PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE I nfn 3 £toTT AOC Pano C lin ^ innnllra O Hiti Poštnina psJacana v gotovini TRST X6 ldnilflfifl 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L leto 3. štev. 498 - Cena 5 ur - 3 lugollre - 2 om Spedizione m abbon. postale 1 w o 11 ceirieK, ID. januarja Tel §t. Ur 93806 mog _ Upr 93807 Rokopisi se ne vr^jo Slovansko-italijanska antifašistična uniia je v svojem političnem programu jasno nakazala pot, po kateri mora iti demokratični razvoj tržaškega svobodnega ozemlja. Delo namestniKou u Londonu Jugoslavija zahteva priključitev sluvenskega dela Koroške London, 15. — Jugoslovanska delegacija pri zasedanju namestnikov stinh zunanjih ministrov je danes v Londonu ponovno potrdila jugoslovanske zahteve proti Avstriji, v prvi \fcsti zahtevo po priključitvi slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji. Delegacija, ki jo vodi pomočnik zunanjega ministra FLRJ, čr. Joža Vilfan, je poudarila, da koroški Slovenci stalno in odločno izražajo svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji. Predstavnik jugoslovanske dela-,atije je tudi odločno nastopil proti nekaterim glasovom o možni izmenjavi prebivalstva med Jugoela-vy<5 in Avstrijo in poudaril, da je edina pravilna in pravična rešitev Priključitev Koroške k Jugoslaviji. Dodal je, da bo Jugoslavija pred hatnsstniki postavila tudi zahtevo Po izročitvi znatnega števila vojnih zločincev, ki so našli zatočišče v Avstriji. Ustaši še vedno obstoje v Avstriji kot organizirana formacija. Namestniki razpravljalo o proceduri Danes predpoldne se j* vršila Prva ločena seja namestnikov zu-°®fljlh ministrov, ki bodo proučeni nemško viprašanje. Namestniki ®° Pričeli takoj z delom. Namestniki so se danes sestali dvakrat, najprej ob 10.30, nato pa ponovno ob 15. uri. Predpoldne so v glavnem razpravljali o avstralskem predlogu, naj zaslišijo manj- države o vseh fazah svojega deta. naj bo malim državam dovoljena stalna udeležba pri razpravljanju in naj namestniki prouče Vs« dokumente, ki bi jih te diržave Predložile. Sovjetski zastopnik je v nasprotju z ostalimi zastopal »ta-MČe, da bi polna udeležba malih *!l pri razpravljanju prekoračila navodila, ki so jih dobili namestniki °d zunanjih ministrov, čeprav imajo male države polno pravico, da Mrazijo svoje stališče. Popoldanska, seja namestnikov rimanjih ministrov v Lancaster House je trajala do 19. ure im obravnavala ponovno vprašanje procedure. Poleg avstralskih predlogov »o proučevali tudi južne-afriške In kanadske, ki pa. nepredo tako da-kot avstralski. Sovjetski delegat Gusev je pred-Iagal, naj države, ki bi rs.de predale namestniom svoje mnemje, iz- razijo svoje stališče po vrsti, kot so prihajale njihove pismene vloge in naj namestniki vsako državo ob-veste o dnevu, ko naj predloži pismeno ali ustno svoje točno stališče. Končno je bil ta predlog z nekaterimi spremembami sprejet. da bo lahko ponovno izvažala. De Gasperi je v torek izjavil, da ZDA niso postavile Italiji nobenega pogoja v zameno za to pomoč. O morebitnih gospodarskih klavzulah De Gasperi molči, pravi pa, da je z razgovori docela zadovoljen. Italijanska trgovinska delegacija, ki bo pod vodstvom opolnomočene-ga ministra Cosmellija odšla v Grčijo, je danes odpotovala iz Rima. Po Byrnesovem odstopu Washington, 15. — Predsednik Truman je sporočil odstop namestnika zunanjega ministra Donalda Russela, ki je imel svoje dni skupno z Byrnesom odvetniško pisarno, izvozna banka. Po izjavah Italijan-. Ostavka stopi v veljavo 20. januarske delegacije bo posojilo služilo ja. Politični krogi jo spravljajo v za oživitev italijanske industrije, | zvezo z Byrnesovim odstopom. De Gasneri se vrača v Italijo Washington, 15. — De Gasperije-vo potovanje je končano. Zaradi megle pa se je njegov odhod nekoliko zakasnil. Edini znak, po katerem je mogoče soditi o njegovih razgovorih v Washingtonu, je posojilo 100 milijonov dolarjev, o katerem se govori že dolgo časa in k; ga je končno dovolila uvozno- DeškoslovasKo Stališče o nemškem vprašanju Praga, 15. — Češkoslovaški podt-tajnik zunanjega ministrstva dr. Vlado Klementis je »noči preko radia objasnil češkoslovaški memo-landum o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo, ki je bil poslan namestnikom zunanjih ministrov v Londonu. Češkoslovaška je mnenja, da je v Nemčiji potrebna najstrožja kontrola, ne glede na to ali bo Nemčija postala federalna ali centralizirana država. Rešitev nemškega vprašanja v obliki federalne države ustreza češkoslovaški zamisli; Češkoslovaška nasprotuje tudi tesni gospodarski enotnosti Nemčije, Nemčiji je treba vzeti možnost, da se ponovno loti reakcionarne nacionalistične in. napadalne politike, vendar pa je treba dati Nemcem pogoje, da izboljšajo svojo življenjsko raven. Zaradi tega je potrebna nacionalizacija bivših nacističnih podjetij, izvedba agrarne reforme, kontrola nad denarno politiko in r.ad zunanjo trgovino, ki mora biti skrčena tako, da bo ustrezala nemškim potrebam po uvozu. Pri, določitvi množine in vrste nemške industrijske produkcije je treba predvsem upoštevati repara-cijske zahteve; vso pažnjo pa je treba, posvetiti denacifikaciji in de- Varnostni svet razpravlja o razorožitvi Ameriški delegat poskuša zavlačevati » Izvrševanje resolucije glavne skupščine .lake Success, 15. — Danes po-Poldne se je sestal Varnostni svet. Na dnevnem redu je bila resolucija Stavne Skupščine Združenih naro-'tav o razorožitvi. Ameriški delegat Austin, k> je prvič zavzel svoje me-®° V Varnostnem svetu, je zahte-va'. naj Varnostni svet najprej pro-poročilo komisije o kontroli nad atomsko energijo m šele potem JaaPravl:a o splošnem vprašanju TBeo. ožit ve. Ta ameriške zahteva je v nasprotju s sovjetskim stalilčem, da je taeba najprej proučiti vprašanje /azorož-.tve, ker je glavno m obsega udi vprašanje atomske energije; Tsaldaris skuša razširiti grško vlado Atene, 15. — Zaradi vedno bolj nevzdržnega notranjega položaja si Tsaldarisova vlada prizadeva, da bi Vlado razširila in Ji dala videz večje l-®prežentativnosti. Zdi se, da s« Tealdarls pogaja z liberalnim vodl-taljem Sofullsom o ustanovitvi po-Pul Btično-liberalne vlade z »nevtralnim* ministrskim predsednikom Vendar pa pravijo, da Sofulis ta ponudbe zavrača, ker hoče ustanoviti vlado pod lastnim predsedstvom. ki bi izvedla obširno amne-•t jo. Izjava grške vlade pa zatrjujta da bi taka rešitev «le še poalab-ata položaj*. Iz New Yorka poročajo, da je Podal bivši grški zunanji mintater ®°rh'anopulos ob vesteh o padcu ali preosnovj Tsaldarisbve vlade izjavo, da je edina rešitev sedanje krize v novih volitvah, Vajti 50% Krškega prebivalstva »e zadnjih vo-1 tav ni udelež'lo. Nova vlada bi riiorsia vključevati komuniste. Čeprav je zaradi hudega mraza Partizansko delovanje v Grčiji nekoliko ponehalo, prihajajo vendar Porodila o krajevnih napadih. Vče-ritj so trije neznanci izvršil* v So-'uhu bombni napad na tožilca piri v°jaškom sodififiu. določiti je treba praktične ukrepe za izvedbo resolucije o razorožitvi. Avstralski delegat Je nato predlagal kompromisno rešitev. naj Varnostni svet rešuje obe vprašanji hkrati, da ugodi tako sovjetskemu kot ameriškemu stališču. Nato je bila seja prekinjena in se je nadaljevala zvečer. Na večernem sestanku je prvi govoril sovjetski delegat Gromko, ki je poudaril, da mora. posebna komisija za razorožitev sestaviti načrt, ki bo pas pon; izvajanje re solucije glavne skupščine. Ta komisija je lahko sestavljena iz civi. listov m vojakov v skladu z nameni delegacij, ki bodo poslale svoje zastopnike v njo. Gromiko Je podčrtal, da je glavna naloga komisije, da svoje delo izvrši v treh me. secih. Kritiziral Je nato ameriško stališče, ki postavlja izvrševanje re. solucije o razorožitvi v obvisnost od poročila, atomske komisije, kar zavlačuje m škoduje razorožitvi in kontroli nad atomsko energijo. Varnostni svet pa mora preprečiti vsako odlašanje. VVlAVAt NlCOSTA (CIPER). — Vojaške '-"*ti »o zaplenile fotografske po-Jjetke nekoga palestinskega novi-tatvl8" k' 80 kazali koncentracijsko ksu obdano z bodečo žico, za H- Jl'o le mogoče videti ORChe, pol doJjTrij- Fotografije prikazujejo ži «ko koncentracijsko taborišče. mokratizaciji. V interesu Evrope in sveta in budi Češkoslovaške je, da je kontrola nad Nemčijo v vseh pogledih enotna in učinkovita. Med češkoslovaškimi zahtevami je formalni preklic monakovskega sporazuma. Teritorialne zahteve so omejene, so pa neobhodne za varnost meja in za olajšavo prevozov in gospodarskih težav. Te spremembe vključujejo 26.000 oseb, ki bi jih bilo treba izmenjati za Ce-hoslovake, ki žive v Nemčiji. Površina tega ozemlja znaša 820 kv. km. CSR se bo udeležila kontrole nad Nemčijo v toliki meri, kot bodo to določile velesile, vendar pa zahteva v vsakem primeru sodelovanje pri kontroli vprašanj, ki jo neposredno zanimajo. Nadalje zahteva Češkoslovaška kot del reparacij uporabo nemških transportnih možnosti, prevozne mreže, svobodo področja v hamburškem in bremenskem pristanišču, svobodno plovbo po rekah in svobodne cone v nekaterih rečnih pristaniščih. Pomoč po likvidaciji Onre Lake Success, 15. — Po likvidaciji UNRRA-e, ki se bo izvršila do 1 julija 1947, pričakujejo, da bo enajst držav še vedno potrebovalo pomoč v živilih in industrijskem materialu, v skupni vrednosti najmanj ene miljarde dolarjev. Po poročilu UNRRA-inega odbora jo te dežele Poljska, Češkoslovaška, Kitajska, Jugoslavija, Grčija, Italija, Madžarska, Finska, Koreja, Abesi-mja m Filipini. Ker bo po UNRRA-ini likvidacjji pomoč delila ameriška vlada, se ni jasno, ali bo pomagala vsem deželam, ali sarao ne. katerim. Sovjetsko-norveški sporazum o Spitzbergjh Moskva, 15. - Tass — Med Sovjetsko zvezo in norveško vlado so se vršila ob koncu leta 1944 in kas. neje leta 1945 pogajanja glede Spitzberških otokov, ko je Sovjetska zveza postavila vprašanje nujnosti revizije spitzberške pogodbe z dne 9. II. 1920 v Parizu. Ta pogodba, ki je bistveno spremenila statut Spitzberških otokov, ki niso bili dotlej last nikogar, medtem ko je bil Medvedji otok, ki spada v otočje, sovjetsko ozemlje, je bila sklenjena brez vednosti ;n sodelovanja SZ. Med podpisanicami te pogodbe je več držav, ki so se borile proti zavezniškim silam. Zato pogodba ne more ostati veljavna, zlasti ker vrh tega škoduje interesom varnosti in gospodarskim interesom ZSSR na severu. Druga svetovna vojna je pokazala, da je Spitzberško otočje izredno važnosti za varnost SZ. Ze pred drugo svetovno vojno so severni predeli ZSSR dobivali premog, ki ga sovjetske organizacije pridobivajo na otočju, 40.000 ton na leto. Med omenjenimi sovjetsko-norve-škimi pogajanji je bil dosežen sporazum o nujnosti skupne obrambe Spitzberškega otočja. Pomanjkanje goriva in nered v avstrijskem gospodarstvu Dunaj, 15. — Listi poudarjajo, da so iagledi za premaganje krize z gorivom v Avstriji zelo slabi. Vlada je pričela sedaj iskati možnosti za nabavo poljskega premoga, toda Poljska trenutno nima zalog na razpolago, marveč bi mogla poslati premog šele marca ali aprila. Medtem ko ee je Avstrija pričela zanimati šele zdaj, so droge države, ki bi rade prejele premog, že pred delj časa poslale svoje predstavnike. Seja odbora svetovne mladinske zveze Kopenhagen, 15. — Včeraj se je v Krog«,upu blizu Elsinore sestal odibor svetovne zveze demokratske mladine, ki so se ga udeležili predstavniki mladipe 13. držav. Predsednik zveze Francoz Guy de Boisson je poudaril potrebo po sodelovanju skandinavske mladine. Sovjetski predstavnik je govoril o potrebi sodelovanja mladine vsega sveta in izmenjavanja poročil. Govorila sta nato še ameriški in britanski predstavnik. Izv. sni odbor je nato razpravljal o možnosti sklicanja svetovnega mladinskega kongresa prihodnje leto v Pragi. Usmrtitev dveh španskih partizanov Madrid, 15. — Sorodniki dveh voditeljev španskih partizanov, Jose Antonia Ilerandija in Josč Isase Ollizole, ki ju je vojaško sodišče PONOVNI PROTEST VUJA zaradi izvažanja strojev in naprav iz Pulja Opatija, 15. — Na seji pododbora za trgovino in industrijo skupne gospodarske komisije, ki se je vršila v Trstu, je delegacija vojne uprave JA pod vodstvom podpolkovnika Mirka Lenca predala skupni gospodarski komisiji ponovni protest zaradi vse češeega izvoza strojev iz Pulja. Delegacija je obenem zahtevala, da se takoj ustavi vsak izvoz strojev iz Pulja, da se vrnejo vsi stroji, ki so bili od tam doslej odpeljani, in da se ustanovi skupna komisija, ki bo ugotavila, kateri stroji in material so državna ali poldržavna in kateri so zasebna last. Protest pravi, da je sporazum obsodilo na smrt, so izjavili, da sta j Morgan-Jovanovič postavil nekoli-bila oba davi usmrčena v nekem ko osnovnih načel, po katerih se madridskem predmestju. Uradno i morata še vedno ravnati jugoslo-poročllo ni bilo izdano. vanska in anglo-ameriška vojaška neutemeljene oDtozbe angleške in ameriške vlade o izvedbi poljskih volitev Varšava, 15. — Poljska se pri- ] tični razvoj v poljski republiki. Bn-pravlja na splošne volitve, ki bodo tanska vlada je poslala Poljski že v nedeljo 19, januarja. Medtem ko vedi blok petih demokratičnih strank kampanjo za čim večjo demokratizacijo Poljske, ki ji bodo dale n°v zagon nedeljske volitve, in ko se je Mikolajčik odločil, da bo vendarle nastopil na volitvah, se v Angliji in ZDA še vedno niso pomirili z dejstvom, da ne morejo več preko reakcionarnih strank na krtnllu izvajati svoj vpliv na poli- AniGLO-FRAlUCOSKA ZVEZA Poročilo o Blumivih razgovorih v Londonu naznan a bližnjo sklenitev zavezniške pogodbe med obema državama V Angliji stavka več kot 30 tisoč delavcev London, 15. VZN.— «Reuter» poroča, da se več kot 30 tiseč delavcev, med katerimi so vozači, transportni delavci, pristaniški razkladala, tržm uslužbenci in delavci podobnih industrij, udeležuje stavke v Veliki Britaniji. V Londonu stavka približno 22.600 delavcev, vštevši 20 tisoč avtomobilskih vozačev in tržnih uslužbencev. Poleg stavke ' šoferjev in transportnih delavcev v Londonu so tudi v približno 20 mestih proglasili stavko v znak solidarnosti in več kot 8.000 delavcev ni šlo na delo. Glavna središča, v katerih se je razširila stavka, so: Bristol z 2000 stavkujočih delavcev, okraj Mid-way s 1500, Cardiff 1040 in Manchester s 600 delavcev. London, 15. — V večernih urah je b ni tar ek o zunanje ministrstvo izdalo poročilo b razgovorih francoskega ministrskega predsednika Leona Bluma z britanskim ministrskim predsednikom Klementom Altleejem in z zunanjim ministrom Ernestom Bevinom. Poročilo .pravi, da so Se odločili za sklenitev zayez-niške pogodbe med obema deželama. Poročilo pravi, da sta bili obe dlr-žavi v zadnjih petindvajsetih letih dvakrat v vojni z Nemčijo in da bosta zato sklenili zvezo na temelju člena 52 listine OZN; ta zveza naj prepreči ponovni napad Nemčije ter ohrani mir in varnost. V uvodu pravi poročilo, da obe vladi soglašata, da je treba preprečiti, da bi gospodarski dvig Nemčije, ki je sicer potreben, postal nevarnost za svetovni mir. Povišanje proizvod, nje porurskega premoga je potrebno za gospodarsko obnovo Francij* in vse Evrope. Do aprila 1947 upajo doseči raven izvoza porurskega premoga, kot je bila pred omejitvami lanskega novembra. Poročilo dodaja, da bodo čimprej pričeli pogajanja za sklenitev napovedane anglo-francoske zveze. Danes volitve predsednika iranccske republike Pariz, 15. — Jutri v četrtek bodo člani francoske narodne skupščine in republiškega sveta na skupni seji izvolili predsednika francoske četrte republike. Ker sta dvorani obeh zbornic za skupno sejo premajhni, se bodi volitve vršile v veliki dvorani gradu v Versaillesu, ki ima 900 sedežev, kolikor je skupno število poslancev v skupščini ln republiškem svetu. V tej dvorani je bila lete. 1875 proglašena tretja republika, leta 1871 pa j* Bismarck v njej proglasil drugi nemški Reich. \. Pri jutrišnjem glasovanju bodo jo kandidaturo so zaenkrat postavil; socialisti (Vincent Auriol), MRP (Champetier de Ribes), radikali (Gasstr) in PRL (Michel Clemenceau). Komunistična stranka bo jutri zjutraj sklepala o tem, koga naj postavi za svojega kan-lidata za jj; edsednika republike. Pri skupnem glasovanju obeh zbornic razpolagajo komunisti z 260 glasovi, ljudski republikanci % 240, socialisti s 153, radikali in De Gaul-leovi pristaši s 103, desničarske stranke pa s 97 glasovi. Razen tega je devet predstavnikov alž rske neodvisne skupine, ki bodo verjetno glasovali s komunisti in dvanajst neodvisnih mohamedanoev, ki bodo po vsej priliki glasovali z MRP. Levičarske stranke imajo torej skupno 622 glasov, desničarske stranke skupno s sredino pa 361 glasov; skupina 103 radikalov in njim sorodnih skupin pa bo verjetno jeziček na tehtnici. Kot pravijo komentatorji, ima največ te-gledov socialist ViHeent Auriol. - ’ tretjo, noto, ki to pot protestira »proti načinu, kako se aazvija propaganda za splošne volitve.* Odgovor na te tuje obtožbe je podal p-.edsednik poljske vlade Bie-rut v svojem govoru o gospodar-sk h problemih in o pripravah za uresničenj« poljskega triletnega načrta. Bierut je med drugim dejal: »Obtožbe proti poljski vladi, da volitve v naši deželi ne bodo svebedne, so povsem neutemeljene. A te trditve izhajajo iz naše reakcionarne opozicije; ameriška in angleška nota, ki jo hoče podpirati, je sestavljena popolnoma na splošno brez konkretnih dejstev, ki bi lahko te' obtožbe ..potrdila. Poljska si želi, da bi mogla dobiti od zahodnih velesil industrijski material, ki je potreben za razvoj izvozne industrije.* Bierut je nato govoril o nemškem vprašanju in izjavil, da bi bila velika napaka, če bi dovolili razvoj nemškega industrijskega potenciala. Omenil je nadalje mežnost politične amnestije in zaključil z besedami, da bo stalnost izvršne in zakonodajne oblasti, ki je bodo prinesle volitve, mnogo pripomogla k razvoju Poljske. Danes so objavili besed!lo ameriškega protesta pri sovjetski vlad: zaradi poljskih volitev in sovjetski odgovor, ki zavrača ameriške trditve, ki slone ečKug na izjavah opozicijskega voditelja Mikolajčika. katerega pristaši so se udejstvovali v terorističnih organizacijah. * Varšava, U. — Okrožno vojaško sodišč* v Varšavi je danes obsodilo na smrt grofa Ksaverija Gro-cholskega in še dva droga obtoženca, ker so vohunili za tujo državo. VLOGA MSGR. TISA pri nemškem napadu na Poljsko In nri oboroževanju ustašev Bratislava, 15. — Na nadaljevanju razprave protj predsedniku slovaške kvislinške vlade msgr. Tisu je podal zanimive izjave njegov vojni minister, general Ferdinand Katloš, ki je nastopil kot priča. General Katloš se je ob slovaški narodni vstaji proti Nemcem leta 1944 stavil na razpolago slovaškim partizanom. To pričevanje je učinkovalo na Tisa tako porazno, da je pokazal vidne znake nervoze in tako predrzno odgovarjal, da ga je moral predsednik večkrat opozoriti. General Katloš j* izpovedal, da nastopili vsaj štirje kandidati. Svo- se Je slovaška armada udeležila voj- ne proti Poljski z dvema divizijama in s svojim letalstvom. Tiso je nato priznal, da je odredil delno mobilizacijo proti Poljski. Ko je generala Katloša 1.IX.1939 posetil nemški general Engelbrecht in mu zapovedal, naj slovaške čete prekoračijo poljsko mejo, je Katloš telefoniral Tisu po navodila, Tiso pa mu je odgovoril, naj se podvrže ukazom nemškega poveljstva. To izjavo je Tiso sicer zanikal, potrdil pa jo je tudi bivši propagandni minister Sano Mach, ki je med obtoženci. Nadalje je Katloš izpovedal, da so hrvatski ustaši dobivali orožje iz Slovaške. uprava pri upravljanju Julijske krajine. Med temi osnovnimi načeli sta vsekakor dve: Ščititi interese prebivalstva Julijske krajine in ne Izvažati nobene industrije ali naprav. Nadalje se je treba v vseh vprašanjih gospodarskega značaja sporazumeti preko skupne gospodarske komisije in ne sprejemati enostranskih sklepov, ki bi lahko škodovali interesom prebivalstva JK. Protest omenja nato prvi službeni protest z dne 21. novembra 1946 o izvozu strojev in naprav iz cone A in Pulja. Dejstva kažejo, da an-glc-ameriška delegacija ni ukrenila ničesar, da bi preprečila izvoz strojev in materiala 'z Pulja, mo-lala bi pa končno razumeti, kaj je njena dolžnost. Jugoslovanska delegacija je postavila to vprašanje ie večkrat, prvič maja 1946; več protestov jt ilo tudi, preko koordinacijskega odbora, 21, novembra je bil izročen pismem protest, ki ga je sprejel brigadir Boston, 19. decembra pa je na seji pododbora za industrijo podal od. govor major Cooper, ki pravi o izvoženih strojih: v Vallelungi so prodali na dražbi meseca aprila slare nemške in ital'jamke stroje; iz la djelnioe Scoglio Olivi so odpeljali nekaj malih strojen.' v Benetke, ker so b 'Vi odveč; nekaj strojev tvrdke Lochetti je šlo v Trst; tvrdka SBL-VBG mora pi-emeščaft svoje naprave tja, kjer lahko dobi tok; strojev gradbenega podjetja Carpi n’ mogoče imeti za napravo; stroje iz tekstilne tovarne Moir so odpeljali v Trst; ladjedelnica Marchso ie nekaj časa ne obratuje; nekaj materiala pa, so odpeljali kot staro železo. Iz tega je razvidno, da je major Cooper, čeprav je nameraval podati demanti, vendarle priznal, da so nekaj naprav dejansko odpeljali, del no celo v Italijo. Na isti seji je jugoslovanska delegacija opozorila anglo-ameriško, naj prepreči izvoz nekaterih drugih naprav. Razpravljali so tudi o vprašanju odkupa nekaterih strojev, za katere trdi anglo-ameriška delegacija, da so privatna last,-Na osnovi teh diskusij, ki jih je izzvalo dosedanje enostransko in nepravilno postopanje Anglc-amer’-kancev, bi bilo pričakovati najmanj, da vsaj začasno ustavijo izvoz. Toda izvoz se je nasprotno povečal; pred nekaj časa so odpeljali tovarno ključavnic, na katero simo že po-prej opozorili Anglo-amerlkance, nadalje tekstilno tovarno 'n celo vrsto drugih strojev. V Hamburgu je zmrznilo 30 ljudi Hamburg, 15. — Uradno so objavili, da je Hamburgu zaradi mraza umrlo 30 ljudi, med njimi 18 moških, 9 žensk in 3 otroci. Na francoskem zasedbenem področju s* je zrušil železniški most preko Moselle pri Koblenzu zaradi pritiska ledu. Porušil ae je tudi most na rekj Ruhr pri mestu Witten v dolžini 690 metrov. V severni Italiji je zaradi mraza nastalo znatno pomanjkanje električne energije. Proizvodnja toka zaostaja za 56% za potrebami. Bolj* Še je stanje v južni Italiji. Kopenhagen, 1 . — Silen snežn* vihar, iti besni nad Dansko, je v mnogih krajih države blokiral komunikacij* ter povzročil ukinitev celotnega letalskega prometa. Danski ledolomilci so jmeli včeraj mnogo dela. Vlaki so imeli zamudo do pet ur in ceste so bile neprehodne. Anglo-ameriška delegacija je celo najavila svoje bodoče stališče, da bo odobrila vse zasebne prošnje za. zvoz strojev iz Pulja v Trst ali v Italijo. Za gradbene stroje je skušala najti pretvezo, da so potrebni za obnovo severne Italije. Iz tega stališča je videti enostra-nost anglo-ameriške delegacije. Postopek, ki ga izvajajo danes v Pulju, omogoča odtujevanje državne lastnine in njen izvoz. Dokaz je primer, kako odvažajo iz Pulja tudi velike stroje, razstavljene na majhne dele; nadalje dejstvo, da tudi v tobačnih zabojih odvažajo stroje in to z vednostjo ZVU, o čemer priča izjava majorja Cooperja na seji 19. decembra. Dne 3. januarja Je pMšla delegacija delavcev in nameščencev iz Pulja h komandantu vojne uprave JA, generalmajorju Vječeslavu Ho-ljevcu. Prikazala je silno krirično stanje v vprašanju prehrane In brezposelnosti. Podala pa je tudi niz dokazov da iz Pulja dejansko sistematično in stalno izvažajo stroje, material in celo življenjske potrebščine, skratka vse, kar je mogoče odpeljati. Ta dejstva govore neizpodb tno, da ne gre za posamičen samovoljen izvoz zasebnikov niti za to, da oblasti dovoljujejo ta Izvoz, temveč za to, da prav zavezniške oblast1 izvajajo tako politiko, da se odipelje iz Pulja vse, kar je mogoče *n česar ni mogoče uničiti. Skoraj po--vsod, kjer so v Pulju nameščene zavezniške čete, n. pr. uničujejo prav vse, oprcimo, tla, vrata, okna II d. 3. januarja 1947 je prišlo v Pulju do znanega prelivanja krvi, ker je ljudstvo hotelo preprečiti izvoz velikega električnega mlina. Ta primer dokazuje vse gornje navedbe in celo to, da se vrti izvoz s pomočjo civilne policije, izvršnega organa ZVU, ki ima nalogo, da tudi z orožjem omogoči izvoz naprav Iz Pulja. Ni potrebno dokazovati, da je to kršenje sporazuma Morgan-Jovanovič, kot ni potrebno diskutirati, ali so mlin. tovarna ključavnic, tekstilna tovarna itd. naprave ali ne. Zaradi tega zahteva jugoslovanska delegacija: 1. da se takoj ustavi vsak izvoz strojev iz Pulja; 2. da se vrnejo vsi stroji, ki so bili odslej iz Pulja odpeljani; 3. da se takoj imenuje skupna komisija, ki bo ugotovila, kateri stroji ali material so državna in poldržavna, kateri pa zasebna lastnina. Sele na podlagi teh podatkov, ki jih bo zbrala ta komisija, se bo Jugoslavija odločila, ali ih kako bo kupila nekatere naprave, o katerih bo ugotovljeno, da so zasebna last. Ob koncu zahteva protest, naj se tem zahtevam takoj ugodi, kajti vsako najmanjše odlašanja pomeni nove in še težje udarce doeedaj gospodarsko tudi tako hudo prizadetemu puljskemu prebivalstvu. M KRATKE 5WAVČ.V.WČ.VČČ.VČČ. AVČAVčl V^VAVAVČAVA* lili IIV/IM ES SIlLT/llMEH uvaja po angloameriskih nasvetih v Iranu diktaturo V Teheranu se vrše že ves teden volitve, ki jih je razpisala vlada Ghavama Es Sul-taneha. Volišča pa so ves čas prazna, edini ljudje v njih so službujoči stražniki. Po poročilih vseh agencij je volivna udeležba skrajno Šibka. Demokratične stranke se teh volitev ne udeležujejo. Ghavam Es Sultaneh, iranski ministrski predsednik, je poslal svoje čete v Azerbejdian, pustil aretirati tisoče demokratov, pričel' preganjati veliko napredno stranko Tudeh, zdaj pa je sklenil izvesti «svobodne volitve» na vsem ozemlju cesarstva sonca in rdečega leva (Perzija), Te esvobodne volit ver so se pričele 22. decembra, trajale pa bodo tri mesece, kajti volivni sistem je szapletcnr in eogromne so razdalje, ki jih morajo opraviti votivne komisi.er. Kdo je Ghavam Es Sultaneh in zakaj je pritisnil iranski politiki avtoritativni in despotski pečat! Ghavam Es Sultaneh je eden izmed najbogatejših veleposestnikov v Iranu. Ta ocak, ki si hoče danes prisvojiti vlogo močnega moia, poseduje ogromna veleposestva v pokrajini Manzudaran Kariero je napravil pod šahom Rizo Pahlevijem, očetom sedanjega iranskega cesarja, ki so ga za vezruki internirali v avgustu 1941 zaradi njegovih nacističnih simpatij. Ghavam je bil eden izmed ljubljencev nacista Riže Pahlevija in po zaslugi številnih kupčij pri javnih delih in razlaičevanju zemlje si je nagrabil bogastvo. Bil je predsednik vlade pod Rizo-vo diktaturo, ki je trajala do leta 1941 in počakal nato do konca vojne, da bi lahko ponovno udušil demokratično gibanje, ki se razvija v Teheranu. Za nikogar ni tajnost, da se je Ghavam nekaj tednov pred korakanjem iranskih čet v Azer-bejdzan nekajkrat posvetoval z britanskim in ameriškim veleposlanikom in da sfa mu ta dva svetovala, naj prične voditi «cvrsto» politiko. Iranska vlada je kupila v ZDA 40 težkih bombnikov: vojska je prav tam kupila tudi drugo težko orožje in strojnice. Ghavam, ki je pomladi sklenil sporazum s Sovjetsko zvezo in se obvezal, da bo spoštoval kulturne in demokratične pravice Azer bejdžana, je pred nekaj tedni razmislil, da je zdaj prišel čas, da obrne plašč in da se prilagodi reakcionarni politiki, kj so mu jo predlagali njegovi anglosaški svetovalci. ★ Tabriški demokrati so izvedli » Azerbejdžanu velike rejorme. Agrarna reforma je postala realno dejstvo. Azerbejdčanskl primer se je širil po vsej deželi. V južnih /pokrajinah so delavci pri petrolejskih vrelcih v Abadonu, ki so v rokah britanskih trustov, za htevali boljše 'življenjske pogoje. V juliju je splošna stavka ohromila vrelce za 48 ur in obenen kot slucjano, so južno-iranski rodovi pričeli z uporniškim gibanjem proti Ghavamovi vladi. Ghavam Es Sultaneh, ki je zaradi vajenosti naprednjega gibanja Tudeh vključil v svojo vlado tri njegove člane, jih je sjpet iz vlade izključil. Demokratične liste so ukinjali s kakršnimi koli pret-* vezami. Ghavam se je obrnil ng. Veliko Britanijo in ZDA. Ker se je bal, da bi prišla v nevarnost njegova osebna posest, ki si jo je pridobil na dvomljiv način, je Ghavam sklenil pričeti z vojno proti Azerbeijdžanu. Nadaljnji dogodki so znani. Tabriški demokrati so kapitulirali pred tanki in letali ameriškega izvora, niso se pa odrekli borbi, ki ie danes plamti po hribih. Ena izmed prvih skrbi Ghavamo-vih čet je bila uprizoritev ešent- jernejske nočt», 'pokolja aterbej-džanskih domoljubov, katerih trupla so za več dni izpostavili na tabriških trgih. London in Včashington sta izrazila svoje zadovoljstvo. Danes vlada v Azerbejdžanu in Teheranu «redr>; demostranti so espontanon požgali in oplenili Tudehove prostore. Zapad si pridobiva na vzhodu novo trdnjavo. Toda zelo preprosti bi bili, če bi si domišljevali, da je mogoče dolgo časa dušiti težnje iranskega ljudstva, kaj ni primerov v zgodovini, da so gibanja, ki so jih udušili s krvjo, kontno vendarle zmagalat Nedvomno je Ghavam s silo dobil prvo bitko v borbi proti napredku. Toda prišel bo dan, ko bo iransko ljudstvo doživelo svoj preporod. Takrat 'pa bo primer Tudeha in tabriških demokratov vzcvetel in prešli • moderno legendo Pcr-ije. («La Marseitlelse», Pariz) MOSKVA. — Danes so bo pnče la v Leningradu konferenca za bot proti raku. Pozornost zdravnišk1 krogov Sovjetske zvezie se usmer^n na boj proti raku. Ta boj so napovedali odbor protj raku, ministr stvo za higieno, posebna komisija postavljana od prezldija sovjetske medicinske akadetmije ter 13 rezi-skovainih institutov. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi bodo 17. januarja proslavili; stoletnico rojstvo velikega učenjaka prof. Nikolaja Zukovskega, «očeta ruskega letalstva*. Včeraj se je sestal jubilejni odbor, ki ga sestavljajo najslavnejši sovjetski učenjaki. DAYTON (OHIO). — Včeiaj je blizu Daytona strmoglavila leteča trdnjava ameriške vojske in se vne la. Trije člani posadke so mrtvi, .štirije na ranjeni. PARIZ. — Francosko ministrstvo za javno in ljudsko zdravje je sinoči sporočilo, da je 10.000 tujcev, bivajočih v Franciji, pridobilo francosko državljanstvo. KOPENHAGEN. Danska vlada se je odločila, da bo sprejela britansko povabilo ln da to napotila trgovinsko delegacijo v London, MOSKVA. — V stepah ne daleč od Balkižkega jezera bodo zgradili rudnik ra redke kovine. Razen te ga bodo zgradili napravo za čiščenje kovine, mehanične delavnice ter 37 kilometrov dolgo vodno napeljavo. JERUZALEM. — Vrhovni poveljnik za Palestino je danea oprostil 17 letnemu Arabu kazen 12 udarcev z bičem, na katero ga je vojaško sodišče 21. decembra obsodilo, ker so ga spoznali krivega posesti orožja. KOPENHAGEN. — Kopenha-geneka občina je podarila Poljski nov odi tek kipa poljskega junaka Joscla Poii'atjwskega, delo znamenitega kiparja Thorvaldsena. Prvi kip v Varšavi so porušili Nemci. Epidemija neodvisnežer Ko je tudi najbolj trmastim 'postalo jasno, da ni mogoče več računati s tako rešitvijo tržaškega vprašanja, ki bi ugodila željam italijanskega imperializma, in da je i Trstu doba prejektov in karabinjerjev za vedno za nami, je nekatera na kroničnem imperialističnem domotožju bolehajoče ljudi ob. šlo nenadno spoznanje, da je slepa ulica res slepa. Siliti z glavo skozi zid ni zdravo; v najboljšem jprme-ru si obtolčeš glavo, koristi pa od tega nimaš nobene. Plod tega spoznanja je neodvisnost. Naša radovednost ne gre tar ko daleč, da bi vrtala za ugootvit-vijo, te gre v tem primeru za dolg notranji proces kritičnega presoja-ilja dogodkov 'pretekle in polpretekle dobe ali gre za doživetje na poti v Damask; vse to nas res ne more zanimati. Nas, ki nismo bili nikoli eneodvisnis, — tako globoko smo povezani z usodo našega naroda •— zanima predvsem vprašanje, do kakšne mere so ta nova neodvisna gibanja tudi dejansko neodvisna od načrtov italijanskega imperializma in kako bodo to svojo neodvisnost praktično pokazala. Nihče nam ne more šteti v zlo, če na besede nič ne damo; še najmanj jpa na besede skrbno izbrane, polnozvenete in prikupne vsebine. Najbolj sumljivo pri vsej zadevi jt pač dejstvo, da so eneodvisna» gibanja in organizacije različne po imenu, njihove besede pa so pri vseh na moč enake. S te strani je torej izključeno, da bi nas mogli ujeti na limanicdfO vrednosti lepih besed smo si dokončno na jasnem, in je vsak ponoven poskus mlatev prazne slame. Slovenci smo pod Italijo izgubili v se: svoje Sole, jezik, premoženje, gospodarska udruženja, inteligenco, kulturne ustanove itd.; še več: ne le, da smo vse to izgubili, upro-pastili so nas hoteli celo fizično. Kdaj smo med lepimi besedami našli tudi zahtevo ali protest, da se proti nam prekine s tako nekulturno praksof Ne, tudi med vsemi lepimi besedami, take besede — pa čeprav le besede — vendarle ie nismo slišali. In dokler je ne bomo slišali — ostanemo pri svojem mnenju. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. januarja 1947. Sindikalna enotnost Preteklo soboto je pot tem naslovom priobčil «Corr!ere di Trieste» članek, ki naj bi zbudil delavstvo naše pokrajine, da bi se člmprej združilo v enotno sindikalno organizirano fronto. Ko je člankar opisal, kaj vse je bilo že napravljeno v Trstu in kaj se skuša doseči v Tržiču, se je poglobil v goriške razmere. Ravno o tem delu članka bi radi spregovorili nekaj besed, da med deiavci ne bo nesprorazumljenj. 7.e takoj ob pričetku naglašamo, da smo vedno obsojali cep'tev delavskih sil, ki silno škoduje delavskim interesom, vendar se tudi ne moremo strinjati, da bi se združitev izvedla na takšen način, kakor nam ga hoče predočiti dopis v »Corrieru*. Prvič nima prav, ko piše o slovenskih in italijanskih delavc'h, ki so ločeni v dva različna sindikata. Ce tudi je res. da so združeni v o-krožni delavski zbornici (Camera confederale del lavoro) samo delavci italijanske narodnosti, je po drugi strani prav tako res, da so v Enotnih sindikatih združeni v bratski slogi j italijanski j slovenski delavci. Ze sam način, kako pisec članka opredeljuje položaj, ki bi nastal v bližnji bodočnosti za one delavce, ki bodo vključeni v ozemlje, ki bo pripadlo itaTjanski republiki, je vendar — precej naiven! Ce misli, da bo italijanska vlada lahko izdala r.aredbo, ki bi odpravila eno sindikalno organizacijo in bi prisilila njene člane, da vstopijo v drugo, bi nas preveč spominjal na že znane manevre propadle fašistične vlade. Nerazumljivo bi, nam bilo, da bi demokratična vlada mogla siliti ljudi v povsem določene organizacije. Ce v doglednem času ne bo enrt nosti delovnih sil v tej pokrajini tn to pred dokončno določitvijo dr-žavn’h meja, se bodo pripadniki E-notnih sindikatov še nadalje borili za svoje ekonomske in socialne pra vice ter za vse pridobitve narodno osvobodilne borbe, ker so ravno on! največ pripomogli k njih zmagi. Treba je tudi omeniti, da je centralni odbor za sindikalni sporazum v svojem prvem poročilu objer vil, da bo nova organizacija skrbela, da bo prišlo do združenja delavstva obeh larodnost: in da bo njen cilj slej ko prej borba proti vsa kršnemu šovinizmu in vsakume o-stanku fašizma Peki odločno branijo ■ voje pravice Predsinočnjim so zborovali pekovski delavci. Sprejeli so resolucijo, v kateri zagotavljajo, da bodo v primeru, da bi se rešitev mezdnega vprašanja, ki ee je načelo že leni koncem avgusta, še nadalje odlagala, ukrenili vse potrebno za dosego svojih pravic. To bodo storila, če vprašanje ne bo rešeno do 17. t. m. Prihodnjič se sestanejo v petek 17. t m. ob 17. uri v ul. Contl 11. Ker gre za vpraš-anje, ki zadeva n« samo delavec te stroke, temveč celokupno prebivalstvo, je pričakovati, da bodo pristojne oblasti ukrenile vse potrebno in preprečile škodo, ki bi nastala za delavce sirčke in njihove družine kakor tudi za vse ostalo občinstvo. In nameščenci javnih skladišč Uslužbenci javnih skladišč v Trstu so na svojem zadnjem zborovanju odobrili dosedanje delo svojega odbora. Ugotovili so težavni gospodarski položaj skladiščlnih delavcev, katerih mezde še niso urejene kakor one v industriji in trgovini. Kolektivni sporazum je bil s’cer sklenjen vendar se doslej še ni izvedel v praksi. Zato so sklenili, naj centralni odbor uredi to zadevo z zavezniškim uradom dela do 21. t. m. Ce to ne bo mogoče, zahtevajo nameščenci, da se skl'če pred 21. zborovanje, da bi se omogočil sporazum do tega roka. TRŽAŠKI DNEVNIK Kaj išče tod Italija? V zadnjem času se vedno bolj množe primeri vmešavanja italijanske vlade v notranje zadeve Julijske kraj: ne, čeprav je ta pod upravo ZVU. Res je, da tu veljajo fašistični zakoni' izpred leta 1943., to pa lie zato, ker j h je ZVU potrdila. Zato pa ne moremo razumeti, kaj iščejo n. pr. v Pulju dr. Curri, član medvladne komisije v Rilmu, ln dr. Menegini, glavni inšpektor rimskega vladnega urada za Julijsko kra-j'no. Da je šel poslanec Pecorari tolažit puljske fašiste, nas nič ne čudi, saj pripada tukajšnji krščanski de- Poročila o prireditvah, knjigah, igrah, prinaša «Vestnik Slovenske prosvetne zveze». mokraciji in kot dober kristjan vrši pač "samaritansko* delo. Tudi se ne čudimo, da je šel tja dr. Faraguna. tajnik «Lega Nazionale* v Trstu, in dr. Calligari, podpredsednik tržaške cone in znani agent rimskega notranjega ministrstva. Da pa gredo tja itaTjanski vladni predstavniki, presega že vse meje. Pulj je pod upravo ZVU in ZVU naj sama «pcskrbi», da bodo puljski fašisti in šovinisti čim udobneje potovali v obljubljeno deželo. Mislimo, da ji pri tem italijanska vlada lahko popolnoma zaupa. Saj so puljski dogodki dovolj zgovorno pokazali, kako si oblast prizadeva, «da zaščiti zasebno lastn'no» in odpelje cim več strojev in opreme v Italijo. Drugi primer nedopustnega vme-šanja italijanske vlade v zadeve Julijske krajine so določbe zunanje- Poročaimo o naših uspehih! Pred kratkim so zborovali načelniki odsekov koprskega okraja in razpravljal; o delu m uspehih, ki so jih dosegli od zaljučka borbe do danes. Ugotovili so, da je bilo opravljenega mnogo dela, da pa uspehi še niso bili objavljeni. Tako je ostalo mnogo važnih stvari neopaženih. Zato so sklenil;, da bodo odslej po. ročali o vsakem uspehu ter tako omogočili, da svet izve, kako ljudska oblast pomaga delavcu kmetu in ljudskemu razumniku, kako se ljudstvo Slovenske Istre požrtvovalno bori proti vsem zaprekam na področju obnove in za skupno blaginjo. Tržaški kulturni center se jači Po vzgledu kulturnih krožkov tr-žiškega okraja, ki so pred nedavnim pristopili h Kulturnemu centru so se mu sedaj pndruž ui še "Ca m lilo Donda* iz Villaraspe, «Vinz» iz Selc, «G. Rossini* iz Beljana, «A. Furlan* iz Sv. Petra in «L. Zaninello* iz Turjaka. Ti novi pr stopi dokazujejo, kako ljudstvo ceni organizacije, ki gredo za tem, da ljudski kulturi in prosveti dado nov pečat. Povsod črna borza Vzporedno z omejitvijo električnega toka so podjetni črnoborzijanci segli po novem predmetu. Dosti je ljudi, ki imajo v hiši bolnike, in nujno rabijo razsvetljavo. Ce električnega toka ni, se je treba poslu-žiti petroleja. Tega je mogoče dobiti v večji množini le na črni borzi. Cena presega celo 200 lir za liter, kar pomeni za delavca, k' je prisl jen stanovati v zakotnih prostorih, kjer je luč včasih potrebna ves dan, nezposno breme. ga ministrstva v Rimu glede izseljevanja, ki jih je včeraj objavil «Corriere di Trleste* v svoji trži-ški izdaji in ki naj bi veljale tudi v Tržiču. Te določbe so najbrž objavili zato, ker se večje število Tr-žiških delavcev pripravlja na izselitev v Jugoslav’jo. Trž'č še ni Italija in spada v cono A. Zato ne razumemo, kako si more italijansko zunanje ministrstvo lastiti pravico, da določa, po kakšnem postopku lahko dobe tr-ž ški delavci dovoljenje za izselitev. Za trž ške delavce se torej zanima režim, pred katero hočejo ti delavci bežati, ker vedo, da jih čaka beda in preganjanje, če se ne izselijo. Res čudna ta skrb, če se je oni, ki naj bi je bil deležen, tako otepa. Poleg teg dveh primerov vmešavanja italijanske vlade naj navedemo še odvažanje raznega pisarniškega materiala in opreme iz uradov inšpektorata za delo v ul. Ca-tarina v Trstu. Ta urad je nekdaj pripadal fašističnim korporacijam v Rimu, sedaj pa je odvisen od ZVU. ZVU pa bi morala poskrbeti, da ne bi odvažali materiala, ki ni zasebna last. Toda oblast vztraja pri tem, da je «nepr'stranska». Preskrba Prosta prodaja drv na kurjavo. Ob ’.na mesta Trsta obvešča prizadele, da sta dovoz in trgovina z divmj za kurjavo v Trstu prosta. Ni nobenih omejitev za onega, ki žep uvažati djrva v m.sto. Nove cene strojne /a olja in industrijskih maščob. Tržaško petrolejsko podjetje obvešča, da so nove cer.e strojnega olja in industrijskih maščob sledeče: tekoče, pcltekoče in gosto olje za motorje transportnih avtomobilov 97 lir za 1, 108 za kg in 117 lir za kf; strojna olja (C 6001 85 za 1, 93 in 104 za kg; maščobe za avtomobile 103 in 112 za kg. Cene so stopile v veljavo 13. t. m. Dodatne Živilske nakaznice za delavce. Delodajalci v tržašk; občim, ki imajo zaposlene delavce pri težkem delu, naj pošljejo do 20. t. m. na občinski prehranjevalni urad (ul. Prooureria 1) njihov seznam z vsemi podatki in naslovi. Vrnitev bonov. Vsi trgovci od I. do VTI. skupine naj venejo še danes občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za dvig koruzne moke (odrezek št. IX). Zakuha za civilne in vojaške menze. Upravniki menz naj še v teku današnjega dne dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke in bone za zakuho za drugo polovico t. m. Z 20 kg drv naj ne ljudje grejejo vso zimo gospodarstvo SUl/JbTSKU UMiLESHU 'mm UIMMIIII Ji: Te dni smo videli! pred prodajalnami drv dolge vrste ljudi, ki so čakali v dežju. Zadnjič smo jih videli, kako so čakali na odeje, sedaj pa so čakalj na onih borih 20 kg drv, kj jih je dala na razpolago občina. Mnogo ljudi je čakalo ure in .ure, končno jim je cglar povedal, da nima dovoljne količine drv. Občina je dala oglarjem od 70 do 80 cm. dolga drva. Ta drva je treba šele žagati čn cepiti. Za to je treba mnego časa in ženske morajo čakati vse premražene v aežju. Drva so zmanjkala oglarjem tudi zato, ker ni na razpolago devolj prevoznih sredstev. ZVU jih ima na pretek in bi morala zato poskrbeti zanje. Poleg vsega tega pa so nekateri oglarji tud. to pot izkoriščal] kupovalce drv in jim v nekaterih primerih zaračunali do 920 lir za metrski stot. Pri vsem tem so se izgovarjali, da so morali drva šele rezati in cepiti. Na vsak način so za to delo preveč zaračunali ter se niso pri tem prav i nič ozirali na dejstvo, da je mo- V Portorožu pozimi Portorož je drugi biser naše Istre. Bogataši so v tem krasnem morskem zalivu že pred prvo svetovne vojno zgradili razkošne hotele in vile ter tako odvrnili naš živelj nekaj metrov od obale. Toda skrbno obdelane njivice, trte in oljke kar slli-jo k morju. V tem kraju postaja že marca meseca živahno. Po tolikem trpljenju v času borbe je siro mašna deca tod že dve poletji uživala sonce in morje. Na tisoče o-trok jz vseh krajev Julijske krajine in Slovenije je preživelo v Portorožu poletne počitnice. Pa tudi sedaj, čeprav je obala prazna, v Portorožu ni mrtvo. V preurejenem hotelu «Virginiji» sta gluhonemnica in zavod za slepo de-co. Stanje je danes zadovoljivo po zaslugi RKS in pokrajinskega odbora za socialno skrbstvo. Gojenci, ki so iz najsiromašnejših slojev, imajo skoraj vsi brezplačno oskrbo. Deca se počuti dobro, ima zadostno hrano, morje, krasne vrtove in požrtvovalne učitelje. Vsi otroc so se močno okrepili. Za zdravje skrbita zdravnik in zaščitna sestra. V sosedni vili jih poučujejo trije učitelj’. Otroci imajo na razpolago vso oba lo, poleti se kopajo, v kino pa se vozijo v Piran s cestno železnico. Gluhoneme prihajajo obiskovat žene in mlad'na iz vseh krajev Primorja. Članice ASIZZ-a iz Sežane so nedavno prinesle otrokom 700 jajc, za božič pa so jih presenetile z raznimi dobrotami domačinke. Pred kratkim je bil v istem poslopju tudi Mladinski dom. Sedaj so ga prenesli v vilo «Sv. Lovrenc*, kjer je bila za časa Italije igralnica. Dom formalno še ni otvorjen, toda v njem so že od 1. januarja t. I. otroci slovenske in italijanske narodnosti. Vseh je sedaj 130. Na razpolago 'majo dve stavbi, v šolo vsak v svojo, pa hod’jo v Portorož. Deco vzgaja in pazi šest vzgojiteljev in vzgojiteljic. V hotelu «Heliosu» so odrasli u-čenoi. Pripravljajo se na zadnje iz-p‘te, ker jim zaradi vojne ni uspelo dokopčati študije. Vsi so mladinci in mladinke, ki so dozoreli v borbi za svobodo in se pripravljajo, da bodo vsestransko sposobni vzgajati FIZKULTURA Tajna jugoslovanskega nogometa Po končani tekmi med Dinamom tn LJ. Ponziane smo naprosili srednjega krilca Dinama Horvata II k; Je gostoval v moštvu Beograda po Franciji, naj nam pove nekaj vtisov s Francije. Simpatični nogometaš se je z veseljem odzval naši prošnji. Ponosno nam je pričel pri. povedati o sijajnih zmagah jugu' slovanskih nogometašev. «V tre]’" tekmah* Je dejal, «smo tako roko;i pregazili Francoze. Dobili smo vse tri ter jim zab.lt 21 golov, prejeli pa samo tri. Največja katastrofa za Francoze je bila v St. Etiennu, kjer smo francosko sindikalno reprezentanco porazili s hazčnskim rezultatom 15:0. Mimogrede pristavim, o tem so si edini tudi francoski nogometni strokovnjaki, da smo pokazali nogomet, s katerim prvačil mo v Evropi. Da je tako, smo dokazali ne samo v Franciji, temveč tudi na Češkoslovaškem, na Poljskem, v Albaniji in Sovjetski zvezi. Skrivnost jugoslovanskih uspehov pa Je v moderniziranju W sistema, ki smo ga povzeli po teoretičnih nasvetih sovjetskih nogometnih strokovnjakov ter po praktičnih izkušnjah v tekmah s sovjetskimi enajstoricami.* Kaj pa današnja tekma? »Najprej moram priznati, da Je bila današnja teluna z L j. Ponziane za nas največje važnosti. Nanjo smo se dobro pripravili. Bili smo prepričani, da bomo zmagali, vendar so nam v ušesih kakor grozeč vihar šumele tri zaporedne zmage Tržačanov, posebno ona nad Hajdukom. Nehote smo se vprašali, kako bo s to vražjo tržaško enaj-storico? Vzrok neuspeha i Zastarel sistem Takoj po prvih udarcih pa smo •poznali, da Je bil naš strah neutemeljen. LJ. Ponziane so na težkem terenu igrali taktično popolnoma napačno igro. Njihove kombinacije kratk.h pasov so Jim zavirale polet Igre. Ni težko uganiti, da tiči ravno X tem njihovega visokega dinkah Korošec Marija, pri mlad n cih pod 16. leti Zele štekan, nad 16. leti pa Pmo. Objave ZDTV Nogomet: Na podlagi sodniških poroč.l se verificirajo sledeče tekme pokrajinskega pfvenstva: P:ran- Krmin 2:1; Gaslim-Raša 2:0 (par for fait); Piran-Milje 2:0 (par for fait); Krmin-Ronki 1:1; Postojna -Ajdovščina 4:2; Skedenj-Izola 1:0: Gradiška-Torpedo 2:1; Montebello , , „„„ R-Pulj 1:0. Verificirajo se tudi tele Glavni vzrok njihovega poraza pa ( oUrožnega prvenstva: Roia- ‘e v nekoristnem sistemu, ki ga1 poraza. Pa še nekaj. V nedeljski igri so Tržačani dokazali, da so kot posamezniki igralqi z odlično tehniko, kond.cijsko dobro pripravljeni, da pa Jim manjka izkušenost, ki si jo bodo nedvomno še pridobili. »rajo. Prepričan sem, da bo enaj-, cinca Lj. Ponziane, ko bo opustila zastarel sistem, postala nogometna skupnost, ki bo igrala v prvenstvu se važno vlogo. Za to ima vse pogoje. Treba jih je le pravilno uporabiti.* , Pri stisku roke Je še pristavil: »Pozdravite vse primorske fizkul-turnike in na svidenja.* Fizkultura v Toluvnu Tudi v Tolminu Je zadobila fiz-kultura trdne temelje. Tolminski fizkulturn k; nočejo zaostajati za fizkultum.ki iz drugih krajev. Kadar le morejo, organizirajo kakšno fizkulturno prireditev. Tako so dne 6. t. m. priredili namiznoteniški dvoboj med FD Tolminom in FD Ajdovšemo. Tolminci so na splošno presenečenje odločili dvoboj v svojo korist z rezultatom 7:4. V nedeljo 12. t. m. pa so tud; nogometaši poskusili svoje znanje. Igrali so tekmo z nogometno enajstorico garnizije JA. Po lepi igri je zmagala tehnično in kondicijsko bolje pripravljena enajstorica JA 3:1. V ne. deljo 19. t. m. pa bo FD Tolmin organiziral na Vojsko smučarski iz. let. ki je obvezen za vse fizkultur-nike, ki tekmujejo za Zren. Razveseljivo Je, da je v Tolminu zelo razvit tudi šah. Pred dvema tednoma se je vršil šahovski dvoboj med tolminskimi in ajdovskimi šah isti, ki se Je končal neodločeno 6 in pol; 6 in pol. Tek čez drn in strn v St. Petru na Krasu V nedeljo 12. t. m. je mladina priredila tek čez drn in strn. Kljub mrazu in zledeneli cesti se Je teka udeležilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali so na progah 800 in 1600 metrov. V posamez. mh disciplinah so zmagali: prt mla- nese-Ponziana 2:0 (par for fait); Montebello R Il-Ponziana 2:0 (par for fait); Ro.aneso-Rauber 2:0 (par for fait); Sv. Marko-Dreher I 1:0; Pisonl-Nabreima 0:2 (par for fait); Costalunga-Primorje D 2:0; Cebu-lec-Dreher II 9:2. Opomini igralcev: Zaradi nedostojnega vedenja na igrišču se kaznujeta z opominom: Legiša Dušan (Postojna) in Marinič Milko (Ajdovščina) . !n učitj naše mlajše. Tako tudi v zimskem času ni mrtvo v Portorožu. Po okoliških hribih je s'cer zapadel sneg, toda po parkih ob obali otroci prepevajo, se igrajo, so dobre volje. Vesti s podeželja BANE Brez razsvttljave. Prebivalce se pritožujejo, da morajo SVEM-u plačevati, čeprav so že mesec dni v temi. Čudno jim je to, ko so druge vasi razsvetljene, pa plačajo ravno toliko. Zaradi tega so ža ponovno opozorili na to ravnateljstvo podjetja toda prejeli so le obljube. PADRICE Novi odbor ASlZZ-ja. V nedeljo Je bilo ■ v vasi živahno. Ze rano je na poslopju Ljudskega doma zavi-hrala zastava s peterokrako zvez do. Naše žene so odločne stopale na volišča. Splošno zanimanje je zbudila bolna 75 letna starka, ki se je prav tako napotila na volišče. Za nevo predsednico je bila izvoljena tov. Grgič Tončka, za tajnico pa tov. Veronika. Zene in ostali vaščani so prepričani, da bo nov odbor uspešno nadaljeval delo, ki ga je pričel l. 1944. v Padriški jami izvoljeni prvi odbor naših žena. DAROVI IN PRISPEVKI Za sklad ^Primorskega dnevnika» so darovali Pepe Konen Mi-lade Čebokli wi Pavla Sancin iz Kreda pri Kobaridu namesto novoletnega vošSila 505 lir. KRON-KA rala marsikatera gospodinja žrtvovati zadnje lire, da si je-nabavila teh 20 kg drv. ja olja v Slovenski Istri Istrski mali pridelovalec je dobro razumel poziv k oddaji olja, ki ga’ je ljudska oblast izdala zato. da b lahko vse kraje ^oskrbela z oljem. Letina je bila dokaj dobra, tako da je olja v Istri več ko za domačo uporabo. Med pridelovalci ni bilo nikogar, ki b. ne bil p. aviino razumel te odredbe in skušal iztihota-piti olje v črnoborzijanske namene V prvih 14 dneh so oddali 13.000 1 olja, predvidenih pa je v najkrajšem času še nadaljnjih 10.000. Reakcionarni krogi imaio sicer dokaj posla s širjenjem lažn-vih ;n podlih vesti o delu ljudske oblasti v Istri, toda Istrani vedo in so tudi že večkrat dokazali, da j:m bo edino ljudska oblast zagotovila miren n uspešen razvoj. Iz-ired sodiš a Žrtvi bombe Zaradi nepremišljenega igranja z bombo je h!l ranjen 7 letnj Obat Jurij. Zgodilo se jr, da je deCek prišel v bližino jarka, kamor je njegov vrstnik vrgel pravkar najdeno bombo. Ranjen.je bil v nege. roke tn obraz. Drugi pr.mer se je pripetil UišiCu Edvardu iz Podlo-njerja 237, ki je v bližini svoje hiše sunil bombo z nogo. Smrtna nesreča Predvčerajšnjim c-b 15.30 je na križišču ukc Velijro in Mol no a Ver.to kamion povozil 7 letnega j D’Ambrosia Marija, iz ul. Cigotti 3. medtem ko je s pustno krinko na obrazu pritekel iz Larga Pestoloz-zi. šofer je skušal v nagltci preprečiti nesreCo. Zavozil je na ploč-n k, pri čemer se je avto provrnd in ob;oku zdrobil glavo. Ranjen je bil tudj šofer. Velika tatvina bombaža 4. decembra so neznane] na železnici ukradli za 30 milijonov lir bombaža, ki ga je tvrdka ŠAIMA poslala na Dunaj. Vagon z bombažem bi meral preko postaje pri Sv. Andreju. Ugotovili so, da so neznanci v Trstu zeinenjali vozne listine tako, da je bilo na vozu naenkrat «umetno gnojilo*, namenjeno v Redipuglio, kjer so drugi neznanci 19. dec. voz dejansko raztovorili in odpeljali — bombaž. ★ Ponoči so tatovi vdrli s ponarejenimi ključi v krojaško delavnico Olerija Fulvia v ul. Udine 8. Odnesli so 6 kosov blaga, 2 plašča, nekaj parov čevljev in nekaj drug.ga materiala v vrednosti 250 tisoč lir. Obsodba razvratneža Včeraj se je pred porotn.m sodi. ščerni zagovarjal 46 letni Ernest Formaggini, rojen v Parmi. Oblcž nica mu očita, da je pos'l!l 14 letno deklico; zato se je vršila razprava za zaprtimi vrati. Javni tožilec je zahteval za oblo ženca sedem let ječe, sodišče pa ga je obsodilo na šest let, 8 mesecev in 20 dni ter na trajno izključitev iz vseh javnih služb. ★ * Mesec dn: je dobila v Gorici M--kulandia Angelica iz Šibenika brez stalnega bivališča, ki se ni pokoravala policijski odredbi, po kateri bi morala nemudno zapustiti gori-ško področje. Lam so se šovjetsko-angleski trgovinski odnosi okrepili. Med obema državama je bil dosežeh tud, sporazum glede angleških dobav Sovjetski zvezi, nakar so se pričela pogajanja za okrepitev trgovinskih st.kov med obema d. žavama. Sestavljen je bil seznam blaga, k: bi prišlo v poštev za zamenjavo. So vjetska Rusija potrebuje v prv> vrst: električne stroje in stroje drugih vrst. V teku prvih devetih mesecev preteklega leta je sovjetsko angleška trgovina dosegla vrednost 6.5 milijona funtov, medtem ko je leta 1938. znašala 19 milijonov V zadnjem času je nastal kratek zastoj, ker je Anglija zaprla kredite raznim tujim državam, kakor n pr. s Sovjetski zvezi m Danski V londonskih krogih sodijo zelo optimistično o razvoju zunanje trgovine s Sovjetsko zvezo. Drobne novico Določbe o zamenjavi 1000 dinarskih bankovcev. Bankovci po 1000 din FLRJ se vzamejo iz prometa m se zamenjajo al pari brez odbitka. Zamenjavo bo izvršila Narodna binka Federativne ljudske republike Jugoslavije pri svojih blagajnah glavne centrale, central in vseh svojih podružnic v času od 10. do vštetega 25. januarja 1947. Po tem roku bankovci po 1000 dinarjev DFJ prenehajo b.ti zakonito plačilno sredstvo, vendar pa se bodo tud' naknadno lahko zamenjali pr; Narodni banki DFJ in pri vseh njenih podružnicah do vštetega 25. aprila 1947. V vrtincu francoskih jinanc. V času, ko je francoska vlada stopila v odločno borbo proti inflaciji ;n zaukazala petodstotno znižanje vseh cen, so tem bolj zanimivi podatki o denarnem obtoku v Franciji V tednu, ki se je zaključil 2. januaija, se je obtok povečal za 11,9 milijarde frapkov. V teku zadnjih dveh tednov 1946. 1. je obtok narastel za 22 milijard, tako da je ob začetku novega leta znašal 734 milijard. ; Ker je v začetku preteklega .eta znašal 570 m.lijard, se je v teku enega leta povečal za 28.6% cerr, so se v teku tega leta povečalt kai za 70%. Takšen skok cen torej ni upravičen, ker ne ustreza razmerju povečanega obtoka. Gospodarstveniki opozarjajo, da je naraščanju , cen pripomogla tud; okclnost. ds je francoska vlada najela pri Francoski narodni banki velika kredita za kritje svojih Stroškov. Vsa industrijska podjetja v Bosni obnovljena. V Bosni in Hercegovini so danes že obnovljena vsa industrijska podjetja. V obnovljenih obratih so znižali proizvodne stroške povprečno za 20%. KIN0PRE55TAUE: ROSSETTI. 16.30: "Zvonovi Sv- Marije*, B. Crosby. SUPERCINEMA. 16.30: «Po poti slave*, Erroll Flinn. .ri FENICE. 16.30: «Montecassino:u FILODRAMMATICO. 16.30: večini brez kazni*, A. Shenidan. , ITALIA. 16.30: «Crnj orel*, I. Dl-lian. R. Brazzi. ALABARDA. 16.30: «Robin Hood», E-roll Flimn. IMPERO. 16.30: "Junaki z otok**-VIALE. 16.30: «Branim jo* - & Hopk ns, P. Foste-.-. : I MASSIMO. 16.30: "Serenada v VfU-lechlari*, Sonja Henie. GARIBALDI. 16.30: «Kosilo n8 Ritzu*. Annabella. NOVO CINE. 16.30: vCarmen*, Romance*. CINE DEL MARE. 16.30: «Pusto-lovščina majorja Buločkina*. ARMONIA. 16.30: «Ne samo j* tri...*. J. Parker. Variete. [ IDEALE. 16.30: "Parada 1. maj8 v Moskvi* in .