120 številka.
rtef (^jutranje t/.d«n,1e.)
V Trstu, v soboto dne (>. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
iihaja po trikrat na tedi-n « ieitili iz-danjih oh torkih, Aetrtkih
in MbOtAh. /jutranja izdutije izhaja ob H. uri zjutraj, »#ri rno j-a oh 7. uri verer. Obojno ijeitanj* stane : ia M«u m«*«c . f. —.MO, iavaii Av»trij* I. 1.4t> <« tri nnri: . . . 'J.t« > . , . t .— a« pol lota . . , 5,— . „ . H. — a« »*• leto . . „ 10,— . . „ia. Nt saroćbe hrez priložen« naročnine a«
ne jemlje ozir. Poaamičt"? številko ae dobivajo v jiro-dajalnicah tobaka t' Irntn po a nvt .. v Gorirt po S nvč, Sobotno večerno iidanjo v Iratn 3 m'., v Hortri 4L »A.
EDINOST
Oglasi »e rakune po tarifu v prtilu; na iiatlor z liobe'imi črkami »e plafuj« i.ri>-tiir. k illkfir	i ara Imh vr<tif,
l'0-.lana oumrtn <•« in javni'aalivalo, <|.»-irafi 0|(lH*t itd. p« računajo po pogodbi
V-i dopl«i naj se p.iNtljaji are JuiMvu : ulica Canerm. it. l!(. V«»kn pistno mora biti franaovano, ki»r ttefraukovaiia rb na ipr.ij jinajo. Rukopiai ne no t racajo.
Naročnino, roklninaoijo in >^la*o sprejema uprarnlitvo ulioa Cam<rnu 13. Odprt« reklamacijo »o proite poHuirio.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
m T «<naoaM J« mm / <
Iz govora del. Kaftana
v drugi seji avstrijske delegacije dne 1. oktobra 1804. I.
Že t sjutranjem izdanju od minolega četrtka smo bili obljubili, da podamo našim čitateljem glavno ztniaol ii krasnega govora dol. Kaftana povodom raspravo o poročilu proračunskega odseka o proračunu minister* stva ia vnanje stvari za leto 1805.
Oe ski delegaije so bili letos in prejšnja leta jedini v delegaciji, ki so očitno in od* ločno grajali našo v na njo politiko, odnosno nato sveto zvonima dvoma državama, kateri ■ti v nedavni minulosti — kakor nas uči igodovina najnovejše dube — usekali globo* kih ran * starodavno in častitljivo telo države avstrijske in dinastije Ilabilurgov.
Kakor snano, smo tudi mi veliki in nepoboljšljivi skeptiki, kedarkoli nam je pre-motrivati vnanjo politiko avstrijsko, kajti nikakor nam noče prnv v glavo, da bi bili naši savesnioi — Nemčija in Italija — stopili v to sveso lojalno, odkrito in le s tem namenom — a nprav to se navaja kot glavni argument v prilog trosvesi —, da ae vtdrli evropaki mir, Še manje pa je verojeti, da bi bili aklopili to svezo is sgolj ljubezni do naie države. O iutstvovanji teh dveh naših savesnic je čitati v zgodovini davno minulih in tudi novejših časov jako temne, žalostne atrani — in ako je igodovina ros učiteljica narodov, potom nam aoveda ne sme šteti nikdo v slo, ako smo in ostanemo naj-bržo tudi v bodoče: neverni Tomaži.
Seveda, ako motrimo stvar se sgolj človeškega etaliiča, potem moramo reči, da je Avstrija, atopivži v sveso se avojima nekdanjima tradioijonrlnima nasprotnicama, dala sama sebi najsijajnejše spričevalo ; do* kasala je, da jo prešinja duh krščanske ljubezni in krščanskega utmiljonja, dokazala je, da rada pozablja na prebito krivice in da rada odpušča onim, ki so jej sekali globoke rane* Premagovati samega sebe, zatirati in kon6<no tudi satrti črva žalostnih sporni* nov na prestane tužni dni, posabljati in od* puščati, to je pač najvišja krščanska čednost in najlepše junaštvo — in takega junaštva ae ne treba sramovati nikomur. Kdor se more ponašati s tako čednostjo in takim ju* naštvom, ta atopa lahko jaanim čelom in povsdigneno glavo med avet, kajti, kjer se prikažo med blage ljudi, porečejo mu: Ti ai plemenit človek.
Tako moramo suditi, ako ae poatavimo na sgolj človeiko stališče. A vse drugače ae nam kaže stvar se p o 1 i t i š k e g a ata-lilča, kajti v političnem življenju veljajo in morajo veljati posebna in drugačna načela, nego pa v navadnem Človeškem življenju. Politiško življenje ima svoje posobne sekono
PODLISTEK.
153
Kmetski upor.
jiDffil ieilnvjatt ym veku.
— SpUal Argunt Senoa. Pfeloiil 1. P. Planinski. — Komisarji ao izročili (Jršuli zopet grad Sosed. Viaoko je nosila ohola udova glavo, lice in oko ji je sevalo v zlobnem nasmehu, ko je hodila v grad, iz katerega jo je aegnala krivica. Tahi pa je čepel potrte glave kraj svojega kamina, zrl v gladka kamenita tla in škripal od jeze. Dvoje vragov je atauovalo pod jedno streho, dvoje besnih duš v jed nem peklu. Enkrat še se je poka-sal Tahi pred svet. Osemnajstega svečana leta 1573, malo dnij po Gubčevi smrti, zboroval je v Zagrebu ibor kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, iu l:o se je plemstvo razcepilo, privlečo se hipoma v zbor si-voglav, zgrbljen starec, žoltega uvelega lica, bodeč ob bergljah, uprt na svojega sina: Tahi. Vrišč hipoma potihne — samo zamol-
in gorje državi, ki bi hotela prezirati te zakone! V človečkom življenju jo pozabljcnje pač Upa, vsvišena čednost, toda v političnem življenju se ta Čednost le prerada pokaže kot neodpusten in v svojih posledicah nepre-računljiv pogrelek.
In ker nam je zgodovina živo prod otmi, ker nikakor ne moremo pozabiti na to, kar je bilo, ker so nam živo v spominu nebroj krivic in krvavih udarcev, katere sti nam naklonili naši zaveznic', jo tudi opravičen naš sum, da se nam nekdanji naši nasprotnici nisti približali is pravega prijatelj* stva, ampak da so jih do te zveze doveli poieboi odnušaji in pa osiri na svojo lastno korist: ne radi nas, ne radi ljubega miru, ampak le radi sebe in svoje koristi in svoje varnosti postali sti Nemčija in Italija naši zaveznici. Trozvezo je ustvaril le razum, sroinaših z a v e z n i c n e v e s t i n i« česar o tem.
T&ko je naše uverjenja in to uverjenje je globoko ukoreninjeno v našem srcu — saj je utemeljeno v zgodovini.
Naši dvomi na odkritosrčnosti trozveze veljajo še posebno nali saveznici tam-le onkraj velike luže. O tej naši zaveznici imamo mi svoje posebne misli, a monimo, da ves narod slovenski čuti in misli s nami. Tu pa nam ne kliče samo zgodovina, tu nam klifo tudi sedanjost: Bodite oprezni, no zaupajte!
Verujmo v božjom imenu, da hočo oficijelna Italija pošteno spolnjevati vae obveze, koje jej nalaga trozveza, toda pozabiti ne smemo pri tom, da je tam doli n o-oficijelna Italija megočen in vthu tega v svoji muhovitosti noproiaČunljiv činitelj. O tej neoficijel ni Italiji pa smemo reči mirnim srcim, da nas — kako bi rek.M hitro, da no bi bil izruz pretrd P — nima rnd«. To tno imeti rado* pa je poslalo narodni« tradicija, vsrastla is navskrižja inteiosov obeh držav, te odnoftnjo jo vzgojila zgodovina. A narod no pozablja tako hitro, kakor pozablja posamičen človek, kajti politiško in uiodna-rodno življenje se giblje in vrši po posobnih zakonih, koje morejo pač prikrivati bistri državniki v trenotkih zadrege, toda rasvelja-viti jih ne morejo nikdar.
In da smo odkritosrčni, moramo priznati, da je tudi pri naa tako ua strani »eoficijelne javnosti, saj kolikor se dostaje nflroda slovenskega. N« med politiko po poklicu, ampak med priprosti nitrod pojte in tam so prepričate, da je tudi pri nas postalo tradicijenolno tako čutstvovnnjo, kojemu navadno ne pravimo — vroča ljubezen.
Povedati smo torej hoteli, da se je nnš ukepticisom glede na trozvezo porodil iz spomiuov na minole dni in na žalostne dogodke in pa iz tiadicijonelnega čutstvovanja vitega naroda. V prihodnjem članku hočemo pa pokol šepet se razlega po zboru. Starec stopi pred vzvišeni stol bana Draškoviča, kateri gladi brado in upira BVoj srpi pogled vanj. VzdignivSi suho desnico, izpregovori dihtečim glusom Tahi:
— VelemoŽni, pročastni gospod ban! Slavni Btanovi in redovi kraljevine! Prod vaše lic? prihaja slab, obnemogel starec, pred vas, ki ste vrhovno sodišče v ti deželi, iu zahteva od vas pravico; zaslužil sem, da me branite, ker Bem služil zvesto trojo kraljev, ker mi je ta moja roka iznemogla, vihteč sabljo na obrambo domovine. Sedaj sem osušeno deblo. Ne žolim drugega, kakor du zadnje dni burnega življenja preživim mirno pod svojo streho, da mirno umrem. Ali vragi no puate. Zavihteli so sekiro na to suho uvelo deblo — name. Ne morem doati govoriti. Slab som. Saj veste, čeaa vas prosim. Ko so zlobno dušo nahujskalo zoper mone zversko kmetstvo, izročili so komisarji šiloma gospe Uršuli Iloningovi polovioo mojega po-
dati razlego, s katerimi se češki delegatje utemeljevali svoje nasprotntvo do trozveze in iinSe vnanje politike sploh.
Mestni sv6t tržaški.
(XXir. seja dni 1. oktobra 1894), (Konec.)
Po odobrenju proračuna v omenjeni obliki, ponovil jo svetovalec Nabergoj svoj predlog, odnosno dnevni red, da naj zbor imenujo posebno komisijo 7 članov — izmed kojih dva okoličanska zastopnika — katera komisija naj na licu mesta poizveduje o potrebščinuh okolico glede vode, cest, razsvetljavo itd. ter naj so zajedno osvedoči o tom, da zares razni občinski uradniki zlorabijo svojo službeno oblaci ia da mnogokrat postopajo protipOBtavno. Sedaj pa so jo oglasil vojeviti svetovalec dr. V c-n o s i a n, da pobija ta predlog — seveda po svoje — trdeč, da se proračun občinske uprave dovoljno obzira na potrebo okolice (P P) in sicer v toliki meri, kolikor pripušča denar, ki je na razpolago. Nihče pa ne more zahtevati, da bi so potrošili vsi dohodki občine le zh okolico (!), kajti mm go potreb ima tudi mesto, za kojo jo treba poskrbeti. Govornik ju zbadal na to zastopniko okolice, Češ, da bo se isti baš ob tom trenotku (o glasovanju) izrekli proti proračunu (To je. I« pri jodni točki, a okoličatitki zastopniki so menda znali zakaj. Ur.). Govornik nnglaša zatem, da ga ni uioata v celi monarhiji, eigar okolicu bi bila v tako dobrom, v taU srečnem položaju fP P), kakor je baft okolica tržaška. Sklicuje so v dokaz evojo trditve na kmetske občine na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, koje da bo v mnogo slabšem položaju. Tržaška okolica n. pr. stt more služiti mestne ubožnico, bolnišnico, »i-n.tišča iti drugih Jobrodelnih zavodov, z jedno besedo: tržaška ekolica je v takih odnošajih proti mestu, da ai okoličani snrni gotovo n e ž e 1 i j o n p t o m e m b e v d a n a š n j i upravi (P P). Govornik opozarja zastopniko okolice, da oni niso le okoiičanski zastopniki v ožjem smislu besedo, ampak da so sveto* valoi celokupne občine. Mestni srdt pa v kolikor more, vedno in vseloj pomaga „opravičenim" potrebam okolico (P) in ustreza .umestnim" zahtevam (P). Kljubu vsomu temu pa da nikakor ni smuti zahtevati, da bi tudi v okolici uveli vso t«, kar jo potrebno za mesto, n. pr, električno razsvetljavo itd. Zuklju&ujo '/. izjavo, da ju proti Nabergojovomu predlogu gledtt posebno komisije, katera naj bi na licu mesta preiskovala istinitost pritožeb in to radi toga, ker ao itak v vsoh posamičnih slučajih vrši disciplinarna preiskava, ako so koji uradnik pregreši proti svojim dolžnostim in ker bi bila posobna komisija, postavljena nad glavo županovo, no to nepo-
aostva, mojega, pravim, kor *eu> ga za avojo novoe kupil. To jo krivic*, grda krivica. Ni bilo dovolj, da so me plenili, požigali, odirali, da je žugala smrt moji glavi. Sedaj naj se šo dolim ž njimi. To jo krivica, pravim,— in starec zmaje jezno z glavo —, jaz ne poznam komisarja, jnz priznavam samo naše sodišče. Bodite pravični, vrnite mi mojo. Jaz protestujom proti sili, najsi jo tudi kraljova! In starcc vzravna glavo in pogleda motoih očij bana.
— Gospoda slavna! piano Brdito pokonci Stepko Gregorijancc, kateri jo doBloj povožene glavo sedel v kotu, gospoda slavna! Proteatovati moram jaz za svojo taščo, gospo Heningovo. Kaj P Do tega je prišlo P Mar sodišču iu zakon nič no veljata v ti deželi P Mar jo razbojniku svobodno jemati tu je P Ali ni bilo dovolj krvi in bedo P Ali naj je bo še več P Sodiščo ju izreklo pravico, kralj jo zaukazal, komisarji so zvršili. Kdo se sme vzdigniti zoper kralja P Posestvi So*
trebna, ampak celo protizakonita. Zato izraža svojo nadejo, da zbor odkloni Nabergojev predlog,
Svetovalec vitez Nabergoj omenja v svoji repliki, da se sicer no mara meriti s govornostjo tlr. Venezifna, a dr. Voneiian da se je mogel menda o^svojem popotovanju preko Štajersko — ako je pohajal šolo na Dunaju — vendar osvedočiti, da so tamošnja sela v mnogo boljšem stanju, kakor pa našo okoličanske vasi. Kar pa se dostaje raznih dobrotvornih zavodov v mostu, naglasi! jo govornik jako srečno, da imajo okoličani popolno pravioo do istih, kajti okolica plač ujo sa vzdrževanje teh zavodov posredne in neposredno d a v k o. Govornik ponavlja na kratko že objavljene težnje in nedostatka v okolici, o katerih je bil obširnejšo govoril tekom razprave ; omenja med ostalim še poaohej, da hi bil n, pr. Grijan pod boljšo občinsko upravo prav lahko nokaka vrst tržaške Nizze, a faktično nima danes niti jednn poštene ceste ; iz vsega zaključuje, da jo taka k>mit'ja zares potrebna in šahtova, da so imenuje ista. Svoj navdušeni govor zaključuje s sv. rilom, da, ako noče mostni Hrot pomagati in odpiaviti navedenih nedoitatkov, znala ai bode okolica pomagati drugim potom; obrne so do vlade, do kojo inu popolno zaupanje, in ako pa vlada no bi ukrenila potrebno, obrnejo bo okoličani s svojimi pritožbami do najvišega mesta, do Njog. Vol. Gusarja. Okoličani zahtevajo jako mulo, oni hočejo le to, kar jim g r e. (Ilrup),
Svetovalec dr, V o n e z i a n pobija viteza Nabergoja, češ, da jo krasna tržaška okolica sama k iva na tem. ako ni tako ove-toča, kakor bi mogla h:ti in kriva jo na tem, kor s svojim obnašanjem proti meščanom odbija (P) iste od obiska. Kar pa so dostaje uravnanja in popravo o.e-atA jo treba tudi v mestu urediti ra/.no cente; glede vodo pa pravi, da, ako nima oko* lica zadostno vodo, jo treba opomniti isto tudi z ozirom na mesto, kajti tudi v mestu primanjkuje vodo. Ako pa so zares nujno potrebo v okolic', poskrbita naj mestna de* legacija in pa stavbarski urad, ne da bi bilo treba za to posebno komisije. — R. Luz-zatto so protivi Nabnrgojevomu predlogu s finančnega stališča in prosi Nuborgoja, da naj u m a k n o avoj predlog. Svetovalcc Na b er* goj odgovarja, da svojega predloga no umakne, toda, ako mestni av<H ukrene potrebno, na da bi bil imenoval posebno ko-m sijo, bode on vaojodno hvaležen zato. £upan je dal Naborgojov predlog na glasovanju, a kakor je bilo predvideti, bila je veČina n o-lidarna proti predlogu, a podpirali so ga le navzoči 4 okuličanski podanci. (Unu-ronorja zopet ne poštevaino kot zastopnika okolico. Ur.). Prodlog jo toroj padel in s tem jo končata seja.
acd in Stobica sta dodovina lloningovega rodu, a tuja kukavica se je vtihotapila v mirno guozdo in ga razbojski vzela. Gnjavil in davil je nousmiljeno kraj, da so jo jok čul do Boga. Vi sto bili priče krvavih dejanj, vi veate, da je kmetska ruzjarjenost pretila uničiti vso pravico plemstva. A kdo jo temu kriv, kdo P Tahi I Da, on! In sedaj, ko jo v domačem boji toliko duš pogublje-nh, ho jo polovica naše deželo krvava puščava, sedaj, ko so je zaspana pravda po toliki nesreči probudila, sndaj zahteva začut-nik vsega zla svojo pravico. Kjo ima ta človek dušo P Kje ima obraz P Sramota ! Grohota ! On no priznava komisarjev sedaj, ko so storili pruvicn, pač pa jih je priznaval prej, ko ao delali krivico, ko so mu izročili po krivici oelo poaeatvo. In smo priti na ta posvečeni prag P Iti sme stopiti pred bana P Kje mu jo poštenja P
(Daljo prib.)
Politiške vesti.
Delegacije- Givor dra. Slave t «eji avstrijske delegacije dne 3. t. m. o upravi Bosne in Hercegovine nam je popolniti na-etopno. Dr. Slana je rekel, da i« to kale nt alabo ?e»t, da ao vladna glasila oapala govornika le popred, nego je »ploh kaj govoril. Govornik priposnava aicer lep napredek glede obćil, iolstva, pravosodja in zdravstve-nih raimer, vendar pa jadikuje kmet o gospodarskem pritisku. Uataje v Busni ao se porajale vaikdar radi gospodarskih raimer, nikari pa ta to, ker Turki niso hoteli zidati avetovnih kopališč in vladinih hćtelov. Pravi patrijotisem vidi govornik v ten, ako govorimo reaoicn, prašno hvalisanje in prikrivanje ne pomaga prav ni<*. Govornik opitoj« na iiroko, kako neumestno in pogrebno poatopt policija, kar te bolj povekiuje nesa-dovoljnoit. Zalog uplaćenih glob znaša nt primer ie milijona goldinarjev. Svetovna kopelj v Ilidii polrla je bajo žo milijone in Doinjaki toiijo, da ae zadosti putri v tej jedni sami kopolji. Me to aa konjske dirke, naj bi akrbeli rajo aa elementarne iole in kultura naj bi pričela pri ijudeb, ne pa pri konjih. Govornik bi ielel pojasnila, ali je res, da ravnatelj brodar-tva v Serajeveta vloće plačo 5000 gld., a da mu je voditi mornarico troh
—	Čolničev nt neurejeni Drini P Istotako bi ielel pojasnila glede prodaje gotdov tvrdki tforpurgo, katera tvrdka da dobiva ii Bome dobiček jednega milijona na leto. Za obrtne in goapodarake namene ao atori premalo, temveč pa ta nevarna in negotova industrijska podjetja. Pred vaem pa treba urediti gospo* darske odnuiaje, kakor amo bili obljubili pred okupacijo.
Odgovor ministra Kallajr amo te načrtali T glavnih potezah v večernem iidanju od minolega četrtka.
Ogeraka delegacija je vaprejela okupacijski kredit in vojni prorafiun.
Cerkveno-politi&ke predloge v ma-gnatski Zbornici. Ministorstvo Wtkerle jo ▼ nevtruoati, da ae iapodtakne. Opozicija proti poatavoima načrtoma o svobodnem izvrievanju vereispovedtnjt oairoma o dovoljenem brez-verstvu, in pa o recepciji Ž dov, je hujSa, nego si je domišljal g. W« okorle. Katoličkim in pravoalavnim eorkvenim dostojanstvenikom pridrniili ao ae tudi protestantjo, kateri po* poslednji so — kakor mano — glasovali aa civilno poroko. Toroj celo protestautje, ti ■veiti podajači Žido-Madjarov, ao se ustruiili gromih posledic, katero bi bih neizogibne ta javno morilo, ako bi so določilo aakonito, da smo vsakdo, kadar mu drago, od kričanake vere prestopiti k iidovstvu in da bi ao postavno urojalo razmere tudi taoih oseb, ki odstopijo od jedne vere, a ne pristopijo k diugi — dr. bi ae torej aakonitim potem pri* pomalo — bresverstvo. V svojem napuh« je bil madjeraki Israel vendar malo predrion : moč korupcije menda celo na Ogorskem ni tako ailna, da bi mogla pronaiati tako teio
—	vsaj jeden steber, prutoalantski, jel ao je majati.
V ntdtljni raspravi je naglašal arbski patrijarh Brtnkovič, dt ti zakoni bi prinesli st seboj le imeiujavo in nemir, koristili pa ne bi nikomur. — Tudi protcsttntski 8kof Siasi ae iajavlja odločno proti breiveratvu.
—	Oriko-vzto&ui ikof Popea je rekel, da se vat veroizpovedanja morajo »družiti proti skupnemu sovražniku. Če tudi danes ne bode vspeha, tli knneftni vsprh ne izo-stane. — Grof Štefan Sitptrv meni, dt tem stkonom je ntmeu lo ta, da ae na Ogerakem udomačijo izrodki drugih držav. Deielo poplavijo anarhisti in norižn'ce ne bodo doata velike, da bi moglo vsprejemati vse prosilce. — Danes ae nudaljnjo rasprava, ker se je ogltailo ie več govovnikor.
Carska obitelj ruska dospelt je pred-včsrtjnjem v Jalto.
Apostolskim prefektom za italijanske kolonijo v Afriki je sv. stolica imenovala patra kapucinov Carbonara.
Vojska mod Kitaj cm in Japonsko. Is Tokia javljajo, dt je tamošnji angleški odposlanik dobil od Japonske vlado zgotovilo, dt istt ne stori ničesar pruti Shangaiu. — Is Londona javljajo, da bo so v rainisterskem svetu aporazuineli popolnoma, kako jo postopati v varstvo angleških podanikov, iivečih v Kitaju.
Različne vesti.
Na vol teki thod v šktdnju opozarjamo
ie enkrat vsa čistite volilca I okraja, proseč jih, da se uieleie polnoitevilno tega shoda. Shjd se bodo vriil prihodnje nedeljo v gostilni gosp. Antona SancinaCVmota. Začetek ob 4. uri popoludne.
Novi načrti Italijanska gospfiJa slutijo m«!nda vendarle sami, da gre močno niadolu i njimi, vslic vaej navidezni moči in slavi in vale vsem mogočnim prijateljem. Obhajati jih je sačel čut, da tako, kakor je bilo do-aedaj, ne more trajati dolgo ter da utegne kmalu popihati druga sapa. V tem strahu in v tej stiski jeli so kovati nove oaČrte, kako bi bilo vendar-le mogoče vzdržati untftno itrne-naravno gospodstvo Italijanov v deželi Istrski. Kakor navadno, je nnjpogumnejii v svojih načrtih vrli naš „Indipendento* — ta list daje v svet moder nasvet, da bi se Istra administrativno spojila t Trstom, kjer imamo posntno „galerijo*, ki ume toli isborno voditi razpravo v zbornici. O tem fa-mosnem nasvetu spregovorimo v prihodnjem članku.
Vendar onkrat! Dne 30. m. m. progla sil je alavni upravni odbor občine Podgraj-ske, dt je imenik voliloev st volitev občin-akega zastopstva razpostavljen vsakemu ob-čiiiarju na ogled od 1. do 20. oktobra. Rok za ulaganje reklamacij proti temu imeniku je določen od 30. oktobra do 6. novembrt.
Gospodje upravitelji ao so vendar enkrat sgtnili potom, ko so sa tri tedne prekoračili dobo, predpisano po zakonu at obnovljenje občinskega mstopstva,
Volilci občine Podgrajske posvani bodo torej kmalu, da dajo tasluieno sadoftčenj« na nesasluienem žaljenju moiu, ki je po svoji raiumnoati, po svoji neutrudni delavnosti in po svoji požrtvovalnosti isvleke! občino is blata; možu, čigar snačaj in Čigar roke ao čiste kakor ilato. Pomenilo bi, da hočemo žaliti ogromno veČino voliloev Podgrajakih, ako bi dvomili lo ta trenutek, da se volilci Podgrajski ne pokaiejo — moia! Mi pričakujemo volitev radoetnim srcem, ker smo prepičani, da je ie dovelj poitenja v občini Podgrajski.
Ploina va|« pri „Triaikem Sokolu* ao ne prično ie v uodeljo dne 7 oktobra, kakor je bilo določeno, ker se delajo v telovadnici velike priprave sa otvo* ritveno alavnost. Kedaj prično pleane vaje, priobčimo pravočasno nt tem mestu.
Vabilo k občnemu zborovanju podpisanega učiteljskega druitva v Gorjanskem (proklienje Komen radi ntsttlih ovir). — Vapcred: Petje od 9—10, potem 1.) Prtkti-čen poskus. 2 ) Otročja trmoglavost. 3) Ras-noteroati.	Učit. društvo v Butani.
ODBOR.
Podpora uboinlm udovam. Dnć 2. decembra t. I. razdelijo ae sopot dohodki od mestnega svćta osnovane ustanove .Cesar Frtn Josip I.V Obresti te ustanovo ae rta-delijo med uboine udove (s otroo) delavskega stanu, pristojne v tržaiko občino in aicer v zneskih najmanj 36 in največ 72 gld. Podpora veljt le sa leto 1895. ter jo ispltčt mestnt davkarija v posamičnih obrokih 1. dne vsakega meseca, razdoli in odkaže pa to podporo mestna delegacijs. Prošnjo do 31. t. m. II. odseka mostnega magistrata. Pro-aitelj' co ao mortjo v proinji izkazati i da so udove in koliko otrok imajo; da je bil pokojni aoprog delavskega stanu ; dt ao uboge; da so nromadeievanega ponašanja in da ao priatojne v tržaiko občino.
Vročinska bolezen v Rifemberku. Is
Gorici poročajo, da se pojavlja v Rifemberku žo mesec dnij vročinska bolezen (tifus) uprav epidotuiški. Vzrok toj bolezni je menda slaba pitna voda. Oblasti ao taprlo 4 vodnjake.
Umestni preosnovi pri tržaiki pošti.
V kratkem se preseli tukajšnji c. kr. poštni urad v novo puttno palačo. Ko se to sgodi, uvede poštno ravnttoljstvo dvojo jako umestnih proosnov glede denarnih in poštnih tovornih pcšiljatev. Prva proosnova sestoji v tem, da prinese listonoia poleg deuarnih nakaznic tudi nakazani denar v hitfa, druga pa v tem, da pošta dostavi tudi poštno-tovorne pošiljatvo a posebnim vozom tudi neposredno prejemniku v stanovanje. Za talce pošiljatvo plača sprejemnik neznatno takao, namreč za pošiljatvo do 5 kg. 5 nČ., sa pošiljatvo od 5 do 10 kg. 10 nč. in sa pošiljatvo nad 10 kg.
15 dč. Pošta opravi proti odikodnini S odnosno 10 nč. tndi manipulacijo pri carinskem uradu gledć takih poiiljatev, katere so podvržene uiitninski carini. Kdor pa ne mara •prejemati denarnih in poštno-tovornih poiiljatev na dom, ampak jih hoće povzdigniti na pošti sam kakor doslej, prijavi naj to poštnemu ravnateljstvu st vstk slučaj posebej ali pa enkrat st vselej.
Razprava proti Suligoja, bivšemu načelniku mestnih straiarjev, ki je bil ie f drugič rasosesaril avojo ieno, vriila ae je danes. Su* ligoj jo dobil zaradi težkega telesnega po-Akovanja 6 mosecov ječe. Državni pravnik pridržal si je pravo pritožbe zaradi prenizke ka*ui. lUzprava jo bila tajnt.
Zblaznel. Predvčerajšnjem popoludne je nenadoma zblaznel 32Mni Lloydov maiinist F. M., zahtevajoč od raznih gostov v neki gostilni v ulici Lazzaretto vecchio, dt mu posodijo 500 gld. Poklicali so Treveaa, kateri jo bltznega potolažil s tem, da mu jo dal nekoliko goldinarjev „na račun* in gt Iep6 svtbil s seboj v bolniin'c.
Zaduien dimnikar. V selu Wadovicse v Galiciji jo te dni dimnikar v odsotnosti kuharice splezal v dimnik, da gt očisti. Vrniv-it so kuharica, napravila je ogenj, kajti ni znala, dt je človek v dimniku. Čez nekoliko minut p« telebne nesrečnež iz dimnikt nt ognjišče — mrtev. Gosti dim gt je bil «t-duiil. Prestrašena kuharici je spravila vse sosedstvo nt noge; toda dimnikarja nt mogel oživeti nihče voč.
3>/a milijonov frankov poneverjinlb. Dn<5 3. t. m. je naročil baron Hirsch v Parizu tobče spoštovanemu* sentalu Pingaultu, da mu proda ogromno ptrtijo sladkorja. Mešetar je res isvriil nslog in dobil st prodano bltgo tri in pol milijont frtnkov. K malo zatem pa je pribite), navidezno ves poparjen, k baronu Hirsohu in mu objavil joktje, dt mu jo ukrtdel neznan človek to ogromno svoto, tatu pt dt ne more niti opisati, kakšen da jo bil. Baron Hirsch seveda ni veroval niti besedice svojemu sensalu, tmptk odpustil gt je „popolnoma mirno" (znamenje, da baron Hirsch prav lahko občuti zgubo 37. milijonov, ker ima ie mnogo drugih), todt komaj je odiel mešetar, prijavit je baron to atvtr policiji. Pingaultt ao zaprli in nezvesti mešetar je rea pripozntl, da je denar poneveril, ker je isgubil glavo, videvii tako ogromno svoto. Denar je ntložil pri neki btnki, torej ga dobi baron Hirach nazaj. Isti baron je preklical avojo ovadbo, toda policija ne izpusti Pingaulla.
Policijsko. Predvčerajinjem ao taprli 85 letnega berača Ivana Benct is Koprt, ker je nadlegoval v ulici Belvedere ljudi j, proseč miloščine. — SOlotnega težaka Fr. A. iz Sežane ter 291etnega tovariša mu Alojzija B. it Kočevja zaprli so, ker sta pijana razgrajala po mestu. — 29letni težak Fran K. it Št. Vida nad Ljubljano je bil pred nekoliko dnevi ukrtdel (apetarju Avgustu Degrtsniju rtsno obleko, vredno okolo 35 gld. Predvčertjinjem so gt ttstčili policijski organi ter ga odvedli v zapor. — V novem pristaniiČu so ststčili 39!etnega težaka Josipt Z., ko je krtdel kavo. Stražarji so mu odvseli breme, njegs pa ao odpeljali na — prižgano juho.
Sodnijsko. 381etni kroinjar Ivan Veruzsi is Trstt je bil predvčertjinjem obsojen zt-radi tatvine na 10 miaeoev teike ječe ter pride po prestani ktzui pod poaobno policijsko nadzorstvo. Dne 4. avgusta t. 1. gt je namreč tasačil polic. ofic. g. Tis, koje prodal v neki prodajalnici v ulici Solitario 30 kg. bržkone ukradene ktve. Zttoženec je aicer trdil, da je bil kavo kupil od „uepo-zntuoga* mornarja, toda njegovo itpričevtnje je malo verojetno, ker jo Venuzzi znan tat in je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. — SGIetni oženjoni trgovec Marko Bacega, italijansk podanik, je dobil predvčerajinjom 4 mesece težke ječe zaradi tega, ker je bil sapeljnl ISletno Marijo Pader, katera je hodila kupovat v Bacegovo prodajalnico v ulici del Farneto hit. 46 in ji posneje preakrbel cel6 strupa, da ai bolehno dokle konča življenje. Po prestani kazni isženejo Bacego is Avatrij«.
Koledar. Danes (6.) : Brunon, op.; Fida, muč. — Jutri (7.): 21. pobinkoštna nedelja. (Nedelj a rožnega venca.) — V ponedeljek (8.) : Br'gita, vd.; Šimen (Simeon), spozn. — Prvi krajec. — Solnce iside ob 6. uri 9 min., zatoni ob 5. uri 29 min. — Toplota včeraj : ob 7. Uri zjutraj 13'5 stop., ob 2 pop. 21 stop.
Najnovejše vesti.
Budimpeftta 5. Driavno-zborska delegacija je pričela™ raspravo o rednih potrebiči-nah za vojako. ^Mladočeiki [delegat Brzorad je isjavil v imenu svojih tovarišev, da bode glaaoval proti proračunu za vojako in sicor z osirom na notrtnje rtsmere nt Ćeikem in nt sttliiče, nt kttero se je posttvila vltda nasproti čeikemu državnemu prtvu. Predsednik je pretrgtl govornikovt nsptdtnjt z opazko, dt naj nikar ne govori v rttprtvi prortčnnt zt vojsko o čeikem držtvnem prtvu. Govornik je ntgltitl nesrečne nasledke milittrismt ter sthtevtl skupno rttorože-nje vseh dritv. Jednt — katerakoli si bodi — velesila ntj prične s rttoroienjem. Dotični državnik, ki bi to izposlovtl, bil bi ntj-večji dobrotnik človeitva.
Lvov 5. Pri nekem shodn voliloev je iajtvil sinoČ državni poslanec Kapesinski, dt ett se ttkoj po nastopu koalicije obvestit miniatra Madeyski in Javorski klubu Polji-kov, da isvriita volilno preosnovo ie tekom sedanje legisltture, dt te bodo torej volitve leta 1897. vriile že nt temelju novih volilnih zakonov.
LVOV 5. Vojtiki poveljnik v Požunu, ntd vojvod t Friderik, pride kot poveljnik vojt v Lvov ntmesto knett W ndiachgrft'zt.
London 5. Gltvni predmet včertjinji ministerske seje je bilo posvetovanje o nevarnostih, ki pretijo tngleikim interesom vsled vojnt nt Kittjskem. Angleikt vlada je nkt-ztla, dt odpotuje ii Indije 6000 mož; prva brigtda te čste ae ukrca dne 13. t. m. v Ktlkuti in odpluje v Hongkong,
Berolin 5. V tem ko it Pariza in ts Londona pribtjtjoča poročila sttrjujejo, dt ruski ctr ni nevtrno bolan, jtvljtjo „Berliner Ttgbltttu* it Peterburgt, dt je tdravstveno stanje earjevo telo nevarno. Zdravnik prof. Lejrden je nasvetoval, da odpotuje ear pod mtlejie podnebje, menda v Krf Spremljal gt bode bržkone tdrtvoik prof. Sthtrjin. Ctr želi, da ga spremijo tudi sinovi.
Trgovinah« bnojavk«.
Bttdimpsita. Pšenica za jesen 6 21-ft ?S, ta spomlad « 7i S ?8 fCnraaa aa oktobar « J5 do « 90. Oves it spomlad 5 74-5 7« Ri nova A 00-510.
Pioiiio* nova od 78 kil. f. 6-25—fl 80, od 7» kil. f. 8 90 -« 85. od 80 kil. I. 6 35-A-4«. od 81 kil. f. 0 40-6 45, od H9 kil. for 8 45—6 50.
■ttfmen 6 25 -8 40 ; proso 6*70—5.90
Planica; Nalo ponudb, povprošavanje dobro, trg stalen, 8'/, nč. dražja. Prodalo sa ja 20.000 mat. stot. po stalnih csnah. Rž 5 nri. dražja. Ov a Jako stslen. Vre m«: daievno.
Prtga. Naratinirani sladkor sa oktobar f. 13-27 december f. 18'82, del.
Praga. Centrifugi novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpeli\j»tsv preoej f. 80 75. Kovamber-maro f- 80.---S0.25. Conoassć za november-maro 80-25 do 80*50. Četvorni sa oktober 3175. November 81*15 V glavah (sodih) sa polovico oktobra 82'/., sa k o ose oktobra 82.
HtVTS. Kava 8antoa good averaga sa oktobar 80'—, aa fabruvar 79 mlačno, polom.
Haatarf. Santos good average m oktobor 70 75, docembei 65 75, marc 01*75 Jako mlačno, polom.
Duna^ssHsa bova« B. oktobra
1BB4. daaea v£eraj
Driuvni dolg v papirju .... 98 90	98*75
. „v srebra . . . , 98 90	96-80
Avstrijska renta v tlutu . . .128.10	121*95
. , v kronah . . . 97*90	97*95
Kreditne akcije....... 870 —	88950
London 10 Lst....... 124 15	124 05
Napoleoni......... 989 987'/.
100 mark ......... 60 95	80*95
UK> italj. lir....... 45 85	45 20
Gostilna"
v vetjem kraju na Notraivjskenfiia najprimernejšem prostoru, d& se v nnjem pod ugodnimi pogoji. Isti se poizvedo pri urednifitvu tega lista.	i~s
Gostilna „Stoka", rTAJ&S
poleg kavarne „Fabris", priporoma sa Slovencem r mostu in na deieli. Toiijo se iaborna vin* istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino t.« debelo, tako meiAanom, kakor na deielo. Cl.
Mlekarna Frana Griine p1.,?.
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunnerja it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, svei* (friina) smetana. Na znhtevanje, poiilja se tudi na dom.
Martin IfHFa Pi4 Z» s- Oiomini jt. i.
m dl IIII	ima trgovino i mnogovrst-
nim lesenim, ioleznira in louienim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Gl.
,Commerolo' laz ,Tadaaee<
v ulici Ca*erma, glavni shajaliiii triaikih Slovencev vseh Btanor. Sa razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk %s priporoma Anton dorli, Gl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanaj atih murvsdi", pri-
poroča ho slavnomu slovenskemu obMnstvu sa obilen obisk. — Tofiila »e bodo samo do-mačsi Izvrstna vina. 104 93
Lastnik politično diuitvo .Ediuost* — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisks Tiakarut Doleno V Tratu.