Seznanil nas je predvse« o spremembah v celotni gospo- darski strukturi sveta (energetika, promet, deagrari- zacija, urbanizacija). Opozoril nas je na novejše izsledke v geomorfologiji, klimatologi jI in zlasti socialni geografiji ter na koncu podal tudi nekaj vtisov z geografskega kongresa v New Delhiju, katerega sa je pred kratkim udeležil. Univ.prof.dr.Ivan Gams je govoril o novih razlagah pla- netarlčne cirkulacije zraka, k1 močno spreminja doseda- nje sheme. Univ.prof.dr. Vladimir Klemenčič je predaval o elemen- tih industrijske pokrajine, dr.Vladimir Kokole z Urba- nističnega zavoda pa nas je seznanil s problematiko urbanizacije Slovenije. Drugi dan seminarja so bila na vrsti predavanja doc. dr.Igorja Vrišerja: Centralna naselja v Jugoslaviji, dr. Mirka Paka: Notranja preobrazba mest v Jugoslavi- ji (žal samo na primerih Ljubljane in Maribora),univ. prof.dr. Friganovica (Zagreb): ivarakteristika in prob- lemi geografske razmestitve in dinamike prebivalstva na zemlji ter univ.prof.dr.Ceneta Malovrha: Izraba tal v tropih. Tretji dan je bil namenjen aktualnim problemom in sta zato predavanji doc.dr.Jakoba Medveda in dr.Avguština Laha- vzbudili posebno pozornost. Prvi je govoril o so- alnih, nacionalnih in političnih problemih sodobne Afrike, drugi pa o geografskih učinkih ekonomskih gru- pacij v svetu. Posebno ob tem predavanju smo dobili dobro sliko o velikih spremembah v svetovnem gospo- darstvu in zlasti veliko novih zanimivih podatkov. Popoldan pa nam je univ.pred.ing.Albin Stritar zelo nazorno opisal tipe prsti v Sloveniji (z diapozitivi). Prof.Kambič (Sava film) pa je osvetlil pomen diafil- mov v geografskem pouku. S tem smo tudi že prišli v pedagoški del seminarja. Prof.Tone Oblak (PA) nas je seznanil z novimi učnimi pripomočki pri pouku geografije, zlasti z retroprojek- torjem. Četrtega dne smo poslušali najprej dve predavanji prof. dr.P.Kurteka o problemih geografskega pouka na Hrvat- skem ter o vlogi filma pri geografskem pouku. Prav ta- ko je imel dvoje predavanj mag.Mavricij Zgonik: Novo- sti v predelanem konceptu metodike geografskega pouka ter o aktivnih oblikah pri geografskem pouku (delo z učbenikom). Zvečer tega dne smo obiskali tudi geografski muzej na Trgu francoske revolucije. Zadnji dan smo poslušali doc.dr.Medveda, ki nas je se- znanil s kriteriji za uporabo tujih geografskih imen. Problem je pereč zaradi geografskega atlasa, ki ga avtor že delj časa pripravlja pri Mladinski knjigi In ki bo kmalu v tisku. Prof.Mara Radinja pa je v svojem referatu analizirala geografski učbenik za razred gimnazije. 0 tem vpra» šanju se je razvila precejšnja debata. Ob zaključku seminarja so se sestali še profesorji, ki poučujejo na strokovnih šolah. Obravnavali so novi predlog učnega načrta za te šole. Obenem so pozdravi- li sugestije o izdaji geografskega učbenika za te stro- kovne šole. Seminar je bil vsekakor bogat in.koristen. Tudi geo- grafska znanost se razvija in svet se hitro izpreminja; zato pa moramo čimbolj vestno spremljati te dogodke, da jih lahko tudi pravilno posredujemo dijakom. Zato naj velja zahvala vsem predavateljem zlasti pa še vodji seminarja prof.Tomažu Webru in prof.Tonetu Oblaku, predsedniku šolske sekcije GOS, za organizaci- jo seminarja. ¡.g. 8. zborovanje slovenskih geografov na ravnah na koroškem septembra 1969 Geografsko društvo Slovenije prireja vsako tretje le- to republiško zborovanje, ki smo ga po vojni imenova- li seminar, zbor, zborovanje ali tudi kongres. Po No- vi Gorici bo na vrsti naslednja obmejna regija - slo- venska Koroška, vendar bomo prvič skušali spoznati na zborovanju tudi sosednji zamejski svet. Posebna komi- sija za pripravo 8. zborovanja slovenskih geografov, ki ji načeljuje doc.dr.J.Medved, je pripravila nasled- nji program, ki pa ni dokončen: 12.septembra 1969 dopoldne: referati in diskusija o jugovzhodni Koroški. 28 Predvideni so: S.llešič, Mežiška dolina v okviru slovenske Koroške, I .Gams, Pri rodno geografske razmere na JV Koroškem, J.Medved, Nekateri družbeno geografski prob- lemi JV Koroške, M.Žagar, Prometne in turistične zhačilnosti obmejne regije. popoldne: Ločene eksurzije z avtobusi: 1. v povirje Meže v predel samotnih kmetij; 2. ogled Mežice in mežiškega rudnika; 3. ekskurzija po spodnji Mežiški in Mislinj« skl dolini 13. september 1969 dopoldne: Kolokvij o socialno geografskih procesih pri zamejskih Slovencih: V. Klemenčič, Nekateri socialno geografski procesi zamejske Koroške, Socialno-geografske razmere pri Slovencih na avstrijskem Koroškem. Isto na Tržaškem in Goriškem ter v Beneški Sloveniji. Referenti bodo predvidoma iz zamejstva. popoldne: Avtobusna ekskurzija po vzhodni avstrijski Koroški do Ojekš na Svinji. 14. septembra 1969 dopoldne: Svobodne teme, po potrebi v sekcijah. popoldne: Zaključni sestanek in izredni občni zbor Geografskega društva Slovenije. Vsi predavatelji geografije in ostali geografi so že dobili obvestilo o zborovanju v okrožnici GDS, v kate- ri je bil postavljen 15. marec za zadnji rok predhod- nih (neobveznih) prijav. Vendar bo GDS še sprejemalo predhodne prijave. Definitivne pogoje udeležbe bo pri- pravljalni odbor GDS sporočil predhodnim pri javijan- cem. Predhodno se je prijaviti na naslov: Geografsko društvo Slovenije, odbor za organizacijo 8. zborovanja, Ljubljana, Aškerčeva 12/11. Svetujemo vam, da si skušate pri vodstvu vaše ustanove zagotoviti podporo in dopust za udeležbo na zborovanju, kajti samo enkrat na tri leta se zberemo slovenski ge- ografi, da bi podrobneje spoznali eno od naših obmej- nih regij, pregledali"naše delo in si začrtali smerni- ce za naprej. Vsak geograf ima tudi pravico, prijaviti referat v okviru svobodnih tem. nabava geografske literature Poleg poročil o novih knjigah bo Geografski obzornik od časa do časa obveščal o tem, kje si lahko nabavi- jo starejšo geografsko literaturo. V Geografskem ob- zorniku štev.1-2 letnika 1968 je obvestilo o razpro- daji knjižne zaloge Geografskega društva. Znaten del povojnih Geografskih vestnikov, večina Geografskih ob- zornikov in Zbornik VI. kongresa so pri GO še vedno na razpolago po cenah, ki so navedene v omenjenem ob- vestilu. Tu je obvestilo o geografskih publikacijah, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na- ročiti jih je mogoče na naslov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - ekspedit, Ljubljana, Trg re- volucije 7 (tel. št. 20-480). Ker smo prepričani, da še marsikateri šoli in marsikateremu geografu manjka geografske literature za lokalno geografijo, za di- jaške naloge, za pripravo ekskurzij in podobno, jav- ljamo naslove akademijskih publikacij ter v oklepaju ceno v novih dinarjih. Geografi lahko dobijo na to ceno 60% popusta. Pri Geografskih zbornikih je nave- dena tudi glavna snov pomembnejših razprav ali cel naslov. Geografski zborniki: št.1-1952 (5,-N din): Zasnova Ljub 1 jamčenega porečja; Človek na zemlji Slovenjgraške kotline; Agrarna geogra- fija Tuhinjske doline; Morfogeneza dna Ljubljanske kot- line. Št.11-1954 (10,-): Nova glaciološka dognanja v Julij- skih Alpah; Goriška Brda; Tržič; Soča. Št.111-1955 (15,-): Ledenik na Triglavu in Skuti; Snež- ni plazovi v Sloveniji; Dolina Tolminke in Zalaščice v pleistocenu; glaciološka opazovanja iz zgornje Doli- ne; Št.lV-1956 (15,-): geografija gospodarstva in naselij področja med Savo in Sotlo; Pliocenska Soča; Morfolo- ški razvoj Goriških brd; isto Šavrinskega gričevja; Agrarna geografija Šavrinskega gričevja; Izvenalpske planine na Slovenskem. Št.B-1959 (16,-): Nova geografska dognanja na Trnov- skem gozdu; Obseg pleistocenske poledenitve na Notranj- skem Snežniku; Pozeba oljke v Primorju leta 1956; Ge- 29