103. itev. PavtaMI k—ko v drfmrt SNS. V Ljubljani, v srede S. male 1930. g^r Posamezna itev. 1 krono. Leto IV. Ishale rasen pondeljk« bi dneva po prašnika vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise Irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 nun X 56 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano tor notice isti prostor K 1*00. Pri večjem naročilu popust Glasilo Jugosiov. socllalno • demokratične stranko. Telefonska št. 313. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol leta K 90, sa Celit leta K 46, za mesec K 16, Za Nemčijo celo leto K 210, za ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. »—m ju Položaj v Belgradu nejasen. ,V Belgradu pravilo, da čakajo na Vešnlčovo vrnitev iz Pariza, potem se pa odloči kriza. Ali bo sedanja vlada Se gospodarila dalje časa ali ne le v rokah regentovih. In kljub neugodni situaciji za vlado, se ven dar kočljivo drži svojih stolčkov. Protič Se sploh ne more misliti, da bi zapustil krmilo vlade, čeprav nima večine in se Je Jela tudi stranka radikalcev krhati. Večina parlamentarcev se nahaja v Belgradu. Vrše se tam posvetovanja med strankami glede sestave nove vlade. Slika pa še ni Jasna in tudi ni pričakovati, da sc zjasni v Dar dneh, ker le položaj tudi vsled železnič. stavke težaven. Sedanja vlada le namreč stavkujoče železničarje silno uničila, nastopala proti njim z odredbami, o katerih nismo prav nič prepričani, da so bile v zakonu utemeljene, vrhutega dr Ječi po lečah cela vrsta Hudi. o katerih nihče ne ve, ali so kaj zakrivili ali ne. O taki vladi bi lahko govorili, kakor o velikem grešniku na smrtni postelji, ki le grešil, skriva svoje grehe in se pobollSa. Nastop vlade ob stavki v zad-niem tednu je drakonlčen. Veliko vprašanje Je še danes, če bo vlada sploh mogla dovell opravičiti svoje ukrepe ki so bili podobni popolnoma srednjeviškim. Vse to le še za zagrinjalom. Eno pa le gotovo, da se ta vlada že zaveda, da ie bil nje krik in vik, ki ga le zagnala v svet zaradi par oseb, ki so po njenem mnenju preveč »polit.« govorile in nastopale, neutemeljen in da utegne postati ve sela odhodnlca za dosedanje ministre ugodna pretveza, da dqvrše pričeto Protičevo dramo drugi Igralci, ki se iim ne bo moglo očitati, da so jo za krivili. Iz tega razloga mislimo, da so klerikalci in radikalci nehali nagla-šati svoje trdno stališče. Nehali so objavljati komunikeje v slavospevih in s tem ugaša tudi njih sloves. Ne močna roka, ampak v prvi vrsti pametna glava le potrebna tukaj. Kdor le pameten Je Itak tudi mo čan. Volitve v čehoslovaško narodno skupščino. Veliki uspehi sodjalne demokracije. Praga, 20. aprila 1920 Pii nedeljskih volitvah v zpodnjo zbornico Je dosegla naša socllalno demokratična stranka presenetljive uspehe. Število 77 poslancev, ki Jih bo stranka imela v parlamentu, sa-moposebi sicer ni veiiko, toda ozreti se moramo na ogromni boi. id so ga vodile pri volitvah vse stranke. V 21. volilnih okrajih Je kandidiralo 22 strank 2285 kandidatov v zbornico, ki šteje 300 članov! V vseh volilnih okrajih sta kandidirali le čeboslova-vaška socijalno demokratična in če-hoslovaška socijalistična stranka: prva 278 (največ od vseh!), druga pa 225 kandidatov. Ne bom našteval \seh strank; dovolj bodi že to, dn nos! v svojih nazivih ime »sociJalna* ali »demokratična« 11 strank... Druge so pa ali ljudske ali kmečke ali pa narodne. —-■ V Pragi sami smo Imeli 12 volilnih list s 360 kandidati, v Plznlu smo pa imeli 15 list, kandidatov pa le 150 ... Splošno Je bil volilni boj zelo hud, zlasti v krajih kjer je več narodnostnih manlšin. Vrnimo se k volitvam samim! Izvoljenih Je bilo: socilalnih demokratov v prvem skrutiniju 44. drugem fc.'^Slovaškem 21, na Teštaskem in Hlučlnskem 5, od sibirske armade 2 podrugR, skupno bo bnei torej klub Cthoslovaškc sodjalne demokracije v poslanski zbornici 77 članov; nemških socilalnih demokratov je 32, madžarskih 10, narodnih socijalistov ie pa 22. Skupno torej 141 socljall-stičnih mandatov (ali skoro polovico zbornice). — Glasov Je dobila stranka nad poldrugi milijon (1,570.511), in sicer na Češkem 750.780, na Moravskem in v Šlezili 316.179, na Slovaškem pa 502 552 glasov. Češki so-cijalsti, ki so - kakor tudi sami priznavajo — izgubili mnogo glasov, Jih imajo še 501.198. Ako vzamemo za socialistično stranko še Modračkov-ce, dobimo tu 2 poslanca z 58.384 glasovi Meščanske stranke: Na prvem mestu so tu agrarci s stranko dj\ šrobarja na Slovaškem, ki imajo skupno 41 mandatov in 843.168 glasov : na drugem mestu so klerikalci (ali na tretjem med strankami sploh) 35 m. (696.168 gl.); dalje nar. dem. in agr. opozicija 17 m. (381, 537 gl.) obrtniki 4 mandate (122. 786 gl.); nemške stranke skupno 40 mandatov (nad 1,100.000 glasov). Manjši! strančic kot Čiperovcev, Chocov-cev, Prunarovcev In podobnih ne bom podrobno našteval. Dobile so skupno okrog 70.000 glasov. Izvoljeni so bili m. dr. naslednji naSi sodruRi: V £up! Praga: ss. Ne- mec, Tušar, Meissner, Tayerle, Srba, Novdk: župa Pardubice: ss. Bro-deckv in černy; župa Kralov Hra-dec: ss. Tomašek in Chalupa: župa MladA Boleslav* ss. Stivin J., Kuče-ra in Haken; župa Češka Lipa: ss. Czermak, Beutel, Kirpalova. Oritoz-ner in Hausmann; Župa Lounv: Ce hi: dr. Šmeral, Skalak, Binovejp. Brožik, Bl.ažek; Nemci*. J- Seliger,. Kaufmann in Deutschova; župa K»r-lovy Yary: Čehi nič, Nemci: ss. Hil-debrand, Pohl, Polže, Blatnd in Ho-litscher; župa Plzen: ss. Habrmann, Pik, Hampl, Remeš, Kasik, — Raibl in Schuster (Nemca); žuoa C. Bud-čjovice: ss. TeskŠ in Križ (Čeha) ter Dieti (N.); župa Jihlava: s. Mer-ta R.*. ž. Brno: ss. Svoboda, Rou-ček, Burian in Czech (N.); ž. Olo-mouc: ss. Bechvne, Marek, Geršl, Haekenberg (N.) In Jokl (N.) in ž. Uh. Hradištč: ss. Koutnv to Mikuli Ček. Na Slovaškem so bili izvoljeni in. dr. še sodrugi dr. Markovič, Ku-bal, Hvizdak, dr. Derer, Pociak, Bečko in Teczko. Pri drugih strankah so pa bili izvoljeni m. dr.: Nar. socijalci; dr. Beneš, Stribrnv, Buriva!, dr. Franke, dr. Vrbensk^: klerikalci: dr. Mazanec, dr. Hruban, Hlin-ka; agrarci: Sonntag. Udržal. Sta-nčk, Svehia; nar. demokrati: Kra- ?iaf, Purkinova, Navratil Rušin; robarovci: Srobar, Hodža; Modra-čkovci: Modrdček; Deutsche Wahl-gem.: dar. Lodgman, dr. Lehnert in nemško-madž. soc. demokracija na Slovaškem: ss. Wittich, Mayer in dr. Foldessv. Ako torej re-asumiramo volilne uspehe, dobimo približno naslednjo sliko: Sociialna demokracija je dosegla velikanski uspeh in njeni glasovi so se od občinskih volitev (15. Junija m. 1.) povečali za več stotisoč. Pomembni so posebno volilni uspehi na Slovaškem: tu ie volilo za socijalno demokracilo nad 40 odstotkov vseh volilcev. — UspeH so tudi agrarci in klerikalci; zadnie so volili zlasti Slovaki. Velike neuspehe pg morajo zaznamovati narodni demokrati in deloma tudi narodni socialisti. Oni, ki so sanjali o tem. da imajo v rokah vsa češka mesta, leže danes poteptani na tleh: obdržali so si komaj nekaj mandatov. Dr. Kramar in njegovi, ki so imeli doslej 46 poslancev, so sl ohranili v vseh skru-tinijih le 17 poslancev. V. Dyk, ki Je hotel imeti menda vso Caunsko žu-po, leži zasmehovan z 19.185 glasovi in brez vsakega mandata na launskih tratah. Tudi nar. socilalisti so izgubili 13 mandatov, med tem ko so si Jih socilalni demokratje pridobili 23 (54 do 77). Lepe uspehe so dosegle nemške In madžarske stranke. Sodruž- ska »Freiheit« Jz Teplic v poročilu o volitvah povdarja dejstvo, da Je Češkoslovaška nova izdaja Avstro-ogrske, v kateri zopetno ožive vsi narodnostni problemi, ki so privedli do pogina bivšo Avstrijo; Češki listi pa niti ne ugovarlajo .. Vendar pa tudi sociialna demokracija tri z volilnimi uspehi zadovoljna. ZahvaHule se sicer povsod za izkazano Ji zaupanje; toda pri prihodnjih volitvah, ki se bodo vršile v nedeljo v senat, pa hoče doseči vsa! polovico glasov. Nastopa pod geslom; »Ker ste hoteli imeti senat, gg imate; skrbite pa, da bo večina senata socijalistična!« Pa tudi meščanske stranke uoaJo na boliše uspehe kot v nedeljo... Bol bo torej še hup ši. Ugiba se mnogo, a malo vsega Je verjetnega: nastopi namreč manj vo-liloev; te oni, ki so starejši kot 26 let. Kako bo. bom poročal. V-ič. Narodnogospodarske vesti iz Rusije. Ena zadnjih številk ruske korespondence prinaša podrobne podatke o gospodarskem življenju Rusije v letu 1919. po poročilu Rykowa na kongresu gospodarskih svetov 22. do 25. Januarja 1920, Slika, katero podala Rykow s privajeno odkritosrčnostjo, kaže težke rane. katere le zadala dolgotrajna meščanska volna gospod. Rusije. Pred vsemi Je prom. kriza Šestdeset od sto lokomotiv je nerabnih; mesečno se zmanjša stanje lokomotiv za 200. Transportna kriza Da povzroča krize na drugih področiih gospodarstva. KlJub temu da so odpošiljali Uta veliko več ko preteklo leto in da so skladišča v posameznih delih države z žitom prenapolnjena. moralo delavci v mestih često stradati, ker primanjkuje za prevažanje žita potrebni materilal: enako Je s prevažanlem kuriva, pa-vole in kovin. Tudi pridobivanje kuriva zaostala zelo za potrebami. Nacijonalizacila Industrije j« v glavnem končana. Od 10.000 tova-ren je 4000 nacilonaliziranih; vsa velepodjetja In velik del srednjih podjetij. Sedaj obratuje od teh le 2000; obrat v 2000 tovarnah počiva vsled pomanjkanja kuriva, surovin ali kvalificiranih delavcev. Produkcija v industriji znaša le okolo 30 od sto nekdanje mirovne produkcije. Glavna naloga Je reorganizacija prometa, ki more izboljšati prehrano delavcev, preskrbelo s kurivom In tem potom doseči zvišanje skupne produkcije. Z ruskim delavcem lastno ener-ŽUo se Je sedal pričelo na reorganizaciji prometa. To kaže ie strogi, vojaški red. ki ie bil uveden v želez- niških popravljalni delavnicah. Tretja rdeča armada Je bila preobražena v prvo rdečo delovno armado, ki se. uporablja pri vzpostavitvi železniške zveze Moskva-Kasan in za pridobivanje lesa za kurivo in šote. Iz rdeče armade so bili odpuščeni vsi vojaki, ki so bili prel zaposleni pri prometu in dodeljeni nazaj k svojemu poklicu. Prosti sobotni popoldnevi so bili tudi za isto vporabljeni. Že prihajajo poročila o uspehih tega organiziranega dela. Brzojavno se Je poročalo iz Moskve, da Je bilo v okraju Tula samo S2 lokomotiv ln 626 tovornih voz, na novo Izdelanih, oddanih prometu. Delovna zmožnost v železniških delavnicah se Je skoro povsod za več ko 100 odstotkov dvignila. Bral! smo tudi, da le sovjetska vlada sklenila z Estonsko dogovor glede poprave 2000 lokomotiv. Rusija plača za eno lokomotivo 12.000 zlatih rubljev in prepusti razentega Estonski 250 lokomotiv. Poprave se bodo Izvršile v petih estonskih tovarnah, vi katerih Je zaposlenih 10.000 delav* cev. Sovjetska vlada hoče tudi pri* veliki amerikanski tovarni lokomotiv Boid\vin v Philadelphii! naročiti veS tisoč lokomotiv proti plačilu v zlatu. Tako vidimo ruske delavce na delu, pri uredbi prometa, kar se im bo, ker, Je vojna skoraj končana, tudi posrečilo. S prlklopitvijo Ukrajine in zopetno pridobitvijo Kaspiškega jezera bi bilo rešeno vprašanje premoga in nafte, potom velikih zalog živil Sl< birije prehranbeno vprašanje. Gotovo je zahteva časa, eneržije in potrpljenja, da se more izvršiti zopetna vzpostavitev zgradbe. Ljubljana brez mesa, mleka in moke. LISTEK. Ant. P, čebov: Veliki in mali Volodja. (Poslovenil Fran P o g a č n i kj (Dahe.) »Uvala bogu! AH je papa zdrav?« »Zdrav, fiesto misli nate. Za praznike moral priti k nam Olga! Slišiš?« »Pridem,« Je odvrnite Olga ln as nasmeh-tfa. »Pridem drugi dan praznikov.« Sofija Lvovna Je sama ne vedi fiemu zapiskate in Je minuto Jokala molfifi, nato sl je otrla oči in delala: »Riti bo zelo žal, da te nJ videla. Tudi ona te VolodJa sta z nami. Stoje pri VTatlh. Kako bi bili veseli, da se Hm daš videti! Pojdiva tja, Saj se služba božja še ni začete!« »Pojdiva,« Je odvrnite Olga. Pokrižala »e Je trfkmt in krenila skupaj s Bolijo Lvovno proti Izhodu »Praviš, da sl srečna, Sofija?« Jo Je vprašala, ko sta stopile skozi vrata. »Zelo!« »Hvala bogu!« Ko sta veliki in mali Volodja zagledala Buno, sta skočila s sani In Jo spoštljivo pozdravite; vidno sta bila ganjena od njenega bledega obraza ta obema je ugajalo, da se Ju Je spomnila m prišla pozdravit. Da bi Je ne zeblo. Ji je So PJa Lvovna ogrnila pled ln Jo zavila v konec Prejeli smo: Zadne čase občutimo mestni prebivalci veliko pomanjkanje mesa. mleka ta moke. Cena teh treh najvažnejših Živil za življenje raste od dne do dne. ta nekega dne bomo stali pred ceno, ki bo taka, da Je uradnik ln delavec ne bosta mogla plačati. Poglejmo naš mes. trgi Od dne do dne le boli prazen; pred stojnicami, kjer Je kaj mesa na razpolago, stoje dolge vrste žensk in pri« pravljenl moramo biti. da bo trg v; prihodnih dneh sploh prazen. Živin« se kolje zelo veliko, toda na trgu j» ni — kam Izgine to meso. je vprašanje. Mesarji zahtevajo prosto kup- svolega kožuha. Solzo so njeno dušo olajšale ln očistile in všeč H Je bilo. da se Je ta burna, nemirna, v bistvu nečista noč, nepričakovano končala tako čisto In nežno. Da bi Olgo dalje Časa pridržala, je predlagada: »Peljimo Jo kam! Sedi, Olga. se malo popeljemo!« Moška sta .mislila, da nuna ne bo marala z njimi, zakaj posvečeni se ne vozilo v trojki. « v njihovo začudenje Je bila zadovoljna in Je sedla na sani. Ko le trojka drsela proti pregradi, so vsi molčali In si le prizadevali, da bi H naplavili udobno in toplo; vsi so mislili, kaka Je tila prej ln kaka Je sedaj. Njeno obličje Je bilo sedaj brezstrastno, neizrazito, hladno in bledo; bilo Je tako prozorno, kakor bi H tekla po žilah voda, m ne kri. Pred par teti Je bila polna, rdeča ženska, kl Je govorila o ženitvi In se smejala za vsako malenkost. Ko so dospeli do pregrade, se le trojka vrnite; kakih detet mfnut pozneje so biH sopet pil samostanu In Olga te stopila s sani. V »toniku Je že pozvanjalo. »Čuval vas bog,« te diefcJa Olga in se po samostanski šegi globoko priklonite. »Tedni pridi. Olga!« »Pridem, pridem!« „ „ Odhitela Je ln IzgtaHa z« temnimi vrati. Ko se le nato trojka odpeljala, se te polastila vseh globoka potrtost in vsi so molčali. Sofija Lvovna se le počutila slabo to minula to te dobra volja. Da le zvabila nuno, sesti na sani in se vo žiti v netrezni družbi, se Ji le zdelo nespametno, netaktno In skoro svetoskrunsko. Jedva »e Je iztreznila, ji je izginila tudi želja, varati samo sebe, in hipoma se Ji Je posvetilo, da svojega moža ne ljubi in ga ne more ljubiti, da te vse to nesmisel ta budalost Ko ga je vzela. Je ravnala s preudarkom, ker je bil po izražanju njenih tovarišic v zavodu neizmerno bogat, ker se JI Je zdelo strašno, da bi ostala stara devica, kakor Rita, ker se Je bila naveličala bivanja pri svojem očetu ln ker Je končno hotela nagajati ma-temu VolodJI. Ako bi sl mogla pred poroko predstavljati, kako bo to težko ta neiznosno, bi se za ves svet ne hotela poročiti. A sedaj Je vse zasonj, treba se Je udati v svolo usodo 1 Dospeli so domov. Ko Je Sofija Lvovna lt-Rla v toplo, mehko postelj ta se odela, se )« »Pomnila temnega preddvora, vonja po kadilu in postav ob stebrih ln neprijetno Jo le izprele-telo ob misli, da bodo stale nepremično ves čas, ko bo ona spala. Jutranja služba božja se bo vlekla slino dolgo, potem šele bo molitvena ura, velika maša ta zahvalna molitev. »Bog le. seveda; gotovo Je ta brezpogojno bom morala umreti, to se pravi, prej ali sle! bom morda misliti na dušo ta na večno življenje, ka- A* n?*1 °ktela’1* vsa ta gublleno? Čez minuto se Ji Je zopet vsilila misel: »Bog Je, smit pride vsekakor jn treba Je misliti na dušo. Da zagleda Olga ta tremotek svojo smrt, ji ne bo strašno, ker je pripravljena. Kar pa Je navjažneje, ona ]e rešila vprašanje življenja. Bog je, da! Sicer pa. ali ni drugega izhoda, kakor samostan? Iti v samostan, se pravi ven« dar, odreči se življenju, pogubiti ga.« Sofijo Lvovno te malce stresel strah. Skrila' te glavo pod blazino. »Ne smem na to misliti.« Je šepetala. »Na smem...« Jaglfi te stopal v sosednji sobi po preprogi ta rahlo rožljajoč o ostrogami nekaj premišljeval. Sofiji Lvovni Je prišlo na misel, da Ji je ta človek mil to drag te, ker mu Je tudi Ime Vladimir. Sedla Je na postelj in nežno zaklicala • »Volodja!« »{nč!*1 ** Vpra§ai mož Žopet Je legla, Začula Je zvonente, nemara prav samostansko, Jn zopet se le spomnila preddvora pa temnih postav, glavo so ii preplavite misli o bogu Jr neizogibni smrti; potegnila le odeto čez glavo, da bi ne slišala zvona; pred« stavljala sl te v duhu. da te le dolgo, dolgo življenje pred njo, predno prideta starost to smrt, d* bo dan na dan morate upoštevati bližino neljubljenega človeka, Id te baš stopil v spalnico ta lega k počitku, ta da bo dulUa v sebi brezupno ljubezen do drugega, mladega, očarujoče ga ta — kakor se H te zdelo — izrednega človeka. Ozrla se Je na moža in mu hotela voščiti lahko noč. a namesto tega ie zdajci zaplakala. Bila je sama nase nevoljna. (Konec prih.) Stran 1 1 A P Rij. Ste v. 103. čilo za živino. Na drugi stran) »v*- e kmet dam na dan ceno Itvkn. Kar se uvozi mesa v mesto, se (ta veliko oroda po hotelih in restavracijah po ceni 30 K ta St več sa kflo- Rram, veliko ga gre v ktouase, k! se jih na stotine utihotaplia preko našBi mej, ostanek pa pride na trg za IJud-stvo. Mesaril zahtevajo zvišanje cen mesa. poudarjajoč, da po današnji ceni 22 K ni mogoče prodajati, ker Je cena živini 17—19 K. Odsek za določanje cen se le postavil na stališče, da ne dovoU nikakega novega zvišanja, ker če bo Sta tako dalje, bodo cene rasle ad infioitum. Naloga, ozir. dolžnost vlade Je. da stvar uredi. da določi ceno živi živini, da začne remeduro od tal. ne oa v sredini Od mesarla se ne more zahtevati da prodaja meso po 20 in 22 K, če kupi Živo živino po 17 K in še dražje. Se slabše, kot pri mesu? Je pri mleku. Pomisliti moramo, da naša mladina — otroci, dojenčki — žive skoro samo od mleka, da te to njihova edhia hra-'na. treba te pomisliti, da doječe žene ne morejo dajati otroku tistega, kar bi morale dati. Cena mleku Je danes, če ga hočeš dobiti, in siger dostavljenega na dom, vsak dan en liter, — na mesec en kilogram sladkorja. dva litra petroleja — mleko pa plačaš vrhutega po 6 K! Ce ga pa kupiš na cesti — na trgu mleka že ni videti par let —. daš zanj 7 K za liter in dobiš večkrat napol vodena Konštatirati je treba, (te Je v okolici mesta Ljubljane in pa v mestu samem toliko mleka, da bi ga užil vsak otrok lahko na dan dva do tri Utr«. Kam gre mleko? Kaj se dela z mlekom? Ce se gre v naše slaščičarne, opaziš slaščice, ki so narejene is moke. sladkorla, mleka in smetane. Če še stopiš v kavarne, v rasne »amrikanske bare« ki izkuhe, dobiš mleka kolikor hočeš. Za naš naraščaj, za našo bedno deco ga ni. — sa sladkosnedeže, za denarne mogotce, ki ti plača vsak denar, za te ie dovolj mleka. Dejstvo te. da prodajalo slaščičarne posneto mleko po 5 K raznim strankam, ki ga rabijo za otroke. Boljše nekaj kot nič! Ce se gre zjutraj na dolenjski ali glavni kolo dvor, ali pa na železniške prelaz« pri glavnih cestah, pripeljete iz okolice cele vozove, naložene z vrči, polnimi mleka. Ustaviš, vprašaš, kam peliete mleko: h Kirbischu. v kavarno Slon, Evropo, k Zalazniku Itd.! To ni v redu’ Nalprvo treba skrbeti za našo deco, da bo krekpa in zdrava. potem pridete na vrsto šele kavarne. slodkosnedežl in dr. Veliko se izdela, posebno v okolici Škofle lote, surovega masla, ki se ga pošilja preko demarkac. črte y ltaKJa — Kar se tiče mizerije z moko. Je ta sptošno znana. Greš k enem« mokarju -• imate kaj moke? — odgovor: nič! Greš k drugemu — istotako niči Ce se posreči, da io dobiš, plačaš Jo po 16 do 18 K za kilogram: in ko bi dobil za to ceno v resnici moko! To ni moka, to te zmes fižola, graha. koruze in dr. in sploh bogve česa! Kruh, narejen iz te moke, prebavi le res lačen proletarski želodec. — To Je golo dejstvo! In zakaj treba vsega tega? Ni dolgo temu. ko Je bila odrejena revizija mlevskih izdelkov. Pri takratni reviziji se Je bate našlo v raznih skladščie do 130.000 kg pristne bele moke in do 130.000 kg pšenice. Ta moka in pšenica izvirata Še iz časa, ko ie bila kupljena po ceni 7.50 K za kilogram. In vsa ta množina prihaja, oziroma teze počasi kot polž iz prodajalen v obliki moke. mešanice iz fižola in drugih primeri, po 16 do 18 K za kilogram. Ali je to pravica? .411 je tu sploh mogoče govoriti o kaki pravici in o kaki ljubezni gotovih ljudi do ljudstva. do tistega ljudstva, ki tvori našo državo?! Tu je treba energičnih odredb, pa ne samo na papirju, treba Je dejanj da lih bo ljudstvo videlo ta čutilo’ — Hvaležno bo za vse. kar se mu bo dobrega storilo. Ljudstvu dajte cenejših živil: dajte kruha, dajte mleka, saj to te najmanj, kar lahko in sme liudstvo zahtevati od svoie vlade! Zato naj gospodje pri vladi odpro oči, dokler te Se čas. Bratje 1 Spdružica nam piše: Bodite uverJenL da smo skoro vse proletarske Ženske s vami edine v boju za socilalno IzboHŠanJe. Kako tudi ne? Vsaj ravno žena najtežje občuti posledice protiliudske politike današnjih mogotcev, ko ne more ob vedno naraščajoči draginji preskrbeti najnujnejše žhriJensk« potrebščine »vedi družini z nezadostnimi dohodki. Pomislimo na vdove'« kopico nedoraslih otrok. Koliko je takih, ki ne dobe nikjer niti malo opore. Njih obupni položai jih sam žene v vrste socijalističnih bojevnikov. Tote kako naj dajo duška ogorčenju? Shodov se marsikatera ne more udeleževati, ker te materinske dolžnosti vežejo na dom. ali pa boi za obstanek v kakem delu. Zato vas, brad«, poživljamo r o« smatrajte nas za manjvredne. Ne podtikajte nam histerijo, kadar smo temperamentne ali razburjen« zaradi bede in krivic. Proč z reklom: »Zenska trna dolg« lase a kratko pamet.« Da to več ne drži. vidimo pri današnji vladajoči gospodi. Mož bodi ženski prha teli in vodnik, ne pa strog gospodar. Ne shajajte se v krčmah k politiziranju, nego na vaših domovih, atajte delavske vise In razlagajte navzočim ženskam to, kar ne razumejo. Obračajte njih duševno oko k sobico spoznanja. V organizačnlh odborih naj sodelujete tudi ženske, za isto delo zahtevajte isto plačo tudi zanje. Tako boste vi. bratje, kl ste započeli socljalnl bol dejansko priznali žensko enakopravnost, dali ženski možnost izobrazbe v politiki ta sodiaHzmu, da s« bo potem z vami ramo ob rami borila proti suženjstvu. Z veseljem sem čitata članek »Sestram«. V tam smislu tedaj, bratje, delajmo ta pride sa nas vse veliki srečni prvi maj! JADRANSKO VPRAŠANJE. DU. Belgrad, 5. maja. Na včeraj' Snii seti ministrskega sveta pod predsedniitvom regenta sta naš minister zunanjih stvari dr. Trumblč in delegat dr. Žolger podala ekspoze o Jadranskem vprašanju. Potem sa mora definitivno določiti osnova, na kateri ždi vlada končno rešiti Jadransko vprašanje. Na prihodnji seji se bo reševalo vprašanje, kje se bodo pogajanja vršila. Za sedaj kaže, I da bo del. dr. Tnunbič italijanskemu I ministru Sciakdi šel na roko ta da bosta skupaj določite kraj konference. SPOMENICA TRŽAŠKEGA DRUŠTVA »EDINOST« NITTlJU, Druga spomenica, ki Je bita izročena ministrskemu predsedniku Nit-tiju v slovenskem originalu s italijanskim prevodom, se glasi: »Vaša Ekscelenca! V trenotku, ko kna Vrhovni Svet odločiti v Jadranskem vprašanju, so Jugoslovani zasedenih ozemelj, ki se raztezajo od Drave do Kvaraeta. čutili nujnoat, da se sliši njihov glas, ta so po političnem društvu »Edinost« v Trstu, ki Jih zastopa, naročili podpisanim, da priobčijo Vrhovnemu Svetu mirovne konference njihovo stališče v vprašanju, kl se tiče njfaovih nejvišjih koristi Podpisani prosijo v sled tega Vašo Ekscelenco kakor predsednika sedanjega sestanka Vrhovnega Sveta, da vzame na znanje sledeče: Podpisani smatrajo za dolžnost, opozorit! Vašo Ekscelenco na to, da detemu prebivalstvu doslej ni ritma priložnost, izraziti svojo voljo, ta da takozvana plebiscitarna manifestacija nekaterih političnih skupin tega ozemlja se ne more smatrati za svobodni izraz volje vsega prebivalstva, a niti njegove večine. Poudarjamo zlasti dejstvo, da občine, ki so podale svojo izjavo soglasja s goriomenjeno manifestacijo, vodijo I izvanredni komisarji imenovani od italijanskih oblastev, kateri niso poklicani da tolmačijo čustva bi volte prebivalstva, ki ni bilo zaslišano v tem predmetu. Radi tega ta zaupajoč v pravičnost svoje stvari, oprte na pravico samoodločbe, zahtevajo Jugoslovani ozemelj, zasedenih po Italiji, da naj se pozove vse prebivalstvo, da od- I loči o svoli politični usodi potom rednega plebiscita. V tem odru bi se lahka ko se sprejme načelo plebiscita, predložilo glasovalno vprašanje, ki bi v svrho, da se zagotovi mirno skupno življenje obeh plemen, moglo zavzeti komično obliko poravnave med obema nasprotnima stremljenjema.-(Podpisi.) LDU. PRVI MAJ NA DUNAJU. LDU. Dunaj, 2. (CTU.) Proslava 1. maja se Je vršila na Dunaju popolnoma mirno. Češke ta nemške sodjahstične stranke vseh struj so na svojih prireditvah naglašale pomen delavskega praznika. PRVI MAJ V FRANCIJI. LDU. Pariz. L (DunKU. - Ha-vas.) Prvi maj Je potekel brez nemirov. Na boulevardu Magenta so okoli potu devetnajstih poizkusili manifesten tl vdreti v prodajalno puškarja. Prišlo te do spopada, pri katerem s« te tudi streljalo. En ma-nifestant je mrtev. Ob pota dvaindvajsetih Je množica zopet navalila na trg. Redar! so poizkusili Izprazniti trg. Pri tem so se spoprijeli ro-daril ta manifesten ti. Nekaj rnanlfo- stantov 9Q zaprli, Ofj dvaindvajsetih je bilo zopet vse mirno. SPLOŠNA STAVKA * FRANCIJI LDU. Pariz, 2. maja, (Dun KU. -Ha vas.) Splošna delavska zveza te priobčila proglas, po katerem Je sklenil njen odbor, pritegniti tud železničarje k stavki delavcev, mornarjev, pristaniških delavcev ta rudarjev. Odbor te pozval delavstvo. naj na dan 3. maja prične stavkati. Sprememba v francoskem kabineta, EDU. Pari*, 2, maja. (DunKU, -fbrvas.) Ministrski predsednik Mfl-lerand bo toterimistične prevzel so s! e vojnega ministra Ltfebra za njegove odsotnosti. Ldebre odpotuje v Vichy na Počitnic«. POSLANIŠKA KONFERENCA. LDU. Pariz, 2. maja. (DunKU. -Itevas.) Poslan iška konferenca » Je sestala dopoldne. Madžarski mirovni delegaciji bodo izročili pogodbo 6. maja- Za odgovor H dovolijo desetdneven rok. Dalje te razpravljate konferenca o prodaji dvSnffi fetat Nemčiji po zaveanfldtL___________ Idrijske novice. Prvi mal v Idrffi. Delavski praznik prvega maja se V loriji praznuje že od L 1900. Toda kakšno Je bilo to praznovanje nekdal in danes! Prva leta so s« vršili sprevodi s par desetimi osebami, letošnji prva maj pa te bil ves drugačen. CL vflni komisarUat v Logatcu in poH-dteki kamisarijat v Idriji sta sporazumno nameravala dovoliti le del vzporeda — proslave delavskega praznika- Toda socilaiistična organizacija je povzročila intervencijo pri generalnem komisariata v Trstu, ki j Je dovolil ves vzpored, razven raz-obešenia rdečih zastav. Razsvetljava domov je bOa 30. aprila zvečer ta delavska godba te med tem svirnla na trgu. Prvega mala ob pol 8. uri zjutraj te prikorakalo iz Spodnje Idrije nad 200 delavcev, mol in fantov, | s rdečo zastavo v Idrijo v spremstva delavske godbe. Ob 8. url pa se Je sbralo na glavnem trgu do 3000 delavcev in delavk. Na to se le vršil za Idrijo naravnost velikanski sprevod. Pomikal »e im ok.ro« mnta do četrt na 10. uro dopoldne ta se zaključil, — dve rdeči zastavi na čete — v grad. Veliko graščinsko dvorišče ii vsi mostovži so bili natlačeno polni IiudL Tu je delavstvo zborovalo. Zborovanje te otvoril z balkona sodrug Strmiš. Dnevni red se te glasil: »Socijalna demokracija in delavstvo«. Po lepem pozdravnem govoru sodruga Štrausa so najprvo zapeli naši pevci delavsko pesem, potem pa Je nastopil sodrug Regent iz Trsta. Pojasnil te stališče sociialne demokracije napram delavstvu ta meščanstvu. Pokazal v Jarki luči nesposobnost meščanstva, da bi pošteno ta pravično rešilo državne mete, narodnostno vprašanje. BuržoazUa ne more rešiti niti sama sebe. kaj lete da M reševala proletarUat Glavna naloga proletarllata le. da se briga predvsem za svoio enotnost da združuje vse proletarske sile, da postaneta zmožne rešiti se iz kapitalističnih okovov ne glede na vero in narodnost. Neumnost pa bi bila. je po-vdarjal in celo zločin. Ce bi se sedal pošilialo neoborožene mase delavstva proti oboroženi sffl tanoerijalj*-ma. Toda pride še čas. ko bo prote-tarliat prisiljen vzeti svol račun od kapitalistične gospode. — Oovornik te podrobno razkrinkal razmere v Italiji In drugod ter zaključi! lep govor s besedami: »Proletarijat vse« dežel, združi se’« Iz tisočev gri 1« zagrmel živilo-klic soctlalni demokraciji. Popoldne te bila velikanska slavnost na posestvu »Občega kons. društva« v PodasteJL Mir se ni niti nalmanle kalil. Vojaščina te morala ta dan ostati doma, samo močne patrulje so hodite po mestu. Med mani-iestanti pa so hodili ves dan civilni policijski agenti, toda svoboda besede se ni kratila nikjer. Tako smo pro-j slavili v Idriji .1 mat. kl nam ostane za vedno v živem soomtnu. tembolj, ker smo pokazali naškn nasprotnikom ta vladajočim, da ta Idrite rdeča In da taka tndi ostane. Novica ~ Tudi Trst napoveduje bo| ve-tilnikom. V Tistu Je b9o med vojno ta te še seda) gnezdo svetovnih ve-rižnlkov. Postali so milijonarji navadni pristaniški težaki, ki so imeB premikati blago iz skladišča v skladišče. — Od 24. marca (kilte posluje tudi v Trstu nekak orad zoper ve-rižafle« ta navijale« Doslej te hita obsojenih okofl 000 oseb. Urad te v času od 24. marca do 17. aprila zaplenil 8283 kg sladkorja, $328 kg moke. 88549 riža, 11.059 kora*« ta 2667 kg testenin. Urad Je sBčno organiziran kot ljubljanski. — Spor med tržaškimi zdravniki. Ko Je pred mesecem umri v Barkov-ljah neki starec z Imenom Vldali, Je prijavil zdravnik dr. MargagUo, ki je komaj pred kratkim dospel iz Sicilije, levesturi, da Je dotični bržkone umrl v sled zastrupljena in je pri tem tudi obdolžil sokrivde barkovUan-skega okrajnega zdravnika dr. Oua-stalio. Sodna preiskava ta razteiesba pa je, kakor se poroča, izključila vsak najmanjši sum kakega zastrupil en ja ter ugotovila tudi. da tožitel] dr. Margaglio ni sploh nikdar videl, niti preiskal obolelega Vidalija. % ozirom na ta dejstva razglaša sedaj »Svobodno Udruženje zdravnikov v Trstu«, da je dr. Margaglio zgolj na podlagi neutemeljenih govoric težko obdolžil svojega kolego in da se mo-tajo vsied tega njegovega neopravičljivega postopanja vsi zdravniki izogibati vsakega občevanja Ž njim. V tem razglasu izjavlja »Svobodno Udruženje«. da namerava najstrožje paziti na ta da bi s« ne udomačila v teh krafih nepoštena konkurenca, kakor Je doslej tuka! nismo poznali. Tatvina. Ukrajinskemu diplom a-tičnemu kurirju na Grškem Claus-manu, ki se mudi na Dunaju, te v nekem hotelu ukradel nlegov tovariš Granovskij, ukrajinski diplomailčni kurir na Grškem, več zavojev bankovcev raznih držav, vrednih mnogo milijonov kron. Granovskij Je pobegnil. — Ljudski tednik »Zdr«, ki ga te izdajala češkoslovaška socijalna demokracija pred vojna bo začel zopet izhajati- »Zdr« je MI najbolj razširjeni češki Ust; vsaki delavec ga Je gotovo čltal, kajti stal Je te 2 vinarte. Bil ie nekako propagandno sredstvo češke soc, dem, stranke. — Nemce skrbi sedaj posebno ta kako naj nadomestijo besedo »dama«. Beseda »Frau« se ne da povsod rabiti, zato morata sedaj uvesti besedo »Herrin«. Razvo) cen bombaža. Za neznosno draginjo, ki osvaja vse svetovne trge. te posebno pomemben razvoj cem bombaža in bombaževega prediva na angleškem trgu. čPo »Franki. Zeltung posnemamo: Cene v Liverpoolu za funt (v funt Sterliaigih): sirov bombaž 1915. leta 5.42, 1916 L 7.78, 1917 1. 12.46,1918.1 24.55, 1919 leta 16.15, 1920. 1. 29.64: piredivo št. 32, 1914. teta 9.75, 1915.1. 7.78, 1916. leta 12.75,1917.1.17.50, 1918. L 42.50, 1919. 1. 26.—. 1920. 1. 62.—. Razlika cen bombaža ta prediva te vedno večja ta doseže 1920. leta 100 od sto. V Angliji ie bilo ugotovljeno, da napravijo angleški tkalci 300 do 3000 od sto dobička, zaračunanega na ceni sirove pavole. — Levfe meso so prodajal! ml-nole dni v Parizu kg po 5 frankov. Leva pa Je dobil mesar na rue Montotzgueil od lastnika zverinjaka. »Matta« pravi, da je levje meso za 5 fr. cenejše kot pa goveje aP ovčje . . — Najbolj tadustrllalne države v Ameriki so New York, Pennsyivanl-)a. Illinois in Massachusetts. Leta 1914 so štete približno eno tretjino vsega prebivalstva Zedinjenih držav, toda v njih ie bilo zaposlenih 51.2 odstotkov vseh industrilalnih delavcev dežele ta producirate so 50.9 odstotkov vse industrijske produkcijo. Polovica ameriške Industrije te torej koncentrirana v teh treh državah. Za njimi prihajajo New Jersev, Michigan, Indiana, Califorala, Wisconsin, Missouri. Connecticut. Mlksesotta, Marvland ta Tennas. —Pritlikavci na PlreneJah. Znano je, da živijo v Južni Afriki Črn! pritlikavci, mani znano pa bo naibrže. da živita v Španiji tudi beh pritlikavci. Na skrajnem vzhodu Ptee-nej namreč te v dolini okoH Ribasa neka pdkrajtaa, v kateri živi precej veliko število Hudi, katere sosedi nalivalo »Nanos« t. J pritlikavci Nobeden rod nlimi ne doseže višin poldrugega metra, mnogi pa še niti en meter niso visoki. Telesa so šo precej pravilnega, roke in noge imajo majhne, boke in ledja široka, radi česar izgledalo močnejši kakor so v resnici. Vsi imata rdečkaste lese, a lice boli četverooglato neao okroglo. Oči imajo malo po strani, kakor Kitajci in Tatari; moški nimajo prave brade, temveč samo nekaj mehkih dlačic. Lica so ste« polnega, toda koža te bleda ta mrtva, kakor da bi bila brez mišic. Moški so ženskam tako podobni da jih razločuješ samo po obleki. Usta imajo razmera© zelo velika, ustnici ne zakrivata povsem velikih ta močnih zob belih kot sneg. Mnog) izmed alta taista velika golte, kai te posledica tamkajšnje vode. 11 pritlikavci živilo popolnoma sa« m) za sebe. ženUo se samo med se-i boj. Nlkdo se sa nje ne briga, a sami nimata sredstev, da bi dosegli večJtS naobrazbo. Rac! tega so duševnd tako zaostali, da mnogi med njimi n« poznajo večjih številk. — Sosedje Hh zasmehujeta ter govorita o niib na podoben način, kakor so govorih nekdaj Grki o Abderitih. — Pred 118 teti so Javno pretepati navijalce cen. Po velikih vojnah Je vedno draginja. Tako te bDo tud| pred 118 leti. Na Dunaju so bneB 1802. leta določene tele cene: hleK 2 libri za 14 krajcarjev, libra govejega mesa 7 kr., telečjega 10 kr., libre Špeha 28 kr., masla 23 kr„ vrček piva 7 krajcarjev. Nekateri proda« g d se niso držali maksimalnih cen. to Je policija začela proti njim energično postopati in kogar so zalo« tilL da prodaja nad določeno ceno. ao ga gnali na policijski komisarijat, kjer, so ga takoj obsodili ta mu Hh našte# 25. Dnevne vesti. črne liste. Is Šušteršičev« dobe Z« vemo, ^ so klerikalci sestavljali črne liste i« Jih predlagali oblastem. Isto se te go-dflo za Žrjavovega režima. Sedal s« le ta stvar ponovila, in sicer Je sedal naperjena taka akcija proti socijat-nim demokratom. Kakor vemo. J« zadnjič poročal »Večerni Ust«, da !• na črni listi »revolucilonartev« okokj 4000 oseb. Nam to število ni znana Ker le »Večernemu Ustu« stvar taka dobro znana, s« nam zdi, da so ki e« rikalci res uprizorili veliko denuncl-iacUsko akejo, s katero skušajo zadeti čimvečje Število zavednih delavcev. Podobna poročila nam dohtt« Jajo tudi z dežele, zato se nam zdi tel stvar verojetna O modrem svinčniku. V zadnjem času nas Je gospod državni pravdnih večkrat prav temo* ljito pobelil. Bog obvarui nfleari pa ne mislite, da smo pisali »državi nevarne« članke. Ne, zaplenil Je gospod čisto navadne strankursko-po-litične članke, vesti in odgovore na nesramno gonjo od strani klerikalcev. Zgodilo s« Je ceio, da so druid list! poročali p stvareh, o Katerih tol nismo smeli (»Domovina«, »Slovo« nec«, »Večera! Ust«). O aretacijah so poročali vsi listi vsak po svoje — mi smo morali molčati. Svoboda 10 ni! Ali Je pametno aH ne, to bi pa morali vedeti gospodje. Mezdno gibanje državnih nameščencev. Z zanesljive strani se nam poroča da te deželni predsednik gospod dr, Brejc povabil dne 30. aprila k set« voditelje državnih nameščencev, da se posvetuje s njimi glede resolucij O1 kl !e bila sklenjena dne 16. aprila na javnem shodu. Predsednik centralna’ organizacije te znova povdarja! težak položaj zaradi draginje, obenem pa snedel beseda ker je rekel, da 131 majnika državni nameščenci ne pojdejo na cesta Deželni predsednik Ja deputacijfi izjavil, da vlada draginj-skih doklad ne bo zvišala, da ist« ostanejo kakorŠoe so. Preskrbela bd pa cenejša živila, po cenah, kl so bile v mesecu decembru 1919. Ako H vladi to kmalu posreči bi bili niiB ushižbnci ta uredništvo X. in XI, razreda zadovoljni. Kar se pa tiče < resoluciji zahteve, da bi višji uradni* kl pretentali več draginlskih doklad kakor nižji, ta želja deželnega predsednika ni veliko zanimate- V depit« tacili le bilo o»*m uradnikov in Oflj sluga. To se nam zdi nekoliko čudno in krivično. Ali je gospod Lilleg to namenoma prezrl (?). Zdi se nam, d* bi bilo bolj pametno, če bi se pri takih akcijah upoštevale sorazmerna obe organizaciji. Netaktno se pa nan* zdi, dasi nihče ne misli na stavko, če se smer taktik« razkrinka že vnaprej. kakor ie to napravi! g. Lilleg* Predsednik postopa preveč samovoljno. da bi zaslužil splošno zaupanje. * Plače železničarjev. Piše nuna železničar: Po brzojavki, kl te do« Sla pod št 666. od Inšpektorata drit Železnic s dne 30. aprila 1920. vsem obratnim ta postajnim uradom, 81 imajo za časa stavke odtegnit! vsem us’užbencra draginjske doklade, stanarina ta plače po službenem redu & 2a odstavek 3, To j« stari službeni red, kl te M vzpostavite« pod razsulo Avstrijo. Čudno Je, da ta službeni red ni veljal z« gospode, kl ao samovoljno zasedli mest« •prejšnjega ravnateljstva aU sedanjega inšpektorata ta se imenovali msal t)A »zn* stoička m kan n Stev. 108. N A P B H J. Stran & torih še sedaj sede posamezniki. Ti samopašnikl poznajo danes po službenem redu samo Se dolžnosti uslužbencev, ne pa njih pravice. Kje ie n. pr. obleka za uslužbence? Kje imenovanje uslužbencev na višja mesta? Kje napredovanje? Kje nakaza nje pokojnin itd. itd.? Za vse te pravice uslužbeacev se delajo neštete intervencije, pa vse brez vsakega uspeha! Za vse to imajo gospodje gluha ušesa in kažejo uslužbencu s svojo grobostjo svoje oliko. Toda tudi tu se bo napravil red, čeravno ga zadržujete! Tudi vse blatenje delavstva po meščanskih listih in vsi razkoli, ki ste jih zasejali iažnjivim potom o sa-služku uslužbenstva med družine, Vam ne bodo pomagali. Ko so 1. t m. prinašali uslužbenci plačo svojcem domov, so nekatere žene, nahujskane po meščanskih listih, zahtevale svote, katere so list! objavili. Mož ozlovoljen, M Je sprl s žemo in odšel od doma. To je M uspeh blatenja. Delavci, napravite obračun! Nikdo naj ne prime več meščanskega list v svoje roke! Vsi razširjajte delavski list, ker edino ta zastopa ob vsaki priliki le vaSo korist! Preklicane omejitve. Policijsko ravnateljstvo je z včerajšnjim dnem preklicalo svoj razglas z dne 24. aprila glede zbiranja ljudi na cestah, zapuščanja doma po 10. uri zvečer, zapirania vežnih vrait ter zapiranja gostiln in kavarn. S tem so uveljavljeni zopet prejšnji predpisi. Prepoved točeja alkohola ostane Se nadalje v veljavi. Z državne železnice. Prejeli smo: Odlok zagrebške direkcije z dne 20. aprila nalaga službnim mestom, da moralo od vseh uslužbencev, ki so za mesec aprH naročili in plačali premog, iztirjati doplačilo, ta sicer za vsako tono razliko med novo in staro ceno: to bi bilo od 183 K na 330 K torej znesek 147 K. Če je to pravilno ali ne, naj sodi vsak po svojem. Za en slučaj pa vemo, da Je to krivica: ako dobi namreč uslužbenec premo« od množine, ki se nahaja že 3 mesece na postali, mislim, da ne pride nova cena v poštev. Tukaj ima zopet >,Slovenec« besedo! Ta nam bo gotovo poleg »horendnih« plač in »brezplačne« aprovizacije tudi podari! brezplačno kurjavo! Obleko imamo itak zastonj in .zato smo lahko tako naduti, da za kratek čas stavkamo. In »Večerni List« naj le piše. kdor ne dela. naj ne Jel To parolo pa naj naslovi tudi na naslov svojih pristašev, ki smatrajo Jesti za delo In na podlagi tega dela zahtevajo hrano! I. U. Uradno pojasnilo. »Naprej« s dne 1 maja t. L je prinese! pod zaglav- Jem »Kdo ni odredil vsaj svojcem dostopnih pogrebov«, dopis, v kate rem se trdi, da se pri pogrebu padlih na Zaloški cesti ni varovala pleteta in da so se prepeljali nekateri izmed padlih ponoči k Sv. Križu bi Se je izvršil pogreb brez navzočnosti svojcev. Z ozirom na to se uradno pojas nuje: Pleteta se Je varovala v vsefi ozirih. Mrliči so biJl položeni takoj po sodni obdukciji na mrtvaški oder. Svojci so bili pravočasno obveščeni — tudi dnevno časopisje je objavilo imena vseh padlih Jn Je bil dovoljen vsakemu separaten pogreb, za kogar se Je to želelo. Če »e Je izvriiJ Pogreb nekaterih brez navzočnosti svojcev, je vzrok to, da se nihče ni javil. Dasi je potekel določeni Ca? že v pondeljek zjutraj, je uprava čakala na svojce še ves dan. Ker se ni ocrTasil nihče, so se prepeljali mrliči potem ponoči na pokopališče in pokopali drugi dan zjutraj. To so dejstva, če trdi kdo kaj drugega, je ali slabo Informiran, ali Pa porablja žalostni dogodek v hujskajoče namene. Glede pogrebov žrtev pošilja ljubljanski dopisni urad pojasnilo, da se le tisti pogrebi niso naznanili svojcem, za katere se m nihče brigal. To je mogoče res, ali le v toliko, da svojci o padli žrtvi sploh niso izvedeli o pravem času. Vlada po Je odklanjala prireditev pogrebov ta-Prva, pozneje Je dovolila svojcem udeležbo. Dopis, ki smo ga priobčili, ni torej nastal na napačnih informacijah in tudi id hujskajoč. Samo resničen je. Z ljubljanske unSven«. Na m&-tog fakultetnega sveta jnrkBČne t»-kultete je poverjeništvo za uk ta bogočastje imenovalo g. dr. Darita Majarona, odvetnika Id zborničnega Predsednika v Ljubtjaut predsednikom Izprale vaine komisije za prav-nezgodovinske državne Izpite na Univ er d, — Kako bo Izpadel plebiscit v coni a A« na Koroškem? Prejeli smo Baalednll dopis: Tako. kakor bomo hoteli sami. Ako bomo posvečali dovoli pozornosti ta ljubezni tem lepim krajem in njegovemu prebivalstvu, pojde ljudstvo pri glasovanju gotovo z nami. Zato naj vsi. ki v poletju radi potuleio. potujejo po slov. Koroškem. Ko bo ljudstvo videlo, da res čutimo ž njimi, odpadejo sami od sebe vsi dvomi. Letoviščarjem, ki si žele udobnih in lepih letovišč, bi priporočali kraie ob Bačkem, Vrbskem in Klopinskem jezeru. Lepota teh krajev Je tako pestra in neorekosliiva, da mora očarati slehernega človeka, ki. Ima smisel za naravne krasote. Dobra železniška zveza, ugodne cene. InteresentJ* naj zahtvajo podrobnih podatkov od Jugoslov. gen. kom. za tujski promet v Ljubljani ali pa od ekspoziture Jugoslov.gen. kom. v Borovljah. Dr&konlčne kazni. Celjska »Nova doba« prinaša pod tem naslovom notico. v kateri »e huduie nad oblastjo, ker Je bilo par celjskih obrtnikov kaznovanih od 400 do 1000 kron za to, ker so njihovi vajenci izostali po krivdi mojstrov enkrat Iz šole. Toda ta kazen je vzlic malenkosti vseeno umestna, ker bodo vsal od sedal naprej obrtniki boU spoštovali ta se brigali za izobrazbo obrtnega naraščaja, ter ne bodo tako samoliastno postopali s temi reveži, katere smatrajo danes vsi mojstri, gospodarji in šefi ie vedno za navadnje srednjeveške sužnje. Zato ta kazen opravičena. Zahvala. Neimenovani sodrug, prijatelj mojega ponesrečenega moža Franceta Metelko, mi te Izročil nabrani znesek 354 K. Zahvaljujem se tem potom v imenu 3 nedoraslih Otrok nabiralca ta p. n. darovalcem naisrčneje za prvo pomoč. Daroval! so: Kollman 10 K, Buzzollnl 16 K, Kunej 4, Celinšek 5. Rosenwirth S, Mastnak 6, Lapajne 10, Kranes 10, Mlinar 10, Kralj 10, Pestotnik 10, Kožuh 10, Kraner 10, Ulaga 10, Ciglar 10. Zundar 4, Podbrščik 3, Stramek 4, Brelic 10, Turk 5, Hvala 1, Meze 2. Hrastar 5, Gomlšček 20, Weber 4, Ciglar J. 10, Baze 4, Buh 6; Stram-pelj 3, Kremžar 1, Paš 10, Zadnik S, Podgornik 1, Rnkovu 10, Jurčič 10 K. — Ivanka Metelko, Tacen St. 65. Pod geslom »srčno zožaHe naše« so darovali g. Mariji Segedln. vdovi po pok Segedinu, na Zaloški cesti padlem železničarju vsoto 330 K. — Zahvala. Vsem delavcem špediciiske tvrdke »Balkan« se tem potem iskreno zahvaljujem za darovani mi znesek 380 K. — Marija Segedta. Popravek. »Nakupovalna zadruga v Ljubljani ne nudi v prodalo m o-k s, kakor Je bilo v sobotnem oglasu pomotoma objavljena temveč krmilno moko Opozarjamo n>a tozadevni današnji inserat! Razpisa natečaia za zgradbo poslopja Trboveljsko premogokopne družbe v Ljubljani se je udeležil s projektom označr m z geslom »Nova doba«, ki Je t uo ocenjevalni ko misiji odlikovan s pohvalnim priznanjem, mestni stavbeni komisar v Mariboru arhitekt gospod Ugon ScheBI Projekt ni mogel biti pri razstavi označen s pravim imenom projektanta, ker Je njegovo privollenje, gotovo rsled prometnih ta železniških zaprek, povzročenih po stavki, družbi dospelo šele po končani razstavi. Vlom v »Obuvatalco«. V ponedeljek, dne 3. L m. so uradniki »Obuvalnice deželne vlade za Slovenjo« zjutraj opazili, da Je bilo vlomljene v urad vodje. Vse Je bilo razmetano. Ugotovilo se K da je bita ta pisalne mize amerikanskega sistema odnešeoa ročna blagajna, v kateri j« bilo 5526 K 46 vin. in ea bankovec za 10 amerikanskih dolarjev. Mizo je vlomilec odklenil v vitrihora. Na mestu je pustil vitrth ta dvoje navadnih klešč. Tragična smrt V nedeljo popoldne je naredilo kolesarsko društvo »Ilirija« Izlet na Turjak. Udeležil se ga je tudi g. Ivan Goreč, star 63 let ta Jta vedno velik ljubitelj kolesarskega športa. Na povratku je zadel g. Gorca na kolesu mrtvoud. V par trenutkih je umri. Gospod Goreč Je Utemeljitelj znane ljubljanske kolesne ta avtomobflne tvrdke. t Ivan Povtretu V Moravčah je umil akademični slikar g. Ivan Po-virefc na jetiki. U si jo ta nakopal pil vojakih. Gospod Povirek ta bfl talent kJ Je mnogo obetal V Krškem fte umrl dne 28. aprila E* svetnik g. Anton šantel biv-gbnnazijskl profesor v Gorici, 76 let Zanimiva poflcSska kronika. Od kar obstota prepoved točenja alko-hdnlh pllač. tekom zadnjih 14 dni ni bito prijavljenBj skoro nlkaklh slučajev pouličnega razgralanta ta pijanosti. Edini slučaj Je slučsJ nekega R. K. Id se Je dns 24. aprila zvečer nekto napil brinlevca' ter ta v pijanosti nahrulil stražnika pred belgijsko vojašnico. Od 24. aprila dalje, odkar Je nastopilo v Ljubljani izjemno stanje, so zelo številne ovadbe zaradi prestopkov določil izjemne naredbe. Okoli 40 oseb je prijavljenih zaradi pohajkovanja po ulicah čez 10. uro ponoči in 15 hišnih posestnikov, ker niso ob 8. zaprl: hišnih vrat. Obsodba verižnjka. Kazenski senat odseka za prehrano ie potrdil obsodbo centralnega državnega urada proti inozemcu Norbertu Grumerju, ki Je bil obsojen zaradi veriženja In poskusa tihotapstva živil v Avstrijo na 5000 K globe in v zaplembo 6 zabojev testenin. Or umerja izženo. Nočni obisk dramskega gledališča. Neznanec Je v pondeljek po-noči udrt skozi odprto (Ano v dram- sko gledališče ter js napravil znatno škodo, ker Je porezal več tožnih prostorov In zaves. Vzel Je tudi mio ložno ogledalo. Vse stvari ja zvezal v culico ter Jo vrgel na vrt dramskega gledališča. Pri posflu pa te hi! preplašen. Velike množine tobaka — zaplenjene. Tekom zadnjih dni so organi v.erlžniškega urada zaplenili raznim vrhniškim tihotapcem znatne množi • n tobaka, zlasti zavitkov fin. turškega in hercegovlnskega tobaka. Zaplenjeni tobak cenijo na približno 20.000 K. Samo posestnikovemu sinu Francetu Koritniku iz Lukovice pri Vrhniki so zapleniM 396 zavitkov finega turškega in hercegovlnskega tobaka Zavitek fe plačal po t K 20 v. Vf MAJSKI S P15 ii se dobiva v upravni it vu „NAPREJ“. Izvod velja 8 K. Kdor ga hoče Imeti, naj ga naroči takoj. Pošilja se tudi po poSti. VESNIC V BELGRADU. LDU Belgrad, 3. maja. Naš delegat na mirovni konferenci in poslanec Vesnič Je dospel Iz Pariza ta ga te reget takoj srpe jel Nato je tad konference s politiki obeh strank. Pričakuje se, da bo ta dni re§er® vprašanje nove vlade. ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV, LDU. Belgrad, 3. Danes so ss začeli porazgovori v prometnem ministrstvu. da se zadovoljilo materija!* ne zahteve železničarjev. PLAČE DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV, LDU. Belgrad, 3. maja. Ministrski svet je sprejel naredbo, s katero se urejujejo plače ta položaj državnih nameščencev pri državnem monopolu. ZA UREDITEV TRGOV1NR LDU Belgrad, 3. maja. Včeral ta bfla seja ministrskega odseka sa ureditev trgovine. Sklenili so, da »e popolnoma ukine privatna kompenzacijska kupčija. Kmalu se bodo sestavili statuti proti visokim cenam. TIHOMIR DRAŠKOVIC UBIT. LDU. Belgrad, 3. b Kragujevca poročalo, (ta so na potu md Ralo ta Kragulevcem razbojniki ubili sooči poslanca Tlhomlra Draškovlča. hudo pa ranili odvetnika Mfljutina Filipoviča in sodnika Marinkoviča. PLEBISCITNA KOMISIJA ZA KOROŠKO LDU. Pariz. 30. (DunKU.) Posfa-nlška konferenca se ie pečala v svoH včerajšnji seji tudi z določitvijo delokroga celovške komislle. Določeni so nastopni člani komisije: Chant-brun za Francijo, polkovnik Pech sa Anglijo in knez Borghese za Italijo. SPLOŠNA STAVKA V FRANCIJI LDU. Marseille, 3. (DunKU. — »Agence Havas«.) Strokovne organizacije so sklenile, da stopi danes v veljavo stavka, ki Jo te bil skteaD zvezni kartel železničarjev, rudarjev ln registriranih mornarjev. PRED SESTAVO NOVEGA DANSKEGA KABINETA. LDU Berlin, 2. maja, (DunKUV »Vossische Zeitung« javlja iz Kostanja: Na včerajšnji konferenci s so-(flteljl Je pozval krafj Christlansen* pL Meergaara, naj sestavi ministrstvo levice, , . LDU. Kodanj, 3. maja, (DuriOA Stranki levice pripadajoči bivši na-nfster Meergaard Je Izjavil, da ta izjavil, da je pripravljen prevzeti selita vo kabineta. OKLIC SOVJETSKE VLADE. LDU. Moskva, 2. (Brezžično.) O priliki poljske ofenzive te razgtesfla sovjetska vlada: »Vsem delavcem, kmetom ta poštenim meščanom * ruski državi«, da ta kapitalistična Poljska s pomočjo PetUure in $ francoskim denarjem os volila Zitomtr ta ogroža Kijev. Več ukrajinskih enot Je bale prestopilo k sovražniku. Poljska te doslej prikrivata svojo politike in namerava postaviti rso UkraEtoo pod Petij urov direktor« In vodki ravno tako osvolevatoo politiko, kot HohenzoHerncL Poljski nevarnosti bi se dalo brez truda odpomočk, M ostanejo Rod složni. SOVJETI IN POLJSKA. LDU Moskva, 3. maja. (Bre> žično.) Ljudski komisar za zunanja posle Ukrajinske sovjetske reso* bilke Rakcvjkij Je sporočil poljskemu zunanjemu ministru, da po po- ročilih onih tdečlh čet, ki so utekle iz ujetništva, poljski častniki morijo vse komuniste ta da mučijo žide zlasti pred smrtjo.. Sovjetska vlada bo odredita potrebne prottodredbe, V poljskem meščanstvu se je določilo število talcev, ki bodlo drug za drugim Izgubili življenje za vsako trpinčenje komunistov. LDU Moskva, 8. maja. (Brezžično.) V »Izvesdji« je Troddj izjavil. da začenja sedaj neizprosen boj proti Poljski, Jk bo končnoveljavno odločil o usodi obeh držav. RDEČE CETE ZAVZELE BAKU. LDU. London, 1. (DunKU. —» Reuter,) Boljševiške Čete so dne 28. aprila vkorakale v Baku. IZ ANGLIJE. UDU. Amsterdam, 3. mala. (DunKU). Angleški listi poročajo, da sta policijski postaji v OortIru ta Phim-brigdu pogoreli. V Londonderryju sta bila v soboto ponoči dva policista s streli ranjena. Na kolodvoru v Dtagleu Je več moških oropalo Satoma pokrivata ta drugo opremo, ki js btta (Močena za vojaško taborišče ter je zažgalo. V Cork« 14 sin-fajnovecv noče več jesti. Razdelitev nemških ladij. Pred-sedntstvo deželne vlade za Slovenijo J« presto od predsedujva ml-p’s?3*kega svsta (Odeijenta sa Izvr-Šejne medjunaiodnih ugovora) odlok, ki ga ie dostavilo poslaništvo Nj. kr. VT kmljs Velike Britanije preko ministrstva za zunanje stva ri v tvrho cbj?vljenja. Odtok se glasi: »Komis!!« /s reparacije. - Razdelitev neprijateijske tonaže.) Sklicujoč ss na § 20, dodatka 2. osmega dela versailleske pogodbe, ki se glasi: Komisija, ki odreja ta sprejema plačila, ki se vrše z Izročitvijo odrejenega imetja ta pravic, vodi pri tem račun o vseh pravicah ta zakonitih interesih zavezniških ta pridruženih sil ali nevtralnih ta njihovih pripadnikov, — objavlja 1 tem komisija sa reparacije, da ss prične z razdeljevanjem bivših nemških ladij bodisi s 10. Janšem 1920, ali pa od tega dne ctafjbTvse zahteve, ki bi as hotele staviti na podlagi zgoraj omenjenih členov glede katerekofi teh ladij, moralo biti prijavljene najdalje do 36. maja 1920. preko vlade prosilca tajništvi; za pomorsko službo komisije sa reparacije, Bridgvater Mouse, London, S. W. I. Komisija s« reparacije se ne more obvezati, da vzame v pretres zahteve, sprejete po navedenem dnevu«, b odelenja ca iz* vršenja medjunarodnih ugovora Pov. Br. 147. od 21. aprila 1920, -Belgrad. s Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev. Aprovizacifa. Člani volne zveze dobilo sladkorne izkaznice na magistrata od 8. do 12. ure, ta sicer: iz L do IV. okraja dne 5. mala 1920, iz V. do VBL okraja dne 6. maja 1920. iz IX do X. okraja dne 7. mata 1920. — Članom ”,.nar?ča' da Pridejo zanesljivo po Izkaznice, ter » takoj .bo?s™Q' ker sicer oe bodo dobili sladkorja. Pozneje prideta na vrsto Železniški mdužbencii M & rotite ptitt Ste DosedaJ Izkazana darila 4953 K; nadalje so darovali: Duhovnik Janez Kalan 300 K v globokem sočutju do ’ padlih žrtev ta s pozdravom vsem \ i ki so nrišii i nitat Jcal v dotikoi Ko- e tor Matija 29 K, Ivan Štrukelj 20 KL rridrih Leopold 30 K. Neimenovan denuncirani uradnik 40 K, Neimenovani 40 K, Nebnnovanl 20 K. Družit# Nagode 60 K. Neimenovani 80 K. V* M. 30 K, Srakar Franc 10 K, Pfeifet: Josip 50 K, J. Mišiak Ivan 15 K, La*, gus Anton 20 K, Završnik Prane 10 K, Boniz AdoK 20 K, Primc Josel 20 K, Kramar Franc 100 K. Oblak Franc 49 kron, Magsrl Josip 20 K. Gorjana Alojzij 20 K, OsobJe Nakupovalnega* druge 1500 K, Neimenovan 20 K, imenovan 20 K, Lovšin Jožef 10 Neimenovana 50 K, Nelmenovs 100 K, P. F. 7 K, Ivan Kocmur 100 §abec Alojzij 20 K, V. Klemenčič K, Klmovc Janez 20 K, Pegan Avgutl 50 K, Ptanjak Josip 20 K. Zorko Fr, 8 K. Mihalič Mihael 3 K. Batteltati Alojzij 5 K, Šimenc Valentin 5 K, Harn Franc 8 K. Bajc Janez 5 K. Ga* nušlč Franc 8 K, Kozoglav Franc 2 Ki, Šest Janez 2 K, Hrovat Ivan 2 Ki, Klemenčič & Appe 100 K, deto U maja, Papeš LJud. 6 K. Mohar Alojzij 8 K. Urška Mrak 10 K. st iur. MlkH* 40 K: skupna vsota 8095 K. Poslano.* Gospodu Breskvarju v odgovor. V »Slovenskem Narodu« št. 97» od 29. aprila 1920 je priobčil gosp, Breskvar, strojevodia državne železnice. članek »Komunistom v od*, govor«, kjer hoče obleči obleko vnetega Jugoslovana. Nisem bil nikdar sovražen njegovi družini. — nasprot* no -■ a po ooečaščenta, ki mi ga hi povzročil naslovilenec, moram povedati tudi sam nekaj resnice. Povem 1« nekaj, ne vse; toda pripravlja« sem objavit! le več. Toda upam. dl bo zadostovalo naslednje: Ob izbruhu vojne med Avstro-Ogrsko ta Itaitto. ss Js mnogo družbi msd njimi tudi družina g. Breskvar« ta. izselilo ta Trsta. Ker trdi gospod Breskvar, da mu Je naša organizacija odpovedala vsakršno podporo, ko to bil zaprt radi veleizdaje, čel »zt isdatalca nimamo nič«, potasnhn. da se j« Izrazito železniško osobta mata drugače: namesto »izdajalca« naj se postavi beseda »pijanca«, pa se bo ujemalo. Ali Je g. Breskv«! že pozabi), (ta ta bil on ta njegovi družina brez sredstev že nekaj mesecev pred njegovo obsodbo, ker ta bil suspendiran zaradi pijanosti oa železniške službe? Ali ta že pozabit kdo ie bH one oseba, ki ta kupila ona popoldne aafanitakovee ta Vas drgnita s mrzlo vodo. ko ste se opili ob 4 popoldne > kom suspenzije. Tovarili so Vam vi; odpovedali podporo kot pijan cf ki ne kot is dajalcu. Ker nistt UH član naše organizacije, tudi nistt imeli do podpore nobene pravic* Sploh pa ste ri nakradli dovolj pod« pore pri svctft tovariših ta si napol-niti $ tem Vsi želodec, katerega pri« Stevamo lahko s mirno vestjo onim »brez dna«. Sl ste nato k soprogi kurjač« državne žetemice, g. Ukota, ta j« prosili, na! Vam posodi denar. TlR Vam Je posojilo odrekla, češ, da ofe ma denarja; spomnila se ta nam red 2®*®^ K- policijskega nadzornika Wentas »G. Breskvar ta nevarni oseba 1* Da Je Imel Imenovani gospod za tako Izjavo povod, tudi vf-stat Ko ste pa prišli nato k prijateljem v gostflno »S. Marco«. razlil takole: »Ta PjrokleU k.... tm noče dati denaria Pmvt da ga nima. Ko bi Imel pri sebi samokres ali vsal nož, M s« hdo takoj dovelU Sedaj pa zadnja uaša stavka. Dne 20. aprila 1920 ste ob polni treznosti hulskaH tovariše k stavki. če$: S«J Imajo rudaril dovolj mur.lcile Skrben moramo, da dobimo mi to munlcišfc notem pa iztrgamo tračnice ta razrušimo mostove, da bo vzel vrag Jugoslavijo. Zmaga le gotovo naša, Tn dne MFIBf. Štev. 106. tl. aprila 1920? Teda! ste pa bili zopet vnet Jugoslovan! Ali nismo pripomogli do ustanovitve Jugoslavije; naj bo! Če že nismo pomagali pri ustanovitvi, ogibali smo se pa. pomagati pri tem delu na tak način, kakor g. Breskvar, ki se ie bahal po Trstu kot italijanski agitator in pravil, da bodo Italijani za sedli Trst. No, sedaj ga imak>! — Ka-. ko ie bilo z društvenim denarjem, boste tudi še zvedeli. Glavna stvar ie ta, da ie ostala ona, dva voiaka bro-ieča straža pri vozu z denariem, 5e živa in da se Vam k Va5a nakana iz-faiovila. Od Koroške pa le molčite, gosp. Breskvar! Sai ste vendar sami pravili, da ste že Vi opravili tam svole delo in da nal se obriše Jugoslavija za Koroško pod nosom’ Seveda, če ste delali povsod tako. kakor v Tmji in v Svetni vasi. ie to prav verjetno 1 Tudi mam nikar ne dokazujte, zakaj ste vozili. To vemo vsi prav dobro in Vam tudi lahko povemo: Ker ste ukradli v Trnji 770 K. in sicer tam, kier ste nili oni »dobri mošt«. Kako vnet Jugoslovan ste. dokazuje poleg drugega dejstvo, da ste »agitirali i v restavraciji pri kolodvoru v Svetni vasi prav pošteno za Jugoslavijo! — O Vaših vožnjah pa tudi ni potreba tako pohvalno govoriti; Saj ste bili vedno pijani. Vedno pa ste biti tako velik gospod, da ste prišli sami klicat na stroj svojega kurjača in mu zapovedali, nal pride k Vanu. da mu poveste, ob kateri uri naj ustame. Zagrozili ste mu, da ga ustrelite, ako Vas ne posluša. Mislite pač, g. Breskvar, da *e Človek tako lahko ustreli, kakor se poie tuio kokoš. Sai ste povedali sami dobesedno: »Danes sem se pa moral smeiati! Neka ženska Je tako milo klicala- Pi pi tka: Jaz sem Jo pogledal (namreč kokoš), kako se Je len pekla v kozici, pa sem moral k: ico takoi pokriti, da niso pogledala jedra črez rob. Ko sva se z mojo aro« mastila, ie ona ženska še j dno klicala svojo kokoš, ki Je že brcala nama dvema v želodcu!« To Je pač dovolj jasen dokaz Vaše poštenosti, g. Breskvar! Upam. da Vam zadostuje! Ali ne? Če še ne. sem pripravljen, da Vam postrežem še z drugimi. podobnimi stvarmi. Sploh ie pa ranenle vsakega poštenega človeka, da oseba, ki Je enkrat Italijanski, drugič komunistični agitator, tretjič vnet Jugoslovan, četrtič član dveh političnih organizacij obenem, ne more in tudi ni rešila še nikog?.r in tudi Jufioslaviie ne bo. posebno če Ima na vesti še take grehe, kakor lih imate VI. g. Breskvar mož poštnjak. Ivan Ošaben, strojevodja državne železnice. * Za veeblno le urednlfltvo odgovorno le v smislu tlak. zakona. Kinka Mia JUPRET. Casu primerno čtivo kupulte, čitajte, razširjajte BROSUREi Temeljna načela socHatne demokracije (Erfurtski program). Spisal Karel Kautsky. I, Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. III. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država prihodnjosfl. Cena 40 vin Propagandni spisi: Narodno vprašanje In Slovenci. Cena 10 vin. Vojna in socHalna demokracija. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi majnlk 1918. Cena 1 K. Vun z enako volilno pravico! Proč * carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhon. plač. Cena 10 vin. Tajnosti španske Inkvizicije. II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Vladimira. Cena 50 v bi. Katoliško svetovno nazlranje In svobodna znanost. Cena 70 vin. Strahovi. Cena 30 vin. Cerkvene pristojbine ali štolnina. Cena 30 vin. Razprave VII. rednega zbora Jueosl. soc. dem. stranke Iz I. 1909. Cena 60 vin. Koliko pritlče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Razprave X. rednega zbora Jugosi. soc. dem. stranke Iz I. 1917. Cena 1 K 50 vin. Delavske razglednce. t vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K. Pripovedni In znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Prancka In drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Dr. Janez Blelwels In njegova doba. Cena 1 K. Primož Trubar In naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k sociJaUzmu. Eh*. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. NaU zapiski, Nekal letnikov nepopolnih. Posamezna številka RO vin. Pri vseh teh brošurah so cene vlije za 30%. Sodrugi, sodružicel Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po do- pisnici pri upravi »Napreia«, LJub-IJana. Frančiškanska ulica štev. ti, L nadstropje. — Vse podružnic® »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur. Knjlinlca dnevnika ,Naprej'. IllsSla Je druga izdajali Spisala Mara in Engels. lična, a K, s poštnino 2*40 K. Naroča se v upravntStvu „Napreja'*, LJublJunu, Frančiškansko ulica 6/1. Priporoča se, da se deri,, u\ brošuro poBlje naprej radi nepotrr nih poštnili stroškov. V tlako Je: „Eno leto v narodnem predrtavnlitvu". Govori In Interpelacije sodr. Antona Kristana. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani El E pri Zvezi ir industrijcev v Ljubljani razpisuje SLUŽB9 TAMU, strokovno naobraženega, za takojšnji nastop. Ponudbe naj se vpošljejo Odseku lesne industrije v Ljubljani, 492 Šelenburgova ulica 7-11. tii nteMi Eudbe na upravniitvo tega lista podi ,akobelnlk‘. 408! Itlko M it (itii. Naslov v upravi Naprej. D m sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji nprava (Naprej*. Modni salon r Stuch8y - Meške Ljubljana lUmki*) Dmklk|t Priporočam veliko itbiro n*]-novejifh svtlcnfh Min, Ink hduritan afeM kfeUu. Popravila totao in cano. Zalnl klobuki vedno v srfogt. PlI.JlNt,IttMS Spodnja Slika It. S3 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek ia gospode po meri. Ima prvovrstne moCI. Točna postrežb« ii zmerne cen«. Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da če vedno dela p pristnim blagom. Isvriltev tožna. Zmerne cene hia iartoiMi Ib in M. 24 L Mn. i\Mi ianiti A. Fuchs, Ljubljana, Šelenburgova ulica *t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvifcjlh dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se injejo v lastni delavnici toSno in solidno. d. 4. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko s.roko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do j: najpreprostejše vrste. j: Vse lično in po zmernih cenah. Kcnsutnna druStva, mod), organlzaclle. ran* druitva. trgovci In obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. #2 ________________________ Oraveur Anton Černe Ljubljana Dvorni trg 1. Več vaaonov krmilne koruze, krmilne moke := In otrobov proda pili Harbreg. — Prevzame strogo diskretno Odd. 1: Brezobzirno presojanje »nažaja po vposlanih pisemskih izkušnjah, honorar K10. — za Srbijo 4 D. Odd. II: Pr*KojnnJo prokonj H (©fct.tteiger) raznim kurilnim materijalom. j 0jja „ £[rokovno in večletno praktično izobrazbo se Iščeta Ka debelo: Ljubi.gl.kolodvor, i Prosto stanovanje, kurjava razsvetljava in mali vrt. Plača dobra. Na drobno: Selenburg. ul. 12.! Prošnje z vsemi spričevali in natančnimi zahtevami je poslati na ZlttišFFtS C©I?©1 (St. Janžki preraogokop, And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. v starosti 68. let. Pokopali ga bomo v sredo ob 2. popoldne iz mrtvašnice na pokopališče k sv. Križu. Vzorni oče, plemenit značaj, mo' neutrudnega dela leže z njim v grob. Lahka, lahka mu bodi rodna gruda, katero je toliko ljubil Vječnaja Ti pamjat, oče! Ljubljana, 8. majnika 1920. Gore«,