Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: ža STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90603 -7. Cena' listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. Poštnina plačana v gotovini. JUJ tinnir TRST, 31. Mira 1950 lETOHli.l Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Montecchi 6-II. Telefon štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je tre. ba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 20. Spedizione in abb. post. ; II; gruppo Foto BUBNIČ snervo movo leto ! NASA OBALA 2 LiiiDSKi TEDNIK Politični obzornik Kronika Za obrambo miru bo FLRJ žrtvovala 300 milijonov dinarjev v prihodnjem letu. Na skupni seji obeh svetov Ljudske skupščine je maršal Tito obrazložil ta korak. Med drugim je dejal: Za nas je mir potreben bolj ko vsaka druga reč; danes pa ne bomo sprejeli miru za vsako ceno. Naša vojska ne bo nikoli ogrožala nobene sosedne države in tudi nobene druge ne. Tu lahko izjavim vsem našim sosedom: prenehajte z vojaškimi grožnjami proti naši državi, vrnite se na pot prijateljskega sodelovanja, ne dovolite, da bi se iz vas napravilo orodje tuje, ne socialistične, pač pa Imperialistične politike. Jugoslovanski narodi ne gojijo proti vam nobenega sovraštva, ne postavljajo nobene ozemeljske zahteve, pač pa želijo živeti samo v miru in v mirnem sodelovanju. Mnogo moramo misliti na naše zadeve, potrebujemo miru kakor zraka in sonca, izpolniti moramo našo petletko. Bila bi velika napaka, če bi to našo željo tolmačili kot znak šibkosti. Ne, naši narodi so danes združeni bolj kot kdajkoli prej». Koreja. Kitajske čete so se zbirale na 38 stop. vzporedniku. Enotna ofenziva proti jugu bi se morala pričeti že pred dnevi, vendar so jo sile OZN preprečile s stalnim bombardiranjem nasprotnikovih položajev. Padlo je mesto Kaesong. Na fronti pred Seulom teče fronta ob reki Imjin. Proti 250.000 možem na jugu stoji pripravljenih nekaj manj kot pol milijona Kitajcev in Severnokorejcev. Kitajci so že dejansko prestopili 38 stop. vzporednik in zasedli poleg Kaesonga tudi Su-jon in Korangpo. Na ostalih frontnih odsekih vlada samo tipanje patrulj. V francoskem parlamentu so pričeli z debato, kako bi krili oboroževalne stroške. Predvidevajo za 165 milijard novih davkov. Vlada bo zahtevala zaupnico. Importna in eksportna banka je dala Izraelu 35 milijonov dolarjev posojila. Mac Cloy je izjavil, da morajo Nemci misliti na najvišji doprinos, ki ga morejo dati pri obrambi Evrope. ELenhower bo prišel v začetku januarja v Evropo. Nastanil se bo v Franciji. ZDA so pristale na imenovanje Joseja Leauerica kot španskega poslanika v ZDA. Za ameriškega poslanika v Madridu pa je bil imenovan Stanton Griffis. Vietminghove čete napadajo francoske položaje 15-25 milj severno od Hanoja. Tudi Švedska bo imenovala svojega poslanika pri Francu. V Grčiji so prepovedali vsem javnim delavcem in nameščencem, da bi stavkali. Izraelski parlament se je izrekel proti nemški oborožitvi. Po. stavili so posebno komisijo, ki bo proučila to vprašanje. Voditelj ameriških republikancev Harold Stassen Je iz Dalnje-ga Vzhoda pripotoval v Izrael. Od tam pa bo odšel v Južno Afriko. Višinski se je 24. decembra vrnil v Moskvo. Med Egiptom in Anglijo naj bi prišlo do načelnega sporazuma glede Sueza in Sudana. Vendar še ni znan način, s katerim se bosta obe stranki pogodili. Komisar OZN za Libijo Pelt se je sestal s Senussijem. Japonski ministrski predsednik Jokida je izjavil, da bo kmalu aklenjena mirovna pogodba z Japonsko. Pozval je japonski tisk, naj ne pričenja zaenkrat vprašanja ponovne oborožitve Japonske. Francoski, izvoz v ZDA se je podvojil. LR Kitajska je blokirala premoženje ZDA na Kitajskem. Henry Wallace Je predlagal ameriško pomoč za LR Kitajsko, ki naj bi po njegovem mnenju preprečila tesnejšo povezavo LR Kitajske z ZSSR. Tudi Grčija je sklenila imenovati svojega poslanika pri Francu. Nemška oborožitev po zasedanju v Bruslju Rekli bi, d!a nosi nemško vprašanje s seboj tako usodo, da je tem bolj zapleteno, čim bolj se o njem govori. Današnji položaj nam kaže dve nasprotn; si dejstvi; 1. razgovori zapadnih sil z bonsko vlado glede oborožitve in 2. namigovanje ZSSR, da bi se zapadnjakj vseeno razgovarjali o razorožitvi Nemčije. Obstoji še tretje dejstvo, kj prav tako pomaga pri zapletenosti tega vprašanja: to je stališče Nemcev Na Zapadu so n. pr. misliti, da je dovolj, da se sami sporazumejo o nemški oborožitvi, kar bp Nemčija gotovo sprejela. Znano je, koliko je bilo pri tem nesoglasij, preden je prišlo do sporazuma, kj pomeni poleg imenovanja generala Eisenho-werja za poveljnika zapadne vojske najvažnejši rezultat bruseljske konference. Kaj pomeni ta sporazum, pa nam pove londonski «Ob-server», ki piše; «Hočemo napraviti iz Nemcev zaveznike in to prej, preden bomo z njimj sklenili mir». Vse kaže, da niso Nemci preveč navdušeni za to laskavo ponudbo in kar je glavno, veliko glasov go. vori o tem, da večina ljudstva odklanja oborožitev pod dosedanjimi pogoju To j e povsem razumljivo. Pet let so jih prevzgojevali njih zmagovalci, stalno so jim vlivali v glavo, dg je militarizem zločin in da so vse njih sedanje nesreče nastale, ker so bili militaristi. In ko so, kot vse kaže so tudi sami Nemci pričeli verjeti, njih isti prevzgo-jiteljj kriče o nemških «vojaških potiskajo orožje y roke. Nedavne volitve v Zapadni Nemčiji so imele do neke mere videz plebiscita za ali proti oborožitvi. Rezultati teh volitev so pustili vtis, da so Nemci proti oborožitvi in proti vojni. Res je, da se že nekaj časa sem nacistično razpoloženje širi po Zapadni Nemčiji, tako da so imeli listi že priliko pisati o tem, da je «nevaren nemški nacizem m ne militarizem». Vendar lahko trdimo, da je ta nevarnost bolj površinska in prehodna. Nemci se prav DWIGT EISENHOWER dobro zavedajo, da če pride do vojne, tedaj bo šla preko njih in se bo pričela sredi Nemčije na Labi in da bi mogla biti v tem primeru Nemčija Koreja v drugj izdaji. Ven do ] pa niso Nemcj proti vsakemu oboroževanju; proti oboroževanju, povezanim z določenimi pogoji niso niti nemški «pacifisti». Voditelj socialdemokratov Schuma- cher, ki se je postavil na čelo gibanja proti oborožitvi, zahteva, da bi morala biti prej izpolnjena dva pogoja: prvič, da dob; Nemčija popolno enakopravnost v odnosu do zapadnih sil, drugič pa, da te sile dajo zadosten dokaz, da so dovolj močne in odločene braniti Nemčijo v primeru vojne. Nemci namreč sami uvidevajo, da bodo po vojni, če pride do nje, prizadeti, ne glede, če so oboroženi ali pa razoroženi, vendar pa menijo, da bi bilo zanje bolje, če bi bi]; oboroženi. Pogajanja med zavezniškimi visokimi komisarji in kanclerjem Adenauerjem se v resnici ne vodijo o načelu oborožitve Nemčije, temveč o pogojih in oblikah, pod katerimi bo oborožitev izvršena. Razumljivo Pa je, da si bodo Nemci prizadevali, da povlečejo čim več iz te priložnosti. Danes ni več vprašanje, ali naj bo Nemčija oborožena, temveč kaj to pomen; in do česa lahko privede. Bruseljski sporazum je postavil precejšnjo ograjo pri nemški oborožitvi. Medtem pa ni nobene garancije, da teh ograj nekoč ne bo več. Tudi po wedmarski republiki je prišel na oblast Hitler. Resnica je, da so bivš; nemški generali prevzeli danes nove vloge in da jih dobro opravljajo. Na Vzhodu se opirajo na v, Paulusa in v. Seidlitza, na Zapadu pa na generale v. Mann-teufla, grofa Schwerina in druge. Vseeno je, kar oni govore, Nemci prav dob'o vedo, da isto mislijo. In res; če sodimo po tistem, kar oni govore in kako se ponašajo, bi rekli, da so t; generali ogorčeni antihit-lerjanci in iskreni demokratje. pa najsi bo vzhodnega al; zahodnega tipa — po potrebi. Ce pa bolje pogledamo, tedaj ugotovimo, da so proti Hitlerju ne zato, ker je vodil vojno proti svobodoljubnemu svetu, temveč ker jo je izgubil, Tudi njih demokracija je vedno generalska demokracija. Brezposelni nemški generali rad; iščejo službo v politik; raznih barv. Toda ko se postavijo na noge, se vedno trudijo, da pobarvajo politiko s svojo, militaristično barvo. Doslej so s tem v Nemčiji vedno uspevali. Prav tako nj prav nič gotovo, če bo nova nemška vojska vedno poslušala generala Eisenhowerja. Francoski politiki namreč pravijo, da se lahko zgodi, da bo nemška vojska, namesto da b; branila Zapadno Evropo, raje osvojila Vzhodno Nemčijo. Istega mnenja je bil tud; Adenauerjev vojaški svetovalec grof Schwerin, ki je moral zaradi tega odstopiti. Po vojni so Francija, Anglija in ZSSR sklenile dogovor v tem smislu v veljavnosti 20 let. Na ta dogovor je opozorila zadnja sovjetska nota angleško in francosko vlado, ki ju obtožuje, da oborožujeta Nemčijo kljub temu dogovoru. Anglija in Francija sta obtožili isto ZSSR. Da te sile uvidevajo, do česa bi konec koncev lahko pripeljala taka politika, nam kaže načelni sprejem sovjetskega poziva k štiričlanski konferenc; o Nemčiji, kljub temu da so postavile zapadne sile precej pogojev. Ne vemo, če bo do te kon feorence prišlo; prav tako dvomimo, da b; na njej kaj dosegli. Vendar kaže, da nastopajo včasih trenutki, ko so bivši zaveznik; mnenja, da bi končal; z oboroževalno tekmo v Nemčiji. vrlinah» in jim tako rekoč s silo Ureditev nekaterih vprašani Cuenlaj je odgovoril med Italijo in «Bngoslavljo komisiji za premirje na Koreji Preteklo soboto sta v Rimu jugoslovanski poslanik Mladen Ive. kovič in italijanski zunanji minister Sforza podpisala sporazum, ki urejuje razna vprašanja v zvezi z mirovno pogodbo, in sicer medsebojne obveznosti gospodarskega in finančnega, značaja, opcije, arhive, umetniško in literarno lastnino ln železnice. Po tem bo Italija plačala prvih 30 milijonov dolarjev reparacij na račun skupne vsote 125 milijonov dolarjev ki si jih je Italija obvezala izplačati Jugoslaviji v mirovni pogodbi. Poleg tega bo Italija plačala še predujem ene milijarde in 250 milijonov lir na račun pokojnin, ki jih je jugoslovanska vlada izplačala italijanskim državljanom. Od omenjenega zneska bodo odbili 10 milijard lir, ki jih Jugoslavi, ja plača na račun odškodnine za italijansko premoženje, ki je bilo nacionalizirano, zaplenjeno ali prizadeto Po drugih ukrepih. Vse nadaljnje aktivne in pasivne postovke, ki so nastale med obema državama v zvezi z mirovno pogodbo in poznejšimi dogovori, povezanimi s to pogodbo, posebno ostanek reparacij in finančna ureditev vseh vprašanj glede Italijan, skega premoženja v Jugoslaviji, bo. do še določili. Jugoslovanska vlada se je obvezala, da bo kupila italijansko premoženje na ozemlju, ki je ostalo na razpolago lastnikov, če ga mislišo prodati. Glede opcij so določili nove roke za izvajanje pravice opcije za ti. ste, ki je do sedaj niso izvedli. Pospešili bodo rešitev že vloženih in še nerešenih proženj ter izvedli revizijo opcij, ki so v teku. Železniški dogovor urejuje vprašanje popravila določene količine železni, škega parka, ki se mora vrniti v smislu mirovne pogodbe, in vprašanje razdelitve nekaterih naprav. Poleg tega je bil sklenjen začasen dogovor za začetek letalskega pro. meta med Jugoslavijo in Italijo. Ta dogovor bo vsekakor imel ugoden vpliv no razvoj gospodarskih in političnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Te odnose so razni šovinistični krogi v Trstu in Rimu na vse načine otežkočali ter nasprotovali sploh vsakemu sporazumu. Vse kaže, da ti krogi vendarle niso mogli prevladati, ker je v interesu Italije same, da se odnošaji z Jugoslavijo izboljšajo. Gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo lahko pri. naša Italiji, katere gospodarstvo se z jugoslovanskim spopolnjuje, le korist. Vprašanje reparacij bi moralo biti že zdavnaj rešeno. Jugoslavija je itak že sprejela velike žrtve, saj ji mirovna pogodba določa komaj 125 milijonov dolarjev reparacij, čeprav so Italijani povzročili v Jugoslaviji okoli 10 milijard dolarjev škode. Italijanska vlada je doslej vedno odlagala rešitev tega vprašanja in bi morala od uveljavljanja mirovne pogodbe do sedaj izplačati Jugoslaviji že 53 milijonov 500 tisoč dolarjev. Pogajanja glede reparacij in drugih vprašanj so se pričela že skoraj pred tremi leti in so se zaključila šele sedaj. Ostane odprtih še nekaj vprašanj, ki pa jih bodo reševali v bodočnosti. Tako bo Jugoslaviji vsaj delno po. pravljena krivica. Sklenitev novega sporazuma ugod no pozdravlja jugoslovanski tisk. Glasilo KPJ «Borba» piže med drugim: »Upravičeno lahko upamo, da se bodo med nami in Italijo uredila tudi druga sporna vprašanja tla podlagi medsebojnega «pošto. vanja neodvisnosti in svobodnega nacionalnega razvoja. Ta sporazum ni samo rezultat dobrega razumevanja obojestranskih interesov, tem-več tudi znaten prispevek k miru na tem delu sveta.» Sporazum pozdravljajo tudi zmerni italijanski listi razen kominfor-mističnih in skrajno desničarskih. Pekinška viada je torej odgovorila na poslanico komisije treh. Odgovor je zanimiv: 1. kitajsk; predstavniki niso sodelovali in še manj pristali na resolucijo odbora treh za prenehanje sovražnosti na Koreji; kitajska vlada je celo izjavila, da bo imela za nezakonito vsako tozadevne) resolucijo, ki bi bila sprejeta brez kitajskega pristanka; 2. kitajska vlada je bila vedno mn e. nja in je tudi sedaj, da je treba čimprej prenehati sovražnosti na Koreji na podlagi pravičnega miru, ki naj zajamči korejskemu ljudstvu možnost, da samo reši svoja vprašanja; Kitajska se je od začetka sovražnosti na Koreji trudila za omejitev spopada in za mirno rešitev ter je večkrat predlagala umik tu. jih čet. Ameriška vlada pa je zavrnila predlog za pogajanja in je zapovedala svojim četam, naj preko, račijo 38. vzporednik; 3. ZDA se sedaj trudijo, da ustavijo sovražnosti na Koreji, ker se ameriške čete umikajo; ko pa So prekoračite 38. vzporednik, niso kazale nobene volje, da bi prenehale sovražnosti. Njihova sedanja želja skriva na. men, da bi pridobile na času, da lahko, ponovijo napad. Zaradi tega podpirajo misel takojšnjega prenehanja sovražnosti pred začetkom pogajanj; 4. sedanji dogodki se ne omejujejo na korejsko vprašanje; tičejo se tudi vprašanja Formoze in bombardiranja kitajskega ozem. Ija. S tem, • • » — 9 23 južno od Lune. 3 13,16 Saturn ...... + 4 23 severno od Lune. 3 15,— Venera . v notranji konjunkciji .... — 8 38 Južno od Lune. 12 13,— Merkur ..... + 8 severno od Venere. 16 16,— Markur v največji zahodni elongaciji . 17 53 17 4,04 Jupiter — 4 54 južno od Lune. 23 20,38 Sonce stopi v znamenje Tehtnice; jesen, enakonočje; začetek jeseni. 24 8,24 Uran — 4 03 južno od Lune. 27 20,32 Mars é < i t , ■ — 0 01 južno od Lune. 28 4,40 Venera a a a , , — 7 07 južno od Lune. 30 8,31 Merkur a a a a a 4- 3 46 severno od Lune. OKTOBER: 3 4,00 Jupiter v opoziciji s Soncem. 6 6,00 Merkur .... — 0 35 Južno od Saturna. 8 0,00 Uran v kvadraturi s Soncem. 10 19,00 Venera v največji svetlosti. 13 16,00 Merkur • * . « — 0 40 južno od Neptuna. 14 4,18 Jupiter < ■ a a i — 4 36 južno od Lune. 26 16,49 Mars . « » & • a + 2 05 severno od Lune. 26 23,24 Venera a a s s a — 0 02 južno od Lune. 28 18,23 Saturn e • s • a + 5 22 severno od Lune. 31 11,55 Merkur a a a a e + 3 58 severno od Lune. NOVEMBER: 10 5,59 Jupiter ..... — 4 22 južno od Lune. 14 9,00 Venera v največji zahodni elongaciji . 46 39 21 10,00 Venera ..... — O 38 juZno od Saturna. 24 11,26 Mars . . s . a a + 4 09 neverno od Lune. 25 0,58 Saturn a a a a s + 5 51 severno od Lune. 25 17,49 Venera a a a a a + 5 57 severno od Lune. 29 16,00 + 0 32 sever, od Neptuna. 30 13,43 Merkur . a a a a + 2 22 severno od Lune. DECEMBER: 7 10,26 Jupiter ? a a a a — 4 26 južno od Lune, 15 0,24 Uran . . a a s a — 3 32 južno od Lune. 19 13,00 Mars ...... — 0 40 južno od Saturna. 22 16,01 Sonce vstopi v znamenje Kozoroga; zimski sončni obrat; pričetek zime. 22 23,27 Saturn ■+* 6 23 severno od Lune. 23 2,37 Mars •••at« + 5 50 severno od Lune. 25 13,48 Venera . a a s a H- 7 44 severno od Lune. 27 8,00 Merkur ..... + 7 56 severno od Lune. 28 3,00 Jupiter v kvadraturi s Soncem. JPojasnila k prizorom na nebu Leto 1951 je navadno leto, ki ima 365 dni in se prične in konča s ponedeljkom. Astronomski letni časi Pomlad se prične dne 21. marca ob lOh 26m. Pomladansko enakonočje. Poletje se prične dne 22. junija ob 5h 25m. Poletni sonč. obrat. Jesen se prične dne 23. septembra ob 20h 38m. Jesensko enakonočje. Zima se prične dne 22. decembra ob 16h 01 m. Zimski sonč. obrat. Novo leto raznih narodov 1. ) Mnogi pravoslavni rabijo Se julijanski koledar. Njihov 1. januar 1851 bo dne 14. januarja naSe ere. 2. ) Židje bodo začeli šteti 1. 5712 ob sončnem zahodu dne 30. januarja 1951 naše ere. 3. ) Muslimani bodo ob sončnem zahodu dne 12. oktobra t.l. začeli Šteti 1371 1. muslimanske ali hegira ere. 1.) Japonci bodo dne 1. Januarja 1951 naše ere začeli šteti 2611. leto japonske ere, ki je 26. leto Shova ere. 5. ) Nekateri narodi v Siriji bodo praznovali začetek leta 2263 grške ali seieucidske ere dne 1. septembra ali pa dne 1. oktobra po julijanskem koledarju. Privrženci grške ere so nekoč začeli šteti svoja leta ob začetku pomladi, torej s pomladanskim enakonočjem. 6. ) Opoldne dne 1. januarja 1051 bodo zvezdoznancl začeli šteti svoj 2 433 648. dan. 7. ) Zgodovinarji deloma uporabljajo začetek 2704. leta po ustanovitvi Hima. Začne se tudi dne 1 januarja 1951. 8. ) Leto 7460 bizantinske ere se prične dne 1. septembra 1951. 9. ) Leto 2700 Narbonasarjeve ere se začne dne 23. aprila 1951 po julijanskem koledarju. 10. ) Leto 1668 Dioklecijanove ere se začne dne 30. avgusta 1951. Sončni in lunini mrki Leta 1951 ne bo nobenega popolnega sončnega mrka. Dne 7. marca bo obročasti sončni mrk, ki bo viden le v Srednji Ameriki in na novi Zelandiji ter v vmesnem delu Tihega oceana. Kot delen sončni mrk g» bodo videli v južni polovici Severne in v severni polovici Južne Amerike ter na' skrajnem vzhodu Avstralije. Dne 1. septembra 1951 bo zopet obročasti sončni mrk. Videli ga bodo v ozkem pasu od Madagaskarja čez južno Konglško kotlino, zahodno A-friko do vzhodnih pokrajin južno od Washingtona v Združenih državah Amerike. Pri nas ga bomo videli kot delen sončni mrk, pokrit pa bo le majhen del Sonca. Leta 1951 ne bo nobenega luninega mrka. Luna bo pokrila 548 zvezd (okul-tacije). Nekatere od teh okuitacij bodo vidne tudi v majhnih daljnogledih. Opazovanje nočnega neba nudi človeku mnogo lepih prizorov in čistega užitka. Zato smo navedli še najvažnejša srečanja ali konjunkcije Lune s planeti in planetov med seboj. Na nebu imamo zvezde stalnice ali nepremičnice, planete ali premičnice, lune ali satelite, komete ali repatice In meteorje ali utrinke. Zvezde stalnice so sonca, a so od nas tako silno oddaljene, da s prostimi očmi in brez preciznega merjenja ne moremo opaziti nobene Iz-premembe medsebojne lege. Človek jih je združil v ozvezdja. Nekatera kakor Volki In Mali voz, Kasiopeja, Orion 1. dr., so splošno znana in tvorijo na videz vedno enake skupine zvezd. V resnici se vse zvezde nepremičnice tudi premikajo In v nekaj deset tisoč letih bodo posamezne skupine, ozvezdja imela popolnoma drugačno obliko. Zvezde uepremični-ce zaradi silnih daljav, ki nas ločijo od njih, le slabo svetijo In neprestano migotajo. Planeti ali premičnice so pred nekaj milijardami let nastali iz Sonca. Planeti so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran. Pluton In Neptun. Med Marsom in Jupitrom Je še več deset tisoč malih planetov ali p anetoidov, od katerih so Jih nad 1800 že fotografirali. Planeti krožijo okoli Sonca. Zato Izpreminjajo svojo lego pred ozvedll. Merkurja zaradi bližine Sonca vidimo kakor druge vidne planete. Urana bi dobro oko še opazilo, toda zaradi slabosti nje- gove luči ga je prav težko ločiti od drugih, le še slabo vidnih zvezd stalnic. Vsi planeti se svetijo le v sončni luči, ker so že ohlajena, temna,telesa. Sateliti ali lune so spremljevalci planetov. Naša Zemlja ima eno luno, Mars dve, Jupiter enajst. Saturn deset, Uran pet, Neptun dve. Ker planeti krožijo okoli Sonca mi z zemlje lepo vidimo, ko na svoji poti okoli Sonca nekatere planete prehitevamo za drugimi pa zaostajamo. Luna, ki v teku enega obhoda obkroži nebo, neprestano srečava planete. Tako nastajajo konjunkcije ali srečanja Lune s planeti, pa tudi planetov med seboj. Opazuješ jih lahko s prostimi očmi, bolje pa z gledališkim ali lovskim daljnogledom. Razlikujemo: a) zunanjo konjunkcijo, v katero prideta planeta Merkur In Venera, kadar sta za opazovalca na Zemlji tik za Soncem. Pri drugih planetih pravimo v tem primeru, da so v konjunkciji; b) v notranjo konjunkcijo prideta samo Merkur in Venera, kadar sta točno med Zemljo in Soncem. Tedaj Ju ne vidimo, razen če sta tako natančno med Zemljo In Soncem, da ju vidimo v daljnogledu kot črno točko na sončni krogli. Opozicija. Zemlja pride včasih točno med katerega izmed planetov Mars, Jupiter, Saturn. Uran, Neptun In Pluton. Tak položaj imenujemo opozicijo dotičnega planeta a Soncem. Ob času I^epi prizori na nebu JANUAR: Dan ura o # 7 0,08 Merkur 0 » S k 0 + 8 12 severno od Lune. 8 18,27 Venera é « 8 B S + 2 38 severno od Lune. 10 2,14 Mars . • B S i B + 1 36 severno od Lune. 11 7,31 Jupiter • 8 . • a + 0 13 severno od Lune. 21 1,38 Uran . a — 4 34 južno od Lune. 23 23,— Merkur 6 8 B ■ « 24 31 zahodno od Sonca. 27 23,29 Saturn • i 9 B H + 3 58 severno od Lune. FEBRUAR: 4 15,09 Merkur a e « « + 3 53 severno od Lune. 7 19,— Mars . B s i B + 0 10 severno od Jupitra. 7 22, n Venera a • S a — 0 36 južno od Lune. 8 7,07 Jupiter • • . k — 0 30 južno od Lune. 11 15,— Venera s B B 0 — 0 26 južno od Jupitra. 16 4,— Venera — 0 35 južno od Marsa. 17 7,48 Uran . « j* i B — 4 42 južno od Lune. 24 3,19 Saturn s a • a + 4 03 severno od Lune, MAREC: 7 15,22 Merkur i 8 * « • — 7 30 južno od Lune. 8 3,02 Jupiter . . 8 9 — 1 12 južno od Lune. 9 9,36 Mars . i . B 1 — 2 23 južno od Lune. 10 6,01 Venera . i 8 i D — 3 24 južno od Lune. 11 10,— Merkur h • ■ E — 0 37 južno od Jupitra. 16 15,35 Uran . — 4 15 južno od Lune. 20 10,- Saturn v opoziciji S Soncem. f 21 10,26 Sonce stopi V znamenje Ovna. 23 7,54 Saturn + 3 53 severno od Lune. 26 9,— Merkur + 1 17 severno od Marsa. 26 23,— Mars v kvadratu s Soncem, APRIL: 4 23,35 Jupiter s i » S 8 — 1 56 južno od Lune. 5 20,— Merkur i B f ■ 9 19 12 vzhodno od Sonca. 7 12,25 Mars , S B 1 B K — 3 54 južno od Lune. 8 3,36 Merkur s • i B a — 1 01 južno od Lune. 9 13,53 Venera • S 1 B a — 3 57 južno od Lune. 13 1,22 Uran . i B 0 B B — 4 39 južno od Lune. 19 9,- Merkur . i B B 1 + 2 51 severno od Marsa. 19 15,13 Saturn • • H B 1 + 3 42 severno od Lune. MAJ: 2 19,05 Jupiter i i B B B — 2 42 južno od Lune. 4 23,7 Merkur B B i B B — 5 13 južno od Lune. 6 13,52 Mars . 8 S B S B — 4 38 južno od Lune. 9 18,08 Venera 5 B 1 B 9 — 2 44 južno od Lune. 10 10,27 Uran . B B B B a — 4 27 južno od Lune. 16 22,58 Saturn 1 a « B B + 3 41 severno od Lune. 30 11,22 Jupiter S a S B B 3 30 južno od Lune. JUNIJ: 2 21,51 Merkuc a 0 1 a • — 7 28 južno od Lune. 4 11,58 Mars . 8 ■ B B B — 4 41 južno od Lune. 8 18,58 Venera i B B B 0 — 1 04 južno od Lune. 13 7,30 Saturn . 6 i k k + 3 52 severno od Lune. 17 22,— Saturn v kvadraturi s Soncem. 19 16,— Merkur — O 16 južno od Marsa. 22 6,25 Sonce stopi V znamenje Raka. 27 1,34 Jupiter fe — 4 14 južno od Lune. 28 H.-! Merkur 8 B a 0 • + 1 10 severno od Urana. JULIJ: 3 8,34 Mara j 1 0 u 0 a — 4 11 južno od Lune. 4 3,39 Uran , i « b 0 a 4 10 južno od Lune, 5 8.40 Merkur • • . . s — 1 56 južno od Lune. S 15,— Jupiter v kvadraturi s Soncem. leta opozicije dotični planet vzhaja ob sončnem zahodu in zahaja ob sončnem vzhodu ter je vso noč viden. Planeta Merkur In Venero' vidimo le na vzhodnem ali zahodnem nebu; najlepše takrat, kadar sta od conca najbolj oddaljena. Kadar sta na vzhodni strani od Sonca v vzhodni elon-gadji in sta vidna zvečer. Zjutraj pa sta vidna, kadar sta zahodno od Sonca In sta v vzhodni elongaciji. Ekvinoclj ali enakonočje. Zemeljska os je nagnjena od navpičnice na svojo pot okoli Sonca za 23 1/2 stopinje. Zato se nam zdi. da Sonce potuje med severnim in južnim povratnikom, 23 in 1/2 stopinje severno in južno cd ekvatorja ali ravnika. Sonce stoji navpično med ekvatorjem dne 31. marca, ko stopi v znamenje Ovna in imamo pomladansko enakonočje, ter dne 23. septembra, ko stopi v znamenje Tehtnice in imamo jesensko enakonočje. Solsticij ali sončni obrat. Dne 21. junija sije Sonce navpično na severni povratnik. Takrat stoji pri nas najviše, dan je najdaljši, noč pa najkrajša; imamo poletni solsticij ali poletni sončni obrat. Od tega dne dalje se začno dnevi krajšati. Sonce pa se povrača od severa proti jugu. Dne 29. decembra sije Sonce navpično na južni povratnik in stoji pri nas najniže na nebu. Zato imamo najkrajši dan in najdaljšo noč; zimski solsticij ali zimski sončni obrat. Od tega dne dalje se začno dnevi zopet daljšati in Sonce se vrača proti severu. Znamenja. Na svoji poti okoli Sonca pride Zemlja v vedno drugačen položaj proti Soncu in ozvezdjem na nebu. Zdi se nam, da stoji Sonce vedno pred drugim ozvezdjem. Ta ozvezdja so: Oven, Bik, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon. Strelec, Kozorog, Vodnar, Dvojčka in Ribi. Pred 2300 leti, ko so stari narodi začeli točneje določevati položaj Sonca, je Sonce resnično dne 21. marca vstopilo pred ozvezdje Ovna in se je znamenje Ovna ujemalo z ozvezdjem. Od tedaj pa so se zaradi premika enakonočja znamenje Ovna in z njim vred vsa ostala znamenja odmaknila od zadevnih ozvezdij, tako da je sedaj znamenje Ovna v ozvezdju Rib. Tekom 26.000 let pa bo pripotovalo zopet, nazaj. Temu je krivo kroženje zemeljske osi in se imenuje procesija. P. KUNAVER TEHNIKA ZNANOST NOVA VRSTA HELIKOPTERJEV Na angleškem so izdelali novo vrsto dvomotornih helikopterjev za 12 potnikov. S tem bodo v prometu brezdvoma dosegli zelo velik uspeh, kajti na kratko razdaljo je helikopter hitrejše prometno vozilo od letala. * * * PO ENI UHI LAHKO DOZE- NEJO RAK NA ŽELODCU Sestavili so poseben aparat, s katerim lahko doženejo rak v želodcu. Ta priprava sestoji iz mešička, ovalne oblike, ki je preoblečen v 250 trakov nabrane svile. Ta mešiček ki ga napolnijo z zrakom, bolnik pogoltne. Bolničar potem suka eno celo uro ta mešiček, da dodobra «pomete» po stenah želodca; tako se med gube svile naberejo stanice obolelega mesta, ki bi sicer prešle v črevesje ali pa bi jih uničile želodčne kisline. Nato iztisnejo iz mešička zrak, ga potegnejo na svetlo In pregledujejo pod mikroskopom eventualne stanice, ki so se nabrala na gubah svile. Tako z lahkoto doženejo, če bolnik boluje na raku. noisui uuni mpisi Jeseni po «bandimi» (trgatvi)! in prešnji 'nastopi čas, ko Kraševci začnejo iz tropin kuhati žganje. To delo se rado zavleče kasno v noč. Vsaka hiša pa nima svojega kotla, zato si ljudje pomagajo med sosedi, kot žlahta ali iz prijateljstva. Tako so letos Zingarjevi v Skopem žgali pri Močilovih. Cas so si krajšali s pripovedovanjem in pomenek je med drugim nanesel na starine. Po tem, kar je slišala, st je Franca Zingarjeva mislila: «Zakaj bi tudi Močilovina ne prišla v Ljudski tednik?» Svojo misel je tudi glasno povedala na pravem mesiti in zato danes že lahko bere, kar je sprožila. 103. NAPIS Pri Močilovih v Skopem hšt. 84 se je ohranilo več starih spo. m1 nov. Pri hramu na gòrenjcu je vsekana letnica 1741. Stara hiša s «kuro» (spàhnjenico) ima še nekdanja vrata «na vrziik», to je na lesenih tečajih in kamnatem lllJo, v Ameriko, kamovke8' ) kakor v ne- Naši umetniki in umetna obrt ko socialistično Jugoslavijo. Marsikaj se je v teh letih spremenilo. Mesto ob morju je sicer ostalo stisnjeno v kotlino, spominjam se ulic, razgleda, vse Je, stranjene. Mesto je skoraj še bolj natrpano s prebivalstvom, kakor je bilo taki'at. Naše partizanske vojske ni več v njem, zdaj so tam samo ameriški in angleški vojaki in tržaška policija. Toda naši ljudje še vedno žive v mestu, žive tam, ne morda kot kaki potniki po hotelih ali kot izletniki, žive kot prebivalci tega mesta, kot ljudstvo tega mesta, in naj so še tako potiskani oh. stran. Da, žive in bijejo bitke dan za dnem, ne samo za svoj obstoj, temveč mnogo pomembnejše bitke. Trst je mesto, kamor so se natekli ljudje z vseh strani, in so mnogi teh več ali manj sovražno razpoloženi našemu slovenskemu življenju, vse tja do tistih Slovencev, ki so bili štiri leta izdajali domovino in narod, zdaj pa tu bivakujejo, govorijo po radiu, pišejo, čakajo in čakajo in obljubljajo, da se bodo vrnili; kaj pa — kot nekakšni «osvoboditelji»; in vse tja do. komin, formovcev. Bil sem navzoč pri enem takih spopadov, ki so ga izzvali kominformovci, ko smo recitirali v Borštu, in ko so oni hoteli na vsak način preprečiti prelepo, toplo prireditev. Mi tu v Jugoslaviji smo imeli posamezne primere kominformovcev, a pri naših je imel človek vtis, da se borijo za neke načelne stvari, za «marksizem», le da so v zmoti. Res je sicer, da so taki primerki kominformovskih marksistov, ka- WW f^jdan Grom in pohištvo v ^venskem ljudskem slogu Izpad čopiča in ravnila slikarja-Bogdana Groma smo dobili pohištvo v slovenskem ljudskem slogu; zanj je Grom napravil načrt in ga. tudi sam okrasil s slikami in ornamenti v slovenskem ljudskem slogu. Je to pravzaprav izdelek uporabljene dekorativne umetnosti, u-metne obrti, ki bi se je pri nas kak slikar celo otresal kot manjvredne ali celo poniževalne, ker ne služi samo «čisti» umetnosti zaradi u-nietnostl, marveč vnaša umetnostnih vidikov in prvin v predmete za vsakdanje življenjske potrebe. Mi smo pa Gromu prav zato še posebno hvaležni (sicer priznamo, da ni on prvi, ki se je nečesa podobnega lotil) za to delo, ki upamo ne bo zadnje in bo našlo posnemalcev. Tako pristno domače nam zaveje nasproti kot spomin gori iz pivške, kraške ali soške domačije tu sredi Trsta, prepolnega trgovske od vseh koncev sveta znešene tuje umetnostne navlake. Mala Snndalijeva Vesnica, kajpak očkova in mamičina raznežena e-dinka je dobila po srečni in duhoviti domislici otroško spalnico. Kot omenjeno, je to otroška spalnica, vendar je to bolj slučajni priložnostni namen te opreme, ki pa bo prav tako lahko služila odrasli Vesni ali tudi zakonski dvojici po zamisli njenega osnutka, če izvza-mememo nekatere nebistvene detajle, n. pr. pri predmetih z«, slike Da bi se Moči lovec v Skopem ne prevzel, ker smo eno celo nadaljevanje posvetili njegovi hiši, ga moramo za zaključek tudi malo ošteti. Prav zares! Pri hiši so namreč imeli dosti starega pisanja, a so vse raznesli in požgali, kakor da bi bilo listje ali smeti. Ko so odstranili staro streho, so pod gredami odkrili več orumenelih papirjev, ki Jih je bil kdo ve kateri prednik tja «spravil», a sedanji gospodar je pustil, da je šlo vse po zlu. Kako lahko bi iz zapiskov razbrali med drugim morda tudi to, kdaj je Anton Gec postavil streho in medjone. No, zdaj ne pomaga nič, zvonili po toči, — samo posvarimo naj gospodarje, ki hranijo Se kaj starih listin, naj nikar ne sledijo zgledu Toneta Močiiovega. (Se nadaljuje) im steklo pri omari ali še kak okrasek. Hočem reči, da je v taki primerni obdelavi naš slovenski ljudski slog sposoben za prirejanje zelo lepe in sodobno okusne hišne o-preme. Nimamo prav nikake potrebe, da segamo po tujih vzorih v 99 primerih od 100. še slabo posnetih ali bolj ali manj neokusno iz raznih stilnih elementov zneše-nih. Cernu nam n. pr. nakakšna tirolska ali bavarska klet ali gostinska soba, ko pa imamo izvirno domačo kraško ali gorenjsko. Isto ve-Ifa za vzore za gradnjo stanovanjskih hišic, hladilnic, dekorativno sUkandh predmetov mizarske, kovaške, keramične (lončene), kamnoseške, oblačilne in ne vem še kakšne obrti. Je v našem, vsakdanjem življenju, v običajih, govorici, opremi itd. le vse preveč ostankov, neprerešetanih in nepreseja-nih ostankov, redkokdaj pristnih, iz težke preteklosti, avstrijske, italijanske in ne vem še kakšne odvisnosti, ki pričajo o naši nedovoljni kulturni razgledanosti, pogosto tudi nezavednosti, ki bi dosledno posvetila v vse kotičke tudi zasebnega življenja. V delno opravičilo lahko navedemo le okolnost naše nezadostne kulturne razvitosti, da nismo imeli svojih umetnikov, slikarjev, gradbenikov. Danes to več ne drži. Obratno, imamo prvovrstnih resničnih umetnikov in dekorativnih umetnikov v okrašilni, v vsakdanje, praktične namene uporabljene umetnosti oz. umetne obrti, ki so se jih prej poslužili tujci kot mi sami in to pri vseh vrstah opreme, do najbolj prefinjenih predmetov velikomestne sredine. Oglejmo si zaenkrat spalnico navihane Vesnice. Predstavljajte si mogočno kmečko «mardjno» (omaro z mero 2-50 X I. 80 m). Preprosta štirioglata, nepobarvana, prevlečena le s prozornim Jirnežem, da se kaže lep, svetel macesnov les z vso rastjo in zimskimi letnicami v naravni barvi. Predeljena je v večjem gornjem delu na tri predele. Srednji in desni predel za obešeno obleko imata vratca le v sredi »nastavno okrašena s slovenskimi ljudskimi «kresilnimi motivi s stiliziranim cvetjem, največ v belo-modro-rdeči barvi, a ne manjkajo tudi rumena in zelena v mnogih žigih odtenkih; Levi razdelek pa je razdeljen v štiri okenca; vsako ima z barvami poslikano steklo. Znana je ta stara umetna obrt naših prednikov, ki je prišla do viška svojega razvoja v škofjeloških hribih; še danes je mnogo kmečkih hiš s svetniki slikanimi na steklo. Na vsakem okencu je naslikana zgodba iz naših ljudskih pravljic: o Zlatorogu, ko je smrtno zadet použil triglavsico rožo in se maščeval nad trentarskim lovcem, o zmaju v Postojnski jami, o kralju Matjažu, spečem pod goro ter o štirih sestricah Muri, Dravi, Savi in Soči. Sličice so zelo lepo izvedene v slogu starih- goi-enjskih slikarjev na steklo v rdečkasto-oranžnem tonu, V spodnjem predelu ima omara dva široka predala, vsakega s svojim ljudskim ornamentom s stiliziranim cvetjem, listi. Vsa zamisel omare je enotno in dosledno harmonično izvedena v vsaki podrobnosti, n. pr. ključavnice in ključi so stiliziram iz kovanega železa v starinskih oblikah. Postelje, je nizka, preprosta štirioglata, kol omara le s firnežem prevlečena. Le končnica pri zglavju ima majhen ornament stiliziranega otročička, pri nogah pa s preprostim cvetličnim motivom. Pisalna mizica je pravzaprav moderno funkcionalno smotreno zamišljena, primerna svojemu namenu, z odprtimi polioami in predali, okrašenimi s cvetličnimi motivi. Vendar je tako enostavno preprosto zgrajena iz beloga macesnovega lesa, da odgovarja duhu starega našega ljudskega sloga. Isto velja za stol z edinim preprostim barvnim okraskom na naslanjaču, kakor tudi za nazidno polico tudi v tradicionalnih oblikah z okraski na psakl strani. Tudi za psiho, kot za pisalno mizo, t.j. za žensko toaletno omarico Z visokim ogledalom, bo skeptičen in profesorsko pedanten kritik o-pravičeno trdil, da naši predniki kaj takega niso poznali. Toda. če bi jo poznali, dodajamo mi, bi si ■jo zamislili nekako tako, kot jo je pogodil. Grom: spodaj s tremi o-krašenimi predali in zgoraj ria okviru okrog zrcala z rahlo stiliziranim napisom iz ljudske modrosti; Vsekakor je. treba priznati, da ÌQ Grom uspel, da je dal ^ pohištva, kot tudi modd^Ualni mizi domačo, čisto IjuđZff'iko, in sicer tako, da dobro'i* tvojemu namcnu.Ker dobi, ki je že izkoristila in ijj? l’se p>'idobitve modernega nega sloga ni lahko iz^^ohi-štva tako da ohrani vso °jfn slovenskega ljudskega končno, da ostane pri moderno enostavno, gantno. Ponavljam, Gi'0,jj|rPel in velikopotezno ohrOt^k bi-stvene značilne potezo Jjjega sloga in to pri vseh ki je v celoti, in v PO^jJiK1 e' notno in harmonično O uporabljenih or^^nih motivih lahko rečemo 0 Gromovi pred dobrim ni monografiji o «SloO&M' Ornamentu», da je izvirno" osti ter tem ljudske motive uporabil, vendar da fih ni enostavno In suženjsko povzel po Sičevi, Karlovškovi in ne vem še kakšni zbirki našega tovrstnega narodnega blaga, marveč jih je sam v tein duhu kongenialno ustvaril s stilizacijo in s poenostavljanjem rastlinskih, živalskih in človeških oblik. Isto velja tudi za arhitektonske oblike pohištva. To pomeni, da si je ohranil kljub tesnim mejam, ki jih stavi material, praktični namen pohištva in duh slovenskega ljudskega sloga še vedno širokih možnosti lastnega in izvirnega umetniškega ustvarjanja. Sicer pa smo že omenili, da Grom ni edini, ki se je spustil na to področje umetnosti in da je bilo marsikaj že narejenega, le ogledati si je treba in poskrbeti za okusno oprimo stanovanj. JELINČIČ kor hitro so prebežali v zemlje «svobode». Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, začeli po radiu zlivati na svojo nekdanjo domovino golide greznice, da so v lažeh skušali prekositi drug drugega, a vendar —- nekako nisem do kraja dojel bistva kominfor-movstva vse dotlej, dokler se v Trstu nisem srečal z njimi, kjer je dovolj priložnosti, da se vsaka stvar prej ali slej pokaže v svoji pravi luči. Ne to, da so nas nazivali izdajalce marksizma in podobno, da so trosili letake s citati iz Cankarja, niti to, da so za vsako ceno hoteli preprečiti prireditev ljudem, ki so prav gotovo željni ne samo slovenske besede, temveč tudi pozdrava iz svobodne domovine — vse to bi človek še razumel. Tisto, kar me je presenetilo, je bilo odkritje — vsaj zame — da je komin-form v svojih metodah in sploh v vsem samo nadaljevanje — fašizma! Nastop kominformovcev v Borštu, njihov poskus razbijanja drugod, a prav tako vse tisto, kar so mi pripovedovali naši ljudje o metodah teh ljudi, celo še iz časov, ko so bili kominformovci na višku svojih sil, vse to brez dvoma ni nič drugega, kakor goli fašizem, pa naj se še tako zavija v fraze marksizma-leninizma. Vsi citati iz Cankarja ali od koderkoli, vsi citati iz Marksa in Lenina ne morejo zakriti resnice. Dejanja so preveč zgovorna, in ta dejanja so nasilje, ki se v ničemer ne razlikuje od fašističnih metod. Prav gotovo položaj za naše ljudi v. takih razmerah ni bil in tudi danes ni lahak. Toda vsaj kominformizem je danes v Trstu v razsulu. Kominformovci bi se tej ugotovitvi sicer smejali ali Vsekakor že sami dokaj časa sem čutijo, da njihova pot vodi v polom, da vse to njihovo kričanje in zvonjenje z donečimi frazami nima nikakih izgledov. Ko-minformgvci so popolnoma diskreditirali mir, kakor so doslej diskreditirali vse lepe in velike stvari na svetu, katerih so se oprijeli: resnico so opljuvali in postavili na oltar laž, da bi jo svet molil; od najintimnejše, že prav pobožne želje ogromnih ljudskih množic po svetu po miru, je pri njih ostala samo še beseda, ki pa je prav tako lažniva, kakor vse, česar se lotijo. Ali je od marksizma-leninizma pri njih še kaj ostalo razen golih fraz? Citati iz Marksa, Engelsa, Lenina v njihovih ustih ne morejo oživiti tega nauka proletariata. Sreča je samo, da ga danes ne morejo več tudi pokopati, ker sicer bi ga. In morda bo dano človeštvu, da tudi miru ne bodo mogli pokopati kljub svoji vroči želji in skrajnim naporom, da bi ga uničili, kakor niso mogli z lažjo odpraviti iz ljudske zavesti slo po resnici. Hodim po ulicah, razgledujem se. Ne vem, ali smo vsi, kadar gremo po svetu, radovedni na ta svet ali je to samo moja lastnost. Radoveden sem na ljudi, a naposled nič manj na trgovine. Naši ljudje po Jugoslaviji sanjajo o polnih trgovinah, o nekem svojevrstnem razkošju, kakor bi bilo samo po sebi umevno, da Je vse, kar je na svetu, ustvarjeno tudi zanje: vse bi hoteli pokupiti, tudi tisto, za kar se nekoč sploh zmenili niso, bodisi ker niso čutili nikake potrebe za tem, bodisi da jim je bilo vse to nedosegljivo. Zdaj bi se prav gotovo mirno postavili v vrsto pred katerokoli trgovino, privreli bi v mesto iz naših vasi, kupovali in nesli domov. Večeri na ulicah so živahni še bolj kakor popoldanske ure. Tisočero neonskih, luči v najrazličnejših barvah nad trgovinami kriči, kliče, a tudi poživlja ulice in hiše. Toda nekam čudno se zdi človeku — pravega cilja vsi ti večeri v Trstu nimajo: nimaš se kam zateči, razen v restavracijo, gostilno ali v kino. Da, samo še v kino. Ni gledališč, ni tistega, kar je pri nas v Ljubljani nekako vsakdanja nujnost: poleg drame, opere so pri nas še koncerti in še sto drugih stvari, Seveda — Ljubljana je glavno mesto nekega naroda, tudi kulturno središče tega naroda. A vendarle se človeku nekoliko čudno zdi, da ima tako veliko mesto tako malo kulturnega življenja, in še tega je dobršen del plod dela in ljubezni naših ljudi. Saj Sivi tam poleg nekaterih naših književnikov še lepa vrsta prav dobrih naših slikarjev, tam živi naše gledališče, živijo pevski zbori. Naši dijaki so mi pripovedovali, da je povprečno branje v Trstu šund literatura ali senzacionalne knjige, to jg tiste, ki pridejo nenadoma v modo in o katerih vse govori pa jih tudi vse bere. No, Tržačani znajo takq ali drugače srečno in zadovoljivo izpolniti vsakdanje življenje, vsaj zdi se človeku tako. včasih si sicer grenijo življenje s kakimi alarmantnimi novicami, zlasti s takimi o «namerah» Jugoslavije, in prav gotovo se socialistična Jugoslavija vriva v njihove misli kot strahotna pošast — in njihovi časniki s skrajnim naporom skrbijo za to, da bi vznemirjali bralce — toda zdi se, da se je sodobni meščanski človek že nekoliko privadil te svoje lastne propagande: kakor se naglo razburi, se tudi kaj naglo pomiri. Kakor klešče kak predmet o-klepajo slovenske vasi mesto, in slovenstvo po predmestjih sega y mesto, in do srca tega mesta samega. Koliko teh ljudi je po poreklu slovenskega rodu, je težko reči, toda gotovo, da jih ni malo. Prijatelj, s katerim sva hodila po trgovinah, in ki živi v Trstu, mi je kjerkoli dejal: Ta bo razumel slovenski! In res se je izkazalo, da je razumel. «Saj sta mu oče in mati bila Slovenca», mi je dejal prijatelj. Slovenščina, ki jo je govoril, ni bila zaradi potrebe priučena, bil je poslednji odmev zgodnje mladosti, ko je kot otrok živel v slovenski družini. Mesta niso nacionalno trdna in zavedna kakor vasi, malo iz potrebe malo iz mode in lahkotnosti spreminjajo in zamenjujejo jezik in sprejemajo bolj «gosposkega», so pa zato taka mesta ponavadi neverjetno šovinistična. In v Trstu je prav gotovo mnogo elementov, ki skušajo razvneti šovinistično mržnjo do Slovencev, in sploh do socialistične Jugoslavije. Saj so tu našli prostora zase ne samo navadni odpadniki slovenskega naroda, ne samo njegovi Izdajalci, temveč tudi zločinci, ki pa se seveda imajo danes za mučenike in po stari navadi za politične borce. Seveda — zločini, ki jih je nekdo počel nad lastnim narodom, v svetovni morali nè igrajo nikake vloge. Te stvari spadajo v sklop osebnega «svetovnega nazora». Treba se je samo priključiti drugačni politični stranki in stvar je v redu. Slovenskemu življenju je Trstu razmeroma malo naklonjen, če je sploh. Mesto skuša izriniti Iz svoje sredine to slovenstvo, ne samo ne periferijo, temveč tudi čez mejo. In niso še mrtve stare tendence imperialistične miselnosti, ko je bil Trst vrata na Balkan. Pot, .ki so se ji bila pred skopimi desetimi leti odprla ta vrata v Ljubljano, v Dalmacijo, Crno goro in drugam, se je klavrno končala v jugoslovanskih gorah. Toda miselnost je pri nekaterih ljudeh še vedno, ostala, prav gotovo še živijo sanje o takih pohodih. In tako živi slovenstvo med esuli, med kominformovci, med krščansko demokracijo «slovenskega» tipa in raznimi drugimi strujami ter miselnostmi kaj težko življenje, v večni borbi na vse strani. Zakaj naj so vsi ti ljudje še tako različnih «svetovnih na-ziranj» — begunci Javorniki, Jamniki in drugi ter kominfor-movski odpadniki Blazini in drugi —, v nečem se vedno srečujejo; v sovraštvu do Jugoslavije in seveda tudi v šovinističnem sovraštvu do slovenstva, ki živi v Trstu in ki bi ga z vsako ceno radi izrinili. Leta, desetletja, stoletja že traja ta borba, kajpa-pod različnimi Imeni, strankami, strujami, v različnih oblikah, toda cilj je bil vedno isti in isti je ostal do danes: to ubogo slovenstvo, ki ima vso domovinsko pravico do tega mesta, za vsako ceno in s kakršnimikoli metodami vreči čez plot. Mi Trsta nismo nikdar nameravali uničiti, hoteli smo iz njega napravisti veliko, cvetočo trgovsko mesto, vrata za svet, lepo, svetlo okno. Nikdar nismo nameravali nič slabega z ljudmi, ki niso Slovenci, a tudi imajo vso domovinsko pravico do tega mesta, in ki so sl jo bili pridobili v zgodovinskem razvoju. Resnični socializem je bil in bo ostal široka domovina za vse narode sveta, za vse jezike, za vse posebnosti ljudstev. Ne glede na to, kakšna je trenutna usoda tega mesta, mi imamo v njem svojo domovinsko pravico. Vse spremembe, ki so nastale v teh petih letih, kar sem bil zadnjikrat v Trstu, niso mogle v meni zatreti veselega občutja, da vendarle ne hodim po tuji zemlji. In prepričal sem se, da isto občutje navdaja vse naše ljudi, ki žive v tem mestu: ne žive tu kot tujci, pač pa kot domačini. S posebnim veseljem se spominjam na vsa tista prolepa srečanja z našimi ljudmi ob re-citacijskih nastopih, na vso tisto toplo, naravnost že pobožno sprejemanje slovenske besede. Da, fašizem je šel čez slovenstvo v teh krajih, šli so še drugi sovražni pojavi, a slovensko čustvo in slovenska zavest sta živelk in bosta živela vekomaj. Samo veliko, neusahljivo zdravje nam je ohranilo neokrnjeno vse slovensko bistvo in to zdravje bo čuvalo slovenstvo tudi » prihodnosti. Ko sem včeraj — »a božič — pregledoval in pripravljal te zapiske, sem se poslušajoč radio za čas ustavil tudi na tržaški radijski oddajni postaji v slovenščini: prav tedaj so neki ljudje, kaplani in drugi, pošiljali pozdrave nam tu čez mejo (svojcem seveda), tarnali, kako preganjani trpe in naj potrpe tudi naši ljudje tu, ker da je tudi božje dete trpelo preganjanje. Kako klavrne so te besede v u-stih vseh tistih, ki so domovino izdali In jo izdajajo še danes. Kako klavrno je «pričakovanje» teh ljudi, da se bodo kdaj vrnili celo kot «odrešitelji», vrnili iz «tujine», kjer zdaj žive. Naše slovensko ljudstvo tudi v Trstu ne sme biti in ni v tujini, vse dotlej, dokler se ne odtrga od slovenske občestvenostl In od . slovenske zemlje. Ne smemo se trapiti z nekimi prividi, s kakršnimi se trapijo vsi tisti, ki so bili izdali domovino in narod in zdaj blodijo zgubljeno po svetu in tudi po Trstu sanjajo o «skorajšnji spremembi», a poti domov ne najdejo. Zavedati se moramo stvarnosti in sprijazniti s to stvarnostjo, kakršno nam narekuje naš čas. Trst nam vendar ni tuje mesto, Trst, to lepo mesto ob morju, je naše mesto, zato ker v njem živijo tudi naši ljudje, ker so v njem živeli vekomaj in bodo vekomaj živeli, in ne kot priseljenci, vsiljivci, brezdomci, temveč kot domačini. Slovenstvo v Trstu ne odmira, začelo se je razcvetati v ljudeh, v kulturi, v vsem in se bo samo še bolj razcvetelo. POHIŠTVO OTROŠKE SOBE V SLOVENSKEM LJUDSKEM SLOGU PO NACRTU TRŽAŠKEGA SLIKARJA BOGDANA GROMA. 10 1.1 u t> s ki TEDNIK SLIKAR JANEZ ŠUBIC (1850 - 1889) Dvoje likovnih de[ z enakim naslovom sta ustvaril» Slovencem v drugi polovici XIX. stoletja slikarja Janez Šubic in Jote! PetkovSek. Ne gre, da bi primerjali oblike In tehniko risbe in slike «Doma», saj Je /brez tega na obeh vzdušje, ki ju bistveno loči. Pri Petkovšku sede za kmeiko mizo ob slikarju samem njegova mati, brat In sestra. Težko o-zražje, temaini, mrzil toni, toge postave, drže in obrazi ljudi, ki sl nimajo vei kaj povedati. Sin slikar se je prepričal, da ga ne bodo doma z ničimer niti s toplo besedo podprli pri njegovem hrepenenju postati umetnik; domači vedo, da bo le s silo ostal na kmetiji m prevzel posestvo. Vsa drugačna je Janeza Šubica risba «Doma», narejena ob času, ko se je vrnil iz Italije, Čeprav samo s svinčnikom, je ustvaril na papirju veselo razgibanost v hiSi, ko so domači planili na njegove mape in liste, ki jih je prinesel š seboj v popotni torbi; ponosni so nanj, ki jih je risal in razumejo se med seboj. Po tej risbi in po drugih skicah lahko sklepamo, da bi za Janezom ostalo več veselih, celo hudomušnih del, če ga ne bi tako zvesto spremljala revščina, lakota in zavest, da je pri svojem delu ostal na pol poti. Vkljub vsemu temu se še v kasnejših letih zablisnejo v njegovem ustvarjanju vesele skice, kot so «Vprašanje amorju», samo karikature in karikature prijateljev, številke, ženskih nog. obuval in perila, izrez moravske vlnarne «Aninka piji», presrčne študije za podobe otrok in podobno. Barve na njegovih skicah so vesele, jasne in svetle. Ne zdi se, da se je Janez rodil temačen in težak človek. Le razmere so ga sčasoma naredile zaprtega in zagrenjenega. Šubičeva družina izhaja Iz Hoto-veij pri Škofji Loki, a Janezov oče JANEZ ŠUBIC: SLIKARJEVA MATI se je priženil v Poljane, kjer so se rodili poleg slavnih slikarjev Janeza in Jurija še trije sinovi In hči, Janez je bil prvi otrok, rodil se Je 26.X.1850. Družina Je imela v sebi že tradicijo ljudskih podobarjev. Tako je Janez dobil prvi pouk že zgodaj od očeta samouka, nadaljnjega pa v St. Vidu nad Ljubljano pri slikarju Wolfu. Z Wolfom se nista približala le kot mojster in učenec. Wolf, mehak, a osamljen po smrtni nesreči, ki mu Je bila vzela ženo In edinega otroka, je mladega O 'Tlcm knfige “ Z9 >voi° knjižnico I Caldwell: Dinastija smrti l. n. platno L. 1.400; Vercora: oči in svetloba, platno L. 600; Pravljice o živalih, poiplatno L. 880; Croeb-mlng; Zborovodja, platno L. 2.180; Kuprln: Pripovedke, poiplatno L. 170. DOBITE jih knjigarnah V SLOVENSKIH V TRSTU IN V GORICI J JANEZ ŠUBIC: AVTOPORTRET Janeza uvajal tudi v domačo in svetovno književnost in mu dajal napotke za življenje, kakršnega sam ni mogel do kraja živeti, življenje umetnika v velikem svetu. Njegov ideal je bila renesančna Italija, ki naj Jo, čeprav preživelo, takratni umetnik izkoplje iz razvalin zgodovine. Na učiteljevo vzpodbudo je Janez, 21 let star, odšel v Benetke, mesto mojstrov barv. Tudi pozneje sta si ostala z Wolfom človeško blizu, čeprav ga je Šubic umetniško prarasel. Ko je Janez na koncu šolskega leta dobil v Italiji prvo nagrado za karton «Rafaelova smrt», je srečni Wolf takoj poročal o tej vel'ikt zmagi očetu Stefanu Šubicu. Po Wolfovi smrti pa piše Janez bratrancu Ivanu Šubicu: «Ne zdi se ml prav, da profesor Levec ni nič pisal v «Zvonu» o ran-kem Wolfu, kakor je obljubil. Saj Zvon prinaša nekrologe mnogokrat manji važnosti. Da je bral v literarnem društvu, to je pač le za par ljudi, občinstvo tega ne sliši!» Iz teh nekaj stavkov spoznamo Šubicev odnos do učitelja In do svojega ljudstva: ne le za par ljudi! Iz Benetk je po enem letu došel preko Firenc v Rim. Po majhnih, a čudovitih, s tenkim čutom izdelanih oljih bolj skicah kot slikah, si lahko predstavljamo, kako močno so umetnika prevzele vedre barve in žareča svetloba sonca, ki se odbija od Južne zemlje, zelenja In stavb. Tu Je že sam svoj. Pač pa so iz te dobe tudi tiste skice romantičnih parov v zgodovinski opremi, bolj literarno navdahnjene, kot je pač bilo v duhu dneva. Veseli italijanski narod, ki ima za seboj tako bogato umetniško za. puščino, se je Janezu moral prikupiti. Bratrancu piše, da je to narod, ki ga on tako ceni, nasprotno pa Nemce vedno bolj zaničuje. V Rimu je vsa leta težko živel, šele ob koncu bivanja pride prvo večje naročilo Iz domovine, a z njim tudi veliko razočaranje. Zaostalost slovenskega podeželja, pa tudi ozkosrčnost malomeščanstva ni mogla slediti razvoju poti, ki jo Je Janez začel potem, ko je prekoračil umetniške Ideale očeta Stefana In slikarja Wolfa. Izdelal je sliko «Ozdravljenje sv. Martina» za Šmarje pod Smarno goro. V to sliko je mladi Janez prelil vso umetniško silo in znanje, ki sl ga je s trdnim učenjem pridobil. A župnik in farani v Šmarjah niso hm zadovoljni z njo, čeprav Je ta slika ena najlepših, kar jih je Janez Izvršil In med najlepšimi, kar Jih Slovenci imamo. Po drugi strani je tudi res, da Janez vkljub svoji resni volji in težkemu delu ni prispel do tja, kamor Je tedaj prišlo najnaprednejše evropsko slikarstvo, ki je že zdavnaj zavrglo ideale renesanse, prekoračilo realizem in težilo k čim tanjši upodobitvi ozračja, ki naj trepeče v sliki, težilo v impresionizem. Janez Je bil dober, pošten umetnik, a v njem Je bilo premalo revolucionarja. Na domače je bil navezan vseskozi, svojo domovino Je ljubil, kot jo more samo nekdo, ki je bil kdaj za dolgo zunaj nje. Gojil je materin Jezik, spremljal slovensko kulturo, pozneje, na Dunaju, Je tudi risal za «Zvon» začetne Črke, naslovni list, risal Ilustracije za Prešernov «Krst», za Levstikovega «Ubežnega kralja», «Knezovega zeta», «Studenca», Itd. Za kratko dobo se vrne domov, v Poljane, pomaga očetu, upodobi mater, očeta, sestro Mico, brate in sorodnike, in nam tako prvi ohrani v nizu portretov slovenskega pravega človeka s podeželja, od tam, kjer ta od davna živi najbolj strnjeno. Ker doma razmere niso take, da bi domovina vzdrževala svoje umetnike, se Šubic odpravi na Dunaj In nato v Prago. Večkrat je tlačani! v delavnici umetnika, ki je bil sicer slabši kot on sam, a je imel bolj upogljiv hrbet in večje uspehe. V Pragi je slikar za gledališče in nato za mestno vodamo. Povabili so ga tudi v Nemčijo, v Kalserslantern. Kakšno Je bilo življenje našega u-metnika tedaj, naj pove Janezovo pismo bratrancu Ivanu: «Prejkone ni se zgodilo, da bi se Jaz tam trudil celo leto, plačevali bt mi ravno toliko, da bi živel, po do. končanem delu pa bi morda ne Imel denarja za pot nazaj. In kar Je narhuje, celo leto bi ne imel proste ure sam zase, zato bi moral pustiti vsa dela, za katera sem zdaj v dogovoru». Vendar je moral tja in naslikal «Carmiolio» za ljubljanski muzej. Tam v Nemčiji je tudi umrl, samo-■ten, izčrpan in truden, daleč od doma in daleč od umetniških ciljev, ki sl jih Je bil zastavil, komaj devet in trideset let star, 25. aprila leta 1889. Kdor zbira podatke za Janeza In Jurija Subica, ali se hoče podrobneje spoznati z njunim življenjem, se mora nujno ustaviti ob delu pokojnega dr. Mesesnela, rojaka iz Vipavske doline. Pisal Je o njiju In o dobi, iz katere sta Izšla, v slovenske znanstvene revije. Rezultat njegovega raziskovanja je biia 1. 1937 monumentalna nazstava velikih slik oben bratov Šubicev, ki jo je priredila Narodna galerija v Ljubljani in končno Mesesnelova knjiga «Janez in Jurij Šubic», ki jo je leta 1939 izdala Narodna galerija. Letošnji Prešernov teden, teden kulture v Jugoslaviji je obenem tudi počastitev stoletnice rojstva Janeza Subica, slovenskega slikarja. Na hiši v Hotovljah, od koder poteka Šubicev rod, in na hiši v Poljanah, kjer se je Janez rodil, je Zavod za varstvo kulturnih spomenikov Slovenije 10. XII. odkril spominski plošči. Obenem Je izšla v mnogih izvodih podoba Ance Šubic, Janezove matere, eden njegovih najboljših portretov. V Narodni galeriji v Ljubljani so 2.12.1950. priredili razstavo Iz bogate zbirke blizu 200 Janezovih skic, risb in študij za večja dela. Ta razstva se razlikuje od razstav končanih Izdelanih slik, ker vidimo na njej večkrat celotno razvojno pot, od prve umetnikove zamisli preko predelovanj in poprav. Slikar si ustvari več kompozicij za eno sliko In eno od njih Izbere (Sv. JANEZ ŠUBIC: SLOVO (ROMANTIČNA SKICA) Martin ozdravlja bolnico, Pismo). Vsako človeško postavo mora izrisa, ti najprej golo (Cecilij^ ob citrah), nato šele v obleki. Kretnje glavnih udov telesa izriše posamič, prav tako izraze na obrazih, gube na oblačilih, glavne skupine pri kompoziciji. Potem' pridejo na vrsto barve, prvotni osnutki in končna izdelava. Na majhnih platnih, zlasti tistih iz Rima, _pa je šlo umetniku za to, da je ujel hip, ko niha svetloba med dnevom in zarjo, ali Usti trenutek, ko je sonce v najhujšem žarenju. Ti intimni koščki Šubičeve umetnosti bi na platnih večjega merila najbrž ne učinkovali tako močno. V glavenem so ti osnutki za večja dela treh dob Janeza Subica. Klasicistična doba. ki Jo predstavlja n. pr. Dekle z vrčem, akvarel, na katerem je lepo spojil oris dekletovega telesa in oris antične posode, ko jo dekle drži na rami. Nato romantične skice, kot so Slovo, Minljivost, Viteški par, Idila In pa osnutki realistične smeri v Šubičevi umetnosti, n. pr. študije za «Pismo» in «Starka bere». Tudi v končanih delih, ki so iz teh nastala, je Janez Šubic najbolj svoj In najboljši. V njih je prvi prikazal našega človeka tako, da je ostal zvest njemu In svoji umetnosti. Asta Žnidarčič - Petrè II RAZSTAVA RISB SKIC JANEZA ŠUBICA V MALI DVORA-NARODNE GALERIJE Jean Fani Clad razstavlja v "Scorpioni!,, Ameriška slikarica Jean - Paul Clad, ki je že razstavljala z uspehom v Parizu, Je hotela pokazati sedaj tudi tržaškemu občinstvu sadove svojega dela. Iz vseh devetnajstih razstavljenih olj je takoj čutiti, da gre za enotno osebnost, ki se ne muči s poizkusi v tej ali oni smeri, temveč ustvarja le po svojem lastnem občutku. Slikarica se Izraža z včasih hoteno primitivnimi potezami, z enotnimi barvnimi ploskvami, ne ozira se na pravila perspektive In anatomije. Ustvarja preprosto tako, kakor ustreza njenemu občutku, če vzamemo n. pr. sliko «Assisi» s pogledom na njive in hribe v ozadjUi opazimo, da se tu pokrajina ne poglablja pravilno v ozadje, temveč je Izvedena skoraj samo v dveh dimenzijah. Kljub temu ali prav zaradi tega učinkuje prepričevalno ■ preprostostjo svojih barv In črt. Tu pa tam je pri slikanju živih bitij opaziti neko dekoratlvnost, kakor bi šlo za predmet, ki dopolnjuje opremo sobe, n. pr. pri sliki «Črnka» ali «Počitek», kjer Je modelaclja povsem zanemarjena. Najbolj realistično učinkuje slika «Razgled», kjer se čuti med drevjem tudi nekaj sonca In zraka- živ Izraz, ujet z nekaj učinkovitimi potezami, kažeta portreta «Natale» in «Nancy». Slika «Trst» nam nudi bežen vtl» Iz parka. Pri sliki «Boucicault 1» je zanimiva rešitev problema, kako upodobiti celoten pogled na zaprt prostor. Ta reditev je bolj zadovoljiva pri sliki «Boucicault 2». Prepričevalna In barvno učinkovita Je «Indijanka», kjer se ozadje In figura stapljata v prijetno enoto. Tihožitja učinkujejo predvsem dekorativno. Slikarica nam v svojih delih ne prikazuje žive, realne sodobnosti, temveč se omejuje na osebne vtise, ki nam jih podaja preproste In tu pa tam zelo učinkovito. S. BUDAL Kultura • umetnost amamma 11 RAZVOJ SLOVENSKEGA LUTKOVNEGA ODRA LUTKOVNO GLEDALIŠČE na Tržaškem ozemlju Slovenci smo razmeroma pozno spoznali lutkovne odre in še to njih najprimitivnejšo zvrst. V zadnji tretjini prejšnjega stoletja so prihajali v Slovenijo razni potujoči komedijanti in med njimi tudi lutkarji z najenostavnejšimi lutkovnimi odri. V začetku stoletja so bili Pri Slovencih zastopniki lutkarstva še vedno potujoči lutkarji po predmestjih, medtem ko so drugod nastopili v lutkarstvu ie ljudje, ki so umetniško in vsebinsko dvignili svoja gledališča na visoko raven, tako v Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Za ustanovitelja slovenskega lutkarstva velja akademski slikar Milan Klemenčiči doma iz Solkana pri Gorici, kjer se je seznanil z lutkovnim gledališčem Italijana Recardi-nija, ki je močno dvignil kvaliteto lutk. Klemenčič je študiral slikarstvo v Benetkah, Milanu in Muen-chenu, kjer se je zopet srečal z lutkami. Posebno ga je mikalo Schmidovo lutkovno gledališče z igrami P. Poccija, vendar pa nj še takrat mislil, da bi se posvetil lutkam. Pri vsakem svojem obisku v Muenche-«u pa je Klemenčič obiskal tudi umetniško marionetno gledališče, ki ga je vodil Paul Braun. V tem gledališču so sodelovali sami priznani pisatelji, slikarji, komponisti in igralci. Predvajali so samo umetniško kvalitetne predstave, odlikovalo pa se je to gledališče posebno s svojimi scenerijami in svetlobno tehniko, kar je bilo pod vplivom velikega režiserja Maksa Reinhardta. Pod dojmom tega umetniškega gledališča je Milan Klemenčič pripravil Slovencem prvo lutkovno predstavo dne 22. 12. 1910 v Sturjah pri Ajdovščini. Po večletni praksi in proučevanju je Klemenčič zgradil umetniško dovršeno miniaturno gledališče. Njegov namen je bil: umetniško dovršeno in vzgojno usmerjeno lutkovno gledališče, namenjeno predvsem mladini in tudi odraslim, ki bi predvajalo dobre tuje in predvsem domače lutkovne igre. i Vse prizadevanje ustvariti slovensko lutkovno gledališče ie prekinila prva svetovna vojna. Po vojni pa je Klemenčič dosegel, da so Ul), januarja 1920 v Ljubljani odprli slovenslco marionetno gledališče, prvo lutkovno gledališče v Jugoslaviji. Na programu so imeli tudi domačo lutkovno igro, ki jo je priredil Dr. Ivan Lah. Leta 1922 je začelo delovati lutkovno gledališče v Zagrebu, Slovenija pa je dobila svoj drugi oder u Mariboru. Lutlcovno gledališče je v naslednjih letih vidno napredovalo, kvaliteta predstav se je dvignila in število lutk je naraslo že na 120. Toda leta 1924 je slovensko lutkovno gledališče zaradi nerazumevanja oblasti moralo prenehati. Kljub slikarskemu udejstvovanju Po je Klemenčič gojil ljubezen do lutkarstva in ob 25 letnici prve 'predstave je ustvaril najlepše, kar 'premore slovensko lutkarstvo: no- MABSICEVE LUTKE. Ve miniaturne lutke. In zdaj je to miniaturno gledališče postalo žarišče, ki bogati slovensko lutkarsko kulturo. V času narodnoosvobodilne vojne so partizani imeli na osvobojenem ozemlju lutkovni oder in prirejali predstave, v katerih so prikazovali doživljaje iz borbe. Po osvoboditvi pa lutkovno gledališče v Sloveniji vidno napreduje. Tako je bilo v letu 1949 že 34 lutkovnih odrov, od teh IS za ročne lutke, 16 pa za viseče lutke, poleg teh pa so še lutkarske sekcije po pionirskih odredih in lutkovni odri po otroških vrtcih. Za lutkovni oder na Tržaškem o-zemlju pa ima največ zaslug tov. Mario Maršič, član SNG v Trstu. Ze leta 1947 je ustanovil potujoč lutkovni oder in ostal do danes pri njem upravnik, igralec in odrski delavec. Prvo lutkovno predstavo je priredil V Rojanu 14. decembra 1947 in od tedaj je s svojim odrom prepotoval obe coni Tržaškega ozemlja. Maršič je izredno agilen in kljub vsem naporom, ki jih mora premagovati pri svojih popotovanjih od vasi do vasi, ne obupa. V veliko za (loščenje pa mu je hvaležnost najmlajših, ki navdušeno spremljajo njegove predstave. Vsaka predstava obsega dve do tn enodejanke, kakor n. pr. «Pavliha-zdravnik», «Pavliha-policaj» ali «Pavliha in obnova», «Pavliha s ttrn/snmn». Na programu ima Maršič tudi Milčin-:9cega «Lažis, «Dedka mraza» in še vrsto drugih igric. Vse te igre obravnavajo aktualne probleme, so kritične in satirične, glavni junak je prebrisani Pavliha, ki je izredno šegav, obenem pa oster zagovornik pravice in rad pomaga vsem, ki so v nesreči. Pri teh svojih podvigih mu pomagajo mladi gledalci, igre so namreč prirejene tako, da pritegnejo otroke k sodelovanju in se razvijajo v živahen dialog med Pavliho in občinstvom. Maršič se poslužuje ročnih lutk, ker so bolj žive in razgibane kot marionete ter jih lutkar laže obvlada. Pred predstavo Maršič naborno razloži vsebino igre, tako da vzbudi pri otroku zanimanje. Otroci mu Z vso pozornostjo slede, ker je pripovedovanje kot nastop lutk izredno živahen in otrokom dojemljiv. Maršič si je s svojim načinom pridobil srca najmlajših in žanje uspeh za uspehom. Želeti bi bilo, da bi se mu izpolnila želja, da bi dosegel stalno lutkovno gledališče ter tako pripomogel, da bi se tudi lutke na Tržaškem ozemlju kvalitetno razvijale. Glasbene Malice v Trslu Te dni je izšla v založbi Glasbene Matice v Trstu zbirka 14 narodnih pesmi, ki jih je harmoniziraj znani tržaški glasbenik Franc Venturini. Ta izdaja ima namen, da nudi našim zborom čim prepro stejšo narodno pesem, da bi tako pesem naše ljudstvo vzljubilo in jo prepevalo ob vsaki priliki in lahko ob najmanjšem številu pevcev. Posebno velja to za mladino, ki rada poje, & pozna le osladne tržaške popevke. Ravno zaradi tega je harmonizacija teh narodnih pesmic' tako enostavna, da ne bo delala nobenih preglavic prav noie emu pevcu. To je bil cilj izdajateljev te male pesmarice, kateri bodo v kratkem sledile še druge. Prvih sedem pesmic je prirejenih za mešani zbor. Te so: «Pozimi pa rožice ne cveto», «Pomladanska», «Se davno mrači», «Vince najbolj. še- pijača», «Kako bom ljubila», «Tedaj pa zbogom dekle» jn «Moj očka ima konjča dva». Drugih sedem je za moški zbor, in sicer: «Ko so'fantje proti vasi šli», «Kod bova vandrala vandrovfek moj», «Al’ me boš kaj rada incela», «Od kod si d-ekle ti doma», «Ko pridem jaz k tebi ponoč», «O ja, o ja, oj dekle moja» in «Ej tobak je sladka travca». Note je vzorno napisal Srečko Zupan, a razmnožila je opalogra-fija Glasbene matice v Trstu. Knji. žica. je žepnega formata in ima lične platnice. Pesmarico dobite v knjigarni Stoka v Trstu v Ul. Milano in stane lir 100,— Pevski zbori pa naroče pesmarico direktno pri Glabeni matici v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 22 za polovično ceno. M. P. Jftilttt'iBtn It'iCHnilitš 12 ,'m vol* otliri* tl o movi no V začetku decembra je bila v mali dvorani Narodne galerije od. Prta spominska razstava osnutkov, risb in drugih manjših del slikarja Janeza Subica, v počastitev 10Q-letnice njegovega rojstva. Janez Šubic je poleg svojega brata Ju. rija najpomembnejši slovenski slikar preteklega stoletja. V prvi polovici decembra so v Ljubljani predvajali najnovejši Ulm jugoslovanske filmske proizvodnje «Rdeči cvet». Film, ki ga je izdelalo podjetje Avala film v Seogradu in pri katerem nastopajo izključno igralci Jugoslovanskega harodnega gledališča v Beogradu, Predstavlja kvaliteten dvig jugo-Govanskega filma, saj je nedvomno najboljši od do sedaj v Ju- goslaviji izdelanih umetniških fil. mov. *** Nedolgo tega je ljubljanska drama kot svojo četrto premiero v letošnji sezon j uprizorila Cankarjevo dramo «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». To odlično Cankarjevo farso je postavil na oder režiser Slavko Jan< ki je po osvoboditvi režiral vse Cankarjeve drame in ki je od vseh dosedanjih režiserjev najbolje uspel predstaviti Cankarjeve drame v vsej njihovi globoki resničnosti, Ker so pri predstavi sodelovali tudi naj. boljši igralci ljubljanske drame, je predstava doživela velik uspeh, Čeprav je uprizarjanje Cankarja še vedno problematično tudj za naše najboljše odre. Slovenska knjiga v preteklem letu Delovanje slovenskih knjižnih založb je bilo letos precej uspešno. Kljub težavam, ki so objektivnega značaja in ki bodo v novem letu že manjše, so leta 1950 slovenske knjižne založbe izdale vrsto novih knjig z vseh področij, med njimi nekatere fie posebne vrednosti, že kratek pregled dela naših osrednjih knjižnih založb pokaže velik uspeh. Po statističnih podatkih so osrednje knjižne založbe do 31. oktobra izdale skupno 183 del s 33.320 stranmi in v nakladi 1,091.602 izvodov. Slovenski knjižni zavod je Izdal 30 knjig. Cankarjeva založba 27 raznih del. Številčno največ je letos izdala Državna založbe Slovenije, ki Je postavila na knjižni trg. 94 knjig. Založba Mladinska knjiga pa je iz-so knjige izdale tudi druge ustanove, tako Slovenska akademija znanosti in umetnosti, založba Delavske enotnosti ter še druge kulturne ustanove. Točni podatki o tem, koliko novih knjig je izšlo v letu 1950, pa bodo znani šele v mesecu januarju. Ce sl samo na kratko ogledamo, katere knjige so letos izšle, dobimo razveseljivo sliko. Seveda ne more biti naš pregled popoln, kajti nemogoče -je omeniti vse tiske. Sicer pa nam že omemba zgolj najvaž. nejših del pove dovolj. Med izvirnimi deli domačih pesnikov moramo omeniti tri pesniške zbirke, Ade Skerlove: «Senca v srcu», Franceta Kosmača zbirko: «Kurent in smrt» ter Vide Tauferjeve; «Izbrane listo». Kvalitetnejše in številnejše so bile izdaje ponatisov pesmi domačih pesnikov. Naj omenimo samo peti zvezek Zupančičevega Zbranega dela, izdajo Grudnovih pesmi ter kritično izdajo Kettejevega dela. Dve miniaturni izdaji Zupančičevih in Prešernovih pesmi predstavljata vsekakor tudi lep prispevek našemu knjižnemu trgu. Prav posebej pa moramo omeniti Prešernove nemške pesmi v Župančičevem prevodu in v izdaji Slovenske akademijo znanosti in umetnosti. Pesniških zbirk je izšlo torej precej, òe pa prištejemo k omenjenim še izdajo Goethejevih pesmi v slovenskem prevodu in dve knjigi Puškinovega dela in še vrsto pesniških zbirk za mladino, potem smemo biti z letošnjo pesniško knjižno žetvijo zadovoljni. Prav isto velja tudi za izvirna prozna dela domačih pisateljev. Letos smo dobili Miška Kranjca «Pisarno», povest Juša Kozaka «Gašper Osat» in tri romane Mimi Malenškove. Pomembnejša je bila izdaja petih knjig izvirnih novel domačih pisateljev. Perda Godine, Milana Šege, Ignaca Koprivca, Janeza Gradišnika m Karla Grauelj-ška. 5 knjig rzvirnih novel pa predstavlja nedvomno lep prispevek k izvirni slovenski povojni literaturi. Zanimiv je tudi roman pisatelja Toneta Čufarja «Pod kladivom». Več je letos izšlo ponatisov. Druga knjiga Kersnikovega Zbranega dela, vojni roman Prežihovega Voranca «Doberdob», Milčinskega «Ptički brez gnezda», «Kontrolor škrobar» Lojza Kraigherja, to so samo glavna dela, ki so letos izšla v novih izdajah. Podroben prikaz letošnjih izdaj domačih pisateljev pa bi vseboval še vrsto drugih del, med njimi več mladinskih knjig. Tudi prevodov iz tujih književnosti ni mogoče našteti vseh. Zadošča naj, da v prikaz naše prevodne literature omenimo Gorkega roman v štirih knjigah: «Življenje Klima Samgina», Dickensovega «Oliverja Twista», drugo knjigo Izbranega dela Antona Čehova, Jacka Londona roman «železna peta». Odrskih del smo dobili manj. Od sodobnih domačih avtorjev jo izšla samo «Operacija» Mire Pucove, od starejših del pa Linhartova «županova Micka» in Smoletov «varh». Pa tudi tuji dramatiki so bili med letošnjimi izdajami slabo zastopani. Pač pa je bila zato bolj' bogata žetev politične literature, izdaja Leninovega Izbranega dela v štirih knjigah ter vrsta knjig s prevodi del klasikov marksizma predstavlja lep doprinos. Precej je izšlo tud» znanstvenih del. Med temi je bil letos gotovo najpomembnejši «Slovenski pravopis», čigar izdaja predstavlja 'Vsekakor dogodek na našem knjižnem trgu. Prav tako je tudi izdaja knjige Franceta Steleta: «Slovenski slikarji» močno pomembna. Razen teh pa je izšlo tudi več knjig medicinske literature, razprav, družbenega in političnega značaja ter več del s področja realnih ved. Prav tako smo lahko zadovoljni tudi z letošnjimi poljudno-znanstvenimi izdajami. Ta kratek pregled le najvažnejših knjig, ki so jih letos izdaie naše založbe, nam pove, da je bila letošnja knjižna žetev bogata. Dejstvo pa je, da danes le ni mogoče kupiti novih knjig v knjigarni, ker so knjige takoj po izidu razprodane. Ko bo rešeno tudi vprašanje pravilne razdelitve knjig, ko bodo naklade izdaj lahko bolj visoke in ko bodo naše založbe tudi v resnici izdale vse napovedane knjige, potem bomo z delom slovenskih knjižnih založb gotovo še bolj zadovoljni. • 1/loVG Itnlirjo Med novimi knjigami, ki smo jih dobili v decembru, je gotovo med najbolj pomembnimi prva knjiga Linhartovega Zbranega dela. Knjiga je izila v zbirki slovenskih klasikov pri Državni založbi Slovenije, ki obeta v novem letu pospešiti izdajanje zbra. nih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Antona Tomaža Linharta Zbrano delo bo izšlo v dveh knjigah, kot je Linhartovo slovstveno delo obsegalo dve področji, leposlovje in zgodovinopisje. Prva, pravkar izišla knjiga, je posvečena leposlovju in obsega dramatične spise, pesmi, prozo in korispon-denco. V knjigi sta torej Linhartovi slovenski igri «Zupanova Micka» in «Veseli dan ali Matiček se ženi», nemško pisana drama «Miss Jenny Love», nemške pesmi in pisma, kot dodatek pa Linhartov govor na prvi seji obnovljene ljubljanske akademije delovnih ljudi. Drama «Miss Jenny Love», pesmi in pisma so v knjigi priobčena v nemškem, oziroma v francoskem originalu in v slovenskem prevodu. Druga knjiga Linhartovega zbranega dela pa bo posvečena zgodovinopisju. Glede na to, da prinaša izdaja prvikrat slovstveno delo A. T. Linharta v celoti, je izdaja močno pomembna. Posebno vrednost dajejo knjigi temeljite opombe k tekstom in slovarček manj znanih besed, urednik Alfonz Gspan pa je skrbno priredil tudi besedilo, ki je kolikor mogoče natančno enako Linhartovemu jeziku, našemu knjižnemu jeziku iz druge polovice osemnajstega stoletja. Izdaja Linharta, ki zavzema med našimi pisatelji o-semnajstega stoletja eno najodličnejših mest in katerega dela že davno niso več dosegljiva našemu knjižnemu trgu, predstavlja lepo obogatitev knjižnice slovenskih klasikov. France Prešeren: Poezije. Miniaturna izdaja. V počastitev Prešernovega jubileja ob 150-letnici pesnikovega rojstva je slovenski knjižni zavod oskrbel novo izdajo Prešernovih pesmi, in to v miniaturi. Miniaturne izdaje slovenskih pesnikov so močno priljubljene, tako da je tudi po izdaji Prešernovih poezij vladalo veliko povpraševanje. v drobni knjižici, tiskam na biblijskem papirju v obsegu dobrih 250“lili strani so vse Prešernove pesmi ter še dve pesnikovi pismi. Odlično opremljena in vezana v usnje ali celo platno predstavlja nova miniaturna izdaja Prešernovih poezij lep dar vsem ljubiteljem Prešernove umetnosti. Slovenski knjižni zavod je izdal v zbirki Knjižnice slovenskega gledališča dramo Mire Pucove: Operacija, ki je pri uprizoritvi v ljubljanski drami letos spomladi doživela velik uspeh. Drama, ki predstavlja «dramo naše inteligence med sovražno okupacijo», obravnava zapleUjaje. ki nastejo v bolnišnici zaradi operacije Ilegalca, in je tako že po vsebini kot po napetih zapletljajih izredno zanimiva. Da bodo iahko tudi drugi odri segali po tem novem dramskem delu Mire Pucove, je izšla drama sedaj v knjigi, kateri je režiser Slavko Jan, ki je pripravil krstno predstavo v ljubljanski drami, dodal opombe, v katerih je podal podrobno oznako značajev ter še druge režiserske napotke. Založba Mladinska knjiga je našim najmlajšim ob koncu leta pripravila vrsto knjig. Tako Je v Pionirski knjižnici pred kratkim izšla knjiga, ki Jo bodo radi vzeli v roke ije samo pionirji, temveč tudi odrasli. To Je knjiga, iti Jo je pod naslovom Zgodbe o živalih napisal Milan Sega. Knjiga vsebuje šest povesti, v katerih opisuje pisatelj svoja srečanja z živalmi. Prisrčno in prepričljivo pisane zgodbe predstavljajo prispevek k naši mladinski literaturi In bodo prav gotovo mladim bralcem močno všeč. Lep dar naši mladini predstavlja nova izdaja Puškinove Pravljice o carju Saltanu v prevodu Otona Zupančiča. Izdaja velikega formata na odličnem papirju z večbarrvnimi polstranskimi ilustracijami in dvobarvnim tiskom bo nudila mladim bralcem in vsem ljubiteljem lepe knjige obilo užitka. SIRITE SLOVENSKO KiUllill L i u ds ki TEDNIK 12 tflmko đlupel KULTURNO SREDIŠČE SLOVENCEV Ljubljana je že dolgo pravo kulturno središče slovenskega naroda. 2e prva slovenska knjiga izvira iz Ljubljane, dasi sicer le posredno. Se večje središče kulturnega življenja predstavlja Ljubljana od prosvetljenslva dalje, dasi Je slovensko ozemlje tedaj razbito na posamezne dežele in je bila sama le skromno provincialno mestece, središče male Kranjske. Spomnimo se samo Zoisovega kroga, Vodnika, Linharta, Prešerna, naših pisateljev Jurčiča, Levstika in mlajših Murna, Cankarja, ki so vsi delovali v Ljubljani. Res, da so bili pogoji za ostale panoge umetniškega ustvarjanja, Za slikarsko, gledališko' in glasbeno umetnost doma tedaj sila težkj in so mnogi slovenski umetniki morali v tujino, toda kljub temu so tudi številni slikarji in glasbeniki delovali v Ljubljani ali pa vsaj Vzdrževali z njo iz tujine tesne stike. Po prvi svetovni vojni pa je Ljubljana postala res pravo središče našega naroda. Se toliko bolj se je kulturno življenje razvilo po drugi svetovni vojni, ko je bila z osvoboditvijo in prevzemom oblasti po ljudstvu, u-stvarjena možnost za njega vsestranski razinah. Da je Ljubljana res pravo žarišče vsega razvoja slovenske kulture, dokazujejo številne ustanove. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja slovenska znanstveno — umetniška ustano. va, Dasi je imela predhodnice, družbe znanstvenikov, že pred 250 leti, je vendar še mlada ustanova, ustanovljena tik Pred drugo svetovno vojno. Akademija ki združuje najpomembnejše slovenske znanstvenike in umetnike, ima predvsem nalogo z vsemi silami in sredstvi pospeševati razvoj znanosti in umetnosti. Zato proučuje Akademija naravna bogastva in proizvodne sile Slovenije in vse Jugoslavije, podpira znanstveno in umetniško delovanje, objavlja Izsledke raziskavanj in znanstvena dela, vzdržuje stike s sorodnimi znanstvenimi ustanovami po svetu, daje strokovna mnenja, rešuje znanstvene in umetniške probleme in vodi razvid znanstvenih in umetniških zavodov ter ustanov v Sloveniji. To so glavne naloge, ki jih Akademija rešuje predvsem v svojih inštitutih. Akademija ima danes vrsto inštitutov na čelu katerih stoje akademiki, člani akademije, ki so izbrani najboljši slovenski znanstveniki in umetniki vseh panog. Sedaj šteje akademija 26 rednih članov In dva častna člana, v po-semeznih inštitutih pa deluje še kakih sto vidnih znanstvenih delavcev. Delo Akademije je postalo posebno pomembno v zadnjem času, ko je bilo v vseh inštututih, komisijah in odborih notranje delo močno intenzlficirano. Razumljivo je zato, da so bili doseženi tudi veliki uspehi. Naj omenimo samo delo kmečkega inštituta, ki je raziskoval domače vrste premoga in v glavnem pripomogel, da je bilo rešeno vprašanje pnicKabiva- nja koksa iz domačega premoga In pridobivanje svetilnega plina. Uspeš no je bilo tudi delo fizikalnega inštituta, inštitut za slovenski jezik Pa je izdal Slovenski pravopis, ki predstavlja močno pomembno publikacijo. Uspešna so bila tudi arheološka raziskavanja sploh so vse ustanove Akademije opravile v zadnjih letih veliko pomembnega dela. SLOVENSKE VISOKE SOLE Slovenske visoke šole nimajo bogate tradicije, saj je ljubljanska uni verza praznovala lani komaj 30 letnico svojega obstoja. Kljub temu pa je univerza v tridesetih letih izšolala vrsto domačih strokovnjakov vseh panog, zdravnikov, inženirjev, profesorjev, pravnikov in drugih. Razen tega pa se je univerza v treh desetletjih tudi sama močno razvila, tako da je lanj postalo potrebno Izvesti popolno reorganizacijo visokega šolstva. Danes zato ne moremo več govoriti samo o slovenski univerzi, temveč o vrsti visokih šol, ki delujejo v Ljubljani. Vse te visoke šole imajo za vzgojo študentov ter za znanstveno delo veliko število najrazličnejših inštitutov, laboratorijev, seminarjev in knjižnic, v katerih deluje nekaj sto profesorjev, asistentov in drugih znanstvenih delavcev ter strokovnega pomožnega osebja. Ce upoštevamo še to, da štejejo slovenske visoke šole danes preko šest tisoč študentov, potem lahko vidimo, da predstavljajo danes močno zna stveno ustanovo. SLOVENSKA FILHARMONIJA Januarja 1948 je bila V Ljubljani ustanovljena Slovenska filharmoni. ja, ki predstavlja uresničitev dolgo-letnih teženj naših glasbenih delavcev in tvori obenem važen mejnik v razvoju slovenske glasbe. Filharmonija združuje najboljše slovenske glasbene umetnike ima lasten simfoničen orkester, lasten pevski zbor, ter lastne soliste s katerimi prireja glasbene prireditve po vsej Sloveniji. Druga naloga Filharmonije je populariziranje glasbene umetnosti in to razen s koncerti, tudi » publikacijami in predavanji. Slovenska filharmonija im« razen tega nalogo oteti pozabi glasbene umetnine domačih skladateljev, In to z izvajanjem teli del na koncertih, Končno ima Filharmonija tudi namen skrbeti za natisk skladb domačih komponistov ter dajati pobudo za proučevanje domače glasbene zgodovine UMETNIŠKE AKADEMIJE Ljudska oblast nove Jugoslavije posveča veliko skrb tudi umetnosti. O tem nam priča razmah naših gledališč, razvoj slovenskega filma, zla sti pa skrb za vzgojo umetniškega naraščaja. Po osvoboditvi so pričele delovati v Ljubljani tri umetniške akademije: Akademija za glasbo, Akademija upodabljajočih umetnosti in Akademija za igralsko umet nosi; vse tri praznujejo sedaj petletnico svojega uspešnega dela, z NARODNA GALERIJA V PROSTORI« BIVŠEGA NARODNEGA DOMA izjemo prve, ki je bila ustanovljena že tik pred vojno. Akademija upodabljajočih umetnosti je visoka šola za slikarsko, kiparsko in druge Ukovno-umet-nostne panoge. Njen namen je vzgo jitt tehnično in umetniško dovršene slikarje, kiparje in grafike in obenem izobraziti dovoljno število kvalificiranih profesorjev slikarstva za srednje in strokovne šole. Akademija za igralsko umetnost ima namen poiskati mlade igralske talente in jih izšolati v dobre igralce, režiserje, scenografe in druge gledališke delavce. Akademija, ki je bila ustanovljena kot prva v Jugoslaviji, ima danes že lepo število slušateljev, ki se šolajo na oddelku za dramsko igro za bodoče poklicne igralce, na oddelku za dra-matologijo za dramaturge, na oddelku za režijo pa za režiserje. Razen tega pa vzgaja Akademija tudi gledališke scenografe in gledališke delavce za podeželske ljudsko prosvetne odre. Akademija za glasbo vzgoja glasbenike in to glasbene umetnike ter glasbene pedagoge za poučevanje glasbe na srednjih šolah. Akademija ima pod svojo upravo tudi srednjo glasbeno šolo, tako da je študij na njej omogočen le tistim, ki kažejo naj večjo nadarjenost za glasbo; pri tem veljajo za sprejem v Akademijo precej strogi kriteriji, NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Pri univerzitetnem štu.diju :n vsakem znanstvenem delu je nuj. no potrebna tudi knjižnica. Tudi slovenska univerza ima lastno knjižnico, katere zgodovina se pričenja že leta 1774, ko je tedanja državna oblast prevzela knjižnico razpušče. nega jezuitskega reda- Pozneje je bila knjižnica v sklopu gimnazije-liceja, leta 1938 pa je postala sestavni del univerze in dobila sedanji naziv. Univerzitetna knjižnica je nameščena v veliki, najmoder-neje urejeni stavbi, opremljeni z vsemi tehničnimi pridiobitvami, ki jih zahteva sodobno knjižničarstvo. Celotna knjižnica ima danes preko 450.000 knjig jn je po velikosti tretja v državi. Vsebuje veliko dragocenih knjig, med njimi okoli 500 in-kJinabul, prve slovenske protestant ske knjige, razen tega pa so v njej knjižnice številnih naših znanstve-nikov, tako Kopitarja, Miklošiča in drugih. Posebno dragocenost predstavljajo rokopisi skoro vseh naših pesnikov in pisateljev. Tudi poseben oddelek Za narodno-osvobod lini tisk branj številne redkosti. NARODNA GALERIJA predstavlja stalno zbirko likovnih umetnin vseh slovenskih umetnikov od 14. stoletja dalje pa do konca impresionizma. Razen zbiranja in stalne razstav^ slovenske umetnosti vseh dob, pa ima Narodna galerija še druge naloge, tako prirejati razstave, zbirati najrazličnejše umetnostno gradivo in popularizirati li- kovno umetnost a prirejanjem razstav, izdajanjem publikacij, predavanji in še drugače. Narodna galerija je bila ustanovljena ob koncu prve svetovne vojne, ob desetletnici obstoja pa s® je preselila v prostore Narodnega doma, kjer je še sedaj. Narodna galerija ima odlično urejene zbirke, v katerih so s številnimi deli zastopani skoro vsi slovenski likovni umetniki, slikarji, grafiki od prvih začetkov pa do konca 19. stoletja. Zbirke umetnin Narodne galerije so se povečale precej tudi Po osvoboditvi in prav pred kratkim sta Lili odprti dve novi sobi z zbirkami slovenske srednjeveške umetnosti. MODERNA GALERIJA je ustanova, sorodna Narodni galeriji, iz katere se je tudi razvila in se od nje odtočila po osvoboditvi. Za realizacijo zamisli Modeme ga» lerije je vedno primanjkovalo denarnih sredstev in šele tik pred vojno je bila omogočena zidava poslopja za galerijo. Notranje dograjena, opremljena jn izročena pravemu namenu pa je bila stavba Moderne galarije šele Po osvoboditvi. Danes predstavlja Modem* galerija stalno razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti, raze« tega pa je njega naloga, da z razstavami seznanja slovensko javnost z umetnostjo jugoslovanskih in tujih narodov. SLOVENSKA MATICA je poleg Mohorjeve družbe najstarejša slovenska knjižna založba. Ustanovljena }e bila že leta 1883 kot ustanova, ki naj bi z izdajanjem najrazličnejših knjig pomagala prebujati narodno zavednost Slovencev in pospeševati razvoj slovenske kulture. Slovenska Matica je to svojo nalogo uspešno izpolnjevala in več desetletij predstavljala osrednje žarišče slovenske kulture. Po prvi svetovni vojni Je Slovenska Matica prevzela nove naloge ter se omejila na izdajanje knjig. Med okupacijo je s svojim delom povsem prenehala, pa tudi po osvo-boditvi se delo ni moglo prav razviti. Letos jeseni je Slovenska Ma. tica dobila nov odbor, ki bo storil vse, da bo v novem letu tudi ta na. ša najstarejša kulturna ustanova obnovila svoje delovanje. DRUGE KULTURNE USTANOVE Ljubljana Ima razen navedenih še vrsto drugih pomembnih kultur, nih ustanov tako Narodni etnografski in prirodoslovni muzej. Mestni muzej, Muzej narodne osvoboditve tei- več znanstvenih Inštitutov za reševanje najrazličnejših vprašanj v zvezi z gospodarsko izgradnjo Jugoslavije. Opisovanje vseh pa bi nas zavedlo predaleč. IAKO JE “SVETEM.. BILO V LETU 1950 (Nadaljevanje s 9. strani) da ni imela prav zaradi tega prav lako važne besede, kot največje sile in Indija. Imela je veliko vlogo pri jačanju sistema kolektivne varnosti v akciji OZN Za preprečenje vojn. To zlasti z resolucijo «o dolžnostih držav y primeru sovražnosti». Siama Jugoslavije Ne da bi razpravljali o detajlih, ki ocenjujejo predlog kot resnični predlog nove Jugoslavije za ohranitev miru v svetu, moramo vendar podčrtati značilno dejstvo: zgodovina do sedaj še ne pozna mednarodnega dokumenta, ki tako ostro obsoja vojno, kot je to primer pri jugoslovanski resoluciji. Jasneje kot v kateri koli mednarodni odločitvi, je rečeno v tej resoluciji, da so k sili, orožju In vojni ne sme pristopiti razen v splošnem interesu, prepoveduje pa se vojna proti teritorialni integriteti in politični samostojnosti kateri koli države. V vseh komitejih je imela FLRJ veliko besedo pri sprejemu odlokov, ki so težili k pravičnejšemu in de-mokratičnejšemu reševanju mednarodnih problemov. Stališče Jugoslavije se je pokazalo kot realno in dosledno pri jačanju mednarodnega sodelovanja preko OZN, v interesu miru in preprečevanja vojn. Stališča sovjetske zveze Tega pa ne moremo trditi za vlado ZSSR, Ni se hotela pridružiti skupni obsodbi napada in je širila samo propagandne fraze. Isto je bi. lo tudi gleda prepovedi uporabe atomske bombe. Slišali gmo veliko demagoških parol o «neodvisnosti, enakopravnosti in sodelovanju», ki jih ZSSR ne uporablja v svojih odnosih z drugimi državami. Višinski je govoril, da ZSSR ved. no spoštuje mednarodne sporazume. Nastopil je proti gospodarski diskriminaciji y Južni Afriki (da ne bi omenili diskriminacije V ZSSR proti neruskim narodom. Tudi v razpravljanjih 0 nuernberškib principih obsodbe vojnih zločince* in še manj v tistih 0 genocidu ni Imela sovjetska delegacija jasnejšega stališča. Glede Eritreje, Libije in Jeruzalema je sovjetska delegacija Po večkrat menjala svoje stališče Po potrebah svoje ekspunzio-nislične politike. Kljub številnim resolucijam, predlogom, diplomatskim akcijam in gostobesednim razpravam pa tudi opozorilom na posledice nepremišljenih dejanj, kj sta jih glede korejskega vprašanja podali posebno delegaciji Indije in Jugoslavije, j® ostalo korejsko vprašanje še vedno odprto in ga še vedno prepuščajo sreči na bojišču, namesto da bi skrbeli za čimprejšnjo mirno rešitev. Maršal Tdo je nekaj mesece* pred korejskim sporom dejal n3' slednje: «Kdor Je iskreno za mirta bo šel preko vseh malenkosti }n se bo z vsemi silami zavzel za m ir. Treba je najprej rešiti v miru on3 vprašanja, ki ustvarjajo napetost V svetu, treba je odstraniti vzroke, k» vodijo do vojne. Hitro je treba n*®" straniti one elemente v odnosi*1 med državami, kj stalno vodijo do še večje medsebojne napetosti!» Le tako bo mogoče presekati go** dijski vozel današnjega težkega P0* ložaja v svetu, ». MJDtKi TEDNIK Stran naših kmetovalcev 13 imuiJEnrusT zemlje Zemlja se utrudi, ako slede isti pridelki na isti zemlji vsako leto oli pa v zelo kratkih presledkih. Razni živalski in rastlinski zajedavci se tako razmnože, da. se pridelek \ne more razviti. Tako na primer nam kakšno leto krompir itelo gnije. Sicer je. gniloba krompirja odvisna od različnih činiteljev, a prav gotovo tudi od tega, da pride krompir v isto zemljo v zelo kratkem presledku. Ker nimajo mnogi kmetovalci navade da bi uničevali z ognjem ves gnili krompir, temveč ga puste na njivi ali na gnoju, zato se tudi- gniloba širi in jo bomo zelo težko zatrli, ako ne bomo ravnali drugače. «Utrujenost» opažamo posebno mnogokrat na vrtu. Vrtnarstvo nam daje v splošnem vsako leto več pridelkov na istem koščku Zemlje. Ker se pa naši vrtnarji bainjo le z nekaterimi pridelki, je umevno, da pride na isto gredo v kratkih presledkih isti pridelek. Ako tako ravnamo — ker skoraj drugače ni mogoče — se zemlja za določene pridelke utrudi, noče jih roditi. Kako temu odpomoči? Predvsem 3 kolobarjenjem, kar pomeni, da ne pustimo več let istega pridelka na isti zemlji. Ako Pa imamo malo zemlje, je kolobarjenje zelo težko, ker pridelek moramo imeti, sicer ni dohodkov. Tu pa tam lahko kakšno leto en pridelek popolnoma opustimo, a to je'/ tudi le redko in težko mogoče, zaradi Česar biòramo ukreni- ODIAVA, Vsi zainteresiram Kmetovalci, ki so vložili prošnjo in ki mislijo terjati izplaCilo vojne škode za kmečke premičnine, naj dostavijo na finančno intendanco v Trstu legalizirano občinsko potrdilo, v katerem naj bo navedeno, da ima kmetovalec nujno potrebo denarja za nadomestilo omenjenih izgubljenih premičnin. Kmečka Zveza ti kaj drugega, da kolikor mogoče onemogočimo utrujenost. Jeseni prekopajmo ali preorjimo vrtno zemljo ter jo pustimo ležati v grudah, tako da imata med grude dostop zrak in mraz. Ako bi vsi naši vrtnarji tako ravnali, bi imeli lah. ko mnogo boljše uspehe. PERUTNINSKE BOLEZNI V zadnjem času sta se pojavili na Tržaškem ozemlju in menda tudi v krajih, ki na to ozemlje mejijo, dve perutninski kužni bolezni, in sicer perutninska kolera in perutninska difterija ozirotna perutninske osepì niče. Bolezni Se hitro širita in bovi-zročata veliko škodo kokošerejčem: Te bolezni bomo tukaj na kratko opisali tako, da jih bo lahko vsak pravočasno spoznal in ukrenil vse potrebno, da se ne razširijo tudi med njegovo perutnino. PERUTNINSKA KOLERA To je zelo huda kužna bolezen perutnine, ki jo povzroča mikrob «bac-terium avisepticum». Razširjena je več ali manj po vseh predelih sveta. Napada v prvi vrsti kokoši, potem pa race, gosi in vse vrste domačih in divjih ptic. Odporna sila mikroba ni velika, ker ga v nekaj dneh uniči svetloba in v zelo kratkem času vročina in navadna razkuževalna sred-stvač medtem ko v gnoju ostane virulenten tri mesece. ivali se navadno okužijo s krmo, ki je bila onesnažena z odpadki bolne perutnine. V kurnik prinesejo bolezen kupljene, na videz še zdrave živali, divje ptice ali pa človek na obleki ali čevljih. Dogodi se včasih, da se kolera pojavi tudi sama tj.. da iz neznanih vzrokov postanejo naenkrat virulentne bakterije, ki so v živalskem telesu in ki so do tistega časa bili popolnoma neškodljivi. Inkubacija, tj. čas med okužitvijo-in pojavom bolezni traja eden do /štiri ali pa tudi do deve# dni. Bolezen se pojavlja v zelo hudi, v hudi in pa v kronični obliki. Pri zelo hudi obliki, in ta se je ravno letos pojavila pri nas, poginejo živali ne da bi kazale kakršnekoli predhodne znake bolezni. Navadno še zvečer veselo skačejo in žro, zjutraj pa jih najdemo poginjene v kurniku. Pri hudi obliki bolehajo živali od l do 3 dni. Ne premaknejo se, so klavrne z naježenim perjem in spuščenimi perutnicami, ne žrejo in imajo zvišano temperaturo. Proti koncu bolezni se pojavi sluzava ali pa tudi krvava griža, večja žeja in včasih bruhanje. Greben in podbradek postaneta modrikaste barve, dihanje pa je pospešeno. Pred poginom se lahko pojavijo tudi krči. Pri kronični obliki perutninske kolere so znaki nestalni in raznolični, živahnost je zmanjšana, javijo se težkoče pri dihanju, driska in vročina, poedini sklepi pa lahko otečejo. Včasih tudi odmrejo mali deli gre- bena ali podbradka. Za ugotovitev kolere je značilno, da obolijo vse vrste perutnine in da se povzročitelji najdejo pod mikroskopom (pri kokošji kugi obolijo samo kokoši in včasih purani in mikroskopski pregled je negativen). Od obolelih živali jih 80-90% pogine. Pri razteleševanju bolnih in poginulih živali se najdejo vnetja in male pikčaste krvavitve v črevih kakor tudi na zunanjem delu srca ter nekaj motne tekočine nabrana v osrčju. Na jetrih se opazijo mala nekrotična ognjišča. Pri hitrem poginu se mongokrat ne najdejo te spremembe ali pa samo delno. Najučinkovitejše in edino gotovo sredstvo proti perutninski koleri je serum, če se pravočasno uporabi. Vbrizga se pod kožo ali pa v prsne mišice. Količna je odvisna od učinkovitosti seruma in jo odreja institut, ki je zdravilo pripravil. Vsa druga sredstva (1<& kreolin, 2% kar-bolna kislina, tanin itd.) so zelo dvomljive vrednosti. Pobijanje bolezni. Vsa zdrava perutnina naj se odstrani od bolne. Najbolje je, da se vse živali razdelijo na male skupine. Dnevno moramo odstraniti blato in prostore razkužiti. Kot pitna voda naj se uporablja 1% kreolinove raztopine. Priporoča se NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika M. L. iz Boljunca: Kadar ležim, mi začne srce nenadoma močneje biti. Udarci so glasnejši in daljši; pri tem čutim v prsih nekako nemo bolečino ,ki preide, čim se nekoliko dvignem, Ali je to znak kake srčne bolezni? In je mogoče ozdraviti? Prosim vas da mi svetu, iete. Ker sem' velik ljubitelj slpi-nistike in smučanja bi rad vedel, če mi morda plezanje in smučanje škodi. Sem tudi zelo nervozen.. Odgovor: Samo zdravniški pregled vam lahko da točen odgovor. Sodeč po vašem kratkem opisu, bi to lahko bili znaki srčne nervoznosti in y tem primeru se vam ni treba odpovedati priljubljenemu športu. Zdravniško zagotovilo vas bo pomirilo in dobro vplivalo tudi na vaše srčne motnje. N. Z. iz Trsta: Vsako pomlad in jesen se mj ob obeh nosnicah na. pravi nekak lišaj, ki ga ne morem odstraniti. Koža je Pri tem nekoliko vneta in rdečkasta kakor da hi imela nahod. Umivam se< z milom in vodo. Prosim Vas za nasvet. Odgovor: Vaš lišaj ob nosnicah je gotovo anafilatičnega značaja. Uporabljajte zelo malo vode in prav nič mila! Za take bolezni sq pa tudi zdravila, ki vam jih bo predpisal zdravnik. dp, <5 Za gospodinjo in dom SE VEDNO SO ZA SMUČANJE NAJLEPSE VOLNENE JOPICE Z VPLETENIM DRUGOBARV-NIM VZORCEM Ce si plavolaska, si lase večkrat operi z rumenjakom, ki si mu dodala nekaj kapljic ruma in žličko ooraKsa. o to mešanico si acoro natri lasišče, potem pa lase večkrat in temeljito oplakni v. vodi. Pri zadnjem splakovanju dodaj vodi kakor običajno nekoliko kisa ali limoninega soka. Kaj boš postregla na Silvestrovo? OBLOŽENI KRUHKI IZ BELE MOKE 1< Namaži kruhek z marelično marmelado ter okrasi s koščki čokolade in vloženimi češnjami; 2. namaži s čajnim maslom, okrasi s tankimi sirovimi rezinami, povrhu Pa potresi z zdrobljenim rumenjakom trdo kuhanega jajca; OBLOŽENI KRUHKI IZ PREPEČENCA L Namaži s čajnim maslom, poljubno marmelado in okrasi z narezanimi mandeljni; 2. namaži s čajnim maslom, na sredo daj v tanke kolobarčke narezano jetrno pašteto, okoli pa okrasi z mehkimi in belorumenimi listič! osrčja zimske solate; OBLOŽENI KRUHKI IZ RŽENE MOKE 1. Dobro zmešaj enaka dela čajnega masla in sardelne paštete in namaži s to mešanico kruhek ter 0-krasi s kupčki čajnega masla; 2. namaži z maslom, naloži po vrhu koščke tuna in po njih kapre; 3. namaži z maslom, okrasi s črnimi olivami, ki si jih vsako posebej ovila z osoljeno sardelo, vmes daj kisle kumarice; 4. namaži s čajnim maslom, pokrij Ves kruhek z rezino kuhane gnjati, na sredo pa položi vloženo gobico ali kumarico. ČOKOLADNE KROGLICE Daj v posodo 5 dkg sladkorja in 15 dkg čokolade in raztopi nad soparo. Vmešaj nato žličko močne prave kave, 7,5 dkg drobno sesekljanih mandeljnov in sneg 1 beljaka. Dobro premešaj — potem pa pusti počivati 1 uro na hladnem. Ohlajeno testo zajemaj z žličko, izoblikuj kro-glice, povaljaj jih najprej v sladkornem prahu, nato pa v kakau. Pusti, da se na zraku posuše (celo noči), nakar jih daj v papirnate čašice. SADNA MEŠANICA S KREMO Nakupi različnega sadja (dve do tri banane, 3 jabolka, 2 pomaranči nekaj dateljnov, itd.) ter ga nareži na kocke ali rezine (pomaranč seveda ne boš rezala, ampak jih boš samo razdelila na krhlje!); pripravi potem običajno kremo iz 1 jajca, sladkorja, mleka, žličke moke in pusti, da se nekoliko ohladi. Sadje lepo razlož! v široke kozarce ali krožnike za kompot in vlij po vrhu komaj mlačno kremo, kt se mora potem dodobra strditi, Da Izboljšaš okus, kani y sadje nekaj kapljic ruma, Zdravilne rastline (Nadaljevanje in konec) Včasih so zdravili in ponekod še dandanes zdravijo s koprivami še prav p srednjeveško revmatizem in razne ohromitve. Bolnika so slekli do golega in nato po ubogem bolnem nagcu mlatili s koprivami Hromci in revmatiki so baje skakali in ozdrave, li. Zelo nežen način zdravljenja to ravno ni, se je pa menda obnesel, kot vedo povedati stara pisanja. Se sam mojster Knaj'P se navdušuje za ta način zdravljenja s koprivami. Gotovo je, da pri tem mlatenju po koži z žarečimi koprivami pride na površje pod kožo večja količina krvi, napravijo se tudi mehurji) ki imajo v sebi serum; v kožo, v kri in v serum pa pridejo iz koprive posebne žgoče snovi. Mogoče pa je le medsebojna zveza in so to neke preproste zelo učinkovite injekcije. Tudi to še čaka znanost, da reče svojo modro besedo. Toda, pravijo, da so koprive zlata vredne tudi za prebavila in da more- ZDRAV DOJENČEK Z NAPETIMI LIČKI IN SMEJOČIMI SE OČKI JE V PONOS VSAKI MLADI MAMICI jo s časom ozdraviti tudi želodčne in črevesne čire. Dandanes so začeli uporabljati kot zdravilo zeleno barvilo, ki je v zelenih rastlinah. Saj to ni nič novega. Vsi vemo, kako si želimo zelene hrane, predvsem svežih solat. Ni to samo zaradi vitaminov, kaj še telo si želi in tudi potrebuje one čudovite zelene snovi, od katere je odvisno prav vse življenje na naši zemlji. To zeleno barvilo je klorofil. To je čudovita snov; je gospodar naše zemlje, kajti prav vsa hrana na naši zemlji naredi klorofil. Sodobni zdravniki so začeli v raznih boleznih dajati bolnikom to zeleno barvilo klorofil. In da ga dado čim več naenkrat, ga dajo v tabletah. Vse zelene rastline vsebujejo klorofil, toda zdravniki so se odločili, da dobivajo ta klorofil iz kopriv. Velika bodočnost še čaka koprive. Priporočajo ta klorofil otrokom, ki jih umetno hranijo; pripročajo ga ra- letaj hitičnim otrokom, posebno onim, ki jih obsevajo z umetnimi žarki. Se bi se dalo pisati o koprivi in to še zelo mnogo. Omenil bi še, da jedo ljudje koprive kot špinačo; so zelo dobre, zdrave in poceni. V času lakot ko ljudje začno jesti tudi travo in lubje z dreves, pojedo najprej koprive. Narava človeka sama vleče h koprivam. In če omenimo še, da dobivajo iz ko-privinih stebel tudi vlakna za tkanine, sem menda povedal več kot do-volj.. T. p. Za Silvestrovo Letos si se namenila, da počakaš novo leto doma. Povabila si za Silvestrovo tudi nekaj najožjih znancev. Mlada gospodinja si še. in prvič gostiš, zato si vsa nervozna in v zadregi kako in kaj pripraviti, da bo kar najlepše in — ne predrago. Privleči moraš na dan pač vse smje mlade gospodinjske sposobnosti in vrline, odstraniti nemir in zadrego in videla boš, da boš svojim gostom pripravila veder Silvestrov večer! Predvsem moraš vedeti, da. je za dobro voljo na Silvestrovo neizbežno potrebno nekaj steklenic penečega se vina, seveda Pa nn nujno potrebno, da je to najdražji šampanjec! če si s povabljenci v prijateljskih odnosih, se lahko z njimi domeniš, da oni poskrbe za pijačo, ti Pa za jedačo! Bolj kakor slaščice, bodo gostom teknili lepo obloženi kruhki. Danes smo jih objaviti precejšnje število, od najskromnejših do nekoliko dražjih, ti pa s svojo domišljijo lahko še kaj dodaš ali spremeniš. Pazi le, da bodo sveži, zato jih, do prihoda gostov hrani na hladnem. Kruhke razpostavi po večjem, primernem krožnilcu, okrasi jih vmes tudi z zelenimi vejicami peteršilja; krožnike s kruhki postavi na lepo pogrnjeno mizo h krožnikom s slaščicami. Na isto mizo postavi steklenice vijia, kozarce, jedilni pribor, male krožnike in papirnate prtičke. Tako si bodo gostje sami postregli, kar vzbuja v družbi prijetno domačnost in sproščenost. Na posebni mizici imej že pripravljen čajni pribor z žličkami, steklenico ruma, konjaka ali limonami in sladkorjem. Za kadilce pa poskrbi za vsak primer nekaj zavitkov cigareti Obleci »e preprosto in okusno, bodi nasmejana, prijazna ter nevsiljiva in dobro razpoloženje gostov bo ob polnoči na višku! Mnogo zabave, veselja in — srečno novo namakati zrn%% ki služi za krmo, nekaj časa v isti raztopini. V ogroženih krajih se morajo živali zaščitno cepiti. Tako cepljenje obvaruje živali pred boleznijo 3-4 mesece. Dobro prekuhano meso zaklanih bolnih živali je uitno. Vsi notranji organi naj se uničijo. PERUTNINSKA DIFTERIJA IN PERUTNINSKE OSEPNICE Povzročitelj difterije Je kužilo, ki je zelo odporno proti zunanjim vplivom. Na soncu„ mrazu ali suhem prostoru vzdrži do 15 mesecev, medtem ko ga razkuževalna sredstva kmalu uničijo. in sicer na sluznicah kot difterija in na koži kot osepnice. Nalezljiva je v prvi vrsti za kokoši in golobe, potem pa za drugo perutnino. Posebno sprejemljive so kokoši žlahtnih pasem in piščanci. Perutnina se okuži po prebavnih in dihalnih organih kakor tudi neposredno skozi nepoškodovano kožo. Bolezen navadno prinesejo v hišo nakupljene živali, ki so šele v inkubaciji ali pa so bolezen že prebolele in še vedno izločujejo kužilo. Inkubacija traja 3-8 dni. Znaki bolezni se pojavijo samo na sluznicah ali samo na koži kakor tudi na obeh skupaj. Pri difteriji se pojavi najprej obilnejši izcedek iz kljuna, nato se opazijo na sluznici tenke rumenkaste obloge, ki rastejo počasi, drugič pa tako velike, da žival ne more zapirati niti kljuna, da težko diha in da ne more niti požirati. V podočni kostni votlini se nabere všasih toliko gnoja, da oteklina izpodrine tudi oko iz svojega normalnega položaja. Pri vseh teh znakih pa splošno zdravstveno stanje ni hudo. Slab znak je, če se vsemu gornjemu pridruži še griža. Potek bolezni je tako počasen, da živali ozdravijo šele tekom enega meseca, če prej ne poginejo. Pri osepnicah, t.j. pri kožni obliki bolezni, se pokažejo vedno spremembe na glavi, grebenu in podbradku. Najprej se pojavijo mali izrastki, ki dosežejo velikost grahovega zrna. Pri mili obliki bolezni se še mali izrastki zmanjšajo in posušijo. Po približno enem tednu postanejo ti izrastki temne barve, potem se posušijo in odpadejo. Perutninske osei>* niče navadno ozdravijo v 3-4 tednih brez večjih izgub. V nekaterih primerih oboli perutnina skupno na kožnati in sluznati obliki bolezni. Potek je tedaj hujši. Specifično zdravilo proti difteriji hi znano. Pri sluznati obliki se obloge s silo odstranijo, nastale ranice pa namažejo z mešanico jodove tinkture in glicerina (1:1) ali pa z drugim podobnim sredstvom. Oteklina podo-česne kostne votline se prereže in izprazni. Proti griži se uporablja tanin. Osepnice navadno same ozdravijo Bolezni se obvaruje tako, da se živali zaščitno cepijo. Podvzeti se seveda morajo vsi ukrepi, da se bolezen ne razširi. Perutninska difterija ni v zvezi z istoimensko človeško boleznijo in se zato dobro prekuhano meso bolnih živali lahko uživa. 14 LiuDtKi TEDNIK Film • šah • uganke NESMRTNA PARTIJA Dosedaj smo objavljali veiinoma partije modernih šahovskih mojstrov, katerih igra je grajena po načelih in principih najnovejše šahovske teorije. Danes pa nočem prikazati Sah, kakršnega so najboljši šahovski mojstri igrali pred 100 leti. Partije so bile silno burne, polne učinkovitih kombinacij in peripetij. Se danes jih z največjim zadovoljstvom in občudovanjem igrajo. Imele so pa tudi polno napak, vendar igralce ne smemo grajati, saj takrat šahovske teorije še niso obvladali v toliki meri, kot jo danes poznamo in zato sò napake ra. zumljive. Najmočnejši mojster tedanje dobe Andersen je odigral v Londonu 1. 1851 prekrasno partijo, ki je znana pod imenom «nesmrtna partija». Kraljev kombinat Beli: Audersseo Croi: Kìeseritzky 1. e2—e4, e7—e5; 2. 12—14. e5—14:; 3. Lfl—c4, Dd8—h4+; 4. Kel—fl, b7—b5 Ta protigambit ne smemo kritizirati. Poteza ima namen razviti lovca na b7 od koder bo pritiskal na središče. Ze v prvih potezah vidimo, da hočeta oba igralca pričela čimprej z napadom. Zato žrtvujeta kmeta, da si odpre linije in diagonale za figure ter da d ag drugega zadržujeta z vzema-njem «meta, ker s tem izgubljata dragocen, čas, ki bi ga sicer porabila za nagli razvoj figur. 3. Lo4—b5:, Sg8—f6. , Poteza ni logična. Saj je črni vendar žrtvoval kmeta zato, da si razvije lovca na b7. Ze v naslednji potezi je menjal plan. 6. Sgl—f3, Dh4—h6. Dama se je umaknila na slabo mesto. Lovec na cl jo bo kmalu napadel. Mnogo boljše je biio Dh5. 7. d2—d3, Sf6~h5. Tu šele vidimo smisel poteze Dh6. Crni grozi s Sg3+ osvojiti kvaliteto. Samo zaradi te grožnje je črni postavil damo in skakača na polja, kjer nimata kaj iskati. Tako so nekdaj igrali veliki mojstri. Poteza črnega sliči na igro kavarniških igralcev. Ali tak je bil stil igre pred 100 leti, 8, Sf3—h4, Dh6—g5; 9. Sh4—f5, c7—c6. Torej na kraljevem krilu je črni propadel. Zato pričenja z igro na damskem krilu. Na g6 bi beli igral 10. h4 Df6 11. Df3 s težko igro za oba igralca. 10. g2—g4, Sh5—f6; 11. Thl—gl!, ------. Ze v začetni fazi igre doživljamo številne žrtve in silovite napade. Nasprotno pa današnji mojstri mirno brez večjih zapletov gradijo pozicije, zato pač niso njih igre za oko tako KRONIKA Vse kaže, da bo Orson Welles dokončal svoj film, «Otello», ki ga je že večkrat prekinil, v Italiji. Kakor poročajo, bodo zadnje scene, ki so jih snemali pred dvema letoma v Benetkah z Leo Padovani in nadalje v Parizu s Suzanne Cloutier, zdaj dokončno izdelali v Peruggi. * * «i V Sovjetsko zvezo bodo poslali Francozi nekaj svojih filmov, tako «Fantastično simfonijo», «Antoine et Antoinette», «Gospodična se za-baba», «Enajsta šola», «Praznik», «Clochemerle», itd. *4: S Komedijo («Fantazmi», ki jj je avtor Eduardo De Filippo, bodo priredili za film. Pri filmu bo sodeloval tudi komik Totò. * * * V Hollywoodu pripravljajo film «Cyrano de Bergerac» po istoimenski drami Edmonda Rostanda. 4= * * De Santis bo režiral v letu 1951 nov film «Naš vsakdanji kruh». Zanimivo pri tem je, da bodo film snemali v Kalabriji z igralci med- privlačne kot partije mojstrov iz romantične šahovske dobe. 11, ---------, c6—b5:; 12. h2—h4, Dg5—g6; 13. h4— h5, Dg6—g5; 14. Ddl—f3, Sf6—g8; 15. Lel—14:, Dg5—16. Beli je žrtvoval figuro za napad na slabo razvito črno pozicijo. Dama na 16 nima dobrega mesta. Beli jo bo kmalu zopet napadel. Na d8, kjer bi bila na varnem pa jo črni ni hotel umakniti. Vse figure hi imel zopet na svojem prvotnem mestu. Stan igralci pa za obrambo niso imeli smisla. Ljubili so napad. Dama s polja 16 napada kmeta b2. 16. Sbl—c3, Lf8—c5. Sedaj je bil že zadnji čas, da črni razvije lovca na b7. Zopet črni napada brez pravega premisleka. Kaj ne vidi, da ga beli s témpom napade po (J3—d4 in da s 18. Sc3—d5 prav lahko dobi partijo? 17. Sc3—d5? Nerazumljiva poteza. Vidimo, da tudi veliki Anderssen ni dosleden v napadu, ker nasprotnik sedaj zopet zadiha. V nadaljnem poteku partije pa moramo občudovati njegove sijajne kombinatorne sposobnosti; 17. ----, Df6—b2:; 18. Lf4—d6i! Db2—al:+; 19. Kfl—e2, Lc5—gl:? Crni jemlje kar vidi. Ne zaveda pa se, da je njegov kralj v nevarnosti. Sedaj vrže iz Igre še tega za obrambo važnega lovca. Vprašanje Je kaj bi beli po 19. -----, Db2 igral? 20. e4—e5! PRIZOR IZ NONEGA SLOVENSKEGA UMETNIŠKEGA «SE BO POMLAD» FILMA Diagonalno kritje točke g7 po dami je presekano. 20. ----, Sb8—a6; 21. Sf 5—g7:+, Ke8—d8; 22. Df3—f6+!!, Sg8—f6:; 23. Ld6—e7 mat. Tako so nekdaj igrali veliki šahisti: živahno in pogumno. Ni čuda, da sta oba igralca grešila. Pred 100 leti šah še ni poznal raznih sistemov igre niti utrjenih pravil, zato ne smemo omalovaževati napak obeh nasprotnikov. Nesmrtna lepota partije se izraža v fantastičnih domislekih velikega An-derssena. Ing. SIKOSEK BORIS. narodnega slovesa, in sicer z Italijani, Amerikanci in Francozi, Tako bodo nastopili Amadeo Nazzart. Simone Signoret in Luise Rainer. » 1» * V Parizu bodo za televizijsko oddajo izdelali film «Trije mušketirji» po istoimenskem Dumasovem romanu. Tele-production pripravlja še 13 kratko metražninih televizijskih oddaj, ki bodo trajale vsaka po 25 minut. HOB PETLETNICI-1 jugoslovanskega filma Letos praznuje jugoslovanska kinematografija petletnico svojega obstoja ja. Ce primerjamo dobo jugoslovanskega filmskega ustvarjanja z zgodovino filma pri drugih narodih, je pet let malo, toda sodeč po dosedanjih sadovih jugoslovanskega Ulma, lahko rečemo, da 30 se. Jugoslovani že dostojno uvrstili v zgodovino filmske umetnosti. 2e leta 1945 in 1946 smo gledali prve dokumentarne filme. Bili so to skromni začetki, ker ni bilo filmskih strokovnjakov. Toda delo samo je najboljša šola in marsikaj so se jugoslovanski filmski delavci naučili ob napakah. Pomembni so pa bili še prvi jugoslovanski filmi predvsem tudi zato, ker so govorili resnico in prikazovali junaško borbo jugoslovanskega naroda za osvoboditev izpod okupator, ja ter domačih Izdajalcev in velike napore jugoslovanskega ljudstva pri obnovi domovine. Ustvarjalna moč jugoslovanske kinematografije je rasla iz dneva v dan. Poleg zveznega podjetja Zvezda film NOVOLETNA KRIŽANKA AB>CCD£ [tghi JULMNOPRSŠT Dvojne stopnice 6 ll r L 1 i sj L H 51 1 L ?l_ e! J-1 9] K-1M VODORAVNO: 1. presnova: 2. železov kršeč« - veleum; 3. ciknjene jedi In pijače - odžagan kos debla - liturgično ogrinjalo, 4. ameriška denarna enota - ravnina - nagel; 5. vzorec . vrsta testenine - nenasitnost; 6. zmanjševalna obli. ka rodne hiše - kazalni zaimek -Ploskovna mera - kmečko delo; 7. prebivalec in pripadnik naroda nekdanje državice - glas . mesto v Italiji -vprežna živina; 8. ruska reka - osebni zaimek - kazalni zaimek . gostija -«valovanje; 9. starogrški bog svatbe -«orina igra (množ.) - vrsta duhov- nika; 10. rimsko božanstvo - kožne tvorbe - obredna obleka duhovnikov; 11. rusko mesto - naplačilo - obisk; 12. pripadnik Semitov - Instinkt; 13. neploden. NAVPIČNO: A otroška ustanova v Jugoslaviji; B moabitskl bog Molohov; C posest; C vrsta lasa - travniška rastlina; D veha - vrsta športa; E mašna knjiga . potreben; F državna blagajna . tuje moško ime - rastlinski potomec; G tanka tkanina . poganski kip - sova. uharica; H arabski žrebec - egipčan- sko božanstvo - v morje štrleči del kopnega - kazalni zaimek; I vodna žival - žensko ime; J oljka - sprehajališče; K starim Rimljanom varuh domačega ognjišča - doba; L vas pri Ljubljani - medmet - osebni zaimek - nikalna oblika pomožnega glagola; M hiat - zgornji del stopal - izraz pri šahu; N oseba iz grške mitologije -zabavišče v Ljubljani - starorimske vrhnje obleke: O mesto v Italiji - prostozidar; P svetopisemska oseba - žival; R. neživ - perje pri repi in korenju; S nočna žival; S vrsta čaše; T izvir» L soglasnik; 2. arabski žrebec; 3. grška črka; 4. moško ime; 5. grška bo. ginja; 6. kraj v Svici, važen iz zgodovine; 7. predrimska železna doba; 8. gora na Siciliji; 9. perje pri repi; 10. predlog; 11. samoglasnik. Rešitve VODORAVNO; 1. kabaret; 2. žito -amid; 3. kabala - Abadod; 4. korala -sla - Edo - at; 5. olike - anafora - aga; 6. zofa - uka - ena - atom; 7. Ada -ago-gika - agava; 8. ki . Oto - Ant - bramor; 9. Jehove - slovar; 10. Sova -klun; 11, rostbif, NAVPIČNO: A kozak, B kolodij; C tarifa - et; C baka - oh; D žale - A-tos; E kila - ugovor; F ata - ako -era; G bo . ona - sil; K Tibera - bluf; L dada - Aron; M do . agav; N ro • a-taman; O nagovor; P tainar. J so ustanavljati republiška podjetja za ' proizvodnjo filmov, kajti vsak narod v Jugoslaviji ima možnosti za svobodo v kulturnem in umetnostnem ustvarjanju. Za dvig strokovne usposobljenosti filmskih delavcev so ustanovili razne šole, tako visoko filmsko šolo v Beogradu, filmske tehnikume v Zagrebu in Ljubljani; nekaj mladih talentov pa se šola v Inozemstvu; izdajati so pričeli tudi številne filmske publikacije, prevode inozemske filmske strokovne literature ter številne domače filmske časopise in revije. Leto 1947 je bilo eno najpomembnejših v zgodovini jugoslovanskega filma. Ustvarili so prvi domači umetniški film «Slavica», ki bo nedvomno ostal vsem v najlepšem spominu, saj so Jugoslovani prvič s filmskega platna slišali domačo besedo. Režiser VJekoslav Afrič je s tem filmom položil temelj jugoslovanskemu umetniškemu filmu. Se Istega leta so izdelali prvi hrvaški umetniški film «To ljudstvo bo živelo», ki ga je režiral Nikola Popovič. Ta film kaže že precejšen napredek. Filma «Slavica» in «To ljudstvo bo živelo» prikazujeta borbo jugoslovanskega ljudstva za svobodo. Nove uspehe zaznamuje jugoslovanski film v letu 1948. Film «Nesmrtna mladost», ki ga je režiral Voje Nanovič, je posvečen jugoslovanski mladini in njeni borbi proti okupatorju. Tudi film «Ljudje s proge» prikazuje jugoslovansko mladino, in sicer pri povojni obnovi. Oba filma sta dragocen zgodovinski dokument. «Sofka» je prvi zgodovinski film jugoslovanske proizvodnje, režiral ga je Radoš Novakovič. Kljub raznim pomanjkljivostim je film nekaj pomenil v mednarodnem merilu. Leto 1948 je prineslo tudi Slovencem prvi umetniški film «Na svoji zemlji» v režiji Fr. Štiglica. Film je žel p0 vsej Jugoslaviji veliko uspeha, je )pa za Slovence izrednega pomena, her smo si z njim postavili temelje na novem kulturnem področju. V letu 1949 je nastal drugi hrvatski umetniški film «Zastava», delo re žiserja Branka Marjanoviča. Filma, ki so ju prikazovali v letu 1950 sta bila «Barba Zvane» in «Povest o tvornici». Neuspeh pa Je doživel film «Jezero», delo režiserja Djukiča, ki je preveč posnemal sovjetske filme. Temu filmu pa je sledil «Čarobni meč», ki je žel precej uspeha. Se bolj pa se je jugoslovanska filmografija uveljavila s filmom «Rdeči cvet», ki ga je režiral Gustav Gavrin. Ta film, ki prikazuje jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji in njihovo ilegalno borbo proti fašistom In narodnim izdajalcem, dokazuje, da se bodo Jugo-slova.ni lahko kmalu kosali s tovrstnimi Inozemskimi filmi. Slovenci bodo kmalu Imeli priliko gledati svoj novi film «Se bo kdaj «pomlad». Hrvati pa dokončujejo svoj športni umetniški film «plavi št. 9». UL JA» DS 94 r uagovorm urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AIS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ulica Monteechi S Telesna vzgoja in šport 15 PREGLED DELA ZDTV ZA LETO 1950 Velik razmah vseh odsekov in lepe perspektive za prihodnje leto IZ DEFILEJA TELOVADCEV NA PRVOMAJSKEM NASTOPU, KI JE POMENIL NOV, VELIK USPEH ZDTV V avgustu leta 1949, ko so ko-minformlstl na izrednem občnem zboru dokončno zaključili svoje razdiralno delo, ki je do tedaj bilo več ali manj spretno zamaskirano, je bila organizacijo ZDTV precej pri tleh. Delo je bilo neredno, tekmovalci so trumoma prehajali h CONl-ju, vladala je splošna anarhija in nered. Po tem slovitem občnem zboru je bilo treba pričeti znova, kajti kominfor-rniisti so odpeljali s seboj skoraj vse s trudom pridobljene rekvizite in si prilastili prostore. Obrnili smo se na tajništvo te naše edine, ljudske športne organizacije, da bi dobili točnejših podatkov o opravljenem delu. Nekaj nam je povedal sekretar ZDTV tov. Ludovisi, drugo pa smo Izbrskali ,2 PRIZOR IZ ENE IZMED ŠTEVILNIH MEDNARODNIH TEKEM, KI SO JIH ODIGRALI V LETU 1950 NASI KOŠARKARJI po raznih seznamih in kartotekah; Plod tega našega brskanja in povpraševanja Je tale preglednica dela. «Katere sekcije so pa bile naj-uspeSnejSe, tovariš Ludovisi ?» vprašamo sekretarja ZDTV. «tNajveč zadovoljstva nam fe brezdvoma pripravila v tem letu telovadna sekcija, ki je, lahko rečemo brezhibno organizirala in izvedla prvomajski telovadni nastop, se še enkrat izkazala v Skoplju ter za konec leta z mednarodnim dvobojem proti Mariboru vredno zaključila svoje letno delovanje. Zelo aktivni so bili tudi biciklisti, ki so poleg lahkoatletov edini priznani od mednarodni forumov, samo s to razliko, da so kolesarji na taki mednarodni vidni, da jih lahko brez sramu pošljemo na evropske ceste, kar pa se o lahkoa-tletih zaenkrat še ne more reči. Druge panoge so životarile po svojih močeh; leto 1950 nam je služilo v glavnem, da smo jih spravili na noge in jih obskrbeli z materialom. Nekoliko so bili zanemarjeni vodni Sparii, vendar so za to objektivne težave; na denar mislim, kajti za dostojno plavali-šče, jadrnice, tekmovalne čolne bi porabili toliko milijonov, da si niti proračuna ne upamo delati». «Pa načrti za prihodnje leto?» «Dosti je načrtov In lepi so: mislimo povabiti v bližnji prihodnosti dve najboljši košarkarski moštvi Jugoslavije, Partizana in Crveno zvezdo, lahkoatleti bodo kakor lani zopet imeli prilike pomeriti svoje moči s Slovenci, kolesarji bodo dirkali okoli Hrvatske in Slovenije, okoli Avstrije, dvakrat bodo nastopili na cestah Italije, poleg tega pa mislimo organizirati še tretjo krožno dirko po Tržaškem ozemlju ob mednarodni udeležbi. Skušali bomo spraviti na noger odbojko, kupujemo Sest ping-pong miz, da bo zaživel tudi ta šport, številne bodo končno tu di. tekme v smučanju, tako da bo obilo priložnosti za naše ljubitelje belega športa, da pokažejo svoje sposobnosti». Oglejmo si sedaj delo po sekcijah. LAHKA ATLETIKA Mnogo stvari je pri nas oviralo pravilno . delo in razmah lahko-atletike: pomanjkanje tekališč, delno tudi nerazumevanje pristojnih, ki so morda forsirali druge športe, ki privlačujejo mase, na škodo lahke atletike. V začetku decembra, torej pred dobrim mesecem, so se sestali zastopniki vseh društev obeh okrožij, pohvalili, kar Je bilo vredno pohvale, pa tudi nekoliko pokritizirali; ob prisotnosti članov centralnega odbora ZDTV, so se končno in dokončno razčistila mnoga odprta vprašanja, tako da bo lahko sicer agilna lahkoatletska sekcija zadihala s polnimi pljuči. V pomladni sezoni so otvorili sezono tekmovalci v hoji ki so se pomerili v Pulju z najboljšimi jugoslovanskimi zastopniki iste panoge, v maju je prišlo v Koper drugo moštvo celjskega Kladivarja, pozneje so pomerili naši lahkoatleti svoje moči z Železničarjem iz Ljubljane in z Domžalčani. Vsa ta tekmovanja našim lahkoatletom niso prinesla renomeja dobrega moštva mednarodne vrednosti, bili pa so postavljeni nekateri zadovoljujoči rezultati, kot ste lahko videli pred dvema mesecema v naši oceni lahkoatletske sezone. Poleg mnogih krosov je bilo če nekaj tekem v hoji; precejšen uspeh je tukaj dosegel Govorčin, ki je v konkurenci najboljših italijanskih tekmovalcev v hoji zasedel 22. mesto, z minimalno razliko za evropskim prvakom Dordo-nijem. KOŠARKA Delovanje sekcije se je prilelo meseca marca. Igralci športnega krožka Tomažiča, so kompaktno pristopili k novoformirani sekciji in ustanovili Košarka klub Trst. Takoj po ustanovitvi so igrali nekaj mednarodnih tekem v Trstu, še več pa v inozemstvu. ker doma pač niso imeli dostojnega nasprotnika. Nekaj mesecev pozneje je zrasla še druga močna ekipa — Inter, ki Je tudi kmalu prestala svoj mednarodni ognjeni krst. Mednarodne tekme: K. K. Trst 13 U 3 4 461-459 Inter 8 4 0 4 266-288 Inter (dekl.) 7 4 1 2 137- 93 Mednarodna bilanca naših mo- mladinsklh prvenstvih Je sodelovalo 31 ekip. V Jeseni se je začelo prvenstvo po novem načinu; osem moštev iz Istrskega in osem iz tržaškega I okrožja tvorijo svoje skupine, dve prvoplaslrani iz obeh skupin pa bodo med seboj odigrale finalne tekme, ki bodo dale novega prvaka našega ozemlja. Pravtako so v teku tudi nižjerazredna prvenstva, v katerih tekmuje zelo veliko število ekip. KOLESARSTVO Brez dvoma je kolesarska sekcija najaktivnejša med vsemi, ki jih je ZDTV do sedaj ustanovila, saj ima za seboj v letošnjem letu kar 42 dirk, na katerih je tekmovalo skoraj 1400 kolesarjev. Kolesarska sekcija je med drugimi organizirala tudi dirko okoli tržaškega ozemlja, na kateri so tekmovali poleg domačinov tudi Avstrijci, Italijani, Francozi in jugoslovanski kolesarji. Naši dirkači so se v dirki po Hrvatski in Sloveniji plasirali v moštvenem plasmanu na drugo mesto, zmagali so na dirki okoli Bleda, član tržaške ekipe Rinaldi pa je zavzel prvo mesto na hudem vzponu Kranjska gora -Vršič. Drugo mesto je zavzelo tržaško moštvo tudi na dirki okrog Avstrije, mnogi so tudi uspehi posameznikov na raznih dirkah v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. OSTALE PANOGE Druge sekcije so prešle leto brez večjih prireditev; šahovska in namiznoteniška sekcija sta priredili ob priliki prvomajskih športnih tekmovanj svoja turnirja, v začetku januarja so zaigrali tudi odbojkaši, vendar je aktivnost sekcij po teh skromnih začetkih utihnila. Proti koncu leta so pri-edili ping-pongaši svoj kvalifikacijski turnir, s katerim so končno razdelili po moči svoje igralce, v jugoslovanski coni STO-ja je bila aktivna tudi lovska sekcija, pa se zaradi malega števila lovišč ni preveč razmahnila. Sredi decembra so ustanovili tudi motociklisti svoj odsek, ki pa bo pričel svoje delo šele z novim letom, o telovadni sekciji nam je nekaj že povedal tov. Ludovisi, imeli ste pa priliko brati o telovadcih tudi v naši prešnji številki. Zaključujemo ta naš preg ed z željo, da bi ob letu lahko povedali še mnogo, mnogo več o naši športni organizaciji in tudi o tem, kako je prodrla med množice in postala last vsega delovnega ljudstva. Titov pokal še ni našel novega lastnika ZELO AKTIVNI SO BILI TUDI BICIKLISTI. NA SLIKI DIRKAČI ZDTV. KI JIH JE UJELA NASA KAMERA NA ENI IZMED MNOGIH DIRK POSVEČAJMO VODNIM SPORTOM VEC POZORNOSTI. NA SLI. ki četverec s krmilarjem iz izole, ki je zel tudi NA MEDNARODNIH REGATAH LEPE USPEHE štev je vsekakor pozitivna, zlasti če pomislimo, da je košarka klub igral tekme skoraj Izključno z zredno močnimi jugoslovanskimi liga-moštvi, in to povečini na njihovih terenah. Zavidanja vreden je tudi uspeh deklet Inter-ja, ki so premagale v Mariboru močne Igralke Poleta in zasedle kot fantje tudi one tretje mesto na jugoslovanskem univerzitetnem prvenstvu. v jeseni je na domačem turnirju, na katerem so igrale že štiri ekipe, zmagal inter pred kombiniranim moštvom «Košarka kluba Trst». NOGOMET Nogometaše žuli hudo pomanjkanje igrišč. Svojo dejavnost so začeli po ločitvi od komlnforml-stov z enim samim igriščem, a tudi danes ni stanje dosti boljše, ko se je stadionu Prvega maja, ki ga ZDTV ima v uporabi, pridružilo še opensko nogometno igrišče. Preko meje naši nogometaši v letu 1950 niso preveč potovali, z izjemo mladincev, ki so izgubili z ljubljansko mladinsko reprezentanco s 4-1 in pa reprezentanco STO-ja, ki je proti ljubljanskemu Odredu dobila s 8-1. Dvanajst .najboljših moštev obeh con ozemlja ter poleg tega še 1 dve goriški, so odigrali pomladanski del prvenstva, ki je prineslo zmago Arrigoniju Iz Izole. y Nedeljska beograjska tekma ni prinesla zmagovalca. Najkasneje v sedmih dneh se morata Dinamo in Crvena zvezda ponovno sestati na zelenem polju, ki pa bo najbrž to-krat belo toda vroče za vseh dvaindvajset možakov. Ko je sodnik Ma-tanovič po drugem podaljšku poslal igralce v slačilnice, je bil rezultat ena proti ena; velik uspeh za Dinamo, saj je bilo malo ljudi, ki so prerokovali tak konec. Razlogov za to je bilo več; najvažnejši morda ta, da bi dobila Zvezda pokal maršala Tita v trajno last, ako bi ji uspelo, da bi še v tretje zmagala; lahko razumljiv je zato veliki elan in volja beograjske enajsterice, ki pa je poleg tega tudi v dobri formi, medtem ko Dinamo pravkar preživlja z obnovljenim in pomlajenim moštvom svojo rekonvalescenco od težke krize, ki je trajala skoraj vso prejšnjo sezono, in ki jo je jasno videti na slabem uspehu y državnem prvenstvu, hudem porazu v nekaterih mednarodnih tekmah itd. Moštvu, ki se le počasi bližajo dobri dnevi, navadno ni zaupati, negotovo je še v nogah in malo straha, malo treme, pa lahko zdrsne zopet v nižine. To se tokrat Dinamu ni zgodilo; mladi igralci so kljub pomanjkanju rutine in deloma tehnike uspešno branili v drugem polčasu syoj gol, v prvem pa celo s hitrimi prodor; v globino nevarno ogrožali Mrkušičev gol in če je žoga prišla na noge sicer lenemu Woelflu je skoraj vedno dišalo po golu. Obe moštvi sta imeli močnega zaveznika v vetru, ki je pravično pomagal v prvem delu Zagrebčanom, v drugem pa je bil naklonjen «Zvezda-dam». Igra je bila želo napeta, in ljubitelji nogometa pravijo, da je bilo nedeljsko srečanje zdaleč najzanimivejše v vrste poslednjih. Domači so nekoliko razočarali, zlasti slabo je igral Mitič, ki je navadno nosilec vseh ofenzivnih akcij. Datum za ponovno tekmo bo dole čila nogometna zveza Jugoslavije. Zimski del prvenska tržaškega okrožja zaključen Naše napoved} o oočutnem zoolj-šanju Strunjana niso bile privlečene za lase. V nedeljo bi kmalu odrli na meh samo A u poro, ki velja drugače za moštva spodnje polovice za tabu. Mnenja vseh prisotnih so s} edina, da so domačini v nedeljo zaslužili vsaj eno točko, če ne celo zmago. Skoraj vso tekmo je Strunjan napadal Aurorina vra-la, ki jih je branil izredno razpoloženi Dobrigna, čigar zasluga je tudi, da je bil odhod Koprčanov vesel. Zaradi nemogočih igrlSč v nedeljo niso odigrali tekme med Arri-gonnjem in Novim građom, odložili so tudj srečanje med Umagom in Bujami ter Piranom in Brtoniglo. V tržaškem okrožju so z nedeljsko igrp zaključili zimsko prvenstvo. Skedenj je s celo kopico rezerv premagal Kontovelce, ki so bil} kljub požrtvovalni igr} v drugem polčasu prisiljeni kloniti. Izdala jih je sapa. Stalno se namreč dogaja, da se Kontovel dobro drži v prvem polčasu, potem pa pljuča igralcev ne prenesejo hudega tempa igre, in končni izid tekme je popolnoma v rokah njihovega vratarja; če je ta razpoložen, potem rezultat ni preobupen, drugače pa je joj! Tekma se je končala s štiri, prot} ena. Odprta ostane še tekma medi Skednjem in Montebellom, ki jo bodo Pa verjetno zaključili za zeleno mizo, ko io igralci niso mogli, kljub temu, da so se spravili kar dvakrat n« to naporno delo. TEŽKO BREME Na, mali, pa dobro nosi. Mene, starino, bi kmalu podrlo Mihec in Jakec MIHEC: Konec leta se bliža in kar ganljivo je, kako sil ljudje po vsem svetu izmenjujejo želje. Tako lepe besede se slišijo; Mir, zdravje, napredek, sireča, zadovoljnost, veselje, uspeh in zadoščenje, sploh vse najboljše. JAKEC; Res lepo se vse to sliši. Le škoda, da na glavno pozabljajo, kar je svetu danes najbolj potrebno. MIHEC: Kaj pa? JAKEC: Pamet! Med vrstami Skisam možgani. Italijanski novinar Lambert Sorrentino je prišel v Trst, da prisostvuje splavu ladje «Augustus» v morje. Uporabil je priliko, da si je nekoliko ogledal Trst in okolico; obiskal je tudi razr.s ljudi ter jih izpraševal za njihovo mnenje o sedanjem položaju v Trstu. Svoje vtise je potem opisal v članku, ki je objavljen v reviji «EPOCA» z dt>e 23. decembra. V Članku čitamo med drugim (stran 31, pr-va kolona) tole dobesedno izjavo, ki to je novinar prejel od nekega «starejšega profesionista»; «Danes bi jaz zamenjal najbolj. Bega zavezniškega guvernerja, ki ie tujec, četudi pošten, s Salvadorjem Giuliamom, če bi bil živ, ker je Italijan, čeravno je bandit». Med vrstami: Zares laskava izjava za zaveznike! «Starejši» pro-fesionist, k; jo je podal, je gotovo tako star, d g njegovi možgani opravičujejo naslov, ki ga dajemo tem vrsticam. Večna škoda je, da je bil bandit Giuliano ustreljen. Ta ubogi Trst re» nima sreče! Tam v sončnj Siciliji se je rodil krasen guverner, ]q je znal tako idealno ropali, pa je policija zakrivila nerodnost in ga — upihnila! Tržaški patrioti jočejo na grobu bandita Giuliana, „Slovenščina za Slovence" Tržaška slovenska radijska postaja »e hvalevredno trudi, da bi zadovoljila svoje poslušalce. Talco je imela posrečeno zamisel, da je na božični dan povabila v svoj oddajni prostor kakili trideset Iju-di, da so osebno oddali svoje čestitke po mikrofonu. Skoda, da se je pri tem pripetila majhna površnost, Napovedovalec je namreč najavil, da so povabljene «osebe \seh starosti in vseh spolov». Stvar jo obetala postati ne saimo zanimiva, ampak naravnost sen- zacionalna. Na žalost pa smo nato slišali samo osebe moškega In ženskega spola. Popolnoma J'e manjkal srednji spol. Ravno tako so izostali drugi spoli, ki jih ima radijska postaja morebiti na zalogi. Upajmo, da se ta pomota čimprej popravi in da radiljska postaja tako dokaže, da krepko stoji ng «vseh» nogah. Ljubo doma, kdor ga ima (V novembru jc Mae Arthur napovedal ofenzivo poči geslom; «Za božič vsi doma»). MAC AHTHUR (na ibožičnj večer svojim gostom); Prosim, go-spodje, brez komplimentov! Ni treba imeti obzirov- Kakor da ste doma! Kragulj ni slavec V svoji božični pridigi se je škof Santin zopet krepko razpi-štolij proti istrskim oblastem. KANONIK: Lepa je Mia pridiga, eminenca; ie nekoliko preostra. Malo čudno zvenijo vaše krepke besede sedaj o božiču, ko Pojejo angelci: «Mie ljudem na zemlji!» SANTIN: Kdaj pa sem trdil, da som angel? Ljuba Juca. O božiču bi me lahko obiskala. Jaz že dolgo namreč čakam, da bi s tabo praznovala Icakšen večji praznik v letu. Saj veš Juca, samotarim, kavo kuham., vino pijem, in si s tem življenje kvarim, ker gre v svetu vse narobe. Vsi za nečem se lovijo, kaj jaz vem za čim, A mnogi prav gotovo že morijo, ker drugače IH spoznali, da orožje in prepiri prav gotovo niso nujni, dobri in koristni viri za pomirjanje na zemlji. Vendar, Juca, v dokazilo, da se nekaterim meša in le teh je zdaj obilo naj navedem ti primere: glej, medtem ko svet sc trese pred grozečo novo vojno, nekdo v Anglijo odnese kamen prav izpod kantrege, kjer so kronali vladarje ter pobegne z njim na Škotsko) med uporniške rovarje. Saj veš, Juca, da na Škotskem moški nosijo še krila In da je ta smešna moda čestokrat že povzročila spore v britski zgodovini. Zdaj obnavljajo prepire radi kosa kremenjaka. Ta in oni lordski sire bo verjetno radi tega protestiral v parlamentu in pozabil zapleti ja je na sosednjem kontinentu. Vidiš, Juca, moja draga, radi golega prestiža zdaj se kregajo milordje za navaden kos šaliža. In potem se nam zdi čudno, da gre v svetu vse narobe, S takimi politikanti bomo kmalu šli po gobe. in zaključili karlèro na teni prismojenem svetu Zdravo Juca, Bodi srečna' in vesela v novem letu. ... od leta 1870 (1924 — 1945)1 do 1. 195.... (Merlo Giallo) ZGODOVINA ITALIJE Ta je bil pa res sveti. Kolikoj jih je moral prestati. (Canditlus) PRI VEDEŽEVALCU Prihodnje leto boste boga-l tejši... I Verjamem, toda le s slabimil izkušnjami...