Številka 195 TRST. v sredo 17. julija 1907. Tečaj XXXI Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., •b'ponedeljklh ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvfi. (6 atotink) v mnogih tobabamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. <'E>"E OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2l/, mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 fftotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 atot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-daljna \rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 10 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave Edinosti". — PlaČnje 8e izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina in&ia ta vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece C K - na naroČbe brei doposlane naročnine, se uprava ne o?ira liarečniia na nedeljsko izdanje .Edinosti1 stane: celoletno K 5-20,pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na ureiniStvo lista Nefrank' vanj« pisma se no sprejemajo In rokopisi se ne vraču;o. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ni. Giorglo Galattl 18. (Narodni d.nn>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .,Edino8t". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata, ulica Giorgio Galatti St. 18. Pogtno-hranilntčnl račun št. Sll'G">a. ■ TEI.EFOH it«v. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Baron Aehrenthai in Tittoni pri italijanskem kralju. RACCONIGI 16. Minister baron Aehrenthai in Tittoni sta v spremstvu avstro ogrskih poslanikov grol'a Liitzowa in barona Gagerna ter kabinetnega načelnika Bollatija dospela semkaj ob 10. in pol uri predpoludne. Vsprejeli so jih ceremonijer in dva adjutanta kraljeva ter so se na to v dvornih kočijah podali v kraljevo vilo. Množica ljudstva je ministre spoštljivo pozdravljala. Tittoni in baron Aehrenthai v Torinu. TURIN 16. Minister baron Aehrenthai in Tittoni sta sinoči ob 11. uri z avstro-ogrskima poslanikoma grofom Liitzovrom in baronom Gagern ter kabinetnim načelnikom Bollati-jem dospela semkaj ter se nastanila v hotelu „Evrope". TURIN 16. Minister baron Aehrenthai in Tittoni sta s svojim spremstvom ob 9. in pol uri predpoludne odpotovala v Racco-nigi. Provizorični proračun odobren. DUNAJ 16. Proračunski odsek je odobril provizorični proračun in predlog posl. VVitvka glede poštnih in brzojavnih pristojbin. C. in kr. vojna mornarica. DUNAJ 16. Glasom brzojavnega poročila, je vojna ladija „Elizabeta" dne 16. t. m. dospela na Krf. Na krovu vse zdravo. Petrov usmrten. SOFIJA 16. (Bolg. brz. ag.) Morilec ministerskega predsednika Petkova, Petrov je bil danes zjutraj usmrten. SOFIJA 16. (Bolg. brz. ag.) Morilca ministerskega predsednika so obesili ob 4. in tri četrt uri v dvorišču centralne ječe v So-tiji. Petrov je mirno poslušal, ko so mu naznanili, da se izvrši nad njim smrtna kazen. Vso noč je prebdel in je ponovno izrazil svoje obžalovanje, da je izvršil umor. Pred-no so ga odvedli na morišče so mu na njegovo prošnjo podelili zakramente umirajočih. Potem je izpil kavo in mirno korakal na morišče. Ko so konstatovali narji so mnenja, da so nesrečo provzročile j sto oseb je nastopilo v narodnih plesih, sami iskre iz dimnika. | pravi Slovaki iz Trenčina, Hane in Šlezije. Ta BOSTON 16. O J poškodovanega moštva, krasna produkcija je bila neštetokrat fotona bojni ladiji „Georgia" so v minoli noči' grafirana od Francozov in Angležev ter bo tako reproducirana v največih evropskih listih. K plesu je vedno nastopilo po 50 parov, ki so imeli svojo originalno hanaško in slovaško godbo. Tuji gostje, posebno Francozi in Angleži, so bili kar presenečeni na tej bogatosti in raznobarvnostjo slovanskih krojev. Dekleta so v ličnih kolomejkab se svoiimi fanti ukajoč priskakala na vežbališče ; na to so vstopili v krog. — Za tem so nastopili francoski gimnasti, ki so proizvajali razne proste vaje ; njih originalno boksanje je bila novost. Umeje se, da občinstvo ni štedilo z izrazi pohvale napram simpatičnim zastopnikom francoske trikolore. umrli še en poročnik in en mornar, včeraj je umrlo 6 oseb, tako da je tlo sedaj vseh mrtvih 8. Bržkone umre še drugih šest mornarjev, ki so bili tudi poškodovani. Po vodenj. VRATISLAVA 16. „Schles. Zeitung" poroča, da je v Reinerzu povoden j odnesla neki dvorec, v katerem je bila ena oseba, ki so jo le z veliko težavo rešili. RUSIJA. Dementi glede smrti Leva Tolstega. PETROGRAD 16. Govorica o smrti Leva Tolstega je popolnoma neosnovana. Pesnik je popolnoma zdrav. Napad * bombo na generala. Tri osebe ubite ALEKSANDROPOL 16. Ko se je danes ob 2. in pol uri zjutraj bivši guverner v Tiflisu, general Alihanov s svojim sinom, soprogo in hčerjo generala ^Glibova peljal domov iz kluba kabardinskega polka, sta bili proti kočiji, ko je ista krenila v Babutovo ulico, vrženi dve bombi. General Alihanov, soproga generala Glibova in kočijaž so bili usmrteni. Sin Alihanov in hči Glibova sta bila ranjena. Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca) Utiski z beneške noči. — Slavnostno razpoloženje v praških ulicah v soboto 29. junija. — Na grobu pijonirjev Sokolstva : Jindricha Fiignerja in Miroslava Tjrrša. — Gostje v reprezentančni loži na telovadi Šču. — Zastopniki tiska v žumalistični loži. — Popoludanske proste vaje. 8064 Sokolov nastopi k prostim vajam ! — Nastop 2500 Sokolić. — Moravski in slova&ki narodni plesi. — Nastop francoskih gimnastov. — Burja, naliv in dež na vežbališču. — Nastaja mi sedaj najtežja uloga,, ker se čutim preslabim, da opišem svobodne vaje, ki so bile krona vsega zleta. Najbuj-nejša fantazija čitateljeva je preslaba, da pojmi to grandijozno sliko in najbolj izvežbano pero pisateljevo je prešibko, da samo motno predoči ono nepozabno sliko, ki se je razvijala pred našimi očmi na sv. Petra dan na letenski planjavi. Vendar poskusimo ! Nepozabna slika zaplave teles, ki na en mah menjuje svojo podobo kakor na ukaz čarodejnikove palice! Tresete se in se bojite za red. Nepotrebno ! Niti enemu ne manjka orientacije. Trenotek svečanostne tišine, ko 8064 junakov stoji čelom proti glavni tribuni. Kamor gledaš, povsod vrste geometrične jednakomernosti. Nočete verjeti in ne verujete, dokler ne zazveni piščalka veliteljeva in se ne oglasi prvi zvok iz glasbenega paviljona. Duše stotisoča gledalcev se strnejo v pogledu, prsa se vzdigujejo navdušenja, v grlu kakor da nas tlači in solze se nam lesketajo... Trenotek nepozaben, utis, ki se nam neizbrisno Junaško vstrajanje sokolić. — Ljudska veselica na j . . j - • vr i • . . ., razstavišču ! utrja v dusi... Na dano znamenje načelnika (Nadaljevanje in zvršetek včerajšnjega članka.V!^ f* ;sJ.et!ik?°J zastori,_za- Pri odpoludanskih vežbah so bile -re prezentančne in žurnalistične lože napolnjene lo zadnjega kotička. Posebno glasno so iz- nsce. Ko so konstatovali njegovo smrt, j i««««« 8iuuu položili truplo v krsto ter jo odpeljali na r , bV0Je občudovanje Francozi, ki so .nnn|iiAp | po vsaki dovršeni točki klicali „trčs bien !" so pokopališče. Francoski ministerski svet PARIZ 16. Današnji ministerski svet se je danes bavil s položajem na jugu. gostov. Nad reprezentančno ložo, na najlepšem mestu, od koder je bil najkrasnejši po- PO Sivolasi podžupan pariški dr. L a m p u e se je z mladeniškim ognjem zanimal za vežbe ter se dal intormovati o napredku Sokolstva. A x.x, " m jl Med drugimi odličnjaki sta bila tudi češka Čestitke predsedniku Falheresu. ministra Fort in Paca k, zagrebški, Ijub-PARIZ 16. Predsedniku Falheresu so ljanski in beligrajski župan ter mnogo odlič-čestitali cesar Viljem, kralj Alfonz in pred-; nih francoskih, angleških, ruskih in drugih sednik meksikanske republike. Francoski poslanik v Petrogradu odlikovan. gled na nepozabno sokolsko panoramo, je PARI/ 16. Kakor poročajo iz Petro- bila časnikarska loža, kjer je bil zastopan ne grada, je car Nikolaj podelil francoskemu samo slovanski, ampak, smelo rečeno, vse poslaniku Bompardu najviši ruski red. Po evropsko novinstvo. Poleg angležkih, fran- napadih, naperjenih proti Bompardu v .No- ' coskih, ruskih, poljskih, švicarskih in dr. voje Vremjah", je to odlikovanje posebno Hst0v so bili zastopani tudi vsi trije slovenski značilno. dnevniki in sicer za „Slovenski Narod" pisa- Fallieres odlikovan od mikada. telj Ivan Lah, za „Slovenca" g. Rozman in PARIZ 16. „Figaro" poroča, da v krat- za „Edinost" dr. Gregorin. kem izroči japonski poslanik Kurino pred- Program v soboto popoludne je bil sedniku Falheresu red Knzantemov, ki mu ga raznolik ali neurje ga je nekoliko pokvarilo, je podelil, mikado. _ b Proste vaje so bile seveda vrhuncem vsega Eksplozija na ameriški vojni ladiji. zieta. V nekoliko minutah je bil tu ad oculos BOM ON 16 Na vjjm ladiji „Georgia" podan največji dokaz o sokolski organiza- se je danes pripetila eksplozija v shrambi za ciji in disciplini. Preidimo k prvi točki so- smodmk, ko so jemali iz nje smodnik. Ladija botnega programa, ki je bila izpolnjena na- m sicer poškodovana, le oklopna vrata so rodnimi plesi. Predstavljeni so bili valaški, trpela vsled ognja, vročine in pretresa. Mor- šlezki, hanaški in slovaški narodni plesi. Tri PODLISTEK. Jetnik v Kavkazu. Povest grofa Leva Tolstega. teden oditi s trdnjave do trdnjave sprevod pod eskorto : spredaj in zadaj vojaki, v sredi popotniki. Bilo je poleti. Zarana v jutru se je bila zbrala zadaj za trdnjavo dolga vrsta vozov, eskorta je stopila ven, in odpravili so se na Žilin je bil častnik v Kavkazu. UJOt- ®lm je jahal, njegov voz s prtljago se X- 1 * - 1 1 1 - 11 \r +Z Je PeiJal v sprevodu. Nekoč je dobil pismo od doma. Mati mu , Potaje bilo napraviti petindvajset verst*). je pisala : Stara sem postala in rada bi vi- Počasi se je pomikala karavana naprej. Zdaj dela pred smrtjo se enkrat ljubljenega sina. so se ustaviIi vojakij zdaj se je *ne{Q kolo Pridi, da vzameš slovo od mene, m potlej a]i je obstal kak konj tako da je vse čakalo> nastopi v božjem imenu zopet svojo službo.] golnce je bilo že čez poldne in imeli so Izbrala sem ti nevesto, modra je m dobra m še_le pol0vico pota za seboj. Prah in vročina, ima nekaj posestva morda se oženiš in solnce je pripekalo, in nikjer sence. Gola pu- ostanes tukaj. stinja; nobenega drevesa, nobenega grma Zihn se je zamislil. \ resnici, mati je Gb potu. postala slaba, je premišljeval; morda je ne, žilin, ki je bil pojezdil naprej, je postal nčakfil TIfl VA7AVO • rro 1 a »»nolipnl krivajoči severni in južni vhod. Ob zvokih himne „Hej Slovani" korakata proti ..sebi dva mogočna veletoka, vsak v 28 stopih. Oba toka korakata, mogočnim, enotnim korakom proti središču vežbališča. Ko sta se približala na 30 korakov, razstopa se vsak v 14-stope. Središče telovadišča je zakrito grandijozno sliko križa, stvorjenega od 8064 telovadcev. Morje teles... Temeljni ton barve je temna medrina (telovadnih hlač) na njih se ritmično pogibije bela pena — barva trikotov. Modrina in rudečilo se dopolnjujeta v trikoloro — rudeči pasi telovadcev. Zanimivo je središče pogibljivega križa. Kakor v panju roje tu tisoči telovadcev. Eni se obračajo na desno, drugi na levo. Široke vrste se razdeljujejo in zopet spojujejo. Gledalcu se zdi, kakor bi tu navstajal ogromen kaos : kajti na trenotek zginjajo redne vrste; ali v najbližjem tre-notku opaža, da se ustvarjajo nove nepričakovane forme : veletoki se razdeljujejo, novi se ustvarjajo. Veletoki se delijo v sedmostope, telovadci se pripravljajo k prostim vajam. Godba prestaja igrati. Majestetna tišina zvišuje utisek najbližjih trenotkov. Nekoliko sekund samo, dvoje znamenje s trobento, dvojen mahljaj se zastavico in ogroma ploha vežbališča je v geometrično ravnili vrstah pokrita z 8064 telovadci! — Stojim v časnikarski loži ; ob moji strani stoji Francoz, poznam ga po čepici. Ni mogel molčati ob grandijoznem pogledu. Predstaviva se. On je poročevalec francoskega vojaškega lista „L? ar- pust, se poslovil od tovarišev, kupil svojim jezdim sam brez vojakov? Pod menoj je vojakom štiri vedra žganja za slovo in se dober konj, če me napadejo Tatarji — zbe-pripravil na pot. žim jim! Takrat je bila vojna v Kavkazu. Po Ko je to prevdarjal, je prigalopiral k dnevi m po noči so se godili na cestah na- njemu drug častnik, Kostilin, s puško čez padi: komaj je bil zapustil kakšen Rus trd- ramo, in rekel: njavo, so ga Tatarji ubili ali odgnali v gore. - Zato je bilo ukazano, da ima dvakrat na1 *) Ruska versta = 1067 metrov. „Dajva jahati sama naprej, Žilin. Od lakote ne morem več prestajati, in tako strašanska vročina je ... Srajco bi kar oži'1." Kostilin, debel mož, je bil ves rdeč v obraz, znoj je le tako lil z njega. Žilin je prevdarjal in dejal : ..Ali je puška nabita ?u „Nabita. * „ Jahajva. Toda en pogoj : da ne prideva narazen." In jezdila sta naprej po poti, jezdila čez stepo, se pomenkovala in se ozirala pri tem na vse strani. Daleč se je lahko videlo naokoli. Komaj je prenehala stepa, je peljala pot med dvema gorama v sotesko. Tedaj je menil Zilin: „Morava iti na goro in pogledati; drugače naju napadejo nazadnje, niti ne veva kako, z gore dol..." Kostilin pa je odvrnil: „Kaj je tukaj treba gledati? Jahaj va po poti." Zilin ga ni poslušal. „No," je dejal, „počakaj trenutek tukaj spodaj, da pogledam zgoraj malo naokoli." In pustil je konja na levo teči v goro. Bil jeJovski korrj, za sto rubljev ga je bil kupil žrebeta v čredi in ga sam izvežbal — mće". Ali vam ugaja to ? sem ga vprašal. ,.Mene je sram, da sem Francoz in žal mi je, da nisem Ceh, ker kaj tacega bi ne bilo zmožno naše voj aštvo!" Ublažil sem njegovo žalost, zatrjujoč mu, da tudi avstrijska vojska bi ne bila kaj tacega zmožna. Saj pa tudi častniki (avstrijski), ki so zavzeli nekoliko lož, so se kar osupnjeni molče spogledavali. Štel sem minute. Od časa, ko so telovadci vstopili na vežbališče in do časa ko je vsak v največjem redu zavzel svoj prostor, je minolo le 10 minut in 35 sekund. Toje vrhunec discipline in organizacije. Koj na to so nastopile sokoliće k vajam s kiji. Bilo jih je 2500. Burja ploskanja ali tudi burja na nebu, je pozdravljala te hrabre žene ob vstopu na vežbališče. Nastop se je vršil ob močnem dežju. Prej, nego so se toki razvrstili v trostope, spremenilo se je vreme v grozovit vihar, vmes je lilo kakor iz' škafa, bliskalo, treskalo in grmelo. Z možatostjo kakor prave Spartanke so stale telo-vadke v najhujšem nalivu, nepregibno na svojem mestu. Navdušene ovacije občinstva so jih pozdravljale. Telovadke pa so popolnoma premočene, mirno pričakovale daljših povelj. Konečno jih je signal osvobodil k odstopu, ker pri tako groznem nalivu ni bilo možno proizvajati. Proti večeru se je nebo razjasnilo 111 ob zlatih svitih večernega solnca se je začela ljudska veselica na prostornem razstavišču. Pod mogočnimi oboki industrijalue palače smo se sešli nepregledni tisoči. Tu je igrala priljubljena slovaška godba. iNaliv na srečo ni trajal dolgo in v večernih urah so bili vsi prostori razstavišča prenapolnjeni občinstva. Ob 8. zvečer je bil na čast slovanskih žen v Bukovskebo paviljonu prijateljski večer, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb kjer so se pele narodne pesmi slovenske, lu-žičke, srbske in hrvatske. Posebno se je odlikovalo slov. akad. društvo „Ilirija" se svojim slavcem, tenoristom g. Sinkom. Jfc ijc O vsesokolskem sletu praškem objavlja največji ruski dnevnik „Novoje Vremja" serijo zanimih člankov. V prvem velikem članku je podrobno opisan razvoj sokolstva. To je zanimiv članek izpod peresa urednika tega lista Prokofjeva, ki se je sam vdeležil sokolskih slavnosti. Ob sokolskem zletu Pražani skoro niso mogli spoznati svoje Prage : kamor si se oziral, rudeča srajca in čepica s sokolskim peresom ! Izgledalo je to kakor nagla invazija polkov, katerih vojska je prišla sem od vseh strani. Zdelo se ti je kakor bi se vračali stari časi, ko je bila Praga središčem Evrope. Spominjam se trenotka, ko se je prikazal na zapovedniškem mostu načelnik vsega Sokolstva, dr. Gr. Vaniček... Vstopali so tisoči, katerih prsa je pokrival snežnobeli triko, v godbo se je mešal glas bobnov. Burja navdušenja se je nesla po gledišču. „Velikolepe, prevoSchodno, udivitelno, krasivo, kolosal'1 smo čuli okolo. Osem tisoč ! šestnajst zastav šestnajst bataljonov češke vojske je stalo pred licem naroda. In govoril mi je Francoz : „To gledišče je gotovo najkrasnejše, ki jih je zamogel človeški um predvesti našim pogledom. Videl sem vse znamenitejše slovanske zlete, videl dva velika naglo, kakor bi imel peruti, ga je nesel gor po strmini. Komaj je bil na vrhu, glej, v majhni daljavi pred njim so stali Tatarji na konjih... kakih trideset mož. Je videl to in je obrnil: tudi Tatarji so ga videli, zdrvili za ; njim, med dirom jemali puške iz ovojev. S povešenimi vajeti je pustil Žilin teči konja in zaklical Kostilinu : „Puško v roke !" Konju pa: „Srčece moje, nesi me ven, ne izpod-takni se če se izpodtakneš tedaj sem izgubljen ! Kostilin pa, nauiestu da bi počakal, je, čim je zagledal Tatarje, bežal proti trdnjavi, kar je le mogel. Zdaj od te, zdaj od one plati je udrihal po konju. Na prahu je bilo spoznati, kako je konj udarjal z repom. Žilin je izprevidel, da stoji njegova stvar slabo — puška je proč, s sabljo samo se ne da nič napraviti. Drvil je nazaj — še je menil uteči. Ali šest mož pridrja od strani, odrežejo mu pot. Njegov konj je bil sicer dober, ali oni so imeli še boljše konje. Zagrabil je za vajeti, hotel zopet obrniti, ali konj, enkrat v diru, je šinil naprej naravnost nad sovražnike. Tatar z rdečo brado na sivem konju se je bližal. Režal se je in držal puško pripravljeno. (Pride, še.) Ptran It »EDINOST« štv. 195 V Tiatu, dne 17. julija 1»07 turnfesta nemška . . , . ia kaj reči o tej sliki ? In te ženske, češke Sokoliće ! Ze ko so stopale v areno, začele so padati težke kaplje na njih svitle kodre. Za kratko pa je grmelo in blisk za bliskom, grmenje je bilo naravnost oglušujoče. Bliže vežbališča je ne-kolikokrat udarilo, ali telovadke se niso zmenile za neurje. Kaplje so se gostile, navstal je naliv, ob čegar pleskanju je popolnoma utihnilo godbeno spremljanje. Ker naliv le ni jnehal, je dal br. Vaneček povelje k odstopu. Šele tedaj so junaške žene opustile odkazano stališče. Neustrašenim in discipliniranim So-kolkam gre polna hvala za njih vzorno vedenje. Saj pa tudi gosti, posebno francozje, niso bili varčni z izrazi začudenja, ki so soko-licam na veliko čast.__F. K. Sestanek jugoslovanskih abituri-j en to v i 11 absolventov v Dubrovniku. Tovariši! Pod geslom ..delo in demokracija" stopamo v življenje. Zares žalostno dejstvo je, da se jako malo poznavamo, da se še cepimo in da se za tem tudi zgubljamo v življenju. A vendar ni nič naravnejega. nego da se mladina zbližuje in složno pripravlja za resno delo. Sedaj je prišel čas za to, da storimo vse, kar od nas zahteva narod — domovina naša. To smo imeli na umu, ko smo odločili, da skličemo abituriientski sestanek jugoslovanskih abiturijentov, ker nas razmere v domovini silijo na to, da se približamo ostalim Jugoslovanom. Vse južne Slovane bijejo iste neprilike, iste tegobe, a na drugi strani imamo kakor dijaki enake potrebe, isto nalogo; mari ni potrebno, da se se stanemo in posvetujemo o skupnem delu v bodočnosti V ! Ne bomo reševali tu političnih vprašanj, ampak glavna svrlia nam je, da se spoznamo in informiramo medsebojno v prvi vrsti o stanju jugoslovanskega dijaštva, a zatem tudi o kulturnih prilikah pojedinih jugoslovanskih narodov. Sestanek se bo vršil dne 20., 21. in 22. avgusta t. 1. v Dubrovniku. Trdno smo uverjeni, da vsaki abiturijent uvidi potrebo tega sestanka ter se nadejamo, da ne bodo samo prisostvovali sestanku, ampak da bodo tudi aktivno sodelovali. Radi tega poživljamo vse tovariše, da nam takoj prijavijo referate in jih dopošljejo najkasneje do 25. julija, ( lene vseh odborov, s katerimi smo bili dosedaj ali v pismenem ali ustme-nem občevanju, prosimo, da nam dopošljejo svoje adrese. Vsa pisma, vprašanja in referati naj se pošljejo na adreso : M i 1 i v o j K o r 1 e v i e. Trg G. 11. Z bratskim pozdravom ! Za zagrebški centralni odbor : Milivoj Korlević 1. r. Ivan Božić, 1. r. tajnik predsednik X. B. Drugi rodoljubni listi so naprošeni da ponatisnejo ta poziv. Državni zbor. DUNAJ 16. Zbornica je danes razpravljala o nujnem predlogu, ki s>o ga uložili češki agrarci posl. Uzdrzal in drugovi, v katerem zahtevajo, da se zakon glede vodnih stavb spremeni in melijoracijski fond zviša. Zbornica je sklenila nujnost. Po dovršeni merito-rični debati je bil predlog enoglasno vsprejet. Na to je zbornica prešla na dnevni red. Kakor prva točka istega je bil predlog posl. dr. Luegerja, da se izvoli jubilejski odsek, sestoječ iz 26 členov za pripravo slavnosti obletnice vladanja cesarjevega. Dr, Lueger je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog. Rekel je med drugim : Način, kako naj država slavi šestdesetletnico, mora odgovarjati vsem narodom in stanovom. Kako je pa možno najti predmet, ki bo vsem ugajal Menim, da sem ga našel. Ako bom izvoljen v jubilejni odsek, tedaj stavim tamkaj predlog. naj država podari 100 milijonov kron kakor ustanovno glavnico za starostno in in-validitetno zavarovanje, ki se je ima oživotvoriti. (Viharna, dolgotrajna pohvala, ploskanje v vsej zbornici). To starostno in inva-liditetno zavarovanje je želja vseh. Na večne čase naj isto nosi ime cesarja, ki je dal vsem svojim narodom splošno volilno pravico. (Živahna pohvala po vsej zbornici). Ista naj bo v zahvalo, da je uvedena splošna volilna pravica. V tem smislu priporočam moj predlog. (Živahna, dolgotrajna pohvala in ploskanje po vsej zbornici. Govorniku so čestitali). Predlog je bil brez debate soglasno vsprejet. Velik del socijalnih demokratov, potem češki radikalci in Vsenemci so pred g'asovanjem šli iz dvorane. Zbornica je na to prešla k 2. točki dnevnega reda t, j. k prvem čitanju zakonskega načrta glede kovanja zlato v po 100 ki on in daljnega kovanja srebrnih komadov po pet kron. Posl. Malik se je izjavil proti vladni predlogi. Rekel je, da ne bodo mogli vsenemci zakona preprečiti, da preprečijo pa, da ne bo isti enoglasno vsprejet. Govornik je zbujal razne spomine ter na koncu svojega govora tekel, da nimajo Nemci nikakega vzroka, da slovesno praznujejo cesarjevo šestdesetletnico vladanja. Finančni minister Ko-rytowski je izrazil svoje ogorčenje na tem, da se je zamoglo kaj tacega v zbornici govoriti. (Živahna pohvala. Protestni klici od strani Vsenemcev in svobodnih Vsenemcev.) Predsednik je naknadno podelil posl. Maliku ukor radi napadov na krono. Konečno je bil predlog v prvem čitanju doniji. Spor se je poostril od maja 1905 poškodovanega po požarju dne 4. t. m. ter vsprejet in izročen proračunskemu odseku. Na naprej, ko je sultan priznal romunski element proti požaru nezavarovanega si dovoljujem v to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v v Makedoniji. njegovem imenu izreči najprisrčnejšo zahvalo četrtek ob 11. uri predpoludne. Na dnevnem IWhm» nn1iHJW vp«H P* D* gg-lastnikom 97. pešpolka za podeljeno redu so : volitve v odseke in čitanje prora- „ imiUIMS puiIUUie VCSil. mu izaatnQ denarn0 sv0t0i čunskega provizorija. Drobne politične vesti. V Romunski je mir. Kakor javljajo iz Bukarešte, je popolnoma neosnovana Spor med Ogrsko in Hrvatsko, "»t, w> je priobčil neki beroimsid ust in______________ Škandalozno veSenje Franka in njego^TJ^r^'l^^IJ.je "^omejil. htotako • se v imenu občanov zahvaljujem vrlim vojakom, ki so pod vodstvom gg. častnikov veliko ali največ pripomogli, da se vega glasila. Mej tem, ko se ves narod na javnih skup ščinah postavlja na stran junaških boriteljev za pravo in ekzistenčne pogoje nasproti nasilnemu in brezvestnemu sovražniku se glavno glasilo „čistili", ali resničneje povedano : zasebno glasilo Frankove dinastije, „Hrvatsko pravo" vede upravo škandalozno izdajniški. Roga se in smeši boritelje za hrvatsko pravo in jih hoče s smešenjem že v naprej diskreditirati in spraviti ob veljavo tudi njihovo nadaljno borbo proti madjarskemu nasilju. Zadoščalo bo le par citatov. Potem, ko se je Frankovo glasilo narogalo hrvatsko-srbskim delegatom, češ, kaj more 40 mož doseči v Budimpešti proti desetkrat močnejemu nasprotniku, piše doslovno : „Madjari gotovo ne dopuste, da bi resolucijo n a S i gospodarili v ogrskem saboru. Saj to je tudi naravno : kdo si bo puščal v svoji domovini po drugem narodu zapovedovati!" Ste-K čuli! Glasilo „največega", najradi-kalnejega Hrvata se tu brez srama postavlja na stran sovražnika naroda in izpodkopuje pozicijo boritelje m za pravo naroda: brez srama izjavlja, da imajo Madjari prav, ako v skupnem parlamentu brezdušno gazijo prava naroda in duše njega zakonite zastopnike. Po Frankovi teoriji so torej v ogrsko-hrvatskem saboru, kjer se razpravlja vendar tudi o živ-Ijcnskib gospodarskih in državnopravnih vprašanjih Hrvatske edino Madjari gospodarji, a zastopniki hrvatskega sabora le usiljivci brez I vsake pravne legitimacije za brambo koristi in pravic hrvatskega naroda !... Pa denimo, tudi da bi bila ta ali ona j Frankova rekriminacija opravičena, vendar ne bi se — ako je le iskrica rodoljubnega po-| štenja — v usodnem trenotku zaletali svojcem v hrbet in pomagali sovražniku ! ! Tako daleč zavaja glasilo Frankovo strankarska strast, ali pa.... še kaj druzega. To so novodobni eiijalti. Če to ni najčrneje izdajstvo, potem je bil tudi klasični grški Efijalt .... poštenjak in patrijot od nog do glave ! Pozdrav Biankiniju. Predsednik hrvatskega sabora dr. Meda-ković je v imenu hrvatskih delegatov poslal državnemu poslancu Juriju Biankiniju radi njegovega govora v državnem zboru nastopno} brzojavko : ..V vašem govoru se je sijajno manifestirala naša solidarnost, naše skupne in naše narodne politike. Hvala vam in pozdrav in vsem vašim drugom". Javen ikandal. Afera Nasi v Italiji — je tako-le prav interesantna kulturna sličica iz Italije, iker se kaže v njej zelo značilna poteza v (značaju in v psihologiji širokih mas v Italiji. I Tu vidimo, kako nerazvita sta še v teh masah čut pravičnosti in umevanje zakonov javne morale. Bivši minister Nasi je proslul po svojih umazanih aferah in obdolžujejo ga, da je kakor minister bogatil samega sebe na škodo države načinom, ki ga kje drugje na-zivljajo s — tatvino. Vendar je ta Nasi med ljudstvom južne Italije, posebno v Siciliji naj-popularneji mož ter vživa najtof leje simpatije. In ravno tedaj, ko so obtožbe proti Nasiju odmevale po vsej Evropi in se je škandiliziral ves svet. so Nasija v Trapani — izvolili državnim poslancem in mu prirejali šumne ovacije. CMovek, ki bi bil povsod drugod mrtev za javno politično življenje, je v Italiji slaven oboževan mož in ljubljenec širokih slojev. Kaj tacega je res možno le v narodu, v katerem sta pravni čut in javna morala padla na najnižo stopinjo. Narod, v katerem je možno kaj tacega res ne zaslužuje imena kulturnega naroda. Kako slavljen in popularen je Nasi, pričajo odredbe, ki jih italijanska vlada smatra potrebnimi sedaj, ko so po sklepu državnega sodišča vtaknili tega bivšega ministra liji, češ, da so se na Romunskem pojavili i oziroma da se pripravljajo novi agrarni nemiri. Rečena vest iz romunske prestolnice zatrja, da po vsej deželi vlada mir in da ni nikakega znaka, po katerem bi se dalo sklepati na bližnje nemire. Japonska vohuna izpuščena n a svobodo. Iz Washingtona poročajo, da so izpustili na svobodo oba Japonca, ki sta bila aretovana v Kaliforniji, osumljena vohunstva, ker jima niso mogli ničesar kaznji-vega dokazati. Nemir v nizozemski Indiji. Glasom vesti iz Haaga je prebivalstvo v Nizozemski Indiji zapalilo vas Ende. Vladno poslopje so zamogli obvarovati. Dnevne vesti. Naš podlistek. Z današnjo številko smo začeli prinašati krajšo zanimivo povest velikega pisatelja grofa Leva Tolstega „Jetnik v Kavkazu". Roman „Vohun", ln je našim čitateljem tako ugajal, izdamo v kratkem v posebjii knjigi. Še nekaj Iz tovarne ledu v Barkov-Ijah. Pišejo nam : Te dni smo čitali v „Edinosti" o preziranju in zlostavljanju delavcev v tej tovarni. Naj spregovorimo še par besed Tudi Lipenski uslužbenci so prihiteli z brizgalko in storili, kar so mogli, da se ogenj ni razširil, za kar naj bo njim in posebno še slavnemu vodstvu c. k. dvorne kobilarne tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala, Hvaležno je tukajšnje občinstvo tudi mestnim gasilcem. Vendar je bil ogenj že pogašen, ko so prišli oni na lice mesta. Julij \V a r t o, župnik. Slovenci jih podpiramo, ali oni nas ne poznajo ! Pod tem naslovom nam piše nekdo : Odkar bivam v Trstu, sem opazil marsikaj. Pred vsem pa, kako mi Slovenci podpiramo se svojim denarjem drugorodne podjetnike, trgovce, obrtnike — tuje žepe, ali tega nismo znali nikdar, da bi si izsilili njihovo spoštovanje. Naj navedem samo en izgled, ki se bo zdel morda malenkosten, ki pa je morda ravno zato karakterističen za našo nesrečno popustljivost. Po Trstu je vse polno malih kavarn pod imenom Caffe popo-lare. V te kavarne se zateka mnogo našega ljudstva, da popije čašico kave za 6 novči-čev. Nekega dne sem vstopil tudi jaz v tako kavarno v ulici Solitario. Po mizah sem videl več izvodov „Piccola". Nu. sem si mislil, zahtevajmo tudi „Edinost"* ! Sklenjeno storjeno. Ali stara postrežnica me je zavrnila da slovenskih Piccola" ! o dotičnem strojevodji. Ako se ie delavec kaj pregrešil na delu, \ sicer uljudno, ali na kratko, ga kaznujejo z globo v denarju po K 1, 2 j listov oni nimajo in da naj čitam itd. Na ta način odtrgujejo delavcu mnogo; Iz tega vedenja nasproti nam bi mo-kronic. Nu, če bi se to godilo le ob resničnih rali mi izvajati posledice : če nočejo oni za pregreških, naj bi že bilo. Ali često se nalagajo j več slovenskih gostov potrošiti 6 stotink, pa kazni, ki niso bile zaslužene! Delavec mora naj ne dobivajo tudi po 12 stotink od vsa-puščati od svojih žuljev, ne da bi vedel, v cega slovenskega gosta. Le nimajo oni de-kak namen se porablja ta denar ? ! ! Gospoda narja za nas, pa ga tudi mi ne smemo imeti lastnika tovarne in dotičnega strojevodjo bi, za njih !! prosili za pojasnilo. In vprašamo dalje : je-li Členi hrvatsko-slavonskega gozdar-mari dotični gospod strojevodja — brez skega društva pridejo danes zvečer v Trst, pogreškov ?!! Mi mu ne zavidamo njegovih kjer ostanejo nekaj dni, da si ogledajo po-zabav, a protestirati moramo proti temu, da gozdovalne nasade v okolici. Goste iz| bratske se potem, ko prihaja s svojih zabav, spravlja Hrvatske pozdravljamo prisrčno, nad Uboge delavce in išče pri njih dlako v Smeinlca. ^ki kancUdat na zadnjih državno- jajcu ! Ta gospod naj bi najprej sam točno zborskih volitvah je bil dobil le en sam gla>. Opravljal svojo službo in potem naj zahteva Sedaj pa pravi: „Nobeden poslancev ni l>il tak'> to še le od delavcev ... . Tako naj najprej enoglasno, voljen, kakor jaz :u pometa pred svojim pragom in z globami Koledar in vreme. — Danes: Aleksij. naj bo mak* bolj previden! . Zahvala. Iz Bazovice smo prejeli : Na- včeraj : ob 2. prošen od tukajšnjega občana Matija liažem, Vreme včeraj : .favra. — Jutri: Kamilo. Miroslav; Lelja. — Temperatura uri popoludne -f- Celzius. — obla«"-no, deževno. izvedenca dr. Xydias in dr. Oblath v prisot nosti preiskovalnega sodnika izvršila obdukcijo pokojnega Mohoroviča. Pokojni Mohoro-vič je imel tri rane, prizadete mu po Btrelih iz revolverja. Kana v tilniku je bila ona, vsled katere je vmrl. Druga rana, ona v kotičku pod levim ušesom, ni bila niti nevarna, kajti kroglja, ki je napravila to rano, se je bila takoj vstavila zadevša ob konec čeljusti. Tretjo rano je pa imel Moliorovič na desnem licu: tu ga je pa kroglja le oprasnila. Vse popoludne je bilo na prostoru pred mrtvašnico, oziroma pred cerkvijo sv. -Tusta vse polno ljudi. A vedno so ljudje prihajali kropit nesrečnega Mohoroviča. Ob 5. uri in pol popoludne se je pa začel premikati sprevod. Krsta je bila položena v bel pogrebni voz I. razreda podjetja Zimolo. Na krsto je bil položen venec sorodnikov pokojnega, a v voz poleg krste venec pulskih izvošč Pred vozom so pa nosili izvosčeki 4 druge vence : prvi je bil ,,Zadruge tržaških izvoščekov", drugi od izvoščekov v okolici, tretji od goriških izvoščekov, a četrti od goriških izvo-zarskili vslužbencev. Pogreba so se vdeležili kam" r" spada"-— v zapore. Š posebnim vlakom I vsi izvoščeki, ki so bili, kakor za pogreb po-so poslali v volilni okraj Nasijev vojaštva, kojnega Prazmka, za dobo pogreba, to je • i • i im • i _ _ ri__i_ i • ' I — J Z ura nnnnlndno no qq T nrA 0 umoru kočijaža. Morilec aretouan? Obdukcija in pogreb nesrečnega kočijaža. — Dva nedolžna človeka aretovanat Kje je morilec najel Mohoroviča. — Kdo je videl morilca in ž njim govoril. 54 postopačev aretovanih. — Druge policijske varnostne odredbe. Včeraj opoludne sta sodna zdravniška dva mladeniča, ki so ju našli speča kakih 1000 metrov daleč .od mesta, kjer je bil izvršen zločin, in to sicer proti Barkovljam. kjer pravijo „na Kozjaku". Gospod Svetko Živic. stanujoči v Barkovljah št. 211, je namreč tam našel listnico pokojnega Mohoroviča in videl v bližini dva speča človeka. Izročil je listnico orožnikom, ki so šli takoj aretovat ona dva mladeniča. Pridržali so ju v zaporu do predsinočnjim in ju potem izpustili, ker se je dognalo, da sta popolnoma nedolžna. Morilec je bil šel namreč mimo njiju in je gotovo namenoma vrgel od sebe listnico, češ, da bosta vsled tega ta dva mladeniča osumljena in aretovana. Morilec je bil najel pokojnega Mohoroviča na velikem trgu pred kavarno Flora". Mohorovič pa ni tisto noč čakal na velikem trgu. Ob 2. uri in četrt je bil on pripeljal pred kavarno „Flora" tri osebe, ki so mu tam izvoščekov. plavale vožnjo in odšle. Mohorovič je pa osUl tam in sedel k mizi pred kavarno ter si dal prinesti piva. Pozneje je povabil na pivo tudi svojega kolega Jakoba Pitteri. ki je tam čakal s svojo kočijo in je res prisedel k njemu. Okolu 3. ure in četrt je pa prišel k njima neki čedno oblečen človek, plavolas in svetlordečkastih brk. Pristopivši k Moho-roviču, ga je vprašal, koliko da zahteva za ker* se boje hudih izgredov v prilog temu biv-1 od 5. ure popoludne pa do ure zvečer _ _ šemu ministru, ki se je brezdvomno hudo, suspendirali javno službo, izvemši le službo; vožnjo na Prosek, na kar je Mohorovič zagrešil na javnem imetju v svojo lastno ko-1 za zdravstvene potrebe in na kolodvorih, zahteval 10 kron. Tu treba povdarjati, da rist. Tudi najgorečnejemu prijatelju Nasije- Vdeležilo se je pa pogreba tudi tako ogromno vemu bi velel že čut najelementarneje dostoj- število občinstva, da ko je bil voz že^blizu nosti, da mirno čaka rezultata procesa. Potem cerkve sv. Jakoba, so bili zadnji pogrebci še še le. ako se eventuvalno pokaže, da so bile P" sv. Justu. V ceikvi sv. Jakoba je bila obtožbe neutemeljene, bi prišel, da ga pro- krsta blagoslovljena, na kar je pogrebnemu na pokopališče dolga vrsta slave. Ali ljudstvo v Italiji se ne meni za j vozu sledila take pomisleke. Ne meni se za to, da morda kočij. # - - - sm0 včeraj pisali o tem groznem dogodku, smo namenoma zamolčali razne proslavlja — velikega tatu. In zelo verjetno je, da bo Nasi tudi potem, ko bi se moral za vedno zrušiti pod dokazilnim materijalom podrobnosti, ki so nam bile znane. Zamolčali _ §e slavneji mož ! | smo pa te podrobnosti zato, da s priobčenjem Na to stran je Italija res specijaliteta — istih ne oviramo poizvedeb policije, kajti če seveda ne v častnem smislu. ; bi povedali — kar smo vedeli že včeraj — i _ « — _— _ . I da so se našle priče, ki so morilca ne le ; Spor med HOmUnSKO in Grško se videle, ampak celo govorile ž njim. in da so bliža rešitvi. te priče morilca tudi opisale, bi bili s tem Spor med Romunsko in Grško, ki je opozorili morilca samega, naj svojo zunanjost junija minolega leta dovel do prekinjenja di- kolikor mogoče spremeni. Ker so pa drugi plomatičnih odnošajev med obema državama listi — manj previdni v tem oziru kakor mi se bliža sedaj svoji rešitvi. Iz Bukarešta in — storili to že v včerajšnjih izdanjih, nimamo iz Aten prihajajo poročila, da sta romunska mi več povoda molčati. in grška vlada sklenili odpraviti represivne Znano nam je bilo, da so orožniki s ' gospodarske odredbe. Spor je pričel, kakor Prošeka še predvčerajšnjim v jutro, malo znano, radi kucovlaškega vprašanja v Make- zatem, ko se je doznalo o umoru, aretovali pravilno bi Mohorovič skoraj ne bil smel tam sprejeti vožnjo, ker je bil z „drugega trga"1. Pitteri. ki je isto noč zaman čakal vožnje in zaslužka, je bil stopil Mohoroviču za hrbet in je tako. ne da bi Mohorovič to videl, namigaval onemu človeku, na najme raje njega. A oni človek se ni zmenil za njegova namiga van j a in najel Mohroviča. Sedaj pravi Pitteri, da mu je sedaj jasno, zakaj je najel raje Mohoroviča kakor njega : Mohorovič je namreč imel na prsih zlato verižico, on pa nič. Po izvršenem zločinu je pa morilec blizu r rumene hišeu nad Barkovljami govoril z neko žensko iz Barkovelj. Ustavil je namreč to žensko in jo vprašal, kod bi prišel najprej v Barkovlje. ker da bi se rad peljal s tram-wayem v Trat. Ko ga je ženska srečala, je dotičnik prihajal v smeri od Prošeka, torej od kraja, kjer je bil izvršen zločin, proti Tr3tu. Policija se v resnici pridno trudi, da bi našla tega nečloveka. Prva skrb policije je bila, da poišče in zapre vse postopače, ki se V Trdtu, dne 17. julija i9u7. »EDINOST« atev. 19f> Stran III klatijo po mestu. Predsinočnjim je policija v to svrho priredila celo ekspedicijo. Preiskane so bile vse tolerančne hiše. vsa prenočišča nižje vrste, vsi javni vrti, pod rdečim in pod zelenim mostom, v Bošketu, v borovem gozdiču, na takozvani šanci, vsi čolni v kanalu in po vsem obrežju, vsi hlevi v mestH in bližnji okolici in sploh vsako najmanje skrivališče in zavetišče postopačev. Vspeh te ekspedicije je bil nepričakovan : aretovanih ie bilo nič manje, nego 57 oseb. Tri so takoj izpustili, a ostalih 54 so pridržali v zaporu, ker so samo taki, ki so imeli že opraviti s sodnijo in je mej njimi tudi mnogo tacih, ki so izgnani iz Trsta, a nekateri — podaniki italijanskega kraljestva — celo iz države. Dalje je policija poojstrila nadzorovanje po okolici, in to posebno na mejah njenega Okro/.ja in onega orožnikov. Kombinirala je namreč službo nadzorovanja oddaljenih krajev ,nej redarji na konju in orožniki. Morilec aretovan ? Po pol u noči, in sicer ko je bilo zgoraj-snje poročilo že zloženo, smo zvedeli, da je policija sinoči aretovala človeka, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da je morilec pokojnega Mohoroviča in najbrže tudi pokojnega Praznika. Dotičnik je bil aretovan na cesti blizu Zaveli, ko je prihajal peš v Trst. Na policiji so ga kratko zaslišali, jia vzeli na zapisnik in ga potem trdno vklenjenega odvedli v zapore. Naš poročevalec, ki je aretovanega videl, pravi, da je približno 28—30 leten lovek plavih las in rdečkastih brk. Na poli-■iji je bil pa tudi izvošček Jakob Pitteri, ki je videl in slišal morilca, ko se je pogajal s pokojnim Mohorovičem za vožnjo na Prosek. Ker so aretovanega človeka po zaslišanju odvedli vklenjenega v zapore, in to potem, ko ga je izvošček Pitteri na policiji videl in - išal govoriti, bi bilo torej soditi, da je policija dobila v roke pravega morilca. Kajti če bi bil Pitteri izjavil, da aretovani ni oni človek. ki se je pogajal s pokojnim Mohorovičem za vožnjo na Prosek, bi bila policija aretovanega gotovo izpustila. Pred policijo so loteli aretovanega posaditi v kočijo in ga t;tko peljati v zapore. A aretovani se je temu n a j o d 1 o č n ej e v p r 1 : na nikak način ni hotel sesti v javno kočijo, ki je čakala pred vrati, ter je vpil, da hoče iti peš. In slednjič so mu vstregli ter ga odvedli peš v zapore. Ime tega aretovanca nam ni še znano. Hitri prinesemo o tem obširneje poročilo. Vendar le neresnična je bila vest o umoru dveh drugih kočijažev. ki se je bila predminolo noč razširila po mestu. Mi smo bili to vest zabeležili izrazivši nado, da ne odgovarja resnici._ Društvene vesti in zabave. Streljanje z ojstrimi naboji v Bazovici. Prejeli smo: Na vaji v streljanju! vojaškega veteranskega društva v nedeljo dne i i 4, t. m. na vojaškem strelišču v Bazovici ie oddalo 228 strelcev 965 strelov iz armadah repetirk : na ženskem strelišču pa se je izstrelilo 215 Flaubertovih nabojev. Prihodnja vaja v streljanju bo dne 4. avgusta. Vesti iz Goriške. x Trgovinska šola. ki se odpre jeseni v Gorici, bo čisto laška. To si vidi iz razpisa -lužeb, ki ga razglaša trgovska in obrtna zbornica in v katerem se zahteva znanje italijanskega kakor učnega jezika. Ta šola bi ! ii 'rala biti po vsej pravici tudi slovenska, ker za njo prispeva vsa dežela in v trgovsko zbornico plačujejo tudi slovenski trgovci in obr-tniki. Temu se mora vpreti vsak Slovenec ! V prvi vrsti pa je dolžnost slovenskim deželnim in državnim poslancem, da * preprečijo to laško nakano na eden ali drugi način. — Ako bi pa vse nič ne pomagalo, pak je sveta lol/.nost vlade, Galatti štev. 18, II. nad. Predstojništvo. Tovarna pohištvai > Edina, po znanstvenih^ navodilih pripravljena Voda w> napovedih ^.initetn^iia -vetnika Dr. mad. EichhofT v Elberfeld-u. za ćiSOenje, hlajenje in krcpi'anje t-lavue kože, *a oživljanje iivcev, posebno tudi proti ln-kinaiu. trgu-ilju kože in izpadanju lav. Edini iz lelovalec FERD MULHENS Ces. kralj, dvorni zalagatelj = KOLONIJA o/R ===== Podru.:niča: DUNAJ 11", Heuniithlgarodilnioah in parfimerijah. | Zdravnik dr. A. Zahorsky I -č Ordinuje od g-n predp., 2-4 ure pop. > ulica Torre Bi umu štev. 8 Telefon stv. 1384. > VV w VVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVVVI ££ Pohištva Pohištvo svetlo In temno, spalne In jediine sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. I Zanolla krojačnica TRST — ulica Tor rente 3* Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovsHe informacije in iztirjevanja ulioa Vincenzo Belimi it 13. Dopisniki rseh mestih greta. 3( dor želi ■ dobro kapljico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči refošk, zadarski maraskin, Ink-sardo itd. — tropinovec, pristno olje iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zalege, ulica Farneto 3 u Via Farneto štev. 3 Komisijsko in (Mursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst ulica Giulia štev. 2Q Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, ^ testenin tovarne ZnideršiČ & Valenčtč, čokolade, praške ■ ■■ grijati ter raznih dragih predmetov. : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : : | Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov, ^r Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. II VELIKA IZBE R A perkala, batista in zefirja. Blago v barvah in črno za gospe, moderci in drobnarine. Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratnike, zapestnice, ovratnice (eravate) in izdelano blago za delavce. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. 3 ran ! Y ^LDIKOST« štev. 19."> V Trstu, dne 1*. julija li>< HOTEL, BALKAN HOTEL BALKAK Slamnjak in Strmec. Skoda je ogromna. Mf.7 Irrintrirfpcptih lo+ Je učil Kobilice se razširjajo po gozdovih ob "'V* 11 . 7 .gimnazijo, . i_i-t\ i - i vi kfidetBO, poljedelsko, \inarsko. sadjarsko in trgovsko Savinji vedno bolj. Dospela so ze do celjske 5olo. aJi mflnj siOVenSfine, srbo-hrSčine, okoliške občine in na drugi strani proti Grižam. _ Književnost in umetnost. Narodna založba v Ljubljani. — Ivan Cankar: „Aleš iz Razora". Ko smo čitali po našem časopisju, da se je v Ljubljani na zadružni podlagi osnovala „Xa- prodiraj 0 nem-čine. italijan-čine, francoščine in ruščine; sest let odvetniški uradnik, i 5 č e posla. — Naslov: A. Trobec. Sv. Ivan — Trst. 762 Aparat Giulia "29. od hO luči na gas s cevmi iu lampa-dari, proda g. Leban v Trat, ulica 114 Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih =r mineralnih vod = Angelo Devetok - Trst ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448 rodna založba", katere namen je, izdajati po ceni leposlovne, znanstvene in strokovne knjige za ljudstvo, smo se tega iz srca razveselili. Slep bi moral biti, kdor bi ne izprevidel velikega pomena, ki ga ima to novo literarno podjetje za duševni razvoj naših širših mas, in ne bi bil pošten Slovenec, kdor bi ne želel „Narodni založbi"' vsega dobrega. Kulturno nalogo, v kolikor je od-kazana književnosti, resnično in popolnoma izpolnjevati more samo faktor s takim programom in s takim karakterjem, kakor se nam predstavlja Narodna založba. Takega faktorja nam je bilo že nujno treba, in da se je Nar. založba v pričujoči obliki sploh osnovala, je že njena prva velika zasluga.] - . «hl L * »X 'iT Pozdravljamo jo z vso odkritosrčno simpatijo kHlO^a 0DI6K Id pOVrSfllKOV in, ko smo prepričani, da bo Nar. založba z* gospode, dedke In otroke, velik izbor platnene dajala slovenskemu narodu le dobre in ko- ; obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in listne duševne hrane, je naša želja, da bi —-. , , modra obleka za delavce. —_ mu daiala tf> hrane tudi veliko ker to ie >ov doho. b,*ga za obleke P° meri- koJe 9e zvr;e mu aajaia te nrane tuai veiiKO, Ker to je to~no -m hitro zeJo nizk-h cenah ffig^^p« knjiga ^ detelo vzorci brezplačno in franko. Mizarska zadruga v Solkanu Sprejme za Egypt spretnega mizarja neože.ijenega, ki zna popolnoma izdelovanje pohištva in vsa mizarska stavbena dela. Plača mesečnih lOO frankov ter prosto stanovanje in dobro hrano Obvezati se mora na 2 leti. Ponudbe takoj na predsedstvo Mizarske zadruge v Solkanu. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6 r> M. SALARINI ulici Ponte della Fabbra št. i (Vogal nI. Torrente.) Pomlad! Prodaja tudi koruzno perje za postelje. KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porprella št. 5 - ogel Via della Sauita Tapecirarska delavnica Poletje M. ud. zerquehik Alberto Sencich ulica Lnifl da Palestrina 2 (ogel nI. Coroneo) — Prva knjiga, ki jo je izdala Nar. založba, je povest Ivana Cankarja „A 1 e š iz Razora^. To je pravzaprav že nekaj samo ob sebi umljivega, da debutira Nar. založba s ( ankarjem : dolžna je to i sebi i Cankarju — saj stoji slovenska književnost danes v znamenju Cankarjevem. AH stvar tukaj je globokejšega nego samo ,,častnegau pomena. .Stvar pomeni za Cankarja naravnost umetniški preobrat — „Aleš iz Razora* dokazuje to. V kondiciji Narodne založbe je dirigiran Cankar pisati „za narod*4 in ne kakor je pisal doslej — samo ,.za umetnost" (L* art "Jiour T art), in glejte, zdi se, kakor da ima biti Cankar pišoč za narod, večji umetnik nego je bil doslej, ko je pisal za umetnost. — „Aleš iz Razora*4 dokazuje to. In Narodna založba ima zaslugo, da je prva približala Cankarja narodu — „Aleš iz Razora44 dokazuje to. In ako ostane Cankar „angažiran" še nadalje pri Narodni založbi, je opravičeno upanje, da bo Narodna založba tista moč, ki vrne Cankarja svojemu narodu. Saj je človek doslej pri Cankarju najbolj to obžaloval, da si stojita on in narod tako tuja nasproti — da je evidentna nevarnost, da narod enega svojih najboljših pisateljev niti poznal ne bo. „Aleš iz Razoraje prva vez med Cankarjem in slovenskim narodom. In zaradi tega je toli zanimivejša knjiga. —-Vsebine ne bomo podajali, s tem bi vzeli j knjigi takoj precej mikavnosti. Povdar.jamo samo, da je povest tako zanimiva, da človek j tkoro ne more odložiti knjige, predno je ni, prečital do konca. Carobno-mikaven je zlasti kolorit povesti, in človeku je, kakor bi čital kako Gogoljevo pripovedko. In kar je glavno Stcllu>':;»jih. Reševanje hitro in točno. uradni: URE: Oh delavnikih odp. in 4.-7. popu'. Ob nfleljah in pra/nikib oJ 10. —12. ojhj^ .'Ilc. I&J9 B Prodajalnica jestvin Odda se z velikim skkš diščem in kuhinjo se odda v najem za gld. 180, ali pa se proda za gld. 800, v ulici Giuseppe Caprin St. P3._817 v najem štiri sobe in "kuhinjo. Gašperje, s v. Ivan št. 3K6. 616 Wj|.Q namizna iu buketna, bila in Orna najtinejih V Ind vipavskih vrst od 56 litrov naprej. Tropi d o t e c naraven — oddaja Maks Ličen, velepos. v Rihemberku._"69 kovaškega učenca. Oglasiti se je v kovačnici ulica Molino a vapore št. 4 807 Išče Trt t. se OCOI letnih čistih obresti plača trgovsko-denarni 10 zavod privatnim osebam na uloge č^z K H>00. Odkaz vsakodobno. Prijave nuj se pošilja na rDioničko druStvo" Zagreb (Postrestantel 810 Drnrin t D Obešala, postelje, opra-; rlUUU dC vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. < EDINA HLADILNA PIJACA JE Sumeči citra.t ZIRILLI Šumeči citrat „ZIRILLP od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih v okusno in hladilno pijačo lastnosti, napravi jako prijetno. Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat ^Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. NB. Šumeči citrat „Ziriili" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima j;iko prijeten okus, iu napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba-na prevaro; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. V -teklenicah nosi znamko tvrdke Telefon št. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6. Telefon št. 1863. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Ziriili", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat „Ziriili*4 je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski b^ zni.