Zvest mož.
"Pa, gospa Polička, kaj se vam je zgodilo, da imate tako zateklo lice?"
"Eli, mož me je tako udaril za uho!"
"Kaj vaš mož? Tega bi si pač ne bila mislila! Nasprotno pač!"
"I veste,po dnevi bi se seveda ne bil upal kaj takega, a udaril me je po noči v spanji. Bilo pa je tako-le: Sanjalo se mu je, da je v krčmi v družbi svojih znancev, ki so prav robato zabavljali na žene, in jeden izmed njih je obiral celo mene. Kot zvest mož se je seveda moj mož potegnil zame, a ker oni ni molčal skregala sta so tako resno, da mu je moj mož založil krepko zaušnico. A v sanjah je udaril le mene tako močno, da sem zatekla.—Tako je bilo toraj! In vidite, še huda nisem mogla biti, ker je bilo vendarle lepo, da se je bil tako krepko potegnil
Dekle in ura.
A: "V čem je gizdava deklica podobna uri na zvoniku?"
B: "Gledamo jo radi, a v hišo je ne jemljemo!"
A; "V čem sta si podobni razvajeno dekle in solnčna ura?"
B: "Obeh se veselimo, le, dokler nam sije sreče solnce." *
A: "V čem sta si podobni stenska ura in ponižno dekle?"
B: "Obe se oglašata le takrat, kadar je treba."
*
A: "V čem sta si podobni žepna ura in tvoja žena?"
B: "Obe moraš vsak dan naviti". *
A: "V čem sta si podobni žepna ura i;i moja žena?"
B: "Obe opravljata tiho in mirno svoj posel."
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže In suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeuo meso in izvrstne doma delane klobase.
THE CRITERION.
H'-1.00 na leto
10 centov iztis
Štiri fakultete.
A: "V čem so si podobno fakultete na vseučilišči?
B: "Vse štiri čistijo: bogoslovna duše, modroslovna možgane, zdra-viloslovna želodec, pravoslovna pa — žepe."
Najboljši ilvstrorani mesečnik jednako trste,.
AnirleSčine zmožnim Slovencem priporočamo ta ilus trovatil mesečnik kajti njegove struni napolnjujejo spisi priznano najboljših pisateljev in umetnikov. Prlnaža neodvisne kritike o književnosti, umetnosti, krasno povesti, jedrnate članke, humor iu pesmi ter line slike. Naročnina —$1.00 na letp — omoKOČuje, da se ga naroči vsakdo. Zanesljivi agenti se iščejo v vsakem mestu. Velike ugodnosti. Plfiite za podrobnosti. PoSljit*' ]jo jedno številko na ogled! Dobite Jo zastonj. Iwtslo-vite pisma na:
Criterion Publication Co.
Sul seription Depart men t,
41 East 21st St., N. Y. CITY.
Jolui Weigel, lastnik
"THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svoje gostilne, v kateri jo dobiti vsakovrstnih pij:ič in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
lstotako so na razpolago dobra prenočišča na
112 Bluff Str.......Joliet, 111.
1004 North Broadway Street.
E. KRAFT,
JOLIET, ILLINOIS.
DPF t DIIA Pr' "ns se dobi vedno sveži kruli iMiilUJii po najnižjih cenah.
Stari Slovani.
A: "Kakšnih las so bili stari Slovani?"
B: "Sivih kakor sedaj!"
zame!

Popolnoma zadovoljen.
Bogat graščak postavi sredi lepega vrta lepo hišo ter napiše na vrata: "To hišo z vrtom podarim njemu, kdor mi dokaže, da je pol poluoma zadovoljen in srečen!"
Nekaj dnij pozneje stopi tujec pred graščaka, poprosi ga hiše in vrta, rekoč, da je popolnoma srečen in zadovoljen. Graščak mu odgovori: "Ne obotavljal bi se ni trenutek, ko ne bi bil prepričan, da to kar trdite, ni res. Zakaj ko bi bili s sedanjem imetjem popolnoma srečni in zadovoljni, ali bi si še želeli te hiše z vrtom?"
Katera bo p r v a.
Žena županova in žena okrajnega glavarja v istem mestu sta se vedno prepirali, kateri gre prednost pri javnih nastopih.
Ko napove deželni vladar za neki dan svoj prihod v to mesto, nista se mogli pogoditi, katera bi stala ob vsprejemu na prvem mestu. Ker se niste pogodili iz lepa, vprašali sta pismeno doželnega vladarja samega kateri gre prednost. Skoro pride takšen odgovor: "Prednost ima ona katera je bolj bedasta!"—Kako sta se zmenili potem, o tem šaljivec ne ve natančnega.
Vprašati se mora znati.
Na Dunaji so srečali nedavno na ulicah 4letnega jokajočega dečka. Ko ga vprašajo, zakaj se joče, pove jim, da se je izgubil in da ne zna domov. Na vprašanje, kako se piše, kaj in kje so njegov oče, ni vedel odgovoriti drugega, nego da je njemu ime Jožek. Posvetovali so se sedaj, kaj naj store z dečkom. Naposled ga sklenejo odvesti na redar-stvo. "E kaj", oglasi se zdajci postarana ženska, "potrpite, takoj bomo zvedeli, čegav je in odkod." To rekši stopi k dečku ter reče: "Čuj Jožek, kam hodiš po žganje za očeta?" — "K Zvezdi!" odgovori deček hitro. Nato ga prime žena za roko, odvede ga v krčmo "Pri Zvezdi" ter vpraša natakarja, čegav je dečko. Ta ji pove, da je sin tesarjev, tam in tam doma.
JOHN MODIC
1145 Lake St., Cleveland, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostIMco,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
R. C. BERTNIK.
L. li. 11KRTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	o centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan Hebrovie
(Svratište gradu Severinu)
618 Portlatid St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
• •	IIIMMMI I ■ I I I f limill.nl .......III..I ...............
Doktor Frederick,
Soba 404 Barber lildg., Phoiio 2124. Stanovanje, 1222 lienton St., 1'bouc 1414.
10 <lo 12. Uradne ure: 2 do 4.
7 do 8. p. 11
Joliet, III.
W, Meyer & Sons,
— Trsrovci
importovanih vin in debelo.
•iev na
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telef. 325.
»Joliii Krak'er, 1199 St, Clair St., Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen poset svojo novo gostilno, obilno založeno i dobrimi pijačami, doma kuha-, nim žganjem, tropinovcem,pivom,vinom iti smod-' kami. - Prodajam tudi premog iu vsprejemam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora.
ANA VOG-RIN,
izučena babica, 1115 N. Chicago St., joliet, ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevalaod slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam.	_
Ni treba zapisati.
Župan: "Vi Žoržl, vi ste bili vpričo, ko je Strnjak govoril razne nespodobne reči o meni?"
Žoržl: "Da, bil sem!"
Župan: "Kaj pa je n. pr. rekel?"
Žoržl, "Rekel je med drugim, da je naš župan prava svinja, in še pristavil, da nam to da zapisano, če mu drugače ne verjamemo!"
Župan: "No, ste mu li rekli, naj vam to zapiše?"
Žoržl: "Ne, gospod župan, ker smo mu itak verjeli!"
Raztrgani š k or n ji.
Berač pride k gospodu, kateri mu je nekaj dnij prej podaril škornje, in reče: "Gospod, 50 novčičev stane popravilo!"
Gospod: "Katero popravilo?"
Berač: "Za škornje, katere ste mi podarili!"
Gospod: "No, in?—"
Berač: "Zato prosim onih 50 novčičev, ker vender menda ne zahtevate, da bi dajal jaz na svoj račun popravljati vaše raztrgane škornje."
Slabe posledice hripe se odpravijo s Severovimi Tablicami Zoper Prehlad. Dostikrat odpravijo bolezen v 24. urah. Cena 25.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
<T. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simonicli
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo, lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, IU.
Agent for Besley's Waukegan Ale and Porter.
bar goods.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Plume 1719. Joliet. HI.
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET.
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajalnioo. Imamo veliko zalogo zlatnine in srebrnine na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, mnzikalnih inštrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni.
KAR0L 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
AMERICAS MOST POPULAjTraIIAWvI * —— ;
PERFECT PASSENGER SERVICE
FrankPapes
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer so dobe vedno sveZe pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "froe lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
7th st. No.211 Calumet, Mich.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET,	MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče, igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in
izvrstno vino.
Prenočišče in hrana je vsem novodošlim na razpolago.
AND TBRR1TORY UEVON1).
W. J. BURNETT, PASSENGER & TICKET AGENT. JOLIET, ILL.
GEO. J. CHARLTON,
Qeueral Passencrer Ticket Agent, CHICAGO, ILL.
liSSB.1t
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsom telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opeša nje živcev, brezspalnost, ob-upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, t-opost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-•voli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mojroče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali t,i bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisočo ?priporoči nih pisem.
J. I1ALLE iz Stuttgart, Ark. pi5e, '£rpel sini več let na bolečinah in noben zdravnik ali na-tentovano zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vaSemu demantneum električnemu križu.
IP	, -
"Tt. c .f , >	■ S
-v- Jp-	jp.	Jf»	Jf. Jy* Jf» Jp* JJv jp.	Jf*
Nikdo ne pozna več želodečnih bolezni],
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
GRENKO VINO,
katerega jo po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
IDr. IMI. F. Bozincli.
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in i'rev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar,-pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
Dr. 31. F, BOZINCH,
519 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi
vso drugre slovensko odjomadco po Ameriki je prevzel g.
isTEM^nsTion:,
913-915 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
Priporoča se rojakom v obilno narotbo v mestu in oddaljenih krajih. Sr	"if "te "te "ie Sr Se Se* Se Se *
—SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASOV1T1 IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
JDJFL. O-. I"V"^i.ISr FOHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th .t AValnut Str. in N. West Cor. Park & Central Str«,', Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti} se priporoča slovenskemu občinstvu.
Olasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj so vsakdo, ki boleha, obrne na: 1)R. (i. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih,, glavni in nosni katar, krvno in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspoha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,
posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Polteh se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
--:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on lo pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem.
Kaj govorijo od Dru. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno »lian z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas'.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pobeli flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A.
Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjonoga več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato so vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodmk v Topeka, Kas.
SpoStovanl g. dr. Poheh:—Zahvaljujem se vam za svoje popolno ozdravljenje. VaSa zdravila so najboljša in vsneemu trpečemu Jih priporočam.	jos. Lll'OV A (J, Rnlvilie, Mlss.
SpoStovanl zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila pora&if in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želoduu in črevlh in sem mislil, da ni več pomoči inDjo bolezen.	VaS udimi	JOS. ZG A NIČ, Hastings. Pa.
SpoStovanl Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let.	JAKOM KELLER, Helena, Mont.
l>ragi g. l)r. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE MA RAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra lilk:—S tem vaui naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto uič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
HEN HENDERSON, Kansas City.
Spoštovani gosp, zdravni :—Veil a vam hvala za svoje ozdrav ljenje z težke bolezni.
THQM. JUHKOViO, Iron Mountain, Mich
—nasvete daje zastonj.—
Ne pozabile priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. a. i v ^vrv POHEK,
Post Office Boxes 553 & 503.	KANSAS CITY, M0., U. S. A.
Wm. Conlon.

pivovarji in izdelovalci pive v steklenica!.
i
Naročilom za naše . . „1 A	« *wrA
v«^Safe uiezano pivo
JOLIET, ILLS.	tel. 26. |
ft *
ffo ffo fl't ft? rl*? it? tITt rt? it? tf t tfr7 yfc
W	l4J W W W W
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA LI KOMBI CIJE
. SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žg-anje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
louisville
KY
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO.
F. KORBEL & BROS
prodajalec vina od ti*to in žganja
Sonoma Co., California.
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St.
TELEFON: 110 CANAL.

The Anheuser-Busch Co
Popravek.
V zadnji številki so je na 5. strani spisu -•Nekaj za matere" v drugem stavku vrinila neljuba tiskovna pomota. Mesto: 'Podučite jih, da niso lepe takrat, kadar pridno delajo in starišem pomagajo', naj bero čitatelji: "Podučite jih, danisoiepe takrat, kadar imajo novoobloko, temvoč, kadar pridno delajo in starišem pomagajo' .
L i s t n i c a u r e d n i š t v a. G. A. E. v Clevelandu, O. — Glede oglasov zdravnikov in zdravil v našem listu, so ramo po tem-le načelu: Sleparskih oglasov ne sprejemamo. Ce se nam zdi kateri sumljiv, ga kolikor moremo preiščemo, predno ga objavimo. Garantirati pa ne moremo za vsako zdravilo in vsacega zdravnika. Saj veste, da še tako dobro zdravilo ne pomaga v sac emu in tudi najboljši zdravnik ne more vsakega bolnika ozdraviti. O zdravniku, ki ga omenjate, pa lahko rečemo, da je ozdravil bas tu v Jolietu par mož, ki so poprej pri drugih zdravnikih zastonj iskali zdravje. Vendar ročemo še enkrat: za oglase nismo in ne moremo biti odgovorni.
ELGIN, JOLIET AND EASTERN R. R. Proti /.apadu.
Iz Joliet-a...... .8:115, predpoldne; 5:40, popoldne
Iz Plainlleld-a....U:00, " «:30, Iz Normantown-a 9:11, " 6:40, "
V	Auroro.'........9:35, " 7:05,
Proti vzhodu.
z Anrore..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne
Iz Normantown-a 7:S2 " 4:47 " Iz Plairifleld-a.... 7:88 " 4:53
V	Joliet...........8:05 " 5:20
Vzhodni del.
Iz Joliet-a.........................3:45 predpoldne
V	Porter........................12:01 popoldne
Proti zapadu.
Iz Porter.......................'12:30 predpoldne
V	Joliet.......................... 5:10 popoldne
Waukegan črta—Proti severu.
Iz East Joliet-a.................. 7:30 predpojdne
V	Waukegan.................... 4:30popoldne
Proti jugu.
Iz Wnukegan-a..................7:30 predpoldne
V	JoUet..........................4:55 popoldne
Vuedeljah ne vozi noben vlak.
A. F. HANKS, Traffic Manager. P. L. McMANUS. Passenger and Freight Agent.
MICHIGAN CENTRAL.
Gre na vshod— 142	144 Way Freight.
Iz Joliet-a....6:20 pr. p. 8:10pop. 7:00 pr. p. lz Matteson-a7:03 " 4:37 " 8:20 "
V	Lake......8:00 " 4:40 " 11:25 "
Gre ua zapad— 1 11	148 Way Freight.
Iz Lake.....9:50 pr. p 6:o5pop. 12:3o po|>.
Iz Matteson lo:IS •• 6:55 " 8:35 "
V	Joliet.... It-25 "• 7:3o " 5:3o "
W. C. THOMS, Agent,.Joliet. RUGGLES.G. P. T. A„ Chicai-o
Kdor se hoče prepričati,
katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON HORWAT-ove, jedine TJlli jjske vržinke v teh državah in gotovo si jih hode z zadovoljstvom še več naročil.
J5gP" Pošiljam v r ž i n k e, kakor tudi vsakovrstne d. r u g e s m o d k e na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah.
Posebno opozarjam s roje sorojake slovenske gost ilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu, povabilu.
Ob jednem se priporočan, v obileji obisk svoje GOSTILNE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM.
ANTON H0IWAT, 200 Msi St., JOLIET, ILLS.
Telephone 3431.
Louis Sievers Sons Co.
Yelika zaloga importovanega viiia in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekosena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.	»	JOLIET, ILL.
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Masli" in čistega rženega Kentucky žganja.

fejm
<p
39-41 FRANKLIN ST.
CHICAGO
♦o^co+o*
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
E, PORTER, predsednik.
JOSEPH HRAUN, taj.ln
i J t X V«* li»1 puuoiuu." •	w vv.'«	...... U 4» I »»»J-
E. PORTER BREWING C0MPAN1
EAGLE BREWEp
Izdelovalci
uležane pi
PAL ALE LONDON PORT*1
Pivovarna: South Bluff Street
Posebnost Jc Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS-
POPOTNIKOV KAŽIPOT.
jolietske železnice.
Psa, ki kadi s m o d ko lastuje v Cliicagi John D. Dalton, izdelovalec in prodajalec cigar. Rabi ga največ za reklamo, kajti "Cap", kakor je psu ime, sedi v razstavnem oknu ter puši smodke z največjo zadovoljnostjo, ki mika marsikaterega mimodošleca, da stopi notri in si sam jedno kupi.
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL.
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
Benedictine Invigorator
alsolheadquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
Demantni električni križ.
PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, pi5i" Več let ime je mufil revmatizem. l'o šesttedenski rabi vaSoga električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vrematizem
Dolgo časa sem bolehal na prsih in poskusil sem ?.e več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali. VaS demantni električni križ me Jo pa hitro ozdravel.	V1UO SONNE, Frecport, 111.
1111 sem kruljev od Sestegu leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl Vas .oglas, sem si mislil, tla Je to navadni lininbug. a vendar sklenil, tla si hočem kupili jednega Komajsem rabil vaj električni križ par <1 ti i i ml je že bilo mogoče vstati s po-lHHmi	JsrčnejSe. LEO CIIARVART, Ea ■■■
stelje in sera sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LHO CIIARVART, Eastman, Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 8J8.	300 Milwaukee Ave.,'CHICAGO, ILL.
Joliet, Illinois.
SANTA FE R. R. R. GHK NA VZHOD,
fit	Iz Jolietft	v Chicago
6,	Chicago Express...... 8.18 pr. p.	».30 pr. p.
14,	Chicago Express...... 7.25 „	8.42 ,,
18, Chicago K.v press...... 7.3» „	9.25 ,,
16,	Chicago Express......11.15 „	12.35 pop
10, Chicago Express...... 3.35 po pi	8.02 „
8. Atlantic Express.......7.50 „	9.00 „
GKB MA ZAPAD.
Št r	Iz Chicago v JoUet
7,	Kan. & Texas Express. 7.28 pr. p. 8.40 pr. p.
15,	Peoria, Pekin, Galtss-
btirg .t Monmonth Ex.. 1.00 pop. 2.27 po p.
13, Joliet Express......... 5.08 „ 6.30 „
1, California Express...... 10.00 ,, 11.00 ,,
17.	Kansas City Fast Mail. 2.13 pr. p. 3.38 pr. p. Cb nedeljah ne vozijo v'aki St. 14, 16, 10, 7,
15 in 13.
H. C. KNOWLTON, Tickat Agent. THE CHICAGO & ALTON. Na sever all nu vzhod.
Iz Jolietu	v Chicago
Pal. Ex press.... 6.00 predpoldne	7.15 predpoldne
Chicago Acc.....6.30 ,,	7.50
Mklli. Special...0.4»	8.00
Cal. i Colo. L'tl.7.35	8.45
Swight * Chi. . . 8.10	».30 1.20 popoldne
Chicago Acc... 12.00	
Atlantic Exp ..12.35 Alton Lira.......3.25 popoldne	1.45
	4.30
Chicago Acc. ..6.30	7.50 „
Prairie State Ex.7.00 ,,	».00
Na Jug all ua zapad.
Iz Chicago	v Joliet
Joliet Aceotn'n 8.30 predpoldne	9,50 predpoldne
Prairie state Ex. 9.0Q ,.	10.05
AlU.'U Lilh......11.15 „	12.15 popoldne
Joliet Accom'u 2.45 „	4.05 „
Pacific Ex|.......... popoldne	4.25 ,,
Chicago A Dw.. ».30 „	6.45 ,,
Colo A Cal.......«.30 „	7.30
ralacc Express..».00 ,,	10.15
Joliet Acci.m'ii 11.00 „	12.20
Midti. Sp.......11.3« ,.	12.35 zjutraj
W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A.	'Phone 448.
Chicago.
Si-li dober svoji materi ?
Kdo te je vodil v tvojem zdravju in te tolažil v bolezni? Kdo je slonel nad tvojo majhno posteljico ter te krepčal z zdravili? Kdo te je učil molitve in ti pripovedoval mične dogodbice, ki so blažile tvoje mlado srce ? Kdo je prenašal potrpežlji-vejše tvojo napake in otroške sitnosti? Kdo te ljubi še sedaj, se trudi za-te, te ljubi in moli za-te vsaki dan tvojega življonja? Ni-li to tvoja mati — tvoja lastna, ljuba mati? In sedaj se vprašaj : "Sem-li dober svoji materi ?"
Long Distance Telephone 824
(nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega lilapi, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih olilek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
GOSTILJilČA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesl iivo po dnevnem kurzu: zastopa tudi znamenito prokmorsko rrlo SEVEP IEM KEGA LLOYDA, katera dajo hitro vožnjo in dobro postrežbo svojinr ,nikom.
B >KI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo '' postrežbo v vsakem oziru.
102 & 104 N. Chicago St.