NO. 147 AM6RICAN IN SPIRIT jFORCIGN IN LANGr UAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco SLOV6NIAN Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winninee n«*, M®^N,NG1N€WSPAP€R _____________________________________ P * Denver, Indianapolis, Florida, Phoenl*, Ky, Pueblo, P/virKr^fff Somalijski pohod v Ogaden na pobudo ZD! Romalijci trdijo, da so dobili pobudo za ‘osvoboditev’ Ogadena od ZDA, kar pa v Washingtonu odločno zanikajo. WASHINGTON, D.C. — Somalije! trdijo, da so začeli pohod v etiopsko pokrajino Ogaden v juliju, na pobudo ZDA. Tu to odločno zanikajo, četudi Priznavajo, da je bilo predsedni ku Somalije Siadu Barreju poslano po njegovem osebnem zdravniku Amerikancu dr. Kerinu Cahillu sporočilo, ki pa ga je ta napak razumel. V sporočilu so stavki, ki do neke mere potrjujejo somalijsko trditev. Med drugim je v ome-Pjenem sporočilu: ‘Etiopci niso posebno prijaz-Pi do nas in mi ne vidimo razloga, da bi bili mi prijazni do Pjih ... Karkoli storijo Somalij ci v Ogadenu je njihova stvar. ^11 jim ne bomo zamerili, če po-večajo svoj gverilski pritisk tam. Prav gotovo pa se bomo riitili prizadete, če bi silili s svojimi zahtevami proti Džibu-tlju ali severovzhodni Keniji... 2riA so pripravljene s simpati-1° upoštevati zakonite obramb-Pg potrebe Somalije.” Somalijci trdijo, da so ZDA bedele ves čas. da so ki Novi grobovi Joseph F. Svete V nedeljo zvečer je umrl na svojem domu 71 let stari Joseph F. Svete z Mavec Avenue v Eu-clidu, rojen v Clevelandu, živeč dolga leta na 6120 St. Clair Avenue, mož Kathaline, roj. Smith, brat Jean Svete, Frances Svete in pokojnih Johna, Franka, Louisa Svete, Anne Erste in Mary Strauss. Zaposlen je bil dolga leta kot strojnik pri White Motors. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9., cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. ZAHOD BO V BEOGRADU ......... »name.,,™,. SPRAVIL NA DNEVNI RED MOTENJE RADIJSKIH ODDAJ Robert E. Chapman j Preteklo nedeljo je umrl po dolgi bolezni v U.S. Veteran Ad ministration bolnišnici na East Blvd. 49 let stari Robert E. Chapman z 1221 E. 72nd Place, roj. v Toler, Ky., od koder je prišel v Cleveland leta 1955, samozaposlen kot pleskar do pred 4 leti, ko je postal za delo nesposoben, veteran korejske voj-Ine, mož Virginie (Eileen), roj. Toler, oče Kenny j a in Roberta Jr., 2-krat stari oče, brat Myrtle Gartner in Leone O’Neil (obe v Virginiji). Pogreb bo v četrtek iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue na Toler pokopališče v Wharn-cliffe, W. Va. Donald S. Faith COLORADO SPRINGS, Colo. — Ameriški olimpijski odbor se je s 55:39 glasovom odločil, naj se v imenu ZDA poteguje za letne olimpijske igre 1984 Los Angeles. Za to se je ponujal tudi New York, pa je večina delegatov podprla Los Angeles v prepričanju, da ima boljše izgle-de in da bo tam manj stroškov s pripravami in novimi gradnjami. Olimpijske igre naj bi bile zopet bolj “špartanske” in “varnejše”, kar bi bilo v New Yor-ku težje doseči kot v Los Angelesu, trdijo tisti, ki so glasovali za kalifornijsko mesto. O sklepu ameriškega olimpijskega odbora je bil obveščen predsednik Medarodnena olimpijskega odbora Lord Killanin. Cas za prijave je do 31. oktobra letos. Aa enkrat se še ni prijavilo nobeno drugo mesto ali država, ki bi bilo tekmec Los Angelesu. Prihodnje olimpijske igre bodo leta 1980 v Moskvi. o namen umora Johna F. Kennedyja Na Kubi tega obvestila niso vzeli resno, NEW YORK, N.Y. — Znani poročevalec CBS Daniel Schorr pravi v “New York Review of gverilci, I V^erai ie P° doigi bolezni v ri se borijo v Ogadenu, stvarno I vetera^ski bolnišnici umrl 59 let tedna somalijska vojska. I E ar* Donald S. Faith s 6710 Lu- I cerne Ave., rojen v Johnstownu, Šlrajk v prislaniicih omejen na konlajnerjel New YORK, N.Y. — štrajk pristaniškega delavstva ob At-jritiku in Zalivski obali, ki se začel preteklo soboto, je za ®bkrat omejen na prekladanje ,Oljskih tovorov v kontajner-ph. Vse ostalo nakladanje in izpadanje poteka normalno. Pa., veteran druge svetovne voj- ^ lloOcTeb' Faith in Williama Imler. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega Pristaniško delavstvo ob Atlantiku štrajka NEW YORK, N.Y. — Prista-11 niško delavstvo od Maine pa do I Teksasa je začelo v soboto štrajk, ko uniji ni uspelo doseči sporazuma za novo pogodbo. Glavna težava in jedro spora je kontejnerski promet, ki je zmanjšal potrebo po številu delavstva. Samo v pristanišču New Yorka naj bi zaradi tega Bocks” da je direktor FBI E. E. Hoover obvestil Warrenovo komisijo, ki je raziskovala umor predsednika ZDA J. F. Kennedyja, da so 27. septembra 1963 vrgli Lee Harveyja Oswalda iz kubanskega poslaništva v Mexico Cityju, ko je tam dejal, da bo umoril predsednika J. F. Ken nedyja. Kubanski poslanik v Mehiki je to sporočil v Havano, kjer pa poročila niso vzeli resno. Po u-moru Kennedyja je Fidel Castro začel sumiti desničarsko zaroto v tem, da bi Oswald “prišel na Kubo”. “Oswald bi se vrnil s Kube, umoril predsednika in izgledalo bi, da je za to odgovoren Castro.” Warrenova komisija tega sporočila direktorja FBI ni dalje raziskovala. Republikanska stranka proti pogodbi s Panamo NEW ORLEANS,, — Na- rodni odbor republikanske stranke ie pretekli petek Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca Danes se je začela v Beogradu konferenca za nreeled I ^ B°nna Avenue’ i/|.olnjeranja določil konference o evropski varno- Lvni v uradu Id ^61^s? ms” S0'Iel0Va,,,u- PO«Pisanih v Helsinkih noletil Clair Avenue BEOGRAD, SFRJ. — V glav nem mestu SER Jugoslavije so se zbrali zastopniki 35 držav, ki so 1. avgusta 1975 podpisale v Helsinkih na Finskem zaključke konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, da pregledajo, v koliko in kako so bila ta izvajana. Tekom pripravljalnih razgovorov letošnje poletje je prišlo ponovno do ostrih razprav zastojev, ko so zahodne sile hotele zajamčiti razpravo o človekovih pravicah in so se Sovjetska zveza in njeni sateliti temu skušali na vse načine izogniti. V Helsinkih so bile zastopane poleg evropskih držav tudi ZDA in Kanada. Od preteklega avgusta so se odnosi med Moskvo in Washing-tonom nekaj popravili in izgle-da, da bo konferenca v Beogradu vodila do manj ostrih soočenj med Vzhodom in Zahodom, kot je izgledalo pred dve-mi meseci. Danes so volitve— Danes imamo v Clevelandu primarne volitve. Volišča so od- črtno in dosledno v Sovjetski zvezi, v Češkoslovaški, Poljski .. ____________ in Bolgariji. Sovjetska zveza in I Pria od 6.30 zjutraj do 7.30 zve-države njenega bloka motijo tu-1 (-'er- Izpolnimo svojo državljan di radijske oddaje Pekinga in I£ko dolžnost, pojdimo volit! Tirane, Izraela in Zvezne republike Nemčije, v kolikor so te usmerjene v Vzhodno Evropo. To motenje je v odkritem nasprotju z določili v Helsinkih podpisanih listin. Olje prihaja v Adis Abebo NAIROBI, Ken. — Pred enim tednom so Somalijci objavili, da so pretrgali zvezo med Asabom ob Rdečem morju in med glavnim mestom Adis Abebe ter s tem onemogočili dobavo olja notranjosti Etiopije. Sem došla potrdila trdijo, da prihajajo v Adis Abebo redno konvoji z o- Ne bo seje— Podružnica št. 47 SŽZ v ne-t deljo, 9. oktobra, ne bo imela seje, ker bodo SND rabili za prireditev. Seja je preložena na 16. oktober ob 1.30 popoldne v. SND na Stanley Avenue. Pevske vaje— Slovenski mladinski pevski zbor začenja z vajami v pevski sobi pod novo cerkvijo Marije Vnebovzete. Vaje so vsak petek ob 6.30 zvečer. Vabljeni sedanji in novi člani. Kličite 486-6789! zavoda na St. Clair Avenue četrtek popoldne ob enih I Highland Park popopališče. ------o------- v na Brežnjev obsodil somalijsko bojevanje MOSKVA, ZSSR. — Leonid TTv,; •" ‘ . -v, - - , j1- Brežnjev je tekom sprejema VidiTvPr; uga ^la7StVa predsednika Angole Agostinha b d v kontajnerj1!!, vehkih za- prijemal Somalijo ^ oph, ki pospešujejo naklada- podpiran;ja somalijskih n_ sle m izki^anje, nevarnost ^ cev v boju z Etiopijo v Ogadenu. oje elane. Uvajanje kontajner- pozVal je afriške države) . treh3 Pr°v1,eta1je Zmaifala P0' spoštujejo meje druga druge. eb° p° stevdu pristaniškega Somalija je bila do nedavne-riavstva Samo v pristanišču ga najtesnejše 0d vseh afriških izp 0rj3 naJ bi zaradi tega držav povezana s Sovjetsko zve-2gubflo do 16,000 pristaniških L_ L ______ riavcev zaposlitev. Volitve v Pakistanu za ^določen čas odložene &AVALPINDI, Pak. — Voja-I vlada je objavila, da je od-j v°ziia volitve v narodno skup-^crio, določene za 18. oktober, a Nedoločen čas, ko je postal P°ložaj za njihovo izvedbo neprimeren. t Politična agitacija je dosegla | ostrino, da je vlada dala Prijeti hčerko bivšega predsed-. 'ka vlade Bhutta in zagrozila z zo in je tej dovolila na svojem ozemlju celo vojaška oporišča. Kontajnerji so veliki zaboji z^ P"°/ podPisanih Pretekli več tonami tovora, ki jih * mo- ~ cah je ostafo na _ stranke je pretekli petek tu iz-j utegne biti le nekaj manj ostra, glasoval resolucijo, ki nasprotu- kot je preje izgledalo. Vlada je odobritvi pogodbo med ZDA'ZDA in vlade Evropske gospo- goče naglo preložiti z železniških voz na ladje in obratno. Z njihovo uvedbo je prevoz pocenjen in pospešen, zato ni verjet- prekopa. Resolucija predstavlja zmago glavnega načelnika stranke Bil-4la Brocka, ki mu je uspelo za- no, da bi unije mogle v tem po-i ^rocKa- kl ^u je uspelo zagleda kaj bistvenega snreme- ^ uradno stališče pro- niti. kaj bistvenega spreme- Castro vidi le počasno izboljšanje odnosov z ZDA HAVANA, Kuba. — Predsednik Fidel Castro je na veli-cem zborovanju pred milijonom j udi dejal, da bo Kuba odgovorila na vsak pozitiven korak ZDA, da pa je do pomiritve in normalizacije odnosov med obe- zveznih sredstev. Odškodnina ma še dolga pot. ne more iti preko $25,000. ti pogodbi, ne da bi to vodilo do javnega razkola v stranki. Konservativno kril" te pod vodstvom R. Reagana je namreč proti pogodbi, zmerno pod vodstvom G. R. Forda pa je za njo. Odškodnina za zločine WASHINGTON, D-C. — Predstavniški dom je izglasoval zakonski predlog za izplačilo odškodnine žrtvam zločinov iz Senat lahko odstopi Panamski prekop WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik Griffin B. Bell je Ijem ter da ni opaziti, da bi gal^i s“a.‘°W da se ™rejo manjkalo. P °1dreci lasta'nsklm P™i- Očividci med tem potrjujejo d° Pa»a"'Ske6a prekopa . vesti, da je mesto Džidžiga v ro-\ll° S.p0,)rd‘^° P“6odb s Pa- -ut-acci. , , c ... fa Inamo, ki sta bili podpisani pre- Razprava o človekovih pravi- ah So™alljcev, kl 30 se Pomak- tekli mesec. ’ dnevnem redu, llul1 v notranjost ter pri J Nekateri ,rd utonfo jpravlja,o napad na mesto Harar, ZDA odreH kakemu katah 60 nul, dalje. Harar m Dl- ,aslni * 02emlK s'_ redova sta edini preostal, del I s sk obeh J ^ pokrajine Ogaden v etiopskih pravosodni tajujj Bell se r° 3 ‘ ______ J je postavil na stališče, da v slu- ry v , • (čaju meddržavne pogodbe s Pa- ip Vesti |namo zadošča samo po ustavi darske skupnosti so sklenile spraviti na dnevni red tudi vprašanje motenja radijskih oddaj svobodnega sveta v Sovjetsko zvezo in druge države s komunističnimi režimi v Evropi. Zadevni sklep je bil storjen pretekli mesec v Bruxellesu, sedežu vodstva Evropske gospodarske skupnosti. Ameriško stališče v pogledu motenja radijskih oddaj je bilo jasno označeno v pismu G. S. Vesta, pomožnega državnega tajnika ZDA za evropske zadeve, Johnu S. Gronouskemu, načelniku Mednarodnega odbora za radijske oddaje. Zlasti je bilo omenjeno mot enje radijskih oddaj Free Europe in Liberty, ki oddajata v države Vzhodne Evrope. Te oddaje matijo na- POLITIČNI RAZVOJ V FRANCIJI NAKAZUJE NOVE MOŽNOSTI določena odobritev Senata z WASHINGTON, D.C. — Raz-J dvotretjinsko večino. prava o nadzoru nad cenami j -----7^----— naravnega plina v Senatu jel Katalonija dobila po 13 dneh pri kraju in danes! vrnjeno samoupravo bo prišlo do glasovanja, ki sel MADRID, šp. — Po mesecih utegne končati z odobritvijolpogajanj je vlada predsednika riim njegovi ženi, ki °di Ljudsko stranko oprtega moža. začasno namesto t>ve tajvanski rešitvi v Pekingu zavrnjeni ^ PEKING, Kit. - Dva načrta rešitev tajvanskega vpraša-t Ja v odnosih med ZDA in Ki-1 ^Jsko, predložena od ZDA, sta j..a odklonjena kot nesprejem-jj.Va> je dejal namestnik zuna-ministra Yu Chan. bremenski prerok I Pretežno sončno z najvišjoj eiPperaturo okoli 62 F (17 C). Razkol v francoski levici pretekli mesec, če bo dokončen, nudi razne nove možnosti političnemu razvoju, zato vsa svobodna Evropa in ZDA pazljivo sledi vsemu, kar se v Franciji te dni dogaja. Francoska levica, ki so jo razbili komupisti leta 1920, ko so ustanovili svojo partijo, je leta 1972 združila svoje sile s ciljem, da dobi večino in pride zakonitim potom na oblast. Povezava komunistov s socialisti in levimi radikali je Francijo dejansko razdelila v dva nasprotujoča si tabora brez kakršnekoli sredine, ki bi mogla služiti za posredovalca in umirjevalca medsebojnega merjenja moči. Združena levica se je krepila iz leta v leto in je pri predsedniških volitvah leta 1974 za las izgubila proti Valery ju Giscardu, kandidatu vladne degolovske koalicije. Nove uspehe je dosegla pri so pri občinskih volitvah in vsi ji (napovedovali zmago novih volitvah v parlament v prihodnjem marcu. Prav ti izgledi na zmago pri volitvah in prevzem vlade so privedli v levi koaliciji do razdora. Pri sestavljanju volivnega in vladnega programa pretekli mesec so se najprej uprli komunistični zahtevi po skoraj popolnem po-dr zavij en ju industrije levi radikali in zapustili posvetovanja. Socialistični vodnik Francois Mitterrand je izjavil nato, da je pripravljen razgovore nadaljevati le, če se levi radikali vrnejo. Ti se niso vrnili, ker komunisti niso odstopili od svojih zahtev. Ko obe strani izjavljata pripravljenost za obnovo razgovorov, vztrajata vsaka pri svojem stališču in skušata to vsaka za sebe obrazložiti volivcem in jih pridobiti za svojo stran. Socialisti so proti splošnemu podržavljenju podjetij, so za mešano narodno gospodarstvo z zdravim, trdnim delom v privatni lasti, še odločnejši v tem pogledu so levi radikali. Komunisti, ki so pri volitvah v preteklih letih dobivali povprečno okoli 20% glasov, med tem ko so jih dobili socialisti pri zadnjih volitvah okoli 30%, ne marajo igrati v politični koaliciji mlajšega, šibkejškega udeleženca, ampak zahtevajo za sebe enakopravnost in pravico veta. riti tak vtis. V kolikor bo politični razkol na levi ostal, se bo nudila vladnim strankam možnost povezave s socialisti in njihov sprejem v vlado, ki bo na ta način dobila širše temelje in bo sposobnejša izvesti potrebne socialne in druge reforme. Francija je v resnici veliko konservativnejša, kot je v zadnjih letih izgledalo. Pre-nekateri volivci so dajali podporo levici iz protesta proti obstoječim razmeram. Če bo socialistom uspelo potegniti b. mogli izsiljevati, ce b, bila obdržati bodo igrali v bo. vsa podjetja nacionahzinma, y vodstvu Francije Tsript:*° p*— vioj°, izhzo vključitvijo v vlado bi odpad delavskih unij, ki so pod vpli vom Komunistične partije. Gre torej za merjenje moči in volje, še predno je levica dosegla zmago pri volitvah. Komunisti so s svojim nastopom potisnili socialiste in leve radikale proti sredini ali v javnosti vsaj hočejo ustva- la nevarnost vlade “ljudske fronte” in komun ističnega vstopa v vlado. Tak razvoj v Franciji bi brez dvoma imel ugoden odmev tudi v Italiji, Španiji in na Portugalskem ter bi okrepil demokratične sile v vsej svobodni Evropi. kompromisnega predloga. Ta predvideva začasno ohranitev irfadzora ob povišanju cen pli /na preko od vlade prvotno določene meje $1.75 za tisoč kubičnih čevljev. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče ZDA je pustilo obveljati sodbo nižjega sodišča, ki označuje homoseksualstvo za nemoralno in za morebitni vzrok odpusta iz službe. CLEVELAND, O. — Japonski poslanik Fumihiko Togo je sinoči tu zanikal, da bi japonske jeklarne izvažale svoje iz delke na ameriški trg pod ceno produkcije, kot jih je kaj preje obdolžilo zakladno tajništvo ZDA. NEW DELHI, Ind. — Včeraj so zaprli bivšo dolgoletno predsednico vlade Indiro Gandhi, obtoženo zlorabljanja oblasti. Odklonila je svobodo na temelju položitve jamščine in izjavila, da sta njena obtožba in prijem “politična”. ALGIERS, Al. — Japonski teroristi so prileteli včeraj sem v letalu s svojimi talci, osvobojenimi tovariši-teroristi in s 6 milijoni dolarjev, ki jih je pla čala japonska vlada za izpust talcev, ter se predali alžirskim oblastem. Preostali talci in moštvo letala so bili izpuščeni, teroriste in njihove osvobojene tovariše pa so oblasti odvedle. Kaj bo Alžirija z njimi naredila, ni znano. Običajno v preteklosti je odkupnino zasegla in vrnila, prav tako tudi letala, ugrabiteljem pa podelila politično zatočišče. Adolfa Suareza pretekli teden vrnila Kataloniji nekdanjo samoupravo, ki izhaja še iz konca srednjega veka, pa jo je Franco po zmagi v državljanski vojni ukinil. Za enkrat je nova samouprava Katalonije bolj simbolična kot resnična, ker je Madrid ohranil skoraj vse odločitve se-oi. V teku so pogajanja med vlado v Madridu in Baski, ki so tudi imeli samoupravo, dokler jo ni zmagoviti Franco končal. GENEVA, Šv. — Dva neznanca sta ugrabila in, odpeljala v avtu z italijansko tablico 5 let staro Graziello Ortiz, pravnukinjo lastnika kositrnih rudnikov v Boliviji, ki živi tu s svojimi starši. Ugrabitelji so obvestili starše o ugrabitvi in začeli pogajanja o odkupnini. TURIN, It. — Tu so ugrabili včeraj izpred njegovega doma, kjer se je igral, 4 leta starega Giorgia Garbero, vnuka znanega italijanskega industrialca in lastnika nogometnega moštva. BEOGRAD, SFRJ. _ Vodnik ameriškega zastopstva na konferenci, ki bo pregledovala izpolnjevanje določil helsinških listin, A. Goldberg je dejal včeraj, da bodo ZDA pokazale svojo skrb “na vseh področjih, omenjenih v helsinških listinah, vključno človekove pravice, toda ne bodo pri tem iskale soočenja”. Slično izjava je dal v Moskvi zastopnik zunanjega ministrstva Vsevolod Sofinsky. #|fj /IMERISKA POMOVIIIIA mil SL Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN Aj Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.03 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; ?8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Iriday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 147 Tuesday, Oct. 4, 1977 Italija v političnem ogledalu Po krajšem poletnem premoru (ki je bil eden najkrajših v povojni zgodovini) se je v Italiji na mah obnovilo politično življenje. Pravzaprav letos ni bilo običajnega političnega zatišja niti za tako imenovani Ferra-gosto, ki ga je pokvaril nepričakovani pobeg nacističnega morilca Kupplerja iz vojaške bolnišnice Celio v Rimu in razburkal že itak nemirne vode. Andreottijeva vlada je zašla v nemajhno zadrego zaradi zahteve nekaterih strank, ki ji omogočajo življenje, da bi moral odstopiti obrambni minister Lattan-zio. Sprva so to zahtevali le republikanci, katerim so plaho sledili socialisti, ob nedavni razpravi v parlamentu pa so se tej zahtevi pridružili tudi komunisti. Slednji namreč čutijo, da zaradi zmernih in spravljivih stališč do vlade in Krščanske demokracije (s katero bi po 30-letnem obdobju neizprosnih spopadov na življenje in smit želeli skleniti pakt o razdelitvi oblasti v okviru formule “zgodovinskega kompromisa”) pretresa njihovo bazo nemir, ki ga spretno izkoriščajo skrajne levičarske sile. Zaskrbljenost vodstva Komunistične partije Italije se je še povečala spričo napovedanih upravnih volitev novembra, ki bodo zajele osem milijonov volivce,. Komunisti se preverjanja volivcev bojijo, ker vedo, da se 20. junija 1976 ne da več ponoviti in zato pričakujejo lahko samo zmanjšanje glasov spričo ostre konkuence na skrajni levici. Zato so se v zadnjem hipu pridružili zahtevi po odstopu obrambnega ministra Lattanzia, da s tem pokažejo svojim včerajšnjim volivcem, da se niso odpovedali svoji odločnosti in bojevitosti do KD. Zadeva z odstopom ministra Lattanzia se je zaen-rat zaključila tako, da je Andreotti dal Lattanziu prometno ministrstvo, Ruf fini pa je postal obrambni minister. S tem bi bil volk sit in koza cela, toda v Krščanski demokraciji je čutiti močno prenovitveno gibanje, ki se srečanja z volivci in spopada s komunisti ne straši in je pripravljeno izzvati predčasne parlamentarne volitve. Če je položaj za vlado in KD težak, še v komunistični hiši ni razlogov za veselje. Poleg notranjih problemov v zvezi s sedanja politično linijo spravljivosti in zmernosti pretresa tudi KPI polemika v zvezi s tako imenovano doktrino čvrokomunizma”, ki jo je Sovjetska zveza z znanim grobim napadom na tajnika španske partije Carilla diskreditirala in obsodila. Ko so bile španske volitve mirno — na katerih je komunistična partija prejela le 9% glasov — je sovjetska komunistična partija začela stiskati obroč okrog sredo-bežnih sn. pod simbolom “evrokomunizma”. Napad na Carilla |e •' veljal predvsem italijanski in francoski komunistični partiji. Nato je Moskva svoje odklonilno stališče do “evrokomunizma” dala potrditi vsem partijam vzhodne Evrope, vključno madžarski, in poljski, ki sta še pred kratkim kazali naklonjeno stališče do zahodnih partij. Vodstvo KPI je sicer poslalo v Moskvo posebno delegacijo, da pojasni svoje stališče toda dlje od izjave, da se ne strinja z vsemi pogledi sovjetske partije, ni šio. Na svojih festivalih “Unita” pa italijanski komunistični prvaki hitijo zatrjevati, da je “evrokomunizem” zgolj jezikovni izraz, ki ne obstaja kot poseben politični sistem. S tem so sami podrli mit o komunizmu z drugač-mm obrazom, ki so ga predstavljali pod samovšečnim izrazom “evrokomunizma” in ga skušali verodostojno ^ati s senzacionalnimi sestanki na vrhu: Berlinguer (KPi), Marchais (KPF) in Carillo (KPŠ). Po napadu Mosxve so. italijanski komunisti prepustili Carilla samemu sebi, s tajnikom francoske partije Marchaisom pa se več ne sestajajo. zakl>ličcit poglejmo še, kaj se dogaja v sociali-«Un ; h Vrflah:.Prilisk KPI za Plitev oblasti s Krščan-„ ef °kraoij0 P° vzorcu “zgodovinskega kompromi-, V;n cj?7.,c'r SO. socialiste pogostokrat postavili pred ...gia.ue.istva, počasi ustvarja pri socialistih obču- strateškib m(WlniSti izrabW° 2£oli za dosego svojih nh /.oTv/ei!a u° .tr,ezno razpoloženje ni še zajelo takšnega p/Vpt ai— PSI.že iutri spremenila svoj odnos V !,v‘v.je vsekakor, da se določeni kro-v. ;?V1''1V'.S0?ia^^ene stranke dobro zaveda jo, kam Si *rfr;elF ?°litika totalne naslonitve na komu-r1: ( V52, ?ato J« v prihodnjih mesecih pričakovati, hrVnim°'vo po idejni in operativni avtonomiji PSI ]/^ v ymiu '!tU 0VSf'!Ti •]asno Je’ da se socalistična stran-™ prez,vl ln °Pravičri 3v°j obstoj tako, da ternahivo' ienemu vo!lvei1 nudi svojo politično al- K. G. Hočem še videti! CLEVELAND, O. — Sobotni nastop “Kresa” je, kakor smo pričakovali, zadovoljil udeležence, ki so popolnoma napolnili veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Te vrstice niso napisane z namenom, da se vse hvali, ampak v vzpobudo, da se doseženi uspehi ne pozabijo in so v korajžo, delo nadaljevati in na tej poti vztrajati. Plesalci na odru so se res dobro izkazali in je vsaka točka sporeda bila burno nagrajena z res gromovitim ploskom. Še v tej smeri se je pokazala slovenska miselnost, da nismo slišali v zadovoljstvo žvižgov, kar je v nasprotju s pohvalo. V stari domovini so nekoga “izžvižgali” ter mu tako dokazali, ali da ga ne marajo ali; pa da je svojo nalogo slabo opravil. še posebej so bili nagrajeni naši otroci iz prvega in drugega razreda osnovne šole. Saj so se j tako z gotovostjo vrteli, da so v J samozavesti bili enaki starej-jšim skupinam. Zelo primerno je, ker se v zadnjem času “Kres” trudi, da tudi v takih nastopih pokaže značilnosti noš naših slovenskih pokrajin in njihovega plesa. j V prvem delu bi bilo prav izraziti, da je ena izmed točk podana z nekim posebnim namenom oziroma posvetilom. Drugi del bi se dal morda bolj zožiti. Kakšnega župana se je hotelo prikazati ali še iz starega časa, !ko so bili to izbranci ljudi “na !večih”, ali novejšega, ko so že 'tudi bili zelo odvisni od “ljud— Jske” volje, ti si kake osebne o-;šabnosti niso' mogli dovoliti. Verjetno se je mislilo na župane časov, ko so bili izkoriščevalci svoje okolice razni vaški oderuhi in gostilničarji. V njegovem nastpu bi bilo boljše, da bi površnik bil preko leve rame in bi njegovo rokovanje z udeleženci trgatve prišlo bolj do veljave. Mislim, da “zaspani” stražnik ni preveč spadal v tisto druščino. Gotovo je učinkovala županja s svojo pečo, ki se' že skoraj nikjer več ne pojavi, nosile so jo naše poročene žene v zameno za avbo, ki je označevala dekleta. Živa godba Veselih Slovencev je k uspehu gotovo veliko pripomogla, čeprav bi si morda kdo želel nekoliko tišje izvajanje, posebno še v drugem delu. Skrbno izbran in dobro izveden program je dokaz požrtvovalnosti nastopajoče mladine, pa tudi tistih, ki so vse to zamislili in pomagali, ker pogled na oder je dokazoval, da je moralo sodelovati mnogo tistih, ki se na odru niso pokazali. Da smo doživeli tako lep večer, gre zasluga gdč. Jožici Staričevi, predvsem pa ge. Bernardi Ovsenik, na katere skrbi in požrtvovalnosti je bilo največ ležeče, da smo si zaželeli, kakor se je izjavila mala, dve leti stare deklica Mojca, ko je mama povedala, da je sedaj nastopa konec: “Hočem še videti!” J. O-k. Po romaip na družabni večer CLEVELAND, O. — Kako slovenski ljudje radi romamo, se je videlo na romanju clevelandskih in okoliških Slovencev prejšnjo nedeljo k Žalostni Materi božji v Frank, O. Slovenska romarska sv. maša s slovensko pridigo, skupna molitev in skupno ljudsko petje slovenskih nabožnih in drugih pesmi, popoldanske pete lavretanske litanije Matere božje, vse to je tisto, kar zbere zlasti na tujem naše verne ljudi na romanja na svete kraje. Nikjer ne doživiš tolike pristne slovenske ljudske vernosti in domačnosti kot na teh romanjih. In ravno tega si mi, ki živimo v tujem svetu, najbolj želimo. Naša romanja v tujem svetu imajo poleg verskega pomena, ki je glavni, zlasti tudi ta narodno politični pomen. Tudi iz tega razloga moramo ta naša romanja gojiti. Eno izmed v tem pogledu najbolj uspelih romanj je bilo omenjeno naše prejšnjo nedeljsko romenje v Frank, O. Kakor že vsa povojna leta, razen par prvih, je tudi to letošnje naše romanje v Frank, O., pripravilo clevelandsko društvo SPB, ki mu načeluje že vrsto let pri fari sv. Vida najbolj poznani rojak Vinko Rožman. V prvi vrsti je njegova zasluga in njegovih zvestih sodelavcev in sodelavk, da ta romanja tako uspevajo ter da rode tako lepe uspehe. Prav isto clevelandsko društvo SPB kot romanja prireja vsako leto v tem času, t.j. v rož-novenskem mesecu, kmalu na začetku notranjih društvenih kulturnih in drugih dejavnosti v šolski dvorani pri Sv. Vidu slovenski družabni večer s skupno domačo večerjo. Ti večeri so naša redna družabna srečanja naših družin, prijateljska srečanja naših kulturnih in drugih delavcev in delavk z vseh področij našega javnega življenja. Tak domač prijateljski slovenski večer s skupno večerjo bo pri Sv. Vidu prihodnjo soboto, 8. t.m. Prav nič ne dvomim, da ne bo dobro uspel. Priprave zanj so namreč v spretnih rokah, moških in ženskih, ki imajo v tem^pogledu dosti skušnje in ki jih odlikuje velika požrtvovalnost in smisel za skupno stvar. Idealizem je namreč še vedno glavna pogonska sila vsega našega kulturnega kakor tudi n a r o d n o-političnega dela. Prehaja iz roda v rod in zato nas ni strah prihodnosti. Na svidenje, prijatelji in znanci, rojaki in rojakinje, to soboto zvečer na našem slovenskem družabnem večeru! Večerja bo na voljo že ob sedmih in seveda tudi vse, kar k dobri večerji spada. Lepa, vesela slovenska pesem bo naša družica in prijetna domača godba bo z nami. Kdor bo želel, se bo. lahko tudi po mili volji narajal. Kakor romanja, tako so nam tudi domače družabne in zlasti še kulturne prireditve potrebne. Vse to moramo zlasti sredi tujega sveta gojiti, varovati in ohranjati za nove slovensko rodove. V tem znamenju vsi in vse prav lepo povabljeni! Janez Sever ------o------ John P. Nielsen: Z obiska v Stamp Za prosvetno uro 18. sept. 1977 pri Sv. Cirilu. NEW YORK, N.Y. — Aprila sem bil en teden v starem kraju. Ko sem prišel v Ljubljano, sem rekel, da bi šel rad v Kropo obiskat Bertonclja. Bertoncelj je prav dober u-metnik v železu. Dela stvari iz železa in je dobro znan po Jugoslaviji. žal mi je bilo, ko so mi povedali, da je pred dvemi leti umrl. Pa sem želel obiskati vsaj muzej v Kropi, šel sem tja s profesorjem metalurgije. Ko smo prišli v Kropi v muzej, sem bil prijetno presenečen, ko,sem videl, ■ da je v pni sobi muzeja zbirka Bertoncljevih del. Ko sem povedal, da imam v New Yorku pet Bertoncljevih del, me je prosil ravnatelj muzeja, če bi mu mogel poslati slike teh del. Rekel sem “seveda lahko1' in ko (sem se vrnil v New York, sem naročil fotografije pri g. Feifer-ju. Zelo sem vesel, da imam stvari, ki so dobre za muzej. Mislim, da imam jaz v Ameriki največ Bertoncljevih del. Marsikdo v Jugoslaviji ima Bertoncljeva dela, pa ne vem, če so tako lepa kakor moja. Tole je zmaj — simbol Ljubljane in Celovca. V Celovcu na Koroškem imajo velikega zmaja čisto sredi mesta. Moram reči, da je zelo grd. Včasih se delajo norca in pravijo, da je tisti zmaj v mestu kakor tašča. Pravzaprav imam dva zmaja, ki ju je naredil Bertoncelj. Tole je zelo lep križ'— ne piodam ga za noben denar. Tole je kropivček za blagoslovljeno vodo. To vse si boste lahko po uri ogledali. Če smem, bom zdaj govoril o drugem predmetu — o prometnih predpisih v Ljubljani. To vam bom povedal angleško. Jaz vem, da vsi mislite, da znam samo slovensko. Ampak jaz znam tudi angleško, morda ne tako dobro kot slovensko, ampak za silo že gre. There are some interesting traffic problems in Ljubljana. In Europe there is a different driver philosophy from that in USA. In New York, for example, when the light is red for the pedestrian and the cars are moving along the street, the average New Yorker steps down from the curb and inches into the street for a foot or two, waiting for the light to change. In Europe this assumption is dangerous. Every inch of the street belongs to the cars, when the light is in their favor, and you don’t dare step off the curb waiting for the light to change. In Ljubljana I was standing on the curb, as I had learned to do, waiting for the light to change. However, I was leaning forward, and my nose was sticking out about 5 to 6 inches in front 6f the courve. A driver came from about 50 feet away, wawing me back, so that he would not hit my nose. This means, that even the air space above the curb line belongs to the cars, when the light is in their favor. Also, there is something new — one way streets throughout downtown Ljubljana. The changeover was done all at once and the poor Ljubljana drivers are completely confused. One told me, that whereas before the one-way street ruling, he could make a right turn at Cankarjeva cesta (at NAMA department store) going south on Titova cesta, the main street of Ljubljana. Now that Cankarjeva cesta is one way, going to the left for this driver, he can’t make a right turn there. “Kako zlodja naj pride človek na naslov na ejesni strani te ceste?” me je vprašal. Now, every New York-eer knows that all you do is to go one block above Titova, and going in the right direction. Everybody warned me not to drive downtown — “ker so znoreli, ko so začeli s temi one-way streets”. Ampak jaz se počutim v Ljubljani že kakor doma. Zakaj pa ne? V New Yorku vozim avto že 40 let in sem vajen na “one-way street system”. Zdaj pa zopet vse po slovensko. Ko sem bil v Ljubljani, mi je dala moja sestrična majhno knjižico, ki se ji pravi: “Tristo narodnih jn drugih priljubljenih pesmi”. Vesel sem, da imam to knjižico. V knjižici je tudi 11 pesmi, ki smo jih peli doma, ko sem bil še prav mlad. 1. Al’ me boš kaj rada imela; 2. Gor čez izai’o; 3. Kje so moje. rožice; 4. Mica Kovačeva; 5. Moje dekle je še mlado, ja, ja; 6. Čez tri gore, čez tri vode; 7. Na planincah sončece sije; 8. Pojdem na Štajersko; 9. Rompompom, še ne gremo domov; IZPOD ZVOKA SV. ŠTEFANA IN OKOUCE CHICAGO, 111. — Tudi pri lovanjem pri slovenski sobotni nas, pri Sv. Štefanu, je pričela slovenska šola s poukom. Nad dvajset let uspešno vrši svoje delo in pomaga ohranjati slovensko besedo, dokler se le da. Duhovniki pri fari so ji doslej zvesto stali ob strani in naš novi župnik p. Klavdij je tudi obljubil vso možno podporo. Ime naše slovenske sobotne šole je Slomškova slovenska sobotna šola. Ime ji je dal sedaj že šoli. * Spet je bil požar v slovenski naselbini. Tokrat na 22nd Place. Pogorela je do tal bivša Ovni-kova hiša. Časnega in večnega ognja reši nas, o Gospod! * Nedolgo tega sem govoril s Slovencem, n o v o naseljencem-Nisem ga razumel, dasi razumem slovensko in nekoliko tu- pokojni p. Odilo. Slovenska so- di angleško. Bila je taka brozga: hotna šola hoče n a d a 1 j evati da me jq bilo sram. Res ne vent Slomškovo geslo: “Vrli Slovenci, sveta vera bodi vam luč in materni jezik ključ do zveličavne narodne omike.” Slovenske družine, vsaj po večini so verne, v njih še ni izumrla molitev, družine z otroci prihajajo k nedeljski maši in prejmejo tudi od kod jemljejo ti ljudje besede, ki nimajo mesta ne v slovenskem, pa tudi ne v angleškem slovarju. Ni čudno, da smo Slovenci tako zadaj za drugimi narodnostmi . . . * Pred več stoletji so belci iz ŠV obhajilo. To je naš ponos in ;Amerike; zlasti iz južnih držav, naše upanje. [hodili v Afriko na lov na črne Slovenska sobotna šola ima 'sužnje. Lovili so jih kot živino namen ohranjati slovensko be- in jih vozili v Ameriko in jih sedo. Skuša v učencih vzbuditi tukaj prodajali lastnikom veli' ponos, da so Slovenci. In to je kih piantaž, da so jim zastonj danes zelo važno. Okolje ni na- obdelovali zemljo pod nečlove-klonjeno tujim narodnostim. A-merikanci ne čutijo potrebe se priučiti kakega tujega jezika. Hočejo, da se vse prilagodi njim,/ sprejme njihovo miselnost in pozabi na svojo narodnost. Študija na Angleškem je dognala, da so Angleži preleni, da se bi učili še kakega drugega jezika. In to vpliva nehote tudi na naš mladi slovenski rod. Uspešno se takega potujčevanja otepajo špansko govoreči ljudje. Slovencem upada pogum, ne pokažejo potrebne borbenosti. Mnoge, slovenske družine so odpovedale. Zanimivo je zasledovati, kako je med Slovenci drugod izven našega Chicaga. V Clevelandu pravijo, da otroci slovenskih staršev kar dobro vozijo in se izogibajo “topilnega lonca”. V Argentini je prav dobro. Otroci, tako so mi pravili mnogi, ki so bili tam na obisku, zelo lepo govorijo slovensko brez kakega tujega naglasa. Pri nas v Chicagu sem pa zasledil, da nekateri o-troci govorijo zelo spakedrano škimi pogoji. Koliko teh sužnjeV je pomrlo na ladjah, koliko iia suženjskih trgih. Časi se spre' minjajo. Tudi položaj teh črnih sužnjev se je spremenil. AWe' riški predsednik Lincoln jim ie dal svobodo. Še dolgo potem je veljalo na jugu Amerik6' “Črnec ni človek.” Črnci se nis0 smeli voziti skupaj z belimi, ne hoditi v bele trgovine in gostlv ne. Še hoditi niso smeli po P^°c" nikih, ko se je pojavil ‘beli bog' Razmnožili so se. Imajo svoj0 inteligenco, svoje odvetnik6’ profesorje, kongresnike in sena torje. Pri njih hi bele kug6' Črne šole so prenapolnjene. Be le postajajo prazne. Sledi nuj611 prevoz črnih šolarjev v bele s° le. Je huda kri. Toda vprašajm0 kri*’ se: ali ni to kazen božja za * > vice belih, ki so jih delali preC stoletji. Bog ne plačuje vsak6 sobote... Čas hiti! Kmalu bo 22. okto' ber, ko bo Slovenska radij3 “ ura proslavila slovenski naroci' slovenščino. Takšno, kakor go- ni praznik 29. OKTOBER, ki P°' vorijo naši stari naseljenci. Nekateri otroci iz slovenskih družin ne znajo več slovensko, ker pač doma govorijo samo angleško, spačeno angleščino seveda. So družine, ki svojih otrok sploh ne marajo pošiljati v sobotno slovensko šolo. Govoril sem z otroci, ki so bili s svojimi starši v Sloveniji na počitnicah. “Kako si se tam počutil,” sem vprašal. Eni so mi pripovedovali, da so kmalu našli prijatelje. Ti so znali slovensko. Drugi so se namrdnili in rekli: “Dolgčas nam je bilo.” Niso znali slovenskega jezika. Krivda leži na starših, ki mislijo, da je bolj “nobel” če otrok zna samo angleško. Zato taki starši ne pošiljajo svojih otrok šolo. Bral sem šolski nalogi dveh dijakinj iz celovške slovenske gimnaziji. Obe nalogi nosita naslov: “Živi, slovenska beseda, da bo živel slovenski narod”. Kolika navdušenost veje iz obeh nalog za slovensko besedo, ki je beseda slovenskih staršev. In kako zaboli, ko bere, da je tam slovenska beseda preganjana. Preganjanje nemških nacistov vodi k odporu Slovencev in uži-ga ljubezen do slovenske besede. Pri nas v Ameriki smo svobodni, pa se slovenske besede sramujemo . . . Starši, pokažite z vzgledom, da spoštujete slovensko besedo, ki je “beseda praznika” (I. Cankar). Pri Vas se bodo tudi vaši otroci vneli za dediščino, najdražji biser, ki sta sveta vera in materina beseda. Pomagajte 's sode- meni konec tlačanstva - hovski Avstriji. Obenem 00 v di 27. obletnica obstoja te uaS^ zelo pomembne slovenske ra ske oddaje, ki jo vodita Mr- or«3' vik in Corinne Leskovar, Pc ga pa tudi g. Tone Gaber Le žal, da je nikdar ne m°rel uloviti. Vse preveč motenj Je' * Ta je pa iz stare kontre-Zdravnik: “Ne bi smeli to 1 11 * ^ piti! Kolikokrat sem vam že 1 sovra*' kel, da je alkohol vaš nik!” Bolnik: “Saj vem, riš doktor, pa mu vselej stim.” * Sreča je opoteča. Danes toVa' odp«' si h°: gat, jutri si lahko revež. Si ^ v slovensko mislil na to? . * Vsem vrlim Slovencem M dek naPrC' slovenstva v tujem sV venkam, katerim je mar ^ tujem sve prav lep pozdrav! ‘Toti štajerC ZA smeh “Petrček, kdo je hinavec- ^ “Tisti, gospodična, Pr zjutraj v šolo nasmejan. Zena možu: “Veš Jaka’ * čine bo šlo več naprej. Preše kot v juliju, delo se je, da je moskovska Na-1 U|radno 80 načrtovali, da bi ce-rodna banka sofinancirala bri- ^r*08 ne smevle Porasti preko tansko tovarno za orožje in mu-P' ^0j strežnih ah neustreznih odno-Vsak po svoje “režemo” ORIGINAL ANTIQUE MAPS f OR SALE — Carniola and His-tria, Circa 1600, Ducatus Carniola and Histria Cdrca 1700. h ramed and highly decorative. Call evenings 331-8471. _________________ (149) 1975 Chev. Gamero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318. sov. misli na službo in sodelavce, ko * . - . .. , , iuuuui ie od_ pašnikih in po dolinah pod nji- T dela_ __ • si , I evangelije in apostoi- mi.” Hiša naprodaj Enostanovanjsk^i hiša je prodaj v okolici (Sv. Vida. Kličite 391-3059 na- Muzejj arhitekture v Podsmreki Na gradu Podsmreka pri Viš- -G49) Garažna prodaja Različne rabljene in odvišne stvari bodo naprodaj na 1234 E. Srna v sobi Precejšnje razburjenje je po- ------*yis. - ...............................xzo* vzročila ranjena srna, ki se je ijn gori je že več let urejen et- l 5& St.vsak dan od 12. do 5. po-nenadoma pojavila v dnevni so- nografski muzej, razen tega pri- ' P°ldne. x-rciuai>jxk‘““ .■uk.iiiioijdiuu u bi hiše na robu Sazburga. rejajo v grajskih prostorih tudi | ' (148) tem, kako tesno se prepletajo) Presenečeni stanovalci so po-jrazne posamezne etnografske ' " naše delo in delovni odnosi z klicali gasilce, ki so ranjeno ži- razstave. val peljali k veterinarju. Ta je naše delo in delovni našimi družinskimi odnosi. Čeprav si še tako dopovedujemo, [do bomb probleme z dela, nezadovoljstvo zaradi neustreznih Pohištvo naprodaj - .. . i Hladilnik, zcifa, preproga, žen- var - ———7V~ SedaJ se oavijo z mislijo, da ska oblačila were 13 in 15 ter ugotovil, da je avto tako močno bi uredili muzej slovenske arhi- ' drugo je naprodaj na 6714 Bij« poškodoval lepo • gozdno žival, tokture. Ideja je stara že 10 let, Avenue zaorai, da jo je bilo treba ubiti. toda uresničitev je ravno tam J __(149) Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST Tako so ji potekale ure v nemi in temni noči. Hotela je biti ravnodušna, misliti mirno in preglušiti vest. A ni šlo. Stopila je k bolnici, ali kakor morilki ji je bilo. Ni je vzdržalo dolgo in zatekla se je zopet v svojo sobo in k trebušni steklenici. Ko nilgoli nikdar hujše noči in daljše. Šele po polnoči je Katra zadremala, omotena od pijače. Medtem je sedela Marjanica pr? Anici, ki se je kuhala v vročini. Bledlo se ji je. V negotovih obrisih predstav, ki jih je vročina šibala po njeni glavi, je venomer in venomer prihajala na površje slika poti skozi mraz in snežene nasipe. Neskončna siva mtjgla. Povsod vse sivo, da šče-mijo oči. In noge se vdirajo v sneg in na srcu leži nekaj težkega. A ona mora venomer naprej. O, da bi se oddahnila, da bi se mogla oddahniti. Toda ne sme se! Naprej! A kod, a zakaj? V nepopisni grozi jo je čula Mairjanica govoriti in izpraševati: “Kam, kam, kam?” La venomer in vse obupnejšie: “Kam, kam, kam?” Marjanica je tulila od bolesti: “Anica, ljubo detfe! O Bog, usmiljeni, je že vse proč. Ne bo prebolela, ne bo!” “Piam, kam, kam?” je donelo po sobi, sprva silno, potem vse tiše in tiše; za malo trenutkov zopet grozna beseda: “Kam, kam, kam?” Marjanica je z drhtečimi rokami iskala voščenke in z glasom, od joka hripavim, ponavljala: “Jezus, Marija, Jožef, usmilite se te grešne duše!” Nakrat pa je bolnica utihnila, samo ustnice je bilo videti, da se pregibljejo. Marjanica se je dotaknila z desnim ušesom teh šepetajočih ustnic in slišala pokojno in nežno, ko odgovor na prejšnja vprašanja: “K možu, k Juriju!” Tedaj je Marjanica padla na kolena in začela moliti krčevito ihteče: “O mati Stvarnikova, o pomočnica kristjanov, vrni o, vrni!” Marjanica je tako molila in venomer mislila: “Sedaj je vse proč, njena duša ne sprašuje več, umirila se je in gre večnosti naproti, gre naproti njemu, ki je tam.” Tedaj pa se je rahlo dotaknila neka roka njene rame in tiho šepetaj e je spregovorila neka ženska: “Rešim jo!” Marjanica je planila kvišku in strmela na siromašno beračico. V tem hipu ni pomislila, da je to čudno, da stoji v tej uri beračica ob njej. Kar naravno se ji zdelo. , , “Rešim jo!” je dejala tujka. “Kdo ste?” je vprašala Marjanica. Beračica se je nasmehnila. Vrsta ko sneg belih zob ji je sinila med ustnicama. “Hanca!” je dejala Marjanica kakor v sanjah. 19. Hanca “Ah, Hanca, sam Bog te je poslal, sam Bog,” je govorila Marjanica in njen skrbi polni obraz je bil jasen, kot da se je zgodil čudež. Hanca pa je sedla poleg bolnice na posteljo in dejala: “žejna sem. Hodila sem vso noč!” “žejna?” je vprašala Marjanica. V naslednjem trenutku se je spomnila, kaj ji je storiti, in je zginila skozi vrata in se čudovito hitro vrnila z mogočno ci-larico in jo dala ženi. Ta je nagnila in pila, si obrisala nato ustnice in pripomnila: “Preveč pelina, pa ne de nič! Da le moč da.” Potegnila je še krepek požirek, nato vrnila steklenico Marjanici in govorila: “S ceste gori sem videla luč, pa sem mislila, morda imajo bolnika, pa sem prišla.” “Sam Bog te je poslal; daj ji, daj, saj vidiš, da umira, daj ji, kar veš, da jo ozdravi! je govorila Marjanica. Beračica se je bila sklonila nad bolnico in jo gledala dolgo. Potem je pritisnila svoje uho nad njo in zmajala z glavo. “Ali ni rešitve?” je zatrepetala Marjanica. Beračica je strmela nepao Anici v bledi, lepi obraz in ni za hip premaknila oči z nje. Marjanici pa je pomigala z roko, naj molči. Smrtna tišina je vladala v sobi. Marjanica se ni ganila. Prepričana je bila, da Hanca reši Anico. Saj še ni bilo slišati, da ne bi bila koga ozdravila. Čudovit glas je šel o njej p BISHOP BARAGA ASSOCIATION , ' Cleveland Chapter *+** **+*»+****t*++M++M+m++********+*********++++*****+++*+* | We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Animal ...............................'............... $5.00 Sustaining ......................................... $10.00 Life (individual or family) .......................... $50.00 Life ^institutional) ................................ $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor tYiat can be bestowed by the Church. Enclosed is $.................. iar ................................ membership. Name ........ Street Cit* ...........State — Zip--------------- ^------------------------------------ 1 ,i Donations under $5.00 will be appreciated and acknow-iedged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin, published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16619 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 4411®. daleč okoli. Slepo so zaupali skrivnostni ženici ljudje. Zdravniki obupajo, Hanca nikoli, so govorili. Kadar je bolnik že sam nad seboj obupal, kadar ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo več, tedaj so poiskali Hanco. Ta je znala pomagati vsakomur. Vsakomur, so rekli, vendar če ne pomaga, pa tega ni kriva sama. Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali, in je prišla. Če pa le ni hotelo biti bolje, so poklicali zdravnika. In navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca tako in tako. In tedaj v tisto hišo ni bilo več Hance. Nasprotno pa se ni slišalo, da bi ne bil ozdravel, ki se je takoj, preden se je bolezen razpasla, zatekel po pomoč k Hanci. Tako je šel glas o čudni zdravnici, ki je navadno domovala v razdrapani bajti visoko v planinah. Ni ga bilo skoraj tedna, da ni romal ta ali oni tja gor in molil pri sebi: “Daj Bog, da jo najdem doma!” Mnogokrat je mnogi ni našel doma in odšel potrt nazaj. Zadnje upanje, da reši Hanca Dolnega, je tedaj zapustilo take in s trpko kletvijo sta včasih oče ali mož, ki so jima bolehali doma hči ali sestra ali žena ali mati, sedli k vinu, češ zdaj je vseeno, kdaj se vrnem. Zgodilo se je celo, da je prišel isti človek dvakrat, trikrat po šest, sedem ur daleč in se vrnil brez Hance. Pozneje so se bili zmenili v to-iko, da puste Hanci v koči toliko in takih znamenj, da bi prišla, kadar se vrne domov. Pa se je zgodilo, da so prihajali zadnje čase ljudje vse bolj brez uspeha. Nihče ni vedel, kam je Hanca zginila. Tajna znamenja — pisanih niso mogli zapuščati, ker Hanca ni hotela znati čitati in pa, ker so bili nekajkrat orožniki pogledali v kočo in se Hanca ni mogla nadejati od njih nič'dobrega —, tajna znamenja so se bila torej nekaj časa Hanci silno nagrmadila. Ljudje pa so zaman čakali. Hance ni bilo od nikoder. Tudi se ni čulo več: tega je ozdravila, temu je zravnala nogo, temu dala nekaj, pa je prenehal kašljati, tej je dala, pa je ni trgalo več. Nasprotno se je zgodilo, da je marsikdo tarnal: Hanca bi pomagala; tudi bolniki sami so tarnali in prosili, naj gredo po Hanco. Hance pa ni bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma na Peči, ne da bi se je bil kdo nadejal. Nekaj podobnega je morala j premišljevati Marjanica in v za-- vesti, da se to vse godi kakor pri čudežih, da je zdaj vse dobro, se je smehljala pred se in samo čakala, da bo segla Hanca v žep in ji dala tega in onega in rekla: “To ji kuhajte pa to napravite!” Toda Hanca ni segla v žep, ki ga morda niti imela ni, niti v svojo običajno torbo, temveč neprenehoma je gledala bolnico. Marjanico je stresla skoraj nekake vrste groza in čedalje bolj; obenem je čutila, da ji je zas- pala noga. Hipoma se je tedaj, dvignila Oglašajte v “Amer. Domovinr Hanca. “Zdaj grem pa spat!” je dejala. “Kaj?” se je začudila Marjanica. “Ušla sem iz ječe,” je rekla Hanca, “dal me je zapreti okrajni zdravnik, šleva uboga! Hodila sem vso noč, sem trudna, pa moram zgodaj naprej!” “Hanca,” je prosila Marjanica, “ali ji hočeš pomagati?” “Saj je dobra!” je odvrnila Hanca. (Dalje prihednjič) ------o------ * UNITED/TORCH is the United Way "" GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1653 East 62 St 17016 Lake Shore Blvi i *r it. u'lM 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road k'1 l* J" 531-1235 NO VICE!- i vsega svefa NOVICE- U jih potrebujete NOVICE- U jth dobile fe sveže NOVICE!- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE!- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hiio Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki te ni naročen nanjo AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vs«te so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnino nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv« nosti Eri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti hi pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 604?!). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, HI. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 ČE se selite izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Ciair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Cl&ir Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0626 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. p, Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE