bIsIH"- številka M. j""j nokjas*1 sit^ Alenka Jerak A ^ Mercator HH od 21 juIijq do ^^Hl 10 avqusta ?003 j Niijtcene mi marnko abuln> ill Irlruil vfrmtajnhmb Mti,,iim /W«»;t*ft ^/rf KRSKO na kanaluS 19 MICRA R\(l\OV()l)SKI SERVI8 msmwaani PMLOViniOHOČITTAH Irena Colarit DoL Prakopa 51, Kostani«vka na Krki Tel.: 49 87 306, GSM: 041 773 456 proizvodnja betona j proizvodnja AS honstrukctj j protr/odnja betonskih tzdelkov ¦ irvajanje gratfbe»>o obrtnišHih | i*j mstatacijskiäi del oglasi V šolo z Mladinsko knjigo na tržnici Krško GAME OVER, BEPOP - zvezki, mape, risalni bloki, notni zvezki CDR Imation 700/80 48 x, tanks 140.- j .Stanley, Caboi I 31x42x16 cm | 2.990.- nahrbtniki od 2.990,00 dalje Giobus NP-25 2.990.- _J ¦ ¦ CfMt stmbolna slika 1 zvezek A4 črtasti, sortirant motiv 98.- zvezek AS črtasti, sortirani motiv 55.- Pri nas dobite tudi šolske učbenike in delovne zvezke za osemletno in devetletno osnovno solo! Velik izbor šolskih potrebščin, torbic, puščic ©Mladinska knjiga | TRCOVINA Mladinska knjiga, Kolodvorska 1,8270 Krško Tel.: 07/49 05 770 Delovni čas: Od 7.30 do 19. lire, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure GAMAd.o.o. CKŽ135,Krško tel.:OT/49-02-540 fax:07/49-09-549 | OANiA; LJÜDSKA ÜNIVERZA jEr KRŠKO učimo se /a /ioljerye Vabimo Vas k vpisu v naslednje programe: • OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE • POKLICNA SOLA (trgovec, kuhar, natakar, bolničar negovalec) • SREDNJA SOLA (ekonomsko komercialni tehnik, gostinski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok) • VJSOKA STROKOVNA SOLA (Visoka poslovna sola - Ekonomska fakulteta Ljubljana) Za vse dodatne informacije in prijave pokličite: 07/48-81-160 ali nas obiščite na sedežu Ljudske univerze Krško, Dalmatinova ul. 8, Krško. E-mail: info@lukrsko.si, spletna stran: www.lukrsko.si/portal 2 juiij2oo3 . ObzöfhiK tretja Na naslovnici: Alenka Jerak Foto: Bojana Mavsar Posavski obzomik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. Počitnice po krško Če smo konec preteklega meseca govorili, da so se počitni- ški poletni dnevi začeli, lahko tokrat rečemo, da so zdaj na višku, saj so ulice Krškega vsak dan bolj prazne, v mestnem jedru Krškega lahko v teh dneh celo najdemo prazno par- kirno mesto, če se odpravimo po opravkih na pošto, banko ali upravno enoto, tam hitro opravimo, kar želimo. Skratka, vse kaže, da je večina Krčanov oziroma Posavcev odšla na zaslužen dopust. In če že govorimo o Krčanih, Krškem in poletnem počitni- škem času, ne moremo mimo za Krčane gotovo najbolj pri- Ijubljene morske počitniške destinacije, ki si je to ime na- dela že pred desetletji, ko so uspešna posavska podjetja tam nakupovala počitniške hiši- ce. Seveda, Nerezine. Kljub temu, da mnoga izmed posavskih pod- jetij, ki so v času socializma vodile gospodarski razvoj Krškega in Pö- savja, že dolgo ostajajo le še žalo- sten statistični podatek iz obdobja slovenske tranzicije, pa Krčani, vsaj tisti, ki so še ostali na svojih sta- rih delovnih mestih, in tudi neka- terih od tistih, ki so našli novo za- poslitev, še vedno radi v času pole- tnih počitnic potujejo v Nerezine. Kako so nekateri celo ze- lo »navezani« na to morsko letovišče, zgovorno priča izjava enega izmed svetnikov krškega občinskega sveta, ki je na vprašanje, kam bo letos odpotoval na počitnice, odgovoril, da bo tudi letos odpotoval »v naše Nerezine«. 2al nikoli nisem razumela, zakaj ljudje tudi v času počitnic vsako leto odpotujejo tja, kamor odpotujejo tudi dve tret- jini sosedov pa sorodniki in znanci. Verjamem, da je tak na- čin počitnikova.nja gotovo bolj finančno ugoden, vendar tam radi in redno vsako leto na oddih hodijo tudi tisti Kr- čani, za katere vsi vedo, da bi si lahko privoščili tudi marsi- kaj drugega. Gre le za redno letno počitnikovanje? Ali ljud- je preprosto radi počitnikujejo z Ijudmi, ki jih tako ali tako vsak dan skozi leto srečujejo na ulicah? Ali vendarle ni čar dopusta ravno v tem, da spremeniš okolje in s tern tudi za- menjaš družbo, spoznaš nove Ijudi? Morda pa bi morali na zadevo pogledati s čisto druge pla- ti. Kako že pravijo? Da se največji in najpomembnejši po- sli sklepajo v gostilni, za šankom? Morda so morski zrak in nevtralno območje pa kakšna dobra ribica na mizi za Kr- čane ravno pravšnji za sklepanje poslov in dogovarjanje za prihodnost Krškega in Posavja. Če ne gre doma, pa bomo kakšen učinkovit dogovor mor- da dočakali ravno med počitnicami. Lepo bi bilo, da bi de- lovno jesen začeli s kakšnim pozitivnim rezultatom počitni- ških dogovorov. Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 Trideset dni 8 Intervju: Alenka Jerak 11 Spotlkanja 11 Šb pomnito..? 17 Potreba po novi knjžnici vse večja 18 Insormacije Občine Krško 18 Lastninsko preob- likovanje delniške družbe Kostak 21 Kostanjeviška noč 25 Naj natakarica: Karmen Žarn 28 Drožabna kronika 31 Prejali smo ObzorhiK iuiij 2003 3 trideset dni I Odkrili veojB kolidine heroina 24. julija so cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v osebnem vozilu avstrijskega državljana našli 24,6 kg heroina. Kot sta na novinarski konferenci povedala Darko Žigon, inšpektor v Sektorju za preiskovatne zadeve na Generalnem carinskem uradu, ter Anton Kmetič, vodja carinske izpostave Obrežje so cariniki po opravljeni vstopni policijski kontroti preiskali vozilo devetintride- setletnega Avstrijca. Pri tern so na sopotnikovi strani vozila, v vra- tih skozi režo opazili zavitek. V vratih je bilo skritih pet zavitkov, obtepljenih z rjavim lepilnim trakom. Preliminami test je pokazat, da gre za prepovedano drogo - heroin. Vendar to še ni bilo vse, saj so našli po šest zavitkov v zadnjih desnih in zadnjih levih vratih ter 30 zavitkov v notranjih blatnikih. Skupaj so tako našli 47 zavitkov bruto teže 24,6 kg heroina. Voznik je povedal, da je bil na Kosovu, kjer je na dogovorjenem mestu pustil vozilo. Neznanci naj bi vozilo odpeljali in ga »naloži- li«, on pa naj bi ga nato prevzel in odpeljal proti Avstriji. Ponudbo za prevoz prepovedane droge je dobil že na Dunaju, navodila pa po telefonu. Za prevoz se je odločil zaradi dolgov, saj bi mu uspešen prevoz prepovedane droge prinesel 5000 EUR. Prepovedano drogo in prevozno sredstvo kot tudi Avstrijca so pre- vzeli policisti PU Krško, ki bodo pripravili vse potrebno v zvezi s ka- zensko ovadbo glede tihotapljenja prepovedane droge. L.P. Skupno 24,6 k$ zasezenega heroina Neurje in vročina povzročila škodo v Evrosadovih sadovnjakih V sredo, 23.7., je tudi naše kraje popoldne zajelo hudo neurje. Močan veter je povzročil kar precej škode tudi v Evrosadovih sadovnjakih ja- bolk pri Kostanjevici na Krki, saj je podrl cele vrste, skupaj približno 2000 dreves. Poleg tega je toča povzročila podplutbe na plodovih, ki bo- do zaradi tega dobri kvečjemu za drugi kvalitetni razred. Pomanjkanju padavin in suši pa so se v zadnjih tednih pridružile še iz- jemno visoke temperature, ki so v Evrosadovem nasadu hrušk nad Le- skovcem povzročile toplotni udar. Letošnji pridelek je tako skoraj unič- en, še večja škoda pa je za naslednja leta, saj se drevesa ne bodo uspe- la obnoviti. Naravnim nesrečam in vremenskim nevšečnostim se ni možno izogniti, je pa zagotovo možno marsikaj storiti na področju preventive. Kot ugo- tavljajo v Evrosadu, bi z izgradnjo namakalnega sistema ter z namestit- vijo mrež proti toči, ki so hkrati tudi zaščita pred toplotnim udarom, lahko posledice muhaste narave precej omilili. V bodoče nameravajo investirati v nove nasade le skupaj z omenjeno infrastrukturo, dobro- došla pa bi bila tudi pomoč države, ki pa zaenkrat že sprejetega progra- ma namakanja ne izvaja. P. P. Močan veter je v Evrosadovih sadovnjakih podrl približno 2000 dreves. BWBKSBSzzfSl Obisk alžirske delegacije V podjetju HANDTE - OST d.o.o. iz Krškega, ki se ukvarja s proizvodnjo in inženi- ringom procesne opreme ter filterskih naprav, so v začetku meseca gostili alžirske poslovne partnerje (na foto$rafiji), ki-so prišli na strokovno ekskurzijo ter izob- raževanje o fittrirnih sistemih in napravah. V Sloveniji so si pod strokovnim vod- stvom Jerneja Andrejaša in Ivana Kaplerja, glavna odgovoma za izobraževanje, ogledati in izvršili šolanje o ventilatorjih v Kimi Celje, o kompresorjih ABAC v Kra- nju in o suhih filtrih HANDTE - OST d.o.o. Krško. Poleg strokovnih predavanj so skupaj obiskali še nekaj podjetij, kjer so vgrajeni podobni sistemi za odpraševa- nje. Obiskali so Feniks Žalec, Emonö v Ljubljani in Krka PE Krmila Novo mesto. DobrapolBtnasezona Terme Čatež so v prvem polletju letoš- njega leta ustvarile 226.511 nocitev oz. 6% več kot lani. Sprejeli so 70 odstotkov domačih in 30% tujih gostov, med slednjimi so pre- vladovali Avstrijci, Italijani, Hrvati in Nemci. V mesecu juniju so na odprti termalni rivieri prodali kar 37.286 ko- palniških vstopnic all 29% več kot lani. Izdelati bo potrebno pravilaiQra Komisija za zaščito kakovosti bizeljča- na in sremičana se je sestala na četr- ti seji, ki se je je udeležil tudi breži- ški župan mag. Andrej Vizjak, ki je po- zdravil inciativo za revitalizacijo in po- novno uveljavitev bizeljčana in sremi- čana. Komisija se je odločila, da je potrebno ustanoviti konzorcij tržnih pridelovalcev bizeljsko sremiških zvr- sti ter izdelati pravila igre od pridela- ve grozdja do stekleničenja in trženja na osnovi študije zaščite kakovosti bi- zeljsko sremiških zvrsti vin. Brežiškega župana so zadolžili, da poskusi doseči status PTP za bizeljčana in sremičana. Predlog oblike steklenice in opreme za novo zaščiteno vino pa naj bi pripravili v Vinu Brežice. Posavje, kjersojutra bližje soncu V sodelovanju s posavskimi občinami je Regijski pospeševalni center Posav- je v juniju izdal katalog Posavje, kjer so jutra bližje soncu, ki ga je direkto- rica RPC Posavje Mateja Jazbec ozna- čila kot krovni katalog, ki bi lahko bil 4 juiij2oo3 ObzorhiK trideset dni podlaga za druge turistične kataloge, ki naj bi predstavljali turistično ponud- bo in turistične produkte Posavja. Gre pa 2a predstavitveni katalog promoci- je posavskega podeželja. Za projekt, vreden okoti šest milijo- nov SIT, so polovico sredstev pridobi- li preko raz- pisa ministr- stva za kme- tijstvo v ok- viru projek- ta za razvoj- ne programe in promocijo podeželja. Katalog je izšel v nakla- di 20 tisoč fzvodov, po- leg sloven- Ščine tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, vključuje pa geo- grafske lastnosti, naravne posebnosti, kulturne znamenitosti ter zgodovinski pregled Posavja. Spominska svečanost NOB na Jelši Na Jevši na Bohorju je potekala spo- minska slovesnost, na kateri so udele- ženci obudili dogodke izpred 59 let, ko je zaradi izdaje pod streli sovražnika izkrvavelo 23 mladih življenj, bork in borcev Kozjanskega bataljona. Priča tega je tudi spominsko obelež- je na Jevši, pri katerem so se pokloni- li spominu mnogi ude- leženci, tu- di nekdanji borci in žrt- ve vojnega nasilja. Kot je po- udaril slav- nostni go- vornik Tone Petrovič, so ti spo- mini slave in krute preteklosti priče časa, ko se je oblikovala svoboda in neodvisnost tistega človeka, ki se je upal upreti sovražniku. In ti dogodki morajo ostati opomnik mladim generacijam kot spo- min na prehojeno pot v novejši zgodo- vini slovenskega naroda. Vposav8Wh»rrt#hšrtah zadwo|rizr8zultatl Na Srednji šoli Krško je letos maturo opravljala prva generacija dijakinj in dijakov tehniČne gimnazije. Od 17 pri- javljenih jo je uspešno zaključilo 16. Sicer pa se je k poklicni maturi na krški srednji šoli letos prijavilo 84 dijakov, od tega je maturo uspešno opravilo 50 učencev ali 60%. Na Ekonomski in tr- govski srednji soli je v celoti ali delno maturo opravljalo 146 kandidatov, od Do jBseni končana videmska obvoznica V roku treh mesecev bosta z izgradnjo in ureditvijo cestne infra- strukture v Krškem odpravljeni ali pa vsaj v dobršni meri normalizi- rani dve kritični prometni točki, in sicer odsek tržnica - Elektro ter križišče pri nakupovalnem centru. Nedvomno gre po izgradnji krožišča na videmski strani Krškega za naj- večjo pridobitev zadnjih let, saj bo z drugo fazo izgradnje cestnega od- seka Kolodvorska ulica mimo tržnice z navezavo na Cesto 4. julija mi- mo Elektra Krško odpravljen največji prometni zamašek na levem bre- gu mesta, prometni režim pa bo potekal dvosmerno. Investicijska vred- nost druge faze izgradnje z vzporedno ureditvijo komunalnih vodov znaša okoli 50 mi- lijonov SIT, dela pa naj bi bila za- ključena predvido- ma do konca sep- tembra. Predvido- ma do začetka šol- skega leta pa naj bi bila vzpostavlje- na tudi dolgo priča- kovana semaforiza- cija križišča pri NC Krško. 24 milijonov SIT vredna investi- cija naj bi bila le začasna, saj bo kri- žišče dokončno ure- jeno ob izgradnji cestne povezave Krško - Brežice, ko bo na podlagi pro- metne študije znano, ali bo križišče z razširjenimi voznimi pasovi tu- di v bodoče semaforizirano ali pa bo vzpostavljen krožni promet. Ste- kla pa so tudi dela druge faze izgradnje in ureditve Ulice H.novembra v Leskovcu. Investicija od okrepčevalnice Arh do leskovškega trga zna- ša 60 milijonov SIT, dokončana pa bo predvidoma v septembru. V avgu- stu pa je predvidena tudi sanacija vozišča v starem mestnem jedru Kr- škega, in sicer preplastitev zgornjega odseka od krške policije do cve- tličarne Kerin. B.M. Obvoznica od tržnice do Elektra Krško naj bi bi- la končana konec septembra. Letos manj otrok v vrtcih V Vrtcu Brestanica je bilo v minulem šolskem letu vključenih 40 otrok v starostni skupini od 3-6 let, v prihajajočem letu oz. z novim šolskim letom pa bo na podlagi podatkov o vpisu sedem otrok manj.V kopriv- niškem yrtcu bodo imeli v enaki starostni skupini v varstvu 23 predšol- skih otrok, kar je osem otrok manj kot do sedaj. Vrtec v Kostanjevici na Krki, kjer bodo z novim šolskim letom beležili največji upad, je v tern šolskem letu obiskovalo 106 otrok, v jeseni pa bo kar za oddelek in pol manj otrok, ali le 69, kar je za 37 otrok manj. 18 oddelkov, od tega dva polovična, sta bila do sedaj organizirana v Vrtcu Krško, v sklopu kate- rega delujejo še štiri. Krški vrtec je obiskovalo 274 predšolskih otrok, v bodoče pa bo v 16 oddelkov vključenih sedem otrok manj ali 267 otrok. V Vrtcu Podbočje bo prav tako deloval oddelek manj kot do sedaj. Ob- iskovalo ga bo 63 otrok, kar je za 24 otrok manj kot v minulem letu. V vrtec Raka bo vključenih 10 otrok manj kot do sedaj, skupno 56 otrok, znatno nižje bo število otrok tudi na Senovem, saj jih bo 102, do sedaj pa 130. Edini porast števila otrok v občini so ob vpisu zabeležili v Vrt- cu Leskovec, v sklopu katerega delujejo tri dislocirane enote in razvoj- ni oddelek, v katerega je bilo do sedaj vključenih 11 predšolskih Ro- mov. Skupno je leskovški vrtec obiskovalo 145 otrok v devetih oddelkih, za pol oddelka več pa jih bo z novim šolskim letom, in sicer 153. Zaradi manjšega števila otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah, skupno kar 113 otrok manj, se posledično zmanjšuje tudi potreba po kadrih. S preza- poslitvijo vzgojiteljic, ki so bile do sedaj zaposlene v vrtcih v oddelke devetletke osnovnih šol, ali z upokojitvijo v vrtcih, ki delujejo v sklo- pu osnovnih sol, zaenkrat ne bodo imeli tehnološke viške, pač pa so se ti izkazali v vrtcu Krško za delovno mesto vzgojiteljice in administrativ- no računovodskega delavca. Cene programov v tern vrtcu so tudi naj- višje, saj kot izjema med vrtci krški vrtec deluje kot samostojni zavod, v katerem je poleg ostalih zaposlen tudi ravnatelj in pomočnica ravna- telja, kar dodatno zvišuje mesečne stroške in dodatno obremeni cene programov (npr. cena programa krškega vrtca za starostno skupino od 1 - 3 let z varstvom nad 6 ur znaša 89.730 SIT in je najvišja od vrtcev v Po- savju, saj je cena za enako starostno kategorijo otrok v Sevnici nižja za 13.000, v Brežicah za dobrih 4.000, za dobrih 16.000 pa so tudi nižje ce- ne v celjskih vrtcih). Tako za krški vrtec kot za vse ostale v obdni, z iz- jemo vrtca v Koprivnici, pa bo predvidoma septembra sprejeta podra- žitev. V osmih vrtcih bo tako predvidoma vključenih v 44 oddelkih skup- no 766 otrok mesečno, zaposlenih pa bo 126 delavcev, od tega 44 vzgo- jiteljic in 46 pomočnic vzgojiteljic. B.M. ObzorhiK julij 2003 5 tpideset dni »t^ fz/u*fflio tega jih je 120 v letošnjem šolskem le- tu zaključilo redno izobraževanje. Po- klicno maturo je v celoti opravilo 131 kandidatov ali 97%. In kar osem dijakov je na Srednji ekonomski in trgovski soli letos dosegto vseh 20 možnih točk po- klicne mature, skupno pa imajo kar 27 odličnjakov, to je 20 % maturantov. Na brežiški gimnaziji so imeli letos skup- no 202 maturantov, od tega 113 gim- nazijskih maturantov in 58 maturan- tov ekonomske gimnazije, ostali pa so opravljali bodisi maturitetni tečaj, izpit ali popravljali ocene. Od 113 di- jakov splošne gimnazije jih je maturo opravilo 110 ali 97%, se pravi, da v spo- mladanskem roku niso opravili mature le trije kandidati. Nekoliko nižji rezul- tat so zabeležili ekonornski gimnazij- ci, kjer jih je od 58 dijakinj in dijakov maturo uspešno opravilo 81%, ali 47 di- jakinj in dijakov, 11 pa jih je bilo ne- uspešnih. Skupno pa od vseh šolajočih gimnazijcev maturo nista opravila le 2 kandidata, kar pomeni, da sta bila ne- uspešna pri vseh predmetih. Šest bre- žiških gimnazijcev se je vpisalo med zlate odličnjake oziroma maturante, saj so od 34 možnih točk opravili ma- turo s 30 do 32 točkami, in so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. Čarovnice v Vrbovem logu nemirujejo Po lanski predstavitvi prvega poglavja multimedijske razstave o čarovnicah je družba za ohranjanje podeželja Vr- bov Log iz Brezgovske gore pri Leskov- cu nadatjevala z delom. Preko zime in v pomlad je deloval študijski krožek »Prisotnost Keltov v Posavju«, sodelav- ci Vrbovega Loga so pod vodstvom Ber- nadke Zorko razvijali potrebno infra- strukturo, iskali finančne vire, širili ve- zi in poznanstva doma in v tujini, vzpo- stavili spletni portal s trgovinico .. Za drugo polovico letošnjega leta pa pripravljajo vrsto dogodkov in pro- jektov. Tako je zadnje dni meseca ju- lija potekal Tabor Vrbovega loga 2003 z naslovom »Narava kot učilnica«, za 22. avgust pripravljajo avtorski avdio- vizuelni performans Zlatka Križana »Barve za Dušo«, katerega namen je zdravljenje stresa z zvokom in barvo. V času od 27. do 31, avgusta bodo iz- vedli računalniški tečaj »Babica gre na internet«, v drugi polovici septembra ob »Dnevih evropske kulturne dediš- čine načrtujejo dolgo pričakovano ot- voritev Ajdovske jame. Višek letošnjih dejavnosti Vrbovega loga bo prav go- tovo tridnevni »Festival življenja« (od 30. 10. do 1.11.2003), ko bodo delovno praznovali keltsko novo leto - »Samha- in«. Takrat boste lahko spremljali raz- na predavanja, delavnice, predvserp pa si ogledali drugo poglavje razstave o čarovnicah, v okviru katere nam Ber- nardka in prijatelji obljubljajo odgovo- re na vprašanja, ali čarovnice obstaja- jo tudi danes in kako delujejo... Bernardka Zorko med prikazom »Čišče- nja« telesa in duha z zvitkom posuše- nega domačesa žajblja. Mediji brez meja V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško je na Trški Gori pri Krškem potekal video seminar (na fotografiji) v okviru projekta "Mediji brez meja", v katerem je sodelovalo 30 mladih iz Italije, Avstri- je, Srbije in Slovenije. Udeleženci so skozi praktične delavnice.spozna- vali, kako lahko sebe in svojo dejavnost, poglede, stališča, kritiko ipd. artikulirajo skozi sodobne medije - video, film, internet..., kako lahko v svoj prid izkoristijo "digitalno demokratizacijo", pocenitev in dostopnost tehnike, distribucije ipd. Pod mentorstvom režiserja Želimirja Žilnika je nastalo 13 kratkih filmov in prispev- kov. Nekateri izmed izdelkov bodo prav gotovo prikazani tudi na kateri od domačih ali tujih televizij, sicer pa bodo filmi prikazani na različnih projekcijah po mladinskih klubih ter centrih in različnih festivalih doma in v tujini. Tako je bil film Luksuz produkcije DZMP "Toilet" prikazan na Balkan Youth festivalu v Solunu. Sodelovanjs mladih Krskoga in Bajine Baste V Mladinskem centru Krško so v sodelovanju z Dijaško skupnostjo Po- savja in Klubom posavskih študentov začeli z nizom mladinskih izme- njav. Prvi v nizu je bil izobraževalni tabor Mladost skače čez most, v okviru katerega so mladi iz Krškega gostili mlade iz srbske Bajine Baste. Program izobraževalnega tabora, na katerem je sodelovalo 25 mladih, je vključeval izobraževanja o vzpostavitvi in delo- vanju mladinskih organizacij, spoznavanju evrop- skih programov in skladov ter spoznavanju s sku- pinami in organizacijami mladih iz regije Posav- je in ostale Slovenije za vzpostavitev nadaljnjega sodelovanja. Mladi v Bajini Bašti niso organizira- ni v mladinskih organizacijah, tako da so se izme- njave udeležili kot skupina, ki trenutno delujejo v okviru Športno-turističnega društva Bajina Bašta. In kot je dejala vod- ja projekta Petra Grajžl, je namen te izmenjave ravno ta, da bi mladim iz Srbije pokazali, kako deluje mladinska organizacija. Sicer pa občini Krško in Bajina Bašta sodelujeta že več let na različnih področjih. V devetdesetih letih je bilo to sodelovanje med občina za- radi znanih dogodkov na Balkanu za nekaj časa prekinjeno. Pred dvema letoma oziroma pol leta po padcu Miloševičevega režima pa je bila rav- no občina Krško tista, ki je med prvimi slovenskimi občinami ponovno vzpostavila stik s pobrateno občino iz Srbije. L.P. Petra Grajžl Tabor slepih in slabovidnih v Podbočju Od 17. do 27. julija je v Podbočju potekal 14. poletni tabor slepih in slabovidnih v organizaciji Škofijske Karitas Ljubljana. Okrog 25 udele- žencev in 15 spremljevalcev iz Slovenije je bilo nastanjenih v podboški osnovni soli, ki jih je gostila že tretje leto zapored. Mnogim med njimi tabor pomeni poleg dopusta tudi dragoceno srečanje z ljudmi s podo- bnimi življenjskimi izkušnjami in težavami. Kot pravi organizator tabo- ra Stane Kerin, pa je eden od namenov takšnih taborov tudi približeva- nje slepih okolju ter razbijanje stereotipov in o slepoti, ki jih je še ved- no precej. Na taboru so organizirali različne delavnice, kot so kuharska, glasbena in likovna. S pomočjc delavnic naj bi slepi in slabovidn odkrivali svoje talente in razvija- li svoje sposobnosti. Ogledali so s tudi izdelovanje sodov ter obisko- vali invalide in bolne v okolici. Po- poldanske ure so izkoristili pred- vsem za gibanje in rekreacijo; ta- ko so kolesarili, se kopali, se vozil s čolni in jezdili. Večere pa so jirr popestrili gostje, med njimi pes- nik Tone Pavček ter direktor Ura- da za invalide Luj Šprohar, za zabavo pa so poskrbeli Mladi harmonikar- ji, Koledniki iz Bušeče vasi in ansambel Mladi Dolenjci. V Podbočju so slepi in slabovidni naleteli na zelo dober sprejem. Ljud- je iz kraja in okolice jim vsako leto prinesejo veliko hrane, posebej pe so se letos angažirale članice Aktiva kmečkih žensk »Pod Gorjanci«, k so jim pomagale pri kuhanju kosil. Ker želijo spoznati čimveč krajev pc Sloveniji, z letošnjim taborom gostovanje v Podbočju sicer zaključuje- jo, odhajajo pa zadovoljni. P. P. Utrinek z gtasbene delavnice 6 juiij2003 ObzörhiK tridosBt dni Otvoritev in blagoslov katoliškega vrtca v Podbocju V nedeljo, 20. 7., so v Podboc- ju odprli in blagoslovili novo stav- bo pri župnišču (na fotografiji), v kateri bo imel svoje prostore med drugim tudi prvi katoliški vrtec v naši bližnji okolici. Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski me- tropolit Franc Rode. Po maši je nadškof v sprem- stvu še nekaterih cerkve- nih veljakov blagoslovil zgradbo. Gradnjo stavbe, ki se je sicer pričela že v okto- bru 1999, so omogoči- li predvsem darovi žup- Ijanov ter številnih spon- zorjev. Del sredstev je izviral tu- di iz vračil na osnovi denacionali- zacijskih zahtev župnije, finančno pa sta gradnjo podprli tudi Občina Krško in Krajevna skupnost Pod- bočje. Kar zahtevne investicije se je predvsem zaradi želje po usta- novitvi katoliškega vrtca lotil pod- boški župnik France Novak. Poleg vrtca pa bodo v novi stavbi z di- menzijami 8x12 metrov v štirih nadstropjih še prostori za Karitas, za mladinska srečanja, stanovanje za upokojenega duhovnika in go- spodinjo ter verjetno še kaj. Kljub slovesnemu odprtju novogradnje, ki so si jo prisotni lahko ogleda- li tudi od znotraj, pa deta še ni- so povsem končana. Potrebno bo urediti tudi še precej formalnosti, preden bodo prag vrtca prestopi- li prvi otroci. Predvidoma se bo to zgodilo že v teku naslednjega šol- skega leta. P.P. NačeluSDSKrško Starra Pajk 9. jutija je SDS Slovenije v Kr- škem sklicala volitno konferen- co, na kateri so člani izvršilne- ga odbora ——----------------- SDS Krško za novega predsedni- ka izvolili sicer dol- goletnega člana SDS 42-letne- ga Stane- ta Pajka (na fotografiji) iz Go- renjega Leskovca. Stane Pajk, sicer diplomiran ekonomist, je zaposlen na Agenciji RS za oko- Ije, Uradu za meteorologijo kot vodja meteoroloških me- ritev postaje na Lisci. V okvi- ru načrtov dela želi predvsem preko krajevnih odborov vzpo- staviti stik s člani stranke, v te- ku so priprave na volitve. L.P. Jubilejno srecanje upokojencev občine Krško Zadnjo soboto v avgustu se bodo, kot vsako leto, upokojenci občine Kr- ško zbrali na jubilejnem desetem celodnevnem srečanju. Gre za osred- nji dogodek upokojencev, ki svoje številne aktivnosti izvajajo v petih društvih, med katerimi kar štiri delujejo že več kot 50 let. Upokojenci, včlanjeni v društva upokojencev Krško, Brestanica, Seno- vo, Kostanjevica in Raka, se letnih srečanj udeležujejo v velikem števi- lu in tudi letos organizatorji pričakujejo izreden obisk, še posebej ker gre za jubilejno srečanje. Srečanje, katerega pokrovitelj je župan občine Krško, so najprej načr- tovali v Kostanjevici, vendar bi bili stroški previsoki, zato bodo dese- to srečanje pripravili v Kulturnem domu Krško in Hotelu Sremič. Po be- sedah Hermana Preglja, predsednika koordinacije društev, pripravlja- jo bogat kulturni program, razstavo ročnih del upokojencev iz vseh dru- štev, v popoldanskem času pa bo sledilo druženje. S takšnimi in podobnimi srečanji želijo predvsem ohranjati in širiti stike med upokojenci celotne občine. Sicer pa je bilo v lanskem letu v dru- štva v občini Krško vključenih 2865 upokojencev, med temi je bilo več kot 200 na novo včlanjenih. Vsa društva so zelo aktivna, njihova najpo- membnejša naloga pa je skrbeti za ostarele in bolne Clane, ki jih tu- di redno obiskujejo. Med drugim organizirajo različne izlete. V lanskem letu so tako organizirali 28 izletov, v Nerezinah in Izoli pa je skupinsko letovalo 338 upokojencev. Med upokojenci je veliko aktivnih športni- kov, pohodnikov, nekateri se udeležujejo ročnodelskih delavnic, telo- vadbe... L.P. Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Barva Letnik Kilomet. CENA Opombe garancija CHo 1.2 5V Rjavi 1998 72.000 1.050.000 Llastnik, servisna knjižica DA Clio12RN3v Rdeč 1998 95.000 990.000 Llastnik, redno servisiran DA Clio 1.2 alise 3v M.zelen 2000 60.000 1.490.000 Llastnik.servisna knjižica DA Clio 1.2 5v M.rdeč 2002 14.000 1.690.000 Llastnik DA Twingo Rdeč 1997 131.000 750.000 2lastnik,veliko dodatne opreme Twingo Rumen 2000 20:000 1.190.000 Llastnik DA Twingo base Rumen 2002 11.000 1.390.000 Llastnik, kot nov DA Twingo 16vdyn. M. plav 2002 7.500 1.590.000 Llastnik DA Kangoo 1 2 RN Beli 1998 127.000 1.190.000 Lepo ohranjen Kangoo 1.4 RT Rumen 1998 97.000 1.290.000 Servisna knjižica, DA Thalia 1.4 M.srebrn 2002 0 1.590.000 Novo vozilo DA Laguna 2.2 dci M.siva 2002 22.000 5.200.000 Vsa oprema, Privilege DA Laguna1.9dci M.srebrn 2002 21.500 4.300.000 Vsa oprema, Dynamique DA Megane 19 dci break M.rdeč 2001 44.000 2.490.000 odličen DA Megane 16.RT Bel 1997 123.000 1.090.000 Redno servisiran DA Megane coupe 16e M.moder 1998 126.000 1.390.000 Llastnik. redno servisiran DA Megane 1.6 alize Zelen 1997 150.000 1.230.000 Servisna knjiga, odličen DA Scenic 1.6eRT M.vijola 1997 120.000 1.620.000 Servisna knjižica. Avtomatik Scenic 1.6 M.rdec 1999 46.000 1.790.000 Servisna knjižica. Llastnik DA Scenic 1.616V M.siv 2001 39.000 2.840.000 KLIMA, Avtoradio DA Scenic 1.616V M.moder 2001 40.000 2.900.000 KLIMA, ASR, ESP.avtoradio DA Scenic 1.9 Dci M.moder 2001 75.000 2.890.000 Klima, radio CD °A Espace V6 M.srebrn 1997 154.000 1.990.000 2.lastnik, redno servisiran Škoda fabia 1.4 M.plava 2002 8 000 1.850.000 1 lastnik, avt.klima DA Citroen ZX 1.6 M.zelen 1991 172.000 230.000 Servo volan Fiat UNO 1.0 5v Rdeč 1996 111.000 490.000 1 lastnik, redno servisiran Peugeot 106 1.0 3v Bela 1998 105.000 800.000 2lastnica °A Fiat PUNTO 55S 3v M.plav 1998 72.000 890.000 2 lastnik DA VWhrošč1200 Bež 1968 29.400 300.000 Odličen »oldtimer« 35 let Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObzorhiK julij 2003 7 intervju Alenka Jerak, profesionalna diplomatka Majhno mesto ima velike prednosti. Tega se morda še ne zavedate... Pred štirimi meseci je prišla iz Haaga v Slovenijo. Domov, v Krško! Le dan pred vrnitvijo na Nizozemsko sva se pogovarjali o njeni poklicni poti, o življenju v drugih državah, o njeni navezanosti na domači kraj, o prav- kar povečani družini... Z nekajmesečno Anjo na rokah in psom Rokijem pod nogami, s prešernim in nalezlji- vim nasmehom ter živahnostjo, ki se skozi leta ni porazgubila, čeprav se srečuje in sodeluje s »kronanimi glavami« in najvišjimi predstavniki mnogih držav. Prepotovala je domala ves svet, a še vedno, kjer koli že je, se še vedno predstavlja in čuti kot »Krčanka«. Kaj pa je Roki? A Roki? (se smeji) Ja, Roki je Ni- zozemec. Psi so res že vse mo- je življenje moja ljubezen. Mor- da zato, ker vedno stanujem v ni- si, ker imam vedno vrt. Eni ima- jo radi mačke, jaz sem definitiv- no »pasja« mama in sem pripomo- gla že velikemu številu prijate- Ijev, znancev, da so si nabavili šti- rinožne prijatelje. In seveda po- magam z nasveti. Je bila diplomacija tvoj mlado- stni cilj? Mislim, da mi je bil ta cilj neka- ko vnaprej določen, ker sem bila v tistem času tudi republiška šti- pendistka na pravni fakulteti z ob- vezo opraviti državni izpit. In po- tem, ko se je začelo kolo odvijati, pa Beograd pa tujina, si že v tern kolesju. Še sploh, če se odločiš za profesionalno diplomacijo. Torej boš ostala v diplomaciji? Mislim, da bom. Četudi v njej ni vse tako lepo, kot si človek pred- stavlja: hodiš na bankete, kavi- ce, se malo pogovarjaš, se spet lepo oblečeš za sprejeme... Veli- kokrat so nam ti sprejemi že čez glavo. Ob njih uživajo avanturi- stični diplomats Taki, ki se gredo diplomacijo za štiri leta ali pa še to ne, da malo preizkusijo diplo- matski parket, potem pa se dosti- krat zgodi, da niso dobro priprav- Ijeni in doživijo neslaven konec, ko se predčasno vračajo in podo- bno. Včasih smo tudi že utrujeni, ampak to spada v naš poklic. Po- leg službe, ki meni vcasih traja na sodišču do sedmih, osmih zvečer, sledi še kakšen sprejem in domov ob pridem desetih zvečer. Zato je zelo pomembno razumevanje dru- »Tako ljubljanski kot krški prijatelji vedo, da imam se vedno stalno pre- bivališče v Krskem in na avtomobilu krške tablice!« žine. Pač takšno življenje je in ta- ko ga moraš vzeti. Tista štiri leta je bolj napeto, potem doma so pa spet nove obveznosti. V diplomatskih krogih je iz Kr- škega in okolice pravzaprav pre- cej ljudi... Ja, zanimivo, kar precej. Moram red, da nas je uspel nekdanji žu- pan Siter enkrat prav posrečeno sklicati skupaj, da smo se sreča- li, se tudi malo pogovorili, koli- ko lahko Krškemu z naše strani po- magamo. Seveda ne tako kot par- lamentarci, ker pač nimamo vpli- va na lokalno politiko in urejanje zadev, je pa bila to zelo lepa ge- sta in moram red, da je bilo mar- si kaj koristnega s tistega sestan- ka. Sicer pa imamo stike tudi s se- dan jim županom Bogovičem. Koliko jezikov pa govoriš? Aktivno govorim anglešdno, nem- ščino, španšdno, italijanšdno. Rada se pohvalim, da govorim tu- di hrvaško in srbsko, in sicer pra- vo hrvaščino, saj imam tudi cer- tifikat iz znanja hrvaškega jezika. Sedaj pa pasivno govorim tudi ni- zozemščino. Ženske prevladujete v slovenski diplomaciji. Zadnje case je vse več diplomatk, je pa tudi res, da imamo velepos- lanic zelo malo. Ne pomnim da bi bila kakšna ženska državna sekre- tarka, za kratek čas smo imeli le generalno sekretarko. Ne morem sicer red, da gre za diskrimina- cijo, se pa moramo ženske veli- ko bolj potruditi za napredova- nje. Upam, da bomo sledili skan- dinavskim državam, kjer so žen- ske na veliko višjih, tudi ministr- skih položajih. In kako bi kot ženska, ki je vi- dela že veliko sveta, primerjala življenje v tujini in doma v Slo- veniji? Kar se poslovnega življenja tiče, je odvisno od tega, v kateri drža- vi si, ker gre za različne sisteme, tudi različen nadn delovanja. A kot slovenska diplomatka sem bi- la vedno zelo dobro sprejeta. Tudi na Hrvaškem, kjer so nam šli zelo na roke, karkoli smo potrebovali, 8 juiij2oo3 ObzoriiiK intervju še posebno pri konzularni pomoči. Tisti, ki našo državo poznajo, ki jo ne zamenjujejo s Slovaško, kar se na žalost še sedaj po desetih le- tih tudi v Hagu zgodi, zelo ceni- jo našo državo in Slovence. Vedo, da smo pridni, odgovorni. To se vi- di tudi pri pogajanjih za medna- rodno pravne sporazume, pri red- nem izvrševanju vseh obvezno- stih pri mednarodnih institucijah in podobno. Kaj pa zasebno življenje? Pri tern je potrebno upoštevati, da smo diplomati, no, ne bom rekla, da smo kot Cigani, ampak neke vr- ste vagabundi. Stalno s kovčki v rokah, stalno na poti, kar ima po- zitivne in negativne plati. Jaz sem to sama s sabo razčistila in k sreči je tudi Damjan (Alenkin življenj- ski sopotnik, op.p.) takšen, da mi sledi. Veš, da greš za štiri leta, se vrneš in potem spet greš. Tako pač je. Veliki plus pri tern je, da spo- znavaš ljudi, tuje jezike in kultu- ro, hrano itd., minus pa je ta, da ne mores biti tarn, kjer si doma! Jaz, na primer, se zelo veliko vra- čam v Krško k mami, a moram re- či, da pol ljudi v Krškem več ne poznam. Tudi stikov z vsemi prija- telji ne morem več imeti. V Ljub- Ijani, kjer mi je bila baza po štu- diju, ohranjam stike z nekaj prija- telji... No, kljub temu pa se ne šte- jem in se nikoli ne bom imela za Ljubljančanko... Kaj pa si? Krčanka! In vedno bom. Večina, ki me pozna, tako ljubljanski kot krški prijatelji vedo, da imam še vedno stalno prebivališče v Kr- škem in na avtomobilu krške ta- blice. Pravzaprav lahko rečem, da me na Krško veže vse. Ne samo ta dom, ki ga imam in ga je zgradil moj pokojni oče. Tu se odlično po- čutim in mislim, da se bom, če ne prej, po upokojitvi gotovo vrnila. Tu imam izbranega svojega oseb- nega zdravnika in zobozdravnika, Anji sem izbrala pediatra in celo Damjan ima zdaj že vse to v Kr- škem. Nikoli nisem spreminjala stalnega prebivališča, tudi zaradi tega, ker ima majhno mesto veli- ke prednosti. Tega se Krčani mor- da še ne zavedate. Da imate vse pri roki, od občine, banke itd., tu- kaj še najdeš odprtost in Ijubez- nivost, ki ju v velikih mestih sko- raj več ni. Kaj pa si odnesla na Nizozemsko od doma? V svoji pisarni imam zastavico kr- ške občine, ki sta mi jo prinesla župan Franci Bogovič in tedanji podžupan Andrej Božič ob obisku v Haagu. In cviček, ki tudi krasi mo- jo pisarno, pa od Silva Mavsarja knjigo To majhno, a dolgo mesto. Doma imam veliko stvari iz Krške- ga, še posebno s Kajuhove, od mo- je mame: razne okrasne bučke, tudi kakšne domače rožice... Tudi rodit si prišla v Slovenijo. Ja, zato ker je na Nizozemskem si- stem, da rojevajo ženske doma ob pomoči babice, česar pa si jaz ni- sem mogla zamisliti, zato sem ra- je plačala avion in hodila domov tudi na preglede. Pri njih velja, da če si zdrav, če ni nobenih kompli- kacij, pregledi niso potrebni, vse je škodljivo, tudi ultrazvok. To bi naše ženske težko verjele, am- pak na Nizozemskem devet mese- cev ginekologa ne vidiš, razen, če se kaj zelo zakomplicira, pa še te po težkih mukah predajo zdravni- ku. Na Nizozemskem je zdravstvo res na psu in reforme uvajajo že dolgo časa. Te izkušnje so zelo za- nimive. Bržkone imajo zato tudi večji odstotek oseb z motnjo v dušev- nem razvoju? Velik, presenetljivo velik delež je teh otrok, samo da oni posvečajo skrb predvsem kurativi in ne pre- ventivi. Kar me je zelo razžalosti- lo, še posebno, ker sem čisto po naključju v bližini Haaga našla po- sebno mesto za te otroke in mla- doletnike z motnjo v duševnem razvoju, od vrtca, športnih, ples- nih dvoran, kinematografov, hišic, v katerih stanujejo. Pravcato me- sto. Pa ne morem reči, da so izo- lirani, ker si jih prizadevajo vklju- čiti v družbo, v javno življenje^ na televizijo itd., ampak po drugi strani pa jim gradijo svoja mesta. Pri nas, na srečo, je prva preven- tiva, pa zgodnji pregledi, posebna pozornost malo starejšim ženskam med nosečnostjo, pa zgodnji po- segi ob odkritju nepravilnosti. Omenila si tudi, da so storitve za občane pri nas na veliko višjem nivoju. To je za nas nekoliko pre- Alenka Jerokje po osnovni soli v Krškem In gimnaziji v Brežicah študirah v Ljubljani kjerje diplomirala iz med- narodnega javnega prava in za diplomo tedaj med redki- mi prejela nagrado OZN. Takoj po študiju jezačela delati v diplomaciji. Najprej v takratnem Republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, od koder so jo s še tremi Slo- venci kot zadnje poslali v Beograd v Zvezni Sekretariat za zunanje zadeve. Od tarn je bila poslana kot vice konzul v Toronto, kjer pa so jo oktobra 1999, kerseje opredelila kot Slovenka vrgii iz službe. Maja 7 992 je sodelovala pri odprt- ju veleposlaništva vZagrebu, kjerje ostala do leta 1997 kot prva sekretarka, zadolžena za konzulame odnose, kulturo, tisk in podobno. Po vrnitvi v Slovenijo je postala namestni- ca vodje sektorja za Latinsko Ameriko, Afriko, Azijo in Pa- cifik. Po diplomatskem izpopolnjevanju všpanijije dve leti delala v Uradu predsednika republike Slovenije, maja 2001 paje odšla vHaag na mesto svetovalke in namestnice ve~ leposlanika. »Vteh sprejemih uživajo predvsem avanturistični diplomati, taki ki se gredo diploma- cijo za štiri leta all pa se to ne, da malo preizkusijo diplomatski parket...« ObzörhiK v " juiij2oo3 9 intervju senetljivo, ker bi prej menili, da zaostajamo za Evropo. Pri njih je cena hrane, oblačil, pri- merljiva ali enaka z našimi. Storit- ve pa so veliko, tudi trikrat in več dražje, kar pa še ne pomeni, da so boljše. Presenetil me je njihov način poslovanja v javnih institu- cijah, kjer velja pravilo, da kar ni- maš na papirju in konkretno dogo- vorjeno, ni nujno, da bo tako tu- di urejeno. Recimo, položnico za zavarovanje vozila sem dobila tri- krat višjo od dogovorjenega zne- ska. Samo pozanimala sem se za tečaj nizozemščine in že s tern, ko sem izrazila interes, so me regi- strirali in nato terjali pladlo. Na- sa tajnica se je zanimala za vrtce, pa so ji rekli, da naj samo vpiše podatke, da bodo videli, koliko je stara, če je bila v vrtcu, itd. Čez mesec pa je dobila v plačilo ra- čun za administrativne stroške in plačilo vrtca 800 evrov na mesec, češ, da jo vodijo v evidenci. Kaj takega se pri nas ne more zgoditi. Na njihovi banki sem potrebovala skoraj dva meseca, da mi je uspe- lo odpreti osebni račun. Vstop Slovenije v EU je že dej- stvo. Kaj je tisto, čemur bi se po tvojem mišljenju morali izogniti? Nisem politik, temveč diplomat, a če bi govorila iz svojih osebnih izkušenj, ki na Nizozemskem ni- so bile najboljše, moram red, da nas je pravzaprav vedna diploma- tov, tudi iz drugih držav, na Ni- zozemskem razočaranih. S tern, da od kolegov iz Belgije, Franci- je in Luksemburga slišim spet dru- ge zgodbe. Mislim, da moramo pri nas zelo vetiki poudarek dati kva- liteti življenja, ki je v t.im zahod- nem svetu na dosti nižji ravni kot pri nas. Zaslužek, zaslužek in za- služek, vse manj družinskega živ- Ijenja. Ja, sodala pač je, a tudi v določenih mejah. Ravno tako kot pri nas se spopadajo z reformo zdravstvenega sistema, izobraže- vanja ter pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja. Jaz osebno najbolj pogrešam zdravo hrano, biološko nespremenjeno, Sloveni- ja bi morala te stvari ohraniti... Pa ravno kmetijstvu se ne obeta- jo rožnati časi... Ja, res ne, a mislim, da je v veliki meri odvjsno od tega, kako se bo- mo mi znali tudi znqtraj evropske zakonodaje prilagoditi našim in- teresom. Zelo veliko je odvisno od tega, kako bo resorno ministrstvo to zastavilo. AM bi sploh še imela obstanek na enem mestu? Mislim, da zdaj še ne, do te fa- ze še nisem prišla in verjetno se bom še selila. Rada imam Sloveni- jo, vedno znova radi pridemo. Ker mislim, da to kar imamo tukaj, se redko najde. To poudarjam, ker sem zasebno prepotovala s šesti- mi kolegicami pravnicami skoraj ves svet. To so bila zasebna in ne službena potovanja, ker smo je- male po mesec, mesec in pol do- pusta, od študija naprej ista kla- pa. In potem dejansko vidiš, kaj imaš doma, sploh pa če sedaj pri- merjam s Holandijo, z življenjem in kvaliteto življenja, ki je tarn, ni primerjave. Pravzaprav ravno sedaj zaklju- čuješ trimesečni porodniški do- pust. To je nekoliko kratko, mar ne? Ja, ker zakon predvideva tu- di skrajšan porodniški dopust, ko soprog prevzame nego in varstvo otroka, jaz pa sem se znašla v po- sebni situaciji, ker sem pač v tu- jini. MZZ mi je dovolilo korišče- nje trimesečne porodniške s tern, da ostanem v tujini, v nasprotnem primeru pa bi se morala vrniti do- mov in prekiniti mandat. To pa je povezano z mnogimi problemi: pr- vič, soprog ima v tujini mirovanje pravic tako kot vsi ostali v diplo- maciji, ki gredo z nami ven. To pomeni, da soprogi oziroma so- proge, teh je zaenkrat še vedno več, v tujini naj ne bi delali. V zelo velikih misijah, na pri- mer v Bruslju, kjer je veliko na- ših ljudi in diplomatov, se even- tualno lahko še kdo od partner- jev zaposli, ampak na nižja delo- vna mesta, kar je po eni strani tu- di prav. Naše veleposlaništvo v Ha- agu je zelo majhno, smo samo tri- je diplomati in če bi bila dva za- konca, bi bilo to družinsko podjet- je, ne pa veleposlaništvo. Po dru- gi strani pa je to mirovanje pravic za soproga ali soprogo povezano z nešteto problemi. Je specifična si- tuacija, ker ta kategorija sloven- skih državljanov zaenkrat ni vklju- čena v zakon. Prišla sta dva, vračata se z Anjo. Vagabundsko življenje pač. Ka- mor prides, tarn iščeš vrtec, so- lo. Ponavadi otroci naših diplo- matov hodijo v mednarodne sole, največkrat z glavnim jezikom an- gleškim, nemškim. 0 tern sama še ne morem govoriti, a kolikor sli- šim od kolegov, imajo nekateri ve- like težave pri povratku domov. Še sploh na začetku, ko so šoloobvez- ni otroci npr.v prvem in drugem razredu, a se niso nikoli udli ma- terinšdne drugače kot pogovorno. Naj se starši še tako trudijo, mo- ra nazaj v nižji razred, ko se vrne domov. Poleg tega je naš izobraže- valni sistem dosti naprednejši od večine evropskih držav in tudi od Amerike. Ampak tako je, da moraš v sistemu in državi, kjer si, za svo- jega otroka izbrati najboljše. V kateri državi bi si še želela službovati? Rada bi se vrnila v Španijo, ker mi je ostala v zelo, zelo lepem spo- minu, ker je to država, katere kul- tura, utrip, temperament, mi je pisan na kožo. Veliko bolj kot npr. Nizozemska, ki je bila bolj profe- sionalna izbira, kot izbira za dušo. Bila je bolj prisotna pravniška lo- gika, prav zaradi teh mednarodno pravnih institucij, da ne bi izgubi- la stika s pravom. Ker diplomacija ni ravno pravniško delo in tu imam vseeno več opravka s pravom, kar me je veselilo in kar sem konec koncev študirala, kot pa da bila v tisti čisto klasični diplomaciji. Tam si zdaj veliko na sodišču. Ja, ker je Haag, kot se sami po- hvalijo, svetovni vsekakor pa ev- ropski sedež mednarodnega, pri- vatnega in javnega prava. V Haa- gu je že dolga leta sedež stalnega arbitražnega sodišča, mednarod- nega sodišča, haške konference za mednarodno zasebno pravo, med- državno sodišče, po novem ICC, stalno mednarodno kazensko so- dišče, oba tribunala za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, potem tudi evropski center. Poleg tega vzame ogromno časa Organizacija za pre- poved izdelovanja kemijskih oro- žij - UPCW. Posebno zato, ker smo mi bili zadnji dve leti člani izvr- šilnega odbora in je bilo potrebno sodelovati v raznih delovnih sku- pinah. Poleg tega ima Haag veli- ko drugih pomembnih institucij, ki so med prvimi v Evropi, kar se ti- če prava. Je naših državljanov veliko na Nizozemskem? Zelo veliko. Amsterdam je zelo znan, predvsem mladih je zelo ve- liko. Če pa primerjam z delom v Zagrebu, problemov še zdaleč ni tako veliko, namreč s sosednjimi državami je vedno največ dela. Pa ne ravno po neki kriminalnosti, ukradenih dokumentov, avtomobi- lom, ampak vedno se kaj najde, od urejanja nasledstvenih zadev naprej. V Amsterdamu se kvečje- mu zgodi, da koga oropajo, ime- li smo že primere, na naše veliko presenečenje, ko so se gor na de- lu znašle mlade Slovenke, prijet- na dekleta. Vikend obiskov iz Slo- venije je kar veliko. No, naši sta- rejši državljani pa prihajajo po- gled tulipane, mline na veter, ka- nale in podobno. Tvoja generacija je zelo uspeš- na. Res je. S pravne fakultete jih je zelo veliko ostalo na fakultetah kot docenti ali asistenti, dosti jih je tudi v politiki: Verica Trste- njakova, Nevenka Črešner Per- ger, pa Peter Grilc, Miha Juhart, itd. Iz Krškega tudi: Vida Maluso- va je na Upravni enoti, imam sti- ke z Robijem Renierjem, ki je to- žilec, z drugimi pa, ko se vidim. A sem vesela, da se nekdanji gimna- zijci srečujemo vsako leto tretjo soboto v juniju. Tekst in fotografije: Bojana Mavsar »Potrebno je upoštevati, da smo diplomati, no, ne bom rekla, da smo kot Cigani, ampak neke vrste vagabundi.« 10 juiij2oo3 " ObzörhiK spotikanja KUKAVIČJEJAJCE? Nedavna novinarska konferenca, na katerije bilo predstavljeno kratko- ročno in dolgoročno sodelovanje Valvosorjevega raziskovalnega centra Krško s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, seje, zanimivo, odvi- jala skoraj natanko po letu dni, kar so dokaj samozavestno najavljali za- gon Fokultete za logistiko in tri leta po podpisu pogodbe o ustanovit- vi Valvasorjevega raziskovalnega centra kot nosilca in izvajalca pobu- de za ustanovitev Univerze jugovzhodne Slovenije s sedežem v Kosta- njevici na Krki. Ponovna (pre)usmeritev dejavnosti oz. izbira novega visokošolskega partnerja VRCje sprožila vprašanja in pomisleke, ki se pravzaprav pora- jajo že ves čas od dokaj nenavadnega nastanka tega tričetrt-zasebnega zavoda, katerega dejavnost naj bi segla krepko čez občinske in tudi regi- onalne meje, a ga za zdaj izdatno podpira le krška občina kot četrtinski ustanovitelj. Na šolskem ministrstvu so namreč že takojjasno povedali, da nimajo nobenega in teresa niti sredstev, da bi na jugovzhodnem delu države ustanavljali univerzo, čejo pa kdo želi, naj jo na svoje stroške. V času, ko na vsakem koraku slišimo o nizki izobrazbeni strukturi v Po- savju, in ko tudi slovenska vlada v okviru evropsko naravnanega prora- čuna obljublja večjo podporo znanju, razvoju in novim tehnologijam, je naravnost bogokletno razmišljati, kaj šele pomišljati o smiselnosti in ren tabilnosti izobraževalnih programov. Pa vendor. Zavod VRC kot vršilec dolžnosti vodi profesor dr. Janez Usenik, ki naj bi \ se v mesecu septembru tu predvidoma zaposlil kot direktor. Zanimivo in pomenljivo pa je, da se doktor Usenik kot eden od ustanoviteljev zavo- \ da ne čuti odgovornega, da po treh letih od ustanovitve ni, razen zgoraj omenjenega sodelovanja s kranjsko fakulteto, videti še nobenega ptiplji- i vega rezultata, razen celega niza projektov, katerih plačnikje Občina Kr- ško. »Naredili smo projekt Univerza Jugovzhodne Slovenije in znotraj te- ! ga študijski program Logistika sistemov, katerega izvajaleč in lastnikje I sedaj Univerza v Mariboru. Zakajje tako, zakaj fakulteta še ne obstaja, ne sprašujte mene, to je stvar politike,« pravi dr. Usenik. \ In res. Projekt VRCje imel na prvi pogled vse pogoje, da uspe, saj sta ga j od vsega začetka zagovarjali obe najpomembnejši politični stranki v Kr- škem. Celo hvalili sta se z njim. Kje seje torejzalomilo? \ Predstavnik ustanovitelja, direktor občinske uprave, ki vztrajno in z okoli 20 milijoni podkrepljeno let no podporo VRC-eju opravičuje z zah tevami regijskega razvojnega plana, deluje prav tako precej neprepričljivo. Ob tern priznava, daje vetji del sanj o univerzi padel v vodo inje bolje, »da ne bi rinili z glavo skozi zid« in da »je bolje nek dogovor kot nič«. Zdaj namreč ni več govora o Univerzi, že nekaj časa pa poslušamo oblju- beoposavskem visokošolskem središču. A kakorjeposavska stvar padla na izpitu pri ustanavljanju »Valvasorja« in štipendijskem skladu, se uteg- ne zgoditi tudi v tern primeru. Da o kakšni jugovzhodni Sloveniji sploh ne govorimo. Pat Od takrat, ko so ideje uvoženih intelektualcev na polju kr- ške lokalne politike rodile sanje o četrti slovenski univerzi, je na Primor- skem shodila tretja univerza. Vzamišljeni dolenjski podružnici krške uni- verze pa someni nič tebi nič podelili znamenitemu direktorju naslov rek- torja visokošolskega središča, kije zraslo na temeljih, kijih je resnici na ljubo pomagal postaviti prav sedanji prvi mož krškega VRC BojanaMavsar M^pomnite,...? ^EDioLETj^jmimi Julija 1993 ... Je krški izvršni svet predlagal posebni vladni komisiji, da se pre- učijo vsi vidiki zapiranja Rudnika Senovo ter ekonomske, sociable in prostorske posledice za okolje. Še pred zapiranjem naj bi izdela- li ureditveno dokumentacijo ter jasno opredelili potrebne ukrepe, s katerimi bi presežnim delavcem zagotovili nova delovna mesta ter poskrbeli za socialno varnost vseh zaposlenih. (^PRED20LETI J Julija 1983... je krški izvršni svet potrdil nove cene za komunalne storitve voda- rino, kanalščino in odvoz smeti Kostaku. Cen so bile večje za oko- li 100 odstotkov, saj je po novem kubični meter vode za gospodinj- stva stal 6,65 dinarjev, za delovne organizacije in obrtnike pa 12 di- narjev. Julija 1983... Počitniška skupnost Krško je vključevala kar 90 OZD iz Sloveni- je, 35 iz občine, v osrednji bazi za delavski turizem v Nerezinah na Lošinju pa je imela okoli 1.600 ležišč, krški kolektivi pa so takrat skupno s kapacitetami v prikolicah razpolagali s preko 2.000 ležiš- či. Regres so delavci dobili povsod, vendar so npr. učitelji tisto le- to dobili okoli 2.500 dinarjev, medtem ko so delavci v Celulozi do- bili po 5.000 dinarjev in še po 150 dinarjev dodatka za vsak dan 10- dnevnega dopusta v tovarniških kapacitetah. Julija 1973... V nedeljo, 5. julija 1973, so prebivalci KS Brestanica odločali o sa- moprispevku za igrišče in olimpijski bazen. V 3-letnem samopri- spevku naj bi zbrali okoli 600.000 dinarjev, za samoprispevek pa je glasovalo dobrih 51 odstotkov prebivalcev. Julijal973... so v Posavju obravnavali osnutek dolgoročnega razvojnega plana in med ovirami za napredek pokrajine med drugim ugotovili »po- manjkanje razvojne usmeritve, razbitost regije, odlivanje izobra- žencev v bolj razvite predele, zaostalo okolje« itd. V razpravi je bi- lo slišati naslednja mnenja: »Tepe nas neenotnost!«, Drug drugega kritiziramo, v resnici pa ne vemo, kaj hočemo!«, »Če ne bomo v mi- selnosti sprejeli dejstva, da smo eden in ne trije, potem tudi tega programa ne bomo izpeljali...«. ObžoTriiK gospodarstvo Težave zaradi suše bodo z izgradnjo elaktrarne minila Blizu Boštanja je ob Spodnji Savi nared eno največjih gradbišč v Sloveniji. Začenja se izgradnja energetskega in spremljajočih objektov. Gradbišče bo zaščiteno s posebno ogrado, kljub temu pa bo moč gradnjo sprem- Ijati ves čas povsem od blizu - v družbi izkušenega vodiča. Ladislav Tomšič, direktor projek- ta izgradnje HE. na Spodnji Savi, je izkušen energetik. Morda zato, ker spremlja delovanje elektrarn že do malih nog. Dobesedno. Ro- jen je namreč v Fali, kraju, kjer je bila zgrajena prva hidroelektrama v Sloveniji. Svoje prve zaposlitve- ne odločitve ni nikdar spremenil. Zdaj že skoraj dve leti vodi ures- ničevanje največjega energet- skega projekta pri nas. Od kraja, kjer živi, iz Slovenske Bistrice, se v Sevnico vozi vsak dan. "Ni na- porno. Ker uživam pri svojem delu in močno verjamem v projekt, ki nastaja na Spodnji Savi," odvrne na ugotovitev, da je vsakodnevna dolga pot najbrž naporna. Obiskovalca, nevajenega gradbe- niškega vsakdana, gradbišče pri Boštanju preseneti s svojo razsež- nostjo. Ogromen prostor daje slu- titi, da bo objekt, ki nastaja na njem, velik, kljub temu pa ne do- pušča jasne predstave o prvi med prihodnjimi petimi hidroelektrar- nami na Spodnji Savi. Velika jama, v kateri bo nastajal energetski ob- jekt, je z ene strani zaščitena z vi- sokim zidom, z druge pa s 14- me- trsko gradbeno »zaveso« pod zem- Ijo. Gradbišče, dolgo 120 in širo- ko 30 metrov, bo tako ostajalo su- ho ves čas do začetka obratovanja elektrarne. Šestnajst ur dnevno približno 25 delavcev zaključuje s priprava- mi na osrednja in najzahtevnejša gradbena dela: izgradnjo energet- skega objekta, prelivnih pol, je- zovne in obrežnih zgradb. Ko bodo dela stekla v polnem zamahu, jih bo tarn tudi 250. »Izvajalci grad- benih del so se v pogodbah zave- zali k zaposlovanju domačinov«, pojasni Tomšič, in doda, »da je eden od ciljev tega projekta tudi zagotovitev novih delovnih mest za Posavce. Potrebno je sicer pri- znati, da sodobne elektrarne za svoje delovanje ne potrebujejo več mnoštva ljudi, kljub temu pa je jasno, da bo boštanjska omogo- čila zaposlitev 15 ljudem. Večja ekipa bo tarn le ob naraslih vodah in večjih vzdrževalnih delih.« Elektrarna bo spremenila oko- Ije. Rečni tok bo zamaknjen, reč- ni brežinj bodo varovali nasipi, s čimer pa se kakovost pogojev za ribji zarod v reki ne bo poslabša- la. »Izredno sem zadovoljen s so- delovanjem s sevniško ribiško dru- žino,-s katero smo našli dogovor tudi o najbolj občutljivih vpraša- njih, kot je recimo ureditev vod- nega območja v obdobju grad- nje elektrarne. Skupna ocena je, da bo Spodnja Sava po izgradnji elektrarne, nudila ribjemu živ- Iju boljše pogoje za razvoj, s tern pa bo seveda niz novih priložno- sti za razmah ribištva in rekreaci- je na tern območju,« poudari La- dislav Tomšič. Elektrarna v Boštanju bo vključe- na v električno omrežje takoj, ko bodo zaključena vsa dela. »Oce- njujemo, da bomo štiri mese- ce pred uradnim priključkom na omrežje, začeli s polnjenjem ba- zena in v tern času odpravili tu- di vse morebitne pomanjkljivosti, ki so pri gradnji tako zahtevnih in velikih objektov, skoraj neizbež- ne. V začetku leta 2006 bo tako slovensko energetsko bilanco do- polnil prispevek iz Boštanja, kon- cesionar izgradnje, Holding Slo- venske elektrarne, pa bo na ta na- čin zagotovil nova sredstva za iz- gradnjo preostalih elektrarn na Spodnji Savi ter okrepil občinski proračun s koncesijsko dajatvi- jo. Sodeloval sem že pri številnih gradnjah elektrarn in lahko zago- tovim, da je tak pristop k uresni- čevanju načrtov, ki so finančno iz- jemno obsežni, najbolj smotrn,« V načrtih Hodinga Slovenske elektrarne za drugo polovico letošnjega leta so predvideni tudi manjši razpisi za nabavo energetske opreme (največje naročilo je bilo zaključeno julija letos s podpisom pogod- be za nabavo turbine, generatorjev in hidromehanske opreme za HE Boštanj v vrednosti 5,7 milijarde tolarjev), izgradnja priključka od elektrarne na datjnovodno omrežje. Začele pa se bodo tudi pripra- ve na izgradnjo hidroelektrarne Blance, izdelava lokacijskega načr- ta, ter študij o presoji vplivov tega objekta na okolje. Minister za okolje, prostor in Energijo, mag.Janez Kopač, je pouda- ril, da ministrstvo podpira gradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi. »Sam ga jemljem kar za svoj projekt. Država se bo v projekt kmalu vključila tudi kot investitor, saj bo zadolžena za izvedbo celotne dr- žavne, lokalne in vodne infrastrukture, ki bo financirana s sredstvi iz Sklada za vode. V Posavju bo iz tega naslova zgrajena nova all popol- noma obnovljena infrastruktura (ceste, železnica, vodna infrastruk- tura -zagotovitev poplavne varnosti, čiščenje voda, kornunalna infra- struktura in ostala lokalna infrastruktura...) v višini skoraj 120 mili- jonov evrov. To bo vsekakor pozitivno vplivalo na celostni razvoj ob- močja Posavja, na katerem bodo zgrajene hidroelektrarne. Poskrbeli pa bomo seveda predvsem za okoljski pristop k projektu in sonaravno vključitev objektov energetske infrastrukture v okolje in prostor.« iigi' rsiig'i! Na gradbišču HE Boštanj je vsak dan bolj živahno. Grafični prikaz HE Boštanj. i2 juiij2oo3 ObzörhiK gospodarstvo je prepričan Tomšič. Kmetijstvo na območju Sevnice je v zadnjih letih utrpelo precejšnjo škodo zaradi neobvladljivih sušnih obdobij. Bo z velikim vodnim za- jetjem prihodnje elektrarne dru- gače? »Zagotovo,« zatrdi sogovornik in pojasni, da bo v bazenu, ki bo zagotavljal vodo za obratovanje elektrarne, vselej na voljo milijon dvesto kubičnih metrov vode. Ko- ličina, ki bo zadoščala za vzdrže- vanje namakalnih sistemov tedaj, ko bo raven podtalnice padla pod kritično mejo. Reševanje infrastrukturnih težav, ki pestijo prebivalce Sevnice in njene okolice, je bil eden od iz- zivov pri pripravi načrta za izgrad- njo spodnjesavske verige elek- trarn. Tomšič priznava, da je bi- lo prav pri usklajevanju tega dela načrtov veliko dela, vendar pa je po njegovem mnenju tudi po za- slugi izkušenj, ki jih ima mag. Voj- ko Sotošek, ki od nedavnega vo- di izgradnjo infrastrukture,. že z letošnjo jesenjo moč pričakovati začetek številnih del. Sevnica bo v okviru načrta dokončno uredila vprašanje obvoznice, urejena bo oskrba s pitno vodo, brežine reke Save bodo urejene s sprehajalni- mi potmi, ribiškimi lovišči in dru- gimi objekti, ki bodo gotovo vpli- vali na razvoj rekreativnega turiz- ma v tem delu države. Pred kratkim je izšla posebna zlo- ženka, v kateri je predstavljen na- črt za izgradnjo spodnjesavske ve- rige hidroelektrarn. Ta publikacija je del obsežnega načrta za sezna- njanje lokalnih prebivalcev z na- črti in potekom gradnje. Tomšič meni, da so pripravo tega načrta v veliki meri olajšali številni sestan- ki in srečanje z Ijudmi po krajev- nih skupnostih. »Zavedamo se, da marsikoga skrbi, kako bo izgrad- nja elektrarn vplivala na njegovo življenje. Informacij o tem, ka- ko bo, je veliko, pred kratkim je bila lansirana tudi posebna splet- na stran o izgradnji hidroelektrar- ne Boštanj (www.hse-sse.com, op. p.), veli- ko dela opravita tudi komisiji za spremljanje uresničevanja načr- ta gradnje celotne verige in po- samezne elektrarne v njej, v pri- pravi je poseben film o tem, kaj je hidroelektrarna, pred odprtjem je prva informacijska točka. »Stri- njam pa se s tistimi, ki želijo ve- deti še več. Pravih informacij je vedno premalo,« je kritičen Tom- šič, ki med številnimi obveznost- mi daje prednost prav pogovorom z Ijudmi. »Velikokrat sem že sode- loval pri gradnji energetskih ob- jektov in vem, kako je, če Ijud- je ne vedo, kaj se dogaja za grad- benimi ograjami, zato mi ni žal, če moram kako podrobnost - tudi najbolj obrobno - včasih ponovi- ti večkrat. Ljudje morajo spreje- ti tak projekt za svojega, ne pred- stavljam si, da bi prihodnje elek- trarne ljudje videli kot tujke v svojem okolju.« Sogovornik pohvali tudi odnose z ekipo na gradbišču. »Naše so- delovanje je res dobro, o vsem, kar se dogaja, sem dnevno sezna- njen. Kljub temu pa se na gradbiš- ču oglasim vsak dvakrat na teden. Ogled gradbišča in vpogled v po- drobnostmi nastajanja elektrarne je posebno doživetje, zato smo se odločili, da bo potem, ko bomo gradbišče zaščitili z ograjo, orga- nizirali redne vodene oglede in dneve odprtih vrat. Vodili jih bo- do poznavalci, ki bodo lahko za- pletene energetske in gradbene procese predstavili tako šolarjem kot tudi najbolj zahtevnim obisko- valcem. Posebej med šolarji je za- znati precejšnje zanimanje za do- gajanje v Boštanju,«, doda. Upati je, da letošnje poletje v sevniški občini ne bo tudi v zna- menju suše. In, da bo tako vsak še' prihodnji dve leti. Čez tri leta bo drugače. Tako zatrjujejo tisti, ki bdijo nad gradnjo prihodnje bo- štanjske elektrarne. To pa je ve- liko, mar ne? Gradnjo hidroelektrarne Bo- štanj je moč* spremljati tu- di na posebni spletni strani, ', kjer je na voljo arhiv fotogra- fij, zapisi o poteku gradnje in številne druge informacije, ki približajo zahteven energet- ski projekt na poljuden in sli- kovit nacin. Naslov strani je www.hse-sse.com Ladislav Tomšič (levo) in VW Vin- diš med pregledovanjem uresni- čevanja načrta izgradnje. Polled na gradbeno jamo, ki nastajo ob Spodnji Savi. , /yf TERMOELEKTRARNA jj B R E STAN I C A hse Holding Slovenske elektrarne do.o. PROIZVODNJA - JUNIJ 2003 VIR PROIZVODNJA PORABA GORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKI BLÖK 1 0 kWh 0 Sm3 0 kg PLINSKIBLOK2 141.900 kWh 46.708 Sm3 17.214 kg PLINSKI BLÖK 3 50.806 KWh 9.649 Sm3 12.204 kg PLINSKI BLÖK 4 3.127.000 kWh 1.189.647 Sm3 0 kg PLINSKI BLÖK 5 2.996.000 kWh 1.163.597 Sm3 0 kg PARNATURBINA2 45.707 kWh MERITVE EMISIJ - JUNIJ 2003 VIR GORIVO m^3 J*fc, mg/°3 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLÖK 4 ZP 1,5 76,7 100 3,3 100 PLINSKI BLÖK 5 ZP 3,1 84,8 100 5 100 ZP - zemeljski plin ObzörniK juiij2003 13 gospodarstvo Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Tudi v lotu 2002 dobri rezultati POSLOVANJE SKLADA ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEKVLETU2002 Poslovno leto 2002 je bilo kljub trendu zniževanja obre- stnih mer na finančnih in kapitalskih trgih za Sklad zelo uspešno. V tem letu je Sklad presegel zastavljene cilje in dosegel, da so se izvajala vsa določila Zakona o Skladu. Celotni prihodki so presegli načrtovane za 7%, medtem ko so celotni odhodki dosegli le 96% načrtovanih. V letu 2002 je NEK skupaj vplačala v Sklad 3.232 mio SIT in s tem poravnala vse obveznosti. Zbrana sredstva je Sklad nalagal v zelo varne naložbe in sledil konzerva- tivnim ciljem, ki si jih je zastavil v naložbeni politiki. Z uspešnim upravljanjem portfelja je Sklad ustvaril 2 mi- lijardi in 53 milijonov tolarjev prihodkov iz financiranja. Na dan 31.12.2002 je imel Sklad nekaj več kot 20 milijard in 473 milijonov tolarjev finančnih naložb, od tega je bi- lo 44% sredstev naloženih v državnih vrednostnih papir- jih. Donos celotnega portfelja Sklada za leto 2002 je zna- šalTOM + 5,6% ali EUR + 9,4%. Ob upoštevanju tržnih te- čajev pri vrednotenju portfelja na dan 31.12.2002 ugo- tovimo, da bi Sklad ob prodaji vseh vrednostnih papirjev ustvaril še 510 milijonov tolarjev kapitalskega dobička. Od uveljavitve meddržavne pogodbe o NEK z dne 11.3.2003 dalje, se v Sklad vplačuje prispevek le za polo- vico proizvedene električne energije, zato načrtuje prili- ve iz naslova prispevka v letu 2003 v višini 1.531 mio SIT. Z uspešnim nalaganjem sredstev naj bi Sklad konec leta 2003 upravljal s finančnim portfeljem v višini cca. 24 mi- lijard tolarjev. Revizorjevo poročilo Nadzornemu odboru Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK Revidirali smo računovodske izkaze Sklada za financiranje raz- gradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK, ki jih sestavljajo bilan- ca stanja na dan 31.12.2002, izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz ra- čuna financiranja za poslovno leto 2002. Pregledali smo tudi Poro- čilo o poslovanju Sklada v letu 2002. Računovodski izkazi so prika- zani na straneh od 5 do 9. Za računovodske izkaze je odgovorno poslovodstvo. Naša naloga je na podlagi revizije izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidira- nja, ki jih je izdalo Mednarodno združenje računovodskih strokov- njakov in drugimi pravili revizijske stroke, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo. Ti zahtevajo od nas načrtovanje in izvedbo re- vizije za pridobitev primernega zagotovila, da računovodski izka- zi ne vsebujejo bistveno napačnih navedb. Revizija vključuje pre- izkuševalno preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v računo- vodskih izkazih. Ocenili smo tudi skladnost računovodskih usme- ritev z Zakonom o računovodstvu in predpisi, sprejetimi na njego- vi podlagi ter pomembnejše metode izkazovanja vrednosti v raču- novodskih izkazih, ki jih je uporabilo poslovodstvo, ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je naša revizi- ja primerna podlaga za naše mnenje. Po našem mnenju so računovodski izkazi, navedeni v prvem od- stavku, resnična in poštena slika finančnega stanja sklada na dan 31. decembra 2002 ter poslovnega izida njegovega poslovanja v tedaj končanem letu v skladu z določbami Zakona o računovod- stvu. Poročilo o poslovanju Sklada v letu 2002 je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d.o.o. pooblaščena revizorka Tanja Medvešek, univ.dipl.ekon. pooblaščeni revizor Brane Podboršek, univ.dipl.ekon., direktor, Ljubljana, 12.6.2003 naročena objava 14 juiij2oo3 ObzörhiK gospodarstvo Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkovizNEK Na osnovi 9. člena Zakona o skladu za financiranje razgrad- nje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter 34. člena Statuta Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK,obja vl ja mo: BILANCO STANJA na dan 31.12.2002 v tisoč SIT SREDSTVA A) Dolg. sredstva in sredstva v upravljanju 15.133.197 00 Neopredmetena dolg. sredstva 4.189 01 Popravek vrednosti neop. dolg, sredstev 3.017 02 Nepremičnine 33.866 03 Popravek vrednosti nepremičnin 1.043 04 Oprema in druga opredmetena sredstva 25.340 Popravek vrednosti opreme in drugih neop. Q_fi sred: 07 Dolgoročno dana posojila in depoziti 13.304.044 08 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 1.782.774 B) Kratk. sredstva, razen zalog in AČR 14.940.600 11 Denarna sredstva na računih 16.384 12 Kratkoročne terjatve do kupcev 7.112.347 15 Kratkoročne finančne naložbe 7.175.370 16 Kratkoročne terjatve iz financiranja 624.562 18 Neplačani odhodki 11.928 19 Aktivne časovne razmejitve 9 AKTIVA SKUPAJ (A+B) 30.073.797 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) Kratkoročne obveznosti in PČR 7.748.846 21 Kratk. obveznosti dozaposlenih 2.276 22 Kratk. obveznosti do dobaviteljev 1.437 23 Druge kratk. obveznosti iz poslovanja 1.533 _ . Kratk. obv. do upor. enotnega kontnega z4 v 6.682 nacrta 28 Neplačani prihodki 7.736.909 29 Pasivne časovne razmejitve 9 E) Lastni viri in dolgoročne obveznosti 22.324.951 90 Splošni sklad 20.542.177 92 Dolgoročno razmejeni prihodki 1.782.774 PASIVA SKUPAJ (D+E) 30.073.797 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV za obdobje od 1.1. do 31.12.2002 vtisoč SIT A Prihodki 4.145.180 Udeležba na dobičku in dohodki od 913 427 premoženja II Drugi nedavčni prihodki 3.231.603 III Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 150 B Tekoči odhodki (400-402) 62.150 1 Place in drugi izdatki zaposlenih (4000-4009) 27.411 II Prispevki delod. za soc varnost (4010-4013) 4.154 111 Izdatki za blago in storitve (4020-4029) 30.585 C Tekoči transferi (412+413) 63.038 . Transferi neprofitnim organizacijam in _ QQQ ustanovam II Drugi tekoči domači transferi - v ARAO 61.038 D Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.965 I Nakup poslovnih prostorov 0 II Nakup opreme 4.277 III Rekonstrukcije in adaptacije 688 Z PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 4.015.027 IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB vtisoč SIT __ PREJETA VRAČ. DANIH POSOJIL IN ... 75 PROD.KAPIT.DELEŽEV 9.882.440 750 Prejeta vrač. danih posojil 9.882.446 7 Prejeta vrač. danih posojil - od javnih 10 951 podjetij 7503 Prejeta vrač. danih posojil - od fin. institucij 3.698.478 .,,-_.. Prejeta vrač. danih posojil državnemu ,173ni7 7507 y o. I/3.UI/ proracunu DANA POSOJILA IN POV. KAPITALSKIH ,, ort1 ,_. 44 DELEŽEV 13.901.254 440 Dana posojila 13.901.254 4402 Dana posojila javnim podjetjem 519.504 4403 Dana posojila finančnim institucijam 3.302.687 4407 Dana posojila državnemu proračunu 10.079.063 DANA MINUS PREJETA POSOJILA 4 018 808 IN SPREM. KAPIT. DELEŽEV (44-75) Predsednik upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK BrankoJANC ObzöniiK juiij2oo3 is kultura Viva gostovala v Italiji Brežiški mešani pevski zbor Viva je v zadnjem junijskem vikendu nastopil na tridnevni mednarodni zborovski prireditvi v italijanskem mestu Custozza blizu Verone. V pi- sani druščini italijanskih, madžar- skih in čeških zborov so prvič na- stopili že takoj po prihodu v Italijo na otvoritvi dogajanja v mestu So- na. Naslednji večer so v Custozzi peli na pevskem festivalu Rasseg- na Corale Intemazionale, v nede- Ijo pa še na komemoraciji ob ita- lijanskem državnem prazniku Ri- sorgimento, posvečenemu spomi- nu na vojno za osamosvojitev in združitev Italije. Proste ure so Vivine pevke in pevci izkoristili še za ogled znamenitosti Verone in za sprostitev v bližnjem vodnem parku. Vivina zborovodkinja Simona Rož- man Strnad pa se je v začetku ju- lija udeležila nagradnega stro- kovnega seminarja za zborovod- je v Nemčiji. Znanje in izkušnje iz seminarja se bodo po njenih be- sedah pri delu z Vivo gotovo ob- restovale, koristna pa bodo tu- di nova poznanstva in prijatelj- stva. P. P. GLA5BENA SOLA KRŠKO II. mednarodna poletna sola za rog Z ansamblom rogov in »Zborom lovcev iz opere CM. von Webra Ča- rostrelec« so mladi glasbeniki s koncertom v Dvorani v parku v Kr- škem zaključili II. mednarodno poletno solo za rog v organizaciji Glasbene sole Krško. Na koncertu so nastopili udeleženci sole, di- jaki in študentje iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Seminar sta vodila eminentna predavatelja Mahir Kalmik - turški hornist, ki trenutno deluje in živi v Frankfurtu, ter domačin Boštjan Lipovšek, dobitnik mnogih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Kot student je prejel »Prešernovo nagrado«, leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju v »CITTAdi PORCIA« v Italiji. Kot so- list nastopa z domačimi in tujimi orkestri, s katerimi je posnel kon- certe W.A. Mozarta in R. Straussa. Oba predavatelja že dlje časa uspešno sodelujeta in skupaj nastopata z evropskimi orkestri. Kvaliteta tovrstnega izobraževanja in izvrstnih predavateljev zago- tavljale večji interes za izvajanje in organiziranje poletnih šol v naslednjem letu. Elizabeta Križanič Udeleženci poletne sole na pikniku PredstavitBV knjige »Vojska« Zadnji nedeljski večer v juniju je bil v Podbočju v znamenju lite- rature in spominov na težke ca- se med drugo svetovno vojno. Na trgu pred cerkvijo je poteka- la predstavitev nove knjige z na- slovom »Vojska« prof. dr. Janeza Baniča, v Ljubljani živečega roja- ka in od letos častnega krajana KS Podbočje. Avtor v delu s podnaslo- vom »Kronika 1941-1945« podo- življa vojni čas v rojstnem oko- Iju vasi Brod na levem bregu Krke oziroma stiske begunskega življe- nja na drugi strani reke na Obado- vem, kamor so se vaščani zatekli pred nevarnostjo nemškega izgo- na. V ospredju pripovedi niso to- liko konkretni vojni dogodki, tem- več predvsem groza otrok, nji- hovo upanje na skorajšnji konec njim nerazumljivega dogajanja in neizmerna iznajdljivost ljudi sre- di nemogočih razmer. Poseben car knjigi dajejo avtorjevi opisi Krke, ločnice, preko katere so pregnan- ci opazovali uničevanje svojih do- mov, a hkrati neizmerne ljubezni. Domad kulturni zanesenjaki so zbranim ob antičnem levu na trgu, med njimi tudi mnogim nastopajo- čim v pripovedi, pripravili enkra- ten kulturni dogodek, kakršnih je premalo. Pripoved »Vojska«, sicer obsodba vsakršne vojne in vojske, je edinstveno pričevanje o vojnih dogodkih v krajih ob Krki in s tern nepogrešljivo branje. Enim zaradi obujanja sladko grenkih spominov svoje mladosti, drugim zaradi spo- znavanja zgodovinske dediščine svojega okolja. P.P. NOVICE ob robu Rezervni deli najbolj prodajan film Film Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta je med filmi, posnetimi po le- tu 1991, najbolj prodajan slovenski film v tujini. Po predstavitvah filma na Ber- linalu in v prodajnem, sejemskem delu letošnjega filmskega festivala v Canne- su, so sklenjeni že dogovori za kinema- tografsko distribucijo v kar devetih ev- ropskih državah: v Franciji, Italiji, na Češkem, na Poljskem, Nemčiji, v Veliki Britaniji, Estoniji, Beneluksu, Belgiji, Ni- zozemskem in v Skandinavskih državah. Kozoletovi Rezervni deli so bili prikaza- ni tudi na beograjskem Festu in na med- narodnih festivalih v Podgorici, Skopju in Wiesbadnu. SedmijubilBjvspomin naštovička V organizaciji Javnega sklada za kultur- ne dejavnosti - izpostave Krško so v krški Galeriji odprli pregledno razstavo slik 32 likovnih ustvarjalcev, članov Društva li- kovnikov OKO. Pregledno razstavo, ki bo v krški gale- riji na ogled še vse do H.avgusta, so v Društvu likovnikov OKO Krško organizira- li ob sedmem jubileju delovanja društva in v spomin na kiparja Vladimirja Štovič- ka. Slike za razstavo so tokrat prispeva- li najbolj aktivni in ustvarjalni člani dru- štva: Rafael Andlovic, Vesna Bratič, An- drej Čebular, Simona Dular, Guni Fab- jančič, Stane Fabjančič, Alberto Ger- jevič, Andrej Gerjevič, Emilija Grubar, Željko Halambek. Dejan Horvat, Slavi- ca Jesenko, Tone Kastelic, Janez Klav- žar, Mirko Kragl, Blandina Markovič, Petra Novak, Jožica Pavlin, Antonija Petrič, Jožica Petrišič, Leopold Petan, Branka Pirc, Milan Praznik starejši in Milan Praznik mlajši ter Magda Praznik, Nevenka Ruškovič, Jože Šterk, Željka Vidmar, Neva in Konstantin Virant, Ana Maroevič in Jožica Mikek Veber. Člani društva se bodo že čez mesec lotili nove- ga projekta in likovnega ustvarjanja na temo Svet med Bohorjem in Gorjanci. Li- kovna kolonija z motivi iz narave bo po- tekala v mesecu septembru na Treh luč- kah na Sremiču. Koncert Ijubljanskih glasbenikov Glasbena sola Krško vabi na kon- cert glasbenikov iz Ljubljane v če- trtek, 7. avgusta 2003, ob 19. uri v Dvorano v parku v Krškem. Nato- pili bodo Jasna Nadles, flavta, Mi- lan Vrsajkov, violončelo in Kiemen Golner, klavir. Vabimo vas, da pre- živite poletni večer ob poslušanju glasbe skladateljev: Hydna, Marti- na, J.S. Bacha, Dubussuya in CM. von Webra. 16 juiij2oo3 ObžorhiK kultura mjjj alvasorjeva Ifiiknjižnica Krško • KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM,C. 4. julija 59; Tel: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 Potreba po novi knjižmci vse večja O prostorski stiski v naši knjižni- ci je bila javnost v zadnjih letih že dodobra seznanjena, pa vendar želim na tem mestu še enkrat pov- zeti naše težave. Iz pomanjkanja prostora izvirajo v prvi vrsti ne- ustrezne delovne razmere, ki jih sicer poskušamo premostiti z na- črtovanim povečanim vlaganjem v strokovnost dela, s prijaznost- jo strokovnih sodelavcev in dru- gimi marketinškimi prijemi. Naši uporabniki se tako navkljub vse- mu v knjižnici počutijo dobro, saj pridejo do želenega gradiva, pros- tori knjižnice pa vendar izžareva- jo domačnost in toplino. Praksa pa kljub nekaterim prijetnim dej- stvom neusmiljeno kaže svoje. Po preselitvi Valvasorjeve knjižnice v adaptirane prostore kapucin- skega samostana pred 15-imi leti se je kmalu pokazalo, da so le-ti za knjižnično dejavnost sila ne- funkcionalni in neprimerni. V najemu imamo prostore v treh nadstropjih, kar pomeni, da so prostori zelo razdrobljeni in jih je težko nadzirati. StopnišČa pred- stavljajo veliko oviro za starejše obiskovalce, invalidom pa je obisk knjižnice praktično onemogočen. Od preselitve, torej v petnajstih letih, se je temeljna knjižna zalo- ga trikrat povečala, več kot šest- krat pa se je povečal obisk in iz- posoja. Prostorski problemi so tako čedalje hujši in se stop- njujejo. Trenutno preko 100 ti- soč enot knjižničnega gradiva do- muje na manj kot 700 m2 uporab- nega prostora, kjer poleg osnovne dejavnosti prirejamo tudi razsta- ve, prireditve, vodene obiske in še kaj. Knjižnic&pač že dolgo ni več zgolj shramba knjig, ampak po- staja nepogreštjivo informacijsko središče. V knjižnici je vedno več iskatcev najrazličnejših znanj in zahteve uporabnikov po novih de- javnostih so vedno večje in knjiž- nica jih mora izpolnjevati z natož- bami v komunikacijsko in tehnolo- ško opremo. Pri tem pa smo soo- čeni z domala nerešljivimi težava- mi, saj v knjižnici ob konicah ta- ko rekoč ni prostora niti za pre- rivanje. Prostor za knjige pridobi- vamo z dodajanjem polic v višino in z zmanjševanjem razmika med poticami. To pomeni, da so knji- ge na zgornjih policah dostopne le s pomočjo stopničk, gibanje med policami je do skrajnosti oteže- no, preobremenjenost polic pa ne ustreza več niti varnostnim stan- dardom. Ravno tako nude zagate, če ne še hujše, mora osebje knjižnice reše- vati pri nameščanju informacijske opreme. Po številu računalnikov, namenjenih uporabnikom, knjiž- nica namreč ne dosega niti mini- malnih standardov (1 računalnik na 1000 prebivalcev občine, v Val- vasorjevi knjižnici v Krškem so na voljo trije!!!), zato poskušamo iz- koristiti vsak kotiček za postavitev računalniških delovnih mest. Pros- tora je seveda veliko premalo in uporabniki morajo na svoj stol za računalnikom pogosto čakati v vr- sti. Težave so ravno tako s prosto- rom za fotokopirne stroje in de- lovne mi2e za knjižničarje. Kljub nastetemu pa statistike govorijo, da obisk in izposoja iz leta v le- to naraščata, prav gotovo tudi po zaslugi prijaznosti, ustrežljivosti in iznajdljivosti knjižničarjev. Na žalost pa prijazna knjižničarka ni- kakor ne more nadomestiti čital- niškega sedeža ali računalniškega delovnega mesta, katerih v knjiž- nici najbolj prfmanjkuje. Težave so tako opazne, da jih uporabni- ki še kako občutijo. Nova knjiž- nica tako ni zgolj želja zaposle- nih, temveč predvsem nuja upo- rabnikov. 0 problematiki Valvasorjeve knjiž- nice se je v zadnjih letih sicer kar precej razpravljalo, a se je žal zavzemanje za novo knjižnico prevečkrat povezovalo z željo po oživitvi starega mestnega jedra. Pri tem se je največkrat spre- gledalo stališče stroke in potre- be knjižnice ter njenih uporab- nikov, kar bi moralo biti v ospre- dju odločanja. Manifest 0 splošnih knjižnicah nam naroča, naj bo knjižnica tnformadjski center občine, ki omogoča svojim uporabnikom do- stop do vseh vrst znanja in infor- macij. Za vse to ni dovolj le priza- devanje knjižnice, potrebno je so- delovanje celotne družbene skup- nosti. Storitve splošne knjižnice morajo biti na voljo uporabni- kom po načelu enakega dostopa za vsakogar, ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripad- nost, jezik ali socialni položaj. Po- sebno vrsto gradiv pa je knjižnica dotžna zagotoviti tistim uporabni- kom, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo uporabljati rednih sto- ritev in običajnih gradiv: pripad- nikom jezikovnih manjšin, ljudem s telesnimi okvarami, negovan- cem v domovih in bolnišnicah... V knjižnici mora vsaka starostna skupina najti gradivo za svoje po- trebe. Poleg tradicionalnega gra- diva mora knjižnična zbirka vklju- čevati vse sodobne medije in teh- nologije. Knjižnica mora torej bi- ti povezana s potrebami okolja in nuditi kvalitetne storitve. Temelj- ne naloge splosne knjižnice so vezane na informiranje, izobra- ževanje, raziskovanje, razvedri- lo, duhovne potrebe ter razvija- nje vseh vrst pismenosti. Knjižnice so temeljna infrastruk- tura za razvoj znanja, bralne kul- ture in informacijske družbe. Med # kulturnimi ustanovami so knjiž- nice tiste, ki pritegnejo največ- je število uporabnikov. Ravno za- radi tega je najustreznejša reši- tev sedanjih prostorskih težav izgradnja nove knjižnične stav- be. Kot nam pričajo izkušnje od drugod, se v vseh novih knjižni- cah znatno poveča število novih članov in uporaba knjižničnih sto- ritev, večji je obrat zaloge ter iz- koriščenost gradiva in zbirk. V no- vih večjih prostorih je možno uve- sti nove storitve za uporabnike in izvajati dodatne naloge za pomoč obiskovalcem pri pridobivanju znanja ter za kvalitetnejšo izrabo njihovega prostega časa. V obstoječih prostorskih razmerah Valvasorjeva knjižnica ne more v celoti izpolnjevati svojega po- slanstva, ki prinaša koristi celo- tni lokalni skupnosti. Zaradi po- manjkanja prostora ni možno po- večati števila internetnih delovnih mest za uporabnike ter s tem za- gotavljati dostop do elektronskih publikacij in novih zbirk podatkov. Knjižnica se torej na tem mestu ne more razviti v sodobno infor- macijsko središče občine, zato je izgradnja nove knjižnice v Kr- škem v skupnem interesu vseh, ki živimo v tem okolju. Novo so- dobno knjižnico nujno potrebu- jemo in si jo zaslužimo. Ida Merhar, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško ObžorhiK juiij2oo3 17 iz oboine Krško Lastninsko preoblikovanje delniške družbe Kostak Krško Kostak Krško je bil ustanovljen 26. 2. 1954 z Odločbo Občinske- ga ljudskega odbora Videm Kr- ško, in sicer kot Zavod za komu- nalno dejavnost Krško. S sklepom Skupščine občine Krško je bilo 21. 3. 1972 dano soglasje k pre- imenovanju zavoda v Komunalno stanovanjsko podjetje Krško ali skrajšano - Kostak Krško. Od 1. 1. 1975 datje, ko se detovna organi- zacija Kostak ni več ukvarjala z upravljanjem in gospodarjenjem s stanovanjskim fondom, pa se je podjetje ponovno preimenovalo v Kostak - komunalno stavbno pod- jetje Krško. Do leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, je bil Kostak Kr- ško podjetje posebnega družbe- nega pomena, ker je opravljalo komunalne dejavnosti. Poleg teh dejavnosti je Kostak Krško oprav- Ijal tudi tržne dejavnosti, pred- vsem s področja gradbeništva. Leta 1994 se je Kostak Krško na osnovi Zakona o lastninskem pre- oblikovanju podjetij preoblikoval v delniško družbo. V fazi lastni- njenja so bili iz premoženja pod- jetja izločeni infrastrukturni ob- jekti in naprave, ki so bili pre- neseni na Občno Krško, preosta- li del pa se je lastninil. Občini Krško je pripadlo 20,853% delnic (glede na strukturo izvajanja go- spodarskih javnih služb), 47% jih je prišlo v last upravičencem no- tranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci), preosta- lih 32% pa skladom oz. PID-om. Glavne spremembe pri strukturi delnic so nastale konec leta 1999 in v prvi polovici leta 2000, ko se je povečalo število delnic skla- dov oziroma PID-ov, zmanjšalo pa število delnic upravičencev no- tranjega odkupa, ki so svoje del- nice prodali PID-om. Do skupščine Kostaka, ki je bila 31. 8. 2000, se je struktura last- ništva delnic tako spremenila, da so imeli PID-i več kot 50%, Obči- na Krško še vedno 20,853%, preo- stanek pa udeleženci notranjega odkupa. Večinski paket delnic Ko- staka je od PID-ov kupil novome- ški Begrad in tako pridobil mož- nost samostojnega odločanja o vseh zadevah, ki se sprejemajo z večino glasov zastopanega ka- pitala na skupščini. S tako večino se med drugim tudi imenuje nad- zorni svet družbe ter odloča o do- bičku. Begrad je paket delnic ku- pil z namenom, da prevzame hče- rinsko podjetje Togrel, vendar je takratna direktorica z dokapita- lizacijo večinski delež v Togrelu odprodala podjetju Osa. Jeseni 2002 so bili pravnomočno končani sodni spori glede te od- prodaje in dokapitalizacije To- grela ter kredita, ki ga je Kostak dal Togrelu še v času pred odpro- dajo večinskega deleža v septem- bru 2000. Vsa pravna dejanja v zvezi z odprodajo večinskega de- leža v družbi Togrel in dokapitali- zacijo Togrela so bila pravnomoč- no ugotovljena za nična, Kostaku pa je bil tudi pravnbmočno pri- znan dolg Togrela iz naslova vra- čila kredita. S tern je Kostak do- bil v celoti v upravljanje Togrel, nespoma pa je postala tudi last- nina Kostaka na nepremičninah, ki jih je za svojo dejavnost upo- rabljal Togrel. Zaradi izgube v po- slovanju in velike prezadolženo- sti Togrela je bil v januarju 2003 uveden stečajni postopek nad To- grelom. Z dokončno razrešitvijo sporov glede Togrela so nastali pogoji, da Begrad izvede svojo namero, ki jo je izrazil že ob prevzemu Kostaka. Zaradi stečaja v Togrelu je Begrad Novo mesto ustanovil hčerinsko družbo v Krškem, ki bo na lokaciji Togrela izvajala dejav- nost visokih gradenj in proizvod- nje gradbenih elementov. Kostak bo tako izvajal dejavnosti gospo- darskih javnih služb, nizkih gra- Struktura lastnistva leta 1994 Delež Notranji odkup 47% PID 32% Občina Krško 21% Skupaj: 100% Struktura lastništva 31.12.2002 Delež Število delnic Begrad d.d. Novo mesto 54,266% 31.862 ObčinaKrško 20,853% 12.244 GIP-0 Posavje d.o.o. 10,297% 6.046 Lastne delnice 8,046% 4.724 Notranji delničarji 6,537 % 3.838 Skupaj: 100,000% 58.714 Predvidena nova struktura lastništva Število delnic Delež ObčinaKrško 17.200 43,000% Domači investitorji 11.838 29,595% Poslovodstvo 4.000 10,000% Tuji investitor 4.000 10,000% Mali delničarji 2.962 7,405% Skupaj: 40.000 100,000% Domači investitorji so Vipso Senovo, Timi Krško, Iteo Raka, Avtoprevozništvo tarn Krško, Elektromeha- nika Arh Krško, Vrtnarstvo Nečemer ter Vrtni center in cvetličarna Kerin. 18 juiij2003 * ObzorhiK iz občine Krško denj in drugih tržnih dejavnosti, ne pa tudi visokih gradenj in pro- izvodnje gradbenih elementov. Zaradi navedenega so se ponovno začele aktivnosti v zvezi s spre- membo kapitalske strukture v Ko- staku. Zaradi dosedanjih sklepov občinskega sveta in že obstoječe- ga delničarstva Občine Krško v Kostaku in zavarovanja občinskih interesov v zvezi z izvajanjem go- spodarskih javnih služb, ki jih iz- vaja Kostak, je župan imenoval komisijo za spremljanje lastnin- skega preoblikovanja družbe Ko- stak Krško v sestavi Franc Bogo- vič kot predsednik in člani Rafa- el Jurečič, Jadranka Gabrič, Mar- tin Kodrič, Peter Žigante, Raj- mond Veber, Miran Stanko in An- ton Bučar. Komisija se je v maju in juniju večkrat sestala z možni- mi domačimi strateškimi partner- ji ter v sredini julija tudi s kole- gijem občinskega sveta. Prav ta- ko so člani komisije sodelovati na sestanku v Begradu d.d. No- vo mesto ter konec maja sode- lovali na ogledu pri možnem tu- jem strateškem partnerju Brant- ner Walter Ges.m.b.H. iz Avstri- je, ki se ukvarja z zbiranjem, re- cikliranjem in prodajo koristnih odpadkov v zgornji Avstriji. Komisija je poenoteno zavzela naslednja stališča: - da je izstop Begrada iz kapital- ske strukture Kostaka v celoti in zmanjšanje kapitala Kostaka z odprodajo nepremičnim na loka- ciji Togrela, pridobljenih z naku- pom od Pionirja v stečaju, spre- jemljivo, - da Občina Krško poskuša priti do 43% ali več delnic Kostaka, - da se podpira vstop domačih strateških partnerjev v kapitalsko strukturo do 30 % in vstop tujega strateškega partnerja (Brantner Avstrija)od 10% do 15%, - da se podpira takšna lastniška struktura, v kateri bo imelo po- slovodstvo in delničarji notranje- ga odkupa od 10% do 15%. Na ta način, s tremi lastniškimi stebri - Občino Krško, strateškimi vlaga- telji in zaposlenimi - nastaja last- niška struktura, ki bo imela dol- goročni interes za stabilno poslo- vanje, ne pa zgolj kratkoročne interese kapitalskih prihodkov iz lastniškega deleža, - da se podpre ureditev gospodar- skih javnih služb v obliki koncesi- onirane gospodarske javne službe z razpisom koncesije za cel paket gospodarskih javnih služb, za ka- tere bo občina imela interes, da jih izvaja en koncesionar. Občinski svet je sprejel sklep, s katerim podpira izstop Begrada iz lastniške strukture Kostaka. Ob- čina Krško bo s tem in z dodat- nim nakupom delnic v višini 70 mio SIT, ki bo realiziran prihod- nje leto, postala 43% lastnik Ko- staka Krško. Občina Krško je svojo odločitev sprejela na osnovi tehtanja raz- ličnih argumentov, in sicer, da je potrebno vlogo oz. delež občine povečati zaradi zavarovanja in- teresov v zvezi z izvajanjem go- spodarskih javnih služb, hkrati pa ohraniti zanimivo lastniško struk- turo za vlaganje drugih strateških partnerjev v Kostak, saj bi v na- sprotnem primeru morala obči- na kupiti celoten paket delnic, za kar bi morala plačati približ- no 400 mio SIT. Takšen nakup bi zelo obreme- nil občinski proračun ter hkrati zmanjšal razvojni potencial Ko- staka, zato je bila sprejeta odlo- čitev, da naj delež Občine Krško znaša 43%. S takim deležem ob- čine bo verjetno tudi onemogo- čeno, da bi kdorkoli prevzel de- lež večji od 50%. Takšna struktu- ra tudi pomeni, da noben delni- čar ne bo imel polovico ali tri če- trtine kapitala, zato bo za odlo- čanje o najpomembnejših odlo- čitvah nujno povezovanje intere- sov delničarjev. S 43% deležem bo imela Občina Krško takšen vpliv, da se brez njene volje ne bodo mogle sprejemati najpomemb- nejše odločitve, ki se na skupšči- ni sprejemajo s tričetrtinsko več- ino zastopanega kapitala, kot so sprememba statuta, povečanje in zmanjšanje kapitala, statusne spremembe, prenehanje družbe, izključitev prednostne pravice delničarjev pri novi izdaji delnic, predčasen odpoklic članov nad- zornega sveta in drugi primeri, ki jih določa statut ali zakon. Aktivno vključevanje posavskega gospodarstva v izgradnjo HE Ena od zahtev Posavja v pogajanjih o vsebini in pogojih konce- sijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spod- nje Save je bila tudi vključevanje posavskega gospodarstva v iz- gradnjo HE na spodnji Savi. Svet pokrajine Posavje v ustanavlja- nju ter Odbor za HE na spodnji Savi oziroma njuna predsedni- ka Kristijan Jane in Niko Ga- I leša sta se vključila v usta- novitev »Konzorcija Monto- var« za dobavo hidromehan- ske opreme, katerega člani so tudi Inkos d.o.o. Krmelj, Preis d.o.o. Sevnica in Me- talna d.o.o. Senovo s približ- no 25% - 30% udeležbo pri iz- vajanju del tega konzorcija. Ta konzorcij je podpisal po- godbo s HSE, in sicer za do- bavo hidromehanske opreme za HE Boštanj, v vrednosti okoli 1.350.000.000 SIT. V okviru te- ga konzorcija bodo članice iz Posavja opravile dela v višini okoli 400.000.000,00 SIT. V skladu s pisnim dogovorom z vodstvom GIZ Gradis, ki bo izvajalec glavnih gradbenih del pri HE Boštanj v viši- ni okoli 3.200.000.000,00 SIT, se GIZ Gradis obvezuje, da bo v iz- vajanje del, po konkurenčnih cenah, vključil posavsko gradbeno operativo, in sicer v višini okoli 950.000.000,00 SIT. Kot sta poudarila Jane in Galeša, pa se morajo v izvajanje dogo- vorjenega takoj vključiti Območna gospodarska zbornica za Po- savje, Regijski pospeševalni center Posavja, posavska gradbena operativa ter mag. Marjan Šunta in mag. Miljenko Muha, kot čla- na odbora za HE na spodnji Savi, ki sta zadolžena za povezova- nje posavskega gospodarstva in za enoten nastop pri izgradnji HE na spodnji Savi. Ob tern še poudarjata, da je bilo v Posavju do sedaj vloženih mno- go naporov za enakopravno sodelovanje in odločanje pri izradnji HE na spodnji Savi in zato ne podpirata razmišljanja o tem, ka- ko nesposobno je posavsko gospodarstvo in kako nemogoče ga je organizirati in povezati za skupen nastop pri izgradnji hidroelek- trarn. »Gospodarski subjekti Posavja naj opravijo tisto, za kar so usposobljeni. Pri tem pa jim morajo pomagati tisti, ki so zato v posavju ustanovljeni, zadolženi in odgovorni,« še dodajata Jane in Galeša. ObžorhiK juiij2oo3 19 iz občine Krško Preöstavitev ciaoov krškega RudiSmodič Letorojstva: 5.4.1959 Stan: poročen Predlagatelj v OS: LDS Izobrazba: diplomirani ekonomist Delo: Organizator dela in izobraže- vanja v VIPAP VDEM KRŠKO d.d. Prevozno sredstvo: Golf Stalno bivalisce: Elektrarniška cesta 3a, Brestanica Prosti čas, hobiji: Ukvarjam se z od- bojko, tenisom, kolesarstvom, tu pa tarn me pot zanese tudi v hribe. Ze- lo rad ribarim s sinom, vendar me ne vzame mnogokrat s seboj. Imam le čast čiščenja rib, če seveda kaj uja- me. Veliko prostega časa porabim , za delo v d r u š t vu » 0 b m o č - no združe- nje vetera- nov vojne za Sloveni- jo Krško« (ZVVS), I kjer sem I predsed- ' nik že dru- gi man- dat. To je nestrankarsko, nepolitič- no, neprofitno društvo, ki združuje udeležence osamosvojitvene vojne iz leta 1991. Društvo ohranja spomin na osamosvojitveno vojno, krepi do- moljubje, nudi potrebno pomoč čla- nicam, članom in ožjim svojcem pa- dlih v vojni za Slovenijo, sodetuje z veteranskimi organizacijami do- ma in v tujini, kot članica Svetovne veteranske federacije - World Ve- terans Federation, v katero je bila ZWS kot polnopravni član sprejeta leta 1994, aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene reso- lucije in sklepe, izdaja glasilo Vete- ran in druge priložnostne publikaci- je, skrbi za zbiranje in arhiviranje pismenega, slikovnega in video gra- diva, pomembnega za obdobje 1990 - 1991. ZWS skrbi za dostojno obe- ležitev pomembnih dogodkov, hkrati pa skrbi z organiziranjem raznitrsre- čanj, veteranskih športnih tekmo- vanj in drugih prireditev, skrbi tudi za kulturno, družabno življenje čla- nic in članov. Članstvo v komisijah in odborih: Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami, Odbor za mladiao Področja, ki mu nameravate po- svetiti največ pozornosti: Ker sem v Odboru za mladino, se vključu- jem v problematiko mladih. Ni do- sti drugačna iz moje mladosti, le da je danes težja. Seveda mislim na vse manj delovnih mest v Po- savju, na drogo, alkohol, maloduš- je... Problemi so seveda bolj globo- ke narave, zato moramo storiti vse, da pričnemo z odpravljanjem težav na pravem mestu. Drugo zame zelo pomembno področje so investicije... v KS Brestanica. Preveč je bilo takš- nih nalog, katere smo morali zara- di pomanjkanja denarja prestavlja- ti iz leta v leto. Plan je bil nare- jen (enak kar nekaj let), vsako le- to pa smo določali le nove priorite- te. Sem mnenja, da se sredstva po KS ne delijo pravično in da so neka- tere KS prikrajšane, med njimi tudi KS Brestanica. Na Občinskemvsvetu je bila tudi z moje strani dana pobu- da, da Obänska uprava naredi pre- glednico porabljemh sredstev po KS za pretekli mandat. Upam, da bomo te podatke kmalu dobili na občinske klopi in se nato lažje in pravičneje odločali za ključ delitve. Res pa je, da bi te podatke potrebovali že pri sprejemanju Občinskega proračuna za leto 2003? Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Do sedaj v Obänskem svetu ni bi- lo pretiranih razhajanj med svetni- ki, med svetniki in Občinsko upra- vo pa le nekaj. Za enkrat je to do- bro, saj je bila večina sklepov spre- jetih z veliko večino. Dokaz temu je kar gladek sprejem Občinskega pro- računa za leto 2003, velika enotnost pri problematiki ratifikacije spora- zuma NEK, sprejemanje obänske- ga svetnika pripadnikov Romov, ka- kor tudi pri nekaj drugih pomemb- nih odločitvah. Prvo večje razhaja- nje in presenečenje smo doživeli pri izvolitvi podžupanje. Tu je župan spretno izrabil prazen prostor med strankami in s preglasovanjem uspel s predlogom. Kot novo pečeni občin- ski svetnik ugotavljam, da je pri de- lu potrebno veliko potrpežljivosti. Cilji so običajno daleč, zato se mo- ramo povezati, zahtevati in vztraja- ti, vztrajati. Svetniki iz KS Brestani- ce ne glede na strankarsko pripad- nost lepo sodelujemo, smo aktivni v razpravah na sejah OS in kar je naj- važnejše, zavzemamo se skupne ci- Ije! Upam, da bomo čez kakšno leto že lahko poročali o rezultatih naših skupnih prizadevanj. Kako ste dosegljivi za ljudi, ob- čane, vaše volivce? Na razpolago sem na svojem domu ali na GSM 041 452 478. Najnujnejše naloge občinskega sveta: Komisije in Odbori kot delo- vna telesa OS so konstituirana, žal pa še vedno nimamo vseh predsed- nikov in podpredsednikov. Sem mne- nja, da je za normalno delovanje to potrebno čim prej opraviti in na ta način ustvariti neke utečene pogo- je za delo. Na splošno ugotavljam, da pridejo določene točke (seve- da ne vse) na dnevni red Občinske- ga sveta malce preuranjeno. Od Ob- činske uprave bi pričakoval, da takš- ne predloge dodela, saj se moramo svetniki odločati med slabim in slab- šim, namesto da bi se odločali med dobrim in boljšim in smo tako po- stavljeni pred dejstvo, da o zadevi pač moramo odločati. Nekaj je tudi na tern, da je morala Obänska upra- va spoznati delovanje, miselnost, zavzetost... novega Občinskega sve- ta, zato ne dvomim, da bo temu pri- merno tudi v bodoče delovala. Kot glavno nalogo in prioriteto bo moral OS posvetiti stagniranju go- spodarstva v Občini. Na tern podro- čju močno zaostajamo, nekih vidnih rezultatov pa še ni? Rdeča luč alar- ma že močno utripa, tako Občinski svet kot Oddelek za gospodarstvo na Občini Krško morata opravičiti svoje poslanstvo in preprečiti beg možga- nov iz občine, poiskati nove možno- sti zaposlitev in tudi mladim ponu- diti dostojno življenje in ne životar- jenje na tern prostoru. Uspeh je tu- di močno odvisen od ustanovitve Re- gije Posavje in zadržanja določenih inštitucij v Krškem in Posavju, kate- ra nameravajo določena ministrstva s centralizacijo ukiniti ali jih presta- viti izven naše občine ali bodoče re- gije. Po mojem mnenju so to najvaž- nejše naloge, zato se jih moramo lo- titi strokovno in preudarno in, kar je najvažnejše, takoj, čas nam prinaša le nasprotne učinke. S subvencijo do kadrovskih štipendij Regijski pospesevalni center Posavje in Štipendijska fundacija Adama Bohoriča sta objavila javni poziv, s katerim pozivata posavska pod jet ja, da se vkljücijo v sistem subvencioniranega štipendiranja v šolskem le- tu 2003/2004. Subvencionirane kadrovske štipendije so sestavljene iz dveh delov. Subvencioniran del je sestavljen iz sredstev, pridoblje- nih z naslova neposrednih razvojnih spodbud in jih zagotavlja Regijski pospesevalni center, ter iz sredstev lokalnih skupnosti, kar predstavlja do dve tretjini kadrovske štipendije. Za prihod- nje šolsko leto je Regijski pospesevalni center z naslova nepo- srednih razvojnih pobud že pridobil 17 milijonov in pol tolar- jev. Preostalo tretjino mora zagotoviti podjetje, ki pridobi pra- vico do subvencije. Subvencije lahko pridobijo podjetja s se- dežem v vseh treh posavskih občinah, katerih kadrovska po- treba ima status deficitamega poklica, na dodiplomski ali po- diplomski ravni izobraževanja oziroma od četrte stopnje izob- raževanja dalje. Hkrati se morajo zavezati, da bodo štipendi- sta po končanem šolanju zaposlili najmanj za enako obdobje, kot so ga štipendirali. Javni poziv bo odprt vse do konca avgusta, ko bo sedemčlanska komisija opravila izbor. Vloge bodo obravnavali po vrstnem re- du prejetja, pri čemer bodo imele prednost vloge z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe. Po izboru bodo septmebra objavili raz- pis za študente in na podlagi prijav se bodo podjetja lahko od- ločala o kandidatu za štipendijo. Višina štipendije je določena po pravilniku glede na višino za- jamčene place, tako da najnižja štipendija znaša okrog 50 ti- soč tolarjev. Hkrati pa so objavili tudi javni poziv za nadarjene študente s področja kulture, ki se izobražujejo v tujini, za katere bodo na podlagi nabora razpisali štipendije za naslednje šolsko leto. V ta namen so z naslova neposrednih razvojnih spodbud že preje- li 10 milijonov tolarjev. Na poziv, ki velja do konca avgusta, se lahko prijavijo študentje iz posavskih občin. 2o juiij2003 * ObzörniK reportaža Rekopdno število obiskovalcev Kostanjeviške noči Turistično društvo Kostanjevica na Krki, sekcija Šelmarji je 19. julija organizirala že tradicionalno Kostanjeviško noč, ki je tudi letos privabila množico obiskoval- cev, saj jih je bilo po ocenah organizatorja okoli pet do šest tisoč. Program se je začel že v dopoldanskih urah s turnirjem v odbojki na rrrivki in s kolesarsko dirko za 1. kriterij Dolenjskih Benetk. V popoldanskih urah so se v Ko- stanjevici na Krki na 12. tradicionalnem srečanju pustnih skupin zbrale tri pustne skupine iz Markovcev, gostje s Primorske in Fašjenk iz Dobove. Sledilo je tradicionalno srečanje pihal- nih orkestrov^ ki so se ga udeležili pihal- ni orkestri iz Sentjemeja , Markovcev, pi- halni orkester Dobrepolje in Kostanjevi- ce na Krki. V mraku pa so po Krki pripluli okrašeni čolni ter splav s pihalno godbo in odbo- rom Prforcenhausa, kar je svojevrstna za- nimivost Kostanjeviške noči. Letos so za najlepše okrašen čoln izbrali tako imeno- vani Multikino. Letošnje Kostanjeviške noči se je udeležilo med pet in šest tisoč obiskovalcev V okviru Kostanjeviške noä je potekalo 12. tradicionalno srečanje pustnih skupin, ki so se ga udeležile tudi liške maske, ki spdajo med tradicionalne pustne maske na Slo- venskem. Izvirajo iz okoliških vasi Liškega področja pod Kanalskim Kolovratom. Posebnost, ki liške maks eloči od odstalih slovenskih mask, je ta, da so narejene iz pločevi- ne. Najprej so bile narejene iz bakrene pločevine, danes pa so iz aluminijaste pločevine. Izven pustnega časa so maske razstavljene v delavnici Branka Žnidarčiča v Kana- lu ob Soči, ki nadlajuje tradicijo izdelovanja liških mask. Maske iz 19. stoletja so bajari, ramauša, ramašton in braja, maske, ki so nastale po drugi svetovni vojni, oa de- lijo na ta lepe in ta grde. V okviru Kostanjeviške noä je potekalo tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov, ki so se ga udeležili pihal- ni orkestri iz Sentjerneja , Markovcev, pihalni orkester Dobrepolje in Kostanjevice na Krki. Pokrovitelji Kostanjeviškenoči Bramac Slovenija, Tondach Slo- venija, Krka Novo mesto, NLB Krško, HSE, Občina Krško, KS Kostanjevica na Krki, Numip Kr- ško, Begrad Novo Mesto, Lipa Ko- stanjevica na Krki, Zdravilišce Šmarješke Toplice Kostak Krško, Vipso, Iteo Raka, Q techna, Etmont, Občina Šentjer- nej, Zavarovalnica Adriatic - pred- stavništvo Krško, Zavarovalnica Tilia, Zavarovalnica Maribor - PE Novo mesto, Klet KZ Krško, Sava- projekt Krško, KT Tršinar, Kolesar- ski servis Smole Novo mesto Ekten Krško, Območna obrtna zbomica Krško, Camp caravan se- vis Žvan Novo mesto, CGP Krško, ZM Amfora Krško, NKBM Adria Mobil, Zavarovalnica Triglav - Območna enota Krško, Trgovi- na in servis Ladko Petretič, Par- ketarstvo Jožef Pi re Leskovec pri Krškem, Avtoline Krško, Vipap Kr- ško, Regeneracija Medvode ZD Krško, Kanja Brege, Kartuzija Pleterje, KIM Valentin Turk Brod pri Podbočju, Uni Podbočje, De- sign Biro Belingar, Avtoprevozni- štvo in gradbena mehanizacija Mi- lan Urbanč Podbočje, Krovstvo, kleparstvo in tesarstvo Andrej Abram, Marko Luštek, Stavbno kleparstvo Janez Kovačič Šentjer- nej, Kopitarna Sevnica, Tone Jor- dan Malence, Kmetija Mihelč Ma- lence, Ribogojnica Goričar, Matic Tršar, Luka Valič & Yvonne Brink, Jure Velikonja, Matej Drobnič, Vi- notoč klet Jelenič ZM Amfora Krško, Steklarstvo Res- nik, Milan Herakovič, Kleparstvo Marjan Salmič, Avtoprevozništvo Črtalič, Avtoprevozništvo Marjan Gal, Trsničarstvo Stane Jarkovič, Žaga Arh Leskovec pri Krškem, Ev- rosad, Kobra Šentjernej, GG No- vo mesto, Gostilna Žolnir, Gostin- stvo Pešič, Novoles Straža, KZ Kr- ka Novo mesto, Trsničarstvo Tone Jarkovič, Prevoznišvo Šiško, Avto- Max Leskovec pri Krškem, Inštala- terstvo Rado Lokar, Trgovina Tida Prekopa, Kmetija Abram, GIT Ve- lika Cikava, PIO Šentjernej, Mesa- rija Hočevar, Green bar, Rock Ca- fe, Pizzerija Otok, Okrepčevatni- ca Malva, Okrepčevalnica Straus, Okrepčevalnica Penca Groblje, Okrepčevalnica Križaj Medijski pokrovitelji Kostanjevi- ške noči: TV Vaš kanal Novo me- sto, Radio Krško, Radio Krka, Po- savski obzornik ObzörhiK juiij2oo3 21 okolje in prostor 5BV Okolju prijazno ločeno zbiranje odpadkov Odpadkov je vedno več. Vsak clan gospodinjstva ustvari na leto oko- li 250 kg odpadkov. To je toliko, da bi prebivald v manjšem mestu v enem letu pokrili s smetmi nogo- metno igrišče, in to meter visoko. Do leta 2002 smo bill tudi v občini Krško naravnani tako, da smo me- tali vse odpadke v en koš, jih od- nesli v posodo za odpadke, izva- jalci dejavnosti ravnanja z odpad- ki pa smo jih odpeljali na odlaga- lišče. V mesecu septembru 2002 pa smo uvedli ločeno zbiranje od- padkov, ki omogoča, da nekate- re odpadke uporabimo kot surovi- no v nadaljnji predelavi in s tern zmanjšamo količino odpadkov, od- loženih na odlagališče. Kot surovi- no lahko uporabimo papir, plasti- ko, steklo, tekstil, lesene odpad- ke, biološke odpadke...Na tak na- dn lahko po ocenah uporabimo kar 50% vseh odpadkov. Poleg tega je npr. za 1 tono papirja potrebno posekati 16 mladih dreves, ki jih lahko nadomestimo z zbranim sta- rim papirjem. V septembru 2002 je Kostak Krško postavil 89 ekoloških otokov,.na katerih se nahajajo tri namenske posode, v katere se lahko odlaga papir, steklo in plastične mase. Po barvi pokrova je možno razpo- znati, katere vrsta odpadkov sodi v posamezno posodo. V posode z rumenim pokrovom odlagamo pla- stiko, v posode z zelenim pokro- vom odlagamo steklo in v posode z rdedm pokrovom odlagamo pa- pir. Naj vas ponovno spomnimo na publikacijo »Okolju prijazno loče- no zbiranje odpadkov«, ki ste jo prejeli v lanskem letu in kjer naj- dete, kateri odpadki sodijo v po- samezno posodo, Več o tern naj- dete tudi na spletni strani našega podjetja www.kostak.si. V prvi polovici leta 2003 smo zbra- li 27320 kg papirja, 9120 kg plasti- ke in 37360 kg stekla. V podatkih niso vključene količine zbranega papirja na osnovnih šo- lah v sklopu posebej organiziranih zbiralnih akcij. Pri tern je potreb- no pohvaliti Osnovno solo Senovo, ki je zbrala največ starega papir- ja. Prav tako smo, že z nekaj let- nim, uspešno organiziranim akci- jam zbiranja kosovnih in neravnih odpadkov zmanjšali tako kolid- no odloženih odpadkov kot nevar- nostni potencial za okolje in mož- nost onesnaženja podtalnice. V štirih osnovnih šolah, je na po- budo Osnovne sole Raka, že dru- go leto potekala akcij a zbiranja zamaškov. Otroci se z zbiranjem zamaškov navajajo na ločeno zbi- ranje odpadkov, ločevanje plasti- ke od kovine in sploh odnosa do okolja. Skupno so zbrali kar tono zamaškov. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je nov sistem zbi- ranja odpadkov naletel na naj- boljši odziv ravno pri mentorjih osnovnih šol in otrocih. Za za- ključek uspešnega sodelovanja v šolskem letu je Kostak organizi- ral izlet za 90 najprizadevnejših učencev iz vseh devetih osnovnih šol Občine Krško. Ogledali smo si zbirni center Vrhnika, ki ima že sedemletno prakso ločenega zbi- ranja odpadkov in nam daje mno- go koristnih nasvetov in opozoril. Pot smo nadaljevali v Luko Koper, ki ima zbiranje in ravnanje z od- padki vzorno urejeno, na koncu pa smo se skopali v morju, ki je bi- 10 konec junija tudi na naši oba- 11 še kolikor toliko dsto. Najpo- membnejše pri vsem je bilo, da smo vsi začutili radost novega so- delovanja, da smo bili polni idej, kaj bomo skupaj storili v nasled- njem šolskem letu in da smo za- čutili, da nas povezuje nekaj zelo globokega.Verjetno je to ljubezen do življenja, zavedanje, da bomo jutd živeli tako, kot si bomo da- nes postlali. Če se primerjamo s sosednjimi ob- činami oziroma z obdnami Posav- ja lahko rečemo, da smo korak pred njimi. Še vedno pa moramo iskati nove vzpodbude za dosego zastavljenega cilja, to je zmanj- šati količino odloženih odpadkov na odlagališče. Zaradi predvide- nega zaprtja odlagališča Spodnji Stari Grad koncem leta 2003 bo potrebno ostanek odpadkov, to je odpadke iz posod, ki stojijo pri go- spodinjstvih, voziti na odlagališče v Novem mestu, kar bo imelo za posledico povišanje stroška. Razmisliti moramo, kaj še lah- ko storimo za zmanjšanje količi- ne odpadkov, ki se odlagajo na od- lagališče. Vsi se zgrozimo in začu- tim skrb, ko prebiramo statistič- ne podatke, ki opisujejo, s kakšno naglico obremenjujemo in uniču- jemo življenjsko okolje, nato pa skomignemo z rameni, češ kaj pa lahko jaz sam naredim priti temu. A dejstvo je, da se ločeno zbira- nje odpadkov prične na izvoru, to- rej v gospodinjstvu, kjer ločujemo uporabne odpadke od neuporab- nih in da smo ravno posamezni- ki tisti, ki lahko z majhnimi spre- membami naših navad prispevamo k izboljšanju. Tu je le nekaj pred- logov, kako se lahko organiziramo doma, in nekaj tistih, ki bi naše- mu podjetju pomagalo rešiti par žuljev pri zbiranju odpadkov. V poletnih mesecih spijemo veli- ko pijače v plastenkah. Plasten- ke zbiramo v posodah z rumenim pokrovom. Žal pa ena nestisnjena plastenka zavzame veliko prostora in posoda za odpadke je hitro pol- na. Problem je enostavno rešljiv s pravilnim stiskanjem plastenke, ki vam ga prikazuje »Plastenko« na slidcah (levo). Nekje blizu dnevne sobe, bp- mo postavili škatlo, v katero bo- mo odlagali papir. To pa zato, da bo imel ata škatlo pri roki, ko bo prebral časopis, mama pa bo lah- ko sproti odlagala vse prelistane reklame, s katerimi nas zasipavajo trgovci, ko nas obveščamo o svo- jih akcijah. Steklo bomo zbirali v zaboju v kle- ti. Vanj bomo odložili steklenice, oprane kozarce od vloženega sad- ja, kozarčke od otroške hrane. Ko se napolni, jo odnesemo do naj- bližjega ekološkega otoka, kjer vsako steklenico posebej odloži- mo v posodo z zelenim pokrovom. Vsi pa smo se že navadili in spre- jeli zbiralne akcije kosovnih od- padkov, ki potekajo vsako leto spomladi in jeseni. Bela tehnika, pohištvo, sanitarni elementi potr- pežljivo čakajo oktober, ko bo ak- cija spet organizirana. Za nevarne odpadke, kot so bate- rije, akumulatorji, ostanki zdra- okolje in prostor vil, škropiv, odpadna olja, barve, embalaža vseh naštetih odpadkov, bo v kleti ali garaži, na najvišji po- lici pripravljen poseben zaboj. Za te odpadke bomo v mesecu sep- tembru organizirali posebno zbi- ralno akcijo, o kateri boste poseb- no obveščeni. Novost, ki jo bomo uvedli še v le- tošnjem letu, bo zbiranje biolo- ških odpadkov. Tisti äli tiste, ki vsak dan pripravljamo kaj za pod zob, dobro vemo, koliko organ- skih odpadkov pri tern nastane. Krompirjevi olupki, ostanki hra- ne, kavne gošče, onesnažene pa- pirne vrečke za sadje in zelenja- vo, vse to imenujemo biološki od- padki. Sem sodijo tudi leseni od- padki in vrtni odpadki. Nekatere gospodinje so tudi dobre vrtnarke, ki vedo, da se ti odpadki predelajo v kompost, ki ga imajo njene rože najrajši. V ten gospodinjstvih ro- majo ti odpadki v kompostnik. Za tiste pa, ki tega še nimajo, pri- pravljamo v jeseni rešitev. Z do- datno postavitvijo rjavih posod bomo pričeli z zbiranjem biolo- ških odpadkov, ki jih bomo v kom- postarni na zbirnem centru prede- lali v kompost.. Delavci, ki praznijo ekološke oto- ke, so potožili, da je kar nekaj po- sod poškodovanih, ker jih obča- ni odpirajo z raznoraznimi nepri- mernimi pripomočki, ki poškodu- jejo odpiralne oziroma zapiralne mehanizme. Prosimo vse zaved- ne občane, ki pripeljete odpadke, da jih odložite skozi odprtino na pokrovu. Prosimo vas tudi, da nas obveščate o polnosti katerega izmed postav- Ijenih ekoloških otokov, pri čemer lahko izpolnite Obrazec o polnosti posode na ekološkem otoku objav- Ijen v rubriki Obrazci, na spletni strani našega podjetja www. ko- stak.si ali pa pokličite na telefon- sko številko 07 48 17 229. Jodove tablets agenciia arao Pripravila: Irena Mele Med obratovanjem jedrskega re- aktorja v gorivu poteka verižna reakcija, v kateri se težka ura- nova jedra cepijo v lažja jedra, pri čemer se sprošča tudi ener- gija. Novonastala lažja jedra so lahko zelo različna. Ob zgoreva- nju v gorivu nastane eel spekter tako imenovanih cepitvenih pro- duktov, ki v normalnih razmerah ostajajo znotraj jedrskega gori- va oziroma zaprti v srajčko, ki obdaja gorivo. Veliko teh cepitvenih produktov je ra- dioaktivnih. Ob jedrski ne- sreči, v kateri pride do po- škodb goriva, se cepitve- ni produkti sprostijo iz sre- dice. Če je poškodovan tu- di zadrževalni hram, imajo prosto pot v okolje in do Iju- di. Z dihanjem, s hrano ali tekočino jih dobimo v na- še telo, kjer povzročijo no- tranje obsevanje. Škoda, ki jo povzročijo v našem tele- su, zavisi od vrste in količi- ne radioaktivnega izotopa, vnešenega v naše telo. Veči- na radioaktivnih izotopov se iz našega telesa izlod po na- ravni poti relativno hitro in brez velike škode. Nekateri izotopi pa se akumulirajo v posameznem organu in se tarn po- skušajo zadržati dalj časa. Znano je, na primer, da se Ra-226 nabira vkosteh, Cs-137vmišicah in 1-131 v žlezi ščitnici. Taki izotopi terja- jo posebno pozornost. Ob jedrskih nesrečah je z radiolo- škega vidika zelo pomemben jod 131. V delujočem reaktorju je te- ga izotopa veliko. Ker je v plina- stem stanju, se ob nesreči lahko hitro sprosti v ozračje in pred- stavlja v začetnem obdobju po je- drski nesreči glavni vir obsevanja. Če ga z dihanjem dobimo v svo- ja pljuča, od tu najde pot v žlezo ščitnico, kjer se nabira. Tu osta- ne od nekaj dni do nekaj tednov. V tern času 1-131 radioaktivno raz- pada (razpolovni čas je 8 dni) in obseva ščitnico. Zaradi akumu- lacije 1-131 prejme ščitnica pre- cej večjo dozo kot preostalo te- lo. Kakšno škodo bo utrpela, zavi- si od prejete doze. V najbolj dra- stičnem primeru lahko obsevanje povzroči tudi raka na ščitnici. Vendar se pred učinki radioaktiv- nega joda lahko učinkovito zava- rujemo. Za zaščito izrabimo rav- no njegovo nagnjenost h kopiče- nju v ščitnici. Ščitnici je vseeno, ali akumulira radioaktiven ali ne- radioaktiven jod. Če se zasiti z neradioaktivnim jodom, za radio- aktiven 1-131 v njej ni več prosto- ra. Ukrep je torej preprost: z za- užitjem zadostne količine neradi- oaktivnega joda preprečimo kopi- čenje radioaktivnega joda v njej. V primeru jedrske nesreče, v ka- teri pride do sproščanja radioak- tivnega 1-131, se lahko torej pred njim zavarujemo tako, da pravo- časno pojemo tabletko joda. Našo ščitnico bomo s tern nasitili z ne- radiaktivnim jodom, ki bo prepre- čil akumulacijo 1-131. Ker se le- ta ne nabira v nobenem drugem organu v telesu, bo tudi v prime- ru, da smo ga vdihali, brez omem- be vrednih posledic telo tudi za- pustil. Če bi imeli to preprosto, a učin- kovito sredstvo za zaščito ščitni- ce ob Černobilski nesreči na voljo okolišnji prebivalci, danes ne bi govorili o povečanem številu ra- kavih obolenj ščitnice, saj je v pr- vih dneh po nesreči k obsevanosti Ijudi največ prispeval prav 1-131. Po tej nesreči je jodove tablete privzela med osnovne ukrepe za zaščito okolišnjega prebivalstva večina jedrskih držav. Nekatere države so se odločile in vsem pre- bivalcem v krogu nekaj kilome- trov okrog jedrske elektrane raz- delile jodove tabletke vnaprej, druge jih za primer nesreče hrani- jo na zbirnih mestih, ponekod so naprodaj tudi v lekarnah. Vse je- drske države imajo izdela- na tudi navodila, kako z nji- mi postopati, predvsem pa imajo vzpostavljen sistem obveščanja prebivalstva, ki bi Ijudi v primeru nesreče obvestil, če je in kdaj je po- trebno tabletko vzeti. Pomembno je namreč, da tabletko vzamemo ob pra- vem času, sicer ne bo do- segla polnega učinka. Vse- kakor jo moramo vzeti prej, preden nas doseže radioak- tiven oblak. Pozorni mora- mo biti tudi na odmerek. Otroci rabijo manjši odme- rek joda kot odrasli. Stran- ski učinki jodovih tabletk so redki. Vzamejo jih lahko otroci vseh starosti, noseč- nice, le ljudem, alergičnim na jod, in ljudem, ki imajo pro- bleme s ščitnico, jih odsvetujejo. Tabletka joda ščiti približno 24 ur, kar naj bi zadoščalo za za- ščito pred 1-131 v plinastem sta- nju, saj naj bi nevarnost vdihava- nja radioaktivnega 1-131 minila v nekaj urah. Pri vsem tern pa ne smemo poza- biti, da nas jodova tabletka lah- ko zaščiti le pred radioaktivnim 1-131. V primeru nesreče je za- to pomembno spremljati navodi- la pristojnih organov, ki sproti ob- veščajo tudi o drugih ukrepih, po- trebnih za zaščito. Jodove tablete ObzörhiK julij 2003 23 miadi Aktivne počitnice za najuspešnejse Zveza Prijateljev Mladine Krško je konec junija izvedla počitniški program (nagradne počitnice) za najuspešnejše učence osnovnih šol in srednje sole v občini Krško. V programu je sodelovalo 38 učencev osnovnošolcev od 39, ki so jih predlagali ravnatelji osnovnih šol na podlagi učnega uspe- ha in doseženih rezultatov na izvenšolskem področju, ter vodje skupin, prostovoljci. Prvi dan so se potepali po slovenski Istri, si ogledali kmečko hišo, najstarejšo oljarno, tipično istrsko kuhi- njo ... in se po koncu potepanja namestili v Piranu. Drugi dan so z barko odpotovali do Strunja- na, kjer so otroci pod mentorstvom biologa spoznali rastlinske vrste, si ogledali soline ter pred- stavitev pridobivanja soli, se sprehodili po strunjanskem narodnem parku. tretji in četrti dan so raziskovali Piran, morsko obalo ter se preizkusili v potapljanju. Na poti domov so si ogledali tu- di Škocjanske jame. Pomsmbno poslanstvo Med nedavno predstavitvijo tretje izdaje pro- gramske knjižice 63 slovenskih muzejev in ga- lerij, med katerimi se Posavski muzej Brežice predstavlja z osmimi samostojnimi pedagoški- mi programi, je muzejski kustos pedagog Ivan Kastelic podrobneje predstavil poslanstvo mu- zejskih pedagoških služb. Direktor Posavskega muzeja mag. Tomaž Teropšič pa je ob tern po- udaril, da se v njihovem muzeju zavedajo po- mena, ki ga ima ta služba za večjo odprtost muzejev in dostopnost v njih hranjenih zakla- dov informacij, predvsem pa za povečanje ob- iska v muzeju. Poleg učencev osnovnih šol in dijakov so redni in najbolj hvaležni obiskovalci brežišRega muzeja tudi otroci iz domačega vrt- ca (na fotografiji).' POVRATEK - Še »vročo« fotografijo skupine mladih, ki so se takole zabavali na barki Krško po ogledu Malega Lošinja, nam je prinesel Ma- tej Brezovšek. Zadnji vikend v juliju je namreč kar s kolesom obiskal prvo izmeno letošnjega zdravstvenega letovanja, ki kot že več let do- slej poteka v počitniškem naselju krške Zveze prijateljev mladine. Fantje s posnetka so sku- paj z ostalimi iz skupine medtem že doma, v Nerezinah pa uživa druga izmena. V sožitju z naravo Mladinski center Brežice je med 14. in 19. ju- lijem za otroke iz Brežic in okolice na športno rekreacijskem centru Grid organiziral tabor V sožitju z naravo. Šestnajst otrok je aktivno so- delovalo na različnih delavnicah socialnih veš- čin. Poleg tega so otroci na delavnicah izdelo- vali majčke, barvali kamne, izdelovali letala, risali na steklo, v popoldanskih urah pa so se hladili v reki Krki, se vozili s kanuji in se tako in drugače zabavali ob tabomem ognju. FestivalGBk Palček Na Javnem skladu za kulturne dejavnosti - Ob- močni izpostavi Krško so v sodelovanju z Vrt- cem Krško in Valvasorjevo knjižnico v starem mestnem jedru Krškega za otroke organizira- li Festival Palček. V parku, v starem mestnem jedru Krškega živi droben Palček. Pravzaprav na igrišču vrtcaPravljica. In Palček je za otro- ke pripravil pravi pravcati festival, da jih z ig- rami, pravljicami, plesom, glasbo in smehom, pospremi v čudovito poletje in vesele počitni- ške dni. Palček se je z otroki družil pravzaprav skozi eel dan, saj so dopoldan otroci ustvarja- li v delavnicah, od likovne do glasbeno ples- ne delavnice, popoldan pa so se njihove pes- mi v spremstvu neutrudne Nanike in Petre sli- šale daleč naokoli. Veselega razpoloženja, v katerega so se vklju- čili tudi starši pa sestrice in babice, resda ni manjkalo, sledilo je še izdelovanje lutk in lut- kovna predstava Dogodivščine Indijančka Viki- ja ter glasbeno animacijski koncert Damjane Golavšek. Uživanje naravo in družbe 28. julija se je v Karelčah pri Kostanjevici na Krki začel letos že deveti tradicionalni tabor Uživanje narave in družbe v organizaciji Dru- štva zaveznikov mehkega pristanka Krško. So- delovalo je trideset otrok in mladostnikov, med katerimi so bili tudi begunci iz BiH in Ko- sova, ki še vedno živijo v begunskih centrih po Sloveniji. Udeleženci so preživeli teden dni po- čitnic v naravi, v sprejemajočem in spodbuja- jočem okolju, med vrstniki iz različnih social- nih in kulturnih sredin, kjer so se sprostili, na- učili veliko novega in gradili temelje za strp- nost in tolerantnost. Počitniške aktivnosti V okviru počitniških aktivnosti, ki jih je Cen- ter za socialno delo Krško organiziral za otro- ke, je ena izmed skupin obiskala tudi TV Kr- ško ter spoznala delo na lokalni televiziji. Med- tem so drugi počitnikarji obiskali radijsko po- stajo, pekli pice in si ogledali, kako se nare- di prava torta. Počitnikarji v akciji 24 juiij2oo3 ObzdrhiK akcija NAJ NATAKARICA / NAJ NATAKAR 2003 NAGRAJENCI Med bralci, ki ste sodelovali pri izboru naj natakar in naj natakari- ca, smo izbrali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Taxi An- gelo, s.p.; 1. nagrada: 3 brezplačne mestne vožnje Viktor Sentjurc, Kovinarska 13,8270 Krško 2. nagrada: 2 brezplačni mestni vožnji Aljoša Vrhovnik, Delavska 1,8281 Senovo 3. nagrada: brezplačna mestna vožnja Milka Žveglič, Rudarska 9,8281 Senovo Karmon Žarn 21-letna Karmen Žarn iz Velike vasi je šele dobrih šest mesecev zaposle- na v strežbi v Baru Nektar v Leskovcu pri Krškem, a kljub sorazmeroma kratkem času službovanja v Nektarju pravi, da dela, predvsem pa de- lodajalcev ne bi več menjata. No- vomeŠko gostinsko šolo je končala pred tremi leti, nakar je delala v Cafe Pointu in Hotelu Pacifik v Kr- škem. Nekoliko razočarana zara- di do tedaj pridobljenih izkušenj pravi, da je bila v nadaljevanju pri iskanju stužbe, pa čeprav po- nudb ni manjkalo, malo izbirčna, a se je enoletno čakanje vendarle izplačalo, saj gre danes v službo z veseljem. »Poklic pa kot poklic«, še doda Karmen, »to najbotje ve- do tisti, ki v tej stroki delajo: vča- sih botijo noge in od vode popoka- jo roke, a so naši gostje prijetni, ne prevladujejo ne mladi ne sta- rejši«. In kaj dela Karmen v pro- stem času? Najraje spi in se druži s prijatelji ter se ukvarja s petletnim bfatcem in sedemmesečnim.nečakom. ČJLAp*U Delovni čas: pon - č«t, n«d: 5 • 23. ure pat, sob: 24 ur / TAKSI \ / ANGELO \ rcMi °41511 ^6 UwMi 040 349 678 Stil bar NAJNATAKARICA/NATAKAR Olasujem za natakarico/natakarja: lokal._______________kraj:_ ime in prtlmek glasovslca/kB: naslov: _ Glasovnice pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vase spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica ObzorhiK juiij2oo3 2s šport in rekreacija Marija tretja na svatu Med 26. in 30. 6. 2003 je v Švedskem mestu Eslov potekal svetovni pokal za kadete in mtadince. Barve Rajhenburga je v katah in sport - nih borbah zastopala Marija Jeler(na fotografiji), ki je svojo naj- uspešnejšo sezono doslej zapečatila z dvema bronastima medalja- ma. Marija je nastopila najprej v katah, kjer je v prvem krogu premagala Hermerjevo iz Angli- je, v drugem krogu je ugnala Ta- tuichillijevo iz Gruzije, v polfi- nalu pa klonila proti Kaupovi iz Švedske. V repasažnem boju jo je čakala Punnerova iz Češke, a je bila Marijina izvedba kate En- pi (lastovičji let) resnično vrhun- ska in ji je prinesla bronasto me- daljo. Isti dan pa jo je čakal nastop še v športnih borbah. Marija je do polfinala premagpvala naspro- tnice z zavidljivo točkovno raz- liko. V polfinalu je proti naspro- tnici iz Rusije napravila štiri pre- močne kontakte v glavo in izgubila. Njena izkušenost pa ji ni dovo- lila padca koncentracije in nasprotnico iz Anglije je v boju za meda- tjo Marija ugnala kar s 6:2. Mladi Celulozarji uspešni v Kamniku 12. julija je v Kamniku potekal plavalni miting "Veronika" z udeležbo kar 407 plavalcev iz vseh slovenskih klubov, med njimi tudi deset plavalcev krškega Celulozarja. Najbolje se je odrezal Jaroslav Kovačič z 2.me- stom na 100m hrbtno v absolutni konkurenci, medtem ko je bil Jaka Kra- maršič v isti disciplini tretji med mtajšimi dečki. Z uvrstitvami med naj- boljših deset so se izkazali še Jernej Omerzel (100m hrbtno), Sara Hoj- ski( 100m delfin), Nina Andrijaševič (100m prosto), Dolores Žičkar in Maja Marušič (100m prsno). Prihodnje tedne čakajo krške plavalce dr- žavna prvenstva, s katerimi se bo zaključila plavalna sezona 2002/03. Luka bronast na svetovnem prvenstvu 13-letni nadarjeni plesalec Luka Vodlan, ki je osvojil že mnogo medalj na državnih prvenstvih v standardnih in latinsko ameriških plesih, je na najvišjem tekmo- vanju, svetovnem prvenstvu v step solu, osvojil bro- nasto medaljo. Sicer pa bo Lu- ka skupaj s svojo plesalko Amade- jo Plevel nasled- nje leto naskako- val osvojitev dr- žavnega prven- stva v kombinaci- ji desetih plesov in nastop na SP v kombinaciji 10. plesov. Seveda pa bo poskušal obra- niti tudi letošnji uspeh v stepu solo, ko je postal državni prvak in posku- šal na svetovnem prvenstvu »požlahtiti« letošnji bron. Luka s svojima trenerjema Sebastijanom Vodlanom in Vesno Vučajnk ter z Dušanom Vodlanom Katja Krejan za las ob zmago Zadnja tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju - v težavnosti, je bila na umetni plezalni steni v Martuljku. Udeležili so se je tudi štir- je tekmovalci iz Posavskega alpinističnega kluba. Zelo dobro plezanje je prikazala predvsem Katja Krejan, ki je v kategoriji mlajših deklic le za las zgrešila svojo prvo zmago, vseeno pa je z osvojenim 2. mestom do- segla svojo najboljšo uvrstitev na temah za državno prvenstvo. Prav ta- ko je dobro plezal Nejc Pozvek, ki se je uvrstil v kategoriji kadetov na 6. mesto. Malo pod pričakovanji, vendar še vseeno dokaj solidno pa sta se uvrstila Eva Tovornik, ki je bila pri starejših deklicah 9., in Izak Ke- lek, ki je bil pri starejših dečkih 14. rufr fvuxfflvo Brežičani po dotgsm času ostaN brez odllčij Z državnfm prvenstvom v streljanju z malokalibrskim orožjem se je tudi uradrto končala letošnja dolga sezo- na državnih tekmovanj. Izmed posav- skih in dolenjskih strelcev so na cen- tralnem strelišču v Ljubtjani nastopi- li le Brežičanih, katerim se je pomanj- kanje orožja in primernega strelišča še kako poznalo. Prvič v tej sezoni so se namreč domov vrnili brez osvojene- ga odličja. Kolajni se je še najbolj približal mlajši mladinec Davor Mrkič, ki je v strelja- nju z malokalibrsko pištolo proste izbi- re zasedel nehvaležno 4. mesto, med- tem ko je bil Borut Holan v isti katego- riji šesti. Med mladinci je z istim orož- jem Srečko Vidmar zasedel 5. mesto. Mlajša mladinka Kristina Grubeša je s športno pištolo po improviziranem treningu v absolutni konkurenci osvo- jila osmo mesto, pionir Tadej Sečen pa je bil s serijsko malokalibrsko pu- ško trinajsti. Davor Mrkič Krškirekreativcina maratonuFranja 6. julija je s startom pred BTC Ljublja- na in s ciljem v Tacnu potekal že 22. kolesarski maraton Franja. Med skoraj 1500 kolesarji so 150 kilometrov dolgo progo uspešno prevozili tudi člani Re- kreativno kolesarskega druŠtva Krško Andrej Ban, Branko Sikošek, Vinko Kerin, Janko Oblak, Boštjan Bogolfn in Dušan Vodlan. Telovadke na pripravah Z mesecem julijem so selekcijske te- lovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško programa A in A1 pričele z red- nimi letni pripravamt na jesenski del tekmovalne sezone 2003. Vsak delav- nik trenirajo po tri ure v telovadnici O.Š. Jurij Datrnatin Krško, sicer pa bo- do v času poletnih počitnic opravile 40 treningov ali 120 ur treninga, ki je na- menjen predvsem metodičnem učenju novih elementov in prvin ter kombina- cij po posameznih orodjih in utrjeva- nju že izoblikovanih sestav. V času od 3. do 9. avgusta pa bo najmlajša selek- cija A-programa opravila še tedenske poletne priprave v Piranu. Malonogometniturnir V noči s 24. na 25. junij je v Velikem Mraševem potekal malonogometni tur- nir v organizaciji tamkajšnjega Sport- no rekreacijskega društva. Tradicional- na prireditev, ie 16. po vrsti in tret- ja na novem igrišču v vasi, je privabi- la kar presenetljivo veliko število gle- dalcev, ki so uživali v lepem nogometu. Kar 30 sodelujočih ekip je razlog, da se je tekmovanje zavleklo do sredine naslednjega, sicer prazničnega dneva. Zmago je odnesla ekipa Miško Impex, sledile pa so jim ekipe Boršta, Pop ba- ra in Podboqa 86. Največ golov je za- del Antoni Brdik iz Pop bara, najboljši čuvaj mreže pa je bil Matija Kovačič iz zmagovalnega moštva. Največji zma- govalec pa je bil »fair play«, saj je tur- nir minil popolnoma brez incidentov, kar je dandanes že prava redkost. 26 juiij2oo3 ObzorniK šport in rekreacija Speedway 6RAND PRIX SLOVENIJE Krško počitniško mrtvilo so 12. jutija zmotili hrup 500 kubičnih motor- jev ter številni speedwayjski navijači od blizu in daleč. Začelo se je že dan prej s treningom in za večino tekmovalcev prvim letošnjim presku- som na krški progi. Na tekmo so se uvrstili trije slovenski vozniki, med katerimi sta bila tudi Krčana Izak Šantej ter Denis Štojs. Očitno je, da je vodstvu Avto moto Društva Krško uspelo na dirko pri- vabiti precejšnje število gledalcev, saj naj bi jih po neuradnih podatkih bilo med 8 in 9 tisoč, kar bo verjetno pripomoglo k podaljšanju pogod- be med AMD Krško in organizatorji Grand Prix za sezone od 2004 dalje. Pričelo se je s predstavitvijo voznikov in prvimi vožnjami, v katerih so prvič nastopi- li vsi slovenski vozniki, od ka- terih je po prvi vožnji najbolje kazalo Žagarju. Po nekaj uvod- nih vožnjah pa se je začelo. Poljak Gollob je nekoliko pri- pomogel k pad- cu Pedersna in ostal nekazno- van, kar se je slednemu očitno zdelo nepošteno in je v ponovljeni vožnji pravico vzel v svoje roke, spravil Poljaka v zaščitne blazine in mu podaril kar nekaj bolečin. Medtem ko so slovenski vozniki počasi zaključevali svoje nasto- pe, je pri nevamem prehitevanju padel češki voznik Dryml in obležal negiben. Po ogorčenem boju je na koncu Grand Prix Slovenije osvojil Av- stralec Adams, pred Dancem Pedersnom ter Britancem Nicolsom, od na- ših pa Žagar 16., Šantej 17., ter Štojs 23.. Po podelitvi pokalov je sle- dil ognjemet, zaključek pa je začinil še vestni spremljevalec speedway- skih dirk v Krškem - dež. Kajak kanu Krško Zgodovina kluba sega v začetek osemdesetih let, ko so med drugimi Franci Bračun, Janko Lubi, Stane Iskra, Sandi Bednaršek, Branko Vi- rant, Jože Levičar, Zdravko Jaklič, Dušan Merhar in Gorazd Kotnik organizirali maratonski spust s kanuji in kajaki po Savi iz Krškega do Be- ograda. Po tem se je zanesenjakom nabralo nekaj čolnov, pod Goro v starem Krškem so dobili prostore in nekaj navdu- šenih mladcev je začelo trenirati. Treningi so po- tekali iz Krškega do bre- staniškega mostu in na- zaj. Klub se ponaša s šte- vilnimi pokali, ki so jih osvojili predvsem mlajši tekmovalci. Potem pa se je v začetku devetdese- tih razvoj kluba upočas- nil. Od takrat dalje trenirajo le redki zanesenjaki, ki so se lansko leto zbrali, da bi obudili klub veslačev. Na občnem zboru so izvolili predsed- stvo. Njihovi dolgoročni načrti so, da bi v okviru kluba delali z mladimi. Ekološka osveščenost v Sloveniji je narasla in je že danes užitek s čol- nom in veslom preživeti popoldan na vodi. Sava se ravno pri Krškem na Jermanski skali umiri in iz gorske preide v nižinsko reko, kar daje ide- alne pogoje za ta sport. V klubu vabijo vse privržence tega športa, ki bi želeli veslati, da se oglasijo predsedniku kluba Alešu Zorku (Zore) - GSM 051 309637 ali Marku Ivanjšku (Zulf) - GSM 051 212696, ki skrbi za izpo- sojo klubske opreme ali preko E-mail: kajak.kkk@email.si. Ogoljufani ritriči Krke Ribiška družina Kostanjevica na Krki je imela že drugo leto zaporedoma svo- jega predstavnika na ekipnem svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem, v tej najbolj množični športno ribolovni panogi v svetu. Ekipa dvakratnih dr- žavnih prvakov (v letu 2001 in 2002) je imela za svoj cilj uvrstiti se med pr- vih pet najboljših ekip v svetu in s tem postaviti novi mejnik uspešnosti, ki ga do sedaj nosi ekipa RD Brežice z osvojenim osmim mestom, doseženim pred tremi leti v Belgiji. Šestčlanska moška ekipa se je zavzeto in strokovno pripravljala skozi celo leto za nastop na 23. svetovnem prvenstvu v mestu Plovdiv, ki šteje okoli šeststo tisoč prebivalcev, ki so udeležencem SP na vsakem koraku izkazova- li pozornost ter med drugim v velikem številu spremljali treninge trenutno najboljših ekip celega sveta v športnem ribolovu. Športnim delavcem nam je poznano dejstvo, da za dosego odmevnega rezultata športnik ali ekipa potrebuje maksimalno obvladovanje vseh ele- mentov, ki so sestavni del neke optimalne ce- lote v vsaki športni pa- nogi. Pri športnem ribo- lovu je zelo pomembna ribja vaba (žuželka), ki ti jo v oddaljeni deže- li priskrbi organizator ali nekdo tretji. Sport - nim velesilam, kot so Angleži, Francozi, Ita- lijani itd., pripeljejo to žuželko z letalom na točno določeni dan tek- movanja in to je sto- odstotna garancija, da je žuželka ali vaba ži- va in ne mrtva, kakršno je nam in še štirim eki- pam dostavil (po pred- hodnem naročilu) mad- žarski trgovec g. Zol- tan Szenthe! Z zmrz- njeno vabo nobena še tako super ekipa ne more računati na končni uspeh. Zoltan nas je hote ali nehote hudo prizadel in s tem že pred samim tekmo- vanjem »odrezal« od solidne uvrstitve. Na svetovnem prvenstvu v Plovdivu je nastopilo na dvodnevnem tekmovanju 29 ekip s po petimi tekmovalci in eno rezervo. Ekipni svetovni prvaki so postali Italijani, drugo mesto so do- segli Francozi, tretje Madžari, sledili so jim Čehi, Angleži, domačini Bolgari, Španci, ... Slovenija je dosegla 25 mesto in je premagala Beloruse, Romu- ne, Južno Afriko in Bosno in Hercegovino. Dvakratne državne prvake Slove- nije ekipa VDE Kostanjevica na Krki so zastopali tekmovalci in dosegli slede- če dvodnevne rezultate: Verstovšek Stanko (na krajni številki prvi dan) 7. in drugi dan 15. mesto; Šmejc Jože 21.,20.; PetanAndrej 22.,25.; Kožar Viktor 25.,25. in Bačič Robert 21. in 29. mesto v določenem sektorju z izžrebanimi tekmovalci iz devetindvajsetih držav udeleženk na SP v Bolgariji. Tekmovali smo v regulirani veslaški progi (vodi) dolžine 2000 in 250 m širine in 2 m glo- bine. Voda je naseljena z lepim številom rib babušk, ostrižev, klenov, rdeče- ok in manjše število krapov. Na samem treningu so vse ekipe trenirale zgolj s kostnim črvom. Na teh treningih so nas opazili domačini in v svojem dnev- nem časopisu objavili, da sodimo med sam vrh uspešnega dnevnega ulova. Žal pa za finalna dneva nismo dobili želene prepotrebne komarjeve ličinke v živem stanju. Za udeležbo na SP desetčlanske odprave slovenskih državnih prvakov v mestu Plovdiv je bilo potrebno s pomočjo donatorjev zbrati kar zajeten kupček denarja. Ob tej priliki bi se v imenu športne ekipe v lovu rib s plovcem VDE Kostanjevica na Krki lepo zahvalil velikemu številu donator- jev in še posebno vodstvu matične RD Kostanjevice ter župana občine Sevni- ca, gospodu Kristjanu Jancu in županu občine Krško, gospodu Francu Bogo- viču za moralno vzpodbudo in samo prisotnostjo na srečanju z našimi »do- brimi« donatorji. Še posebej se moramo zahvaliti delovnemu kolektivu Kr- ka, d.d. kot glavnemu sponzorju, saj so nam tudi tokrat pomagali po svojih zmožnostih, da smo se lahko udeležili SP v Plovdivu. V imenu ekipe VDE Kostanjevica na Krki Jože ŠMEJC ObzÖriÜK julij2003 27 družabna kronika PREDLOG - Vzpodbujeni ob gornjem posnetku nekega »abrahamovanja« na kostanjeviškem otoku smo prišli do zamisli, da bi ob angažira- nju že uveljavljenih amaterskih igralcev iz so- sednjih krajev tam lahko uprizarjali prizore iz svetopisemskega življenja (za vloge svetnikov tako ne bo problema). To bi v dolenjski turistič- ni biser (kljub le občasno odprti informacijski pisarni in osrednjemu gostinskemu lokalu) pri- vabilo še več obiskovalcev, odgovorne v kraju in na občini pa morda le spomnilo, čemu so bi- le namenjene silne besede o turizmu in še več- ji denarji za obnovo. TROJICA - Kaj druži zgornjo mo- ško trojico »krovca« Andreja Abra- ma, »elektrikarja« Marjana Abrama in »mizarja« Silva Miklavža razen gospo- darskega udejstvovanja in nedavnega družabnega dogodka, sicer (še) ne ve- mo, vendar pa je bil njihov prijateljski objem tako prepričljiv in poziranje ta- ko vešče, da si je vsekakor zaslužilo objavo v naši rubriki. iZRAZNl PLES ALI OGREVANJE OBČINSTVA? - Nastopi Pihalnega orkestra Kostanjevica so vedno nekaj poseb- nega, še posebej, če orkester vodi predvodnik Matjaž Krhin, zaposlen na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Tako je bilo tudi na letošnji Kostanjeviški noči. A-HA - Da ne bo pomo- te, ne gre za pevca pri- Ijubljene švedske sku- pine A-HA Mortna Har- keta, gre le za kratek pevski vložek pozavni- sta Janka Uršiča v pes- mi Šuštarski most. Na tokratnem junijskem koncertu Plesnega or- kestra Krško je to svo- jo vlogo vzel še poseb- no resno, kar je razvid- no na fotografiji. VEČNO DRUGI - Izak Šan- tej, večno drugi v sloven- skem prvenstvu, se je tež- ko privadil sedežu zmago- valca na dirki za Grand Prix Slovenije. NA DOPUSTU - Bodoča pravni- ca in voditeljica informativne oddaje na TV Krško Od torka do torka se je s svojim sprem- Ijevalcem odvetnikom Bran- kom odpravila na zaslužen do- pust na Maldive in Šri Lanko. OPOMIN - Takole dvignjen prst gradbeniškega veterana in političnega aktivista Tončka Bučarja je, kot smo se lahko večkrat prepričali, še vedno namenjen lokalnemu vodstvu LDS, ki mu na za- dnjih volitvah ............______ihk____,______ ni omogočilo kandidature za občinski svet. Menda zara- di starosti, če- mur pa Bučar oporeka kar s sivolasimi pri- meri iz sveto- vnih bančnih institucij... ZASLUŽEN POČITEK - Najbogatejša posavska občina ima še vedno in že vrsto let le en »ročni stroj za štet- je« glasov. V boljših ča- sih je Šribar- jev Joško imel pri tern opra- vilu tudi kakš- no žensko po- moč, zdaj pa najbrž zaradi varčevanja v splošni službi ni več tako, zato si bo res zaslu- žil enomesečni dopust - vsaj kar se tiče prešte- vanja svetnikov. VEDNO VESEL - Čeprav ga na razmeroma skri- ti lokaciji sredi mesta najdejo le najbolj zagrize- ni Ijubitelji balkanskih specialitet in kljub vroči- ni, ki sije iz be- tona nad krško tržnico, je last- nik okrepče- valnice Orhide- ja vedno dobre volje in to ne le zaradi svojega imena - Kahri- mani Vesel. DRUŽINSKI KLEPET - Šef brežiške Ropot TV in pevec skupine Majolka Andrej Pinterič je v Ho- telu Sremič srečal sestro Ireno Majce, dopisni- co Radia Slovenija, ki je, potem ko se je vrnila z dopusta, pridno zbirala informacije o dogod- kih v Posavju. 28 juiij2003 ObzorniK nagradna križanka WKf ^^^^HB^HiVHHH^^IHIIj^^Hj^^HHIH^Hj^^H^HBI^^H I «ifk-uw i nekdanji židovski ^m .^^^^^H f ^ *^^^^^^^^^^^^H AVTOR: AMERIŠKI \ GORSKI ŠPICA PRI „ „ j "n,,„, PREDSEDNIK SEDMERO-rV^^^^^H t ' i 1*1 _T 1 fc * > ¦ ¦ 1 -^L^L^I MATJAŽ GANGSTER i ONEVNI KOLESU, ^JA Lj™? DRZAVNEGA KRAKI [jmBM 1 i.......LrJ......llx*. I L'J-pBB HUDNIK IAL) METUU NAPERA | re=or! as, i is ,JHH HH H H^HE»M|iiKf|!H|^^H kdornima W^^^m* 9 ^B 0^^^^^Hj^Ei^^§SSiKi^^^^^^H brezdomec l9^^^^B BBFi^^^WI^^^^^^^BJIWPllMlliilSMlJHl^^^^^^^B pravoslav- slovenski ^¦^ GÖRA GRUDEN ¦^^mß^^B^^B^^^^gftM^m^K^S^mü^^^^^^^^ matjaža tantal ^^^^^1 R; Mercator-Doiervjska, d.d., LivadaB, Novomesto; WijM —-» fiovPK 1 ŽID.SEDME- ^^ti^n LOVROŽVAB. *^ WPRVIH ŽENSKA.KI m._ 1 ofKA PREBI- PLIN BREZ ROKRAKI VARNOSTNOi .— le™ IGRANA ob driavnih praznikih na redko- kateri hiši ali stanovanjskem bloku vi- si driavna zastava ». Morda velja to za večji del deiele Kranjske, nikakor pa to ne drii za Krško, starodavno ce- sarsko mesto. Na Dan driavnosti sem na desnem bregu, na dobrih dveh ( 2 ) kilometrih - od cerkve sv. Janeza do stadiona - naštel celo osem (81) za- stav, na levem bregu (na Trgu M. Gub- ca ) pa še eno ( 1!); zastav na zgrad- bah občine, sodišča, policije in na dro- govih ulične razsvetljave nisem štel. Ce bi bilo več denarja iz proraiuna ( driavnega in obänskega ), bi bilo za- stav precej več; zagotovo bi jih izobe- sili tudi na ¦ Valvasorjevi knjiinici, ¦ na stavbi, kjer se pase roj slovenskih političnih ( bolj političnih, manj slo- venskih ) strank od LDS do SDS, pa še sodnik za prekrške je tarn. Mimogrede - za čas SFRJ ( verjetno tudi FNRJ ) so tarn vedno visele tri zastave : dr- iavna, republiška in partijska... - na stavbah, kjer kraljujejo in popiva- jo mladi tega becirka. Baje za sloven- sko zastavo nimajo denarja in so zato izobesili zastavo DR Vietnam - rumena zvezda na rdelem polju ... ¦ morda celo na cerkvah RKC, pa na ( ne ) Kulturnem domu, na stavbi Ob- močne obrtne zbornice, na Regijskem pospeševalnem ( česa ?) centru, na ... Namesto okroinice ministra Gabra vsem šolam, kot to predlaga g. Vel- kavrh, imam svoj, nephmerno bolj uänkovit predlog: Veliki brat deie- le kranjske naj uvede nov, recimo » domoljubni » davek ! 1 delom ta- ko zbranega denarja bi vse te omenje- ne organizacije, ustanove in politične stranke, tako zelo slovenske, domo- ljubne ter človekoljubne in zato tako zelo revne in obubozane, kupite na du- cate driavnih simbolov. Z njimi bi za- vila vse mesto Krško, da bi bila prava umetniška » konceptualna inštalaci- ja ». To bi bil za moje mesto pravi ze- gen - zaradi povsod plapolajočih za- stav, bi v starem delu mesta ne opazi- li zanemarjenih propadajočih pročelij in kulturnih spomenikov, vrli Sloven- cetjni, pa bi vsaj navzven kazali svoja globoka domoljubna čustva, če jih ze v sreih nimajo. Nil nas ne sme presenetiti! Vladimir Lazorko,CKŽ 29, Krsko mail oglas V najem vzamem opremlje- no enosobno ali enoinpol- sobno stanovanje za daljše obdobje v Krškem. bifo na tal. 041405 488 DGLAŠUJTE NA VIDEDSTRANEH TV KRSKO INFDRMACIJE D7/49 D5 7BO VSAK DAN OD 9. DD 13. URE Obz'orhiK juiij2oo3 31 NEZGODNO ZAVAROVANJE PREDŠOLSKIH OTROK ZA MIREN SPANEC IN BREZSKRBEN DAN W f\ [Pdi&/> Tudi v letosnjem šolskem letu smo pri Zavafovainkifm&BBM skrbno pripravili siroko ponudbo nezgodnih zavarovanj otrok in mladine. Povpraiajte za informativne farosure v vrtcu ali nas obišcite v naših poslovalnicah po vsej Sloveniji. KER ŽIVUENJE POTREBUJE VARNOST ^ triglav ZAVAROVALNICATRICLAV, d. d. www.zav-triglav.si Zauarovainka Tilglav, d.d . Mikloiitcva 19.1000 Ljubljana protluluijtl iMtlüA; AU Arru-iOtVilgd