r w-?' --"f? imssi fcžmMSa •■»fo Iti. - tir 15.—, Jugolir 10 —, Din 6.—. tfošlniHa Mla::an„ TrsJ 29. aprila 194S .'»petfiziunR in abbon. postals 11. a grappo Stev. Ì15 Vse naše delo je borb-za srečno bodočnost delovnega ljudstva Tovarišu 1. maj je naš praznik:, prazn" delovnih tržaških ljudi, delavcev, kmetov i naprednih izobražencev. Niso časi, ko bi na.-pravniki lahko bili dnevi oddiha, dnevi: br skrbnega počitka. Mi vsi imamo lahko sam delovne praznike. » Naše delo pa je borba! Beseda — borba — pri nas ni izmaličena . fraza, beseda — borba — ima pri nas življenjski sok, ima vsebino! Mi vsi imamo proti sebi vidne sovražnike in imamo pred seboj cilje. Proti sovražnikom se borimo zato, da svoje cilje dosežemo. In: naši cilji so: mir, socialna pravičnost, delo in kruh in naši sovražniki so vsi oni, ki hočejo vojne, ki že samo s tem, da obstajajo preprečujejo socialno pravičnost, vsakemu po- ' steno delo in zaslužen kruh. Nove vojne hočejo imperialisti, zato velja njim naša borba! Socialno pravičnost, delo in kruh preprečuje kapitalizem, babica vseh. vojn, zato velja njemu naš boj! Tovariši! Prvega maja, kot praznik, si ni nekdo izmislil. Prvi maj so nam pustili v oporoko pod kapitalističnimi rablji padli delavci ih izobraženci v Chikagu. Prvi maj kot praznik je oplemenitila kri neštetih borcev za boljšo bodočnost delovnega ljudstva, je oplemenitila veličastna osvoboditev Trsta in smrt milijonov izmozganih ljudi — sužnjev kapitalizma. Tržaški delavci, kmetje in izobraženci- Prišel je čas, ko «ako spravljanje s sovražnikom, ki nam pije in nam bo vedno pil kri, slabša samo naše pozicije. Naša moč doma in v svetu je tolikšna, da ne moremo in ne smemo pristajati na kompromise. Oni hočejo vojno — mi hočemo mir! Kompromis pa pomeni vzdušje iz katerega se lahko vsak čas izcimi vojna. Toda mi hočemo trden, trajen mir za nas in naše potomce! Naš 1. maj bomo praznovali zatp v znamenju brezkompromisne borbe proti svetovni reakciji! Živel 1. maj tržaškega delovnega ljudstva! t*RVI MAJ 1948 JE Manifestacija io, spoštovanje iaeđua>ojuii i.b . s.i: I družitev- vseh pršter.ih v bor Si proti: koior. z't~r<*k'm načrtom ^®eriahzma; J •#otno U»«*o (ieiavce-v, kmetov ir. naprednih izOAražeoeev; 'družitev vreh delavcev v enotni- sindikat; dactno žemka Irai,to, ^ dhotno mladinsko Iroato; ^ bratsko sožitje med Uaiijau. so Slovenci; tolitve v javno upravo, ki naj zag; lovijo prebiva;: tvu sodelo-v-anje v. organih javne uprave. ^ Mazdiesiacija **taatačenje trauteioiiatae tenkeije Tista kot prehodne Inke s pri-^ teteijsi^nri odoošaji z vsemi sesedi; žaiamačen je oživitve tržaškega g- sp darštva, ki je bilo tako hudo ^ Prizadeto od sedanje gospodar■ k- r. it ke; ^ Preprečitev uničenja naše industrije; "brepe, iti naj omogvči’o zapoatitev brezpojein.ii. k Manffeisi o. cij a “r- -čanja delavcev; ^ ‘aižanje cen; ‘bttm.tvu nad cesami, preskrbo itr raciontrairjero vsega b ?a’ ki je za življenje nujno prtrehno, iti ga mera izva ati pre- ^ '“vahtsw; revizijo obdat čevaine ga ri tema (davki in- pristojbine); , tonjs male in srečn e trgozine, mede i .diistiije, obrti iu ma- ,eaa kmeta. ki Mcmlfestaslfts ‘-«kazala, da. hočejo n.ti Tržačani gospodarji v lastni hiši. Sa ške» manifestacija bo resen opciina vsem sovražnikom trža- ’ , ; badstva, vsem šovinistotu,, ki izkoriščajo nared-; o; tna ču ta. svoje Brotidemokratičoo in proiiljUdsko delovanje. ŽIVELA DEMOKRATIČNA FRONTA Tržaškega ozemlja PO ŠIROKEM SVETU KRONIKA — ZID JE so na lastno pest proglasili ustanovitev svoje države v Palestini. Zavzeli so pristaniško mesto Haifo, ki ga Arabci obstreljujejo s topovi in obkolili Jafo. Sosedne arabske države zbirajo svoje čete za vdor v Sveto deželo. - ZAPADNE VELESILE so predložile OZN, naj bi vzdrževale red v Palestini mednarodne čete, sestavljene izključno iz an-gloameriškib in francoskib vojakov, finansirale pa naj bi jib ZDA. SZ se je temu 'odločno uprla. — JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA je na čelu z dr. Beblerjem prispela v London, da pred namestniki zunanih ministrov obrazloži svoje zahteve do Koroške in do avstrijskih reparacij. — KOROŠKA deželna vlada predlaga skupno s fasišti izmenjavo nemškega in slovenskega prebivalstva, pri čemer bi upo- i. evali tudi folksdojč?» je. — TOGLIATTI je izjavil, da so demokristjani pridobili večino glasov s prevarami in goljufijami ter z ameriško grožnjo z vojno in izstradanjem dežele. Kljub temu pa bo demokratična fronta spoštavala izid volitev, da pre preči odprt spopad. — FRANCOSKA VLADA meni, da je primeren trenutek za razpis volitev v Franciji, ko so italijanske volitve ugodno izpadle za demokristjane. — KPI je povečala svoj vpliv, ker je od 182 poslancev fronte 154 komunistov, to je 41 več kot pri prejšnjih volitvah. — WALLACE je izjavil, da so ZDA kupile italijanske glasove in potrosile tri milijarde dolarjev* za nakup koncesij v Italiji za svoje fruste. — ODBOR ZAPADNEGA BLOKA pretresa na zahtevo ZDA vprašanje pristopa Italije k bruseljski pogodbi. Belgija se pristopu Italije upira, ker bi se pogodba utegnila raztegniti tudi na Grčijo in na Turčijo, kar bi za države podpisnice samo povečalo možnost zapleta v morebitni vojaški spopad. — KOMPARTIJE zapadnega bloka so napovedale ostro borbo proti bruseljskemu vojaškemu paktu. Poslednji ima namreč za cilj oslabiti borbo delavstva držav podpisnic proti kapitalističnim izkoriščevalcem. — V PRAGI so podpisali bolgarsko češko pogodbo o prijatelj stvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki potrjuje voljo Slovanov, da zagotovijo mir. — LONDOSKA KONFERENCA zapadnih držav o nemškem vprašanju je sprejela načrt o poenotenju orožja, ki bi bilo seveda ameriškega tipa. Tako bo n. pr. Francija smela proizvajati samo lahko orožje in ne letala. — DE GAŠPER I se je glede Trsta pridružil stališču svojih go. spodarjev in izjavil, da je mogoče rešiti to vprašanje samo na miren in sporazumen način. — JUGOSLOVANSKA NOTA nostni svet, navaja 21 primera preleta na jugoslovansko ozemlje ob zapadni meji, ki so se dogodila v zadnjih treh mesecih. — ZUNANJEPOLITIČNA KOMISIJA ameriškega kongresa je sprejela sklep, po katerem, naj bi države Marshallovega načrta odprle svoje kolonije ameriškim zasebnim družbam Medtem sklepa konferenca v Bogoti o ukinitvi evropskih koloniji v Ameriki. — PARLAMENTARNE VOLI TVE v CSR bodo dne 30. maja. — SVETOVNA sindikalna zveza je izdala prvomajski proglas, katerem ostro obsoja vojnohujska-ško politiko. — SOVJETSKO POVEIJSTVO na Dunaju je nastopilo proti zlorabi dunajskih letališč po anglo-ameriških letalih, ki pristajajo v pretiranem številu in v tihotapske namene. Ljudsko fronte v borki proti imperializmu V ozadju silnega zamaha ljudskega demokratičnega gibanja v svetu leži globoko gospodarsko presnavljanje, ki udarja v živo predvsem malega človeka: delavca, obrtnika, srednjega in malega kmeta, malega trgovca ter malodane vso inteligenco. Za časa zadnje svetovne vojne in v naslednjih treh letih je bilo v svetu tako rekoč razlaščenih, oropanih svojega imetja na milijone in milijone drobnih proizvajalcev; to so dobili za plačilo tudi vsi tisti, ki so se borili pod parolo protifašizma pod vodstvom tako imenovane zapadne demokracije! Globoka nasprotstva lahko odkrijemo že v samem tem primeru: še nedavno borba proti Hitlerju in Mussoliniju, danes pa težka gospodarska bremena (stroški za vojno), ki jih imperialisti vzračajo na drobnega proizvajalca, kar očitno kaže, da imperialistična države niso mislile na to, da bi malega človeka v njegovih težavah podprle, ravno nasprotno: vojno naj bi plačali tisti, ki so v vojni največ žrtvovali. Tako je zapadnim imperialističnim državam padla krinka Vojna jim je bila le sredstvo za jačanje njihovega lastnega bogastva, za jačanje njihovega monopolističnega položaja v svetu! Globoko gospodarsko presnavljanje v svetu se kaže tudi v tem, da se je po drugi svetovni vojni področje z ljudsko demokracijo znatno razširilo. Ljudstvo je na tem področju docela odstranilo imperialistične oblike gospodarstva, nacionaliziralo je težko industrijo, izvedlo agrarno reformo ter prešlo na izgradnjo socializma ter zadalo tako svetovnemu im- tudi ljudska' fronta v Indokini t viet-last in jača narodno osvobodilno vojsko, ki je že gospodar večjega dela nam), ki prav tako gradi ljudsko obte dežele. Lljudska gronta se krepi tudi v Indoneziji, kjer pridobivata na moči tudi narodno osvobodilna vojska ter ljudska oblast. Zelo značilen je položaj v Grčiji, kjer se ljudstvo pod vodstvom EAMa bori s puško v rokah proti domačim izdajalcem in an-gloameriškim imperialistom. Močno ljudsko demokratično gibanje raste tudi v Španiji, kjer so zadnje čase partizani izvojevali pomembne uspehe. Ljudska fronta se jača v Koreji, jača se v Kašmirju. Množične aretacije funkcionarjev KP ter sindikalnega gibanja v Indiji kažejo, da se imperialisti trudijo na vse kriplje, da bi zavrli mogočno ljudsko demokratično gibanje, ki se tudi na tem področju vedno bolj krepi. Značilen je nadalje tudi položaj v arabskih deželah (Palestina, Egipt itd.), kjer hočejo imperialisti za vsako ceno te narode razdvojiti in preprečiti delovanje ljudske fronte. Imperialisti se tako vedno bolj razkrinkujejo kot največji sovražniki delovnega ljudstva. V Nemčiji, ki jo hočejo imperialisti razbiti na mnogo delov, postaja misel o enotni Nemčiji vedno močnejša; tudi tu se ljudska fronta polagoma že oblikuje in postavlja na čelo vsega napredka. Ljudsko demokratično gibanje se močno širi tudi v ZDA in še posebno v latinski Ameriki. Med tem ko se ljudske fronte v imperialističnih deželah šele borijo za ljudsko oblast, prihaja v deželah z ljudsko demokracijo do splošnega gospodarskega in kulturnega poleta; tu je enkrat za vselej odpravljena vsaka nevarnost gospodarske krize . Ni ga kotička na zemlji, kjer se v ljudstvu danes ne bi budila misel o ljudski fronti, kjer se ljudska fronta v borbi za napredek ne bi krepila. Demokratično gibanje po vsem svetu se spreminja polagoma v eno samo in mogočno protiimperialično fronto, na čelu katere stojijo dežele z ljudsko demokracijo. Imperialisti hočejo, da bi se narodi med seboj sprli predvsem zaradi tega, ker se bojijo ljudske fronte. Govorijo o novi vojni, o atomskih bombah, da bi po- tflečko 'bilkah kazali, kako so močni in prestrašili narode .Narodi pa so obogateli svoja izkustva in spoznali vse te nakane. In prav zaradi tega dobiva protiim-perialistična fronta vedno bolj na moči, postaja glavni faktor miru v svetu. Narodi si želijo miru, dela in blagostanja, imperialisti pa ravno nasprotno, kajti njihovo bogastvo sloni le na vojni, na razdvajanju narodov in uničevanju vsega onega, kar bi ljudstvu omogočalo dostojno življenje. Narodi nočejo več imperialistične vojne. V svoji zaslepljenosti pa se imperialisti še vedno lahko spozabijo in sprožijo tako vojno, ki je narodi nočejo. Naloga vseh ljudskih front v svetu je zaradi tega, da čuvajo mir ter preprečijo vse imperialistične vojne načrte. Volitve v Italiji nam nazorno prikazujejo silo organiziranega enotnega ljudstva. Kljub imperialistični intervenciji, kljub materialnemu in moralnemu pritisku Vatikana, kljub policijskemu terorju, kljub potvorbam je ljudska fronta vendarle dobila 8.000.000 glasov. V tem se jasno izraža njena življenjska moč in lahko rečemo, da je ni sile, ki bi mogla preprečiti pohod te ljudske vojske, ki je zbrala v sebi vse, kar je v Italiji zdravega. Imperialistične nakane ne bodo u-spele niti na Tržaškem ozemlju. Kakor O. F. se je znatno okrepila tudi SIAU. Zadnje ukrepi proti tržaškemu delovnemu ljudstvu, uvajanje linije Gardner itd., nam jasno kažejo, kam merijo imperialisti. Zanetiti hočejo novo sovraštvo med Italijani in Slovenci, udariti hočejo po ljudski fronti. Ljudstvo pa se ne bo dalo prevariti, ljudstvo noče nazaj v dobo Musolinija in Hitlerja, ljudstvo ima polno zaupanje v ljudsko fronto in se bo znalo še nadalje boriti za svoje pravice! Popolnoma jasno postaja zdaj, zakaj nočejo okupacijske oblasti izvesti volitve; bojijo se naraščajočega demokratičnega gibanja, bojijo se ljudstvo pa si bo volitve izvojevalo, ker se bo zanje borilo. Napočila je doba ljudskih front in te fronte se danes med seboj tesno povezujejo v enotno protiimperialistič-no fronto, ki bo vsem narodom sveta l izvojevala zaželeno svobodo. perializmu, ki je bil z domačimi impe-perialisti trdno povezan, težke udarce. Imperialisti ne bodo več izvažali sem svojih kapitalov, da bi ljudstvo vpregali v jarem izkoriščanja, nič več ne bodo na tem področju razpihovali sovraštva med narodi, ne bodo več razpolagali s surovinami s tega področja, ki so zdaj last ljudstva samega in niti ne izvažali sem svojih proizvodov, z namenom da bi uničili domačo industrijo. Marshallov načrt, ki predstavlja poizkus, da bi se ta področja vsaj deloma še vrnila v stari imperialistični okvir, je doživel popoln zlom. Imperialistična industrija, ki se je v času druge svetovne vojne zaradi svojega ugodnega položaja (ZDA niso doživele nobenega vojnega opustošenja) še močno razvila, stoji sedaj pred težkim in dočela nerešljivim vprašanjem: kje naj razpeča blago iz svoje imperialistične proizvodnje. Od tod lov ZDA za novimi tržišči, intervencija na Kitajskem, vmešavanje v narodno neodvisnost vseh tistih držav, ki so ostale izven območja ljudske demokracije, gradnja vojnih oporišč na vseh tistih točkah, ki naj bi jim zavarovale gospodarske položaje ter na točkah, ki naj bi ogrožale državo z najdosiednejšo ljudsko demokracijo, SZ. Spričo takega položaja postaja jasno, zakaj so imperialistične države v zadnjih letih znatno povečale svoj pritisk nad kolonialnimi narodi ter jih začele še temeljiteje izkoriščati. Ce so bile ljudske fronte vse tja do prve svetovne vojne več ali manj osamljen pojav (začetek ofenzive proti malim proizvajalcem) postajajo danes, ko se čuti direktno prizadetega še zadnji kmetič ali obrtnik kjer koli v okviru imperialističnega gospodarstva, nujno splošen pojav. Ljudske fronte se oblikujejo na različne načine, prav tako kakor se v različnih oblikah izraža volja ljudstva, da se otrese imperialističnega jarma. Oblika ljudske fronte, način združevanja ljudi v protiimperialističnp fronto je odvisna od gospodarskega in političnega položaja dežele, od de kratičnih tradicij in še neštetih drugih faktorjev; za nas pa je važno dejstvo, da je borba proti imperializmu zajela ves svet; v kolikor se v posameznih deželah ljudska fronta ni še tudi formalnouveljavilo, se ta vendarle izraža v odporu ljudstva proti vsem oblikam nacionalnega zatiranja, proti kolonialnemu sistemu, v odklanjanju Trumanove in Churchillove doktrine ter Marshallovega imperialističnega gospodarskega načrta. Ljudska fronta na Kitajskem se je v zadnjih letih tako ojačala, da lahko prehaja pod vodstvom KP h gradnji ljudske oblasti, h vzdrževanju močne narodno osvobodilne vojske, ki goni Cankajška, imperialističnega agenta, iz Kitajske. Velike uspehe je dosegla Atomska Ameriška ustrahovalna gonja, ki naj izsili kor ssije od svobodoljubnih narodov, že nekaj časa pojema. Vojna trobila so znižala svoj glas, «atomski vojščaki» spuščajo svoje sablje v nožnice. Vsem so še v živem spominu letošnje marčeve ide, ki jih je uradni tisk na zapadu primerjal z 1. 1940 ter napovedoval «stanje nujne pripravljenosti», kakor ga je pred osmimi leti proglasil predsednik Roosevelt. Letošnjega «usodnega» marca je ameriški vojni minister For-restai, ki je znan po svojem geslu «Rajši gremo v vojno», govoril pred vojaško komisijo kongresa o «udarnih četah» in dejal, da je «vse pripravljeno»... Toda kakšna razlika za mesec dni! Pred nekaj dnevi je namreč Forrestal zopet nastopil pred kon grešno komisijo in dejal: «SZ poz na tajnost atomske bombe». To je i bila hladna prha za vojnohujskaški i tisk, ki se je v svoji vnemi razpisal ne samo o «atomski bombi», mar več tudi o «atomski megli» in ceh o «atomskih jajcih», ki naj bi jii. Američani sipali na osrečeno človeštvo. Prenehale so te razprave v zapadnem tisku. Tako je Forrestal dal zaušnico svojim lastnim pisunom, ki so hoteli pobijati trditve Molotova, k -je na proslavi 30-letnice oktobrske revolucije dejal, da «tajnosti atomske bombe že davno ni več». Sprememba svetovnega razmerja sil v korist tabora demokracije in socializma je narekovala ZDA in njihovim satelitom defenzivo ir diplomatski umik. Dva najnovejš primera nam to otipljivo potrjuje ta. V Berlinu in na Dunaju so se Anglosasi po začetnem hujskanju in izzivanju umaknili pred sovjetsko odloénostjó in se pokorili sovjet skim nadzorstvenim ukrepom, tako da je celo New York Herald Tribune napisal, da so se Američani osmešili. Nekateri angleški poslanci pa so Bevinov govor o položaju v Berlinu označili kot «obžalovanja vreden znak slabosti». Drugi podoben diplomatski umik smo zabeležili glede Trsta. Po razvpitem predlogu zapadnih velesil o vračanju STO-ja Italiji, so prihajale z zapada celo grožnje, da bodo naše ozemlje predali Italiji tudi brez pristanka £(Z. Nemudoma po italijanskih volitvah pa je sam pomočnik ameriškega zunanjega pesa ministra Lovett izjavil, da ne mislijo ničesar ukreniti glede Trsta brez pristanka SZ. Podobne izjave je dala tudi angleška vlada. Odpusti!.. mmi ifM Kako, poroča švicarska Weltwoche se bori bivši kralj Peter z denarnimi težavami. List piše, da je Peter odnesel iz domovine mnogo kapitala in da je že knez Pavle naložil denarne rezerve dinatije v inozemstvu že pred vojno. Toda Peter ni utegnil odnesti s seboj dokazilnin listin, po katerih bi prišel do teh rezerv, hajti denar ni bil naložen na njegovo ime iz razumljivih razlogov. Tako je bivši kralj zaman obletaval švicarske bankirje... Vendar, piše list, ima Peter še dovolj sredstev za brezskrbno bivanje po hotelih. Peter, ki se je preselil iz Londona v Pariz, pravi, da mu Angleži niso izkazovali dovolj časti in da se počuti bolj kraljevsko v Parizu. Slabo znamenje za politične akcije vbišega kralja, ki je Angležem odslužil. vera» In uradni zapadni tisk, ki je nenehno govoril o vojni psihozi se j« začel baviti z mislijo pomiritve ih kompromisa. Sedaj si želi sožitja med Vzhodom in Zapadom z medsebojno izmenjavo blaga in celo idej. Apokalipsi sledi sedaj idila! Vzrok temu je to, da so italijanska volitve že za nami in je torej vsake propaganda v tem oziru odveč. Ameriška gonja v razburjanja javnega mnenja je namenjena iz' ključno notranji uporabi, narodoih «zapadne hemisfere». V samih ZDA je šlo za to, da mogočijo odobritev kreditov ža "vropo in predvsem masovno oboroževanje, ki naj prepreči gospo-darsko krizo. In res, čim so prišla naročila vojaških dobav, so se okrepile cene žitu, bombažu in le-‘tiski industriji. V zapadni Evropi pa so hotela DA s to zastraševalno gonjo usta- viti porast ljudskih sil, ki bi ute-nile zmagati v Italiji. Amerika )e e pokazala svojo nemoč pri d«' odkih v Pragi. Morala je prepri" 5ati italijanske volivce, da bo sviai drugače in da ne bo dovolil9 zakonite zmage demokratične ljuske fronte, kajti sicer bo vojna. U grožnjo je jasno izrazil glavh1 urednik ameriške agencije INS. In to ustrahovanje so neposredb9 priznali nekateri zapadni urada1 komentatorji, ki so se mučili, kak0 bi «učeno» razložili odklonilno sta' lišče SZ glede vračanja Trs^ Italiji. Vsakemu je bilo jasno, da SZ 1,1 j mnogo do tega, da odpre vrata zS. j revizijo mirovnih pogodb, ki ^ j utegnila dokončno pokopati p°ts_ j damski in jaltski sporazum, na k9 j tera se nenehno sklicuje. - V sV°l j bujni fantaziji pa so «učeni» j mentatorji videli machiavelsko P0 j tezo: SZ je s svojim odklonil111. ! stališčem, glede Trsta hotela zna®1" -| š?.ti možnost zmage demokrati^11 ] ljudske fronte, kajti «zmaga fr011 bi izzvala vojno s strani ZDA-SK noče iti v vojno». fl Ta trditev je jasno in cin10.^ priznanje ameriškega ustrahovani Pisci podobnih «teorij» se seV®i]j nad tem prav nič ne zgražajo, •.* sta za njih brutalna interveb01^ in pritisk za potvarjanje voliv rezultatov čista demokracija. -, Vsekakor smo dolžni zahvalo «demokratom», da nam nudijo ^ liko argumentov za razkrink9^ laži in licemerstva pri njihovi k mokraciji». LITIČNI PRINCIPI Tri leta potekajo, kar so vojni zavezniki slavili skupno zmage nad oborolenimi silami faSizma. Toda na kitajskem, v Grčiji, Španiji, lJaiesli-ni vojna Se traja. Tam se se ni končala osvobodilna borba narodov proti fašizmu, ki je samo menjal svo/ zunanji lub da je skril isto vsebino. Kako je mogoče, da si /e po tako temeljitem vojaškem uničenju, po zas!ugi zavezniškega oroi/a fašizem v nekaterih deželah zabel dvigati, se Ponovno organizirati in pod drugim 'mcriom prehajati od pasivnosti k aktivnosti ? Zaman in zgrešeno bi bilo iskati krivae pri kitajskem, grškem, španskem ali pa pri italijanskem narodu. Ti narodi so v svojih Življenjskih stremljenjih nasprotniki fašizma, leer so odkritosrčni nasprotniki novih vojn. Kaj naj ima vendar kitajsko ljudstvo od vojne, ki traja Ze skoraj 20 tet in ki je pobrala "e toliko lju-b in. uničila toliko narodnega pre-kiočenja ? Da čutijo ostanki fašizma oporo, je Zasluga imperialistične politike določenega tabora ljudi, ki so si v svo-Hh egoističnih stremljenjih vtepli v Slavo, da je svet zato, da ga oni izkoriščajo in ne zato, da vlada v njem osebna in narodna svoboda in driav-uq neodvisnost. Demokratična zavesi je danes pri vseh narodih tolilco razvita m toliko močna, da bi vsakršna oživitev ostankov poraZenega fašizma bila Ze v naprej onemogočena. Zato odpada Vsaka moZnost nove vojne od strani harodov samih. Tega dejstva irnpe-Kalisti niso izprcgledali.. To je faktor, ki predstavlja najvišjo oviro za realizacijo njih vojnostrate.ških načr-lov in so napori mednarodnega imperializma zato usmerjeni v prvi vr-s** v razbijanje demokratične zavedi narodov, v cepljenje enotne demokratične fronte in razdvajanje sveta v dva nasprotujoča si tabora, laka politika je morala kontno privesti do najdirektnejšega vmešavala ameriških imperialistov v notranje zadeve drZav, predvsem onih, kjer so se reakcionarne sile zaradi fznih vplivov ohranile v taki meri, morejo nuditi imperialistom pri-Pravno osnovo za njih vojnohujska-sko delovanje. ze med vojno in ob njenem zaključku so se vojni zavezniki obve-ZaH spoštovati pri urejanju mirovnih P°godb svobodno odločitev narodov glede njih notranje drZavne uredit-Ve in spoštovati narodno in državno Neodvisnost vseh narodov do najmanjših. Od takrat do danes ie So~ vfetska zveza stalno poudarjala nuj-n°st spoštovanja teh obveznosti in Tedno opozarjala po eni strani ob-veznikc iz «zapadnega tabora» na Petane sklepe, po drugi stram pa Vse svobodoljubne narode in demo kraticne sjje M, nevarnost, ki jih Podstavljajo kršitve teh obveznosti 5 strani imperialističnega taboru. Za Sovjetsko zvezo /e spoštovanje sprejetih obveznosti ostalo politični Pzincip. Za predstavnike drčav im-P£ nali stične ga tabora pa je poslal Politični princip kršenje vseh obveznosti in pogodb ki s svoio vsebino Zagovariaio in ščitijo demokratični n,,r m so kol take vsak dan bolj v japoto njihovim vojno strateškim nartom. Ti politični principi so vsak au bliiji aobro znanim principom t Dlerja in Goebeisa. Le tako si je °goče tolmačiti iziavo ameriškega Onerala v Grčiji Van Fleeta. ki je spodbujaj grške monarhotašiste v °°,u proti grškim rodoljubom z be-^iami; Ujemi in ubij! Le tako si lu/amo tolmačih principe imperia-. tlènega vmešanja, če vemo, da Po naredbi ameriških generalov nd eoo tisoč Grkov moralo zapustiti ■0,c domove, in ie na 100 tisoče otrok ostalo brez strehe, da so sa- sor generalov postrelili naa 10 ti-jo grških rodoljubov, 50 tisoč pa ječi v zaporih in taboriščih, ki iu Pjdčbna Dachauu in BuchemvaT j ' De tak~ moremo razumeti pri-Se evanja ameriških generalov, da rin S,ma^ra,° za zločince in da zve-b0S-,? mučijo vse junake, ki so se hiti 20 osvoboditev države izpod ^rjevskega osvoievalca. {j, * Politični principi Sovjetske „ ze> odnosno drlav imperialistič-teg« t -^Jrdit Nah č-U tabora so prišli še enkral do li/v "'Ive ob zadnjih italijanskih vo-Niln' A merišk! imperialisti so pra-tjf. 0 Ocenili, da bi zmaga demokra-zìti'N S'K v Italiji ne ostala brez po- t^ciio iT ^NUl sil ga vpliva za svetovno demo-[n da bi z zmago demokra-v Italiji ta izpadla iz kom- binacije v njih vojnostrateških načrtih. Medtem ko se Sovjetska zveza ni dala zaplesti v podlo špekulativno igro z italijanskim ljudstvom in ja tako dala priznane in zaupanje italijanskim demi, nini silam, so zapadni imperiatisi, organizirali po Trumanovi doktrini, Marshallovem načrtu in Vatikanu tak volimi te- | ror, ki je popolnoma popačil resnično voljo in politično orientiranost j italijanskega ljudstva. Četudi pustimo ob strani nesramno igro imperialistov s Trstom v pred-volivni gonji, nam še vedno ostane kopica dokazov o vmešavanju imperialistov v italijanske volitve. Citirali bomo samo nekaj izjav pomembnih angloameriških osebnosti, italijanskih političnih voditeljev in svetovnega tiska. Camion D. Agostino, podpredsednik Renault Wine Company je izjavil, da je ameriška volivna kampanja imela velik uspeh. V dokaz je navedel pisma Carmela Salvatta, kandidata monarhistične stranke, v katerem pravi, da so volivna pisma iz Amerike bila eno najučinkovitejših orolij poleg Velikanovih groženj, da bo izobčen vsak, ki bo volil za komuniste. Komentarji v konservativnem in reakcionarnem angleškem, ameriškem in francoskem tisku odkrito priznavajo, da je bil za votivni izid odločilen element tuja intervencija. Daily Telegraph piše: Vmešavanje in intervencije tujcev so bile odločilne važnosti. Zaman je vsaka diskusija o častnosti teh metod. Na drugem mestu piše isti list. Vsa dežela in vsa moč katoliške mase je bila vržena proti fronti in krščanska demokracija se je poslužila vseh možnih propagandističnih prevar, do vključno ameriške pomoči. Dovolj je omeniti samo manever s Trstom, ki se je opiral m nacionalna čustva Italijanov. Z zvito diplomacijo so si Amerika, Francija in Anglija hotele zagotoviti sredozemsko ljudstvo, katerega sodelovanje je izredno važnosti v njih pedtični, vojaški in ekonomski strategiji. Francoski list "Ce Soir» je “e pred volitvam! pisal, da je Italija pristala na bruseljski pakt in da je ob tej priliki bila De Gasperiju zagotovljena revizija vojaških določb italijanske mirovne pogodbe glede standardizacije oborožitve italijanske vojske, v zameno pa bo Italija dovolila gradnjo letalskih in pomorskih oporišč s finančno pomočjo ZDA. «Ce So/r» piše, da imajo podpisnice bruseljskega pakta pravico posvetovanja in sklepanja o italijanskem notranjem vprašanju. List «Vonvaerts» iz Innsbrucka piše, da je bilo zadnje tedne pred volitvami prepeljanega več kot 80 tisoč ton orožja in streliva iz ameriške zasedbene cone v Nemčiji skozi Innsbruck v Italijo. Togliatti in Nenni sla prejela od ameriških kulturnih delavcev in umetnikov brzojavko, v kateri protestirajo proti ameriškemu vmešavanju v italijanske volitve in pravijo: Italijani niso divji narod, katerega bi bilo treba poučevati, kaj ima storiti. Noben Američan ne bi trpel italijanskega vmešavanja v ameriške volitve. Zlasti se nam studi sodelovanje ameriškega poslanika Danna v sedanji volimi borbi. NewyorSki listi poročajo, da je republikanski senator Lodge v New Orleansu dejal, da kljub ogromnim izdatkom ZDA niso uspele vplivati na druge dežele. V času, ko so ZDA potrošile v Italiji nad 1 milijardo 800 milijonov dolarjev za vojne namene, je italijanska komunistična stranka narasla od 60 tisoč do 2 in pol Milijona članov. Ameriški pisatelj Howard Fast pa je na zborovanju študentov univerze Kolumbija obdolžil Trumana, Dullesa in Fore- stald, da so spremenili Ameriko v protidemokratično imperialistično državo, ki stremi po svetovni nai-vladi, da so zmožni podpisati smrtno obsodbo 50 milijonom ljudem in jih obdolžil za vojaško vmešavanje v Grčiji (n Kitajski. Kljub vsemu temu je moral najbolj konservativen londonski list o Daily Mail» ugotoviti naslednje: Ne smemo misliti, da je s temi volitvami vse končano. Fronta je vse prej kot poražena. Res je, prščanska demokracija je zmagala, toda fronta ni bila poražena. Računati moramo s tem, kar se je zgodilo: milijoni italijanskih volivcev so bili pod ogromnim pritiskom tujine prisiljeni voliti krščansko demokracijo in krščanska demokracija je danes širok kaos strank. Vse so se združile iz strahu pred rastočo močjo komunistične stranke. Giuseppe di Vittorio na vse to ugotavlja v svojem članku v Unità: «Se enkrat je bilo potrjeno, da prihajajo grožnje in zasužnjevanje Italije iz ZDA in ne Sovjetske zveze, ki nima nobenega interesa in želje izzvati nove vojne in zasužnjevati narode. Dovolj je vpogled v to, kar se je zgodilo v Italiji v teku pred-volivne kampanje. Medtem ko so ZDA hotele m vsak način prisiliti voljo ljudstva z odkritimi korupcija-mi in grožnjami intervencije, ni Sovjetska zveza rekla niti besede in ne izvršila nikake poteze, gi bi mogla vplivati na svobodno izražanje volje italijanskega ljudstva. Ni slučaj, da vodi ameriški imperializem s svojimi sopotniki agresivno politiko in da vodi Sovjetska zveza politiko miru ih nacionalne neodvisnosti vseh narodov, velikih in malih. V tem je končno osnovni motiv gonje sovraštva in laži svetovnih imperialistov proti Sovjetski zvezi. enže. ešlseilnik ZDA 7 TRUMAN VANDENBERG V ZDA je že nekaj tednov živahna notranjepolitična borba v znamenju bližajočih se predsedniških volitev, ki bodo prvi torek novembra. Na pozornici nastopajo tri politične stranke in sedem kandidatov za predsedniško mesto. Obe tradicionalni stranki — demokrati in republikanci — s svojimi šestimi kandidati zastopajo v glavnem isto politiko. Samo Henry VV,:;iaee s tretjo na novo ustanovljeno stranko, nudi ameriškemu narodu možnost, da vzpostavijo ZDA politiko miru in prijateljstva z evropskimi narodi. Značilnost te predvolivne borbe je dejstvo, da so možnosti za izvolitev Trumana skoro dokončno propadle, tako da mnogi predvidevajo republikansko zmago. Harry S. Truman ni izvoljeni predsednik ZDA, marveč je avtomatično zasedel to mesto ob Rooseveltovi smrti kot podpredsednik ZDA, kakor to doioča ameriška ustava. Volivci niso nikoli odobrili sedanje Trumanove politične linije. Pri zadnjih volitvah 1. 1944. je bil Roosevelt izvoljen ravno na osnovi politike, ki je v nasprotju s sedanjimi Trumanovimi načeli. Truman je postal podpredsednik ob Rooseveltovi izvolitvi, ne moida zato, ker bi bil prijatelj pokojnega predsednika. Ravno nasprotno je res. Na to mesto so mu ga vsilili veleindustrijci in konservativni demokrati — večinoma veleposestniki iz južnih pokrajin ZDA,, od koder je udi Truman doma. Postavi-. U so ga zato da bi bil protiutež Roo-. seveltovi napredni politiki. Truman je še danes v najboljših odnosih z veleindustrijo, toda hkrati skuša nap-avici vtis, da dela v korist ijuestva. .Tako je nasUjui proti Tatt-Hartle-vevemu prctuiior.vskemu zakonu, toda pozneje se ga je poslužil za likvidacijo delavskih sporov. Predlagal je delitev Palestine, da si pridobi židovske volivce;, ko so pa petrolejski ! DEWEI STASSEN trusti, ki držijo zaradi svojih interesov z Arabci, nastopili proti temu: predlogu, je Truman nemudoma obrnil politiko. Njegovo nihanje med Wall Screetom in narodnimi koristi ne zadovoljuje nikogar. Toda glavni činitelj, ki je proti Trumanu, je globoka kriza, v katero je zašla demokratska stranka. Do sedaj so znali demokratski voditelji združevati delavstvo. severnih industrijskih mest in konservativne demokrate na poljedelskem jugu ter so tako 16 let 1 dobivali večino pri volitvah. Toda danes so razdori v stranki taki, .da utegnejo spremeniti ves politični položaj v ZDA. V januarju se je levo krilo stranke odcepilo in Henry Wallace, bivši podpredsednik ZDA ter Rooseveltov sodelavec, je ustanovil «tretjo stranko». Ostro je ožigosal Trumana kot reakcionarja in zahteval povratek v Rooseveltovo socialno, politiko (New Deal), v zunanji politiki pa zagovarja prijateljsko sodelovanje s SZ. Wallace nima za seboj industrijcev in milijonarjev. Delovno ljudstvo vidi v njem vedno bolj svojega voditelja. Pridobil je na svojo stran ameriške črnce, kar se do sedaj ni posrečilo nobenemu ameriškemu politiku. Njegovo stališče glede delitve Palestine mu bo prineslo milijone židovskih glasov. Odkar je njegov kandidat zmagal pri nadomestnih volitvah v Bronxu, ga jemljejo tudi njegovi nasprotniki resno. Pol milijona volivcev v Kaliforniji se je pismeno izreklo za njegovo kandidaturo. Masovni sestanki, , ki jih organizirajo po državi, so paralizirali njegove nasprotnike. Po anketi lista «Fortune» bo Wallace dobil pri volitvah 10 milijonov glasov, kar bo resno omajalo Trumanove šanse. Truman pa ne bo mogel računati niti ha tako imenovano sredino svoje stranke Americans for Democratic Action, kjer deluje med drugimi tudi; MAC ARTHUR TAFT Rooseveltova vdova. Ta sredina je sklenila, da ne bo podpirala Trumanove kandidature na strankinem kongresu, ki bo julija meseca. Ze nekaj tednov pa povzroča skrbi Trumanu tudi demokratska desnica, v kateri so zastopani konservativni demokrati z juga, ki so zelo sovražno razpoloženi do črncev. V svoji demagogiji je namreč Truman začel pred kratkim zagovarjati enakopravnost črncev z belokožci, da nevtralizira Wallaceov vpliv. Toda to je silno razburilo demokratsko desnico z juga, ki se je začela odkrito nagibati na republikansko stran. Da bi rešili enotnost razpadajoče demokratske stranke, predlagajo mnogi kot kandidata generala Eisenhower-ja, ki bi utegnil združiti njene razbite dele. Južni konservativci se vnemajo za vojaka—predsednika, hkrati pa velja Eisenhower za «naprednjaka», s čimer bi si pridobil demokratsko sredino. Vendar je Eisenhower do sedaj odbijal kandidaturo in tako ostane Truman oficielni kandidat demokratske stranke. Razdor pri demokratih in pomanjkanje zaupanja v Trumana daje prednost republikanski stranki, ki že 16 let preži, da bi se dokopala do oblasti. Toda tudi tu položaj ni jasen. Sest osebnosti se poteguje za kandidaturo in stranka se deli na dve skupini. Pristaši «velike Amerike» zahtevajo «ameriško stoletje», razširitev ameriškega kapitala na ves svet, splošno vojaško obveznost, masovno oborožitev in vmešavanje v imenu svobode in demokracije v politiko drugih narodov. Ta program zastopajo senator Vandehberg, guverner Dewey (izg. Djui), Harold Stassen in general Mac Arthur. Pristaši «male Amerike» zahtevajo znižanje davkov, da se zagotovi «neomejena svoboda podjetij» in da kapital prodira samo v Severno in Južno WALLACE Ameriko. Njihov kandidat je senator Taft. Senator Vandenberg je bil nekoč zakrknjen izolacionist, prijatelj Hitlerjeve Nemčije in fašističnih skupin v Severni Ameriki. Kot novinar si je pridobil simpatije nekaterih bančnih in finančnih krogov, po katerih se Je dokopal na visoko mesto v republikanski stranki. Bil je pobornik tiste zunanje politike, ki je rodila Truma-, novo doktrino in Marshallov načrt. Vse svoje življenje je bil načelni nasprotnik SZ. Thomas Dewey je kandidat industrijskih monopolov in je znan kot «molčeč politik», ker obstaja njegova predvolivna taktika v tem, da čim manj govori. Velja pa za enega najbolj reakcionarnih politikov. Na zadnjih predsedniških volitvah L 1944 je bil protikandidat Roosevelta. Sedaj je guverner države New York. Harold Stassen je odličen govornik, zvit in častihlepen. Razlikuje se od Deweya v tem, da mnogo govori in ob vsaki priliki. Toda njegova politična načela, s katerimi zastopa ameriški imperializem, so polna protislovij. Tako izjavlja, da je sicer za sodelovanje z OZN in proti vojni, toda po drugi strani trdi: «Kapitalizem in komunizem se načelno ne moreta družiti, zato je borba med njima neizogibna». Hvali se, da je prijatelj delavstva, toda hkrati glasuje za proti-delavski zakon, ki omejuj«* svobodo stavkanja. Na listi republikanske stranke bi rad kandidiral za predsednika tudi general Mac Arthur. Vojaki ga imenujejo «cesar Mac Arthur» zaradi njegovega diktatorskega vladanja na Japonskem Ne posvetuje se z nikomer in niti ne z zavezniškim nadzorstvenim svetom za Japonsko, marveč odloča sam o usodi 70 milijonov Japoncev. Fašistični izdajatelj lista «Chicago Tribune», polkovnik Mac Cormick, mu prepeva slavospeve v upanju, da bi tudi v Ameriki na isti način vladal. Slava njegovih vojaških uspehov mu zagotavlja podporo vseh skrajnih fašističnih skupin, kakor je n pr. «Ku-Klux-Klan». Senator Robert Taft se ne navdušuje za Marshallov načrt in meni, da so milijarde dolarjev za pomoč Evropi vržene stran. Toda zaradi tega še niti malo ni napreden. To njegovo stališče je samo posledica tega, ker je pristaš «male Amerike», to pomeni, da je starokopitni izolacionist. Zastopa najbolj reakcionarno politiko, kar jih je kdaj branil kak ameriški politik. Bil je proti sodelovanju ZDA z OZN. Nuernberški proces je imenoval «pravni umor». Z vsemi silami sé je boril za ukinitev kontrole cen. Bil je eden izmed tvorcev protidelavske-ga zakona, ki nosi po njem ime. Od ostalih kandidatov se razlikuje v tem, da je on sam veleindustrijec, medtem ko ostali samo zastopajo veliko industrijo Koga bo stranka izbrala za svojega uradnega kandidata, za bodočega predsednika ZDA, bo pokazal Sele strankin kongres, ki se sestane v Phi-ladelphiji. Toda že pri volitvi delegatov za kongres se je izkazalo, da ne bodo upoštevali kandidature Mac Arthurja. Poleg tega je Taft nepričakovano izgubil mnogo šans, tako da sta vedno bolj v ospredju Stassen In Vandenberg. Mnogi menijo, da bo strankin kongres določil Vandenberga za predsedniškega kandidata in Stassena za podpredsednika. Vendar to so samo ugibanja, kajti delegati niso vezani na obljube, ki so jih dali svojim volivcem, marveč lahko na kongresu izberejo kogar koli za kandidata. Ne oziraje se na to, kdo bo bodoči predsednik ZDA, je najbolj značilen za sodobno ameriško politično življenje pojav napredne «tretje stranke», ki povzroča preglavice obema tradi cionalnima političnima skupinama in ki bo po svoji številčni moči kakor tudi po svoji borbenosti važen činitelj v ameriški politiki. Krepitev Wal-lacea in njegove stranke pomeni, da vedno več ljudi v ZDA pristopa v borbo proti vojnim hujskatem in fašistom. TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA * DELiSGAT TRŽAŠKE vISO--OSOLSKE ZVEZE, tov. Danilo >ancin, ki se je na povabilo med-.arodne visokošolske zveze udele-il proslave šeststoletnice Karlove ■niverze v Pragi, je na posebni iskovm konferenci poroCal o svo-em obisku. Vojaška uprava zasužnjuje tržaško gospodarstvo * AT isIVi ATI OB BLAGOHOTNI NAKLQNJEUOST1 policije in vojaške uprave se ponavljajo. Ta- 0 so lopovi iz ul. Cavana napad- 1 krožek «Perossa» in ranili s strelom 32 letno Teresino Carluz-zi. Policija je seveda prispela prepozno, uradno poročilo pa pravi, ia je bila omenjena tovarišica ranjena kar tako mimogrede... * ZA SOLO V UL. RUGGERO vIANNA so na občinski seji odobrili obnovitvena dela. * DIJAŠKA MATICA bo imela voj redni občni zbor v nedeljo 9. i laja ob 9. uri v Slovenskem di-ken, domu v ul. Buonarroti 31. ‘..dbor vabi vse redne, podporne in ustanovne člane ter mladince, ra se udeleže občnega zbora. * NA JAPONSKO lahko odslej kdo piše, če hoče; priporočena in navadna pisma se sprejemajo na odgovornost pošiljatelja. * «GENTLEMAN I» iz Amerike so neko 21 letno žensko na njenem povratku domov začeli na cesti nadlegovati; ker ni hotela ugoditi njihovim željam, so ji začeli trgati obleko in ji prizadejali večjo rano na prsih. (Ti kavalirji so b.-,i ameriški vojaki; nič nenavadnega pri nas...). * VEC KNJIGOVODIJ ter sploh trgovsko izobraženih uradnikov in sirojepisk z znanjem slovenskega in italijanskega jezika sprejme Za- i.ružna poslovna zveza v Kopru. -* PROTESTE proti odredbam vojaške uprave, ki hočejo kakor v kolonijah deliti mesto z n^Mmi posebnimi linijami, so poslale polkovniku Gardnerju razne demokratične organizacije Tržaškega ozemlja. ; * TRŽAČAN UKANC SABA, ki se je kot provokator in špijon vrinil v demokratične tržaške organizacije, je bil v Sežani aretiran, ko je pravkar organiziral kanal za ilegalni prenos tuje valute v Jugoslavijo, nato pa pred ljubljanskim sediščem obsojen na IS let odvzema pr. * LE; Avv.1, na.epijeni na nedovoljenih mestih bodo odstranjeni n odgovorni prijavljeni v nadaljuje postopanje. Tako opozarja mestna občina, toda mi prav malo verjamemo, da bo nastopila proli legašKim plakatom. * MLADINCE, KI TROSIJO DOVOLJENE LETAKE, policija aretira, jih izprašuje bog si ga vedi naj vse, potem jih pa tudi izpusti «z mnogimi opravičili». Ce pa oni ,z ul. Cavana pojejo po glavnih cestah umazane politične pesmi, se pa policaji sploh ne zganejo. * FAŠISTIČNI STUDENTI tržaške univerze so zahtevali odpust listih profesorjev, ki so se priključili ljudski fronti. Ko je conski svetnik dr. Pincherle predlagal, da naj conski svet v zvezi s prismojeno zahtevo še bolj prismojenih študentov izjavi, da ni mogoče oz- Kar smo že davno in ponovnu zatrjevali, da hoče vojaška uprava tržaško gospodarstvo zasužnjiti, to je dobilo prav te dni potrdilo v vesteh, da Trst ne bo mogel skl -pati direktnih trgovskih pogodb z zalednimi državami, temveč samo preko trgovinskih sporazumov, ki veljajo za te države z Italijo. Tako je že določeno glede na Poljsko, Nizozemsko, Jugoslavijo, Belgijo, Luksemburg, Švedsko, Španijo in sedaj še nemško Biconijo. Praktično pomeni to sledeče: med Italijo in Jugoslavijo je trgovinska pogodba, med Trstom in Jugoslavijo je pa ni. Ce hoče kako tržaško podjetje stopiti v trgovske stike z Jugoslavijo, mora prositi Italijo, da mu v okviru lastnega načrta prepusti «prostorček». Ni treba mnogo razlagati, da Trst ne bo mogel nikoli plasirati tistih svojih produktov, za kamere bo .Italija smatrala, da ji je le v korist, če jih kar ona sama dobavi bodisi Jugoslaviji ali drugim državam. In z druge strani Trst spet ne bo mogel prejeti iz Jugoslavije in drugih držav tistega blaga, za katero se bo Italiji zdelo bolj ' primerno, če ga kar ona dobavi Trstu, pa čeprav po manj ugodnih pogojih. Bili so že hipi, ko smo mislili, da smo že zelo blizu trgovinskih pogodb med Trstom in nekaterimi zalednimi državami. Tukajšnja zbornica za trgovino in industrijo je že predvidevala imenovanje svoje trgovinske delegacije v Pragi in v Budimpešti. Dejansko bi bilo v skladu z velikim pomenom, ki ga lahko ima Trst v zvezi z državami srednje in vzhodne Evrope. Toda medtem ko se ni uresničila nobena od teh koristnih ini ciativ, je general Airey podpisal v Rimu z italijansko vlado tri pogodbe, o katerih pred tem ni nihče ničesar vedel. S tem je že predal gospodarstvo Trsta Italiji, kar je prišlo z novimi odredbami le še bolj do izraza. Zanimivo pri tem je, da objavlja okupacijska oblast take presenetljive odredbe, medtem ko se istočasno pogaja s kako drugo državo. Vsekakor je to zares globoka resnost, takšna kakor pri mirovnih pogajanjih, katerih odločbe bi radi spreminjali, ko se na njih še m posušilo črnilo podpisov. Vidimo pa tudi kaka skrb za tržaško mesto, za njegovo industrijo in trgovino ter za zaposlitev njegove delovne sile vodi vojaško upravo pri teh pogajanjih! Saj so te odredbe nnv žebelj za krsto tržaškega gospodarstva. Zasedbene oblasti vse to prav dobro vedo — saj to hočejo — a o vsem tem molčijp, dokler stvar ni že sklenjena. Vedo, da bi naletele na odpor vsega tistega tržaškega ljudstva, ki mu ie za gospodarski prospeh njegovega mesta, zato svojih namer nikoli ne objavljajo. S takimi izvršenimi dejstvi nameravajo na lažji način doseči svoj cilji ki je na eni strani gospodarsko uničenje Trsta, a na drugi nekako avtomatično vključevanje Trsta V Italijo, vendar tako seveda, da jih1 Trst še vedno ostane kot važno oporišče. Tako bi naj bil volk sit in koza cela. Toda tržaško ljudstvo ima vendar pravico vedeti, čemu vodi zasedbena vojaška uprava takšno gospodarsko politiko. Ljudstvo hoc® vedeti, zakaj ga misli zasedbena vojaška oblast uničiti. Mar je to cena za zavoje s sladkorjem; Mal ga hoče s takimi danajskimi daro-^ vi premotiti, da ne bi opazilo, kako skriva za hrbtom vrv, s katero ga bo jutri zadrgnila? Tržaško ljudstvo zopet in zopet zahteva, da se sklenejo direktni sporazumi z državami tržaškega zaledja. To zahteva, ker hoče za-si gurati tržaški trgovini in industrij delo. sebi pa pošteno zasluženi kruh VOLKOVI V OVČJIH KOŽAH... Različni so načini, kako kdo kaže svoje sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Na različne načine se tudi lahko o čem takem piše. Med tržaškimi listi, ki so polni gneva do tega, kar je demokratično in slovensko, igra gotovo najbolj nečedno vlogo «Giornale di Trieste». List, ki se je rodil iz smrti nekdanjega poluradnega «Giornale Alleato», je ohranil v očeh mnogih ljudi tisto gloriole polu-radnosti in nepristranosti, torej list, ki ne pripada nobeni stranki. Seveda, se bo dandanes še malo kdo našel ki bi verjel tako smešni trditvi, vendar je še nedavno to trdil nek velik in razširjen italijanski list in ta ali oni še nazadnje res temu verjame, vsaj dokler tega časopisa sam ne bere. Ta list je že često prinesel tako umazane članke o Jugoslaviji, o Slovencih itd., da bi nekdanji duce v vsem svojem tisku kmalu ne našel «lepših». Resnica, poštenje, dostojnost so pri tem časopisu same neva žne zadeve: gre za učinek. Nedavno je «Giornale di Trieste» našel nekega M.R, katerega pošilja «vzdolž meje smrti zapisanega Svobodnega tržaškega ozemlja». Tržaško ozemlje je menda zapisano smrti zaradi predloga zapadnih velesil in pa seveda zaradi 195.000 «leginih» podpi-sav' Tako je tega M.R. zaneslo tudi -i in iprn ie nanisa. čla- zdi, kakor bi bil sredi Jugoslavije, prav; tako bo mogoče vsaj spoznal, da je na slovenskih tleh, ko se je s svojim avtomobilom komaj pomaknil in še ni prišel ven iz Trsta. Ce rncgoče vsega tega ni vedel, je pač mog. če kriva samo nepoučenost. . . Saj st iz njegovega članka vidi, da mu še rr- ogo mnogo manjka, da bi iahko . pisal članke o naših ljudeh. Toda v Sempolaju so le morali uganiti, s kakim tičkom imajo opravka, kajti on sam toži, da je težko prodreti v dušo tega ljudstva, ki je že «instinktivno nezaupno in ki se skriva za zastor strahu in nebrižnosti». Da, naše ljudstvo dobro čuti, kdaj mora biti nezaupno. Tale M.R. ni prvi, ki prihaja k našemu ljudstvu. Pri- hajali so k njemu že davno prej, v j črnih srajcah, sicer pa čudovito podobni temu M.R.. Niso prihajali vedno kot volkovi, včasih so prišli kot ovce ... in ljudstvo se je naučilo biti previdno, postalo je nezaupno. Tudi gospodu M.R. ovčji kožuh ni koristil, ljudje so takoj razumeli, da se za ovčjo kožo skriva volk. Uspelo mu je govoriti z neko staro kmetico. Govorila je nekoliko o življenju po septembru 1943, ki je njemu, kot pravi, «popolnoma neznano». Odkod pa ste, gospod, da vam je življenje v kraških vaseh po letu 1943 popolnoma neznano? In kaj potem iščete po Krasu in kako se celo drznete pisati o Sempolaju? In govorite o nekih «prvih zločinih,» toda Poslednje priprave aačiti za izdajalca domovine onega, ki si izbere stranko po svojih volji, so se začeli svetniki kregati in izmetavati. Končalo je brez vsake obsodbe fašistov * 500 STOTOV SLADKuHJA in 15 vagonov bele moke je prejel zadnji čas od «neznanega» pošiljatelja Škot Santin. Bog ne daj, da bi pri tem mislili, da gre za kaka sredstva, demokristjanske (in še kake druge) propagande.... — POLICIJE SE NI DOVOLJ v Trstu (tako mislijo Angloameriča-ni), kajti v policijski šoli je še najmanj 434 moških in 25 ženskih gojencev, ki so v torek defilirali pred generalom Aireyem. (Nekaterim se strahovito dopadejo policijske parade...) — OROŽJE ZOPET IŠČEJO, seveda v stanovanjih sindikalnih funkcionarjev, kjer ga pà ne najdejo. Da bi pa šla policija malo «ogledat k «noi siamo de Cavana» to pa bog varuj — tam bi nazadnje še res našli orožje in potem je to sitno... ....„i sc zc..cud sinjega velikega poguma. Ne pravi sicer, da je v popolnoma slovenski kraški vasi, (tega ni treba razglašati!), pač pa poudarja, da je iz srede vasi do Jugoslavije v zračni črti manj kot tisoč metrov. Toda tega šarlatana že «komunistični» napisi tako prevzamejo, da se mu zdi, kakor bi bil sredi Jugoslavije. Ta človek še ne more biti dolgo v Trstu, kajti podobne napise mu ne bi bilo treba hoditi gledat v Sempo-laj; nekaj in mogoče tudi precej bi jih namreč lahko videl že v Trstu. In gospod M.R. bi na svoji «turneji» po Krasu lahko videl, kako je še ■ marsikatera vas spremenjena v «nekak arabski sejem», kot se je on blagovolil zelo duhovino izraziti. In če mu ti napisi zadostujejo, da se mu pri tem ne omenjate ne fašistov Nemcev niti domobrancev ali četni' kov. Ej, dragi M.R., poznamo taKf pisune. Vsi fašisti pišejo tako podobno. Toda če pridete še kdaj v sti» z našimi ljudmi in bo spet pogovof nanesel na dogodke . po septembri1 1943, tedaj še vi povejte svojo št®' rijo od takrat naprej, pa tudi naz»J' če si upate. In potem se posmehujete, v kakŽ^ «dvorani» bo nastopila Anna Cfrft stie, kakor bi ne bili tudi vi z vseli)1 vam enakimi krivi, če slovensko ljul*' sivo 25 let ^ni smelo misliti na no?* in lepe dvorane, potem ko ste mu “ prejšnje upičili. Norčevati se nad n®" srečo bližnjega, ki ste mu jo sad1 prizadejali, je znak silne moraln® propalosti. Pri tem se človek spon«11 fotografij fašistov, ki se zadovolj«0 smejejo bb truplih svojih žrtev. Tudi o Miljah se je razpisal bedn' pisarček M.R., toda nima nobene*3 pomena več mu še kaj odgovarjaj' Ker je videl nekje napis Milje, to v članku pojasnil: «Milje è M«£ già nel dolce stil nuovo». Ali se te splača baviti se s človekom, ki hbf pisati o Miljah, pe je prvič videl i«1 Milje. Našim ljudem pa priporočamo, naj bodo previdni, ko imajo opravK z elementi, ki prihajajo k njim * sladkimi besedami, zato, da bi lahK naslednjega dne pisali take nesranj nosti, kot jih piše kak M.R. v «Gi°r' naie di Trieste». Sicer je res, da en° ra biti za odlaganje take umazanj tudi list primeren in tu sta se P sunček in časopis izkazala drug dt'y gega vredna. RAZPIS ZADNJE PREIZKUŠNJE PRED VELIKIM NASTOPOM NE MLADINE V TRSTU. DEMOKRATIC- Štirinajst dni so morati stavkati pekovski pomočniki Pekovski pomočniki so pred 14 dnevi stopili v stavko za povišanje mezd. Za časa te stavke so se dogajale silno podle nečednosti: tako je Delavska zbornica objavila, da se stavke ne bo udeležila, čeprav je tudi nekaj njenih članov bilo solidarnih z ostalimi pekovskimi pomočniki in složno z njimi stavkalo. Tu se je Delavska zbornica ponovno odkrito postavila na linijo nasprotnikov delavskih koristi. Kot politična agentura reakcije je menila, da bo pripravila Enotne sindikate ob zmago v borbi za pravice delavskega razreda. Njeni člani, razen nekaterih, so brez sramu lomili stavko. Pomagali so jim še vsi tisti, ki so kdaj znali peči, pa četudi bi danes bili baroni — ne mogoče zato, da bi prebivalstvo ne ostalo brez kruha, temveč zato, da se stre odpor delavcev. Celo kak policaj je prišel peč. Toda vse to skupaj ni pomagalo in v torek je prišlo po posredovanju urada za delo do sporazuma med delodajalci in zastopniki Enotnih sindikatov. Pekovskim pomočnikom bodo povišali osnovno plačo za 15%. Delodajalci pa so se še obvezali, da bodo pričeli pogajanja za sklenitev normativne pogodbe. No, in tukaj, pri podpisu pogodbe se je pojavila Delavska zbornica . ki je tudi podpisala sporazum. Ko je prišlo do uspeha, za katerega so morali odločni pekovski pomočniki 14 dni stavkati, so prišli tudi pi iskledniki iz Delavske zbornice in tokrat — glej — niso rekli: mi ne maramo poviška, ker so ga dosegli Enotni sindikati ob moralni podpori vsega zavednega delavskega razreda. Tako se je z uspehom zaključila stavka, o kateri so mnogi upali — in se že v naprej veselili' — da bo propadla. Spet se je pokazalo, kaj zmore odločna zavednost delavcev in volja do zmage; brez odločne in vztrajne borbe bi delavci nikdar ne prišli do svojih pravic in bi se te pravice nikdar ne spoštovale. Pekovskim pomočnikom pa ob njihovi zmagi čestitamo. literarnega nagradnega tekmovanje1 Tajništvo Osvobodilne front6 Tržaškega ozemlja razpisuje sedemletnici ustanovitve OsV°' bodilne fronte slovenskega nar°' da literarno nagradno tekmo«2 nje. 1. Za najboljšo političnozg®1*0” vinsko razpravo iz osvobodil»6®1* gibanja (nagrada 10.000 lir). 2. Za najboljšo novelo ali črtic° iz pratizanskega življenja, ie živ ljenja tržaških Slovencev med ®2^ rodno - osvobodilno borbo ali V° okupacijo (nagrada 10.000 lir)- 3. Za najboljšo epsko ali lirič"0 pesem (nagrada 5000 lir). Rokopise je treba oddati do Tr5tl) junija t. 1. v tajništvo OF v (trg Ponterosso ). V posebni verti z geslom, s katerim na) označen tudi rokopis, naj bo 1,3 tančen naslov pisatelja. Temeljne točke ©F sprejete 27. aprila 1941.1, 1. Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih ,Oarodov pod vodstvom velikega rus kega naroda na temelj« pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in akiivizacijo siovenskib množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF kot celota. 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosledni ljudski, demokratični način. 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal narod sam. OF bo te elementarne pravi-! ce slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. ! 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narod- i no osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo ! vsi Slovenci. Osvobodilna fronta vodnik slovenskega naroda e vojni in miru 27. aprila je poteklo sedem let od Ustanovitve Osvobodilne fronte slo-venskega naroda. Včasih se nam zdi, sedem let v zgodovini ni mnogo, desetletja in desetletja preidemo z Uepomembno ugotovitvijo, in Se če Sre za večji «dogodek», ga omeni-uto na kratko: to se je zgodilo leta... alt pa; je trajalo od leta... do 'uta... Kako je do takega dogodka Prišlo in kakšne so njegove posledice, o tem redko kdaj kdo razmišlja. Sedem let Osvobodilne fronte ali Pa celo samo štiri leta — do 1945, Pa nam na moč zgovorno kaže, kako lfna vsako zgodovinsko dogajanje svoje vzroke, kako vsako veliko dodajanje ljudi prečisti, preseje, katar loči kmet zrnje od plevela, obe' ucm pa nam prav ta leta kažejo, ko-!ko novega prinere s robe 1 k ' o veliko obdobje. Cesar za Slovence ni Pilo v prejšnjih državah, česar jim •Te zmagata usul *urovo silo okni&a-toria ni mogia in ni hotela dali prejšnja Jugoslavija s svojimi oblastniki, to jim je dala Osvobodilna fronta. Veliki zgodovinski trenutki niso naiij nikoli Slovencev tako pripravljenih kakor leta 1941. Ni rečeno, da so si ob zahrbtnem napadu nacistov in fašistov vsi Slovenci takoj bili na jasnem, kaj naj narede. A slovenski narod je imel tedai že toliko prekaljenih mož, kj so vse te dogodke predvidevali, da slovenskemu narodu ni bilo treba dolgo canati na navodilo. Prišlo je geslo: Ui-Ok: Ogorožen upor vse do osvoboditve vseh Slovencev, tudi tistih, ki so jih doslej meje ločile od celote. Sovražnik, ki je že pričel zlo-činsKo uničevali slovenski narod, ie tedaj postal še bolj zločinski, 'loda če je prc; mislil, da je malenkost uničiti majhen narod in da je mogoče zatreti upor takega naroda z nekakim turističnim pohodom, tedaj je moral sprevideti, da ga čaka kaj malo prijetno in neverjeno težko delo. Takrat še ni hotel razumeti, da je ta stvar zani pretežka, da ga bo zdrobila, da pomeni zanj smrt. Poiskat si je sicer zaveznikov in jih :eio našel med Slovenci ; nekateri so se mu sami ponudili... Z raznimi gesli so hoteli odvrniti slovensko ijudsim od njegove neizprosne borce proti okupatorju m končno so šli celo z orožjem, ki so ga prejeli od okopat-na, proti borcem, ki so se borili za svobodo naroda. Doživeli s Titom v obnovi» z doslej neslute-nim poletom vrglo na obnovo poru-ene domovine, ki bo lepša in mogočnejša, kakor bi si jo mogel kdor koli kdaj zamišljati, vidi v Osvobodilni fronti tisto organizacijo, kj je edina sposobna reševati tako velikanske naloge, kot si jih je zastavila. In slovenski narod, ki je še izven meja, vidi v uspehih, ki jih je fronta že dosegla in ki jih še dan za dnem dosega, tudi svoje uspehe. Saj so ti uspehi sad skupne borbe, ko še ni bilo krivičnih meja. Vsi se veselimo in smo ponosni na velike zmage dela slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Kajti naj z nami Se tako žonglirajo, naj nas imenujejo Svobodno tržaško ozemlje ali kako drugače in najsi se tudi ne bomo nikoli iz Trsta umaknili, ker smo tukaj doma — naša skupna domovina je vendar Jugoslavija in ponosni smo nanjo. Ce v osvobojeni domovini o-svon dilna . fronta vodi ljudske množice v liiubezeu naših junakov f Vipava se Je mirno vila v sa..j vem bajnem svitu. Lepo |e !>ŠJ ) 'življenje, užival sem vsak r v-gov trenutek, vak žarek soc- . najdrobnejšo kapljo dežja.,, (pisal ob 5. uri zjutraj 13.12 194.’ dve uri pred ustrelitvijo^ VOJKA : Edino kar me vznemirja Je misel na dom; ne toliko na dom t^- i, kot na rojstni kraj, na morja in na mestne ulice v najrazlične 'h urah. Že dalj časa me vabi mi:: sprehajati se po Trstu v dežju : večernih urah. Otročje se tt bs zdelo morda, toda tako je... (pisano 11. 7. 43 v Terranov: dva meseca pred odhodom v par tizane) Toda slovensko primorsko ljudstvo e dovolj zrelo, da ve, kje je resnica. '• ko smo se tržaški Slovenci te dni obletnici 27. aprila zbrali na pro. -vah, tedaj smo Se prav posebno oh (Nadaljevanje na 6. strani.) * li dragoceno, a s prenehanjem vojne jim je v hipu postalo nepotrebno, celo nezaželeno. Začeli so iskat; dragih zaveznikov med prejšnjimi sovražniki. Razumljivo, tisti, ki so pokazali tako brezmejno svobodoljubje v borbi, ne morejo biti pripraven objekt . za imperialistično eksploatacijo. Ob takem preračunavan )u so ti zapadni «zavezniki» sklenili, da bodo siovenskemu narodu propreč.ii, da bi živel skupaj, v last-'V zadovoljno smehljajo. Kak- -e j j ni državi, v Jugoslaviji. In tako je bi! v svoji 1'ufcezni do rodne ; i ; ariSka mirovna konferenca odcepila r!'de, do rodnih bratov onstran i ; ael Slovencev in jih dodelila Italiji, -"'rih meja. So skupno z njimi j ‘vili največjo zmago v svoji da!- J i borbi. | Svoboda, živela svoboda, živeli ^ ‘'oboditelji je odmevalo iz sto- | "čih grl preko trga Unita, v i ,iCih pa je vsak posameznik nosil ji ta toda globoko zahval > vsem, f ' "o svojo srčno kri. kjer se morajo težko borili proti De Gaspc-rijevemu k-efofašizmu. Drugi del mora dan na dan prenašati silne krivice in omejevanja po vojaški oblasti na Tržaškem ozemlju, in o tret em delu Slovencev,, ki je ostal izven meja nove Jugoslavije, o koroških Slovencih, bodo šele sklepali na konferencah. Vendar vse te razmejitve ne morejo uničiti tiste enotnosti, ki jo za vse Slovence oreust. vi a Osvobodilna fronta. bsV.ibcd.lna fronta je za vse Slo-vence od koroških jezer pa do morii i ja in od Furlanske nižine do ogrskih 'Crtl -j | ravnin ena. To lahko vedo vsi ti-Jllllillli fisti, k! preprečujejo zedinjenje slo-iŽsSsSviSK |j vensi;ega naroda v Jugoslaviji in tili sli, ki so onemogočili zastopnikom : j Slovencev iz Italije in Avstrije ude-' ležbo na H. kongresu Osvobodilne fronte, ki je bil te dni v Ljubljani. Osvobodilna fronta povezuje vse Slovence preko vseh meja v celoto ; nastale so sicer nove meje, a ostala je zavest skupnosti, ki jo je v osvobodilni borbi ustvarila fronta. Slovensko ljudstvo, ki se je kakor ostali narodi Jugoslavije po končani vojni pod geslom «S Titom v borbi, MAMO» TAKIH ŠIMOM BO VECMO ŽIMKL Vsa naša- narodna preteklost je polna svetlih imen. Odkar pa je slovenski narod nastopil pot dokončnega osvobajanja, so se svetla imena pomnožila desettisočkrat, stotisočkrat, svetlo ime je postalo - slovensko ljudstvo. Kdo bi danes preštel junake, ki so s pesmijo na ustih umirali za narodno svobodo, za cilje Osvobodilne fronte? Tisočih ime je ostalo neznano po pečeh krematorijev, po strahotnih ječah in gozdovih po vsaj slovenski zemlji. Ostal pa je sad njihove žrtve, ostala je svoboda. Nesmrtno delo naših junakov nam sedaj oskrunjajo grabežljivi tujci. Toda oni ne vedo, da je vse njihovo delo bedno, brezmočno in obsojeno na poraz, kajti narod, ki je takcrelfcč pr-.d smrtjo videl svojo pet. jo • i ':. t i ko bolj danes, ko mu m: : rei r - do. popol- nega Ži.ljc: j . Pa kaj bi im -ov lili. tem našim sovražnikom! Tinko, tržaški heroj naj jim pove, kako je mislil on in kako mislimo mi. On mrtev, je živa priča naše miselnosti: 2 uri pozneje so Pinka ustrelili italijanski okupatorji na Opčinah. Kje ste sovražniki slovenskega ljudstva, ob tem velikem zgledu? Ali čutite v Pinkovih zadnjih besedah svojo obsodbo? Mi jo čutimo! Slovenski narod jo čuti, jo jasno vidi! Ob 5 zjutraj 15.12.41. M1L.A UK KLIC A Mislil sem, da bo dovolj kar sem frisai v prvem pismu, a me nekaj sili da pišem še kaj. Morda spomini, menda dejstvo, da sem dobro spal in da sem miren in pripravljen. Sicer pa ne bom mogel povedati vsega, kar bi želel in kar bi hotel in kaj pomagajo besede brez dejanj? Zal mi je, da je bilo teh v mojem življenju premalo. Zal mi je da bom odnesel s seboj to, kar sem nakopičil v možganih v dolgih letih. Sicer ni mnogo a vendar sem imel vedno dober namen, da bi koristil človeštvu. Spomnil sem se nenadoma otrok na Krasu in ob Branici. Moji mili dragi prijateljčki, uverjen sem, da me boste imeli v spominu, ko sem vam nagajal, ko sem se: z vami igral. Kako so bili lepi popoldnevi na Krasu v dolinicah, kako je pelo morje v Cedasu in srebrna Vipava se je mirno vila v sanjavem bajnem svitu. Lepo je bilo življenje, užival sem vsak njegov trenutek, vsak žarek sonca, najdrobnejšo kapljo dežja. Pa mi ni Pumi nič ždi, da-se bo -končalo. Milijoni ljudi žrtvujejo v t” letih groze svoje življenje in m jih je med njimi ki razumejo i jaz, da ni smrt nič hudega aU o< nujna dolžnost do človeštva. Prej je bil tu duhovnik in sva •> mirno razgovarjala. Rekel ser mu, da je moja pot začrtana da je ne izpremenim. Ločila sv se kot dobra prijatelja, ker kljub svojemu stanu dober fant. Ponavljam, da mi je težko zate in za vse ki boste pi eveč L, ■ li zaradi mene. Prav tako mi bilo hudo, ko sem se ločil od svoj: tovarišev in sem jih moral tolaž Pa ne ustavljaj se preveč ob me življenje kliče in vsak kdor razur njegov klic mora naprej živel kajti človek je le kaplja v mo človeštva. Ce bo vreme lepo, bi vesel in bom pozdravil še enk, naravo in svet. Saj ne bo nič 1 dega, vse bo minilo v hipu zemlja, ki sem jo vedno ljubil, r. bo sprejela in jaz bom njen d klica novih življenj, klica no. presnavljanj. Moja draga, nap.: lejša, tebi sem dal zadnji polji zate bo moja predzadnja misel, 'i veš zakaj predzadnja. Živi, tre živeti in izpolniti svojo živi jen js-' nalogo, svojo dolžnost napram čl veški družbi. Misli, da te ziolju Ijam na čelo BINO. PO SLOVANSKEM SVETU H RO n Ut ^ * O ZAKONU O. LIKVIDACIJ. ITALIJANSKEGA PREMOŽENJA na ozemlju, ki je pripadlo FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, je na svoji seji razpravljal zakonodaj ni odbor Zveznega sveta. * NOVI BOLGARSKI VELEPOSLANIK Pelc Pelcvski je izročil predsedniku prezidija ljudske skopsčine FLRJ Jr. Ivanu Ribarju svcja poverilna pisma Sprejel ga je tudi maršal Josip Broz Tito. * ORJEJO CELO PONOČI traktorji na nekaterih področjib, da labro zadoste vsem naročilom. * NAD MILIJARDO IN POL DINARJEV vrednosti bo znašala vrednost letošnji!! prostovoljnih dei Ljudske fronte Bosne 'u Hercegovine. Tak sklep so sprejeli na II. kongresu fronte v Sarajevu. * «NOVA OBZORJA* se bo imenovala revija, ki bo pričela izhajati v Mariboru. Urednik je pisatelj Anton Ingolič. * 43 HEKTARJEV so pogozdili v pomladanski pogozuovaloi kampanji v pazinskem okraju, s čimer so prekoračili plan za 116 odstotkov. * V ITALIJANŠČINI, v svojem materinem jeziku je zovoril ljudski poslanec z Reke Giusto Massarotto na otvoritvi zasedanja Zveznega sveta ljudske skupščine FLRJ. Ostali poslanci so ga navdušeno pozdravile Tako je tam, kjer Italijane — preganjajo (17). o ZAGREBŠKI VELESEJEM, bo v dneh od t. do 17. maja. * POTOVANJE MFD REKO IN SPLITOM s parnikom traja po no-Vem voznem redu ie en dan, medtem ko je prej trajalo dva dni. * TRAMVAJSKE VOZOVE so pričeli izdelovati v Beogradu. Novi motorni vozovi, ki so iz domačega materiala, ne zaostajajo za tujimi izdelki. * BOLGARSKI VETERINARJI sc obiskali Jugoslavijo. Prišli so tudi v Slovenijo, kjer so si poleg Ljubljane ogledali tudi Gorenjsko in Postojno. * 23 POSEBNIH VLAHOV zo vozilo iz vseh smeri Slovenije na prvomajsko proslavo v Ljubljani. * S NOVIH ZADHUZNili DOMOV je bilo otvorjenib 27. aprila, na obletnico ustanovitve OF in 14 jih bo na dan. L maja. * V NOVI GORICI je Putnik otvorit svojo poslovalnico, ki bo za sedaj v glavnem menjavala valute, v kratkem pa bo prevzela tudi druge posle. * NAJ VEČJO DNEVNO PROIZVODNJO od osvoboditve do danes so dosegli rudarji v Trebči 23. a-prila. * PARNIK hPARTIZANKah se je spet vrnila v domovino. Priplula je v Split s 726 izseljencev iz Argentine, Uraguaya in Chileja, del teb se je izkrcal, z drugim delom povratnikov pa je Partizanka odplula do Reke. * NA JADRANU se je že pričela sežona kopanja in odmora za delavce in nemeščence. — PROCES PROTI 15 VOHUNOM, ki so bili oMoženi sodelovanja z gestapom, po vojdi pa vohuastva ▼ korist drugih držav zraven tega pa še sabotaže, se je koačal s smrtno obsodbo 11 obtožencev; ostali štirje so bili obsojeni na odvzem prostosti za dobo 16 do M let. Obtoženci imajo pravico pritožbe na višje sodišče. — FRANCE BEVK je bil izvoljen za predsednika II. kongresa OF v Ljubljani. — DOVOLJENJA ZA UDELEŽBO na II. kongresu OF niso izdale italijanske oblasti delegaciji Demokratične fronte Slovencev v Italiji in enako niso zasedbene o-blasti v Avstrji dovolile, da bi delegati OF za Korošto prišli na ta kongres. — AFZ SRBIJE je pričela v nedeljo svoj II. kongres, ki se ga Je med dragimi adeležil tudi dr. Blagaje Neškovič predsednik vlade LR Srbije in pa Vida Tomšičeva, predsednica CO AFZ, ki Je v diskusiji tudi imela govor. "BORUA ZA PETLETKO V Beogradu zaseda Ljudska skupščina FLRJ. Prinašamo nekaj odlomkov iz govora tov. Kardelja, podpredsednika zvezne vlade. Tovariši poslanci! Ko sprejema mo proračun za leto 1948., s tem pa gospodarski plan za 1. 1948., se moramo podrobneje zadržati pri izkušnjah našega prvega leta petletnega plana. Naučili smo se že — in to se je v praksi pokazalo kot pravilno in nujno — da gledamo na vsako etapo, ki smo jo prešli, ne samo s stališča njenih kvantitativnih rezultatov, ampak tudi s stališča kvalitetnih sprememb, uspehov in neuspehov, napak in slabosti. Tega ne potrebujemo samo zato, da bi preprečili ponavljanje slabosti in napak v naši bodoči praksi, ampak tudi zato, ker moramo preizkušati našo prakso s teoretskimi načeli marksizma - leninizma, kajti brez takega preizkušanja se v praksi nujno oddaljujemo od prave poti. Vedno smo se borili proti suhemu prakti-cizmu v našem delu, tako da so uspehi, ki smo jih dosegli, med drugim tudi rezultat dejstva, da smo naše praktične ukrepe sprejeli po resni teoretski pripravi v okviru jasne perspektive razvoja v naši državi. Na drugi strani nam rezultati praktičnega dela dokazujejo, kako pravilne so bile te teoretične predpostavke in naša splošna orientacija. Jasno je torej, da so izkušnje našega prvega planskega leta v našem nadaljnjem delu nenavadno važne in nujno potrebno je, da jih resno analiziramo. Tu so o teh iz- kušnjan že govorili m gotovo Dodo še govorili tovariši, ki so odgovorni za posamezne panoge m sektorje naše državne uprave. Te izkušnje nam govore o velikih rezul tatih, ki smo jih dosegli, govore nam o novem porastu naših sil v boju za socializem v naši državi in o nov: oslabitvi kapitalistični!! ostankov, govore nam o polomu vseh mogočih teorij, ki so jih razvijali sovražniki m kanitulanti pred notranjimi težavami in napo vedovali neuspeh pri izvajanju naših planov, govore nam končno o tem, da je linija za katero smo se odločili v naši socialistični graditvi, v svoji osnovi pravilna. Končno moramo opozoriti, da so vsi naši uspehi dokončno razbili ekonomske položaje tujega imperializma v naši državi, s čimer se je utrdila gospodarska in politična neodvisnost naše države. To je potrebno naglasiti zlasti danes, ko z različnimi «Marshallovimi načrti» in drugimi podobnimi akcijami ši-roko-potezno gospodarsko in politično zasužnjujejo narode in države v kapitalističnem svetu. Naš plan je bil kljub velikim korekturam v letu 1946. vendar napravljen na podlagi izkušenj iz stare Jugoslavije. Zato ni slučaj, da smo že v prvem planskem letu odkrili tako velike neizkoriščene rezerve v naših proizvodnih kapa- citetah. Kako važno je to dc-jstvu je dovolj, če poudarimo, da je ravno odkrivanje teh velikih rezerv v prvi vrsti omogočilo izreden porast našega proračuna za leto 1948. Vse leto se je občutilo znatno pomanjkanje delovne sile, gotovo pa kvalificiranih delavcev in strokovnih kadrov. Ni dvoma, da so za to pomanjkanje objektivni vzroki. Zaključek, ki ga moramo napraviti, je, da moramo obstoječo delovno silo in obstoječe kadre čim pravilneje in racionalneje izkoriščati, da bi tudi dejansko lahko razvili vse svoje delovne in strokovne sposobnosti. Z boljšo organizacijo dela bi lahko razvitejše republike še bolj zmanjšale število potrebnih kadrov in tako pomagale slabše razvitim republikam z mnogo več kadrov, kakor to danes delajo. Ozko lokalno gledanje in partikularistično pojmovanje potreb planskega razmeščanja naše delovne sile je pogost pojav celo pri vodilnih ljudeh po naših republikah, kar zavira pravilno plansko izkoriščanje kadrov in delovne sile. Kontrola je ugotovila vrsto napak in pomanjkljivosti tudi glede skrbi za delavce, za kadre in za ljudi. Seveda so objektivne težave pogosto preprečevale, da bi bili za IZ GOVORA E. KARDELJA POT JUGOSLAVIJE k blagostanju in miru Praški dnevnik «.Lidovà demo-kracie», glavno glasilo češkoslovaške ljudske stranke je pod gornjim naslovom objavil naslednji članek: Tri petletke so zgradile vojaško m gospodarsko in s tem tudi politično in moralno moč Sovjetske zveze. Tega odličnega in vzpodbu jajočega primera so se oprijele države, ki so se bratsko povezale s Sovjetsko Zvezo, zlasti Jugoslavija. Vsekakor napolnjujejo neobičajni uspehi, katere je do danes pokazala jugoslovanska petletka, z veseljem in ponosom tudi nas, katere veže z Jugoslavijo ravno pred 30 leti izraženo in v narodni prisegi posvečeno geslo: Zvestoba za zvestobo. V današnjem gospodarskem razvoju ima Jugoslavija več blaga, kakor ga pa more potrošiti. Povečanje industrijske proizvodnje omogoča jugoslovanskemu kmetu prodajati poljedelske proizvode za nizko enotno ceno in nasprotno za nizko enotno ceno kupovati industrijske izdelke, katere potrebuje. Vzemimo tekstilije, katerih je danes dovolj na razpolago tako za mesta kakor tudi za podeželje. Velika večina kmečkih zadrug kupuje tekstilije v svobodni izbiri. Te zadruge dobivajo tudi dovolj železa, stekla, stavbnega gradiva, poljedelskih strojev in drugih potrebščin. Letos bo teh proizvodov celo več kot pa v letu 1939. Pri tem pa je to blago za 12 odstotkov cenejše, kot pa je bilo pred vojno. V letu 1939 je lahko jugoslovanski kmet kupil za 100 kg pšenice, 10 kg sladkorja, letos ga lahko pri sistemu vezanih cen kupi 12 in pol kg. Za 100 kg graha je dobil v letu 1939 samo 40 litrov petroleja, letos 138 litrov, v letu 1939 je lahko kupil za 100 kg mesa 45 metrov platna, danes 49 metrov! Oni kmetje, ki pa nimajo dovolj svojih proizvodov, s katerih prodajo bi si preskrbeli življenjske potrebščine, imajo zagotovljene obroke. To se tiče 300.000 kmečkih družin. Tudi za mestno prebivalstvo je bil položaj v prehrani zelo zboljšan s tem, da so bili povečani obroki hrane. kjer se seveda pazi na načelo: kdor več dela, tudi več dobi. Celotna življenjska raven se je zboljšala zlasti v pogledu obrokov za nižje cene in s svobodno prodajo cele vrste proizvodov, ki so bili še lani vezani, zlasti pa z redno in točno dostavo blaga, katerega prej niso izdelovali zaradi pomanjkanja surovin, ali pa ga niso dobivali zaradi netočnega in nezadostnega trgovskega aparata. Tako izkazuje potreba tekstilij danes že 50 odstotkov, mesa prejemajo potrošniki v mestih 4 kg mesečno, težki delavci pa celo 7 in pol kg, torej četrt kg dnevno. Včasih se je dajalo samo SO dkg maščob, danes že 1.25 kg, sladkorja vodnik slovenskega naroda v volni io mira (Nadaljevanje s 5. strani.) pa samo izkoriščanja takih skritih čutili povezanost z vsem slovenskim narodom, ki se je po svojih predstavnikih zbral v Ljubljani na II. kongresu Osvobodilne fronte. Začutili smo, da se pojma slovenstvo in Osvobodilna fronta tako krijeta, da za nas ne more biti Slovenca izven fronte. Kdor pravi, da je Slovenec, pa stoji izven Osvobodilne fronte in celo proti njej rovari, ta se je sam izbrisal iz slovenskega občestva, kajti delati proti Osvobodilni fronti se pravi delati proti Jugoslaviji, kar pa ne more imeti drugega imena kot narodno izdajstvo. Toda kakor izdajalci niso uspeli, ko so se povezovali z nacisti in fašisti, tako ne bodo uspeli v svojih namerah danes, ko služijo zapadnim imperialistom. Kakor za časa borbe tako je slovensko ljudstvo budno pri ustvarjanju svoje lepše bodočnosti in noben manever plačanih izdajalcev, Spijonov jn saboterejv ga ne bo presenetil. Pomendralo bo take iz-vržke in šlo bo samozavestno naprej po poti, po kateri ga vodi že sedem let, ki so najslavnejša leta slovenske zgodovine. Osvobodilna fronta. prej samo 30 dkg, danes 1.20 kg. Obroki ostalih življenjskih potrebščin so bili povečani za 37 odstotkov. To je samo nekaj slučajnih podatkov, ki pa zgovorno kažejo pot, po kateri koraka jugoslovanska petletka. V Jugoslaviji se povsod ze- lo mnogo gradi in hitro izginjajo sledovi vojnega uničenja poslopij in komunikacij. Grade se nove železnice, ceste, avtostrade, mostovi, predori in pristanišča, celijo se težki udarci, ki sta jih nemška okupacija in štiriletna vojna prizadejali jugoslovanskemu gospodarstvu, množi se ladjevje, železniški in avtomobilski park, rastejo nove tovarne, vedno večja je proizvodnja premoga in rud in v pogledu delavne morale prekaša jugoslovanski delavec vse ostale evropske delavce. Po vsem svetu se čuje odličen glas jugoslovanskih delavnih brigad, ki vzbujajo zavidanje in začudenje. In vse to je dosegel jugoslovanski narod, kljub vsem zunanjim poizkusom zlomiti njegovo moč, pogum in graditeljsko navdušenje v obliki nemira in negotovosti političnih in gospodarskih ukrepov onih, ki čutijo, da so bili težko udarjeni v svojih kapitalistično - izkoriščevalskih namenih. Jugoslavija se pa srečno brani in je prenehala biti posredovalec in predmet izkoriščevanja mednarodnega kapitala. Postaja vzoi ostalim narodom v svetu, kako se lahko z lastnimi silami zagotovi državi svoboda in neodvisnost. Jugoslavija energično odklanja in onemogoče vse poizkuse kršitve notranjega miru s tem, da bi bili načeti novi problemi v politiki, kot je na primer tržaško vprašanje, zavedajoč se, da se sama direktno najlepše sporazume z Italijo. Jugoslavija tudi odklanja vse poizkuse, ki bi povzročili nemir in onemogočili mirno izgradnjo države v obliki groženj skorajšnje vojne. Jugoslavija hoče živeti v miru m je pripravljena ta mir braniti in tudi ubraniti zlasti z mirovno izgradnjo svoje države v korist vsega naroda. Uspešna petletka je pa ona pot, ki jo bo pripeljala k blagostanju in miru. delavce ah nani^sc^nce uresničeni pogoji, kakršne bi radi imeli. Po- ; j gosto pa so vzroki nezadovoljivega stanja glede življenjskih pogojev glede naših delovnih ljudi nemarnost ali nevednost ali slaba orga- : nizacijska sposobnost posameznih j naših voditeljev, pa tudi slaba or- tj! ganizacija dela ali brezdušni birokratski odnos do ljudi. Mislim, da ie najboljše sredstvo ! proti nepravilnostim, da se okrepi ; kontrola od spodaj. Naši delovni | ljudje imajo pravico zahtevati določen odgovor na vprašanje, če so konkretni rezultati posledica objektivnih težav ali so posledica nemarnosti, nezadostne skrbi ali nesposobnosti odgovornih voditeljev. Rad bi se sedaj dotaknil samo nekaterih načelnih vprašanj glede razvoja našega kmetijstva in organizacijskega sistema na področju kmetijstva. Ne more biti dvoma, da je razvoj našega kmetijstva v preteklem letu zaostajal za razvojem ostalih panog našega gospodarstva. Poleg objektivnih vzrokov, ki nedvomno obstajajo m o katerih smo tukaj že govorili, pa so tudi nekateri subjektivni vzroki takega zastoja- Pri nas je neka, rekel bi, strokovnjaška linija, ki smatra, da se bodo vsa vprašanja našega kmetijstva rešila s samimi interesi agrotehničnih ukrepov. Seveda se mora oorba za višjo agrotehniko razvijati čim širše in čimbolj intenzivno. Socialno-ekonomska struktura našega kmetijstva te ukrepe ne more spremeniti. Vsi vemo, da drobna lastniška struktura kmetijstva postavlja določene trde meje agrotehničnim ukrepom in mehanizaciji v kmetijstvu. V takih okvirih moramo napraviti vse, kar j je mogoče, vendar se ne smem0 prepričevati, da bo to dovolj. P0" - , gledati moramo samo v nekatere zapadne države z razvitejšim k®- s pitalističnim kmetijstvom in z vi" j soko agrotenmko ter razvito mehanizacijo v kmetijstvu,' pa se bom0 | hitro prepričali, da je bila takšna raven agrotehnike in mehanizacij® dosežena na račun uničevanja malega in srednjega kmeta, a v koriš* maloštevilnih vaških bogatašev in vaških in mestnih kapitalistov. Naša ljudska oblast seveda n® more trpeti, da bi razvoj agrotehnike in mehanizacije v vasi taj ko potekal, da bi vaški bogataš1 uničevali male in srednje kmet®; Nasprotno, naloga ljudske oblast1 je, da tako dela, da ščiti množi®0 malih in srednjih kmetov od izkoriščanja in pritiska kapitalističnih elementov na vasi. Pot je P0" temtakem v naši državi samo e113 — vsestransko razvijanje kmečkega zadružništva od najnižjih .3 tehniko, kadri, stroji, traktorij1 * energetičnimi viri, raznimi km®*1!' skimi napravami, živinskimi mami, plemensko živino, delavb1' carni za vsakodnevno popravlja111 orodja, s stroji za predelav kmetijskih pridelkov, semenski113 postajami, kmetijskimi laboratorij strokovnimi kadri itd. Se več, r®3 „ mo lahko, da je vsak element z3 družne lastnine vzpodbuda za f3 voj našega zadružništva v so®13 stični smeri. K1 Tovariši poslanci! Napake, sem jih tukaj navedel, delajo 11,j dje, ki so po drugi strani dos®».e velike rezultate pri izgraditvi na države. Ce bi te pomanjkljiv® izenačili s tistimi, kar je 1,1 v, hkrati pozitivnega napravljeno naši državi, tedaj so le-te o33 . pomembne. Zato bodo morda lju- dje smatrali za nepotrebno, ,!t deiopniiì množic na DVA ZGODNJA ŠKODLJIVCA VINSKE TRTE Škodljivca, s katerimi se hočemo seznaniti, sta brazdati rilčkar, tudi trsni rilčkar imenovan, in vsem poznani trtjon. Prvi je bolj zgoden, drugi se pa pokaže kmalu za njim. Oba škodljivca sta hrošča in ker imata rilček, ju v prirodoslovju štejemo k rilčkarjem. Hrošči te vrste se napravijo mrtve in spustijo na tla, čim začutijo svojega sovražnika. To tudi upoštevamo, ko jih zatiramo. Trtjon meri komaj 1/2 cm; barve je različne; nekateri trtjoni so ko-vinasto zeleni, drugi pa plavi kakor jeklo. Brazdati rilčkar je pa 1 cm dolg, črn in kakor od zemlje umazan. Krila so brazdata in zato ga tudi imenujemo brazdati rilčkar. Oba delata škodo v naših vinogradih, vendar je brazdati rilčkar večji škodljivec kakor trtjon. Ta vije poznane cigare iz listov in gloda mlado listje, rilčkar pa izjeda popje, da ostane gluho. Pozneje se seveda zadovolji z listjem, ki ga začne glodati ob robu. Njegove ličinke, ki se hranijo v zemlji z objedanjem trtnih korenik niso nič boljše od njega. Trte, ki so jih ličinke močno napadle, so videti take kot bi trpele na trtni uši. Ta hrošč tiči podnevi skrit v zemlji in žre le ponoči. Zato jih je po dnevi malo videti. Ta dva škodljivca najuspešneje pokončujemo, če pobiramo hrošče trtjona pa še posebej, če pobiramo tako imenovane cigare. Te zavitke napravi samica tako, da zvije list, katerega pecelj je prej prebodla s svojim rilčkom, da je ovenel. V sredo tega zavitka položi navadno 4-6 jajčec. Iz teh jajčec se zlezejo ličinke, ki se zarijejo v zemljo. V juliju ali v avgustu se spremeni ličinka v hrošča, ki žleze na trto in se tu hrani z objedanjem listov. V tem času ne dela zavitkov, ampak zleze kmalu v zemljo, kjer prezimi. Hrošče moramo pobirati zgodaj zjutraj, ker trtjon leta podnevi, brazdati rilčkar, ki pa ne more leteti, tiči podnevi - kakor rečeno -v zemlji. Hrošče pobiramo tako, da podložimo pod trto odejo in trto močno stresemo. Poleg teh hroščev bomo otresli tudi majskega hrošča, ki tudi dela na trti škodo. Pri pobiranju «cigar» pa ne smemo nabranih zavitkov samo zmečkati, ali pa še celo zakopati v zemljo, ampak jih moramo sežgati. Deteljna predenita Deteljno predenico prištevamo K zajedalkam. S tem imenom nazivamo vse takšne rastline, ki se zajedalo s svojimi sesalnimi koreninicami ali bradavicami v druge rastline in jim izsesavajo ali pijejo sok,-To izsesavanje soka po zajedalkaK pa rastline oslabi in polagoma popolnoma uniči. Zato pa nam take' zajedavke lahko napravilo na polju velikansko škodo. Deteljno predenico zanesemo ha njivo večinoma z deteljnim semenom, ki ni očiščena predeničnega semena. Prav tako pride predenica na njivo lahko tudi z gnojem. Altq pokladamo živini po predenici napadeno deteljo ali travniško krmo,; požre živina tudi predenico in pre-denično seme. Toda predenično se-' me zapusti živalsko telo še vedno kaliivo in pride v gnoj. Tako je torej mogoče, da zanesemo predenično seme tudi z gnojem na polje, kjer lahko ostane kaljivo več let. Iz. semena pa zraste nitasta rastlinica, ki se ovije in oklene detelj-nega stebla in zasadi vani e svoje sesalke koreninice. Mala nitasta rastlinica požene nove nitaste vejice. Predenica se širi s svojimi rumenimi nitastimi vejicami pri ugodnih razmerah vedno dalje in tvori tudi cvetje. Iz cvetja se razvije zelo drobno seme. Ak0 n« ukrenemo ničesar proti predeniqiii se vedno boli razmnožuje in nam' dela vsako leto večjo škodo. Prvo in najbolj uspešno sredstvo proti predenici je uporaba le takšnega deteljnega semena, ki je zajamčeno očiščeno predeničnega semena. Treba le, da tako jamstvo odločno zahtevamo od semenarn, zadrug in trgovcev. Dalje je trélfe paziti, da ne spravljamo z gnojem predeničnega semena na njive in travnike. Tudi ptiči in druge živali lahko zaužijejo predenično seme in ga zaneseio na polje, tudi veter raznaša lahko predenično seme in pomaga širiti predenico. Kdor opazi predenico n- detelji šču ali tudi na travniku, naj napadeno mesto zaznamuje ter, naj predenično gnezdo in tudi deteljo eri meter okrog gnezda pokosi, spravi1 skupaj, pomeša s slamo, namočeno v petroleju in vse skupai sežge na istem mestu, kjer je zraslo. Pokošeno in požgano mesto je treba prekopati in zopet posejati s čistim’ deteljnim semenom. Predenico za-: tiramo tudi z zeleno galico .(želea? ni vitrid!), toda kakor prej ome? njeno, moramo napadeno mesto» detelj išča pokositi. Pokošeno deteljo s predenico vred pustimo na pokošenem prostoru, ki ga večkrat polijemo alj poškropimo s 15 do 18 odstotno zeleno galico (15 df» 18 kg zelene galice se raztopi v 10(1 litrih vode>. Dr. 1. B. SIRILA ALI SIRI S C A Da se nam sladko mleko strdi, mu pridamo pri toplotah 25 do 35o C sirila ali sirišča. Pri prenizki toploti siriini encimi sirišča pač uzinkujejo, toda mleko ostane tekoče in se nato hitro strdi, ako ga segrevamo do zadostne temperature. Nad 36o C gorko mleko se pod učinkom sirišča navadno preveč strdi in tudi sir bo trd, zato v praksi ne segrevamo toliko, čeprav učinkujejo siriini encimi najsilne-je pri 41o C. Toplota nad 45o C slabi sirilne encime in pri 60o C mine njih delovanje popolnoma. Cim manj mastno je mleko, pri tem nižji temperaturi ga zasirimo; čim bolj sladko je mleko, pri tem višji toploti ga zasirimo; čim bolj mehak naj bo sir, pri tem nižji toploti ga zasirimo. V praksi nam je prav, da podkrepijo delovanje sirilnih encimov mlečne kislinske bakterije. Večina vrst sira bo kakovostno najboljša, če je mleko primerno «zrelo» (nekoliko nakisa-no), bodisi da je plitvo nalito v latvicah čakalo primeren čas za obdelavo, bodisi da smo pridali mleku ne le. sirišča. marveč tudi nekoliko kislega mleka ali kisle sirotke (kulture kislinskih bakterij). V slovenskem sirarstvu najdemo naslednja siria; 1. Domače sirišče. Tele, jagnje ali kozlič se najprej dobro nasesajo, nato jih takoj zakoljemo. V želodcu «siriščniku» zaklane živali najdemo tedaj polno strjenega mleka, tako imenovane skute. Želodec z vso vsebino, često še z manjšo primesjo soli, obesijo nad peč ali na drug suh kraj sušit. Po 15 do 30 dneh je skuta porabna za pripravljanje sirišča. V ta namen skuto navadno namočinft v kisli sirotki in tako razredčeno sirišče prilijemo mleku, da se v 1/2 do 2 urah strdi. V taki skuti je nešteto raznih vrst bakterij, od koristnih mlečno-kislinskih pa do naj škodljivejših napihovalnih in gnilobnih glivic. Pri sirjenju mleka niso 'potrebni le siriini encimi, marveč tu- di bakterije. Te se ne dado nadomestiti s tovarniškimi sterilnimi si-rišči. Kdor odsvetuje uporabo sirišča, mora tudi nasvetovati, kako naj sirar ali gospodinja pripravlja nasade koristnih bakterij, oziroma razmnožitev bakterij v mleku. 2. Naravno sirišče. Ker vsebuje domače sirišče preveč škodljivih bakterij, so v sirarstvu pričeli uporabljati domače sirišče. Tele, jagnje ali kozlič ne smejo sesati vsaj dvanajst ur preden jih zakoliemo. Siriini encimi se naberejo tedaj v kožici si-riščnika in želodec zaklane živali je skoraj povsem prazen. Siriščnik odrežemo in iztisnemo iz njega vsebino. Neopran in neosoljen se napihne kakor svinjski mehur. Zunanjo površino meha nekoliko ostrgamo z nožem in mehur obesimo (često zunaj lahno posoljen s soljo) na zračen prostor, da se posuši. Pravilno sirarsko se mora pred uporabo . vsaj tri mesece sušiti. Za uporabo zvijemo navadno 12 želodcev kakor salamo, trdo povežemo in nato primerne odrezke namakamo 24 ur pri 30o C v čisti sirotkini vodi ali vsaj v posneti sladki sirotki. Le v kožici tako pripravljenih siriščnikov je prav tako vse polno sirarsko koristnih in škodljivih bakterij, vendar vseh neizmerno manj kakor v domačem sirišču. Ker pa so bakterije pri sirjenju nu^no potrebne, je tudi potrebno, da izlužimo sirilne encime iz kožice v 306 C gorki sirotkini vodi (sirotka, potem ko smo skuhali skuto) ali vsaj sirotki. Mlečni sladkor sirotke služi bakterijam za hrano. Pri 30o C se ugodno razvijajo koristne mlečno-kislinske, ne pa škodljive napihovalne, te uspevajo najboljše pri toplotah okrog 37o C) ali gnilobne bakterije (te ljubijo bolj nizke toplote, okrog 10-15o C) Kipelna omara za pripravljanje naravnega sirišča ' je v sirarnah nujno potrebna. Pravilneje postopa sirar, ki siri z domačim siri,čen kot sirar, ki siri s slabo pripravlje- nim naravnim siriščem. Toda za kakovost sira je vsekakor boljše prav pripravljeno naravno sirišče. V ementalskem sirarstvu uporabljajo v ta namen le telečje želodce-siriščnike. 3. Tovarniška sirišča: Tovarne izlužijo sirilne encime iz siriščnikov pri sobni temperaturi v 24 urah s slano vodo (10% kuhinjske volne. Na ta način dobijo tekoči soli in 2% borove kisline) in nato filtrirajo skozi papir iz steklene izvleček, tako imenovano «siriino tekočino» ali ■ ekstrakt» z močjo 1 : 8.000 do 1 : 20.000 (en liter te tekočine zasiri 8.000 do 20.000 1 mleka pri 41o C v 40 minutah). Ce siriini izvleček z vakuum-aparatom pri nizki temperaturi izparijo, nastane «siriini prašek», ki ga nato lahko stisnejo v «sirilne tablete». Prašek učinkuje z močjo 1 : 75.000 do 1 : 150.000 ali tudi silneje. Nekdaj je bilo pripravljanje tovarniških sirišč velika tajnost, danes imajo mlekarne na Holandskem že svojo združeno tovarno za sirišča. Tovarniška sirišča so praviloma bolj ali manj sterilna, ne vsebujejo nobenih bakterij. Pri nakisanem, toda sicer dobrem mleku je to prednost, ki se je pri preveč zrelem mleku posluži često tudi ementalski sirar. Sladkemu mleku pa moramo pridati prej 1-2% maslar-skih kultur (streptokokov) ali 100-150 cm3 sirarskih kultur (Bac. ca-seiE) na 100 litrov mleka v kotlu. Uporaba tovarniških sirišč je tesno vezana na poznavanje bakteriologije. Z njimi izkoristimo prednosti domačega ali dobro pripravljenega naravnega sirišča ter se s tem cesto izognemo zelo občutnim slabostim slednjih. Najboljši proizvod je švicarsko peptosirišče, ki ne vsebuje samo sirilnih encimov, kakor druga sirišča, marveč tudi še encime želodca ki raztapljajo sirni-no (pepsin itd.). To sirišče izboljša okus in pospešuje zorenje sira. Dr. I. B. © W^EOTStAMSKI UPORABI KARBIDA Pred nami leži košček sive, neprijetno dišeče snovi, s katero polnimo acetilenske svetilke, košček karbida. Saj je vsakemu znan karbid, predvsem pa onim, ki žive v vaseh, v katerih ni električne razsvetljave. Marsikdo si mogoče misli, da je to edina korist, ki jo imamo od karbida. Toda kdor je tega mnenja, se zelo moti. Sodobna tehnika uporablja karbid na naj raznovrstne jših področjih. Sele v zadnjih desetletjih so spoznali kemiki izredno važnost karbida. Ko je v tem veku tehnike zavzela kemijska veda v ogromnem zaletu vsa področja človeškega, delovanja in rešila mnogotera zamotana vprašanja, je dala ta znanost človeštvu proizvode, ki so nam bili nekdaj nedosegljivi. Kemiki so umetno stvorili snovi, ki nam jih je nudila le narava. In v tej dobi izumov je tudi zavzel karbid izredno važno mesto v kemijski industriji, Ta velik pomen pa ima karbid predvsem zaradi plina, ki nastaja takrat, ko učinkuje nanj voda. Tvori se namreč gorljivi plin acetilen. Neprijetno dišeči plin acetilen je nekdaj služil le za razsvetljavo. Vendar so spoznali kemiki vse vrline tega,. nekdaj tako ničvrednega plina. Proučevali so njegova svojstva, z‘njim so napravili številne poskuse in tako stvarjali vedno nove spojine. Vestno, vztrajno delo znanstvenikov ni bilo zaman. Rodilo je obilen sad! Danes je acetilen najvažnejša surovina moderne kemične industrije. Kot izhodna snov nam služi za dobavo mnogoterih snovi. Acetilena se poslužujemo za razsvetljavo in kurjavo, uporabljamo ga v kovinski industriji, iz njega pridobivajo umetne smole, ocetno kislino, alkohol. Te poslednje snovi zavzemajo važno mesto v industriji barv in zdravil. Ocetno kislino uporabljajo pri izdelavi aspirina, antipirina, umetne svile. Iz ocetne kisline pridobivajo prijetno dišeči aceton, s katerim pripravljajo spalno sredstvo, imenovano sulfonal. Dalje služi tudi za izdelovanje razstreliv, predvsem brez-dimnega smodnika. Tudi alkohol ima veliko važnost. Rabijo ga za zdravniške preparate, iz njega izdelujejo namreč kloroform. Nadalje je potreben industriji barv in alkoholnih pijač. Iz acetilena izdelujejo tudi acetal-dehid, katerega rabijo v veliki meri tvornice ogledal. V poslednjih letih pa je postal acetaldehid izredno važen zato, ker iz te snovi lahko izdelamo umetni' kavčuk. Kavčuk iz acetilena je podoben naravnemu kavčuku in ga v nekaterih svojstvih celo prekaša, predvsem v odpornosti do mineralnih olj. S tem da se je posrečilo stvoriti umetni gumi, je napravila kemijska industrija velik korak naprej. Države, ki ne pridelujejo naravnega kavčuka, si lahko same izdelujejo to snov in postanejo tako neodvisne od njenih dobaviteljev. Izdelovanje sintetičnega kavčuka iz acetilena in umetnega bencina iz premoga sta največja podviga, kar jih je napravila moderna industrija in s tem so znanstveniki dokazali, da se lahko založimo tudi s takimi naravnimi zakladi, katere naše dežele ne posedujejo. In vsa ta bogastva iz one «malovredne» snovi, karbida! Ta snov ni dolgo časa znana. Sele leta 1862 je bil ustvarjen karbid. Toda prvotni način izdelovanja karbida je bil izredno drag in ni bilo niti misliti, da bi to snov izdelovali v velikem obsegu. Vendar se je v desetletjih izoblikoval industrijski način pridobivanja karbida. Sedaj izdelujejo karbid tako, da v električni peči izpostavijo zmes koksa ' in žganega apna izredno visoki temperaturi. Temperatura v peči znaša približno 2500 st. C. V tej vročini se združujeta žgano apno in koks v neko novo snov, nastaja namreč karbid, ki je pa pri tako visoki temperaturi tekoč. Saj se tali karbid pri 200 st. C. Od časa do časa pre-derejo steno na spodnji strani peči, da iz nje izteče nasfali karbid. Iz peči se izteka karbid v železne ponve, v katerih se počasi ohladi in strdi. Tovarne, ki pridobivajo karbid, rabijo izredno mnogo električne energije in zato so zgrajene v takih krajih, kjer je na razpolago cenena električna energija. V večjih pečeh znaša jakost električnega toka približno 50000 Amp. Iz karbida pa ne dobivamo kot prvi proizvod samo acetilen, temveč tudi važno umetno gnojilo: apneni dušik ali cianamid. To umetno gnojilo dobe tako, da žare uprašeni karbid v pečeh, skozi katere napeljejo plin dušik. Apneni dušik rabijo tudi v kemijski industriji ter za pripravljanje farmacevtskih preparatov. Popolnoma čist acetilen je skoraj brez duha. Ako ga vdihavamo, nas omami, uspava. Pravimo, da ima acetilen narkotična svojstva. Zato ga uporabljamo tudi v kirurgiji v obliki preparata, imenovanega narcylen. Acetilen ima neprijeten duh zato, kec so mu primešane male množine né? kih drugih smrdečih plinov. Ker je acetilen zelo cenen gorljivi plin, je pričel tekmovati z elektriko in svetilnim plinom, toda v tem boju je podlegel. Čeprav lahko iz 1 kg karbida napravimo 250 do 300 litrov; acetilena, se ga ni nihče oprijel namet sto elektrike ali svetilnega plinsb Acetilen je neprimeren za kurjenju in razsvetljavo v velikem obsegu predvsem zato, ker je Izredno nevaren. Mešanica zraka in acetilena pri vžigu kaj hitro eksplodira. Glede ekss piozije je acetilen mnogo bolj neva? reri od svetilnega plina. Eksplozija' lahko nastane, če je v zraku 3 do 6f odst. acetilena. Se mnogo bolj eksplo* zivna je pa zmes acetilena in kisikth Zmes trdnega acetilena in tekočega zraka pa je najbrž tudi najhujše raž^ strelivo, kar jih sploh poznamo. Acetilen se zelo rad topi v acetati nu. Pod pritiskom 12 atmosfer se topi v acetonu 250 do 300 litrov acetilena. Raztopino acetilena v acetonu, ki jé hranjena v jeklenih bombah prodajajo pod imenom dessous plin. Plamen acetilena je svetel in pri gorenju se tvorijo precejšnje koliSiné, saj. S sežiganjem acetilena pridobivajo saje, ki jih uporabljajo za izdelovanje tiskarskega črnila in pnev? matik. Pri gorenju razvija acetilen tudi precejšnjo vročino. Izredno vroč plamen dobimo, ako v plamen acetilena' uvajamo kisik. Tako dosežemo temperaturo 2700 st. C. Zato uporabljamo acetilen za avtogeno varjenje in reza? nje kovin. mm asa Genialni voditelj in učitelj svetovnega proletariata, ustanovitelj znanstvenega komunizma Karl Marx se je rodil v mestu Trier (Nemlčija) kot sin advokata. Leta 1841 je Marx končal univerzo. Leta 1842 je bil Marx glavni urednik «Rhcinische Zei-tung». V tem listu se je Marx neizprosno boril proti reakcionarnemu prusaUvu, ki je vladalo v Nemčiji. L. 1843, potem ko je bila «.Rheinische Zeitung» ir stavljena, se je preselil Marx v Pariz. Tu se je leta 1844 drugič sestal s Friedrichom Engelsom. Med njima je nastala globoka in popolna enotnost nazorov, postala sta si zvesta prijatelja. Leta 1847 se je Marx pridružil tajnama propagandističnemu druSt-vu «Zveza pravičnih», ga reorganiziral v duhu idej znanstvenega komunizma in prekrstil v «Zvezo komunistov». Skupaj z Engelsom je Marx napisal znameniti «Komunistični manifest», ki je postal program znanstvenega komunizma. Med revolucijo Leta 1848 v Nemčiji je prispel Marx v Koeln. V Koelnu je urejeval ■ «Neue Rheinische Zeitung», ki jo je imenoval Lenin «najboljši, nedoseženi organ proletariata». Zaradi revolucionarnega delovanja je bil Marx izgnan iz Nemčije. Odpotoval je v Pariz, pa je bil tudi od ondod izgnan. Marx je potem odpotoval v London, kjer je Sivel do smrti. Marx je napisal genialno delo «Kapital». Poleg «Komunističnega manifesta» in «Kapitala» je napisal Marx Se mnogo drugih del. Leta 1864 je ustanovit v Londonu Mednarodno zvezo de-. lavcev - 1. internacionalno -, ki jo je tudi vodil. Marx je pomagal s svojimi nasveti in direktivami PariSld komuni (1871). Ro konca svojega življenja se je Marx neizprosno boril proti vsem vrstom zatiranja, samovolje in reakcije. Marx in Engels sta odkrila zakone razvoja človečke družbe, gibalne sile zgodovinskega progresa. Odkrila sta notranja nasprotja v kapitalistični družbi in znastveno dokazala, da morata njen razvoj in razredna borba v nji neizogibno privesti do zmage proletarske revolucije, do diktature delavskega razreda. Marx je ličil, da mora imeti delavski razred v svoji borbi za oblast, za vzpostavitev diktature proletariata, za zmago socialistične družbe, svojo ko-munisiiččno partijo. Marx se je učil ruskega jezika in se je zelo ■ zanimal za Rusijo, za njeno zgodovino, znanost, literaturo in revolucionarno 'gibanje. Karl Marx je umrl 14. maicu Ì883. Nauk Marxa-Engelsa (marksizem) sta v novj zgodovinski dobi dalje razvila največja teoretika in voditelja delovnega ljudstva Lenin in Stalin. 5. maja 1948 poteka 130 let od rojstva utemeljitelja znanstvenega komunizma. C . . V Stalingradu so že na novo zgradili vsa največja industrijska podjetja. Tovarne in delavnice, ki so jih ob- novili ali na novo zgradili v zadnjih petih letin, zavzemajo povržino aoo.ooo m2, stanovanjske hiše pa po- vršino 981.900 m2. (Pred vojno 1,840.000 m2) Poleg tega so obnovili ali zgradili 70 šolskih poslopij, IB bolnic, 1 gledališče, 34 km, tramvaj' _J| državno skih prog, 137 km vodovodnih na' prav, itd. —______ podporo in z osebnimi u ^anki so Stalingrajci zgradili pre-0 24.000 zasebnih hiš. V petih letih, ki so' pretekle po uničevanju nacifa-šistov, je država vložila v obnovo herojskega mesta preko dve milijardi rubljev. V 1. 194B. bodo zgradili še 8 novih šol, velik kinoteater, kirurški oddelek neke bolnice, 7 velikih stanovanjskih hiš in veliko 4 nadstropno trgovsko hišo hišo. In zdaj bo spet prvi maj! In jadra, zelena jadra imajo rdele krpe in rdeči tulipani imajo rdele lise. Morje pokrivajo vijoličaste pege, pcikor da ležijo na njem Široki listi; in čolni so na morju kakor račke in krdelce slavčkov zboruje na Trsteniku. V mladih ukacijah so skriti in njih petje je belo cvetje po tržaSkih grapah. Babica pestuje hčeri dete in hči hiti po rebri, s Trsteniku nese kosilo možu. Starka boža malčku bela lička, Španski bezeg pa je prislonil beta lica k nizki strehi. Iz Špranj je na bOrjaču pognal pelin, toda v vrtu sonči mandelj svoje drobne sadove. Na brežini, visoko pod mostom se pase govedo, pastir mu žvižga o vetru potepuhu. Mali Marko pa je odvezal osliča, ga zajahal in zdaj speta po zelenem klancu. Oslič imh droben curek krvi ob nozdrvih: «Ob akaciji se je zbodel, je rekel Marko. Zdaj ga zmagoslavno jaSe in debela vrv jima sledi-vse gor po klancu. Zelene so dolinice in vso triaSko gmajno so nagubale v mogočno krilo, vse alcoli in okoli belega telesa: in belo telo je naSe mesto Trst! In tudi tračnice brzijo protj mestu. Tudi most pod njimi ; in most je kol da se je sprožilo kraško kamenje, se zlilo v kamniti plaz in plaz je preskočil dvakrat, trikrat grapo, in postal je most 'Zelenje zdaj v prešernih strujah žubori pod krepkimi oboki, ko da so potoki. DeKlica moja, poj! Napisal ti bom pesem o čudežnem mestu Trstu. VeS, pred dnevi je nekdo plačal tro-bentaste zvočnike . in zvočn.ki so kričali v aprilsko sonce, da Trst ni moj, da Trst m tvoj. Toda, deklica, zapoj, da preglasiš platane trobente, da 'jim j,oves o najini mlnaocu: a kraških kamnih, ki jih sonce pari; kakor ogenj iz plavžev se upira vanje, o terasah, o špatnih, ki gredo vse dol vse dol,po bregovih. In naša zgodovina stopa po pomladnih stopnicah zmeraj niže g morju. O krošnjah mzcvelih dreves, o cvetih, ki so drobne perutničke, sinjkaste, oranž-nate perutke, o krošnjah, ki so negibne jate pisanih, čudežnih ptic. Živel je mlad človek, ki je zapel o Krasu, in rekel je «Moj Krasi» Bil je pošten in pel je kakor mu je kri velela. Ni bil naš, 'toda pel je za nas, pel je za tiste, ki bodo prišli. Izpel je svojo najglobljo bol, ker videl je ljudi jutrišnjega dne. In to smo mi, na «obali bodočno-' sti, na obali jutrišnjega dne.» Jaz, deklica, sem deček zdaj, toda jutri bom kapitan na novozgrajeni ladji, jutri bom stal za zobčastim kolesom in vrtel ga bom, vrtel. Vrtci ga bom, da bo ladja plula, moja ladja: ko da se je pomlad potunknila v morje in postala riba. In moja ladje bo plula mogočna, kakor kit, kakor kit na omamno svatbo. In še so grmeli zvočniki, da naj bodo moje grape in Trstenik in lio- janski potok in StarobreSki in hudournik Ključ in hišice kontovelske in ščedenjske .brščice toda, da ulice niso moje; da ulice so samo zanje. In jaz sem Bel in prj sebi sem imel knjigo pesnika Sldtaperja. Viš, pregledal sem vse kotičke najine mladosti, prevohal veže kakor siari pes, obvohal vlažne stene. In nikjer ni bilo luknje, ki ne bi vedel zanjo. Sel sem in ugasnile so električne d in spet je zasikal plin v starih svetilkah vrh železnih stebrov. Ob molu sem stopal, ki je z dolgo palico prižigal plin. Tudi jaz sem prižigal po vseh kotih modrikaste plamenčke, zato ker so kričali, da ulice niso moje. Spet sem tekel za tramvaji in na skrivaj sedel na luč prikolice, in na obrežju sem tekel za tovorniškim vozom, da me je voznik ošvrknil z bičem. In ob tračnicah openskega tramvaja sem se spet usekal v stopala in mama me je močila z arniko kot nekdaj. Viš, ju ti si bila spet kakor fantek in nožiče si imela kakor vrabček. Murve si klatila, ulica Fabio Severo pa je resno šla na Kras. In kamni so bili zaradi murv vsi rdeti, ko da smo jih poškropili z malinovcem. Ti si dejala: Viš jo, viš jo murvo!» Kamen pa je priletel dečku na glavo in kamen je bil ves krvav cd pomečlianih murv, samo malce, samo malce od krvi. Pa je mehkužnež šel in klical mamo. In njegova mama se je drla na tvojo mamo. Pod murvo je bil direndaj, pod murvo je bilo sodišče, in ti deklica-fantek si morala kleče prositi odpuščanja: «Nikoli več, ne bom nikoli več!» Pa vendar nas niso mogli ugnati: pritiskali smo v vežah na gumbe in kradli sladkor iz vreč pred trgovinami, z’ kanalu smo skakali v čol- ne,, potem smo lezli v stari svetilnih gledal, kako je Trst velik. In Trs' nam je od tam, ob kristalih prisk’ niškega čuvaja velik velik: bil nart je široka bela pahljača. In Kras, k° da bo zdaj zdaj pomahal z dragoce no pahljačo. V trumah smo tepeta» na obrežje in kopalne hlačke si"0 vrgli preko ramen. Ljubili smo se m škojeri, svoje nevestice smo pf’ sipali s toplim peskom, da smo P skrili kakor školjke. Potem smo b°' žali peščeno .plast, ko da božam0 njih rožnate ude. In vi, naše neV0' stice ste bile vitke kakor ribe mi smo vam pletli vence iz si0 morske trave. Poročne vence nam je naplavil0 morje; naplavilo nam je morje ha" trenirane deske, s katerimi smo Jlili ogenj na škojeri. In koče smo gradili, in dim se je valil nad y0iom in mi smo se kopali v mor-„ In v dimu 'kakor družinice ci-®Mkov. /e alj naj jim še povem o svo-ri Trstu? Ali naj povem, zakaj je lj0lč Ali naj povem in povem, da . debela knjiga ? Deklica, zdaj se bojimo, da bi pesnik Slalaper bil i ^ br ^očan. Premagali smo ga v Iju-. zni in trpljenju. In Trst je moj, $ern:0il O lej, zdaj je večer. Vez dan ^ svetloba bila razlila po vsem -•ohlU’ na Vomole je pljuskalo svet-„j?0• Zdaj je večer in luč se je stis-. ^ v male pičice; kakor kresnice ce v naši luki; kakor kaplji-2ej p so po dežju biseri v temnem ^nju. Od kod prihaja večer na morje? Viš, faz vem: motorni čoln je privezan k pomolu in njegov stroj suva in suva. Njegov stroj je skrita črpalka, ki sesa, sesa večer iz morja. Da, deklica, jaz vem, kaj je bolelo lujega pesnikaj Svojo ljubo je iskal, vse življenje zaman iskal, tožil je: «Kje so tvoja usta, da jih poljubim? Kje si ?» in ni je našel, ker iskal je za jutrišnji dan. In ta je naš. In on je vedel in je bil pošten, trgal si je meso z udov, toda bil je pošten in nič ni zamolčal! Mi vemo zdaj, da smo dobojevalj prvo dejanje, deklica, ker lepa Vida se je vrnila! O vsem je pel pesnik Slataper o lepi Vidi ni pel. Zato poj, deklica, poj! Bil je prvi maj in razkuštrani vo- jaki so prišli v mesto, zdolž grap, kakor Rojanski potok, kakor StarobreSki, kakor Ključ. Glej, in vsi so tedaj motrili raztrgane borce in vsi so pozabili na morje. Bilo je m večer, in nebo je spreminjalo svoje kulise, iz dalje se je bližal čoln. Ni bil samo čoln; gondola je bila in krasilo jo je cvetje. Lučke so štipale lemo, v pisanih, nihajočih lampijonih so visele. In tuji godci so brenkali na kitare, na violo in na čelo. Brenkali so deklir ei, ki je stala med njimi in je oni niso poznali : kakor da jim je veter naplavil vilo v prazniško gondolo. Mala najdenka, hčerka morja in kraške obale, je pela. Kakor da valčki ružijo kamenčke na produ, kakor da božajo plavi pesek; kakor da šele ste češnjevi cveti, ko da so cveti postali perutnice pisanih čudežnih ptic. Bil je prvi maj in deklica je pele in tuji godci so utihnili. Ob slovenski obali pa je stal ribič v čolnu, prisluhnil je. Tedaj je ribič dejal svojemu srcu: «Vedel sem, da boš prišla, da bodo tvoje oči čiste in modre kakor morje nad domačim prodom. Vedel sem, da boš prišla, deklica ~ lepa Vida in da bo tvoje telo deviško in nedotaknjeno kakor tvoja obala». In nad obalo, ki je čakala deklico svojih sanj, je prvič prišla pomlad. Deklica, poj! Nikogar ne čakamo več j Lepa Vida je nazaj prišla. Lepa Vida se bo borila z nami. v Avstriji in delavska svoboda Predstavljajte si žalostno ulico ve' likega mesta v mraku. Le redK1' privozi tod kak avtomobil; peki6 daleč ropota tramvaj. Z enolični^ glasom ponuja prodajalec večerni list in kliče naslov članka: KaK° je umrl Hitler. V medli svetlobi Z»' žareva električna reklama kino'' in kabarejev. Vse je žalostno 1° ne; naglo hite, ki jih tu tlači. Na kamne na pol razrušene hiš? so sedli ljudje v uniformi. Ob M1' hovih nogah leže konserve. Len? prevračajo po ustih žvečilni Su!?, in z vprašujočim pogledom se c>'}' racajo na pešce. Glej, tam dekle! Vojaki skočijo pokoncu drzno, ne oziraje se na nikogP’ zagrade pot preplašeni neznank1. eprijetno. Zdi se, da tudi ljudi6 agio hite, samo da se znebijo tez6> 1. MAJ V BEOGRADU Špansko ljudstvo bo prazsmvalo letošnji 1. maj v borbi prot! Francovemu fašističnemu režimu Življenjska raven delavskega-razreda v Španiji se slabša iz dneva v dan in težki so vzrbki, ki -silijo vse socialne razrede, da se s protesti in stavkami bore proti slabemu .gospodarskemu položaju, ki ga je prinesla v deželo falangi-stična politika, medtem ko si voditelji falange kopičijo ogromna bogastva na račun španskega Ijud- V 1. 1935. je bilo v Španiji 2880 milijonarjev, danes jih je več kot 6000; 26 velikih kapitalistov je imelo v 1. 1946. skupno 40,390.000 pe-set dohodkov. Ob tem neizmernem bogastvu pa je položaj delavcev, obrtnikov in srednjih slojev zelo beden. Glede tega je faiangisf Giron, minister za delo, ponovno dejal v Barceloni: «Potrebno je, da se kupna moč delavcev zviša». Racionirani obrok kruha znaša za 24 milijonov ljudi, to je skoraj za večino španskega naroda, 150 gr dnevno, okrog 2 milijona ljudi pa dobi le obrok 80 ali 100 gr kruha: to velja za voditelje falafige in za bogataše, ki morejp plačati na črni borzi za kg kruha 12-14 pe- set nemogoča cena za delavca, ki zasluži 12-18 peset dnevno. Obroki racioniranih živil za mesec oktober 1947. jasno dokazujejo, da si morajo ljudje kupovati hrano na čmi borzi, če hočejo živeti. Tako so dobili 950 gr konserv, 200 .gr sladkorja, 150 gr kave, 200 gr riža, 1600 stročnic, 200 gr čokolade, 100 gr sira, nekaj maščob in premoga, vse za 7.1,05 peset. Racionirana živila še daleč ne vsebujejo tiste količine kalorij, ki jih potrebuje človeško telo. Poleg tega pa cene zlasti v zadnjih mesecih močno naraščajo. Zelo se je podražilo olje, kljub temu da so ga v Španiji vedno izvažali in ga je bilo toliko, da so lastniki oljčnih nasadov imeli celo pravico omejevati njega pridelovanje. Posebno občuten pa je porast cen, odkar je zavladal Pranco, medtem ko so se plače le neznatno zvišale. Tako je n.pr. 1 liter olja stal meseca julija .1936 1,70 pes. v avgustu 1947 6,40 pes., cena mleku je poskočila od 0.50 na 3,- pes. riža od 0.90 pes. na 3.60 pes., sladkorja od 1.65 na 6.50 itd. moška oblekai ki je prej stala 125 pes. Stane sedaj 1000 pes. Iz tega sledi, da v Španiji racionirana živila ne zadostujejo in da so cene živil in Oblek previsoke za delavce. Kvalificirani delavci zaslužijo mesečno okrog 624 pes. V Barceloni je življenje še težje kotvMadridu.Delavec mora tamku-povati na črni borzi in če hoče živeti kot v času republike, mora potrošiti 1573 pes. kar je trikrat toliko kolikor znaša njegov mesečni dohodek. Iz navedenega je razvidno, da je v Španiji velika beda, ki so jo povzročili frankisti, nesposobni, da upravljajo deželo in ki jim je glavna skrb, da si pridobe velika bogastva, medtem ko so delavci obsojeni na tuberkulozo in lakoto. Ni čudno torej, če je sam Franco v mesecu novembru na «zdravniškem kongresu» dejal: «Vi, ki potujete po vsej Španiji, po deželi in vaseh, poznate bolje od drugih žalostno zdravstveno stanje, pomanjkanje higiene in kulturno zaostalost velikega dela španskega ljudstva». Nek ameriški časnikar EustaC Raydon je napisal v "New Post 16. septembra 1947. tole: čina španskih družin nima niti e g krat tedensko poštene hrane. 3% ljudstva se lahko zadosu* hranijo». Kj Te slabe razmere silijo delaV^ razred in ves španski narod, da bori za svoje gospodarske pra^1 J tajni sindikati vodijo borbo Pr ,e režimu Hitlerjevega učenca, fc1 našel danes velike in mogočne P jatelje na drugih celinah. -, L. 1947. je bilo bogato na kah. Več kot 200 stavk in « mi tudi velika stavka 1. 1333 ^«i-deželi Baskov, dalje stavka ^,av-narjev v Bilbau, tekstilnih cev v Barceloni in delavcev e -, tričnih podjetij v Madridu do^a^e, jejo, da španski delavci nooej0.e\o, magoških obljub ministra za.' jp falangista Girona, pač pa .jjo bolj človeško življenje. delavsko ljudstvo se ne bo Pu Ojo več varati in bo nadaljevalo a ye-borbo, da si izboljša svoje z1 te. njske pogoje, da uniči Franc0Vlij)<<1, Žim in da zopet osvoji repu- ^ dVe konservi ali za tablico SfM ade vztrajno vabijo dekle... kij v neobljudeno hišo. Je sp tr, dogaja? — vpraša ver- jetno bralec. — V kateri deželi? 'Kakšni ljudje so to? Kakor je čudno, podobne scene lahko opazujemo v središču Evro- DELO - KRUH ŽIVEL PRVI MAJ „Pojdi od tod, tu ni tovarniških odborov ali vaših zaupnikov44. pe, v prestolnici .Avstrije naju. na Du- naju Neverjetno — toda .desnično. Pričelo se je to že zdavnaj, že v prvih dneh, ko so Amerikanci prišli na avstrijska tla. Podnevi in ponoči silijo s cinično predrznostjo v ženske, ne da bi pri tem skoparili z obljubami in pretnjami. Neredko tudi pretepajo in žrtev, ki jim je ušla, zasledujejo. Vse to se dogaja javno, pred očmi avstrijske policije, ki si ne upa nasprotovati domišljavim prekmorskim priseljencem. Amerikanci se vedejo v Avstriji kot v kolonijah, kjer se jim morajo vsi pokoravati.. Ponoči lahko srečaš na Dunaju skupine pijanih vojakov, ki vpijejo: «Hejbabariba, hejbabariba...» Vsi vedo, -da naznanja ta divji napev pretep. Tedaj stran iz te ulice! % Svoje zabave Amerikanci presenetljivo menjavajo. Ena najprijetnejših 'je zanje navada, ki so jo prevzeli pri zakrknjenih zločincih Sing-Singa, da napadajo, ko nastopi mrak ,po slabo razsvetljenih ulicah, mirne ljudi, ^nerikanski vojak te ustavi, nastavi revolver in ti oropa listnico. Časopisi amerikanske propagande kakor Wiener Kurier. ki prinaša ostre protisovjetske laži in ameriška obveščevalna služba, skrbno skrivata omenjena dejanja. Dobro plačana propaganda prikazuje Amerikance v najlepši luči kat velikodušne pokrovitelje, ki noč in dan skrbe za «uboge» Avstrijce. Jeseni 1945. je amerikanska vojska prišla z velikim hrupom na Dunaj, da prevzame ■ oblast v coni, ki ji je bila dodeljena toda dunajsko prebivalstvo se je kmalu prepričalo, kaj ta hrup pomeni. Dogajalo se je n. pr., da so v nek del mesta pripeljali jeep in da so vojaki začeli razdeljevati ljudem cigarete in čokolado. Avstrijci, nič hudega sluteč, so darove sprejemali. Tedaj pa se je pojavil fotoreporter in posnel .ganljivo sliko: Amerika pomaga stradajočim na Dunaju! ___________________' _______ Jasno je, da so to bile inscenacije najnižje vrste; toda samo nekateri so bili deležni ameriških daril. Naslednjega dne, so si poiskali kaj drugega za reklamo. Potisnili so n. pr. petletnemu dečku kos belega kruha in ga z vseh strani fotografirali. Nad sliko so napisali: «Ta mali Avstrijec ni še nikdar (do prihoda Amerikancev) okusil belega kruha». Senzacije so se množile, toda ljudje so se kmalu grenko razočarali. Brezplačna delitev cigaret je prav tako hitro minila, kakor naglo je zrasla ta zamisel v glavah zakulisnih režiserjev: beli kruh pa je ostal doslej redkost. Zato se pa nadaljuje vsiljiva propaganda kot prej in amerikanske oblasti objavljajo vsak mesec obširna in zoprna poročila, v katerih na vse načine razpravljajo o svojih prizadevanjih za obnovo avstrijskega gospodarstva ali brezplačne pomoči. V svoji coni hočejo Amerikanci ustvariti tabor reakcije, preprečiti demokratizacijo dežele in jo še nadalje obdržati zasedeno. Njim so.ma razpolago desetine tisočev tako imenovanih «razseljenih oseb» — fašistov, ki so zbežali iz Jugoslavije, Madžarske in drugih dežel. Eločini, napadi in ropi teh oseb zastrupljajo življenje mirnega prebivalstva. Čeprav zahtevajo delavske organizacije in parlament, da te ljudi odstranijo, ostaja vse pri starem. Desetine milijonov šilingov se trosijo iz avstrijskega gospodarskega proračuna za vzdrževanje ~teh nezaželenih tujcev. Amerikanci jih pa podpirajo, da si vzgoje v njih kadre "vojnih najemnikov. Značilno da je vojaški guverner v Solnogradu zaželen gost solnogra-škega nadškofa, ki je blagoslovil prihod Hitlerja v Avstrijo in ki še vedno pridiga v fašističnem duhu. Po splošnem priznanju demokratičnih krogov ni denacifikacija v ame-rikanski coni imela nobenega uspeha. Sovražniki demokracije še nadalje sede na svojih mestih in vredno je omeniti, da ie bilo med prvimi člani vlade v (Zgornji Avstriji skoraj polovico hitlerjancev. Res pa je, da so Amerikanci zaradi burnih protestov ljudstva morali vlado razpustiti. Okupacijske oblasti pa begajo ljudstvo s tem, da samo na videz vodijo borbo z ostanki fašizma. Velika zmeda je nastopila v marcu 1.1947. po zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Moskvi, ko so Amerikanci skupaj z avstrijsko policijo razkrili v svoji coni ilegalno organ racijo hitlerjancerv. Od tedaj je pre-no že precej časa, vendar o tej to.ai zarotnikov ni ne duha ne sluha in še nikogar niso obsodili. V dec' bru 1947. 1. se je zgodba por la in znova so v Zgornji Avstriji m Solnogradu ođkriU tajno fašistično organizacijo. Poleti prejšnjega leta so v Soino-gradu izdali nekaj številk tipično goebelskega lista pod naslovom «Aufbruch». Pripravljali so ga v Solnbgradu pod Skrbnim vodstvom Amerikancev, a tiskali v Cekrvcu (angleška cona). Aufbruch je odkrito hvalil hitlerizem in njegovo požigalno miselnost. Časopis je opravičeval. Hitlerjeva razbojništ-va, proslavljal njegov pohod na vzhod in poudarjal zgodovinsko nalogo Avstrije takole: «Naš narod je dolžan izpolniti svojo misijo — biti mora branik zapada in budno ozirati se na vzhod. Istočasno je Aufbruch priporočal usmiljeno ravnanje s fašističnimi žločinči, ih pozival na pohod proti mednarodnemu komunizmu. Ce so v amerikanski coni naklonjeni fašističnim voditeljem, je jasno, da preganjajo pravice demokratičnih organizacij in državljanov. Preden skliče komunistična partija miting mora dobiti dovoljenje od vojaškega poveljstva ter mu potem tudi sporočiti, o čem so govorniki razpravljali. 'Ce se teh predpisov ne držijo, mora obtoženi na zaslišanje k amerikanski obveščevalni službi ali naravnost v ječo. Tudi komunističnim časopisom, ki se uspešno širijo, takoj znanjša-jo naklado. Ce podružnica Društva kulturnega prijateljstva QZ prikazuje film: Beli se osamljeno jadro, tedaj cenzurirajo zasedbene oblasti tiste slike, ki vzpodbujajo k razredni borbi. Ob tej prepovedi so na Dunaju pripomnili, da bodo Amerikanci prepovedali tudi sv. pismo, ker nasprotuje bogatašem. Po besedah sodeč, so Amerikanci zelo naklonjeni Avstrijcem, resnica pa razkriva njih prazne besede. Jasno je, da je sporazum s kanclerjem Figlom o brezplačni finančni pomoči z dne 25.6.1947. in 2.1.1948. suženjskega značaja. Temu sporazumu se je protivil predsednik v zveznem svetu SZ, v kolikor pade avstrijsko gospodarstvo pod nadzorstvo ZDA, a Fi egi o va uprava v polno odvisnost prekmorskih «pokroviteljev». Ti hočejo spremeniti Avstrijo v vojaško vežbališče za svoje imperialistične namene in se pri tem poslužujejo vseh mogočih sredstev. Njih politika stremi za tem, da deželo podjarmijo m jo podrede svojim ekspanzionističniih interesom. Kaj ni čudno, da imajo v Zgornji Avstriji in v Solnogradu še sedaj vojaško upravo, čeprav sta od osvoboditve pretekli več kot 2 1/2 leti. Brez odobrenja vojaške uprave ne morejo avstrijske oblasti odločati o nobenem važnejšem vprašanju. Tudi ne soglašajo amerikanske oblasti z mnenjem katerega koli kolektiva. V posameznih tovarnah v Zgornji Avstriji so uradniki •vojaške uprave izgnali delavca, ki je imel kako -zahtevo: «Pojdi od tod, tu ni tovarniških odborov ali vaših zaupnikom). Amerikanci se hvalijo, da Avstrijcem nič ne jemljejo. Toda io ni res. Okupacijske oblasti so dobivale irf še dobivajo v svojih conah najboljše proizvode, za kar dajejo stare konserve. Oblastni upravi velijo: «Dostavite vsak dan za vojsko 30.000 litrov mleka» in povelje se izvrši brez ugovora. Amerikancev pri tem prav nič ne moti, da primanjkuje avstrijskim otrokom mleka. Kakšne usluge izkazujejo Amerikanci Avstriji? Nekoč so Amerikanci dali avstrijski oblasti iz svojih zalog različni inventar. Medtem je bilo mnogo predmetov, ki jih Avstrijci niso potrebovali, n. pr. lopate, vile itd. Za dolarski kredit prejema Avstrija tudi predmete, ki jih lahko tudi sama proizvaja. Toda avstrijski politikanti e, prikriva joč svo jemu narodu te predmete, se novim človekoljubom klanjajo na levo in desno. «Business je business» poudarjajo sodobni farizeji in segajo po važnih podjetjih v svoji okupacijski coni. Pokupili so 51 akcij tovarne Steyr, v Zgornji Avstriji, a da bi odvrnili od tega pozornost ljudi, so jo predali v varstvo avstrijski upravi. Tako pripada tovarna Amerikancem in ti morejo razpolagati z njo, kakor se jim zljubi. V drugih tovarnah je na strojih napisano «ameriška last». Tàko so se novi gospodarji znali poiskati korist, tako bogate v Avstriji, obenem, pa poskušajo ustvariti nad Avstrijo stalno kontrolo in jo spremeniti v predstražo proti de^ želam ljudske demokracije, prikrivajoč svoje ekspanzionistične težnje s praznimi frazami o upoštevanju avstrijske suverenitete in neoo-'Visnosti. KULTURA PROSVETA Umetnost delovnemu ljudstvu Delavski razred,' ki se je razvijal v kapitalistični družbi, je spoznal, kako velike važnosti za zmago je ideološka borba. Zavedel se je pomena napredne umetnosti, književnosti, slikarstva in glasbe v borbi za brezrazredno družbo. Ugotavljal je na vsakdanjih primerih, da umetnost služi vladajočim razredom, da je njena vloga politična in da je krepka opora meščanske družbe. Razglasil je svoje spoznanje, da je geslo o nepolitični umetnosti licemerstvo in laž, da umetnost na poseben način služi meščanskemu razredu in močno podpira kapitalistično izkoriščanje delavskega razreda in agrarnega proletariata. Revolucionarna ideologija, katere nosilec je bil proletariat, pa ni terjala samo, da umetnost zagovarja njegovo pravično borbo za novo družbo in življenje ter napada izkoriščevalsko družbo, temveč tudi, da lajša in olepšuje življenje proletarcev, da jim daje umetni-ški, estetski užitek. Tako je novi družbeni razred začel borbo za novo umetnost, za novo estetiko, ki bo vrgla čez krov vse zastarelo, gnilo, dekadentno. Začetki so bili seveda skromni, umetniško šibki, toda ideološko jasnovidni, namenjeni dolgi bodočnosti. Spomnimo se pesnika in skladatelja Internacionale, piscev prvih proletarskih povesti in romanov, prvih delavskih pesnikov, Multatulija in njegovega romana o Maksu Have-laarju. Seveda se je tudi buržoazija zavedala izrednega politično-ideološkega pomena umetnosti. Zato je skušala izrabljati zlasti književnost za to, da bi zanašala med delavski razred nejasnost, zmešnjavo in negotovost. Delavce je odvračala od razredne borbe in poti v socialistično revolucijo. Družbeno problematiko je prikazovala tako, kakor da gre za obrambo kulture, najplemenitejših izročil, krščan- stva itd. Mnogo velikih pisateljev pre-tesiega stoletja pa je vendar pošteno dužilo stvari delavskega razreda ir g 4 prebujalo, dasi njih pogledi niso oni vedno jasni. Omeniti je treba Char.esa Dickensa, Victorja Hugoja in Emila Zolaja. Drugi so pa name-noin i opisovali delavski razred «natu-rui ističuo», «objektivno», opisovali so obup, bedo, temo in za*rženost predmestnega lumpenproletariata, prebivalcev razrušenih hiš, kanalizacije in beznic. Na dolge, in široko so razkazovali težke bolezni, tuberkulozo, alkoholizem, dedno obremenjenost, razvrat, umore med lumpenproletarci, v katerih ni nobene borbenosti in pozitivne volje do izboljšanja življenja, ki ne poznajo idealov in hrepenenja po novem svetu in ki samo životarijo. Zakrivali so, da ima delavski razred svojo avantgardo, svojo ideologijo, ki temelji na znanstvenih izsledkih in ga usmerja ker mu kaže pot v bodočnost. S takim «objektivnim, stvarnim, realnim» opisovanjem so puščali delavstvo v letargiji in ravnodušnosti, češ saj se ne more nič spremeniti na bolje, saj življenje nima nobenega smisla, borba je zaman, žrtve so nepotrebne. Drugi so obračali oči bralcev od stvarnosti, opisovali so fantastične dogodke, pustolovščine, eksotične pokrajine, ekscentričnosti, razvrat, lascivnost, zatekali so se v životopisno in romantično preteklost, utopijo. To snov je izrabila zlasti filmska industrija v Združenih državah Amerike, na Francoskem in Angleškem, a tudi dobička željni založniki šundromanov in pornografskih magacinov. S to literaturo, ki je izrazito razrednega značaja in stalni spremljevalec vsega reakcionarnega in senzacionalnega tiska, so zameglili pogled tisočem deklet in fantov, mož in žena, da si niso mogli priboriti jasnega naziranja o družbenih vprašanjih. Zato je moral delavski razred voditi ostro borbo proti «literaturi» te vrste, ki so jo kapitalisti namenili zlasti srednjim slojem in delavstvu, da bi uničili njihovo borbenost. Mnogi pisatelji in literarne smeri so odvračale delavstvo od poti k osvo-bojenju in revoluciji. V svetlih barvah so prikazovali idilično življenje na podeželju in vodili bralce v reakcionarno ideologijo — v fašizem. Tako je bilo delo Knuta Hamsuna, nemško poveličevanje «grude» in zemeljskih prvin, taka smer je bil populizem v Franciji, pri katerem so delovali «mali ljudje»; hotelski uslužbenci, kuharji, železničarji. (Eugene Dabit je napisal nekoč zelo znan roman «Severni hotel».) Podobna smet! je bil rurali- zem na Češkem. Mnogo je bilo govora o «malem človeku» in njegovih težavah, o kmetu in njegovem .prirodnem’ življenju, toda vsi so hoteli, da bi ta «mali človek» in kmet ostala tam, kjer sta, da bi še dalje služila izkoriščevalcem in «prirodi», da se ne bi pridružila tistim, ki se bore za novo družbo, za socializem. Marx in Engels sta mnogokrat govorila o umetnosti, določila njeno družbeno funkcijo in poslanstvo. O teh problemih je govoril zlasti tudi Lenin. Njihove nazore pa je udej-stvil prvi veliki proletarski umetnik — Maksim Gorki v novelah, dramah in posebej v romanu «Mati». Po njegovi poti je šla sovjetska književnost: Gladkov («Cement»), Avdejenko («Ljubim»), Ostrovski («Kako se je kalilo ka»), Gorbatov («Neukročeni»), Fur-jeklo»), Jurezanski («Ukročena re-manov («Capajev») in mnogo drugih. Toda ni šla samo sovjetska književnost za Gorkim, tudi povsod v svetu so pisatelji — z večjim ali manjšim uspehom — pisali na podoben način kot Gorki. Znamenito je delo danskega pisatelja Martina Andersena-Nexò-ja (obširna proletarska romana «Osvajalec Pelle» in «Sirota Stina»), občudovanje vzbujajo ameriški pisatelji Howard Fast, Upton Sinclair, Theo-dore Dreiser. Mnogo so napravili nemški, češki, francoski in angleški proletarski pesniki in pisatelji. Slovenci smo dobili prve poskuse «socialne literature» ob rojstvu našega delavskega razreda. Bili so sicer ideološko megleni, umetniško šibki, a pošteni. Stritar je pel sentimentalne «socialne» pesmi in pisal «socialne» povesti, polne pomilovanja in sočustvovanja, toda osvoboditve delavskega razreda ni videl. Anton Aškerc je spesnil znano «Delavčevo pesem o premogu» in neborbeno «Anko», ki še ne pozna socialnega upora in se samo tolaži z upanjem, da ni edina na sveti. Za njima je šel tudi Simon Gregorčič. Višek je dosegla naša socialna tematika pri Ivanu Cankarju, zlasti v njegovi drami ««Kralj na Betajnovi», v romanu «Hiša Marije Pomočnice», ki obravnava dunajska proletarska vprašanja, in v povesti o hlapcu Jerneju in njegovi pravici. Cankar je napisal še dolgo vrsto novel, povesti in črtic; snov je mnogokrat zajemal v dunajskem predmestju. Po letu 1918 so mnogi pisatelji in pesniki poskušali s socialnimi snovmi, toda njihova dela niso bila ideološko jasna, po navadi pa so bila umetniško šibka, nedoživeta in neizdelana. Zato je reakcionarna kritika z lahkoto in z velikim hrupom napadala «tendenco» in proglašala ta dela za neumetniška. Naša proletarska lirika je dosegla vrh v tridesetih letih s pesmimi Mileta Klopčiča, Toneta Seliškarja, Toneta Čufarja, Franceta Kozarja in še nekaterih pesnikov-pro-letarcev iz premogovniških revirjev in železarn. V prozi je dal silen izraz proletarskim hotenjem in borbam delavec Lovro Kuhar-Prežihov Voranc z romani «Požganica», «Doberdob» in «Jamnica», v katerih je združil socialno analizo z veliko umetniško silo, in v zbirki novel «Samorastniki», najmočnejši svoji knjigi. Prekmurski agrarni proletariat in sezonsko delavstvo ter njihovo borbo za življenje je opisoval Miško Kranjec (romani: «Težaki», «Os življenja», «Prostor na soncu», «Kapitanovi».) Napisal Je tudi mnogo črtic in povesti, n. pr. «Pesem ceste», «Južni vetrovi», «Sreča na vasi». V svoji prvi povesti («Predmestje») je opisoval ljubljanski predmestni proletariat. Za razvoj proletarske proze so mnogo storili Tone Cu- Tržaška pomlad 1948 Ne misli, deklica, da res sem pobalin, S. B. če sila mene vodi razbrzdana: v morju svojem zdaj sem mlad delfin, ki se igra, podi od brana vse do brana. Ne misli, deklica, da res sem potepuh, če mi nikjer, kot vetru, ni obstoja: jaz morje ljubim, sem za drugo gluh. ti deklič moj, oj ti obala moja! Pomlad nad mojim morjem je perut viharnega, slovenskega galeba: jaz sem galebji krik, sem ladie truR. svileni pesek sem ki naše morje sreba. April spustil je bela jadra v moj pristan na bregu hiše v piramido so stopile: jaz nov mornar sem, nov sem kapitan, ti njemu pesem, kri, ki mu pomlaja sile. far, Bratko Kreft. Tone Seliškar, Ivo Hrnčič, Angelo Cerkvenik, Karej Gra-beljšek-Gaber (odlična je njegova zbirka partizanskih novel «Za svobodo in kruh»), Proletarska književnost se je močno razmahnila med narodnoosvobodilno borbo in po osvobojenju. Iz slovenskega ljudstva je prišlo nešteto nadarjenih pesnikov in pisateljev, delavcev, kmečkih sinov in hčera, n. pr. Klusov Joža-Bogo Fiander, Vida Brestova, Marička Žnidaršič, Matevž Hace. Med Srbi in Hrvati moramo omeniti pesnika Ivana Gorana-Kovačiča in pisatelja Avgusta Cesarea, ki so ju ubili fašisti, Cedomira Minderoviča in Radovana Zogoviča (pesniška zbirka «Prkosne strofe», znamenita pesem o Titu). MIROSLAV RAVBAR. TEDEN PROSVETE IN KULTURE Prejšnji teden se je zaključila zelo lepa in zanimiva razstava grafičnih del, ki je bila v galeriji «Scorpione». Na tej razstavi je bila prika- med našim ljudstvom zana grafika v različnih tehnikah: ujedankah, lesorezih, suhih iglah itd. To je bila mednarodna razstava, toda bilo je zastopanih premalo imen. Razen drugega so bili razstavljeni tudi «ex librisi» iz Madžarske, Portugalske, Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Amerike, Estonske. Bila pa je dovolj bogata in raznolika po svojih tehnikah, po načinu risanja, in po tem, da je bila končno nekaj drugega, nekaj novega, kar že dalj časa ne vidimo. Bila je pestra in izrazita. Od Slovencev smo videli Lojz-eta Spacala, Avgusta Černigoja, Vena Pilona, Miho Maleša, Božidarja Jakca, Maksima Sedeja, Rika Debenjaka in Bogdana Groma. Lojze Spacal ljubi kompozicijo in abstrakcijo. Kakor v svojih drugih slikah poroma tudi tu v neki pravljični, od tega sveta odmaknjen svet, ki živi svoje lastno življenje, ki pa je vendarle odraz tukajšnjih dogajanj in ki daje mnogokrat tukajšnjim okoljem ono vzdušje, ki je samo njihovo. Povsod hoče Spacal izluščiti idejo. Ljubi folkloristične ornamente, kompozicije in hoteno pri- mitivno tihožitje. Detaljno niansirane in žive lesoreze in suhe igle je razstavil Černigoj. Organizator je imel ta dva umetnika pri roki in zato je lahko prikazal nujno zmogljivost in raznolikost ter pestrost njihovega u-podabljanja. Ostalih nam ni .mogel prikazati tako v celoti. Najbolje je prišel do veljave Miha Maleš. Ta slikar nam prikazuje svoje sujete s finim okusom, z mehkim lirizmom, tako da oko uživa in se kaj rado ustavlja na teh lesorezih. Izrazita je slika Božidarja Jakca «v Sutjeski». Zanimiva sta tudi Maksim Sedej in Riko Debenjak. Dober je še mladi slikar Bogdan Grom. Organizator je skrbno zbral vsa ta grafična dela tako, da je prišla do popolnega izraza svoje-vrstnost in fantazija umetnikov. Nastopi pevskih zborov V nedeljo 25. t. m. so peli na Opčinah pevski zbori openskega okraja. Na to pevsko prireditev so prišli zbori iz Gropade pod vodstvom pevovodje tov. Cuka, iz Padrič, s Konkonela PRIZOR IZ IGRE «RUSKO VPRA ŠANJE» OD K. SIMONOVA, KI JO UPRIZARJA SNG PO. NAŠIH ODRIH, pod vodstvom tov. Boštjančiča, iz Velikega Repna pod vodstvom Albina Furlana, s Proseka-Kontovela pod vodstvom tov. Cibica, z Opčin pod vodstvom tov. Maliča. Nista se udeležila tega pevskega slavja zbora iz Trebč in Bazovice. Prav posebno obžalujemo, da je manjkal bazoviški zbor. Ta zbor je imel zelo dober glasbeni material in je pel zelo izrazito in temperamentno. Znal je vliti v svoje petje ognja in znal je tudi peti «moderato», kjer je tako moralo biti. Tudi pevovodij Bazovica ne pogreša. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Padriče pa so zapele skupno s Konkonelom Venturinijevo «Pozdravljena domovina» zaradi obolelosti 'svojega pevovodje. Po kvaliteti in po številu pevcev so si ti zbori precej enaki. Pri nekaterih zborih kot pri proseškem, openskem in konkonel-skem se pozna znaten napredek in so ti zbori nekatere pesmi res dovršeno zapeli. Prav posebno moramo tudi pohvalno omeniti razmeroma veliko število pevcev pri zborih iz Gropade, Proseka, Kontovela in Velikega Repna, ki bodo z vztrajnim delom postali pomembni zbori Veliki Repen je topot prvič javno nastopil in je pel dokaj dobro. Na koncu so vsi zbori zapeli skupno prvomajske pesmi, ki so izzvale veliko navdušenje poslušalcev. Občinstvo je sprejelo z navdušenjem zlasti domorodke pesmi kot so «Pozdravljena domovina», «Triglav», «Na planine». V soboto sta v Barkovljah nastopila pevski zbor in dramska sekcija domačega prosveti ega društva. Dramski odsek je res debro odgral dva skeča. Na koncu je zboi zapel nekaj pesmi. Sodelovala je tudi z velikim uspehom sopranistka Kožica Kozem z nekaterimi partizanskimi in bosanskimi narodnimi pesmimi. Pri klavirju jo je spremljal tovariš Ubai;! Vrabec. Pevski zbor je dober in je tudi ta večer lepo m občuteno pe). Zdi se nam pa čudno, da Barkovlje ne zmorejo več pevcev. Ta zbor je za ta kraj premajhen. Svoje dni je bila. «Adrija» neprimerno močnejša. Dohodek prireditve je bil namenjen v sklad 1. maja. Dramska sekcija Zveze primorskih partizanov je ponovila v soboto Can-karjevega «Hlapca Jerneja» v dram- ski predelavi Milana Skrbinška. Kar smo rekli o prvi uprizoritvi velja tudi za reprizo. Igra je bila res izpiljena in poznala se ji je vešča roka režiserja Justa Košute. Ta dramski odsek je verjetno najboljša diletantska dramska družina. Lonjer je imel v soboto «večer smeha» s sodelovanjem «vesele scene», pri kateri nastopajo nekateri člani Slovenskega narodnega gledališča. Podobna prireditev je bila v sredo v Ricmanjih. Ni dvoma, da so taki zabavni večeri od časa do časa res potrebni. Humor je na teh večerih prišel do popolne veljave. Ze večkrat smo se o takih večerih razpisali. Na večer pred obletnico ustanovitve OF je bila v dvorani Kina ob morju spominska svečanost, na kateri je med druginli sodeloval pevski zbor šentja-kovskega prosvetnega-- društva «Ivan Cankar». V torek pa so bile krajevne proslave tega za slovenski narod pomembnega dogodka v dvorani Delavske športne zveze ES v via Conti s sodelovanjem istega zoora, v Rojanu, kjer je nastopil rojanski zbor in v Skednju s sodelovanjem domačega pevskega zbora «Velesila» Podrobneje spregovorimo prihodnjič o teh proslavah. Razno ; V nedeljo dopoldne se je udeležilo 14 pevovodij raznih društev iz okolice mesta sestanka pri Sv Ivanu. Na tem sestanku je tovariš s svetoivan-skim zborom prikazal interpretacijo prvomajskih pesmi Razni pevovodje so tudi sami dirigirali petje tega zbora. Po tem nastopu je tovariš Modest Sancin govoril pevovodjem o pravil* ni izgovarjavi. Razvilo se je tudi važno razpravljanje o drugih važnih vprašanjih petja in zborov. Navzoči so izrazili željo, da bi se taki sestanki še pogostoma ponovili. Dne 22. t. m. se je sestala v Skednju komisija, ki je pregledala vposla-ne skladbe naroonih popevk, za katere je razpisal natečaj domači pevski zbor «Velesila». Tega natečaja se J® udeležilo nekaj konkurentov. Bilo j® vposlanih pet pesmic. Končna odločitev bo pa izrečena pozneje na javnem koncertu v Skednju. i. K- t ■'A t STRAN NAŠIH GOSPODINJ IfEG©VABTXE KATERE v otroški postelji MODA Vsaka mati — otročnica — potrebuje mir in skrb.io nego. Prikrivajmo ji vznemirljive vesti in morebitne žalostne novice ji prihranimo za kasneje. Navada je, da obiskujemo otročnice prve dni po porodu. Opustimo to navado, ker s tem lahko prenesemo otročnici infekcijo ter duševni nemir. ' Otročnica je namreč takrat zelo občutljiva, kar dokazuje dejstvo, da se nekatere duševne bolezni pojavijo prav po porodu. Pri oskrbovanju otročnice moramo predvsem paziti na ;!’g:eno. Porodna soba naj bo svetla, postelja trda, zato . da se žena lahko upre. Po porodu pa ima lahko mehkejšo posteljo, ker mora tri dni ležati na hrbtu. Povprek ; postelje pregrnimo zloženo rjuho, ki je lahko manjša in se zato iaže večkrat menja. Porodnica se mora tudi redno umivati. Ce jo peče pc hrbtu jo je treba vsak večer masirat- z mentolovim špi-i ritom. Spodnji del telesa naj si umiva dvakrat dnevno. Spolovilo naj si ! samo obliva z blagim razkuževainim sredstvom (vod.- obarvana s hiperman-ganom). Za predloge je najbolje, da [ si pripravi vsaj za čas po porodu v lekarni kupljene č ste predloge sli če to ni mogoče, vs? i bele krje, ki smo jih dobro opral prevreli in mokre a likalnikom posuši Maternica po porodu skrče- a, toda je se vedno nec namesto svežega kruha. Nekaj dni po porodu naj tudi ne uživa preslane hrane. Vsaka mlada mati, posebno tista, ki prvič rodi, ima često težave z dojenjem. Novorojenčka prinesejo v bolnicah prvič k dojenju po 24 urah in nato redno na 3 ure, razen ob 3 zjutraj, tako da dub> * obrokov dnevno. Dojenje traja približno 20 minut. Novorojenčki so po bolnicah v posebno svetlih, enakomerno ternperiranih sobah, katerih posteljice so med seboj ločene s steklenimi pregrajicami. V te sobe smejo stopiti le zdravniki in negovalke, toda le v bolniških plaščih z zaščitnimi maskami na obrazih. Kaj sklepamo iz tega? Novorojenček naj bo po možnosti sam rn naj ne dihnjo ti govore vanj raziičm obiskovalci. No- mati nahod, kašelj ali gripo, naj si da pri dojenju vedno pred usta krpo. Kako postopamo s popkovino pri novorojenčku? Popek je treba vedno čisto prevezati; umivamo ga z alkoholom, nato pa potresemo s sulfamid-cinkovim prahom- Novorojenčke ne smemo kopati, dokler mu popkovina ne odpade in se rana posuši. Novorojenčka mnžemr po vsem telesu, dokler se mu koža lušči, z oljem, posebno pod pazduho, med nogicami, v pregibu komolca in dlani Posebno pažnjo je treba posvetiti dojkam. Pred dojenjem umijmo bradavice s kam-lenim čajem, po dojenju pa z alkohol-glicermom. Infekcija, oziroma ckužitev pride vedno skozi ranico na bradavici, ki jo povzroči dojenček s sesanjem. Da ne pride do ra~ vorojenčka nika> ne pestujme tudi i niče. je dobru da masiramo bradavice on potrebuje mir kakor mati. Cr rma i že prev porodom in j'h tako utrdimo. 'v' Čistoča v k n «t inji Vsaka prava gospodinja ve dobro, t... je zdravje in zadovoljstvo družinskih članov v veliki men odvisno od č.-stoče v kuhinji. S tem pa še nikakor ai rečeno, naj gospodnja svojo skrb-je sicer I nost pretirava. Pri pravilni razdelitvi dela in primerni skrbi za kuhinjske 6 tednov njen? s uznica kot rana, ki se zelo hitro ok> >' in moremo zato na j vse načine preprečevati kužnim kli- j. cam vstop. Imeti moramo preo ečmi j , stalno nevarnost najhujše bolezni, ki ! jo lahko zanesemo žertr med porodom I in po porodu z nepazljivostjo, to je f porodna mrzlica Zaradi vnetja, ki na- f stane po okužitvi. trpi lahko žena vse ' življenje Tudi posodo za izpiranje vsakokrat pred uporabo oprati kuieva-lnim sredstvom. posodo lahke- svoje delo precej poenostavi Samo — v pravem trenutku naj uporaoi pravo sredstvo. POMIVANJE. To vsakoonevno ku-LvnjskO; opravilo si zelo lahko precej olajšamo. 2e med kuho i lahno nepotrebno posodo napo.mino z i vodo, da se ostanki jedil zmehčajo. Jedilno orodje obrišemo s papirjem; fu- _ i di ostanke jedi« odstranimo iz posode moramo L s papirnatimi keparar. Mastne ponve 1 in kozice čistimo le s papirnatimi ke-i panu iii jih nikar ne dajajmo v vodo* Navadno odpuščajo ženo iz bolnice 6 ! , . , , , , ,__ , t'osodo uro amo tako, kakor jo bomo ali T dm po porodu, seveda z nav»- ]- drli, da doma polegavajo in še S ted- | nov počivajo. Ob eventùelni večji kr- j , . . .., .. . . . . , „ • I iiodstavke krczmice, vrče. jedilno vavitvi. temperaturi, oolecirah ati j vnetju prsi pa naj se žena takoj z o- j mo v mrzio vogo, pomešano s kisom in ! soljo. Čiščenj« zamašenega odtoka. Zarad: mastnih ostankov zamašene odtočne cevi čistimo takole; pest sode : pomešamo s pestjo soli in stresemo v : odtočno cev toliko, kolikor je- more : sprejeti To pustimo pol ure v cevi, nato zlijemo več loncev vroče vode vanjo. Ce ne pomaga la način, tedaj moramo pod vodovod postaviti posodo, s .lesčom» odvrteti pod odtokom ležeči j-vijak in z. žico predreti zaporo. Uma-: zsntja bo sedaj odtekla deloma skozi | odtočno cev deloma v podstavljeno po-f sodo. Nato vijak zopet privijemo in ga zadelamo s predivom. Posodo pri naslednjem »pravilu, rabili, to se pravi: najprej stekleno posodo, nato pet vrne v bolnico. Tildi krvavitve ali iztoki po 6 tednu spadajo k zdravniku. Iztok iz maternice traja normalno 6 tednov in ker je tedaj maternica odprta, moramo ves ta čas paziti, da se ne okužimo. Sedeča kopel oziroma ko- ji pel v kadi je dovoljena šele 6 tednov po porodu. Tretji dan po porodu je skoraj vedno treba vzeti odvajalno sredstvo (ricinovo olje, čaj, ali klistir). Pogosto se zgodi, da mora babica vzeti otročnici prvi dan vodo. Važno je, da se sečno dobro in redno izpraznjuje, ker polni mehur ovira krčenje maternice. Prve dni po porodu žena ne sme preveč jesti, ker ni dobro, da se trebušne stene, ki so komaj po napetosti popustile, ponovno napenjajo. Čezmerna hrana povzroči, da ostane trebuh zrahljan in velik. Zena naj uživa po porodu lahko hrano: kompot, mleko, kavo, mlečni riž, zdrob, pire krompir, špinačo in po možnosti tudi prepeče- orodje, mastno posodo, suho robo in slednjič lonce Stekleno posodo smemo umivati ie v zmerno topli vodi. in splakovati v nzlaem «n ne mrzli vodi, ker sicer rad;* razpoka. Drugo posodo pa umivajmo v čina toplejši • vodi; rta si zavarujemo roke, moramo na vsak način pomivati z majhnimi krtačam'. gobami m podobnim. Za kuhal-no posodo lahko uporabljamo strgala in krtače iz koreninic. Naposled splaknemo posodo v topli vodi. s čimer pospešimo osušenje. Jedilno orodje moramo takoj obrisati, da ne dobi madežev in ne zarjavi. Ostalo brisanje si lahko prihranimo, če postavimo splaknjeno posodo na podstavek za odcejanje in jo sušimo na zraku. Kako izboljšamo vodo za pomivanje? V vodo za pomivanje spustimo kos limonovega olupka. Voda postane tako mehkejia ter izgubi duh po ribi, čebuli in drugem, porcelan pa dobi lepši sijaj. Cunje za pomivanje posode položi- Tržaška kuhinja ČETRTEK: Mineštra iz riža in špinače, zrezki, krompirjevi svaljki, solata. VEČERJA; Ocvrta jajca, radie in fižol. . PETEK: Krompirjeva juha, ze- lenjadni zrezki, solata iz leče, zdrobov narastek. VEČERJA; Polenov ka s polento, čokoladna krema. SOBOTA: Testenine na juhi, ciganski guljaž, solata. VECERIA: Pečen zajec, pire krompir, cvetača. NEDELJA: Testenine s telečjo obaro, kuhan radič, orehova torta 1). VEČERJA: Riž, z maslom *h sirom, beluši z majonezo* redkev. PONEDELJEK: Grahova juha z ocvrtim kruhom, jetrca, kruhovi cmoki. VEČERJA: Prežganka, ru ®ka solata, omlete. TOREK; Testenine . in fižol krompirjeva solata, kompot. VEČERJA; Vampi s krompirjem, a rt; «oki. SREDA: Testenine z maslom in sirom, špinača z jajci, sadje. VEČERJA: Krompirjeva polenta z guijažem, cvetača v sedati. 1) OREHOVA TORTA: 5 jajc, 115 gr sladkorja, 115 gr naribane čokolade, 115 gr zmletih orehov, 1 del ruma. 2 uri. Žvrkljaj rumenjake drugega za drugim s sladkorjem, dokler se začno peniti, nato dodajaj polagoma čokolado in mešaj vse skupaj 45 minut, mešaj še orehe, rum in sneg ter speci v tortnem modlu, ki si ga namazala r maslom in potresla z moko. Ko jr torta ohlajena, jo prereži in namaži s čokoladno kremo, ki jo pripraviš takole: Deni v lonec I žlico kakaa, 160 gr sladkorja, 1 žlico moke in 1 rumenjak z nekaj mleka ter vse skupaj zmešaj. Nato. dodajaj še mleka, (vsega skupaj 1/4 litra) in žvrkljaj na pcčas-iem ognja, ci k r se ne zgosti. Ko io ««I vrsniš z ognja, še nekaj časi. me išaj. i' ( < > ( ' (! (> ii b NA SLIKI VIDIMO DVE POLETNI OBLEKI: PRVA JE IZ ČRTASTEGA, DRUGA IZ KARIRASTEGA BLAGA. MAK** t*l»$TKA]tfjrUJX21EO MA.MM&m MaugoKra: se uageui nesreća, da si j lahkoto tope v bencinu, ogljikovem zamažemo obleko ali kake druge pred- t žveplena» in še v nekaterih drugih mete, pa ne vemo. kako bi si pomagar li, da bi madeže odstranili. Zato se pomenimo o tem, kako madeže odstranjujemo. Vendai naj že sedaj opozorim, da ni dovolj, da si prečrtate razna navodila z* čiščenje Kakor pri vsakem opravilu, tako je tudi pri tem potrebna izurjenost. Prvikrat bo nekoliko težko ÌR nerodno odstraniti madež, a z vajo bo tudi ta ovira odstranjena. Dobro je, da si sami zamažete z raznimi snovmi sfare krpe in se na njih vadite v čiščenju. Sele ko boste v tem izurjeni, boste imeli uspeh. Predvsem pa morate upoštevati naslednja splošna stavooda Ni čistilnega siedscva, s Katerim bi odstranili madeže, ki so jih napravile najrazličnejše snovi. Rjavordete madeže rje železa odstranjujemo na popolnoma drog način kakor mastne madeže. le pa zopet drugače odsiraujuje-mo kakor madeže, ki jih povzroč.jo lugi ali pa kislin.. Ce hočemo torej prt..dno čistiti, moramo vedeti, katera snov je povzročita madež. Uj.t.š.evaU motamo tudi to, da drugače c sim 1 mastne ntatfeže na lanenem platmi kof na barvastem volnenem Ulagu ali pa na steklu. C* m starejši je madež, tem teže ga odst iattiiiiu Sveže madeže lahko odstranimo tudi z vročo vodo, oziroma z vročo milnico. Pri mnogih barvastih tkaninah mora-tr,T izredno previdno postupati. Pri či-s.č.ijti se tnas-e/ še botj poveča tn se .temeni barva blaga. Zato moramo - r..čistil imi sredstvi poskuša-,i umetno napravljeni madež na ne-i . :.iaem mesta. Sele ko smo se pre-iJiTčait, da jt čistiiito sredstvo neškod-t :o, ga latu »o. uporabimo. pod blagu, ki ga čistimo s tekočma-;a, man.mo postaviti bel pivnik ati , belo v , ,o krpo, da vpija č sti rte ek. t no. Ce ne bi tako postopali, bi :e madež še Sk>lj razlezel. Sestoj si podrobneje ogiejnia, kako S:sStiBo razpovrsine madeže! Maščobni madeži Te mat-eže povzročajo maščobe tmast, maslo, olje itd.) alt pa snovi, i vsebujejo olje ( razne .fedi). Maščobe se v vodi «te tope in zato jih .ne moremo |, tekočinah. Toda ko se bencin, v katerem je raztopljena maščoba, posuši, tedaj se maščoba zopet izloči. Zato moramo pri čiščenju bencin sproti odstranjevati z belim filtriranim papirjem s predmeta, ki ga čistimo. Le tako odstranimo maščobo. Pri delu pa moramo paziti, da ni v bližini ogenj. Bencin je namreč zelo vnetljiv. Odstranjevanje maščobnih madežev s papirja ter kamnitih plošč # S krpo ali vato, ki jo omočimo v bencinu, obdelujemo madež toliko čar sa, da se raztopi maščoba. Od časa do časa vpijamo bencin s filtrimim pa- pirjem. Papir ne smemo drgniti, da se ne strga. # Drugi načni je naslednji: V skledici mešamo magnezijev oksid (magnezija) z bencinom toliko časa, da dobimo gosto kašasto mešanico. Ker bencin hitro izhlapeva, moramo biti pri delu urni. To snov hitro vtaremo na madež, jo pokrijemo s papirjem, nanj položimo stekleno ploščo, ki jo obtežimo s knjigami ali kako drugo utežjo. Po 5 de 10 minutah odstranimo s ščetko magnezijev oksid z madeža, ki je že skoraj popolnoma izginil. Ce madež še ni popolnoma izginil, tedaj postopek ponovimo. (Nadaljevanje prihodnjič) SKRB ZA AOCiE tvojega otroka Mati je često v hudih skrbeh za noge svojega otroka. Boji se, da bi nje otrok ne imel ploske noge ali kake druge okvare na nogah. Ne ve, ali nje otrok potrebuje vložkov ali ne, in iz samega strahu si «Jela po nepotrebnem stroške za razna obuvala. Preden kupimo kake vložke, se posvetujmo z zdravnikom, kajti vložki, ki niso nujno potrebni, samo škodujejo. Nosilna moč noge se pri otroku razvija, ko raste, za': o je popolnoma napačno, da oklepajo nekatere matere otrokom noge v visoke čevlje ali pa ua skušajo nagnjenje k ploskosti odpraviti z vložki. Taka pasivna opora noge, oziroma njenega mišičevja ne krepi, obratno slabi njeno zmožnost, da bi pravilno nosila težo telesa. Ce hočeš, da se otrok utrdi v nogah, pusti ga, zlasti poleti, da lek? bos, toda ne po tlako, pač pa po peščenih tleh in po pokošenih travnikih. Za zdravje nog so zelo priporočljive izmenične kopeli r topli in mrzli vodi ter razne telovadne vaje, namenjene posameznim detona noge. AH |e fert škodljiv? Marsikateri naš kmetovalec preklinja krta in se jezi nađ stgMt, češ da nepridiprav rije zemljo, spravlja na senožeti zemljo na vrh, kvari travnik, grize travi koreninice itd. itd. Splošno menijo, da je krt ! kriv. ako se travniška ruša redči in JUSL j Ali je temu kriv krt? Nel Da se ji ruša redči in suši so vzrok razne gliste, gosenice, črvi in podoben mrčes, ki izpodjeda rastlinam koreninice. In ravno krt uničuje ta mrčes in tako poljedelcu koristi. j| Ako kmetovalci krta uničijo, šket-I' tlijo sami sebi. j Posredno koristi krt tudi s tem, izprati z vodo. Pač se pa z I jja defa podzemljske poti, po kate- rih prihaja v zemljo zrak, ki ' potrebuje rastlinska korenina prt v tako kot za potrebujejo pljuča. Ponekod je krt tudi škodljiv, i sicer tam, kjer so napravljeni jez -vi proti poplavam, kot recimo n * bregovih nižavskih rek. Krt rije tudi po jezovih ter v obrežni!; obrambnih napravah 'm njegove podzemeljske poti so zelo lahko vzrok, da teče po teh poteh voda in nap ravlja na poljih veliko škode. Ke pa pri nas nimamo takih naprav, naši kmetovalci ne morejo trpeti t vrste škode. V naših krajih je krt za kmeti' stvo samo koristen in naši kmet.' bi ga morali ščititi in ne ubijati. Sitno delov ki nam ga povzroči krt. bi morali potrpežljivo popraviti z zavestjo, da je tudi krtovo življenje koristno. 1 c £. £aqm‘. TO*tiMJtue*l h&MWi JK V Zdravniku Stifenu Popiu, ki je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma, je Cfardeja, zastopnik tvrdke Zavora, ponujal velike vsote, če bi hotel s svojim zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je talco zločinsko delo odklonil, zato je Cfardeja sklenil, da se maščuje. Pregovoril je Buka Suza. da je napadel Manhema Beroi-meja in izjavil, da sta zločin izvršila Popf in Anejro. Popfa so zaprli. Cfardeja je zdravilo ukradel Sodišče je medtem obsodilo Popfa in Anejra na usmrtitev na električnem stolu. Tomaža Magarafa, ki je po Popfovi zaslugi zrastel iz pritlikavca v normalnega človeka, so izvabili v Vzorno zdravilišče za učitelja v streljanju. V zdravilišču so z ukradenim Popfovim zdravilom vzrejali iz otrok od>asle ljudi, ki se bodo pokorili vsakemu ukazu. Toda Magarafa so kmalu odpustili, ker se jim ni zdel dovolj zanesljiv. Ko je bil Magaraf prost, se je takoj pridružil neštetim ljudem, ki so skušali dokazati nedolžnost Popfa in Anejra. Sodnik Ursus pa kljub dokazom ni hotel preklicati sodbe. Magaraf pride v Bakbuk k ženama obsojencev. — Celo za stanovanje tni ni treba skrbeti, — je rekla. — Glejte, moji dobri sosedje in stari prijatelji so me vzeli pod streho. Zakonca Bambolijeva, ki sta bila navzoča pri tem pogovoru, sta bila hudo v zadregi, gospe lekar narki pa je šlo tako na jok, da je utekla iz obedni ce, ne da bi se poslovila od gosta. Od Berenike se je Magaraf vrnil v Obrambni komite in se tam ponudil v pomoč. — Doktorju Popfu dolgujem več ko življenje, — je rekel. — Za nič mi ni mar toliko kakor za nje govo rešitev. Kakor nalašč je prišel tedaj za hip v komite Kornelij Eduf. Tako sta se seznanila. Kornelij je pogledal Magarafa in se mu nasmehnil, ko da sta stara prijatelja. — To ste torej vi! — je izpregovoril z zamolklim glasom. — Vaš proces je bil kaj zabaven. Takega se ne domisli noben Wells! Ali nameravate dolgo tu ostati? imel je dragoceno in precej redko sposobnost, da je pogodil človeka na prvi pogled. Magaraf je naredil nanj vtis preprostega, razuronega in poštenega moža. — Veste kaj? — je rekel Eduf po kratkem po govoru, ko ga je obšla nenadna misel. — Preselite se v mojo sobo. Velika je kakor puščava. Prostora bova imela dovolj, prihranila bova pri najemnini in meni bo bolj veselo A glavno, — tu je zaupno znižal glas, — glavno je, da ne bodo več stikali pri meni v moji odsotnosti nepovabljeni gostje. <*!e le grem v mesto, pa se čezmerno radovedni genflema-ni vtihotapijo v mojo sobo, brskajo po mojih papirjih, nekaj iščejo, nekaj odnesejo, nekaj na mestu fotografirajo. Vrag jih nesi. Preselite se k meni, pa nama ne bo treba pustiti sobe brez nadzorstva. Ti dobri fantje utegnejo ne samo izmakniti kakšen dokument, ampak, preden se zaveš, ti tudi podtakniti kakšno grdobijo, ki jo tako radi naj-• dejo pri svojih preiskavah. Magaraf je po kratkem premisleku pristal. .Sele pozno zvečer, ko sta se že pripravljala spat, se je Magaraf odločil, razodeti Édufu svoje dvome, ki so ga mučili vso pot. Povedal je, kako so mu ponudili službo inštruktorja v Vzornem zdraviliškem zavetišču za popolne sirote, kako je tam dela! dva meseca in kaj je v tern času videl. Priznal je, da je podpisal izjavo, da ne bo nikomur izdal skrivnosti tega zavetišča, in bi je ne razodel nit: Korneliju Edufu, če ne bi bil prebral v zadnjih K"sedah doktorja Popfa Venderhuntovega imena. - Gre za to, da se direktor tega zavetišča, menine tudi Vanderhunt. Piše se Alfred Vander-hunt. Morda pa je to tisti, o katerem je govori! doktor? Pri teh besedah je bilo Edufu, kakor da ga je prešinil električni tok. Strese! se je. odgrnil odejo, sedel na postelji, povesil svoje bose krepke noge športnika in pogledal Magarafa. ko da ga prvič vidi. slil, da je prepozno, da bi kam šel Končal je oblačiti se, a se tudi ni slekel, posadil Magarafa na divan, sedel okrog njega in ga začel izpraševati o zavetišču in o osebnosti Alfreda Vanderhunta. — No dà, — je rekel in razočarano zazehal, ko je do konca izvlekel iz Magarafa vse, kar je bilo mogoče, — naj za zdaj zdravi kretine ... Naslednjega dne se je Magaraf vključil v delo Obrambnega komiteja. Postal je nekakšen prostovoljni Edufov tajnik, izvrševal njegova najrazrč-nejša naročila, zgodaj vstajal, legal spat po polnoči, nastopal pri mitingih, dajal poročila reporterjem, ki so preplavili te dni Bakbuk, in čuval papir-ie svojega novega šefa pred preradovednimi rokami in očmi. Zaposlen z vsakodnevnim delom, se je Magaraf vedno redkeje spominjal Vzornega zavetišča, potem pa je popolnoma pozabil nanj, dokler ga ni nepričakovan dogodek prisilil, da si je poklical v spo-slehcrni dan m sleherno uro svojega službo- min vanja pod vodstvom doktorja Midruba in Alfreda Vanderhunta. To se je zgodilo nekega meglenega jutra v marcu. Sestavili so pismo ženam Aržanteje in vsega sveta. Prvi bi se morali podpisati Berenika in žena Sanha Anejra. Ko je bilo pismo dokončno redigirano in natisnjeno, je šel Magaraf po Bereniko. Gospod Bamboli pa je povedal, da je gospa Popfova šla obiskat gospo Gargo, ki je zadnje čase bolehala Magaraf je torej moral h gospe Gargo. Pred tem jo je videl nekajkrat a samo mimogrede. Kar je o njej slišal od Berenike, zlasti pa ker je imela isti priimek kakor njegov ljubljenec v zavetišču, ga je nehote privlačevalo k tej skromni in redkobesedni ženski Pripravil se je. da jo bo prijazno pozdravil, jo vprašal, kako je z njenim zdravljen in ji povedal nekaj svežih novic iz kom Teja. Komaj pa je vstopil v njeno sobo, je najprej zagledal nekaj, da je obstal brez besede: s stene je gleda! nanj vz bogato pozlačenega okvirja potret njegovega prijatelja Pedra! Da, Pedra! Samo da ni bi! obraz resen kakor pri odraslem človeku. Stojte, stojte! — je zamrmrnal in si začel oblačiti hlače. — Stojte, stojte! je že zavezoval čevlje, ko je mestna ura v bližini odbila enajst. Šele tedaj se je domi- • Magaraf je bil tako presenečen, da je pozabil celo na pozdrav. — Kdo je to? — je vprašal in se hkrati obrnil k obema damama. — Čigav je ta portret? — Veste kaj! — je s šaljivim očitanjem Spregovorila Berenika. — Če bi vas ne poznala, bi sklepala, da ste zares slabo vzgojen človek! — Oprostite, za božjo voljo, oprostite! — se je zmede' Magaraf — Dober rlan, gospa Popfova! Dober dan, gospa Gargo! Kako se počutite, gospa Gargo'’3 — Hvala... Portret pa je . mojega pokojnega moža — Vašega pokojnega moža, — je mehanično ponovil za njo Magaraf, ne da bi odvrni! pogleda od fotografije. — Ah da, vašega pokojnega moža! Zapazil je, da so se gospodinji zasolzile oči, zato je naglo prišel k stvari: — Ne smete mi zameriti, gospa, da sem vdrl k vam v hišo brez povabila, toda prišel sem zaradi gospe Popfove. Kmalu nato sta Magaraf in Beremka zapustila stanovanje vdove Gargo. Magaraf se ni mogel vzdržati. Komaj se je avto premaknil z mesta, je rekel: — Ta uboga ženska je očividno popolnoma sama? Berenika je prikimala z glavo. — Ni imela nikoli otrok? — Ah. dragi gospod Magaraf. to je pravi roman in zelo žalosten! — je vzdihnila Berenika. — Še pred nekaj meseci je imela dva sina. Toda minuli božič... In povedala je Magarafu našim bralcem že znano zgodbo o potovanju vdove Gargo v mesto Lomm in tudi ni pozabila povedati o čudnih prividih, ki jih je imela nesrečna vdova, ko se je ustavila pri železni ograji. Magarafu se je zdelo, da ga bo spričo tega, kar je slišal, zdaj pa zdaj obšla slabost. Prebledel je, čelo mu je oblil mrzel pot, ko pa je segel v žep po robec, so se mu roke tresle. — Kaj vam je, dragi Magaraf? — se je ustrašila Berenika. — Ste Li bolni? Magaraf je nekaj zamrmral o hripi. Ni imel poguma, da bi razodel Bereniki, da je bila njena povest vzrok njegove slabosti. Ko pa je nekaj ur pozneje srečal Kornelija Edufa v komiteju, ni mogel počakati s pogovorom do večera. Prosil je Edufa, naj mu takoj žrtvuje četrt ure časa zaradi važnega razgovora. Stopila sta v sosedno prazno sobo. — Zdaj vam povem nekaj takega, gospod Eduf da me nato lahko spravite v norišnico, če se vam bo zdelo primerno! — je začel Magaraf razburjeno. — Imeniten predgovor! — se je nasmehnil odvetnik. — Le hitro povejte! Zelo sem radoveden... — Poznate gospo Gargo? — ga je vprašal Magaraf. — Poznam, — je odgovoril odvetnik. — Izvrstna, zelo poštena ženska. — AH vam je znano, da je v začetku januarja odpotovala iz Bakbuka. da bi obiskala grob svojega mlajšega sina? — O tem mi je pripovedovala gospa Popfova-Zdi se mi, da je gospa Gargo doživela strašno, žalostno zgodbo, ki se je končala s tem. da je imela nekakšne halucinacije. — Tako je, — je pritrdil Magaraf. — A veste, kako se je imenoval zavod, v katerem je našla grob svojega s:na? — Nimam pojma, — je rekel gospod Eduf. — Kakšnega pomena pa naj bi to bilo? — Gospod Eduf. — je nadaljeval Magaraf s tresočim se glasom. — zdaj boste slišali pravo peklensko reč ... Ta zavod se je imenoval Vzorno zdraviliško zavetišče za popolne sirote! — Hm — da — a — je zategni! po kratkem premolku Kornelij Eduf. — Zabavno, zelo zabavno! — To je strašno! — ga je popravil Magaraf. — Stvar je v tem. da je gospa Gargo v začetku januarja iskala na grobu svojega sna Pedra, a četrtega marca sem se... jaz, ko sem odhajal iz zavetišča, poslovil od živega Pedra Garga! — Stojte, stojte! — je skoči! pokonci Kornelij Eduf. — Morda pa sta bila tam dva dečka z ena* kim imenom in priimkom? Gargo je precej razširjen priimek . . — Danes zjutraj sem bil v njenem stanovanju-Na zidu sem videl portret njenega pokojnega moža. pa sem nvslil, da je to portret mojega znanca iz zavetišča. Poleg tega mi je Pedro pripovedoval, da je prišla k njemu mama. potem pa da je legla na tla za ograjo. Morda je hote! s tem reči, da je padla v nezavest za ograjo zavetišča ... — Ničesar ne razumem! — ie vzkliknil Eduf. — pogovoriva se mirno! Recimo, da je vse tako, kakor vi govorite. Toda s kakšnim namenom je uprava zavetišča tako grdo prevar;la nesrečno žensko?| Tu mora biti nek zelo važen vzrok! — Tudi jaz ničesar ne razumem. Morda je ključ uganke v tem, da manjka mlajšemu sinu gospe Gargo nekaj mesecev do petih let. a je videti, kakor bi imel tri in dvajset let. Morda gre za to, da go' spod Vanderhunt ni mogel poka-at' materi sina. kf ie v nekaj mesecih tako zrasel? — Moj bog, zdaj začenjam doumevati! — je zašepetal Eduf. ki je prebledel — Gojenci tega zavetišča so naredili name nenavaden, čuden vtis, — je nadaljeval Magaraf. •7' Od daleč so bili videti vsi kakor odrasli fantje ® odrasla dekleta, od blizu pa so imeli popolnoma troske obraze, govorili jo kakor otroci in so ime^ otroške navade. Doktor Midrub m ie zatrjeval, so kreteni, toda zdaj sem vedno bolj prepričan, če je bil v zavetišču kakšen kr?'er sem bil to ju1*’ — Stojte! — ga je ustavil Eduf — Še ni jasn0, zakaj ni uprava zavetišča našla prvočasno ka.kše'1 drug izhod. — Da, jaz sem kreten! — je s prepričanj«^ ponovil Magaraf in si z dlanjo otrl pot, ki mu ')c tekel po obrazu. — Ti goienc' pa niso ne kreteni ^ otroci imenitnih družbi. To so zares sirote. In zM0 so lahko počenjali z njimi brez kontrole vse, kaf so hoteli . Mednje pa se je po naključju vrlo1 deček, ki ima mater. Gospod Va-uerhunt je vbr'ž' gai svojim gojencem »Berenikin lek«. ko pa je bikj pozneje nemogoče popraviti pomoto, je prejel oo gospe Gargo pismo, da hoče obiskati svojega sina Kaj je Vanderhuntu preostalo storiti? Začasno nista smela nikomur pripovedovati ^ strašnem Magarafovem odkrtju. ker bi utegnil tem zvedeti Vanderhunt in bi se zbal. Če so ga h0 teli zalotiti pri samem dejanju, je bdo treba delat v popolni tajnosti :n nastopiti nepričakovano. Eduf je porabil vso noč sestavo podrobne ut« meljene ovadbe na najvišjega prokurorja republik«’ Obdolžitev je bila tako fantast čna. da bi je nobeU' niti najbolj vnet in najbolj prizadeven prokuror u« mogel vzeti v pretres brez resn'h. s pričami potrj« nih dokazov. Toda še misliti ni bilo na to, da b ua Li overoviti te senzacionalne dokaze v notarski P sami. Gotovo bi se tajna predčasno razvedel3 vse bi propadlo- Še več, če bi gospe Gargo pov««3 M, da je njen Pedro živ, kdo jamči, da se ne bi dala s kakšno neprevidno besedo. MARIE MA| ERO VA "ROMAN Ob uri, ko so v mlinu prespali prvo spanje, so se oglasili silni udarci po vratih. Pes je skočil iz pasjice in tako glasno lajal, da jo ves hrup prekričal; kokoši v kurniku so se splašile, se grgravo menile, nekatera je jezno kavsnila Po sosedi, druga je zletela za stopnjo niže. Petelin je zapel. Anton je godrnjaje šel k vratom. V tem trenutku je tudi Marija urno skočila s postelje, se naglo oblačila in klicala skozi.okno: »Kaj se je zgodilo, Anton?« Groza jo je obšla in prišlo ji je na misel, da se včerajšnje slutnje uresničujejo. Ni mogla zabraniti zobem, da ne bi tako glasno šklepetali. Antonu se ni mudilo. »Gotovo je gospod oče«, je odgovoril fant nejevoljno v smer k oknu. Zmrzljivo je tiščal skupaj Uezapeto srajco, da bi se obrani! mraza. Voznik iz Švorca je zapeljal na dvorišče. V svitu svetilk je Anton videl eta, ležečega v pernicah. Brez obotavljanja sta ga dvignila s škvorskim Posestnikom in Anton ga je nesel v sobo, ne da bi ^ najmanj vznemiril. Gospod oče je mračno gledal in hripavo ukazoval, kje naj ga poprime in kje izpusti. Marija je srečala sprevod in sklenila roke. »Nesreča, nesreča.« Premikala je ustnice ali glasu ni bilo iz njih. Gospod oče se je ujezil: »Ne stoj ko štor! Posteljo popravi!« Zbežala je pred njim v strahu, da ji ne bi bral krivde z obraza, krivde njene plahe radosti. Mlinarica je lomila roke. Ana je trgala platnu za obkladke, mlin je bil pokonci. Samo Lenka k tako trdno spala, da ni zjutraj ničesar vedela. Prebudila se je in začela takoj peti, ko je vide-|a, da je sama. Z zvonkim glasom je zapela pro-ščenjsko pesmico. Ali ni dopela. Od nekod je prihitela Marija silno bleda, s pr-stom na ustih. »Tiho, Lenčka! Očka je bolan!« »Ta je vendar zmerom bolan. Kako je bilo na Pmščenju? Plesalke... so bile? So imele lepe obleke? In muzikanti z rogi?« »Tiho! Očko so pripeljali ponoči na vozu. PomL sk, imel je kri na ustih!« je šepetala Marija. Lenka je prestrašena odskočila od steklenih '■'•"at zadnje sobe in se skrila za peč. V tem trenutka se je razlegel za njima besen glas: »Vode! Vode! Vode!« Marija je zgrabila steklenico in odhitela po Svežo vodo k strugi. Na dvorišču je stal posestnik iz Škvorca in glas-110 Pripovedoval Antonu, gospe mami, mlinarskega pomočniku in vsem, ki so hoteli poslušati, ka-0 se je zgodilo: , »Sedeli so v gostilni, vse je bdo kakor druge ,rate, igrali so, izgubljali in dobivali, kakor so kar-,e amnesie. Gospod oče je proti jutru izgubil več, jju. r je hotel... in tedaj se je zgodilo! Z brežan-k oskrbnikom neprestano: »Jeniček sem, Jeni-q'c tja«, in nenadoma: »Razbojnik in slepar in tat.« L^krbnik, osupel in rdeč ko puran, gospod oče ko in že sta si v laseh. Planemo med njiju ... in fot’ k'aj" se J6 zgodilo. Gospodu očetu omahnejo takole navzdol, brada na prsi, a noge v kole-’ ko da bi bile iz skute Malo je manjkalo, da ni ^ el_ oskrbniku V naročje. Oskrbnik pa, pomislite, tjn^jpTej dela bojevit: »Pri priči ti tako primažem, hiti °* zlezel pod mizo... « tu imaš, zlodej, kropil- \r„_.. , - c . Nenadoma pa mu pobledi razgreta pleša, tako ustrašil. In gospod oče je bruhnil kri iz ust, kri, pravim vam, črno!« c0 I^arija je pozabila, da je pri strugi s steklenl-r^C'’ tak° so io prevzele podrobnosti nesreče, mrzla voda ji je oblivala gležnje- Jutranji val0 api 80 kroži! v ozračju, ki se je naglo ogre- so napeto gledali očividca nesreče, mlina- rica je ihtela v predpasnik. Nihče ni gledal vrata, ki so držala iz kuhinje na dvorišče. Vrata so se tiho odprla, v njih pa se je pokazal gospod oče, strahotno bled, ovit z belimi obkladki, ki so popustili. Hotel je zaklicati, toda iz ust je prišlo samo besno grgranje. Skupina je utihnila. Za trenutek je zrak okrog njih oledenel od tega glasu; šele potem so se mogli zganiti in stekli so k njemu, da ga pridržijo, ker je omahoval... 2. Dom, dom... Blatne ceste so ločile mlin od kupov vaških hiš. O slabem vremenu jim je bil oddaljen in vendar blizu ko otok Semkaj so prihajali samo oni, ki so iskali v mlinu zaslužek; in sicer hlevarice. Dninarice, krdelo vaških žena, ki nimajo ničesar svojega od vseh širnih polj, gozdov in travnikov; če si pa prilastijo prgišče detelje, trave ali stelje, jih kaznuje zakon, kakor da nimajo pravne ne naravne pravice do življenja tam, kjer delajo. Brodile so po lužah k mlinu v coklah, ovitih s cunjami. Zjutraj, ko je bila še tema, so odhajale od V ZIMSKIH DNEVIH, KI NISO IMELI NITI TOLIKO CASA, DA BI SE RAZVILI V BELI DAN, SE JE LENKA RADA MUDILA ZUNAJ, SAMA SAMCATA S PSOM. "v. doma in se vračale ob večerni temi. Dokler je bil doma k vojakom potrjeni Anton, jih je spremljal s svetilko, najdalje pa vedno Kaftanovo Betko. Ko je odšel v vojno, so hodile same in vselej vzklikale za tisto, ki je prišla do doma. Potem se je naredil mraz in sneg je pogrnil samoto z dražljivim čarom tesnobne zapuščenosti. V zimskih dnevih, ki niso imeli niti toliko časa, da bi se razvili v beli dan in so takoj po poldnevu prehajali v mrak, se je Lenka rada mudila zunaj, sama samcata s psom. V takih dneh so ji težile srce misli na njeno prihodnost. Kratki popoldan, ki ga je bledi, z meglo zamreženi sončni kolobar razsvethl za silo, se je zgodaj končal s predolgo nočjo. Z dvorišča so bile videti skozi gole veje Vaške, v sneg pogreznjene koče pod visokim! snežnimi nameti na strehah in so mežikale v sinjo temo z dvema svetlikajočima se očescema. Lenka se je drsala, trepljala kosmatega, črnega psa, ki je radostno migal z repom spričo tega življenjskega izraza v smrtnem podeželskem miru in njegovo odrezano lajanje je sekalo zrak ko sekira ledeno skril. Od ribtvka se je glasilo stokanje zmrznjene gladine, ki je pokala v novem navalu mraza. Tišina nad snegom in o^daHeno stokanje ledu je bodlo Lenko v srce tako, da je bolestno zahrepenela po tem, da. bi mogla proč od tod. Šla b; skozi vrata in korakala neprestano naprej, neznano kam, daleč, daleč! Zamrzla daljava je vračala sleherni glas in zvok s svarilnim odmevom od nevidnih sten mraza in jo vabila ko izmišljena nena vadna zgodba. Toda soba, kamor se je nerada vračala, zakurjena soba z umazano svetlobo edine sla- botne žarnice, jo je navdajala z bridkostjo kakor k on e c pravljice. Tri hčere so sedele tačas doma in v rodnih zidovih hrepenele po domu, tako tuje jim je bilo tu. Zimski večeri v mlinu so bili tako- dolgi, da so vtisnili svoj pečat vsemu njihovemu življenju. Dekletom je bilo, ko da je zima od vekov in da ni bilo nikoli pomladi in poletja. Razmišljala so: »V zimi smo se rodile, v mraku zimskih dni so minila naša otroška leta, naše devištvo joče v zimskem mraku, a dozorevanje nas privede v zimski večer. Nevidna smrt nas popade in ploveče v temo, nikdar se ne ogrejemo, nikdar se nam ne nasmeje sonce. Do konca sveta bo zima in tema in ves planet se bo pogreznil v kalni mrak zapuščenosti. Je li bilo kdaj enakonočje? Se je spenjalo nad cerkvijo kdaj nebo? Je vriskal kdaj škrjanec?« Tri sestre so sedele okrog lojene sveče in krpale vreče. Žarnica je bila preslabotna, da bi videle vbod in Marija, Ana in Lenka so imele rdeče oči od napora. Močnejših žarnic niso smele kupiti, sveče kupiti pa je bilo tudi prepovedano. Gospa mama je zato po davnem običaju vlivala sveče iz ostalega loja v kalup, ki ga je našla v stari šari po ba-b:ci. Lojena sveča je štrkala in smrdela. Juta je bila prepojena z močnato vlago, oblepljena s plevami in je razširjala omamen duli po zrnju. Jemale so v roke vreče za moko, vreče iz kalikoja za čilo moko. Ni jim bilo konca, ne kraja. Neprestano so se vračale v začaranem krogu. Komaj so ene popravile so bile tu že druge raztrgane. Roke sester so delale, misli pa so se vračale k dogodkom dneva. Dokler se niso zbrale skubilje, je bilo tiho in lahko so se ukvarjale same s seboj. Nobena med njimi ni poznala nedelje, ki se je radu-jejo celo revna dekleta, zjutraj v rdečem krilu, zvečer v plesnem objemu. Gospod oče je vcepil otrokom nauk, da delo ne skruni gospodovega dne. Za pričo pa mu je bil obtolčeni Kristus na steni. Ta starodavni Jezušček je bil Marijin prijatelj. Med živimi ni bilo prijatelja zanjo, zato si ga je našla v domišljiji. V cerkvi in pri katekizmu je slišala. da je neskončno dober, ljubezniv in prizanesljiv, zato ga je tako nagovarjala in mu vse zaupala. Ta domači božiček je vedel o njeni ljubezni do petja, v cerkvi pa je bi! še en bog, ki jo je slišal pet; sebi hvalo. To je bil vzvišeni Bog, skrivnostno bitje, o katerem se Marija ni upala razmi sijati, ki ga je pa zaznavala, sicer bi se ji bilo zdelo življenje pusto in brez utehe Imela je tanek, jasen sopran, a ta krepki glas je polnil oboke vaške cerkv-ce. kakor napolni nenehno tekoči vrelec docela s svojo pesmijo visoki gozdni obok. Pela je o pasijonu, gospod učdelj pa jo je tako izuril, da je pela solo pri slovesni peti maš;. Ko jo je odpustil iz šole, jo je opomnil: »Varuj se, ne pleši preveč, da si ne pokvariš glasu.« Temu se je Marija bridko nasmehnila. Ko da bi ji oče dovolil h godbi Ano je nekoč zapodil od plesa iz gostilne, kjer je sam igral karte, in jo sramotno gnal s pasom prav do mlina Pogosto se je v obeh dekletih porodil odpor proti očetovemu nasilju. Čutili sta, da ju oče ne varuje iz ljubezni, marveč iz preračunljivosti. Videl je v njiju svojo last-r,’’no. skrbel zanju, da ne bi izgubili vrednosti. Prav tako je snažil. čohal in krmil konje, prav tako 'e čisti' in mazal voz Marije pa ples ni mikal. Ukradla se je samo v cerkev, da je mogla peti. In ko se je oprla na počrnelo ograjo kora, je stala visoko nad liudmi m vzplavala nad samo seboj Videla ie in spiala: duhovnik hodi ob oltarju, zvonček cinglja, orgle bučijo. Tn nenadoma se tudi nicn glas utrga, z ust. svetel in mehek, naravnost za srce prime, podoben je niti prozorne vode, v plavajočih kolobarjih se vije do cerkvene ladje, tam na se razprši v srebrne šopke kapelj, ki so vsem tako všeč. da se stari in mladi ozirajo na kor, se vprašujejo in odgovarjajo: Maksimova mladost Med iilme, ki obravnavajo revolucijsko obdobje v Rusiji, spada tudi prvi del trilogije o Maksimu Gorkem, «Maksimova mladost», ki mu bosta sledila še filma «Maksimova vrnitev» in «Vibor-ška stran». Mladi petrograjski tovarniški delavec Maksim veseljači in popiva z dvema tovarišema. Njegova mladeniška neugnanost si išče duška v dvomljivih zabavah, kakršne mu nudi družbeno okolje nekadanje carske Rusije, ki hoče z njimi odvrniti mlade delavce od težkih problemov, njihovega razreda in tako omiliti razredni boj, ki je postajal vse bolj oster. Toda inteligentni, spretni tovarniški delavec Maksim vidi resničnost, v kateri živi. Čeprav je še nezaveden delavec, ga njegov instinkt odbija od gospodarja, ki bi rad iz njega napravil provo-katerskega agenta. V delavski nedeljski šoli spozna Maksim .učiteljico Natašo, ki mu razkrije povzročitelje delavskega trpljenja — buržoazijo. To je Maksimov prvi stik z zaved- nimi borci delavskega razreda in ta stik bo postal odločilen za njegovo življenjsko pot. Delavci protestirajo ob dveh nesrečah pri delu, ki sta zahtevali dvoje človeških žrtev in zahtevajo boljše delovne pogoje. Na pogrebu ponesrečenega tovariša je carska policija streljala na delavce v povorki. Maksima policija zapre. V zaporu mu stari boljševi-ški delavec Polivanov utrjuje prvo zavedno sovraštvo proti razrednemu sovražniku in mu razloži, da lahko samo revolucionarni boj proletarcev uniči buržuazijo in njen družbeni red. Po prihodu iz zapora se Maksim iz inteligentnega, toda nezavednega delavca naglo razvije v zavednega proletarskega borca. Partija mu poveri samostojno nalogo. S svojo najljubšo pesmijo gre na delo, da bi se vrnil kot prekaljen borec, kar je prikazano v drugem delu trilogije «Maksimova vrnitev», in da bi postal eden od organizatorjev nove družbe, nove države delavcev in kmetov. Moje univerze Skupaj s filmom «Mladost Maksima Gorkega» in «Med ljudmi» tvori film «Moje univerze» celoto. Vsi trije prikazujejo življenjsko pot največjega proletarskega pisatelja Maksima Gorkega od njegovih otroških let pa do zrele mladosti. Čeprav tvorijo celoto, vendar podaja vsak zase lik Gorkega v po-zuje družbene razmere carske Rusije v tistem zaporedju, kakor ga najdemo v sameznih obdobjih in prika-njegovih delih, in take, kakršne so res bile. Doba, v kateri je dozoreval mladi Peskov (pravo ime Maksima Gorkega), je bila doba prvih revolucionarnih vrenj v carski Rusiji. Peskov je nihal med nezadovoljnimi, upornimi študenti, ki niso imeli jasnih pojmov o cilju in načinu boja, in med proletariatom, ki se je nenehno razvijal in pridobival na moči. Peskov je hrepenel po pravi univerzi, toda bil je prereven. Boj za skorjo kruha ga je ločil od študentov in privedel v pekarno med delavce. Medtem ko je spoznal, da je boj študentov le poizkus, ki ne bo privedel do zaželenega cilja, je po drugi strani opazil, da delavcev še ni zajel duh kolektivnega odpora proti kapitalističnim zatiralcem, marveč da skrivajo v sebi le pritajeni bes. Toda bes in sovraštvo delavcev proti delodajalcem sta polagoma dozorevala v organiziran odpor. Mladi Peskov je z njimi, uči jih, jim bere in jim tako širi obzorje. Tudi Peskov ni našel odgovora na vsa vprašanja, ki so mučila napredne ljudi tedanje Rusije. V trenutku obupa je hotel izvršiti samomor. Toda njegovo telo, utrjeno v trpljenju, je vzdržalo, njegov razsodni duh pa je spoznal, da je pogrešil. Živeti je treba, živeti za boj za lepše življenje. V bolnico prihajajo njegovi prijatelji, delavci, berači, ljudje «iz dna», ki so mu odkrili smisel življenja in vso krivičnost tedanje družbene ureditve. Prihajajo tisti, ob katerih je končal svojo «univerzo», tisti ki so ga šolali v nenadomestljivi šoli življenja in resničnosti. Človek — to zveni pc • nosno». Te velike besede je napisal kot rezultat svojega iskanja, odjeknile so po vsej Rusiji in prekalile ljudi za jutrišnji, zadnji boj z gospodarji. «Najlepše, kar ima človek, je — življenje». Do tega spoznanja je prišel Peskov, ko je prešel vse strahote tedanje resničnosti in te besede so postale protiutež vladajočemu razredu, ki je s =vo.'o pravljico o nesmi-selnos'i življenja hotel napraviti ljudi malodušne, neborbene in zgladiti ostrino razrednega boja, ki je pričel ogrožati oblast kapitalistov. SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II (Val. dolžina 2«3.) od 2. 5. đo 8. 5. 1948 Slovenska poročila vsak dan Četrtek 12.10 Jz češke glasbe-od 7.45, 12.45 in 23.15 ne zakladnice; 13,30 Planinske Nedelja 9.30 Kmetijsko pre- glasbene slike; 18.00 Zena in davanje; 13.00 Glasba po željah; njen svet; 18.30 Dvorak: Sona- 17.00 To kar vsakdo rad poslu- la za violino in klavir op. 57 ša; 19.15 Pevski zbor iz Kon- Izvajata violinist Albert Der-konela, dirigent prof. Boštjan- melj in pianist Degrassi Bru-čič Karel; 20.10 Beethoven: So- ao: 19.00 Slovenščina za Stonata za violino in klavir, iz- vence’ 2010 Pisani spored izvajata violinist Uroš Prevor- vaja na harmoniko Stanko Au-šek in pianist Anton Trošt; gust; 21.00 Radijski oder. 21.00 Vesela oddaja. Petek i210 Srbske in hrvat. Ponedeljek 13.30 Odlomki iz ske melodije; 13.40 Češka ope-violinskih koncertov; 18.15 retna glasba; 20.00 Koncert pev-Đvorak: Trio Dumky; 19.00 skega zbora prosvetnega dru-Slovenščina za Slovence; 19.15 štva «Slavko Škamperle», diri-Pevski koncert sopranistke Seni; Franc Venturini; 21.00 Zlate Gjungjenac in baritoni- Portreti velikih skladateljev: sta Sama Smerkolja; 20.45 Mo- Edvard Grieg; 22.15 Koncert zart: Don Juan. Opera v 2 de- ruske glasbe. Izvajajo Blanka janjih. Zec, Marjan Lipovšek in Laura Torek 12.10 Ruske narodne Ferlan, pesmi; 13.30 Znameniti operni Sobota 13.40 Slovenske narod-pevci; 18.15 Iz Chopinovih del; ne in partizanske pesmi; 18.00 20.00 Mendelssohn: Simfonija 18.00 Tržaški kulturni razgle- štev. 3 v a molu; 21.00 Pester di; 18.45 Cesar Frank: Sim-ve^er- foničhe variacije; 21.15 Sloven- Sreda 11.30 Priljubljene me- ske narodne pesmi izvajajo lodije slovanskih komponistov; Fantje na vasi, Ročnik Dana 13.00 Glasba po željah; 20.45 in August Stanko. Na saksofon igra Dražil Srečko; 21.00 Glasbene uganke; 22.00 Brahms: Dvojni koncert za,violino in čelo op. 102; 22.30 Zabavni orkester. S? ti “*8. JOHN S T E 1 ČRI B E C l€ ilustrira !3. GROM 157. »Charlie Meeler je odprl Vrata in zagledal Boba s samokresom ob senc h; ni zavpil, samo skočil je k Bobu in zgrabil za samokres; ta se je sprožil in strel jc odnesel Bobu konieo nosa. 158. Ljudje so se Bobu še bolj smejali kot prej, toda končno se jim je le zasmilil in sedaj mu dovolijo, da nosi vedno zastavo pri paradah, toda Bob ni srečen s svojim topim nosom.« 159. Jezus Marija, ki je medtem sanj ar J, z glavo naslonjen na steno, se je zravnal in pripomnil: »Bolje je, da te tepejo kot zasmehujejo, je namreč razlika med smehom in smehom .. Zgodba ó Bobu je gotovo smešna, toda ko se začneš smejat', te le nekaj stisne pri srcu « ibi) Podobno zgodbo je Jezus Marija povedal o starem Ravanu, ki se je obesil. »Zanima me«, je dejai prijateljem, »če se boste lahko smejali; Petev Ravan je bil kot otrok zelo živahen. Ko se je družina razšla, je ostal sam z očetom, ki je imel sina zelo rad. Petey je bil večkrat v poboljševalnici in ko se je vrnil, se je vsako nedeljo upijanil in prebil večkrat noč v ječi. V vsem je sinu sledil tudi oče.« 161. »Se spominjate«, je nadaljeval, »živahne in ljubke Gracije Montez? Mnogi, n med njimi tudi jaz, so se zanjo zanimali. Tudi Peto se je vanjo zaljubil, toda Gracija ga n! marala. Sprejemala je •si; cer njegova darila, a se mu jc vedno samo smejala. Petev je bil vedno bolj nesrečen. Nekoč mi je-dejal: »Če jo poročim, mi ne bo več ušla« 162. »Ko jo je pa zaprosi za roko sc on: « še bolj divje smejala kot sicer. Petey je izgubil glavo, šel domov, si ovil vrv, ki jo je pritrdi na strop, okrog vratu; toda prav v trenutku, ko si je hotel spodnesti stol. je vstopil njegov oče in ga reši! « #1 i S A H Ai* Priobčujemo siececo aunovito "štucuo i eie ja je caKo SKrua, da je težKo taicoj resiti postavljeno' nalogo. Beli. Kh2, La5, Lfl. 12, 3 (5 figur). Crni: Kh4, a8, Le6, a7, h5 (5 figur), eli na potezi remizira, .mi ima damo proti lovcu Sicer stoji črni kralj dokaj neugodno, vendar rešite/ ni v napadu na kralja. Studija ilusrira jako dobro ogromno moč dveh lovcev. Prva poteza ni težka: 1. n —14. Beli grozi ma' na el z lovcem a5. To mora črni preprečiti. Crni ima samo ena potezo, ki ga reši. Da-•. L « n « X .c J, raa ne t”01:6 preprečiti ma- tov na ti, oziroma na us. vistane torej samo: l. .... nes x ns. jzsiijevana žrtev Črnega lovca za hip osvobodi polje g4, «araoi bi se črni kralj sedaj lahko umaknil. AKo beli sedaj vzame Lfl x h3, Karl bi bua logična poteza, da črni kralj ne uide u mata, bi crni enostavno igral Da8—es. S tem bi Kru mat na d« In el, a obenem prem Dea—e2-|-, kar bi mu dalo zmago, iter je dama navadno močnejša od lovcev. Kaj mu torej preostane v Preti že mat na g2, ako beli umakne svojega lovca f 1. Situacija je videu že brezupna. Ali beli ima drugo rešitev, ki daje tej kompoziciji posebno lepoto. Beli mora črnega kralja spustiti iz matne mreže. 2. Las—el-j-i .... Crni ima samo eno potezo. 2.....Kn4—g4. seie seda; sme beli vzeti lovca 3. Lft x nS f, . . . . Crni Kralj ne more na 13, ker izgubi damo z Lh3—g2. Zato mora vzeti na f4 Kmeta, Nastane naslednja čudna situacija; Crni kralj stoji na črn1 diagonali h2—b8. Obe sosedni diagonali h3—c8 lp hi—a8 drži črni lovec sadi-Prvo direktno, drugo ìndi* r ktno, ker grozi dobiti d»' mo v Lh3—gl čim frn' ralj stopi v diagonalo d* —a8. Ce da beli šah z Wv' •:em 4. Lel—d2-!-; .. . mor» črni kralj iti samo na ^ . KI4—e5. Prav tako tud* na: 5. Ld2—C3-J-; Ke5—d4; 6. Lc3—L>4-j-: Kd5—c7. Cr0> rti'j ne more zapustili di»' sonale h2—b8. Nastane i*' mts z večnim sanom venca;- pa larko cin uide večnemu san**- 7. LD4—a5-i-; K.CY—on. ki jul) temu beli doseže remis. Kes Je' da je Kralj t;sei večnemu sane, toda je pri tem zastavil pot dai#1' 8. L n 3—gs; Dama je zajeta, ramja je remis. Ta študija )ia’ • orno prikaz je. Kato motno je orožje dveh lovcev, Ce pnneta do svoje poln; veljave. in*. Sikošek Boris Nadaljevanje svetovnega prvensto<^ V prejšnji števuKi nam je tiSKarski «Krat pokvaril najvaioel So vest, da je namreč Kesi.e»SKi ko' prvi premagal Botvinu^3, — V petnajstem kolu sta itesnevski in Eutve Kmalu remižir31^ Partija med Botvinnikcm m Keresom pa se je po prekini končala z Botvinnikovo zmago. V XV i. kolu, s katerim se pričel četrti, predzadnji krog turnirja, sla Smislov in ski remizirala, Keres pa je v tretje premagal Euweja. V Kolu sta isuwe ih Botvmnik remizirala, smislov in Keres sta partijo prekinila v Doijši poziciji za prvega. SIPOKT Živahna leta brez gola Prejšnjo nedeljo Hajduk ni mogel v Trst. Sedaj je bila torej vrsta na Partizanu in je res bil ta s plakati najavljen — končno je pa le nastopil Hajduk. Tehnična igra Hajduka in volja do zmage Ponziane je povzročila, da smo prisostovali zelo živahni igri, Hajdukovci so že v prvi minuti otvorili serijo strelov na vrata; a bili so samo streli brez zadetka. Niti prisojene enajstmetrovske Radovnikovič ni znal pretvoriti v gol; oziroma Parola jo je lepo ubranil. Od časa do časa se je zdelo, da je Hajduk prepočasen toda včasih so pa spet zaigrali tako mojstrsko, da ponzianovci skoraj niso prišli do žoge; vendar... gola ni hote-in mu Ponziana odvzema igro iz rok, lo biti. Lepe, zrele situacije je zamudila tudi Ponziana. V celoti se lahko reče, da rezultat ni nerealen. Zdi se, da Dinamo z Metalcem ni imel težkega posla, tako vsaj kaže visok rezultat (3:0), ki ga je Dinamo dosegel v Beogradu. Presenečenje pa Pomeni tekma v Zagrebu. Spartak, W je na lestvici zadnji, in je še prejšnjo nedeljo na lastnem terenu izgubil, je v Zagrebu dobil tekmo proti Lokomotivi (1:0). Pa tudi Sarajevu je uspelo, da je iz Skoplja prinesel točko, ki jo je ugrabil Vardarju (1:1). Ljubljanski Enotnosti pa ne gre nič kaj od rok, oziroma od nog. Spet jc doma izgubila; premagalo jo je moštvo letalcev iz Zemuna Naša krila s 5:3. V Splitu pa je Mornar premagal Rabotnički z rezultatom 8:1! Skedenj spet vodi Ni dolgo trajalo veselje Dreherja. To nedeljo je igral neodločeno s Sv. Ano, tako da ga je Skedenj, ki v nedeljo ni igral in ki ima še sedaj tekmo v zaostanku z zmago nad Pongano (5:3) dohitel; če računamo, da bo ostalo tekmo igral vsaj neodločeno, Potem bo spet sam v vodstvu. Smolo je imela tudi Magdalena: namesto da bi zmagala in se postavila pred Ske-denj, je igrala s Costalungo samo neodločeno (3:3). Trenutno Izoli po-raz z Miljami (1:0) ni škodil — stala •te na svojem mestu. Postavili so se Da Nabrežinci: premagali so Piran s 5:2. Visoko zmago je dosegla Aurora nad Rojanom (4:0). Umag je prema- Triestina premagana Končno je le prišlo... Športniki, ki se radi vdajajo maloverju, bodo sedaj lahko rekli, da je tisti obisk Triestine pri De Gasperiju prinesel moštvu «škalonjo», kot se pravi po tržaško, izgubili So igro z Laziom 3:1) in izgubili so enega izmed najboljših svojih igralec Gianninija (bivšega ponzia-novca), ki se bo moral dva meseca zdraviti. V ostalem sicer Triestina baje ni igrala slabo. Mesta na lestvici ji sicer nihče ni ogrožal, ker je bila Juventus za tri točke za njo; z neodločenim rezultatom v Livornu (0:0) iP^«gfS g..... „ HAJDUKOV VRATAR BEARA JE V KRASNEM SKOKU UJEL ŽOGO (TEKMA PONZIANA; HAJDUK). je še vedno nekoliko zadaj. Približala se je Bologna z zmago nad Fiorentino (1:0), s katero se bo prihodnjo nedeljo pomerila Triestina. Torino je z zmago nad Sapdorio (3:2) povečal razdaljo med seboj in zasledujočim Milanom, ki ni uspel na domačem igrišču premagati Rome (2:2). Ostali rezultati: Bari: Lucchese 1:0, Pro Patria:Napoli 3:1, Ge-noa.Tnter 2:1, Salernitana:Atalanta 0:0, Alessandria:Modena 0:0. Pwcmiajéki ipoltm tedm Hoja Kot prva tekma v okviru prvomajskega športnega tedna se je Izvedla v nedeljo zjutraj tekma v hoji. Pot je vodila od Sv. Ivana po ul. Pindemon-te. Rossetti, skozi novi predor k stadionu, čez Skedenj, k Sv. Marku in navzgor k Sv. Jakobu, kjer je bil cilj. Prispeli so v tem vrstnem redu: 1. Govorcin (Sv. Ivan) v 52 min 22 sek. 2. Uršič (Kolonja), 3. Corsi (Prista- niščniki), 4. Sabadin (Rdeča zvezda -Schillani (Sv. Ivan), 7. Di Lorenzo Ankaran), 5. Milani (Sv. Ivan), 6. (Pristaniščniki), 8. Guštin (Sv. Vid), 9. Corsi (Pristan.), 10. Brezar (Pristan.) itd. Med moštvi si je osvojil prvo mesto Sv. Ivan (45 točk); drugo Pristaniščniki (39) in tretje Rdeča zvezda iz Ankarana. Kolesarstvo Sai Montebello Skedenj (2:0). 23 14 6 3 79 28 j ! 34| ^reher 24 14 6 4 44 21 34 j Magdalena 24 13 8 3 52 27 34 •sola 24 12 8 4 42 36 32 Sv. Ana 22 13 4 5 35 19 30 Aurora 24 13 4 7 37 38 39 p>ran 23 12 4 7 40 24 28 Umag 24 b 8 8 30 35 24 fuvarna stroje\ 21 7 6 8 20 27 20 Milje 23 8 4 11 37 43 20 genziana 23 7 3 13 41 43 17 Costalunga 24 7 3 14 34 49 17 Pristaniščniki- 22 b 4 12 19 37 16 Montebelio 24 4 4 16 28 54 12 Nabrežina 24 6 3 15 27 60 16 ^ojan 24 3 6 15 15 59 12 V kolesarski dirki za veliko mladinsko nagrado (v okviru prvomajskih športnih prireditev) je zmagal Verni (Opčine), ki je prevozil 46 km v 1 uri in 26 minutah. Sledili so mu Ferro (Nabrež.), Fattori (Nabrež-), Marin brežina), Fattori (Nabrežina), Marin (Olimpia), Locateli! (Opčine), Jelu. šič (Sv. Marko), Skerlavaj (Opčine) in drugi. Vseh tekmovalcev je bilo 32. Boks NOGOMET ' ^ soboto se je odigral v Angliji najvažnejši dogoutl: nogometne sezo-e’ finale za angičš .i pokal. Na sta-zh°nU *'vembleyj! v Londonu se je ulj8*0 oltro8 sto t‘SOČ ljudi. Igrala sta - anchester United» in «Blackpool». Magalo je prvo moštvo s 4:2. 2di se> da ne