Učiteljski
VCl
SianovsUo poliiišRo glasilo J. U. C/. — sekci/e sa Dravsteo banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava : Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letnm 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, t m ek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Izredno posvetovanj® predsednikov
sreskih društev, upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU za Dravsko banovino.
Načelno stališče učiteljstva do aktualnih javnih vprašanj. — Poročilo o delovanju sekcije za Drav. ban. od banovinske skupščine dalje. Vsestranski napredek in delo na področju odsekov: Mladinske Matice, pevskega zbora, šolskega radia, gospodinjsko in kmetsko-nadaljev. šolstva, obrtno in trgovsko-nadalje v. šolstva, šolsko-upravnega odseka, ekskurzijskega odseka, in odseka za stanovski naraščaj. — Udruženje postaja važna kulturna ustanova ter v polnem obsegu vrši naloge strokovnezbornice učiteljskega stanu.
POROČILO PREDSEDSTVA:
Dne 9. jan. t. 1. ob 10. in pol uri je »tvoril predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik posve, tovanje predsednikov sreskih društev JUU, upravnega in nadzornega odbora, v risalnici drž. moš. učiteljišča v Ljubljani ob polnošte-vilni udeležbi članov s sledečim nagovorom:
Cenjene tovarišice in tovariši!
Današnji zbor je sklican na osnovi člena 28. izpremembe pravil JUU, ki jih je sprejela letošnja glavna skupščina v Beogradu in so odobrena od ministrstva prosvete dne 26. avgusta 1931.
S to določbo so dobile seje naših bivših širjih sosvetov še večji pomen, kakor so ga imele prej. V novi izpremembi je namreč določba, da smejo redne skupščine pooblastiti ta zbor, da sklepa v nujnih in neodložljivih vprašanjih tudi mesto nje.
Po novih določbah so člani tega zbora predsedniki sreskih društev ali podpredsedniki ter člani upravnega in nadzornega od« bora sekcije. Razume se, da sekcija lahko po« vabi na sejo poročevalce, ker ni to samo koristno temveč celo neobhodno potrebno radi pojasnil in informacij. Po pravilih zbor ni več javen.
V	imenu sekcije Vas vse iskreno pozdrav* ljam in se Vam zahvaljujem, da ste se odzvali vabilu ter došli na današnje izredno posvetovanje, na katerem boste sodelovali pri ukrepih v korist učiteljstva, šolstva in narodne prosvete ter dobite potrebne infor« macije o stanju in položaju v organizaciji, da daste potrebna pojasnila članstvu.
Notranja konsolidacija.
V	času, ko mnogi celo smatrajo, da organizacija ni morda niti več potrebna, ker mo-mentano ne more svojim članom pripomoči do boljših plač, moram ugotoviti, da je uči* teljska organizacija napravila prav v tem času velike korake naprej v notranji ¡konsolidaciji in da je v tem pogledu na dobrem potu. To ne tiče toliko lokalnih razmer naše sekcije, kolikor celotnih razmer z ozirom na našo organizacijo v državi in konsolidacijo učiteljskega organizovanja v ostalih delih države.
Združitev vseh pozitivnih sil za konstruktivno delo.
Načela, Iki smo si jih začrtali leta 1926., s katerimi smo postavili stanovsko organiza« cijo na edino zdravo podlago strogo stanovske in nestrankarske organizacije, s čemer smo združili vse konstruktivne sile stanu brez razlike na verska in strankarska nazira-nja k pozitivnemu delu, prodirajo vedno v širše kroge učiteljstva. Celo oni, ki do zad« njega niso hoteli priznati upravičenosti depolitizacije naše stanovske organizacije — ako tako ta pokret označim — so po 6. ja« nuarju 1929. uvideli pravilnost naše linije, ker se je uvedla enaka linija celo v javno življenje v splošnem. Z novim uradniškim zakonom, ki je presekal dolgoletne boje za notranjo upravno razdelitev naše organizacije ter odpravil tudi v ostalih delih države kvarno razcepljenost učiteljstva in paraleli-zem stanovskih organizacij, se je pričela ideja slkupnosti za stanovsko, šolsko in prosvetno delo širiti tudi v ostalih delih naše države.
Nadaljna izpopolnitev organizacije.
Z novimi pravili JUU smo pridobili stabilnost v notranjem pogledu organizacije. Z banovinskimi sekcijami bo prišlo pravo miš» ljenje učiteljstva v glavnem odboru in na skupščinah do veljave. Prenehala je dolgoletna borba za izpremembo pravil, ki je ovi« rala vse drugo pozitivno delo. V novih pravilih je tudi odznak nove linije našega občega javnega življenja. Program JUU je jasno začrtan v istih ter odgovarja pravcu, ki ga mora izvzeti učiteljski stan.
V	kolikor bo treba pravila še izpopolniti z ozirom na dosedanja izkustva, se bo to lahko storilo postopoma na bodočih skup*šči« nah, Ikakor smo letos izvršili nekatere nujne izpremembe, ki jih je predlagala naša bano-vinska skupščina. Tudi k notranji izgraditvi organizacije bo treba postopoma pristopiti. Izdelati bo treba poslovnike in pravilnike k glavnim pravilom, tako obči poslovnik, po« slovnik za sreska društva, za razne odbore, kaikor nadzorni odbor, častni sod in druge. Da se to ni že do sedaj izvršilo, je krivo delo, ki nas prehiteva, ker posli in aktualna vprašanja pri sekciji dnevno naraščajo.
Nacionalni poudarek in dostojanstvo dela.
S poslanico Njegovega Vel. kralja letoš« njemu kongresu JUU je bila še posebej podčrtana važnost učiteljskega stanu. Učiteljskemu delu in organizaciji je bil s poslanico dan posebno izrazit nacionalen značaj.
Dostojanstvo dela na skupščinah mora stopiti v ospredje. Gledati moramo, da se nikjer ne povrnejo zopet stare metode brez« plodnih prepirov na skupščinah in zborovanjih, ki povzročajo zastoj pozitivnega dela. Prekiniti moramo na vseh črtah s staro men« taliteto. Demagogiji ne sme biti mesta v naših vrstah! Kdor ne zna krotiti svojih živcev, naj se raje odtegne v ozadje, da ne jemlje ugleda vsemu stanu in da zaradi poedincev in izjem ne bodo kazali na ves stan. V ospredje naj stopijo vst, ki imajo dobro voljo za konstruktivno delo.
Za čisto šestojanuarsko politiko.
Ugotoviti moram, da z zmago našega pravca iz leta 1926. še ni odstranjena nevar« nost za povrnitev destruktivnega strankar« stva v naše javno življenje in tudi ne za po« vrnitev v naše stanovske vrste. Z obžalovanjem moram poročati, da se še vedno doga« jajo, sicer zelo izjemni slučaji, ko se gleda in presoja učitelj še vedno kot »liberalec« in »klerikalec«.
Izjavljam, da bo sekcija z vso energijo pobijala taka stališča in naziranja kot ostan« ke stare mentalitete, ki ne sodi v pravec nove dobe in ki ne ustreza intencijam preobra« ta zadnjega časa v našem javnem življenju. Predvsem smatram, da ste vi predsedniki sreskih društev dolžni ob vsaki priliki in ob vsakem slučaju z vso energijo pobijati pojave take stare kvarne mentalitete politične zagrizenosti in strankarstva, tako v stanov« skih, kakor izvenstanovstkih vrstah.
Z vso upravičenostjo sme učiteljski stan od javnosti zahtevati, da presoja učitelja in ga upošteva edino po njegovi službeni in obči korektnosti in objektivnosti, po njegovem poklicnem in strokovnem delu ter po njegovi strokovni in službeni sposobnosti, ne pa po strankarsko političnih predsodkih.
Smatram, da je učiteljski stan v prvi vrsti pozvan delovati na preporodu naše javnosti v pravcu vseobče strpnosti in presojanja vseh vprašanj zgolj s strokovnega in stvarnega pogleda in nastopati proti destruk« tivnemu strankarstvu in z njim spojene nestrpnosti in neobjektivnosti.
Parlament in strokovna zastopstva.
Vračamo se v dobo novega parlamenta« rizma, temelječega na načelih šesitojanuarske politike. Nastopile bodo nove politične stranke.
Upam, da smo prešli čase, ko so politič« ne stranke in izmenjave na vodilnih mestih imele kak vpliv na politiko našega stanu in njegovo organizacijo. Zgodovina nam je pokazala jasno pot za stanovsko orientacijo in načelno stano.vsko politiko.
Pričakujem, da bo bodoča demokracija črpala svoje poglede predvsem od strok in posameznih stanov ter svoje delo in smer svojega delovanja usmerjala s teh stvarnih vidikov. Saj nam je zgodovina dovolj jasno pokazala kako kvarni so bili zgolj strankarsko politični pogledi na strokovna vprašanja in kako kvarno je bilo reševanje teh vpra« šanj zgolj s strankarsko političnih vidikov. Pričakujemo od bodoče demokracije, da bo predvsem upoštevala in iskala smernic svojemu delu pri strokovnih, stanovskih in gos spodarskih organizacijah ter zbornicah. Stroke in stanovi, ki so bili v prošli parlamentarni dobi potisnjeni precej v ozadje, z upravi» čenostjo pričakujejo, da bodo dobili odločil-nejšo vlogo pri sodelovanju in reševanju strokovnih in stanovskih vprašanj. Smatramo, da je to edini pravi izhod za ozdravljenje razmer in izhod k pozitivnemu delu v blagor naroda in države.
Stik z narodnimi poslanci.
Z novim parlamentarnim delom bodo prišla v pretres tudi vprašanja, ki zadevajo šolo, prosveto in učiteljstvo. Iz tega razloga bo dolžnost našega »Udruženja«, da išče in najde stik z učitelji-poslanci in s krogi, ki bodo reševali vprašanja, ki zadevajo učitelj« stvo, šolo in prosveto. Toda tudi sekcije bodo morale iskati stika z narodnimi poslanci, v svrho potrebnih interpelacij in informiranja o učiteljskih, šolskih in prosvetnih tež« njah in zadevah. Predvsem smatram za potrebno, da današnji zbor obnovi svoječasni sklep, da seznanimo gg. poslance z našimi
težnjami potom našega tiska. Enako bo te« žiti za tem, da se prosvetni referat opredeli na gotove gg. poslance, ki bi bili v stiku s prosvetno upravo in našim Udruženjem, da se bodo uredila' prosvetna vprašanja načelnih stališč in sporazumno.	4
Sicer ima že učiteljstvo stike z gg. poslanci, toda ti stiki so iz osebnih ambicij, proti katerim moramo danes nastopiti složno vsi, ki imamo skrb za bodočnost učiteljskega stanu, šole in narodne prosvete. Popolnoma napačno je naziranje, da je potreben stik učiteljev, poedincev z gg. poslanci zato, da bi jim slkušali preko redne službene poti in preko službeno upravičenejših izposlovati dobro službeno mesto ali druge osebne udob« nosti. Tem kvarnejši bi bil tak stik za celokupen učiteljski stan, ako bi skušali gg. po« slanci nastopiti s posredovanji direktno v Beogradu. S tem izgublja svojo vrednost službena sposobnost, svojo vrednost izgubljajo zakoniti predpisi, učiteljski stan se s tem demoralizira in korumpira na škodo šol« stvu in narodne prosvete in se na ta način ubija v učiteljskem stanu stanovska in službena morala. Sekcija smatra, da so se tovariši, ki se potom gg. poslancev in vplivnih osebnosti love za nadzorniškimi položaji, sami diskvalificirali in pokazali, da njih služ« bena in strokovna kvalifikacija ni dovolj trd« na, da bi jih po njej prosvetna uprava upo« števala pri nadzorniškem razporedu.
Dokler nudi strokovna organizacija objektivno in polno zaščito celotnemu stanu ter ščiti absolutno zakonito postopanje, ni noben član upravičen odpirati sam vrata laji« škim osebam, da se vmešavajo v učiteljske zadeve v splošnem in še posebej v učiteljska nameščanja.
S pristankom današnjega zbora se bo sekcija obrnila do gg. poslancev ter jih opozorila na načelno stališče Udruženja in na kvarne posledice posredovanja v osebnih za« devah. Vsakemu članu je dana možnost, da se potom organizacije izvrše intervencije na merodajnih mestih, seveda pod pogojem, da se ne bo kršilo načelno stališče.
Načela za organizacijo in člane JUU.
To načelno stališče je:
Udruženje ne bo posredovalnica za službe, temveč smatra vsa nameščanja za zadevo prosvetne oblasti, ki naj jih izvršuje objek« tivno po zakonu.
V	disciplinske zadeve se načeloma ne vmešava.
V	vsakem slučaju pa bo sekcija v polni meri zaščitila članstvo, ako je v pravu ter bo vselej in povsod stremela, da ne bodo učiteljskih premestitev povzročali neodgovorni in oni, ki hočejo iz osebnih ali zasebnih razlogov iz ozadja provocirati premeščanja. V tem pogledu smatra sekcija te mere kot prvi korak k povrnitvi učiteljske stalnosti, o kateri bo treba iz interesa do šole in pros svete resno razpravljati.	*
Pri disciplinskih slučajih bo sekcija ščitila postopek po predpisih zakona in odmero kazni po stopnji disciplinskih kazni, da ne bo sledila takoj najvišja kazen, t. j. premestitev in še ta v obliki »službene potrebe«.
V	vsakem slučaju bo sekcija vztrajala na tem, da se da prizadetemu polna možnost in svoboda zagovora, ki naj se upošteva v polni meri, preden se izda pravorek v zadevi in preden slede kaki ukrepi.
Sekcija se bo napram članstvu držala strogo načelnih stališč, ki jih je izdala z okrožnico na društva, zato tudi upravičeno zahteva* v interesu celokupnosti polne disci« plinarosti od članstva.
Ni treba posebej podčrtavati edino pravilno stališče, da morajo pri vsaki presoji učiteljstva priti v poštev lastnosti pri poklic= nem in strokovnem delu ter strokovna in službena sposobnost in šolsko delo pred iz-venšolskim delom.
Sokol Kraljevine Jugoslavije.
V	tem pogledu je mnogo vznemirjenja med učiiteljstvom v zadnjem času glede So-kolstva. Tudi v tem oziru si moramo povedati enkrat odkrito besedo.
Članstvu je treba povedati, da je SKJ ustanovljen z zakonom in je državna institucija. Zavedati se moramo, da smo učitelji državni uradniki. Na osnovi določb zakona o narodnih šolah obstoja ministrska odredba, ki za učitelje posebe predvideva sodelovanje pri SKJ.
Sekcija ne more braniti nikogar in ga za« govarjati, ki ostentativno ali demonstrativno nastopa proti SKJ. Vsakdo, ki nastopa tako, si že v naprej vzame legitimacijo za obrambo in ne škoduje le samemu sebi, temveč
vsemu stanu, ker daje oblasti povod, da se sklicuje na take slučaje. Taki slučaji nam onemogočajo uspehe v drugih opravičljivej« ših primerih ter nam zelo škodujejo.
Učiteljstvo si ne da vzeti legitimacije, da ne dela pri SKJ. Sekcija ima v rokah izjave in statistične podatke žup SKJ, iz katerih je jasno razvidno, kaj je storilo učiteljstvo za SKJ.
Zato pa je upravičeno, da naglasi tudi nekatere svoje želje in sicer v interesu stvari, ki teže učiteljski stan in ki jih mora javno naglasiti.
Že ponovno smo poudarili, da ne spada samo učiteljstvo narodnih šol med državno uradništvo. Izda naj se jasna odločba, ali je članstvo in za koga je pri SKJ obvezno, da ne bo nepotrebnih trenj v tem oziru, ki ško« dujejo dobri stvari.
Ne glede na društvene dajatve moramo opozoriti v tem pogledu javnost, da društveni davek učiteljstva daleč presega celo dav« ščine, ki jih plačuje državi. Ponovno pa je že vse državno uradništvo naglasilo, da spada ono med davkoplačevalce, ki plačajo pri« meroma najvišje davke. Ta dvojni davek znižuje prejemke učiteljstva tako, da je ono primorano se zateči k javni opozoritvi, ker ni dobilo nikake kompenzacije ne za višje delo ne za večje narodne dajatve, ki jih nima v primeri z njim noben drug stan.
V zadevi učiteljskih namestitev in premestitev iz sokolskih razlogov je želja učiteljstva, da se čim točneje urede odnosi v tem pogledu sporazumno med prosvetno upravo, SKJ in JUU. V nobenem slučaju uči« teljstvo ne more pristati na to, da bi se pri eventuelnih nedostatkih jemale izjave posameznih tako zvanih »verodostojnih oseb« ali društev kot neoporečna podlaga za postopa« nje ali kakršne koli ukrepe proti učiteljstvu, temveč stoji na stališču, da sme biti edino službena ugotovitev, pri kateri se je dala prizadetemu polna možnost svobodnega zagovora podlaga za postopanje. Pred premestit« vijo pa morajo slediti prej po zakonu predvidene postopne nižje kazni.
Gospodarska kriza in učiteljstvo.
Končno spada v okvir načelnih stališč, ki sem jih iznesel, tudi gospodarslko stanje, ki je nastopilo.
Težka gospodarska kriza, ki jo občutimo vsi, nalaga svoj tribut tudi učiteljstvu in šol« stvu ter prosveti v obče. Pravo sliko in presojo položaja nam daje v tem oziru šele po« gled v druge države in na druge stanove in obče prilike v naši državi. Plače pa je v vsakem primeru presojati tudi z ozirom na cene živil, obleke in stanovanj. Najbolj teži učiteljstvo vprašanje obleke in stanovanja. O odpustu iz službe pri učiteljstvu ne moremo govoriti, pač pa lahko govorimo o brezposel« nosti med učiteljstvom, ker čaka nič manj nego 54 učiteljev, Iki so pod sile razmer morali priti v našo državo, na sprejem v kon« traktualno službo in ker čakajo še vsi učitelj« ski abiturijenti v naši banovini na sprejem v državno službo.
O materialni in pravni zaščiti članstva se sekcija dobro zaveda, da je storila v polni meri svojo dolžnost, kar bodete lahko raz-videli iz današnjih poročil in pojasnil.
Vse razmere pa nas ne smejo omalodu» šiti. Prav v sedanjih težkih časih je v tem večji meri dolžnost nas vseh delati na to, da se strne vse učiteljstvo tembolj k intenzivnemu delu. Zaradi gospodarske krize je pri» čakovati zastoja v vseh ozirih, tudi v prosveti. Ako nam vseobča kriza povzroča padanje in nazadovanje v materialnem oziru, je dolžnost nas vseh, da vsaj v intelektualnem in morals nem oziru vzdržimo učiteljstvo in z njim šolstvo na sedanji višini ter stremimo za napredkom, da vsaj v intelektualnem in moralnem oziru prebrodimo težko krizo brez škode.
Zato smatram, da je povsem napačno, ako skušajo poedinci ali celo društva izvajati konsekvence proti samemu sebi, t. j. proti lastni organizaciji. S tem, da skušajo odre= kati organizaciji prav v sedanjem času sredstva za možnost njenega delovanja in napre« dek ter hočejo okrniti celo publikacije, ki so še edino sredstvo, ki ga imajo za jačenje stanovske in moralne zavesti in intelektualnega podviga, ne škodujejo drugim, temveč v prvi vrsti samemu sebi in svojemu stanu.
Povem Vam odkrito, da za okrnjen j a ne morem odgovarjati v nikakem primeru. Niti v osebnem pogledu se ne morem strinjati s talkim početjem, ker dokler sem na čelu organizacije, ne morem zahtevati od sotovari« šev, ki opuste vse druge stranske posle za to,
da se posvetijo delu pri organizaciji, da bi bili še gmotno oškodovani. Učiteljstvu ne bo težko dokazati in se ne bojim povedati javno in odkrito, da žrtve in delo pri organiza* ciji niso plačane in ne bodo plačane nikdar. Ako ni učiteljski stan sposoben, da vzdrži aparat, ali ne smatra za potrebno vzdrževati organizacije, potem je bolje, da danes slklene likvidacijo, kakor jutri! Poglejte malo po drugih stanovih!
Upam pa, da ta materialistični nazor nekaterih ni zajel večine in so to samo pojavi, ki izvirajo iz nepoučenosti o delu, ki ga vrši organizacija prav v sedanjem težkem času. Zato je dolžnost nas vseh, da povsod in ob vsaki priliki pobijamo zgolj materialistično naziranje o pomenu organizacije in pokažemo članstvu tudi na socialne in etiške vred« nosti, ki jih ima organizacija.
Članstvu je treba predočiti vse naloge ki jih vrši organizacija in ki ji dajejo stalno vrednost. Ako ne more sekcija takoj uspeti v vseh slučajih, je to pripisovati globljim okoliščinam, s katerimi mora računati sekcija in tudi članstvo.
Ako se bo vsak član točno držal osvojen nih skupnih načel in bo podrejal svoje osebne interese koristi celokupnosti ter čuval svojo korektnost v vseh ozirih, smo lahko prepričani, da bo končna zmaga na učiteljski strani.
TAJNIŠKO POROČILO.
(Poročal tajnik tov. Kobal.)
Vodstvo sekcije je ob sodelovanju z ožjimi organizačnimi sodelavci razmotrivalo na šestih sestankih o splošnih organizačnih za* devah in o ukrepih za dosego čim ugodnejšega gmotnega položaja učiteljstva.
Tajniški posli tekom zadnjih let nepre* stano naraščajo. Organizacija je razpredla svoje delovanje tako, da sega njen vpliv na vsa področja javnega življenja. Deloma v preteklem, deloma v tekočem upravnem letu so se v našem okrilju na novo osnovali, oziroma formirali odseki: Odsek za šolski radio, časnikarski odsek, ekskurzijski odsek in go= spodarski odsek. Ker tajnik sekcije ni mogel več sam zmagovati naraslega dela, mu je bil na prvi seji razširjene ekselkutive dodeljen v pomoč prvi namestnik v upravnem odboru M. Kumelj, str. učit. na ljublj. gluhonemnici.
Naša najvažnejša notranja organizačna zadeva v dobi po skupščini je bila reorgani* zacija sreskih učiteljskih društev v smislu pravil JUU. Na svojih občnih zborih so sreska učiteljska društva poverjeništva UJU likvidirala. Ustanovila so sc nova društva sekcije JUU, ki so prevzela vso imovino likvidiranih društev. Sresko učiteljsko društvo v Marenbergu se je pri tem radi maloštevil-nosti članstva in iz tega izhajajočega slabega gmotnega položaja združilo s sreskim uči* teljskim društvom za srez Dravograd, Iki je prevzelo tudi vso imovino tega društva. V enakem položaju je bilo Savinjsko sresko učiteljsko društvo JUU za Vranski sodni okraj, ki je zato po izvršeni likvidaciji pristopilo k sreskemu društvu v Celju.
Ker sta bila med tem tudi sreza Črnomelj in Metlika priiklopljena Dravski banovini, je belokranjsko učiteljsko društvo pre* šlo v območje naše sekcije.
Sresko društvo poverjeništva UJU za Maribor levi in desni breg, ki je obstojalo iz dveh političnih in šolskih srezov, je izvedlo po izvršeni likvidaciji v smislu pravil delitev v sresko društvo Maribor desni in Maribor
Anton Gnus — sedemdeseletnik
Anton Gnus, šolski ravnatelj v p. na Dolu pri Hrastniku.
Pičlo uro od hrastniške postaje leži prijazna, tipična slovenska vas v tihi dolini, skromna, kakor slavljenec, ki praznuje 17. januarja sedemdesetletnico svojega rojstva. To je naš vzorni tovariš Anton Gnus. krepak po svoji mladeniški postavi, čil in svež po svo= jem duhu. Kdo ne pozna te markantne osebe?
Delo za domovino, za narod in državo — je bil vedno Tvoj vzor. Delaven kakor mravlja vršiš še danes vztrajno in neumorno vse mnogobrojne posle, ki Ti jih je zaupalo ljudstvo, učiteljstvo, javnost.
40 let si vzgajal deco v koristne člane človeške družbe. Za Tvoje pedagoško delo Te je že davno odlikovala šolska oblast z na-
levi breg. Obe društvi sta po številu članstva dovolj močni, njuno delovanje pa bo spričo manjšega teritorijalnega obsega olajšano.
Po končani reorganizaciji šteje sekcija 33 sreska društva.
Ko govorimo o reorganizaciji, moramo omeniti tudi formacijo sreskih društev. Pra= vila določajo: »Banovinske sekcije formirajo sreska društva JUU po političnih, odnosno šolskih srezih ali drugače po terenskih razmerah.,..« Prvi dve določbi sta povsem jasni.
Na osnovi teh dveh določil v novih pravilih bi mnogo naših sreskih društev, čijih teritorijalna osnova so sodno-upravne administrativne edinice — sodni okraji, ne imelo pravice do obstoja. Radi tega je predlagala naša sekcija, da se vTiese v pravila dostavek: In po sodnih okrajih. Izvršni odbor je naš predlog sprejel, izpremenil pa je njegovo besedilo v tolilko, da je vnesel v pravila mesto besedila: in po sodnih okrajih besedilo: ali drugače po terenskih razmerah. Da v iz-premenjenih pravilih niso izrecno navedeni sodni okraji, je iskati vzroka v tem, ker v Srbiji nimajo okrajnih sodišč.
Pri formiranju sreskih društev se mora« mo držati zato le že obstoječih administrativnih edinic, pa najsi so potem samostojne v politično-, šolsko- ali sodno=upravnem po» gledu. Željam poedincev, ki so nasprotne tem določitvam, zato sekcija ne more ugoditi, ne more pa jim ustreči tudi iz tega ozira, ker bi na ta način formacija ne bila nilk> dar končana in bi društveni teritoriji ne bili nikoli trdno zaokroženi. Organizacija pa mora biti predvsem na znotraj urejena, če naj posveča vse svoje sile zunanjemu delu.
Pri poročilu o naših sreskih društvih moram nekoliko točneje osvetliti razmere v črnomeljskem sreskem društvu. Društvo šte* je 39 članov, ki jih je izkazalo v svojem članskem izkazu, poleg teh pa se je prijavilo še 49 drugih, ki so izjavili, da pristopajo ikot člani v sresko društvo s pridržkom, da. plačujejo le golo članarino društvu, sekciji in centrali, odklanjajo pa vsa plačila, ki so po sklepu ban. skupščine sestavni del članarine, tako naročnino za stanovski tislk in prispe* vek za učit. naraščaj in pevski zbor. Ker je banovinska skupščina najvišji forum naše sekcije in moramo njene sklepe brezpogojno izvrševati, sekcija tako prijavljenih omenjenih 49 tovarišev ne more sprejeti za člane.
Dopisovanje med sekcijo in članstvom se ima vršiti po svoječasnem sklepu širjega sosveta in pokrajinske skupščine iz leta 1930. preko sres. učit. društev. Prosim zato vse navzoče predsednike sreskih učiteljskih dru= štev, da poučijo članstvo na prvem svojem zborovanju, naj se obrača na nas le preko svojega društva.
Na ta način je društvo informirano o na* šem delu. na drugi plati pa ima v rokah kopijo naše rešitve in odslej lahko samo rešuje podobne primere.
Poštninska prostost. Odposlana je bila vloga, da bi bilo dopisovanje sekcije in njenih edinic poštnine prosto tudi s prosvetnimi; oblastvi.
Uredba o ocenjevanju naturalnih stanovanj.
19. septembra so prinesli dnevni listi določbe uredbe o ocenjevanju naturalnih stanovanj. Njeno pezo čuti vse učiteljstvo, ki uživa naturalno stanovanje.
Ko smo zvedeli iz časopisja za gornjo uredbo, je sekcija predložila spomenico na= šima ministroma dr. Kramerju in ¡Iv. Puclju,
slovom »šolski ravnatelj«. Prejel si tudi za= služeno odlikovanje Sv. Save. Zaslužil si za svoje delo še več, mnogo več! Najlepše od* likovanje pa je visoko spoštovanje Tvoje osebe v vseh krogih.
Tvoje organizatorične sposobnosti j« spoznalo tudi učiteljstvo in Te izvolilo že v mladih letih za predsednika laškega učiteljskega društva. Dolgo vrsto let si vodil to društvo z vzorno vestnostjo. K.ot predsednik si se udeleževal raznih organizačnih sej in skupščin. Tu si prišel v stik z drugimi odličnimi šolniki in tovariši, kjer s,i se vedno udejstvoval z modrimi in premišljenimi pred« logi in nasveti. Vodilni tovariši so kmalu spoznali Tvoje organizatorične zmožnosti in Te izvolili v -vodstvo organizacije. Bil si desetletja član upravnega odbora bivše »Zveze jugoslovanskega učiteljstva«. Mnogo zaslug imaš, da se je ustanovilo kmalu po letu 1918y Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. Izvo* ljen si bil za člana glavnega odbora UJU v Beogradu. Pri pokrajinski organizaciji pa si bil poverjenikov namestnik. V .težkih, najteže jih časih, 'ki jih je preživljala organizacija, si po odstopu poverjenika leta 1926. vodil modro in prevdarno poverjeniške posle do skupščine v Celju leta 1926. Če za drugo ne, mora biti Tvoje ime zapisano z zlatimi črkami v razvoju naše organizacije prav za ta čas! V dno duše si bil prepričan, da je bila organizacija tedaj na pravi poti.
Celo vrsto let si bil v okrajnem šolskem svetu in kasneje v višjem šolskem svetu ne« ustrašen zagovornik učiteljskih pravic, kot šolnik in pedagoški strokovnjak izvrsten sve* tovalec v vseh šolskih vprašanjih. Naš stan si je mogel le čestitati, da je imel v Tvoji osebi tako odličnega zastopnika v šolskih korpo racijah.
Izredne so Tvoje gospodarske zmožnosti. Vsestransko globoko verziran v raznih panogah javnega gospodarskega življenja si ustanovil posojilnico na Dolu, ki jo še danes vzorno vodiš. Mnogo let si bil član upravnega odbora Učit. tiskarne, ki si jo krepko podpiral v najtežjih časih. Tvoje delo in za* sluga je Učit. zdraviliški dom v Rog. Slatini, ki mu še danes načeluješ. Doma si ustanovil gasilsko društvo, čitalnico in Sokolsko društvo. Bil si vedno nosilec napredne in nacionalne misli in si kot tak izvojeval v pred-
odposlala pa jo je tudi I. O. v Beograd. Naši glavni zahtevi sta bili: 1. ocenitev naturalne-ga stanovanja za učiteljstvo naj ne bo višja od stanarine po šol. zakonu iz leta 1929.; 2. odtegljaji za naturalna stanovanja naj se stekajo v blagajno prizadetih občin, iki bodo s tem interesirane na zidanju naturalnih sta= novanj za učiteljstvo.
V okrožnici štev. 552 smo obvestili članstvo tudi o naših ukrepih za dosego komisijske ocenitve stanovanj.
Šolski upravitelji so imeli po vseh dose* danjih zakonih upraviteljske doklade in prosta naturalna stanovanja. S šol. zakonom so izgubili doklade, z uredbo pa tudi brezplačna stanovanja. Ker so šolski jupravitelji hišni oskrbniki in upravniki šol. poslopij, naj uži= vajo ugodnosti brezplačnih stanovanj.
Obširno in z zakonskimi določili uteme= ljeno spomenico v gornjem smislu smo že drugič poslali obema našima ministroma in izvršnemu odboru v Beograd. Predložili smo jo preko I. O. tudi ministrstvu financ s prošnjo, da radi navedenih pomanjkljivosti uredbo o ocenjevanju nat. stanovanj za učiteljstvo ukine in izda v sporazumu z ministrstvom prosvete novo uredbo v smislu naših zahtev.
Uspeh našega prizadevanja je napovedana izprememba uredbe. O tem smo čitali v dnevnem časopisju in je zadevno vest po* natisnil tudi U. T. v zadnji številki. Kakšna so podrobna določila nove uredbe, nam ni znano, zato tudi ne vemo, v koliko je ministrstvo financ ugodilo našim upravičenim zahtevam.
Dajatve v naravi. Poleg naturalnega sta= novanja uživa učiteljstvo tudi druge natural-ne dajatve. Sekcija dela na to, da izide zakonska določba glede kuriva, razsvetljave in zemljišča, do katerih ima učiteljstvo pravico po zakonu o narodnih šolah iz 1. 1929. Za= ;dev»a vloga je že bila odposlana v Beograd.
Za vse slučaje premestitve, ki so bili javljeni sekciji, se je izvršila ponovna intervencija na banski upravi, v slučaju potrebe pa smo intervenirali preko 1. O. direktno pri ministrstvu prosvete.
Za zaščito članstva je uvedla sekcija po* sej^en obrazec, ki ga je poslala v par izvodih vsakemu sres. učit. društvu. Ker je izkušnja pokazala, da je obrazec pomanjkljiv, smo vprašanja na poli izpopolnili. Sreska društva ga prejmejo v 4 izvodih tekom par dni. Dru= štvene predsednike naprošamo, da vpišejo spodaj v rubriki: »Izjave društva« vse, kar jim je znanega o slučaju in osvetljuje zadevo. Vidiranje podatkov s štampiljko in podpisom preds. nam vsekakor ne zadostuje.
Kontraktualci in dnevničarji.
Sekcija se je pismenim potom in z ustnimi intervencijami prizadevala, da sprejme v službo kontraktualce, od katerih čakajo ne= kateri na namestitev že leto dni in več. Mnogo kontraktualccv je bilo že sprejetih, 54 pa jih čaka še nameščenja. Ravno tako se je zavzela organizacija za učitelje dnevničarje. Čim bo podpisana pogodba, bodo prevedeni za kontraktualce.
Naše stališče do izvenorganizačnih učiteljskih ustanov smo obrazložili v okrožnici štev. 806. Ne gre tu le za Pedagoško centralo v Mariboru, marveč za vse naše ustanove sploh. Sicer pa bomo o tem še razpravljali.
Stališče organizacije do bivšega odbora društva učiteljic je znano iz objav v U. T.
Delo v odsekih.
I. Gospodarski odsek je ustanovljen, ni pa se še formiral. Člani v gospodarskem sve=
^'ojni dobi majsikako pravico slovenskemu ljudstvu. Smelo lahko trdimo, da je velika Tvoja zasluga, da ima Dol veliko in moderno šolsko poslopje, ki se z njim lahko ponaša daleč na okrog.
Dol bo pa trajen spomenik ostalega Tvo* jega neumornega dela; kajti s posojilnico, vodovodom in drugimi gospodarskimi napra» vami v svojem kraju si dal ljudstvu tako trdne temelje, da Te bodo pomnile še pozne generacije. Vzor si pravega učitelja, kakor bi morali biti vsi z ozirom na šolsko in izven-Šolsko delo.
Ob sedemdesetletnici Ti kličemo iz vsega srca: »Še na mnoga leta!«
Naš rod in kritiki.
V zadnjem času sem čul nekaj kritik o »Našem Rodu«. Priznavam, da je vsaka kritika jako zdrava, ako je stvarna in uteme* ljena, ako nudi obenem tudi zdravilo za ozdravljenje oz. izboljšanje kritiziranega.
»Našemu Rodu« se očita vse mogoče: slabo urejevanje, da ne ustreza svojemu namenu, predvsem pa, da nudi premalo snovi za nižje razrede, preveč pa za višje oz. za učence meščanskih šol. Morda bo nekaj resnice v vsem tem, a da bi izjavljali, da je naš mesečnik le za uredniški koš, da je za nič, da je urejevan brez smisla in gotovih smer» nic etc., delamo uredniku in vsem sotrudni-kom toliko krivice, da je oni, ki hoče biti vsaj malo objektiven, ne more prenesti kar tako mirno!
Težko je urejevati mladinski list, ki je namenjeii različnim otroškim starostnim do= bam: kar zanima 81etnega fantička, že morda ne zanima deklice njegove starosti, kaj šele 131etnika in obratno! Pravi umetnik mora biti urednik, ki hoče vsemu temu zadostiti. Poudarjati pa moram, da se je pri našem mesečniku to izredno posrečilo.
Na brezniški šoli, kamor me je vrgla usoda, smo vpeljali od 3. šolskega leta dalje obvezno naročitev za vse učence in učenke. Pa kakšno je vedno izpraševanje po novi številki, ko se približa 20. vsakega meseca, kakor bi moral redno izhajati »Naš Rod«. Kako je treba deco sleherni dan, ker je obi-
tu se skličejo na sejo, čim bo sestavljen program za njegovo delo. Glavne smernice za delo tega odseka so podane na 1. strani zad= nje (22.) štev. U. T. V gospodarskem svetu bodo zastopali organizacijo tov.: Skulj An* drej, Grum Rado, Grčar Viktor, v\>glar Fran in Brezovar Matija, od naših izvenorga* nizačnih gospodarskih ustanov pa njihovi predsedniki oz. namestniki. Pristanek na sodelovanje v gospodarskem svetu so dale vse naše gospodarske ustanove razven bivšega društva učiteljic, ki je sodelovanje odklonilo z motivacijo: »ker ne vedo, v kakšni obliki bodo obstojale«, in razen zdraviliškega doma v Rogaški Slatini.
2.	Šolsko upravni odsek je na dveh sejah reševal zadeve šolsko upravnega značaja in zaščito članstva. V odseku sodelujejo tov.: Skulj Andrej, Vode Angela, Engelmanova Mira, Hren Anton, Lampret Fortunat, Polak Janko, Šmajdek I., Štrukelj I. in Kumelj M.
V svrho obravnavanja vlog »Zaščita članstva« je bil osnovan na 2. seji pododsek, čigar naloga je ugotavljati stvarno stanje v posameznih primerih in stavljati potem pred* loge Š. U. O. za nadaljne ukrepe.
3.	V odseku za narodno izobraževanje so
tov.(ice): Mlekuž Vekoslav, Petrovec Ciril, Ribičič Josip, Celnar Anka.
4.	V odseku za nadaljevalno šolstvo so: Grčar Viktor, Grum, Hofbauer, Polak, Za-vršnik Alfonz za. trgovsko in obrtno nad. šole, Verk, Pleškova in Mešičkova pa za kmet« sko in gospodinjsko nadaljevalne šole.
5.	Odsek za šolski radio. Naš odsek za »Šolski radio«, ki ga je osnovala kr. banska uprava in ki ga tudi subvencijonira, je imel doslej 7 sej. Predsednik tega odseka je prof. Andrée Leopold, ki je obenem tudi zastopnik banske uprave. V odboru so: Dr. Capu= der Karel in univ. prof. inž. Osana Marij, kot zastopnika radio postaje, Lampe Josip in Rupnik Branko zastopata mešč. šole, dalje so v odboru: prof. Kuret Niko iz Kranja ter Dimnik Ivan, Skulj Andrej, Ribičič Josip, Mlekuž Vekoslav, Kržišnik Ivan, šolski upra* vitelj iz Št. Petra pri Novem mestu in Rupnik Josip, šolski upravitelj pri Sv. Emi.
Ker je tov. Mlekuž Vekoslav odložil radi prezaposlenosti v seji dne 13. novembra tajniške posle, je odbor kooptiral v odsek Engelman Miro, ki je prevzela tajništvo.
Prva šolska oddaja je bila 3. novembra. Do božiča smo imeli 14 oddaj, ker se vrše redna predavanja dvakrat tedensko. Odbor je sestavil že tudi program do Velike noči ter ga objavil v Prosveti.
Da se omogoči nabava aparatov čim večjemu številu šol, bodo dobile one šole, ki imajo v ta namen že nekaj denarja zbranega, podporo od banske uprave v višini 25 % nabavnih stroškov. Tozadevno okrožnico bodo dobile v kratkem vse šole.
6.	Odsek pevskega zbora: V odseku so: Supančič Drago, Miheličeva, Selanova. Cerut, Širok, Župančič Jože, Rakova, Rupret. Trav» nova in Tavčar. Delo odseka Vam je znano iz poročil U. T. Pevski odsek je eden naših najagilnejših odsekov in njegovo delo pripomore v veliki meri do dviga našega stanov* skega ugleda. Zato zasluži vse naše pozornosti in priznanja.
7.	V odseku za učiteljski naraščaj so: Mlekuž, Likozarjeva in Hartmanova. Našemu stanovskemu naraščaju je treba posvečati vso skrb, da bomo dobili nekoč res dobre učitelje in vnete organizačne delavce. Sekcija
čajna zamuda, pogovarjati in miriti, ker njena nestrpnost je z: vsakim dnem večja. Nad zamudo se torej jezimo!
Ko pa pride tisti srečni dan, da nam pošta dostavi 3 velike zavoje »Našega Rodu«, to je veselja v razredih, to je živ*žav! Ko pa prejme vsakdo svojo številko, postane na mah vse mirno, vse gleda in opazuje, čita in se čudi, tista ura in redni pouk pridteta v disharmonijo, toliko je kakor končano! Pa morda ne bo kdo trdil, da je s tem kaj za= mujenega in pouk prikrajšan!
Učiteljstvo z največjim pridom in uspe* hom uporablja »Naš Rod« mesito okostenelih čitank. Pri čitankah je otrok prisiljen, da čita vedno eno in isto, saj nam čitanke nudijo le vaje v čitanju, česar se pa moramo izogibati, ker s tem ubijamo napetost in morimo zanimanje za vsebino, saj se pristudi otrokom najlepši sestavek, ako ga silimo, da ga mora citati večkrat zaporedoma. »Naš Rod« nam pa prinaša vedno nove sestavke, različne in vse mogoče vsebine in pri tem so otroške duševne sile vedno na delu. Lahko trdim, da vzgaja »Naš Rod« otroke k sa* modelavnosti in aktivnosti. Otroci na naši šoli čitajo mnogo bolje, gladkeje in prirod-neje, odkar je v rabi »Naš Rod«, kakor prej© pri čitankah. Koliko sto in sto vprašanj stavi deca na svojega učitelja, kar dokazuje zani= manje. Uspeh je tu! Tega ne more tajiti najhujši kritik in s tem je dosegel »Naš Rod« svoj namen.
Da je res dober, dokazuje pa še drugo dejstvo. Starši dajo otrokom denar za naš list brez vsakega pritiska, prav radi, kljub temu, da so revni, večinoma zelo majhni posestniki in delavci. Radi dajo denar svojim otrokom, ker vidijo, da imajo otroci z »Nas šim Rodom« največje veselje — in otroci so najboljše merilo, da je list dober! — pa tudi ker ga starši z otroki tudi sami čitajo. To je pa drugi uspeh »Našega Roda«. Postal je tako rekoč ljudski list tam, kjer ima učiteljstvo pravo zanimanje in pridno uporablja to, kar nudi list, ne pa, da je učiteljevo delo z golo razdelitvijo posameznih številk že opravljeno.
Tovariši kritiki! Pero v roke in pišite tudi sami, kakor mislite, da bi bilo bolje, prepričan sem, da bo tovariš urednik poska* koval od samega veselja do stropa.
pošilja ljubljanskim in mariborskim učite* ljiščnikom in učiteljiščnicam brezplačno »Tovariša« in »Popotnika«. Ljubljanski učiteljišč-niki se poslužujejo poleg tega tudi čitalnice, ki jim jo je priredila sekcija v sobi odsekov. V zadnjem času smo nabavili iz njihovega fonda tudi radio aparat, da ima naš naraščaj1 vsak čas na razpolgo dobra predavanja in glasbo. S tem ga obvarujemo, da ne išče za« bave drugod in ne zaide na napačna pota. S res. učit. društvo je prevzelo nalogo preskrbeti naraščaju vsak teden po eno predavanje iz psihologije, o narodnem gospodarstvu in modernem šolstvu in o izvenšolskem pro* svetnem in gospodarskem delu.
8.	Odsek za Mladinsko Matico: V odseku so: Skulj, Ribičič, Slapšak, Levčeva, Čer* nejeva, Širok, Zupančič Jože. Kooptirana sta bila še Grum in Hreščak. V širjem odboru so: Gregorčič Edvard, Ivanjšič Ljudevit, Kle-menčič Vlado, Ločniškar Fran, Pirnat Vik* tor, Šterk Davorin, Žerjav Albert. Delo Mladinske Matice poznamo vsi, pozna in ceni pa ga tudi naša celokupna javnost. (Dokaz temu je višina naklade njenih edicij.) Pevski zbor in Mladinska Matica sta naši ustanovi, ki dvigata naš stan nad vsemi drugimi. Naše gospodarske ustanove dvigajo ugled v gospodarskem, Mladinska Matica in pevski zbor pa v kulturnem pogledu. Na take usta* nove lahko s ponosom pokažemo vsakokrat in ob vsaki priliki.
9.	V odseku za šolsko zgodovino sta: Petrovec Ciril in Potočnik Alojzij.
10.	Časnikarski odsek. Njegovi člani so tovariši: urednik U. T. Ribičič, Supančič Drago, Župančič Jože, Vodetova. Ne mote nam biti- vseeno, v kakšni luči izidejo poročila o našem delu v dnevnem časopisju. Javnost, ki ne pozna bliže ne nas ne našega dela, ustvari j a sodbo o tem po objavah dnevnikov. Na* loga članov časnikarskega odseka je sestavljati poročila o našem delu za dnevne liste in skrbeti, da v teh izidejo.
Ekskurzijski odsek:
28. decembra 1931 se je na sestanku, ki ga je sklicala sekcija v svrho ustanovitve ekskurzijskega odseka, izvolil sledeči odbor: Župančič Jože, Močnik Pavla, Podbevšek Štefanija, Mihelič Jožef, Supančič Drago in Hofbauer Lojze, Kus Viljem, Traven Albina, Debeljak Vojteh, Rus Emil. Smernice E. O. so Vam znane iz poročil in člankov v U. T. Odsek je že pričel z delom in pripravlja za letošnje leto 3 ekskurzije: na Koroško, na Jadran in v južno Srbijo.
Predsednikovo in tajnikovo poročilo sta bili soglasno odobreni.
BLAGAJNIŠKO POROČILO.
Blagajnik tov. Grum poda nato informa* tivno poročilo o splošni medsebojni administraciji in konstatira, da je tudi to zajela ne* kaka kriza. V svojem poročilu ugotavlja netočno dostavljanje mesečnih prijav, vsled česar nastaja v upravni nered in nepotrebne reklamacije. Tako se dogajajo slučaji, da prejmejo že izstopivši člani še nadalje stanov* ske liste, dočim jih na novo pristopivši ne prejemajo. Tudi nekateri članski izkazi so ne* točni, ker so nekateri člani v njih kratkomalo izpuščeni. V celoti dolgujejo učiteljska društva glavni upravi okoli 30.000 Din za letošnje poslovno leto. Ta znesek je mnogo previsok in blagajnik apelira na navzoče, da likre* nejo potrebno, da se ta dolg poravna in uvede pri vseh društvih točna in redna admini* stracija. Prometa je v poslovnem letu 1931./32. že nad 1,600.000 Din. Sklene se dalje, da ostane dosedanji način medsebojnega poslovanja in plačevanja prispevkov, s člani pa, ki ne za* doste svojim obveznostim nasproti društvu, postopa prizadeto društvo po pravilih in po svoji uvidevnosti. Po kratki debati vzamejo navzoči poročilo z odobravanjem na znanje.
POROČILO O TISKU.
Predsednik Mladinske Matice in urednik Učiteljskega Tovariša itov. Skulj poda na* stopno poročilo:
Po delegacijskem zborovanju je začel odsek Mladinske Matice s sistematičnim delom. Razdelil se je v literarni in gospodarski pododsek.
Skrb gospodarskega odseka je bila, da obdrži kljub sedanjim prilikam število članov in matičnih publikacij na prejšnji višini. V začetku so bili izgledi slabi, saj je bilo priglašenih za »Naš rod« do dne, ko je bilo treba določiti naklado, komaj 3000 naročnikov. Odbor ni obupal. Gospodarskemu od* seku so pomagali vsi člani. S primerno reklamo in sodelovanjem učiteljstva smo dosegli 23.000 naročnikov. Danes tiskamo »Naš rod« v 24.000 izvodih. Ker pa je število kljub temu napram lanskemu letu nekoliko padlo (lani 27.000), smo vpeljali reklamo na platnicah »Našega roda«, kakor »Kresnic«.
Skrb literarnega pododseka pa je bila, da dvigne »Naš rod«, kakor tudi knjige Mladinske Matice umetniško, kolikor mogoče visoko.
Sestavili smo štiriletni literarni program Mladinske Matice, ki ga je posvetovalni odsek pregledal, popolnil in potrdil.
Da bi ta program čim prej uresničili, smo sklenili izdajati izredne publikacije.
Z razpisom nagrad za redne kakor tudi za izredne publikacije, še bolj pa z osebno agitacijo, se nam je posrečilo pritegniti lepo število, posebno mlajših umetnikov v krog sotrudnikov. Od delegacijskega zborovanja do danes smo prejeli že 23 rokopise za knjige. Tekmovanje za nagrade naših rednih publikacij bo letos izredno hudo.
Tudi »Naš rod« si je pridobil letos polno novih sotrudnikov tako med literati kot med slikarji in prav zato list ni bil še nikdar tako pester kot sedaj.
Na nekaterih učiteljskih zborovanjih so se učitelji pritoževali, da je list nekoliko pre* težek. Treba pa je pomisliti, da se je list razširil tudi na meščanske in srednje šole in da moramo nuditi tudi tem nekaj primernega čtiva.	i
Izredna izdaja dveh knjig je za prvi po* skus povsem uspela. Obe knjigi sta izšli v lepi in ukusni opremi s številnimi ilustracij jami in sta napravili povsod dober utis. Vsaka knjiga je izšla v nakladi od 3000 izvodov. Prva knjiga bo kmalu razprodana, od druge, ki je izšla nekoliko kasneje, je prodano tudi že lepo število. Od obeh knjig bo imela Mladinska Matica lep moralen pa tudi gmoten uspeh.
V zadnjem času je dobila Mladinska Matica tudi primerne prostore, kjer poslujeta urednik in tajnik in ima določene uradne ure. V teh prostorih je zbrana in urejena tudi zaloga publikacij iz prejšnjih let.
Ker smo s pomočjo podpore, ki jo je podelila kraljevska banska uprava v znesku 5000 Din, razdelili mnogo naših publikacij v obmejne kraje in našim^ izseljencem, se je zaloga precej skrčila. Število posameznih knjig doseza prilično po 100 izvodov, le pri par knjigah je zaloga nekoliko večja, ki pa jo bomo tudi razprodali.
Naše stanovsko glasilo Učiteljski Tovariš s prilogo »Prosveta« smo skušali v vsakem oziru vzdržati na dosedanji višini.
Želeti bi bilo več sotrudnikov, zato pro* sim vse predsednike, naj skušajo v svojih društvih organizirati poročevalske odseke, kakor je to storila sekcija. List mora biti verno zrcalo našega dela, tako v stanovskem, kakor v šolskem in prosvetnem oziru.
Nekatera učiteljska društva so predla* gala, naj ukinemo prilogo »Prosveta«, članke pa naj objavlja Učiteljski Tovariš. Mnenja sem, da bi s tem nič ne pridobili, temveč samo izgubili. Stroški, ki gredo za »Prosve-to«, bi šli za priloge Učiteljskemu Tovarišu. Gradivo, ki se sedaj zbira v ličnih brošuri-cah in je vsem prosvetnim delavcem dobro* došlo, bi se razgubilo po posameznih številkah Učiteljskega Tovariša.
Iz tega razloga in ker nam je tudi ban* ska uprava pripomogla do nadaljnjega izdajanja »Prosvete«, priporočam, da jo ne samo obdržimo, marveč tudi izpopolnimo.
(Nadaljevanje sledi.)
skem in Saškem so pa prejemki neka sred\= na med prvimi in drugimi. Zato je najlepše učitelju v Hamburgu. Službeni prejemki pruskega upravitelja šole se približno ujemajo s plačo saškega učitelja, najslabše so pa plačani upravitelji na Bavarskem. Najza* nimivejše je dejstvo, da je najslabše pla* čani pruski učitelj na boljšem nego upravitelj na Češkem v 2. draginjskem razredu. Poleg tega so pa draginjske razmere na Češkem in v Nemčiji jako različne. Nemčija prodaja življenjske potrebščine približno 12% ceneje od Češke.
K sklepu tega članka naj priobčim še sledečo resolucijo češkoslovaškega učitelj* stva:
1. Pred uzakonitvijo božičnega prispev* ka na Češkem in pred znižanjem plač v Nemčiji so bili službeni prejemki češkoslovaškega učitelja samo 65% oziroma 73% (to pa oziraje se na to, ako je stanoval češkoslovaški učitelj v novi oziroma stari stavbi) aritmetične sredine plač nemškega učiteljstva.
Splošne vesti.
—	Novi Glavni prosvetni svet. S kraljevim ukazom z dne 31. decembra 1931 je bil imenovan novi Glavni prosvetni savet, ki je sestavljen sledeče: predsednik dr. Petkovič Vladimir, univ. prof. iz Beograda; podpred* sednik Mihajlovič Jelenko, direktor seizmo-grafičnega zavoda iz Beograda; člani: Srete* novic Kosta Djordjevič Dragoslav, Miloše* vič Momčilo, načelnik ministrstva prosvete Djurič Milan, načelnik ministrstva poljopri-vrede Korenič David, načelnik ministrstva trgovine in industrije, dr. Kasumovič Ivan, načelnik prosvetnega oddelka Savske banovine; Mazi Josip, načelnik prosvetnega od* delka Dravske banovine;, dr. Čorovic Vladi* mir, univ. prof. iz Beograda; dr. Fran Tučan, univ. prof. iz Zagreba; dr. Jo-vaaovič Dragoslav, univ. prof. iz Beograda; dr. Mihailo Ilič, univ. prof. iz Beograda; dr. Čajkovac Sigismund, prof. viš. pedag. šole iz Zagreba; dr. Bosanac Stjepan, rektor višje pedag. šole iz Zagreba; Divac Nedeljko, prof. višje pedag. šole iz Beograda; Boško Boškovič, direktor gimnazije v Beogradu; Musolini Stevan, direktor klasične gimnazije v Beogradu; dr. Kosta Krsmano= vič, direktor gimnazije v Sarajevu; Premovič Dimitrije, direktor gimnazije v Bitolju; Ja-noševič Darinko, prof. v Beogradu; Jeran Fran, prof. v Ljubljani; Markovič Stevan, di* rektor učiteljišča v Sarajevu; Hadžitaškovič Gligorije, direktor učiteljišča v Kragujevcu; dr. Popovič Simeon, arhimandrit, rektor pra-vosl. bogoslovja v Prizrenu; dr. Kasandrič Ivan, rektor centralnega bogoslovnega semenišča v Splitu; dr. Sikirič Šakira, v. d. direk* torja šerijatske šole v Sarajevu; Milikovič Jezdimir, upravitelj meščanske šole v Som-boru; Rukavina Josip, učitelj mešč. šole v Zagrebu; Avramovič Svetolik, upravitelj osn. šole v Zagrebu; Dimnik Ivan, šol. upravitelj v Ljubljani; Vujica Petkovič, učitelj v Beo* gradu in Rašič Damnjan, upravitelj osn. šole v Beogradu.
= Diplomski izpiti na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. V zimskem roku se vršijo letos diplomski izpiti za učitelje meščanskih šol, na Višji pedagoški šoli v Zagrebu dne 15. februarja. Prošnje za pripustitev k izpitu je vložiti na rektorat do konca januarja.
—	Ekskurzijski odsek JUU, EO bo organiziral za binkoštne praznike dva dvadnev-na izleta in sicer: enega na Plitvička jezera, drugega na Koroško. Opozarjamo tov. in to-varišice na ta dva izleta s pripombo, da bomo objavil natančen razpored in proračun za posameznika ter prijavni rok v začetku februarja. — Priporočamo pa, da štedite!
Odbor EO.
—	Odstotek pokojnine po uredniškem zakonu. Na splošni seji Državnega sveta je bil sprejet pod št. 39127-31 odlok, ki se glasi: Po I. odstavku § 123 Zakona o uradnikih iz leta 1931. pripada uslužbencu odstotek 0'90% za vsakega nadaljnjega pol leta po dokonča* nih 10 letih državne službe bodisi ko dokonča 30 let službe ali pa 50 let starosti; v nasprotnem mu pripada skrčeni procent po službenih letih odnosno letih starosti.
2.	Po prejemu božičnega prispevka na Češkoslovaškem in po znižanju plač v Nemčiji, je stopila plača češkoslovaškega učitelj* stva približno na 78% oziroma 80% plače nemškega učiteljstva — ali
3.	da sta zakon o božičnem prispevku in odtegljaji v Nemčiji napravila manjšo razliko med plačami nemškega in češkoslovaškega učiteljstva; ta razlika se je znižala za 13%.
4.	Plače češkoslovaškega učiteljstva so še vedno za 22% ali v nekaterih slučajih za 14% manjše nego plače učiteljstva v težki gospodarski krizi se nahajajoče Nemčije.
5 S tem pa ne smemo misliti, da so, ozi* roma da so bili nemški učitelji najbolje pla* čani učitelji v Evropi. Resnica je le, da cela vrsta evropskih držav, n. pr. Švica, Anglija, Danska itd., plača svoje učiteljstvo mnogo, mnogo bolje od Nemčije.
Ndkoč sem tudi v tem listu objavil članek in primerjal plače pri nas in na Češko* slovaškem ter ugotovil, da so naše plače manjše za 13%!	K. —
—	Narodna Prosveta, organ Jugosloven-skega učiteljskega udruženja je izšla za pravoslavne božične praznike na 16 straneh. Vsebina te številke je zelo pestra in zanimiva. Poleg stanovsko političnih in pedagoških člankov prinaša ta številka članke splošno znanstvene vsebine in nekaj prav posrečenih krajših literarnih proizvodov učiteljev, članov našega udruženja.
—	Umrl je 11. t. m. profesor in ped. di* dakt. vodja moš. učiteljišča v Ljubljani, g. Anton Lenarčič. Rodil se je na Blokah 15. jan. 1877. Po dovršenih študijah je bil nekaj časa učitelj v Šmartnem pri Kranju in v Št. Vidu nad Ljubljano. Izpit za mešč. šole mu je pripomogel pri nastavitvi za vadniškega učitelja v Ljubljani, kjer je deloval s kratkim presledkom, ko je bil voditelj pripravljalnega let* nika, vse do šol. 1. 1927./28. S tem letom je prevzel pouk metodike na učiteljišču in vodstvo praktičnih nastopov gojencev v vadnici. Vse svoje zmožnosti je posvetil vzgoji našega naraščaja, za kar mu dolgujemo lep spomin. Užaloščeni soprogi naše iskreno soža-lje!
—	Umrl je nenadne smrti naš dragi tovariš Dragotin Vouk, kontr. učitelj na Skomar-ju (Konjice) v starosti 40 let. Služboval je na tem mestu komaj 1 leto, a smrt ga je pobrala, ko se je pravkar vživel v narodno in prosvetno delo. Bil je dober prijatelj tovari-šem-icam, ki ga bodo ohranili v dobrem spominu. Na visokem Pohorju sameva njegov grob, daleč od rodnega Primorja. Naj v miru počiva v visoki tihoti!
Zahvaljujemo se prisrčno gospodu župniku Skvarči, ki je za pokojnika opravil cerkvene obrede, in se v lepem govoru poslovil od njega.
Zaradi oddaljenosti kraja in snežnih žametov se mnogi tovariši niso mogli udeležiti zadnje pokojnikove poti.	R. i. p.
—	Članstvu JUU litijskega sreza. Ker je
nemogoče trpeti še nadalje nered v plačevanju članarine, prosimo tem potom vsakega, ki nima urejene članarine, da to stori do 20. t. m. ter skrbi nadalje, da vrši svojo člansko dolžnost vedno za mesec naprej, ker le tako bo mogel blagajnik plačevati centrali.
Tudi zaostankarji lanskega poslovnega leta naj urede svoje zadeve, ker mora pač vsak član vedeti, da je v tej članarini všteta naročnina listoV, ki so jih prejemali. Prihodnji poziv bo imenoma.
—	Tudi znamenje časa. V Sarajevu je bil 22. decembra zaključen šestmesečni tečaj za otroške vrtnarice. Tečaj se je vršil na tamoš-njem ženskem učiteljišču. Ni bil najbrže edini vzrok, ker je bil ta tečaj prvi te vrste, da se je zanj priglasilo vsega 500 kandidatinj, a uprava jih je mogla sprejeti le 46, ki so vse tečaj dovršile.
POIZKUSI Z NOVIMI OSNOVAMI ZA MEŠČANSKE ŠOLE V BRNU.
V šolskem letu 1931./32. se vršijo pro* stovoljni poizkusi v poučevanju po predlogu novih normalnih osnov za meščanske šole, ki so bile izdelane od reformne komisije za osnovne šole pri ministrstvu prosvete na 12 meščanskih šolah v Brnu.
Poizkusil so omejeni za enkrat na prvi razred meščanskih šol.
Službeni prejemki učiteljstva osnovnih šo! na Češkoslovaškem in v Nemčiji«
Živimo v dobi težke gospodarske krize, ki je napravila po vseh državah znatno zmanjšanje prejemkov državnega uradništva in je prisilila finančne ministre, da začno resno premišljevati, kako doseči proračun* sko ravnovesje. V nekaterih evropskih drža* vah (v Nemčiji, na Poljskem, v Avstriji, na Madžarskem, v Angliji) se je zaradi proračunskega ravnovesja seglo po plačah državnih uslužbencev. Tudj^ na Češkoslovaškem, kjer je gospodarska situacija še dokaj dobra, vendar pa je število brezposelnih do* seglo značilno višino, so se dohodki državne blagajne mnogo zmanjšali. Ni torej čud* no, da so nekateri činitelji iz producentskih krogov svetovali finančnemu ministru, da bi po vzorcu ostalih držav segel po prejemkih javnih nameščencev. Ti činitelji pa so lah .o finančnemu ministru hvaležni, da ni uvaže* val njihovega nasveta; kajti če bi bila znižana itak nezadostna kupna sila velike armade javnih nameščencev, bi bili s tem oškodovani ponajveč le krogi obrtnikov, tr* govcev in industrijcev.
Zdi se, da je nevarnost znižanja pre* jemkov javnih nameščencev vsaj za tekoče leto in za začetek leta 1932. odstranjena, tako, da se ni bati tamkajšnjemu učiteljstvu življenja. Kako bo naprej, pa nihče ne ve. Ni izključeno, da se finančne težkoče prihodnjega leta ne bodo zvečale. Češkoslovaški ministrski predsednik g. Fr. Udržal j» rekel v parlamentu: »Gospodarska kriza in skrb za njeno odstranitev nas sili, da uve-
demo strogo štednjo pri vodstvu države in vsepovsod. Tudi pri personalu hočemo šte* diti Tako bomo odstranili v polni zavesti težko odgovornost; kajti zavedamo se, da najdemo lahko v bodočnosti še vedno trajno napravo za energično ureditev prejem* kov državnih nameščencev, nego zmanjšanje nagrade za njihovo težko delo. Ako pa bi se to, kar smo k vprašanju o štednji držav* nih reči napravili, ne pokazalo zadostno, hočemo tudi v tem slučaju priti z novimi" nasveti in z novimi smernicami.«
Zadnje besede ministrskega predsednika so učiteljstvo nekoliko razburile. Boje se namreč, da bi jim v skrajni sili zmanjšali njihove prejemke. Zato hočejo že sedaj stati na straži in se pripraviti, da dokažejo narodni skupščini, ako bi se tej stavil predlog za znižanje plač uradništva v odobritev, da je ta namera popolnoma napačna.
Najvažnejše in najbolj učinkovito proti znižanju plač tamkajšnjega učiteljstva je dejstvo, da so bili in so češkoslovaški dr* žavni nameščenci slabše plačani od name* ščencev v sosednji Nemčiji.
Ta dokaz (vsaj kar se tiče učiteljstva), jc potrdila tudi zveza učiteljstva meščanskih šol na Češkoslovaškem, ki je izdala v zadnjem svojem strokovnem glasilu posebno prilogo, iz katere podajam sledeče zanimivosti:
Službeni prejemki nemškega učiteljstva niso "povsod enaki; najmanjši so na Pruskem, največji pa v Hamburgu. Na Bavar-
Ustanovni sestanek EO.
JUU more zabeležiti zopet nov uspeh v svojem obsežnem delu. 28. XII. se je vršil ustanovni sestanek EO, t. j. sestanek vseh onih, ki se zanimajo za ekskurzijski odsek in ki imajo namen, udeleževati se potovanj in vsega dela, katerega hoče izvrševati ta odsek.
Ob napovedani uri, je otvoril sestanek predsednik JUU tov. Ivan Dimnik. V vzneše-nih besedah je pozdravil mnogobrojne navzoče in opisal namen ekskurzijskega odseka. Pri tej priliki se je dotaknil vprašanja našega obmorskega okrevališča, ki bi bil omogočen, če bi članstvo odstopilo prispevke, katere je nekoč vplačalo za nabavljalne zadruge temu domu. Radi tega bi bilo potrebno, da se po-izve, kdo je plačal, koliko in kdo odstopi ta znesek učiteljskemu ferijalnemu domu. Na podlagi teh podatkov bi bilo mogoče dobiti po članstvu vplačani denar za nabavljalne zadruge — za učiteljske ustanove. Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Predsedstvo sestanka je na splošno željo prevzel tov. Jože Župančič, ki je obširno in natančno razmotrival bodoče delo in organizacijo odseka. Sledile so volitve in za temi določitev poverjenikov EO v posameznih učiteljskih društvih. V vseh vprašanjih se
je vršila debata, pri kateri je bilo iznešeno dosti važnih smernic za novo izvoljeni odbor. Odbor je dobil nalog, da sestavi poslovnik EO in se dogovori s Hranilnico in poso* jilnico Učiteljskega konvikta, kjer naj bi oni tovariši in tovarišice, ki nameravajo potovati, nalagali med šolskim letom majhne zneske s pomočjo položnic. Po dveurnem vsestranskem razmotrivanju, je zaključil predsednik tov. Župančič lepo uspel sestanek ter se zahvalil vsem navzočim za udeležbo in stvarno sodelovanje.
Z ustanovitvijo tega odseka je stopila organizacija JUU zopet za korak naprej v svojem delu za izobrazbo učiteljstva in za gojitev stikov med učiteljstvom v domovini in izven nje.
Že ta prvi sestanek je pokazal, kako veliko zanimanje je med. učiteljstvom za skupna potovanja, ki bodo pedagoškega ali zabavnega značaja. Po soglasnem sklepu je bilo določeno, da se bodeta vršili o Binkoitih dve dvodnevni potovanji in sicer na Plitvička jezera in na Koroško. Novemu odseku, ki bo imel po izjavi tov. predsenika Ivana Dimnika, v vodstvu JUU vso oporo — želimo mnogo uspeha.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
—	Cerkljanska šola je izdala domoznan-stveni spis »Od Ilirije do Jugoslavije«, ki sta
tía uradom kot vzorno delo toplo priporočila kraljevska banska uprava in sresko načelstvo v Kranju, dočim sta ga javnost in časopisje sprejela kot delo obče zgodovinske važnosti in trajne vrednosti. Knjigo so izdali v večji zalogi, da ji zmanjšajo ceno in omogočijo na= bavo onim, ki jim je v glavnem namenjena. Zalibog je ogromna množina šol knjigo vrnila, češ, da imajo proračune izčrpane. Da se privatnikom vračajo dela, se ni toliko čuditi, ker je res zelo veliko ponudb, proračunske postavke pa nizke, da pa se zavračajo s to motivacijo dela idealnih stanovskih tovarišev, nikakor ne morem odobravati. Šolska upraviteljstva, ki knjig niso vrnila, naj blagovolijo poravnati malenkostne zneske po priloženih položnicah, ona pa, ki iz lanskih proračunov niso utegnila znesek 25"— Din kriti, naj blagovolijo knjigo ponovno naročiti, da razbremene učiteljstvo velikega dol* ga. Eventualni opomini bi povzročili učitelj-stvu nove stroške in mnogo dela. Domoznan-stvena dela so delovni šoli prepotrebna, mogoča pa le ob sodelovanju vsega učitcljstva.
—	Slovenska Šolska Matica opozarja vse tiste, ki bi hoteli tekmovati za razpisano temo: Kakšno vzgojo zahteva gospodarstvo od sodobnega človeka?, da poteče rok za vlaga-j nje rokopisov 31. januarja t. 1. Da bo ocenjevanje lažje, naj napiše vsakdo na rokopis mesto imena značko ali izrek in naj dod$( rokopisu svoje ime, naslov in značko v zaprti kuverti. — Tajnik.	«
Učiteljski pravnik.
§ Prevedba v uradniško skupino. Tova-riši(ce) pripravniki(ce), uporabljajte izključno obrazce prošenj za prevedbo v uradniško skupino, ki jih je založila Učiteljska tiskarna, ker so pregledni in vsebujejo vse podat= ke, ki jih zahtevajo predpisi. V izvodih iz Usl. lista, ki so kot priloge k tem prošnjam, je označiti službeno oceno zadnjih 3 let za vsako leto posebej in izpolniti brezpogojno zadnje vprašanje glede zaprek. Pozor, tovariši upravitelji!
—§ Tovariši(ce), ki ste imeli pravico v mesecu marcu 1931. do višje stopnje osnovne plače po zakonu iz leta 1923. t. j. oni, ki ste pred 1. aprilom 1931. izpolnili pogoj za napredovanje, a niste vložili prošenj, odnosno so Vam bile te vrnjene z ozirom na uveljav-ljenje novega U. Z., vložite ponovno prošnje.
S priznanjem višje stopnje se Vam izpre-mene prejemki tudi po novem zakonu z ozirom na določila § 259. U. Z.
Za višje napredovanje v višje osnovne plače pridejo tu v poštev tovariši(ce), ki so izpolnili v mesecu marcu 1931. — 3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30 let službe.
Naša gospodarska organizacija.
SAMOPOMOČ ZA OTROKE.
Učiteljstvo še vedno ne zna ceniti svojih gospodarskih ustanov. Kljub številnim osebnim pozivom, objavam v Učiteljskem To* varišu in agitaciji naših poverjenikov na zborovanjih naših učiteljskih društev je odziv zelo malenkosten. Samopomoč za otroke šteje danes po preteku osmih mesecev obstoja komaj nekaj nad 200 članov. Izgovor o težkih časih ne drži. Vse naše gospodarske ustanove so nastale ravno zato, ker se je bavil naš stan v preteklosti še z večjimi gmotnimi neprilikami, kot jih preživljamo danes mi. Stanovi, ki so živeli v ugodnejših življenjskih razmerah, niso čutili potrebe po ustanovitvi sličnih gospodarskih ustanov. In končno, čim težje so prilike, v katerih živimo, tem huje občutimo tudi zadevajoče nas nesreče. Nerazumljivo je zato, zakaj se učiteljstvo ne posluži samopomoči za otroke, ki je bila ustanovljena z edinim namenom, koristiti mu. Tesne prilike, ravno v katerih živimo, so bile vzrok, da je bila oživotvorjena zamisel ustanovitve Samopomoči za učiteljske otroke.
Učitelji(ice) starši, izpolnite zato polno dolžnost do svojih otrok in prijavite jih še danes Samopomoči za otroke, ki izplačuje v primeru zavarovančeve smrti posmrtnino njegovim zakonitim dedičem, v primeru doživetja polnoletnosti pa odpravnino zavarovancu samemu. Na ta način je poskrbljeno našim otrokom za doto, ki jim je sami ne moremo dati.
Čim večje bo število članov, tem višje bodo tudi posmrtnine, oziroma odpravnine. Naše stremljenje bodi, dvigniti Samopomoč za otroke do one višine, na kateri je danes Učiteljska Samopomoč.
Samopomoč za otroke sprejema vse zdrave učiteljske otroke od dovršenega 3. do dovršenega 18. leta.
Pišite po prijavnici na naslov: Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani, Dunajska cesta 17/1. Tu dobite tudi podrobnejše informacije.
Zahvala. Neimenovana hranilnica je podarila Učit. domu v Ljubljani iz svojega čistega dobička 1000 Din. Iskrena hvala!
Josip Kobal, blagajnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za november in december 1931. Članarina: Ludo-vik in Antonija Šijanec, Razvanje 20 Din; Jos. Rajšp, Maribor 80 Din; Ptujsko učiteljsko društvo 483 Din; učiteljsko društvo Slovenj-gradcc 100 Din; učiteljsko društvo Konjice 600 Din. Darila: Celje, učiteljsko društvo, enkratni pavšalni prispevek 500 Din; Vo-
denik Šimon, namesto venca na grob umrlemu tovarišu Antonu Porekarju 50 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
Gospodarska podjetja: zemljevidi 12.523 Din; slika »Bled«: 3790 Din; grb 110 Din; »Šola v nebesih 790 Din; Prekmurske pravljice 76 Din. — Vsem članom in prijateljem »Učiteljskega doma« želimo prav veselo in srečno novo leto!
—g Za Porekarjev kamen Učit. domu v Mariboru so darovali tovariš Vodenik Šima 50, Rajšp Josip 100 in Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru pri januarskem sestanku 200 Din. — Posnemajte in darujte, za trajen spomenik vzornemu tovarišu!
Nadaljevalno šolstvo«
— Odbor gospodinjskih nadaljevalnih
šol je imel dne 8. januarja 1932. v Celju svojo prvo redno sejo. Tov. predsed. Anka Meši-ček-ova prečita zahvalo gg. bana in podbana za udanostne pozdrave delovnega občestva. G. referent Krošl poroča o položaju gosp. nadaljev. šol. Na novo je otvorjenih 16 šol. Ponovno poudarja, da se gosp. nadaljev. šole ugodneje razvijajo v severnih krajih banovine. Zeli, da se prično ustanavljati tudi na jugu, kar naj po možnosti poskrbe odbornice med svojimi tovarišicami. Najprimernejša bi bila seveda predavanja posameznih odbornic na društvenih zborovanjih, kar pa ni mogoče, ker odbornice nimajo dopustov. J, Nadalje se predela učni načrt, ki se bo Iv najkrajšem času razmnožil in dostavil vo-Bditeljicam.
Odbor je tudi razpravljal o izdajanju knjižic in priročnih brošuric v katerih bi bila" poljudno obdelana učna snov v svrho poglabljanja in utrjevanja. Te publikacije bi služile dekletom kot priročno čtivo tudi za poznejša leta.
O tem vprašanju bo odbor še razpravljal.
And.
Mladinska Matica.
S 15. SEJE M. M.
1.	Odbor konstatira, da se Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakcc« dobro prodaja. V dveh tednih se je razprodalo že dve tretjini naklade.
2.	Tako pisatelju dr. Joži Lovrenčiču kot ilustratorju Božidarju Jakcu se nakaže ho* norar za »Tiho življenje«.
3.	Odbor je sklenil, da dobijo brezplačno vse publikacije Mladinske matice poleg odbornikov M. M. tudi člani posvetovalnega odseka M. M. pa tudi člani predsedstva, upravnega in nadzornega odbora JUU.
4.	Seje M. M. naj bi bile zopet popoldne. Dan in ura naj se določita pri prihodnji se'i.
5.	Prihodnja skupščina naj odobri, da začne izhajati »Naš rod« že s septembrom.
6.	Kar se tiče vsebine »Našega roda«, je uredništvo pripravljeno upoštevati vse pametne nasvete.
Četrta številka »Našega roda« izide zopet z bogato vsebino. Poleg starih sotrudni= kov srečamo itu prvič Mrzela z občuteno in skrbno izcizelirano prozo, ki je polna poezije. Po daljšem odmoru se oglaša spet O. Hudales z daljšo zanimivo božično črtico. Podbevšek, ki je pred leti vzbudil toliko po* zornosti s svojo zbirko »Človek z bombami«, je pokazal, da ni vedno ekstremen in se čisto preprosto pogovarja z otrokom. Piše o Tonetu Kralju. V prozi so zastopani še Ribičič, Magajna, Albrechtova in drugi. Tudi pesniški del lista je tokrat zanimiv. Prvič se oglašata v našem listu Stanko Kosovel in Zdravko Ocvirk.
Ilustrativni del pa, ki je zopet prav pe= ster, nas seznanja z dvema novima slikarjema: s Tonetom Kraljem in z Olafom Glo-bočnikom.
»Istra« iz Zagreba piše o »Mihcu in Jakcu« med drugim tudi to: Josip Ribičič, poznati slov. omladinski pisac, napisao jc jednu novu knjigu za decu, koju je pod naslovom »Mihec in Jakec« izdala Mladinska Matica u Ljubljani. Toj knjiži u našoj ornla* dinskoj literaturi nema slične. Pojedine riječi u tekstu nadomeštene su malim slikama, ta» ko, da dijete mora kot čitanja jače nego obično misliti na ono što čita. Ribičičevo djelo jc veoma zanimivo, prava i korisna .novost u našoj omladinskoj literaturi.
Malo izvodov »Mihca in Jakca« je še
ostalo, pa saj ni čudno. Knjiga ni le lepa, ni le zabavna ampak je tudi koristna, posebno za učence prvih in drugih razredov. Učitelj si s to knjigo prihrani precej truda. Z njo pridobi učenec veselje do čitanja. Nikdar niso otroci toliko brali kot tedaj, ko so dobili v roke »Mihca in Jakca«. — Knjiga kmalu poide, kdor jo hoče še imeti, naj se podviza, dokler je čas.
Lovrenčičeva knjiga »Tiho življenje«, ki
so jo dobili naročniki na šole tik pred praz= niki, je napravila na vse prav prijeten vtis. Knjiga je izšla v lepem formatu, na finem papirju in v okusni opremi. Bogato jo je ilustriral eden naših najboljših ilustratorjev — Božidar Jakac. Slovenci imamo malo legend, takih še nismo poznali. Na prav originalen način nam pripoveduje pisatelj te legende. Vsa zbirka je izredno enotna, slog legenda* ren. Teh legend ne bodo uživali samo otroci, uživali jih bodo tudi odrasli; vsi, ki imajo smisel za dobro in lepo. Knjiga ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici.
—mm MLADINSKA KNJIGA »MIHEC IN JAKEC« se ponekod z velikim uspehom uporablja v 1. in 2. razredu kot pomožna knjiga za utrjevanje nazornega nauka in jezikovnega pouka. Ker bodo broširani izvodi knjige kmalu pošli, se šole opozarjajo, da bi Mladinska Matica izdala to delo v drugi izdaji, če bi se priglasilo zadostno število nas ročnikov. Šolska upraviteljstva, katerih šole bi rade imele to knjigo, naj na dopisnici spo-roče Mladinski Matici število naročnikov svoje šole.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Pevkam in pevcem! V dnevnem časopisju in glasilu Hubadove pevske župe »Zbori« je bilo razglašeno, da se vrši izbirna tekma pevskih zborov iz Dravske banovine dne 3. aprila 1932. v Ljubljani. Oni trije najboljši zbori, ki bodo izbrani na tej tekmi, se udeležijo državne, ki bo ob priliki kongresa Južnoslovenskega pevačkega saveza 15. in 16. maja t. 1. — Dolžnost do naše pesmi in stanu nas veže, da se teh tekem udeležimo v najlepšem številu in kar najboljše pripravljeni. Odbor jc sklepal o teh nastopih in je soglasno sklenil — udeležiti se vseh napovedanih prireditev. Prepričani smo, da boste doumeli veliko nalogo, ki nas čaka ter z rednim in točnim obiskom vaj, omogočili nastopiti tako, kot mora in more nastopiti le učiteljski pevski zbor. Običajni letni koncert mešanega zbora se bo vršil 7. marca 1932. v Ljubljani in sicer bo zbor izvajal sledeči srbski program: »6 narodnih« od Štolcer Sla-venskega, »4 staro srbske« od M. Tajčeviča, »Pod jorgov.anom« od Petra Krstiea, »Muha i komarac« od Miloje Milojeviča, »O kako bezakono je« in »Akatistja« od St. Mokranjca ter »Četiri duhovna stiha« od Tajčeviča. S tem programom hočemo pokazati poleg ostale tudi sodobno srbsko umetno in v predelavi navadno pesem. »Čas je, da se orijenti-ramo na vzhod« ... (E. Adamič.) Temu pozivu moramo slediti in ravno učiteljski pevski zbor naj bo predhodnik. Program moramo dobro naštudirati, zato se bodo vršili naslednji pevski tečaji:
31. januarja, 1. in 2. februarja (t. j. ob semestru), 13. in 14. februarja in 5. in 6. marca. Prosimo vse članice in člane, da si uredijo delo in razne druge prireditve tako, da bo vsem omogočeno sodelovanje pri vseh vajah in koncertu. Odbor UPZ.
Vsem podpornikom U. P. Z. Kakor je bilo javljeno, je UPZ odpovedal svojo vsakoletno predpustno zabavo, radi težkih časov. S tem korakom je bil zbor prikrajšan na lepem dohodku, ki mu je neobhodno potreben za nadaljnje uspešno delo. Ravno v letošnjem letu, ko so na programu velike pevske tekme med zbori Dravske banovine 3. aprila in med zbori iz cele države 15. in 16. maja, je prikrajšanje dohodkov zboru jako neprikladno. Obračamo se tem potom na članstvo JUU in prijatelje UPZ, da zbor zvesto tudi nadalje podpirajo. Vsak najmanjši dar — namesto vstopnine za zabavo — je dobrodošel.
—p Mladini ob lOOletnici rojstva Fr. Levstika. Pesmarico z gorenjim naslovom je založil UPZ, ter je poslal po en izvod vsem šolskim upraviteljstvom. Do danes je ostala skoro še polovica onih, ki so pesmarico obdržali, dolžna borih 10 Din. Prosimo vse, ki so pesmarico obdržali, da tako j nakaže jo zboru dolžni znesek. S tako netočnost jo se zboru delo zelo ovira. Razume se, da ne moremo upoštevati, ako rani kdo sedaj "."re smu-rico.	Odbor UPZ.
—p Učiteljski pevski zbor JUU. Kakor znano, je UPŽ napovedal, da se bo vršil 9. januarja v Ljubljani na Taboru koncert po katerem bo sledil ples. Ta prireditev je bila mišljena v tem smislu kot lanskoletna pred= pustna zabava. Zbor je že začel s prepris pravami, toda radi resnosti časa je namero opustil in s tem tudi lep prispevek v blagajno UPZ. Tovariši in tovarišice, spomnite se svojega pevskega zbora in poklonite mu svojo vsestransko podporo s tem, da nakažete namesto vstopnine za predpustno zabavo, kakršenkoli znesek v sklad, ki ga zbiramo za nabavo lastnega klavirja. Samo pri ženskem zboru UPZ se je javilo 20 članic, ki bodo prispevale mesečno po 10 Din toliko časa, da bo inštrument plačan. Upamo, da ne bo naš apel zaman in da se javi izmed ostalih 3000 učiteljic in učiteljev vsaj še dvajset takih.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci= rilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi= salnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez= kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Šolski radio.
—r Program za X. teden. V torek dne 19. januarja: Naše ptičke. Predava g. Kapus Vladimir I.—III. V petek 22. januarja »Nasprotnik« (športna etika). Predava g. dr. Go-gola Stanko. Predavanje je namenjeno učencem meščanske in srednje šole.
—r Šolski radio odsek je sklenil na sploš* no željo oddajati pred šolsko uro kratka po* ročila aktualnih dogodkov, ki zanimajo mladino. Ker se na kmetih marsikaj dogodi, kar ne pride v dnevno časopisje, je pa za deco zanimivo, poučno in vzgojno, se vabijo tovariši in tovarišice, da sporoče in opišejo vsak važnejši dogodek v svojem službenem kraju Odseku za šolski radio — poročevalski referat — v Ljubljani, Frančiškanska 6. Prvo poročilo se bo oddajalo pred prvo šolsko oddajo v mesecu februarju.
—r Radi splošnega zanimanja objavlja* mo točne naslove kmetijskih predavanj.
Prvi teden v drugi polovici januarja je posvečen perutninarstvu. V nedeljo dne 17. januarja ob 8. uri predava živinorejski referent g. ing. Wenko »O osnovnih smernicah za pospeševanje perutninarstva v Dravski banovini«. V četrtek dne 21. januarja ob 18. uri predava isti predavatelj o predmetu: »Kaj bomo ukrenili to pomlad za povzdigo perutninarstva?«
Drugi teden je posvečen sadjarstvu. V nedeljo dne 24. januarja t. I. ob 8. uri govori g. tajnik Kafol »O važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v Dravski banovini«. V četrtek dne 28. januarja t. 1. ob 18. uri predava isti predavatelj »O nujnih ukrepih za povzdigo našega sadjarstva«.
Zadnje predavanje v januarju bo v nedeljo dne 31. januarja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Predava inšpektor ing. Jos. Zidanšek o predU metu: V čem moramo posnemati švicarske in angleške živinorejce? —
Stanovska organizacija JUU
iz društev:
Vabila:
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 23. januarja v Murski Soboti v prostorih Sokolskega doma s sledečim dnevnim redom:
1.	Ob 9lA. uri praktični telovadni nastop tov. Lavrenčiča.
2.	Predavanje tov. Lavrenčiča.
3.	Občni zbor: poročilo funkcionarjev.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Raznoterosti.
ZAMENJAMO
vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati, i7-"—
ADIO
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5
poročita:
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo dne 7. decembra v Ptuju.
Po otvoritvi zborovanja poda tovariš predsednik kratko situacijsko poročilo.
Tudi učiteljstvo je utrpelo znižanje prejemkov kakor vse ostalo uradništvo. Kriza je vsepovsod. Zato pa je nujno treba, da se kar najtesneje oklenejo vsi svdje organizacije. Ona nam je priborila, 'kar imamo, ona se bo i v bodoče krepko potezala za dobro» bit svojega članstva.
Prečitajo se došli dopisi.
Dopis glede Slovenske Šolske Matice se je obravnaval od točke do točke. Sklepi so bili soglasni.
1. točka. Stanovsko glasilo naj ne slu/i drugim društvom brezplačno v propagandne svrhe. Vsi propagandni spisi naj se plačajo. Idejni članki naj se brezplačno objavljajo v »Učit. Tovarišu«. To velja tudi za SŠM.
Tov. Šterk stavi predlog: JUU, sresko društvo Ptuj predlaga ponovno, da se ukine izdajanje priloge »Učit. Tovariša« — »Pro-sveta«. Idejni članki naj se objavljajo v »Učit. Tovarišu«.
K 2. točki predlaga tovarišica Kancler: Odbor sreskega društva Ptuj naj sestavi za sekcijo resolucijo, da ta na merodajnih mestih ukrene potrebne korake, da se ne bo zahtevala od učiteljstva propaganda za razne mladinske liste na tak način, kot je postal sedaj običajen. Učiteljstvo gotovo rado raz* širja dobro čtivo, ni pa ono krivo, ako uspeh zaradi težkega gmotnega položaja ljudstva ni tak, kot bi si ga vsi želeli.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
-Pobira naj se čista društvena članarina.
3. točka. Tov. Musek predlaga, da se naj pusti učiteljskim društvom proste roke, v kolikor se hočejo pečati s propagandnim in drugim delom ustanov, ki so izven JUU.
Glede 4. točke se oglašajo razna mnenja o ustanovitvi ene velike pedagoške ustanove. Na predlog tov. Jurančiča se točka 4. v celoti odkloni; tako tudi 5. in 6. točka.
Tudi 7. točka glede ustanovitve uradne banovinske študijske pedagoške knjižnice se odkloni.
Člani sreskega društva Ptuj pa vztrajajo pri svojem prvotnem sklepu, da tako dolgo nočejo biti člani SŠM, dokler se članarina ne zniža na svoje prejšnje stanje.
Tov. Šterk iznese vse pogreške, ki se tičejo plačevanja članarine. Prosi navzoče, da marljivo agitirajo za knjigi, ki jih je izdala Mladinska Matica za Božič. Tu se oglasi to* varišica Kafol ter opozorf, da starši učencev že šolska bremena težko zmagujejo, kaj šele ona za vse drugo, kar je ukazano, priporo* čano. Dostikrat učenec težko kupi zvezek. Učitelj pa dobi piko, če ne izpreša zadost* nega števila naročnikov iz svojih učencev.
Ker se bo moral izdelati Kataster izven* šolskega dela, pozove tov. Jurančič učiteljstvo. da se zanj zainteresira.
O Levstiku je govoril g. profesor Alič Fran. Vodil nas je iz rojstnega kraja veli* kega moža v Ljubljano, na Dunaj, v Olomuc, nazaj v Retje in v Ljubljano. Razkazal nam je ves križev pot, ki ga je hodil Levstik, tistih malo lepih trenutkov, ki jih je imel Levstik v svojem življenju, vse borbe, vse veliko delo, ki ga ceni slovenski rod šele po 100 letih.
Tov. Jurančič je razpravljal o stanovski morali. Obravnaval je temo po točkah,' ki mu jih je narekovalo življenje in nehanje učiteljstva. Tako govori o »starih in mladih«, o boju za dobra mesta, o protekciji, o sožitju učiteljstva na poedinih šolah, o zabav* Ijanju učiteljev na zborovanja, o referatih in debati.
Pri debati se oglašajo tov. Šterk, tov. Debenak, tovarišica Grafenauer, tov. Predan, tov. Jančič, tovarišica Pahor, tov. Kafol, tov. Musek in tov. Jurančič.
Dan prihodnjega zborovanja določi odbor. Od 158 vpisanih članov je bilo navzočih 111, t. j. 70-25%.
D. J. Šestan, preds., Kaukler Fr. V., tajnica.
+ JUU. SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je zborovalo dne 12. decembra 1931. ob 8. uri v Lescah. — Navzočih je bilo 91 članov.
Tovariš predsednik otvori zborovanje s pozdravom na vse prisotne, poudari v kratkem in lepem nagovoru vsa učiteljska stremljenja in potrebo po samoizobrazbi. Omenja naše stanovske liste, ki so na isti višini kot inozemski in so našemu stanu in organizaciji le v čast.
Nato sledi pogovor o došlih okrožnicah sekcije, o odtegljajih glede naturalnih stanovanj itd.
Namesto obolele tovarišice Čibejeve je imel z višjo skupino II. razreda dvorazred* niče tov. Pibrovec nastop v smislu delovne šole. Navzoči so pazljivo sledili dve uri tra* jajočemu pouku.
Medtem sta prišla na zborovanje gosp. ravnatelj dr. Lončar in predsednik sekcije tov. Dimnik.
Po pozdravu je prevzel besedo g. rav* natelj dr. Lončar ter v temeljitem referatu podal smoter in smisel delovne šole. Zel je burno pritrjevanje.
Nato pozdravi zbrane leški župan gosp. Ažman, za pozdrav se mu je zahvalil tov. predsednik.
Tov. St. Žagar je referiral o delovnih in uradnih knjigah, ki jih namerava upeljati na svoji šoli.
O nastopu in obeh referatih se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli razen predavateljev in predsednika sekcije poseb* no še tov. Baebler, Serajnik, Gradnik, Ra-zinger, Požarjeva, Šivičeva itd.
Sprejeti so bili sledeči predlogi:
'I. Potom sekcije naj se prosi prosvetni oddelek kr. banske uprave, da dovoli uved-
bo dnevnika in tednika v eni knjigi, kakor je demonstriral tov. Žagar.
II.	Učiteljstvo soglaša z mnenjem sekcije, da je dovolj ene pedagoške 'kulturne institucije, ki naj bi prevzela tudi »Popot* nika«.
III.	Sreske učiteljske knjižnice naj se združijo v enotno banovinsko knjižnico.
Svoje mnenje poda o upeljavi zvezkov državne izdaje, o opustitvi rokotvornih tečajev in upeljave tečajev z ozirom na novo šolo itd. tov. Dimnik.
Tov. predsednik se zahvali vsem predavateljem za _njih temeljitost.
Nato se stavijo sledeča vprašanja:
Tov. St. Žagar o razpustu društva slo* venskih učiteljic.
Tov. Lahajnar o enotnem mladinskem listu.
Tov. Serajnik o vsebini »Našega roda«.
Na vsa ta vprašanja odgovarja predsed* nik sekcije tov. Dimnik. Dotakne se še vseh drugih aktualnih vprašanj, poroča o delu sekcije itd.
Tov. Bratinova se ne strinja z izvajanji glede razpusta društva slov. učiteljic, nakar podasta končna pojasnila tov. Dimnik in tov. predsednik.
Učiteljstvo je 5K ure pazljivo sledilo Vkljub mrzli dvorani vsem izvajanjem, kar kaže veliko zanimanje za vse sodobne reforme in napredek šolstva.
Po zaključenem zborovanju ob 13*30 si je učiteljstvo ogledalo še prostore lepe in moderne nove leške šole. E. Schiffrer, t. č. preds. Skender, t. č. tajnik.
MIROSLAVA LEITGEB
nmwam l j ubijam, jureičev trg Štev. 3.
Izdel j vanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
+ J. U. U. — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo 5. decembra 1931. v Celju.
Navzočih 164, t. j. 82%.
Predsednik tov. Gosak otvori zborovanje s pozdravom navzočih.
Prečita zahvalo gg. bana in podbana za brzojavne pozdrave vodstva in učiteljstva z občestva kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol in priznanje g. podbana učiteljstvu za njegovo uspešno prosvetno delo med narodom.
Prečitali so se številni dopisi. Zvišanje naročnine knjigam S. Š. M. se vzame na znanje, pošlje se pa odboru sledeče: 1. Udeležba pri občnih zborih S. Š. M. je vsemu članstvu stvarno nemogoča, zato je učiteljstvo Celjskega učiteljskega društva na svojem zborovanju 5. decembra 1931. stavilo predlog, da se pravila S. Š. M. glede udeležbe na občnih zborih v toliko izpremenijo, da bodo člani enega učiteljskega društva zastopani po svojem poverjeniku.
2. Občni zbori S. Š. M. se naj pravočasno pismeno javijo članstvu potom poverjenika, tako da se zamore o dnevnem redu razpravljati že na zborovanju učiteljskega društva.
O združitvi pedag. ustanov S. Š. M. in Ped. centrale je članstvo zavzelo sledeče stališče:
V Ped. centrali in S. Š. M. tvori osnovnošolsko učiteljstvo veliko večino. S to večino mu je dana možnost, da na vsakem občnem zboru teh ustanov uveljavi svoje zahteve. Ako se tO doslej ni godilo, nista temu krivi ustanovi, temveč neinteresiranost včlanjenega osnovnošolskega učiteljstva.
Uspeh obeh ustanov leži v tem, da zanj garantira idealizem in požrtvalnost vodilnih oseb in članstva, ki se zbira okrog njih. — O velanjenju v teh ustanovah je sklepalo članstvo vedno prosto.
K posameznim točkam pripominjamo:
Ad 1. V kolikor so v interesu in korist šolstva in stanu, ki ta list vzdržuje.
Ad. 2. Po svobodnem sklepu članstva v posameznih društvih.
Ad 3. V kolikor smatra društveno vodstvo in članstvo za umestno.
Ad 4. V principu se strinjamo, ako je zasigurano sodelovanje učiteljstva vseh kategorij Pedagoške centrale in S. Š. M. ter njihovih preizkušenih pedag. delavcev.
Ad 5. Številčno razmerje tu ni merodaj-no. Odloča naj le sposobnost in delavnost sodelujočih.
Ad 6. Pedag. list naj preide v roke pedagoške ustanove.
Ad 7. Sedaj obstoječe knjižnice naj ostanejo, ker sedanji čas ni primeren za radikalne izpremembe.
Da ne bi okrožnica vzbujala vtisa, da se hoče pokreniti akcija proti tem ustanovam, predlagamo, da pošlje sekcija okrožnico tudi Pedagoški centrali in S. Š. M.
Mladinska Matica ima kljub težkim finančnim razmeram še vedno častno število naročnikov.
Glede naturalnih dajatev naj se učiteljstvo izednači z uradniki v onih resorih v katerih je to vprašanje zanje ugodno rešeno. Odtegljaji za naturalna stanovanja naj ne presegajo vsote, ki jo določa uradniški zakon in naj ne poslabšajo gmotnega položaja.
3. Sreske učiteljske knjižnice naj ostanejo še v bodoče ločene in sicer za mesto ter za celjski in vranski sodni okraj. Odbori teh knjižnic naj se večkrat sestanejo glede nabave novih knjig.
Na februarskem zborovanju se naj razpravlja o izkustvih v lanskih poizkusnih razredih. Referent bo tov. Dolinar, določijo se tudi poročevalci — hospitanti, končno poročilo pa bo podal tov. šolski nadzornik.
5. Znani odvetnik g. dr. Henrik Tuma je predaval o Tolstoju kot vzgojitelju. Pri-
kazal je dobo za časa Tolstoja, ko je vladal v Rusiji plemič, mužik pa je bil suženj. Tolstoj, sam plemič, je opazoval življenje, videl je prepad, ki je ločil plemstvo in zasužnjeno ljudstvo in se je odločil, da osvobodi mužika duševnih spon. Otvoril je svojo znamenito šolo za kmetsko mladino. Vzgajal je deco v svobodi, resnici in z ljubeznijo. Tem načelom se približujejo danels poborniki nove šole, ki bodi šola življenja.
G. predavatelj je vpletal v predavanje zanimive spomine iz svoječasnega učiteljskega delovanja in navajal tudi primere iz advokatske prakse.
Stvarnim in duhovitim izvajanjem so sledili poslušalci z največjo pozornostjo in so g. predavatelju izrazili svoje priznanje.
6. Prihodnje zborovanje bo 6. februarja leta 1932.
Predsednik: J. Gosak. Tajnik: J. Pogačnik.
Nove kniisie.
—	Dr. med. Cornets: Körperschule. »Der Energiemensch«.
Dogodek na polju telesne kulture in higiene. — Prvo zdravstveno standartno delo v gimnastiki, dijeti in higieni — reforma.
12 velikih nastavnih tabel z vajami v slikah in 42 umetniških naravnih posnetkov.
Razen tega vsebinsko bogata pojasnila in izčrpne razprave o splošni moderni gimna* stiki, dijeti in higieni.
Nadalje v dodatku: Nasveti za premagovanje različnih motenj in teženj s telesno kulturo in higieno.
Elegantno ilustrirani, dvobarvni, krasni umetniško izdelani zbornik stane samo Din 18"75 ter se dobi v
Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Belovič I.: Die Sitten der Südslaven.
Nad 100 tabel in slik (leksikonski for* mat). Poizkus, prikazati duševnost naroda, je tu napravljen prav lepo in posrečeno. Delo pomeni prav posebno literarno senzacijo.
Knjigo je dobiti za prav posebno znižano ceno Din 120-— v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Bengt Berg-a najnovejše Der Lam* mergeier im Himalaia.
Nov Bengt Berg in tokrat nekaj prav posebnega. Drug del sveta, skoro pravljična ptica: brkasti jastreb, izginula pravljična ptica iz alp, zlata ptica feniks, leteči zmaj Hi* mala je.
Vedelo se je, da potuje že nekaj let sem Bengt Berg ponovno v Indijo, izvedelo se je tudi, da je bil gost pri indijskih maha* radžah, kakor tudi, da nekaj namerava v Himalaji.
Bengt Berg pravi, da potuje v svrho raziskovanja čudežev narave, ki jih lovi s svojo kamero, potuje v svojo zabavo, da se kratkočasi, kakor sam priznava.
Zategadelj zabava tudi nas. ko nam pripoveduje o svojih doživljajih. Koliko je takih?
Kaj je torej posebnega na tej knjigi? Ali smo imeli že kedaj knjigo z avtentičnimi slikami iz živalstva Himalaje? Ali je mogel kdo verovati v možnost, pogledati v skalna* te votline brkastega jastreba v nedostopnih alpskih stenah? O vsem tem in še mnogo dru* geni zabavnem in čudovitem nam pripove* duje Bengt Berg v svoji knjigi.
Slike iz doslej nepoznanega dela sveta, ki nam jih tu prikazuje, so nepopisno lepe, skratka očarljive.	•
Knjiga stane Din 127'50 in se jo dobi v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Pravkar izšlo — Dr. med. E. Rothe: Ärztliche Gramatik der Seele.
Najvažnejši zakoni modernega dušeslov-ja in zdravljenja duše. — V platno vezana knjiga stane Din 37*50. — Kdor obvladuje zakone gramatike, govori in piše pravilno. Kdor čita to najnovejšo 'knjigo Rothe*ja in se po njej ravna, se bo seznanil z zakoni duše, z lahkoto bo premagal kakršnekoli duševne boli in muke ter se povzpel z neznansko silo zopet do sreče in uspehov.
Naj novejši Rothe je za vse duševne de* lavce neobhodno potreben.
Vse te knjige se dobe v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6.
—k Selma Lagerlof: »Zgodba o blaznem Gunr.arju«. Vez. 38 Din, broš. 26 Din. Krekova knjižnica je izdala v svoji zbirki kot šesto knjigo »Zgodba o blaznem Gunnarju«, ki jo prištevajo med najdragocenejše umetnine svetovne književnosti. Vse delo, odeto v pravljični čas, razodeva bogato in pestro duševnost pisateljice, ki z nenavadno spretnostjo posega v področje zamotanega duševnega življenja. Je zgodba o študentu, ki je zblaznel, pa ga je mlado dekle s svojo žarko ljubeznijo priklenilo nase in popolnoma njegovo dušo priklicalo zopet v življenje.
Oprema knjige je okusna. Krasi jo 10 lesorezov Mihe Maleša. Vezava je lepa in dovršena.
—k Otroci, spisal Narte Velikonja, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v zbirki domačih pisateljev. Stane v platno vezana 60 Din. V lični, 253 strani obsegajoči knjigi so zbrane novele, svojevrstnost glede opazovanja otroške duše. V knjigi je pestra zbirka notranjih bogatih in zunanje preprostih zgodb, ki bodo v čitateljih zbudile mnogo zadovoljstva in užitka.
t Profesor Tone Lenarčič.
Tam v domovini Krpana in Oblošlkega Tončka so ga položile 1. 1877. rojenice v pre* prosto zibelko, in zato pečata izrazitega Blo-čana ni zataiil do poslednjega diha. Pod na videz trdo lupino je skrival svojo mehko notranjost, kar so prav dobro vedeli vsi nje* govi mnogobrojni, veliki in mali učenci na učiteljišču in vadnici, pa tudi tovariši in prijatelji. Tone ni bil človek, ki nosi svoje srce odprto na stežaj vsakomur, zato pa tudi v svojem življenju ni okusil toliko razočaranj, kar mi je priznal sam. V naravi, na gorah, pri Sv. Katarini in v krogu svoje družinice se je gibalo njegovo življenje. Šele po krutih udarcih, ko mu je nemila usoda pobrala dva sina, se je ravni možak nekoliko upognil, zaprl se še bolj v se in postal navidezno ne* zaupljiv. Z edino uteho še, ki mu je ostala na tem svetu, z ljubljeno ženko g o. Ivanko, sta hodila redno vsak dan na grob svojih mi-ljenčkov tam pri Sv. Križu.
To je bil Anton Lenarčič kot človek*za* sebnik in družabnik.
Cel rod učiteljstva pa pozna Antona Lenarčiča tudi kot vadniškega učitelja, vzgojitelja in profesorja, saj nas je vodil po vadnici, po pripravljalnem razredu in na učiteljišču. Mislim, da ni me-.l nami nikogar, ki bi mu spomin na učitelja Lenarčiča zagrenil tudi spomin na čas učenja v Ljubljani. Dijaka je smatral vzgojitelj Tone vedno za človeka, ki ni zmožen storiti zlega dejanja iz hudobije, temveč le iz nepremišljenosti in mladostne zablode. Zato ga je zagovarjal povsod in na* pram vsakomur, kar mu ni ravno lajšalo že itak težkega poklica. Marsikateri gojenec, pa tudi učitelj, se ima zahvaliti za svoje bitje in žitje samo Lenarčičevi zunanjosti in njegovemu dobremu srcu. Njegova krilatica: »Ka* ko pa bi ti storil, če bi bil na njegovem mestu,« je razorožila že marsikaterega neizprosnega profesorja ali učitelja. Enak postopek je zahteval od gojencev pri vajah v razredih. »Nq primerjajte otrok s seboj in njihovih* globokih odgovorov s svojo površnostjo. Sle* dite logični poti, ki jo razvija otrok, pa se ne boste v razredu razburili nad deco, temveč-največkrat rekli — mea culpa«. Od gojencev je zahteval strogo pripravljenost 3 sam jim ie bil z nasveti vedno na razpolago; vestnim pa je dopuščal dovolj svobode. Njegovo načelo je bilo, da mora dobiti vsak gojenec trdno osnovo po preizkušeni metodi, ki naj mu v življenju služi pri iskanju novih učnih potov in samega sebe; kajti zrelostna in usposoblje* nostna diploma še dolgo nista ustvarili uči* telja. Predvsem je polagal važnost na osebnost. Učitelja lahko redujemo že po prvih dveh stavkih in začetnem obnašanju, tako je trdil in imel tudi svoj prav, Resnica je, da se na razne klice s strani učiteljstva po preureditvi vadnice na strogo »novi« podlagi ni oziral, ker vadnica ni poizkusna šola, dokler v njej vodijo in nastopajo gojenci. Če bi po-sečalo učiteljišče izkušeno učiteljstvo, bi bilo seveda drugače; le preosnovi učiteljišč bo sle* dila preureditev vadnic. Ne uvažajmo tujega in še manj ustvarjajmo nekake spačke »nove« in »stare« šole! Vsak učitelj si s svojo osebnostjo ustvari pravo šok», pa naj se imenuje že stara ali nova... Ustvariti si moramo predvsem »našo« šolo. To je bil življenjski cilj prof. Lenarčiča. Če je njegovo seme »na* še« šole padlo na rodovitna tla, bodo itak pokazala prihodnja leta, ko bo mlajši učiteljski rod našel samega sebe ...
Dragi Tone! Ko sem pisal te besede, si mi stal živ pred očmi. Kaj Ti naj napišem kot posmrtnico? — Vem, da bi me pogledal pri tem vprašanju tako malo postrani in — molčal. Srečen si! Združil si se s svojim ljub* Ijenim Tončkom, katerega usoda je zagrenila vsa Tvoja zadnja leta življenja. Mirno spa* vaj in sanjaj v Večni šoli, ki bo končno tudi nas vpisala med svoje učence in Tvoje sošolce! Na svidenje!	—n.
MAH OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
WHH»II iia^ii^iiitagaaM^HBMMaMaMBaiiag^ag
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri fr. P. Zajec, optik — Ljubljani. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
2353482348235348234848482323535348234823534848484848232353485323235301022348235353
r Za naš „Dinar"
kupite naše domače proizvode!
prašek za pecivo
«par»t>o« it »Mk («cepi U onfitoHio h •*»«•«» n>mtu 2*lM«lte t«Wo>«r. poo lwr/i©m
runitiillo I
(jajtöl nadóme* t©*)
lait r>*dororjd!lo mut' <• «>*>[»«}« tf«» tr. toKf-efl» ■■xnt.t. Kova »>o»< ►«>ek«B NOtiMll«* i«^«.
ttB b«fw T^fy, -OK-er (ala in ®o<
^rsobWJaX«. .Pckin -oro»Wlo' «Í
CorM^^SrtCfiSfili i
, «d. k«r poiiwtuj* preötvtyiott.
Poizkusite Adria kolač!
Mešaj 20 dkg sirovega masla dodaj, po vrsti 6 rumenjakov, 16 dkg sladkorja» 1 zavitek »ADRIA" VANILIN-SLADKORJA, 2 del mleka, ščep soli, 45 dkg moke pomešane z 1 zavitkom „ADKIA" praška ter 14 dkg rozin, nekoliko naribane citronine lupine in končno 6 beljakov. Testo naj teče gosto od žlice. Peci v dobro omaščenem modlu in zmerno vroči pečici do pol druge ure. ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI !
Ugodnost!
Danske gaioše . .	70 Din
Mofike galoie ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Mofiki snežni čevlji .	110 Din
iHTGn KEisPEE. uobnaoz
Siîîôi trs 2Í ♦»]!!! tña 3
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
FINK.OV1B
NAMED1 IN ODREDB
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča t Drav. banovini
I.	zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5"—.
II.	zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7'—. lil. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9 —,
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broi. Din 14-—.
V.	zvezek (od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) brol Din 32 —.
VI.	zvezek (za 1. 1926) broš. Din 24'—. VH. zvezek (za 1. 1927.) broš. Din 25—.
Vili. zvezek (za L 1928.) broš. Din 25—. IX. zvezek (za 1. 1929.) broš. Din 25'—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—.
Več parov nogavic.
Dobro se počutite, ako večkrat menjate nogavice. Imamo bogato izbiro različnih nogavic v vseh modernih barvah za vsako obleko in za vsak dan. Obrnite se na naše prodajalce. Priporočali Vam bodo gotovo najbolje, katere nogavice bi bile za Vas najprimernejše.
Nogavice:
Moške iz sukanca Din 9'-
n n n	n 15*-
n svilene . . „ 25*-Ženske „ D. 15'- in 25*-n n n 25*-
Drohno blago:
Krema v steklenicah Din 6*-„ „ škatlah . „ 6*-„ „ tubah . . „ 5'-Zlice za obuvanje
čevljev ....„ 2'-
Več službe.
Potrudili se bomo, da Vas v vsakem oziru zadovoljimo, Vašim potrebam, Vašemu okusu in Vašemu žepu. Izkoristite naše delo.
Obutev za vsako potrebo in priliko, ki ne žuli ne noge ne žepa.
Znižali smo cene moški obutvi in opremili prodaj alnice z novimi vrstami in modeli. Pridite in prepričajte se!
VSIE H&NJIOIE
SLOVENSKE
Šolske
MAT I C E
IMA NA RAZPOLAGOBH»
KNJIGARNA —^
UČITELJSKE TISKARNE ¡pr V LJUBLJANI V
H ZAHTEVAJTE CENIK!
Naročajte
vsa tiskarska dela za dom,
Vrsta 1937*22
Polčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega ali rjavega boksa, z jako trpežnim gumijastim podplatom. Dobro Vam bodo hodili za vsak štrapac.
Vrsta 6627*08
Udobni športni polčevlji iz finega telečjega bok» sa. Podplat in peta iz bele izvaljane gume. Lepo se prilegajo športnim oblekam.
Vrsta 9637*26
Polšiljasti moški polčevlji za izprehode in izlete. Okusna perforacija daje čevljem elegantno zuna* njost. Imajo močne usnjate podplate in pete.
Vrsta 7637*46
Šiljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali ma* hagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah.
Vrsta 9837*21
Elegantni moški čevlji šiljaste oblike. Lakaste čevlje potrebujete za ples in zabave, a iz črnega ali rjavega boksa za promenado, samo Din 199.—.
Vrsta 3267*00
Čevlji za lovce in za vsako delo na prostem iz rjavega boksa z močnim dvojnim podplatom. Vsem onim, ki so po svojem poklicu prisiljeni de* lati na prostem, so ti čevlji neobhodno potrebni.
Vrsta 3967*22
Evo Vam neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vreme* nu, pa Vam bodo noge vedno suhe.
Vrsta 9977*27
Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnja* tim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik.
Vrsta 3667*21
Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne propuščajo mokrote, se boste v njih po* čutili vedno udobno.
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.