St. 270 Httiiia plaćana vjpfeMhftp crrem ni u pista)
V Trstu« v torek 14. novembra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Latafk XLVII
■ --—■ -—:—-
fehaji, izvzemli pondeljek, vuk danvzjfcirai.Ui«ihriltvo: ulica w. Fraačifka jLsiSkcga SL 20, L nadstropje. Dopisi -jtaj, se poSHJaj® uredništvu. Ne rankkina pisnu »e ne »prejemajo, rokopisi seMfe vračajo, ^dajatelj in odgovorni urednik Anton Oerbec, — Ustnik tiskan**, t" .. ilštttne Edinost Naročnina tnasa xa mese L 7.—. 3 mesece L T	leta L 32.— In celo leto L 60.—
Za inozemstvo mesečno 4 lire več.	oi« uredniitva in uprave St *

EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolic* po 20 cent — Oglasi se iačunajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57
Težave na Vzhodu
Gršk: poraz v Anatoliji in zmaga kema-iistov vznemirja prav resno Evropo. Nesloga mod zapadnimi »zavezniki* je omogočila Turkcmi prihod v Evropo, kar je že samo na sebi zelo kočljiva stvar za evropski mir, o čemer smo pasali v enem zadnjih člankov*.
Toda če smo vzeli v poštev na eni strani razdvojenost in neslogo zapadinih velesil in tia drugi strani imperialistične težnje zmage pijanih turških generalov, tedaj je bilo takoj jasno, dia bodo postali Kemalisti v svojih zahtevah z vsak m dnem predrznejšl. In to pričakovanje se je uresničilo. Zahteve Kemalsstov so takšne, da pride najbrže d»o resnične enotne fronte m&d zavezniki. Da-siravno so tri zapadne velesile: Anglija, Francija in Italija v vprašanju Turčij-e sle do sedaj vsaka svojo pot ter pripomogle s« svojim postopanjem k taki popolni zmagi Turkov, v&na'ar pa je v interesu vseh treh, da pridejo Kemalisti k pameti in če ne bi hoteli zlepa, tedaj s>o odločene omenjene tri vlasti tudi s -silo nastopiti proti ošabnim j in pretiranem zahtevam onih generalov, ki so svetovno vojno izgubili, a se sedaj po- j stavljajo v pozo zmagovalcev ter hočejo j voditi pogajanja z Evropo kot enaki z ena- I kimi Kaj takega pa ne morejo trpeti evropske velesile prvič zaradi svojega zma-govalskega prestiža, drugič zarađ'i evropskega miru in tretjič, ker imajo vse omenjene tri države v svojih kolonijah nešteto muslimanov pod svojo oblastjo.
Ako bi začeda entenia vnovič popuščati i napram predrznem zahtevams Kemala, tedaj bi padel ugle»d entente v Evropi in na vzho-na ničlo. Popuščanje bi pomenilo skrajno s-lab-ost in to slaboat bi vzhodni narodi znali izrabiti proti Evropi.
V	zadnjem članku smo opozarjali na nevarnosti, ki groze evropskemu miru vsled prihoda Turkov v Evropo, kjer nimajo kaj iskati Turčija ni b*'la nikoli kulturna in ci-vilizatorična sila niti ob času svoje največje slave in svojega največjega teritorialnega cfbsega, Turki so gospodovali od svojega prihoda v Evropo v začetku 15. stoletja pa do danes v znamenju ognja in meča in biča. V dolgih stoletjih svojega tiranskega gospodstva niso znali ustvariti nobenih kulturnih moralnih ne materialnih vrednot-Balkanski narodi, ki so morali živeti pod turško kunto tcl:ko stolelij, so zaostali v napredku ravno vsled tega. In danes, ko bi se ti osvobojeni narodi mogli posvetiti .n.irnemu kulturnemu razvoju, se zopet oglaša nekdanji d*ušmaninf ki bi hotel s svojim škornjem stopiti na tilnik kulture žejnim in lačnim narodom.
Toda ti narodi se zavedajo svojega po-•rržaja. zavedajo se« nove turške nevarnosti in zato je gotovo, da so pripravljeni z vsemi sredstvi preprečiti novo grozečo turško nevarnost.
V	tem stremljenju bedo balkanski narodi našli v zapadnih velesrlafe svoje zaveznike. Zapadne velesile ne pojdejo roko v roki z Balkanom iz Ijirbezni do balkanskih narodov, ali pa ker se boje, da ne bi Tuiki na Balkanu nadaljevala uničevalno delo, ki so ga pričeli v grških mestih Male Azije, am-
pak zato. ker so vsled sedanjega položaja ogrožene kolonialne posesti velesiL
Skupnost interesov veže torej zapadne in balkanske države in ker je skupnost interesov najboljša prijateljska vez, zato je zelo verjetno, da pride takrat zares do popolnega sporazuma med Evropejci glede
turškega gibanja.	t
Obstoja namreč nevarnost, da se kema-listovsko gibanje razširi po vsem i™511-manskem svetu. In celo severno afriisko obrežje je obljudeno z muslimanskimi nar rodi, ki vidijo v svojih gospodarjih never-nika. tujca in tlačitfelja. In po vrsti se vrste na afriškem obrežju od vzhoda proti zahodu: Anglija z Egiptom, Italija s Tripo-l:som, Francija s Tunisom in Marokom. V vseh navedenih kolonijah se opaža nevarno gibanje, ki bi utegnilo povzročati zaveznikom resne preglavice. Potem pa Mezopotamija, Sir'-ja in Indija! Ako b* bila taka obširna ozemlja zajeta od revolucionarnega pokreta mudima no v, tedaj gorje Evropi. V tem slučaju bi sledilo ofoufco-žanje bogatih -evropskih narodov vn to obu-božanje, ki bi neizmerno povečalo današnjo že obstoječo revščino, bi utegnilo pokopati evropsko blagostanje, kolikor ga je še, m pokopati torej evropsko civilizacijo in kul-
turo.	i - . i
Zakaj, čeravno so Evropejci nekaki izkoriščevalci kolonialn h narodov, vendar pa je tudi res, da« je ravno evropejska pridnost in podjetnost dvignila produkcijo kolonialnih posesti in dvignila tudi blagostanje domačinov. To velja zlasti za Egipt in Ind!4o- Revolucionarni pokret na vzhodu pa bi najprej vse uničil in pahnil tista lnidstva v desetkrat večjo revščino. Kdaj in kako bi se zidalo, to je dnugo vprašanje. Turki so do sedaj pokazali, da znajo sicer temeljito podirati, požigati in uničevati, pri obnovi itn zidanju pa jih nismo mogli še opazovati. Zato bi poroen:la zmaga muslimanov v znamenju kemalistovske zastave uničenje ogromnih vrednot, ki so jih Evropejci ustvarili v deželah, kjer prebivajo muslimanski narodi. Od tega uničenja pa ne bi imel nikdo koristi, najmanj pa muslimanska ljudstva sama. Kakšna pa bi bila usoda kristjanskih manjšin vsepovsod, nam dcikazjtije usodia Grkov in Armencev. Samo v Smirni je poginilo pod morilnim nožem razdivjane soldiateske preko dvajset iisoč duš civilnega prebivalstva.
In Snrrna, ta starodavna kraljica malo-azijskega obrežja, je danes ktsp ruševin in žalostno pokopališče grških in armenskih zaklanih trupel. Kaj pa se je zgodilo v notranjosti dežele, na to pomisliti je kar groza. Nikdar ne bodo prišla na dan grozodejstva prodiraječih turških divjakov, ostala bodo pokopana, todla ljudsko ustno izročilo jih bo ohranilo. Grki v Traciji so že dobro vedeli, zakaj so se izselili. Pustili so zemljo in hiše i ar šli . ^ši v negotovost, kakor da bi pričakovali turškega gospodstva.
Usoda maloazijskih kristjanov je grozeč opomin evropskim narodom; njihova nesloga bi mogla povzročit? velik požar v treh delih sveta. Kdo in kdaj bi ga pogasil, to se ne ve- Odločen nastop velesil utegne sedaj preprečiti še to nevarnost
fifaHja
Pred otvoritvijo zasedanja parlamenta — Program nove vlade
RIM, 13. V četrtek se otvori zasedanje parlamenta. Zanimanje za novo zasedanje zbornice je velikansko, kar se vidi predvsem po tem, da je povpraševanje po vstopnicah naravnost ogromno. Vsled te;ga ; je gotovo, da bodo tribune zbornice prihodnji četrtek, ko se predstavi nova faši-stovska vlada, natlačeno polne.
Mussolini bo v svojem programnem govoru naznanid, da namerava njegova vlada izvesti razne izpremembe na sedanjem ■ davčnem sistemu. Dalje se govori, da hoče sedanja vlada <urvesti tudi nekatere nove davke. V krogih poslanske zbornice se tu- j di veliko zanimajo, kakšen bo načrt za varčevanje in znižanje državnih stroškov, saj je novi ministrski predsednik že ponovno izjavi*, da je to ena glavnih nalog, ki si jih je postavilo novo ministrstvo. Najbolj pa se sevedh. zanimajo poslanci za prei-uredbo vol lnega reda- Ministrski predsednik Mussolini je imel v soboto daljši pcigcv vor s poslancem Casertanom, ki je pred-sedkiik kamrsdje za preiuredbo volilnega reda. Vlada pa ni storila- tozadevno Še ni-kakega končnoveljavnega sklepa, pač pa se zdi, da se bo vlada bavila s tem vprašanjem na seji ministrskega sveta, ki je sklican za jutrišnji dan.
Splošno se sodi, da se bo vlada odločila za glasovanje na podHajgi kandidatske liste z večinskim sistemom. Po tem volilnem redu bi bilo vnaprej določeno, koliko poslancev dobi lista, katera ima večino glasov, medtem ko bi bile manjšine proporcionalno zastopane. Tudi glede števila zastopnikov, ki naj jih dobi lista večine, se vlada Še ni odločila-
Incident med Italijo in Rusijo
RIM, 12- «Giornale di Roma» poroča, da je gruzijska sovjetska vlada pooblastila pred kratkim italijanskega uradnega za-fitopn ka v Tifliču, da se lahko poslužuje nekega brezžičnega brzojava. Ker pa ni italijanska vlada dovolila ruskemu zastopniku v Rimiu, da bi si napravil v svojem stanovamu zasebno postajo za brezžično
brzojavijenje, je gjruzijska' vlada vzela italijanskemu zastopniku dovoljenje in je začela tudi delati sitnosti italijanskemu am-bulatoriju v Tiflisu, od katerega da je zahtevala, da mora plačati najemnino za prostore, v katerih se nahaja. Italijanski zastopnik Franzoni se ni hotel podvreči zahtevam gruzijske vlade, temveč je vložil odločen protest in zapustil Tiflis. Njegov namestnik grof Lamagna je bi'1 pozvan, naj ta protest umakne. Ker pa tega ni hotel storiti, mu je gruzijska vlada sporočila, da ga ne smatra več za zastopnika Italije in ga je pozvala, naj zaključi svoje tozadevno delovanje. Nadalje ga je tamkajšnje obla-stvo pozvak), naj sname s konsulata italijansko zastavo.
Položaj na državnih železnicah — 1290 mi-Ijonov primankljaja
RIM, 13. Upravni svet državnih železnic je ugotovil, dk je priman,kijaj na državnih železnicah za dobo 1921 - 22 znatno nara-stel, tako da znaša mnogo več, nego se je predvidevalo. In res se je prvotno računalo, da bo primankljaj znašal samo okoli 927 miljonov, medtem ko presega v resnici lYi miljardle, in sicer 1290 miljonov lir. Med ugotovitvami, ki jih je opredelil upravni svet, je posebno zanimiva ona, ki se tiče odškodnin trgovcem za izgubljeno, pokvarjeno in poškodovano bliago. Te svate so baje zelo znatne.
Sestava italijanske delegacija za konferenco v Lattsanni
RIM, 13. Italijanska delegacija za konferenco v Lausannf je bila takole sestavljena: Markiz Kamilo Garroni, italijanski poverjenik v Carigradu, kom. Julij Cezar Mon-tangpa, italijanski zastopnik v Grčiji, kom. Mario Lago, glavni ravnatelj za politična vprašanja za Evropo in bližnji vzhod pri ministrstvu vnanjih stvari. Za glavnega tajnika je bil imenovan kom. Marij Arlotta, pceilaniški svertnik v Carigradu.
Za tehnične delegate so bili imenovani kom. Rafael Guarigl:af načelnik urada za bližnji vzhod pri ministrstvu vnanjih stvari, kom. inž. Nogara, italijanski delegat za turški državni dlcig, kom. Ciaroarra, profesor prava na rimski univerzi, baron Marfj
Imdelli, konzul, dodeljen ministrstvu vnanjih stvari, cav. Guarnaschelli, podkonzul pri ministrstvu vnartjih stvari, cav. Guisi, podkonzul v Lausanni, cav. Vivarelli, dodeljen ministrstvu vnanjih stvari.
Otvoritev novega mosta Čez Plavo pri S. Dona del Plave.
SAN DONA DEL PIAVE, 12. Davi se je otvoril na svečan način nov veliki most čez Piavo. Otvoritve so se udeležili kot zastopnik kralja Aostaki vojvoda, podtajpik za javna dela Sardi kot zastopnik ministrskega predsednika, general Sani in zastopniki civilnih in vojaških oblastev iz Benetk in z dežele. Prispel je tudi beneški patriarh kardinal La-fontaine, <ki je skupno s treviškim škofom mons. Longhinom blagoslovil most in imel nato patriotičen govor. Po dokončanem verskem obredu je Aostski vojvoda spremil gospo Co-rinno Analsko, mater padlega letalca k mostu, ob katerega je* vrgla med splošnim ploskanjem steklenico šampanjca. Vojvoda je nato naznanil odoretje novega most^ in skupno z zastopniki oblastev podpisal listino, s katero se mest izroča občini S. Dona di Piave.
Velik oožar v neapoljskem pristanišču — Štiri vojne ladje poškodovane
NEAPOLJ, 12. Voeraj ob 16'30 se je vžgala nafta na nekem splavu. Tekočina se je razlila po vodi in vsled tega je nastal velik ogenj, ki se je prijel tudi nekaterih ladij v pristanišču. Vojne ladje «Marsa!a», «Aqu;la», «Russo» in «Torre» so bile lahko poškedovane.
Obnova i talijansko-francoske trgovinske pogodbe
RIM, 13. Danes so podpisali za Italijo miinistrski predsednik Musaolini ter ministra De Štefani in Ro&si, za Francijo njen poslanik v Rimu gospod Barrere trgovinsko pogodbo, katera prilagojuje stari dogovor iz 1. 1918. novim pogojem proizvodnje in trgov obeh držav. Carinska uredba te pogodbe je pravična in pospetšljiva izmenjavi med Italijo in Francijo. Nova trgovinska pogodha, ki velja za eno leto, ki se pa lahko podaljša sama po sebi, je neobhodno sredstvo, da se dospe, čim bodo to splošne gospodarstvene razmere dovoljevale, do trgovinske pogodbe za daljši čas, s katero se bodo sistemizirala vsst vprašanja, tičoča se prometa med obema državama. Nova pogodba je v bistvu podaljšanje dogovora iz leta 1898., vsebuje pa marsikateri popravek- Glofcofce po vojni povzročene izpremembe gospodarstvenih in industrijskih razmer v obeh dlržavah in tem izpremembam sledeče modifikacije od-nosnega carinskega postopanja so zahtevale, da se znova pretrese del o tarifah v dogovoru od 1. 1898. Italija je dovolila v korist Franciji mnogo in znatnih znižanj carinske tarife na skoraj vse proizvede francoske industrije, dočim je priznala Francija na korist Italiji minimalno tarifo poleg drugih olajšav, ki so v skladu s francoskim carinskim sistemom in katere zagotavljajo neko gotovo stalnost carinskega postopanja pri b-lagu, ki se najbolj izvaža iz Italije. Vprašanje svile se bo rešilo tekom 6 mesecetv na podlagi že določenih načel.	__
Jugoslavija
Vojaški kredit sprejet.
BELGRAD, 12. Včerajšnja seja narodne skupščine se je pričela ob 6. popoldne. Po izvršenih formalnostih je dobil besedo general Peter Pešić, vojni minister, ki je govoril prvikrat v parlamentu. Priporočal je. naj skupščina z ozirom na važnost pripravljenosti vojske in z ozirom na položaj sprejme predlog in naj razpravlja o njem v tajni skupščini. Predsednik Lukinič da predlog na glasovanje. Predlog je bil z veliko večino sprejet. Galerije se izpraznijo. Skupščinsko dvorano zapuste i stenografi i poslušalci. Komisar skupščine izprazni tudi hodnike. V skupščinskem poslopju ostanejo samo novinarji, ki pa smejo zraven svojih prostorov uporabljati le hodnik med novinarsko sobo in butetom. Nekoliko trenotkov pozoeje se skupščinska seja spremeni v tajno.
Ob 7.45 je seja zopet javna. Galerije se zopet napolnijo. Predsednik podeli beseda vojnemu ministru, ki priporoča, da se zakonski načrt sprejme. Med njegovim govorom se zbornica zopet pomiri. Za njim govori zunanji minister dr. Nimčič, ki je obrazložil potrebo, da bo vojska pripravljena. Te priprave bo treba točno izvesti, za kar je treba, da se ta zakon čim prej sprejme. Država mora biti pripravljena na obrambo. Znano je, da znašajo potrebščine za vojsko v Jugoslaviji najmanjši odstotek vseh evropskih držav. Ne potrebujemo le vojaštva, temveč je vojakom treba tudi orožja. Na to je referent dr. Skrkič na kratko poročal o zakonskem načrtu. Za njim je povzel besedo ministrski predsednik Pašič, ki je izjavil, da stoji Jugoslavija na stališču obrambe. Zahtevamo da se izpolnijo doloČibe mirovnih pogodb, katerim drugi niso zadostili. Braniti pa se ne moremo golih rok. Delati moramo na to, da bodo tudi druge države spoštovale mednarodne mirovne pogodbe. Za tem je orešla skupščina na poimensko glasovanje.
Zakonski načrt je bil sprejet s 148 proti 32 glasovom. Proti je glasovala opozicija razen obeh narodnosocijaKs tičnih poslancev, ki sta pred glasovanjem odšla iz dvorane.
Izjave Stambufijskega ob odhodu iz Bel-grada: «Prišel sem kot polupesimist, odhajam kot največji optimista
BELGRAD, 13. Bolgarski ministrski predsednik je zapustil Belgrad. V pogovoru s poročevalcem lista «Preporoda* je izjavil: Odhajam iz Vaše prestolnice z najboljšimi vtiski Moram Vam priznati: prihajal sem s polupesimizmom, odhajam kot največji optimist. Pogovori z Vašimi najbolj uglednimi politiki so naredili na me najboljši vtiisek. Danes sem doživel posebno čast, da- sem bil sprejet v posebni avdijenci pri N. V. kralju. Razgovor s kraljem je
potrdil moje prepričanje, da je on velik um in široka duša- On je politik nenavadne vrednosti, kateremu niso enaki mnogi politiki četudi imajo vse polno univerzitetskih diplom. Odhajam iz Belgrada z veliko radostjo, da se v tem svojem že prejšnjem mnenju o vašem kralju nisem prevari!
Pogovori s g. Pašićem in Ninčičem so imeli namen, da enkrat za vselej likvidirajo s stanjem, ustvarjenim s krvavo vojno. Jaz sem zelo zadovoljen z izidom teh pogovorov. Naš cilj je sedaj, d!a se ustvari vez med našima državama za večne čase. Ni več sile — prepričan sem v tem — ki bi bila v stanu skaliti prisrčnost naših od-noš&jev. Izvolili bomo komisijo, sestavljeno od vaših in naših zastopnikov, katera bo imela naloge, da pregleda in reši vsa sporna vprašanja med nami.
Na vprašanje, ali je mogoča skupna akcija med obama državama, je odgovoril Stambulijfkj: Za sedaj bomo čakali, da se razmere še nekoliko razbistrijo. Skupna akcija bo mciata potem pritii sama ob sebi.
Glede zahteve po izhodu na Egejsko morje je Stambulijski izjavil: Tu nam bo vaša vlada pomagala.
Ministrskega predsednika Stambulijske-ga so spremili na postajo med drugimi vna-nji minister Ninčič, pomočnik Gavrilov'ć, šef političnega oddelka Antič in bolgarski poslanik Todorov z osebjem poslaništva.
MtisacHm in NinČić. LJUBLBLJANA, 13. Ljubljansko cJutro* poroča iz Rima: V političnih krogih se zatrjuje, da se bo vršil o priliki lausanske konference sestanek italijanskega ministrskega predsednika Mussolmija z jugoslovankim zunanjim ministrom drjem. Ninčičem. Predmet razgovorov naj bi bila izvedba rapallske pogodbe, odnosno konvencij o izvršitvi te pogodbe. Pri tej priliki naj se razoravl^a tudi o celokupnem kompleksu laško-jugoslovanskih odnošajev.
Jugoslovenski poslanik v Solija odpotoval v Latisanno BELGRAD, 13. Jugoslovenski poslanik v Sofiji Rakić je odpotoval včeraj v Lau-sanno, kamor bod!o edisli tudi ostala člani jugoslovenske delegacije in vnanji minister Ninčič, Čin* bo določen dan konference.
Komisija za določitev albansko-jugodo-venskih meja dokončala svoje delo — Nevtralna zona odpravljena BELGRAD, 13. Komisija za določitev al-bansk h mejai je dokGiTjčala svoje delo v odseku Skadrskega jezera. Na ta način je določena meja med Jugoslavijo in Albanijo in odpravljena nevtralna zona, kamor so se zatekali odmetniki, ki so ogrožali tam javni mir.,
Rusija
Gospodai&lso obnavljanje Rusije RIGA, 12. Po poročilih :iz Harkova &e očituje obnavljanje ruske industrije predvsem pri izdelovanju! usnja. Trust strojarskih podjetij v Ukrajini je dosegel preteklo leto predvojno proizvodnjo, a v mesecu oktobru je bvla proizvodnja celo znatno prekoračena, in sicer za 30 %.
G las cm lista «Ekanomi českaja Žiznj» je znašala vrednost kupčij v preteklem septembru nad 2 miljardi, medtem ko je v avgustu dosegla le 858 miljonov. Po vesteh iz Moskve je poskočilo število tvornic za predelovanje oljastega zrnja v jugovzhodni Rusijs (Kuban in crnomorska oblast) na 27. 22 teh tvornic s 26 hidravličnimi stiskalnicama je združeno v čmomorskem tnustu za izdelovanje olja, štiri velika podjetja z 29 stiskalnicami tvorijo doneški trust za izdelovanje rastlinskega olja'. Površina zeenlje, ki se je imela posejati s semeni oljastih rastlin, bi morala obsegati po prvotnem načrtu 405.000 mern h njiv, toda v reamci je znašal njen obseg 675.000 mernih njiv. Proizvodnja obeh imenovanih trustov je znašala do 1. oktoibra 14.000 ton, tako da je bil prvotni program, prekoračen za
7 ^.
* /o *
Vest o zaplenit vi italijanskih ladij s strani Rusije zanikana — Inozemske vojne ladje zapustile Vladivostok CARIGRAD, 12. Vest neke agencije, da je sovjetska vlada zaplenila iz političnih vzrokov dve italijanski trgovski ladji v Batumu, je povsem neutemeljena. Parnik «Graz», last tržaškega Lloyda, ki se je nahajal v Batumu, je včeraj povsem redno od-plul iz te luke.
Iz Moskve javljajo medtem, da so vse tuje vojne ladje, izvzemši eno amerikansko in eno japonsko zapustile Vladivostok. .
Po zopetni združitvi Ukrajine z Rus jo PARIZ, 13. Predsednik ukrajinskega narodnega odbora v Parizu g. Markottun je izročil francoski vladil izjavo, v kateri izjavlja imenovani odbor, da odobrava zo-petno združitev Ukrajine z Rusijo. V mesecu septembru — je rečeno v te? izjavi — je ukrajinski osrednji izvršilni odbor odobril narodno politiko vlade. Obenem je sklenil, da se morajo zvezna načela, na katerih >e zgrajena sedanja ruska federacija, znatno poglobiti Ta poglobitev bi se morala po mnenju osrednjega izvršilnega odbora izvršiti na ta način, da bi s>e izvedla za vse ruske zvezne države centralizacija zunanje politike, gospodarskih odnošajev, vojaščine in financ- Ukrajinski narodni odbor pozdravlja ta poziv k zedmjenju, ker je vedno obsojal ukrajinski separatizem, ki ni bil nžč drugega nego zahrbtna tvorba nemškega generalnega štaba, s katero je izpodkopaval odpornost ruske fronte. U-krajinski narodni odbor upa. da bo franco-
ska vlada vzela ta korak ukrajinskega izvršilnega odbora blagohotno na znanje, in to tembolj, ker se Francija irii nikdar protivila zedinjenjuj posameznih vej ruskega naroda.
Poljska
Volitve v senat so se vršile popolnoma mirno
VARŠAVA, 13. Po vesteh, ki so prispele snoči do polnoči, so se vršile volitve v poljski senat popolnoma mirno. Udeležba vo-lilcev pa je bila na splošno manjša nego preteklo nedeljo povodom volitev v poslansko zbornico. Izidi volitev bodo znani jutri ali po jutrišnjem.
Francija.
Spor med Francijo in Anglijo zaradi Tunisa in Maroka predložen mednarodnemu razsodišču v Ženevi
HAAG, 12. Mednarodno razsodišče je prejelo od glavnega tajnika Društva narodov prošnjo, naj izrazi svoje mnenje o sporu med Francijo in Anglijo zaradi odlokov o nacionalizacij?, objavljenih dne 8. novembra 1920, Razsodišče se ima izraziti, ali ima udejstvHev teh odlokov značaj mednarodnega ali pa notranjega prava.
Ne^llia
Bavarski gcspodaiskj ukrepa proti Avstriji
DUNAJ, 12. Bavarska vlada je odpravila olajšave glede prihajanja Avstrijcev na Bavarsko, ki jih je bila dala pred kratkim prebivalcem sosednih avstrijskih pokrajin. Bavarska hoče s tem preprečiti nakupovanje blaga vsl-ed nizkega tečaja marke. Vsled svoječasiiih olajšav, dovoljenih Avstriji v tem oziru, se je bil raznesel glas o predstojeći1 priklopitvi alpskih dežel k Bavarski.
Vzhodno vprašanje
Zavezniški generali v Carigradu proti proglasitvi obsednega stanja
CARIGRAD, 13. Na sestanku zavezniških generalov je padel p<redHog, naj bi se z ozirom na incidente med kenialistov-skimi in angleškimi orožniki proglasilo obsedno stanje. Proti tem predlogu se je pokazal vel:k odpor med drugam tudi zaradi tega, ker bi zavezniki po proglasitvi obsednega stanja morali prevzeti vso službo in se tako izpostaviti nevarnosti novih spopadov s številnimi Kemalovci, ki se nahajajo v Carigradu. Visoki poverjeniki so prosidi svoje vlade za navodila, izjavili pa so se proti proglasitvi obsednega stanja, zaradi katerega bi se morali poslati v Carigrad novi oddelki-
Govorilo se je tudi o tem, da bi se dala sultanu na razpolago zavezniška straža, toda doslej ni bilo še nič sklenjeno,
V Carigradu je medtem položaj neizpre-menjen, pričakuje se pa, da bo postal vsled vesti o odgoditvi konference še bolj kočljiv. Število kemalisitovskega orožništva postaja vedno večje. Položaj kristjanov nostaja vedno bolj nevzdržen. V azijskem delu mesta odklanja jo» prodajalne kristjanskemu prebivalstvu celo prodajanje kruha.
Priprave za sestanek med lorde;« Curzononj
in Poincarejem pred konferenco v Lozani.
PARIZ, 13. Diplomatski urednik agencije «Havas» javlja, da je Forcing office sporočil živo želio lorda Curzona, da bi se sestal s Poincarejem in razpravljal o stališču, ki ga bosta zavzeli obe vladi na predstojeći mirovni k/onierenci s Turčijo-. Oba državnika bi razpravljala tudi o raznih drugih vprašanjih vna-nje politike, kakor o odškodninskem vprašanju, o vprašanju Tangera, Egipta in Tunisa. Teh razprav bi se lahko udeležil tudi zastopnik Italije, ko bo šlo za vprašanja, ki se tičejo Italije.
Sestanek bi se na vsak način ne mogel vršiti pred prihodnjo soboto, ker volitve na Angleškem so določene za 15.t a Poincare je zadržan v zbornici, kjer bo v petek nadaljeval svoj govor o vnanji politiki.
Nf izključeno, da se bo vršil ta sestanek v nedeljo v Lozani, če se ne bo smatralo, da je bolj primeren London ali pa Rim.
Izjave Izmet paše o tursko-francoskih odno-
PARIZ, 13. General Izmet paša je imel na poti iz Carigrada v Pariz pogovor s poročevalcem «Matina», kateremu je formalno zanikal vest, da je angorska narodna skupščina sprejela veKk sklep, ki bi bil v navzkrižju s francoskimi interesi na bEžnjem vzhodu. Doslej ni prišlo ck> nikakega incidenta, in če bi pa prišlo, bi angorska vlada tfotovo ne bila kriva.
Z .ozirom na vest o odgoditvi konferencc v Losani je Izmet paša izjavil: To je nevarno, ker ni lahko zadrževati en cel narod in cclo vojsko v stanju negotovosti, kakor je premirje. Z drugimi državami ni rednih odnošajev, med narodom, ki ne zahteva nič drugega nego mir, vla<ia nevzdržno razburjenje.
Izmet paša je nato govoril o poLožaju, kakor je bil tik pred konferenco v Mudaniji. Zmago-'vita in navdušena vojka je bila ustavljena po nalogu svojega poverjenika, in vsled posredovanja Francije, v katero je imel zaupanje. Nova edgoditev konference bi mogla imeti usodne posledice. Izmet paša smatra, da bi bilo boljše pustiti Carigrad Turčiji sami, ko jI je bil že itak obljubljen, ker je boljše, da vzdržuje javni red samo eno oblastvo. Francija^ ki ve, da smo njeni prijatelji, da smatramo njene besede za definitivne in svete, nam lal> ko zaupa. Turčija žefi imeti 9 Francijo prisrčne in prijateljske od noša je, toda Francija mor* vedeti, da up a opraviti s svobodnim narodom in ne s kolonijo. Ko se bo razumel preporod našega naroda — Je zaključil general — bom« delali skupno in ne bo nam zaL da ni več sta* reda režima.
General Weygan<l in admiral Lacaze francoski izvedenci na konferenci t Lozani.
PARIZ, 13. Zdi se, da bosta za francoska izvedenca na konferenci v Lozani imenovana general Weygand in admiral Lacaze.
Proces proti bivam grškim mini strom se je začel včeraj
ATENE, 13. Danes se začne proces proti brvšim ministrom in raznim višjim uradnikom, ki so ob dolženi, da so krivi grškega poraza v Mali Aziji
Strahovit potres t Čilefu — Ogromno število mrtvih — Hiše podrte, mesta poplavljena
PARIZ, 13. Strahovit potrets, katerega so zaznamovali v petek ponoči tukajšnji siz-mografi, je izbruhnil, kakor se je pozneje Izvedelo, v Čileju. Najbolj močan potres je bil okoli Santjaga- Tam je izgubilo življenje nad 100 ljudi. Skupno število člove-
kratkim časom je dr. Frausin povdarjal v Poreču, da so državnozborske in občinske volitve pokazale, da je Istra po ogromni večam italijanska in da je zahteva istrskih Slovanov, da bi bih v istrskem deželnem zboru zastopani sorazmerno s svojim številom, že izpolnjena s tem, <£a imajo istrski Slovani v omenjenem zboru 4 zastopnike proti 17 italijanskim. Na druge klice, povdarjanja in zagotavljanja, da je Istra pretežno italijanska, da cek> čisto italijanska. se tu niti ne oziramo. Sedaj prihaja fašistovska stranka, ter v mirni, trezni razpravi prizna dejstvo in računa ž njim, namreč, da je Istra po precejšnji večini slovanska. Naj "bo konečna upravna ureditev naše pokrajine kakoršnakcli hoče, upamo pa vendar, da tega ne bomo doživeli več, da bo imelo v kakem deželnem zboru 200.000 Slovanov cele 4 zastopnike, a 160.000 Italijanov kar 17 zastopnikov. Tako «prijateljsko sožitje® mora vendar enkrat nehati.
Tskarska zveza za svobodo tiska, Tukajšnja tiskarska zveza nam je poslala sie-ških žrtev znaša nad 1000. V severnem de- d,ef.° resolucijo: ^Julijska mešana sekcija lu države so bila pristanišča razdjana ođ ltallianske tiskarske zveze je smela 12
ogromnih valov.V Sereri je morje poplavilo velik del mesta, pri čemer je izgubilo življenje več oseb. Prvi sunek je trajal v Sant-iagu nad dve mnuti, dHigi pa le nekoliko sekund. Na tisoče poslopij je bilo porušenih. Najbolj so trpele pokrajine Antofaga-sia. Atakanubo in Cognimbo, kjer so valovi razde/ali tudi pomol. Potres se je čutil vse do Bueno Airesa, ki je ostal povsem v temi.
Vsied potresa v Črle je izbruhnil v Tihem oceanu morski potres. Ladje v luki Kila so zelo trpele.
S ANTI AGO, 12. V Coguinu je izbruhnil silen potres. Nad 100 oseb je izgubilo življenje, nad 300 hiš je bilo porušenih.
novembra 1922. občni zbor, ki je bil sklican z namenom, da se na njem razpravlja
«Anf biksl* Neki Aloflzij Modu*, stanujoč v ulici Rena, se je v nedeljo zvečer v neki gostilni v ulici deli'Okno pošteno najedel samih dobrih in okusnih jedi. Ko pa je prišel čas za plačilo, je kratkomalo izjavil, da nima »slučajno» niti vinarja pri sebi. Gostilničar je seveda razumel ta shičaf ter je s svoje strani pozval stražnike. Ko je pa Modus zagledal može postave, si je podvihal rokave ter jih pozval «auf biks». Radi te predrznosti sro ga stražniki spravili pod ključ.
Tatvina. Josip Cink, stanujoč na tekali§ču Garibaldi, je naznanil včeraj na policiji, da mu je nekdo ukradel na ulici listnico z 200 lirami.
Pod kolo je prišel v nedeljo dopoldne na trgu pred mestno bolnišnico Ivan Furlan, star 74 let, stanujoč v Vipavi. Dobil je praske na rokah in na nogah. Prvo pomoč so mu dali v mestni bolnišnici.
2rtev tržaške burje. Včeraj zjutraj je močan sunek burje vrgel ob tla 16 letnega mehanika Jordana Vatovca, stanujočega v ulici Giulia št. 16. Mladenič je dobil pri tem rano na čelu. Prvo poanoč je dobil v mestni bolnišnici.
Med nogometno igro. V nedeljo so pripeljali v mestno bolnišnico 24 letnega Haracija
pozneje. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica štv. 54.
Lorbek daruje L 10'— «Šolskemu društvu®.
DAROVI
Susteršič
L 10'—
Borzna oorocila.
Tuja valuta na tržaškem trgu
Trst. 13. novembra 1922.
ogrske krone ..........
avstrijske kron-...... , ,
češkoslovaške krone
dinarji . ......... , ,
Jej i marke dolarji
irancoski franki
švicarski franki •*.•••«, angleški funti papirnati • . . . .
—.90.— 1.—
—.03.--.03
69.50.— 70.50 85.—.— 35.*i0 14.-.- 14 50
-.27.---30
21.9«).— 2Ž.20 140.50.—141.50 402.—.-4'J?.— 9H.3?>.— 98.75
o stanovskih koristih tiskarjev, Prcručivši Parcna, stanujočega v ulici Broleto. Karona si
Proenccija. V Gradcu je bil promoviran za
doktorja prava naš epenski roj;;k Maks Jerič.
Cestiiamo!
Upravna preuredba naše pokrajine in fašistovska str:taka. Tržaška fašistovska stranka
ogromno škodo, ki je nastala za tiskarje vsied nasilja nadi svobodo tiska, izraža sekcija, vzvišena nad vsako politiko in s spoštovanjem do vseh političnih prepričanj, željo, da bo odločnost vlade odstranila
je med nogometno igro na Montebelu zlomil piščal na desni nogi.
Tatovi na delu. V nedeljo pri belem dnevu so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Alojzija Gardinija v ulici della Sa-
t	. . j ,	j	nita št. 15. Iz stanovanja so odnesli nekoliko
vsako samovoljnost m da bo* v stanu doseči periia in zlalenilie v približni vrednosti 1200 končno vzpostavo po ustavi zajamčene svobode tiska».
Vodstvo fašistorske sti&nke proti nad sinjim na sil s tvom. Iz Rima javljajo, da je vodstvo faiistovske stranke postalo vsem pododsekom okrožnico, s katero jih poziva. naj cpuste vsa nađalnja nasilstva spričo dejstva, da je fašizem sedaj vladna stranka. V oicrožirci se zagotavlja, da bo
Nabrežmi. Tukajšnji poštni komisariat javlja, da s 15. t. m. odpravi poštni urad _____________________________št. 2 v Nabrežini (postaja) in da preidejo
je izbrala iz svoje srede poseben odsek, ki je j njegovi posli na poštni urad št. 1, ki se m? J naloge proučiti vprašanje upravne preu-1 nahaja v kraju samem.
redhe naše dežele ter poročali. Ta odsek je Urad za uroz io izvoz pr« tfžaški pre-fedelal svoje poročilo in včerajšnji «Popolo di fektari odpravifeti. Tržaška kr- prefektura
l Je 5TeSfi	is'eg*"Poročiio j javlja sledeče: 2 odredbo ministrstva fi-
ima kot uved kratko zgodovinsko razpravo o ' ' un , J__T jj 1 i	-
pomenu različnih ohrne^th prkrajin, P ki so i	Je P l^P^Ijen oddelek za uvoz m
teele v srednjem veku ščititi I iijo in nemško	pri YL u,ra~d kr' Prefekture. Od ss-
cesarstvo pred vpadi sosedov. Nato pribija po- da* ^P5"^ se oedo maralo vložiti prošnje ročilo, da obstoja glede upravne preureditve i za dovoljenja {azvozna in uvozna) na ome-naše dežele šest načrtov, s katerimi s« je od-i njeno ministrstvo potom krajevne trgovin-sek moral bavili. Ti načrti so sledeči:	ske 7bc!mice: katera bo- prosilcu tudi spo-
I. Razdelitev Julijske Benečije v tri samo- Točila rešitev njegov* prošnje stojne pokrajine: Trst Istro in Goriško. j Bef.eda našim dopisnikom. V zadnjem času ra ■ S°L"ska V, ^V™ dosedanjih mej z' ^ bile nekatere naše javne ustanove in posa-Idn?c m Trbižem, brez Kostojne, Bistrice, Se-;mezne osebe žrtve različnih nasilstev. Iz mno-
n°tfrVnl	- r>- i ■ o	. krajev, kjer so se godila ta nasilstva nismo
b)	irst s i ostopio, Bistrico Senožečami, Prejoli poročil. Ni torej naša krivda, če nosa-»ezano in z obmorsko Istro od Milj do Punie n,c,ni dogodki nis^ našli v našem listu odmevaj oalvore (Koper in riran vključena).
c)	Istra: Ves ostali del poluotoka z otoki.
lir.
— Neznani prijatelji — godbe so udrli v nedeljo po noči v trgovino godal Ivana Rossovi-cha v ulici delle Beccherie št. 34 ter odnesli mnogo raznovrstnih godal v vrednosti nad 2000 lir. O muzikaličnih tatovih ni ne duha ne sluha.
V gozdu. V velikem gozdu pri Borštu se je odigral v nedeljo proti večeru krvav do-, j	.. '	godeJk. Gozdni čuvaj Josip Martinič je nam-
vlada sama nastopila z največjo energijo i roč zasaćii v tem gozdu nekega lovskega tatu
proti eventuelnim kršitvam zakona.	j FO imenu: Alojzij Kermes. Kermes je bil trdno
Odprava pcštaega urada na postaji v prepričan, da ga bo gozdni čuvaj ovadil. Zato
je iz strahu dvakrat ustrelil proti njemu ter zbežal. Gozdnega čuvaja sta zadeli obe kroglji v rebra. Prepeljali so ga v težkem stanfu v mestno bolnišnico. Policija zasleduje Kermesa, a do sedaj brez uspeha.
Pretep v gostilni. V nedeljo zvečer so pripeljali v mestno bolnišnico kočijaža Miklavža Fanellija, starega 40 let, stanujočega v ulici Rigutti št. 21. Imel je rano na hrbtu. Dejal >e, da ga je ranil neki neznanec, s katerim je i'iral na karte v gostilni «Al Cantinone» v ul. Giu-seppe Vidalli. Policija zasleduje ranilca, toda do sedaj brez uspeha.
Nali oglasi
OMARE, starinske slike, zrcalo, zavese, kitajske vaze, se prodajo. Piazza Scorcola 3, vratar	2061
GOSPOD išče gopodačno ali vdovo brez obvez kot voditeljico v zalogi vina. Naslov pri upravništvu.	2062
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19.	2055
Radi selitve opominjam vse svoje dolžnike, naj plačajo do konca t m. vse svoje dolgove, ker potem izročim knjige sod-
"iji.	Koončlč Ivan
709	trgovec, Kozjane.
Opozarja se slavno občinstvo na
velilii letni semenj za živino in drese potrebščine
ki se bo vršil 20, t. m. v Št. Vidu pri
702
Vipavi.
Za obilen obisk se priporoča: Županstvo v Št. Vidu pri Vipavi 8. XII. 1922,



železnin via FaJjic. Filzi 17.
2056
Dr. fl. GR050UIN
2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, . .. , , ^ , ...
žage, mizarske klopi, oblici itd. Skladišče j Specialist za kožne in spolne bolezni ter
negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli.	60)
STANOVANJE išče družinica. Rad plačam nagrado. Ponudbe pod «Prazno-:> na uprav-ništvo.	2057
IŠČEM zavarovalne agente z visoko provizijo. Košuta, Sv. Križ 6 — Trst.	2058
OVČAR, če mogoče z iztirjenim psom, izkušen, se išče za Velikopolje pri Št. Vidu pri Vipavi. Nastop takoj.	'	2059
STROJNIK koncesioniran, vešč vseh parnih strojev, deloma tudi električnih, išče službe, j Cenjene ponudbe pod «Vesten» na uprav- i ništvo.	2060
l¥Oa
Vesti z Goriškesa
Zvezin zbor. V četrtek 16. t. m. ob 2 popoldne peivisdca vaja v Gorici za tamošiiji odsek. — V nedeljo 19. t. m. ob 10 pred-poldne pevska vaja za postojnski odsek v Št. Pertru v šoli. Iz Ajdovščine. Po dolgem presledku smo inost» bo slej ko prej branila pravice na-; tudi mi' Ajdovci imeli čast biti obis.kani po še^a naroda;" vsled tega prosimo naše gg. do- modernih svedrovcih, ^ katerih je v zadnjem
rtr , t t- , .. , , r, , imislijo, da jih ie treba predložiti javnemu mestih so si menda že drug drugemu na poti, bj Ooriska (Vzhodna rurlamja. okohca Pal-; mnenju in pristojnim oblastvom v predsedbo vsled česar so se najbrže umaknili na deželo.
Ne vemo. kie iim ie sreča mileiša, le toliko
etra'*** Videniska P°kra»ina z gornjegoriškimi | pisnike, da nam poročajo* o dc^odkih, o"kate-! času v naši deželi zraslo, kot gob po dežju
KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna NOVI DOHOOI ; poročne sobe, solidno, sla. v II. Bistrici.	28 6 vonsko delo. javorjeve, črešnjeve, jesenove, me-
-—-— j hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—
ŽGANJARNO v Staremselu pri Kobaridu Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 13».— št. 37, kjer se dobi naravni tropinovcc poj TOKK, Via S. L^ZZarO Št. 10. zmernih cenah, priporoča lastnik Franc |	.
An tih.
2038
VELIKA 9ZBERA
MESNICA se odda v večjem kraju Julijske Krajine. Naslov pove upravništvo. 2041
Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačni embalaža.
BAKER L 5, medenina L 2 kg, kupujem v ulici Scalinata 3. Fonda.	2052
DNE 5. t. m. je prodal mej hlapec konja sive dlake in voz. Hlapec je grbast. Kdor ga izsledi, dobi L 300 nagrade. Jančar Ivan, trgovec, Divača. •	2036
manove, okrafa Idrija in Vipava).
c)	kakor II b);
d)	kakor II cj;
IV.	Ena edina pokrajina Julijska Benečija s Trstcin kot glavnim mestom.
V.	Ena edina pokrajina od Livence do Kvarne rja s Trstom kot glavnim mestom.
VI.	a) Furlanska pokrajina z Vidmom kot glavnim mestom fsedar^a videmska pokrajina ter Gcriska-Gradiščanska dežela brez Tržiča, Postojne, Bistrice, Senožeč in Sežane);
b) Isterska pokrajina z glavnim mestom Trstom (Trst, Istra, okraji Tržič, Postojna, Bistrica, Senožeče in Sežana).
Poročilo se nato bavi posebej s posameznimi načrti ter uvažuje in ocenjuje razloge za in proti njim. Na ta del poročila se Še povrnemo, čim bo objavljeno v celoti. Za danes jemljemo iz tega poročila ven dejstvo, ki nas načelno zanima in ki ga hočemo kot tako pribiti, fredno se spuščamo v razpravo o poro čilu odseka fašistovske
in
in sodbo.
Najdeno. Našel se je terno», glaseč na ime Lastnik ga dobi pri upravi lista.
list
potni Simeone
«per 1'in-Matesich.
vemo, kje jim je sreča milejša, vemo, da jim v Ajdovščini to pot ni bila. Pretekli torek po neči so poskusili vlomiti v tukajšnjo posojilnico, a so bili moteni in pre-
Gibanje lašistevskih sindikatov. Prošlo ne-	grani od domačih, bivajočih v hiši, še predno
deljo so tržaški fašisti slavili razvitje zastave	so zamogli odpreti že navrtano okno. Pustili
19 fašistovskih sindikatov. Bil je snrevod po	so na licu mesta v svojem divjem begu sveder
mestu, nato slavnost v gledališču Ro<ssetti, kjer	in drugo moderno vlomilno orodje ter par dru-
sta govorila post Banelli in tajnik tržaške fa-šistovske stranke Morara.
^rnitfraii« vasti
M. D. D. — Sv. Jakob. Danes ob 20 zanimivo predavanje: »Gledišče, njega postanek in razvoj«, h kateremu so vabljeni vsi, ki se zanimajo za dramalico. — Po predavanju sestanek. — Odbor—
Glasbena Matica. Jutri, v sredo, ob 19'30 odborova seja.
Šentjefer-bska «Čitalnica» naznanja, da bo vsied vedn-c naraščajočega števila članov, oo-
gih predmetov. Pri tem ponesrečenem poskusu so imeli očividno zgubo. Še isti dan so sicer zaprli par sumljivih oseb in eno teh pridržali v zaporu. Pravi krivci so pa najbrže še vedno na zraku.
Knjlžeonost In umetnost
»Novi Rod«. Izšla jei ravnokar 1L številka »Novege Roda« s sledečo vsebino: Sta-no Kosovel: Materinski motv- P okli Leskovem: Rudar (z risbo E. Mayerjevo), Iv, Albrecht: Brez**), Hšček in smrt (z risbo
Jašistovskc stranke. Omenjeno siovaia knjižnica	odslej redno vsako cedeljo	Albrecht: »rezea, race« in smrt [z risoo
poročilo namreč ugotavlja sledeče število Slo- od 10_ll dapol.	iti v četrtkih od 8—9*z^č2r	V' P^a), L. N Tolstoj — Ivan Vouk:
vanov m Italijanov v Juhjski Krajini:	- - - -	~	<—--------- L--- ---
S!ov.
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belili Vita, via Madonnina 10, I.	82
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14.	51
Gor. (brez trbirkih Nemcev) 200.000 Trst .... 20.000 Istra .	. . 200.000
Ital.
114.000 £ani
liro a mesečna odškodnina, za izposojeva-^ , j j .	. . t . , , ?'" nje knjig 1 liro. Gg. Kangos Mariji in Henriku
Ud kod ima omenjeni fasistovski odsek te Obersnei se odbor za podarjene knjige toplo številke, ne vemo. zdi se pa. da odgovarjalo ^hvaliue.
lani izvršenemu ljudskemu Štetju, katerega j	'	-
podatki niso bili objavljeni in morebiti tudi f yf||i|l|C® § S Živll@tl£3
v prostorih Šolskega društva pri Sv. Jakobu;	veliko kot kurje jajce, Fran Lipah:
(stara policija). Istočasno se sprejemajo novi Graščak in hlapec (norveška narodna), Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša'Cvetko Golar: Sinovi do kolen sfebrni, do
prsi zlati (z risbo A. Černigoja), Josip Ri-
ne bodo z oziroen na dejstvo, da morajo biti
že davnes izračunieni. Gorrfe številke zamol- Radi protipestavne nošnje orožja — srpa — čujejo sicer na tisoče in tisoče Slovanov ven- je bil včeraj po noči aretiran na Garibaldije-dar pa so na drugi strani presenetljive. Vidimo vem trgu neki brezposelni Anton Ferluga, naenkrat poročilo fašislovske stranke v faši-j brez stalnega bivališča. Nahaja se v zaporu v stovskem glasilu v Trstu, ,ki mirno priznava,' ulici Coroneo.
da je v Istri 200.00 Slovanov in 160.000 Itali-, Človeški plod na ulici. Nekateri dečki so
janov. Tstra je torej vendar po večini Slovan- našli včeraj zjutraj v ulici Vigniola čuden omot.
ska. \ kakšnem razmerju je potem uspeh zad- Radovedno so ga odvili ter rašli v njem člo-■ odlikuje po točnih te natančnih podatkih na njih državr.oz&orskih volitev, pri katerih je veški plc-d. 0 tem so bili obveščeni orožniki, podlagi ljudskega štetja iz leta 1921 ter bo do dosegel italijanski blok 5 poslancev, a Slovani ki so prišli na lice mesta ter vzeli zadevo na bro služila ne samo šolam, marveč tudi trgov-samo enega, in so se druge stranke uveljavile zapisnik. Potem pa so prenesli plod v mrtvaš- cem in vsakomur, ki hoče spoznati Jugosla-samo z neznatnim številom glasov? Še pred nico mestne bolnišnice.	; vijo. Finejša izdaja celega drugega dela izide
bičič: Zemlja (z risbo E. MayeTjevo)t Pouk in zabava, Kotiček malih.
Anton Melik: Jugoslavija. II. del. I. snopič. Kota in cilji 11—12. zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Strani 296. Cena broš. Din 21'—, po pošti Din 1'50 več.
Dru^i del MeHkove Jugoslavije je pravkar izšel in prinaša v prvem snopiču podroben popis pokrajin in mest v Sloveniji, Istri, Hrvatski in Slavoniji, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini. Popis ostalih pokrajin naše države izide v drugem snopiču še pred Božičem. Delo se

J,
T
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pve-tužno vest da je naš ljubljeni sin in brat
GuSic Josip
v dobi 25 let, danes, ob 3. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolez- i. previden s sv. zakramenti, mirno v Gospo- iu p etninu1.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 14. t. m., ob 8.3'J zjutraj na domače pokopališče.
SKOPO, 12. novembra 1922.
708	Žalujoča drulšna.
Poljedelski stroji.
Partija približno 11 OS kosov;
mlatilnice na motor, vreteno in na roko, brane, sejalnice, mlini, grablje itd. itd.
Prodaja po izrednih cenah. Pojasnila: Poštni predal 102 Trst, Glavna pošta.
SrsUrne Krone In zlato plačujem po n&jviijil! cenah
ALOJZIJ POilH
Trst Piazza Garibaldi šl. z
(prej Barriera)
cene plačujem za V
S	SIssc,
veder, jazheeev, mačn, vaverše, krtov, dšvjiSi in dorr^^ih zajcev.
Trst, Via Cesare S atesti št.
IS. nadsS,, vrata 16	^
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial
40
Zdaj pa še ta moja posest visi v zraku in jaz sem pretendent kakor kak pregnan knez. Kri nas ni običaj študirati — kaj bi to človeku koristilo? Uradi, odvetniška mesta — to je za nižje plemstvo. Mi magnati se učimo kvečjemu jezikov, da lehko potujemo po inozemstvu; vadimo se v streljanju, sabljanju, jahanju «— zato pa še ne p^tpro'f^1 T~ pa usoda oblagodarila s ka&im posebnim že-nijeoi, ta najde za razvijanje svojih zmoznusii primerno torišče pri — zeleni mizi, kjer kvar-tajo in biljardirajo. — Jaz sem bil poseben ljubljenec Sreče v vseh vrstah iger. — Preden so mi zrasli brki, sem se kosal z najbolj Izurjeni igralci. — Zato sem imel velik ugled se celo doma pred očetom. Zakaj kvar-topirca zovefo le tistega moškega, ki izgublja/ zaigrava, ki mu oče plačuje dolgove pri igri, ker mu sin groei, da se ustreli Tak mlad Človek, ki dobro igri, ki ima vedno zadosti denarja, je povsod avtoriteta. «Lump» je le tisti, ki zaigrava. In jaz imam to za čisto pra-
vilen nazoT, če so si ljudje, ki hočejo eden drugega obrati za denar, med seboj tuji ali morda prav sovražniki ali pa tako bogati, da izgube ni li r<e občutijo. Toda tam, kjer s-em jaz uveljavljal svoje zmožnosti, je bila ta neprilika, da so tisti, ki skupaj igrajo v karte za denar, sami znanci, dobri prijatelji, in sami taki ljudje, ki jih večja izguba uniči. A na to človek ne| misli, ka^kor tudi na borzi ne vprašujejo, koliko ljudi bo skočilo v vodo, če se posreči «kon-tramina». Pravijo: ne plezaj na drevo, potlej ne padeš doli! — Nekoč pa sem v igri premagal jako bližnjega sorodnika {bil mi je bratranec in zelo dober tovariš) neusmiljeno. Ko mu je denarja zmanjkalo, je hotel srečo forsirati, igral na dolg ter zaigral zelo velik znesek. Bil je edini sin svojega očeta, mojega! strica. Njegov oče mu je plačilo dolga odrekel, j rn moj bratranec se je, ko je rok 43 ur pole-: kel, ustrelil v glavo. — Nato je prišel iliegov, oče k meni ter mi dejal: Ljubi nečak, moj sin je umrl zavoljo tebe. Tvoj kleti (kartaški ženij ga je ubil. Njegov vzgled vem da ne bo ostra-ši! nikogar; ljudje bodo kljub temu igrali še nadalje, igrali v karte, se Mrali s svojo srečo, s svojo častjo, s svojim življenjem. Ampak ti r<e bos već igral, ljubi stričnikf — Zakaj če slišim, da si ti še kje na tem svetu vzel karte v roke, te ustrelim... Ne pozevem te na dvoboj, kjer bi lahko Se ti mene ustrelil, temveč prežal bom nate, kadar prrstopiš svoj prag, pa tej ustrelim kakor steklega osa — Zapomni si
to!» — Od tistega dne se nisem dotaknil kart; pač, zase sem igral, z dvema slamnatima možema — zakaj tega ni mogoče popolnoma opustiti. Tudi tako sem vedno dobival. Doo^ devne dobitke se«n si zapisoval v svoj dnevnik; bili bi zaklad, Če bi bili resnični, in lahko bi postavil sto^ (kopo) iz slamnatih mož, če bi se bili vsi ustrelili zavoljo moje sreče in zmožnosti. Z živim človekom pa nisem več igral. — Ne samo zaradi stričeve grožnje, dasi priznavam, da ni prijeten «prognostikon», biti ustreljen od zadaj od človeka, zoper katerega se ne moreš braniti. — A tega tudi ni bilo treba. Vedno je stala pred menoj podoba, ki jo je ikazal mor bratranec med najino usodno zadnjo igro. Tisto znojno čelo, tiste stekle-neče oči, tista v svoji muki žvižgajoča usta — to vse sem zmeraj videl pred seboj. Pa tisti pogled, s kate ran je po zadnji partiji vrgel karte na mizo ter vstajajoč si obrisal obraz in potem vprašal: «Koiiko je ura?» —- tega trenetka si ne morem izbrisati iz spomina. — M ene je vpraial koliko je tira. Vprašal je zato, ker je vedel, da mu jc iivetl le še 48 ur. To je zadostovalo, da me je ostraSilo od vsake k ar iaške družbe. Mene ne vprašuje več nobeden soigralec, koliko je ura. Osem let me ni videl nihče igrati. — Tedaj je prišel nanagio tak udarec, ki uri je vzel vse moje premoženje, kot da bi bilo stavljeno na eno karto. i
(Dalje). I
Delniška glavnica L 15,000.000 Rmm L 5,100.000
Dunaj, Opatije* TRST, Zadar. o)
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in cjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jetsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Slada Bank.
IzvrSuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE
do Hranilne knjižice in na tekočI račun ter iu obrestuje po 4°/0
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
===== Daj« v najem varnostne predala (safes) ■ ■■
Zavodov! tu-adi ▼ Trstu: Via Cassa dl RUparmio itev. 5 — Via S. Nicold iftev. 9.
Telefon iU 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.