60l0<
_ _ __ nSRFONJ^ *	_
PRir.w«oKI DNEVNIK
M J l	CA
Mtnina plačana v gotovini	I*
*bb. postale 1 gruppo (.^113 oUU 11F
Leto XXXV. Št. 223 (10.141)
TRST, sobota, 29. septembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 3943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* IGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO VČERAJŠNJEM UVODNIKU V SOCIALISTIČNEM GLASILU
Politične sile previdno komentirajo Craxijev predlog o ustavni reformi
Uradno pojasnilo Kvirinala - Demokristjan Bartolomei nepričakovano predložil zakonski osnutek o tem vprašanju
RIM — Včerajšnji Craxijev uvod-v socialističnem glasilu «A-'anti» je sprožil, kot je bilo pričakovati, živahno razpravo o ustavni Reformi. V polemiko o tem vprašanju sta včeraj posegla predsednik KD Flaminio Piccoli v intervjuji za tednik «Panorama» ter načelnik demokristjanske skupine v senatu Bartolomei, ki je celo predstavil zakonski osnutek za ukinitev tako imenovanega «belega semestra* pred koncem predsedniškega tbandata, v katerem državni pogla-'ar ne more razpustiti parlament Jer predlaga, da nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen *a predsednika republike.
Iz Kvirinala pa se je medtem Izvedelo, da Pertini v prihodnosti 8Ploh ne misli postavljati več tega Vprašanja, tudi zaradi tega ker je zaskrbljen zaradi negativnih reakcij, jih je v Italiji sprožil intervju, ki ga je dal zehodnonemškemu ted-
Predsednifc OPEČ obiskal Italijo
RIM — Minister za nafto zveze sedmih arabskih emiratov in predsednik OPEČ Saed al O-teiba se je včeraj sestal z vidnimi predstavniki italijanskega političnega in gospodarskega življenja. Vsem je predvsem prikazal premajhno angažiranost Italije v Arabskih emiratih in zaželel, da bi prišlo do vzpona gospodarskega sodelovanja. V svojo državo je povabil delegacijo italijanske vlade in gospodarstvenikov, ki naj bi se prepričala o perspektivnosti sodelovanja. Arabskim emiratom primanjkujejo infrastrukture, predvsem stanovanja, bolnišnice, ceste in telekomunikacije, kjer bi bilo zaželeno sodelovanje italijanskih gospodarskih operaterjev,
Al Oteiba se je tudi sestal s predstavniki državne naftne družbe ENI, s katerimi se je predvsem pogovarjal o pošiljkah nafte Italiji. Sprejel ga je tudi predsednik republike Pertini.
biku «Die Welt». V razgovoru z bemškim novinarjem je kot znano predsednik republike označil nekake člene nemške ustave kot zelo Pozitivne in predvsem dejstvo, da Predsednik «Bundestaga» lahko zagrne nezaupnico vladi v primeru, “s ni mogoča nobena alternativna tfičina. Vsekakor je v tej zvezi Per-bnijevo tajništvo izdalo uradno spodilo, v katerem pravi, da se je
predsednik republike nanašal le na nemško stvarnost ter demantiralo govorice, da misli državni poglavar govoriti o teh vprašanjih v parlamentu.
Manjše stranke doslej še niso odločno komentirale Craxijevih stališč, le nekateri posamezni predstavniki teh strank so sicer zelo previdno izrazili nasprotovanje «zavezništvu za veliko reformo*, ki ga predlaga tajnik PSI. Medtem ko komunisti vztrajno molčijo, pa je Indro Mon-tanelli v svojem časopisu «11 gior-nale» pohvalil «iskrenost in pogum* socialističnega liderja.
Tiskovne agencije so danes objavile Craxijev intervju tedniku «L’ Espresso*. sam socialistični tajnik pa je takoj demantiral, da je kdaj sploh govoril z urednikom tega časopisa; tega mnenja pa ni odgovorni urednik rimskega tednika, ki je izjavil, da je pripravljen dokazati verodostojnost Craxijevih besed. Mimo vseh polemik, ki bodo temu gotovo sledile, pa je socialistični voditelj v bistvu samo ponovil svoja že znana stališča o zakonski ureditvi stavk ter o novem, demokratičneišem vodenju gospodarske politike, ki bi gotovo zahtevalo ustavno reformo.
Guido Bodrato je mnenja, «da ne obstajajo še žreb pogoji za trezno debato o vprašanju ustavne reforme*, predsednik KD Piccoli pa očitno ni istega mnenja in je novinarju «Panorama» izjavil, «da je to vprašanje sedaj zelo aktualno in živo in ga bo treba v prihodnosti obravnavati na vseh političnih forumih*. Kot kaže, se bodo Piccoli in njegovi pristaši na bližnjem kongresu stranke gotovo zavzeli, da se o tem problemu u-radno izreče stranka. Vsi so namreč mnenja, da bo tridentinski politik potrdil že znani predlog o «posebnih nagradah* za tiste stranke, ki bodo dosegle na političnih volitvah določen odstotek glasov, kar je pred časom že sprožilo val polemik in nasprotovanj predvsem med levičarskimi strankami.
Splošna slika, ki je nastala po Craxijevem uvodniku v socialističnem glasilu, je torej kot vidimo še precej meglena in kaže. da je celotno vprašanje naletelo pri strankah na nepripravljenost in zate bo treba vsaj nekaj dni počakati, da bodo posamezna stališča bolj jasna ali vsaj manj dvoumna kot doslej.	P. P.
Vietnam obtožuj« LR Kitajsko
BANGKOK — Vietnam je včeraj obtožil Kitajsko, da je poslala na območja, ki mejijo z Viet-
namom, ogromne vojaške sile in da pripravlja novo vojno. Dobro obveščeni viri v Bangkoku ne morejo potrditi teh vietnamskih obtožb, ugotavljajo pa, da se napetost med državama stopnjuje. Kitajske ladje so v preteklih dneh zaplule v vietnamsko teritorialno morje južno od Da Nanga, kitajsko letalstvo pa je ojačilo urjenje svojih pilotov tik vietnamske meje.
Glede vietnamskih trditev, da Kitajska pripravlja novo vojno, so v Bangkoku prepričani, da je obtožba preuranjena in pretirana, saj je vojaška dejavnost Kitajcev predvsem psihološki pritisk. Nekoliko bolj zaskrbljeni so v Bangkoku glede usode otočij Paracel in Spratley, ki ju Kitajci terjajo zase. Hanoiski radio je namreč izjavil, da bo vietnamska vojska do zadnjega branila otočji in da ne bo sprejela spreminjanje morske razmejitvene črte med Kitajsko in Vietnamom.
VČERAJ V LJUBLJANI
Dr. Anton Vratuša sprejel člane mešane komisije za razmejitev
LJUBLJANA — Člani jugoslovanskega in italijanskega, dela mešane komisije za označitev državne meje so bili na obisku v Ljubljani. Po uspešnem zaključku dela komisije, ki je označila državno mejo v skladu z določili osimskih sporazumov jih je sprejel predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Ambasadorja Ante Dmdič in Giulio Pascucci - Righi sta mu orisala potek dela in poudarila, da je bila razmejitev opravljena po enotnih kriterijih. Zaključnemu delu pri razmejitvi med državama je bila v Jugoslaviji namenjena velika pozornost, saj gre za zaključek ene od najpomembnejših nalog iz osimskih sporazumov. Pri tem poudarjajo, da gre le za manjše spremembe mejne črte predvsem na področju Kolovrata in obeh Goric na osnovi dogovorov iz Osima. Sporazum med državama, podpisan leta 1975 je mednarodnopravno potrdil mejo, ki je bila že določena z mirovno pogodbo leta 1947 ter z memorandumom o soglasju leta 1954. (jp)
MADRID — Neznanci so pred-sinočnjim ubili občinskega svetovalca avtonomistične stranke «Her-ri Batasuna* v San Sebastianu.
ČETRTO SREČANJE NARODNOSTI SOSEDNIH DEŽEL V KOPRU
IZMENJAVA IZKUŠENJ MED MANJŠINAMI V BORBI ZA DEJANSKO ENAKOPRAVNOST
Prisotni predstavniki manjšin iz Italije, Avstrije, Madžarske ter SR Slovenije in SR Hrvaške Slovenski manjšini na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajini pod močnim sovražnim pritiskom nacionalističnih in šovinističnih sil
KOPER — Vsaka narodnostna skupnost mora postati subjekt lastnega razvoja, živo telo, ki se razvija in se krepi na vseh področjih od družbenega in gospodarskega do kulturnega, most med različnimi narodi, pobomik razumevanja, sodelovanja in prijateljstva, element, ki s svojo dejavnostjo in prisotnostjo bogati vsako družbo. Vendar žal ni vselej tako. Narodne manjšine so ponekod še vedno žrtve asimilacijskega pritiska, še vedno se morajo trdo boriti za lastne najosnovnejše človeške in nacionalne pravice. In tudi tam. kjer so bila ta vprašanja načelno rešena, v praksi ni še vse v redu in še kaj šepa. To je jasno izšlo iz včerajšnjega prvega dne 4. srečanja narodnosti sosednih dežel, ki ga je v Kopru organizirala Unija Italijanov za Istro in Reko in ki se ga je udeležilo osem organizacij
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiimitihiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii
V GOVORU PRED GENERALNO SKUPŠČINO OZN
Vrhovec o zavzetosti Jugoslavije za odpravo kriznih žarišč v sveta
Zvezni sekretar SFRJ za zunanje zadeve poudaril doprinos gibanja neuvrščenih k miru v svetu - Dosledna zavzetost za načelo suverenosti in nevmešavanja
NEW YORK - - V okviru splošne razprave na zasedanju generalne skupščine OZN je včeraj govoril zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. V začetku se je poklonil spominu na preminula predsednika Alžirije in Angole Bumedie-m in Nela, potem pa je izrazil priz-naje prejšnjemu in sedanjemu predsedniku generalne skupščine in generalnemu sekretarju Kurtu Wald-heimu.
«Mfslim, da je eno najnujnejših vprašanj, o katerih bi morali doseči soglasje, ukinitev ostankov kolonializma, predvsem na afriških tleh*, je dejal Vrhovec. Ne gre za moralno humanistično, ampak čisto politično vprašanje. Odločno se je treba postaviti na stran narodov afriškega Juga, ter jih podpreti z vsemi mogočnimi sredstvi. Gibanje neuvrščenih je odpravi kolonializma v Afriki posvetilo veliko pozornost, kar velja tudi za odbor za dekolonizacijo pri OZN, je opozoril Vrhovec, izraziti je treba solidarnost in podporo tudi državam prve bojne črte
''"Minulimi,minil,iiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimnuiimmiiiimiiiiiiilliiliiiiiiliiiiiiimimiliiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMiiuiiimimiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiitiiiimiimiiiiiiiiiiii
DELEN USPEH VČERAJŠNJEGA SESTANKA
Kako dolgo še?
Včeraj so sindikalni predstavniki finskih uslužbencev zasedli dvojno tržaškega občinskega sveta in * lem tudi stvarno pokazali svoje ^oglasje z delom Cecovinijevega finskega odbora. Dolgotrajno ne-^dovoljstvo občinskih uslužbencev j* včeraj doseglo višek s protisin-J^alnim sklepom občinskega odbo-*> ki je uvedel disciplinski postovk proti šoferjem tovornjakov ob-Ijjiskc smetarske službe, ki so na jfr6u Unita protestirali proti odla-#»Ju z ukrepi za izboljšanje In pogubljenje te službe.
, Cecovinijeva uprava se je že ta-ob nastanku predstavila kot «u "»va javne čistoče* in Cecovini je J Pred letom dni predlagal priva-’*acij„ smetarske službe, ki naj bi *■ v veliki meri. prevzelo neko '4sebn0 podjetje. Ta poskus mu je , Podletel; sedaj pa si občinski od-,°r verjetno prizadeva, da bi do-da je bil ta ukrep - ki zelo •brdi po klientelizmu, ki ga Lista J* Trst dosledno očita drugim — bbjno potreben. To prizadevanje pa '['Pleni tudi zanemarjanje smetarske ?|užbe, premajhno skrb za usluž-jnce in, še zlasti, premajhno skrb mesto samo, kj je, menda, ob-"sklm velmožem tako zelo pri sr-I • Tako početje pa pomeni za de-*vce pravo provokacijo, saj jim rt omogoča mirnega opravljanja po-bea; tudi v tem je treba iskati zroke za upravičene proteste, na .blere pa je odbor reagiral kar z rjbciplinskim postopkom, ki ga bo I oral, po včerajšnji zasedbi, yer-«*no prekiniti, kot je sam Cecovini
••Povedal.
verjetno pa sodijo tudi disciplin-*■_ postopki med poskuse, da bi bčinski upravitelji prikrili svojo — »daj že povsem jasno — neučln-! j5"vitost pri vodenju občine. Najele je seveda zvračati krivdo na :r,lge; na opozicijo, ki «jih ne pu-a' delati*, na ospbje, ki »noče belati*. na birokracijo, ki «iim me-I* Polena pod nege*. Toda kako ttol«o se lahko to še nadaljuje? (b.t.)
Vlada in sindikati o davčnih bremenih
Vlada naj bi soglašala z nujnostjo povečanja odbitkov za odvisne delavce, kar pa bi stopilo v veljavo šele prihodnje leto
RIM — Izredno dolg sestanek med vlado in sindikati je, kot kaže, vendarle obrodil nekatere konkretne sadove. To je mogoče sklepati iz poročila, ki ga je izdalo tajništvo sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL ob koncu včerajšnjega sestanka, o katerem sicer ni nobenih konkretnejših vesti.
Sindikati predvsem poudarjajo, da se vlada ne bo dotaknila vpra šanja draginjske doklade, o kateri so se v zadnjem času širile zaskrbljujoče govorice. Nadalje sindikati poudarjajo, da bo vlada na današnji seji sprejela ukrepe, ki bodo olajšali bremena za socialne dajatve pri najemanju novega o-sebja, končno pa je v poročilu tajništva sindikalne federacije rečeno, da vlada priznava nujnost, da se povišajo odbitki na davke za odvisne delavce in odbitki za družinske člane od 1. januarja 1980. O teh odbitkih bo govor na današnji seji ministrskega sveta v okviru razprave o zakonu za finančno poslovanje za leto 1980. V istem poročilu pa sindikati poudarjajo, da še vedno vztrajajo pri zahtevi, da je treba te odbitke povečati tudi za tekoče leto. Gre dejansko za zahtevo, naj se tudi davki prilagodijo inflaciji, in naj ne bodo strogo sorazmerni z višino dohodkov, ne glede na dejstvo, v kolikšni meri se dohodki višajo zaradi narašča n ja cen. Kajti, v sedanjem^ stanju morajo odvisni delavci plačati vi šoke davke tudi za tiste poviške plače, ki jih preiemajo izključno zaradi inflacije. To pa je skrajno nepošteno, še predvsem zato, ker orizadene prav tiste kategorije državljanov, ki imajo, kot ie splošno znano, sorazmerno n:zke dohodke.
V zvezi a tem vprašanjem sindi-
kati tudi izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi vladnimi pobudami V zvezi z nadzorstvom nad cenami, pobudami ki le pripomorejo k naraščanju inflacije. Sindikati tako nasprotujejo enostranskim odločitvam o raznih podražitvah, ki jih je sprejela vlada in poudarjajo nujnost, da ostane kupna moč plače odvisnih delavcev nespremenjena. Na sestanku je prišlo tudi do različnih gledišč na italijansko politiko, pač pa so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh ponovno proučili stanje v nekaterih poldr-žavnih podjetjih. Sindikati in vlada se bodo ponovno sestali 9. oktobra, ko bo na dnevnem redu razprava o energiji, o davkih, o cenah javnih storitev, o ljudskih gradnjah in o izgonih iz stanovanj. Teden dni kasneje, 16. in 17. oktobra, pa se bo sestalo enotno vodstvo CGIL - CISL - UIL, da preuči izid teh srečanj in odloča o morebitnih akcijah, ki bi jih lahko izvedli v drugi polovici oktobra, (bbr)
Janez Pavel II. danes na Irskem
DUBLIN — Irska prestolnica pričakuje danes, slavnostno okrašena, kot se za tak zgodovinski obisk spodobi, papeža Janeza Pavla II. Papež, ki bo na Irskem preživel dva in pol dni, bo tja prispel z letalom irske letalske družue.
Med svojim obiskom bo Janez Pavel II. daroval številne maše na prostem, katerim bo prisostvovala velika množica, sestal se bo s predsednikom republike, predstavniki diplomatskega zbora in z irskimi škofi.
v njihovem odporu proti stalni a-gresiji rasističnih režimov v Preto-riji in Salisburyju.
Naslednja kriza je na Bližnjem vzhodu, je opozoril Vrhovec in poudaril, da je načelno stališče Jugoslavije, da nobene agresije, niti o-kupacije, ni mogoče sprejeti. Zato Jugoslavija stalno phteva, da svetovna skupnost in 'svetovna organizacija sprejmeta odločne ukrepe za odpravo izraelske agresije in njenih hudih posledic. Zavedati se je treba odgovornosti ne samo do ljudstev, ki so neposredna žrtev, ampak tudi do človeštva, katerega bistveni interesi so z nadaljevanjem te agresije ogroženi. «Ponovim lahko naša znana stališča: Izrael se mora umakniti z vseh okupiranih ozemelj, ki jih je zasedel v vojni leta 1967; palestinskemu ljudstvu moramo priznati zakonite pravice do samoodločbe, vrnitve v domovino, neodvisnosti in lastne države, kar vključuje tudi priznanje in sprejetje palestinskega ljudstva: samo trajna, pravična in celovita rešitev lahko zagotovi mir in varnost vsem državam tega območja, vključno Izraelu, kot tudi nedotakljivosti njihovih meja,* je dejal Vrhovec in nadaljeval:
«Izkušnje nas učijo, da ločene poti in sporazumi ne vodijo k temu cilju. Nasprotno. Izrael jih uporablja za popolno zanikanje pravic palestinskega ljudstva, za nova agresivna dejanja proti sosednjim arabskih državam ter za odvzemanje a-rabske zemlje. Skrajni čas je, da potek dogodkov usmerimo v drugo smer. Mislimo, da je to mogoče, če bomo pokazali več odločnosti in političnega realizma v obravnavanju te krize. Obstojijo tudi pozitivna znamenja, predvsem tista, ki o-pozarjajo na pripravljenost vedno večjega števila evropskih držav, da priznajo narodnostne pravice palestinskega ljudstva ter sprejmejo PLO kot zakonitega in enakopravnega pogajalca, če bi te nove elemente dodali obstoječim resolucijam in odločitvam svetovne organizacije, sem prepričan, da bi s tem odprli vrata iz slepe ulice.*
«Z nekaj besedami bi se dotaknil še krize v Jugovzhodni Aziji, kjer je žal prišlo do vojaških posredovanj, ki so celotno območje spremenila v novo žarišče nestabilnosti,* je rekel Vrhovec. »Zelo nevarno bi bilo, če bi sprejeli tezo o dobrih in slabih, upravičenih in ne-
upravičenih tujih vojaških posredovanjih. V tem primeru bi šlo za nevarnost ne samo za pravičnost, ampak tudi za temelje, na katerih sloni stabilnost mednarodnih odnosov. Prepričani smo, da je popolnoma suverenost narodov vrhunski zakon mednarodnih odnosov. Nihče nima pravice, da bi ga kakorkoli in pod kakršnim koli izgovorom kršil,* je opozoril zvezni' sekretar SFRJ za zunanje zadeve.
Ob koncu je Vrhovec spregovoril še o pomenu organizacije ZN pri odstranjevanju kriznih žarišč, krepitvi miru, varnosti, sodelovanju in demokratizacije mednarodnega živ-
narodnostmh skupnosti iz Furlanije -Julijske krajine, Koroške, Slovenije, Hrvaške in Železne Županije (Madžarska). Na tem srečanju, ki se bo končalo danes, predstavniki narodnih manjšin izmenjuj o izkušnje, se obveščajo o svojem položaju in problemih, beseda teče pa tudi o možnosti tesnejše povezave in morebitnih skupnih nastopov.
Letošnje je že četrto srečanje narodnostnih skupnosti iz sosednih dežel. Kot rečeno se ga je udeležilo kar osem manjšinskih organizacij in sicer delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko, ki jo vodi predsednik Mario Bonita, delegacija SK GZ. ki jo vodi predsednik Boris Race, delegacija SSk, ki jo vodi deželni sekretar dr. Drago Štoka, delegacija ZSO, ki jo vodi predsednik dr. Franci Zwitter, delegacija NS KS, ki jo vodi tajnik Filip Warasch, delegacija sveta madžarske narodnosti v Sloveniji, ki jo vodi Ferenc Hajoš, delegacija sveta madžarske narodnosti v Hrvaški, ki jo vodi I-rena Kovač in predstavništvo Slovencev in Hrvatov Železne Županije, ki ga vodi Ištvan Madlo. Srečanja pa so se udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije in Hrvaške. Srečanje, ki se je začelo včeraj dopoldne v veliki dvorani šol z italijanskim jezikom z uvodnimi referati na temo »Aktualna problematika narodnostnih skupnosti* se bo nadaljevalo danes z razpravo, s srečanjem s predstavniki Republiške konference SZDL Slovenije in s srečanjem s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti na sedežu skupnosti Italijanov v Izoli.
Tako v uvodnih referatih kot v razpravi, ki se je razvila popoldne, je bila obravnavana najbolj žgoča in živa problematika narodnostnih skupnosti. Nemogoče je strniti v en sam članek vse. kar je bilo tu izrečenega in povedanega, poudariti pa je (vendarle treba, da v Kopru ta problematika ni naletela na gluha ušesa in glas manjšin ni bil glas vpijočega v puščavi. Do izraza je prišlo tako veliko zanimanje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij kot tudi številnih časnikarjev, kiso pozorno sledili izvajanjem in z mnogimi vprašanji pokazali zanimanje sredstev javnega obveščanja tudi večinskih narodov, za to problematiko. Prav tako pa je kričeče
ljenja. Poudaril je, da se je treba tudi v prihodnosti upirati težnjam, da bi obšli bistvo problemov. Zvez-! prišel do izraza različen položaj ni sekretar SFRJ je rekel, da Ju- j manjšin, če naj potegnemo vsaj goslavija ne želi, da bi OZN posta- shematično črto ločnico so bile na
la kraj propagandnih spopadov. Nujno je, da OZN izpolnjena s skupno željo in pripravljenostjo za zaupanje in reševanje problemov. »K taki vlogi je svetovni organizaciji veliko prispevalo gibanje neuvrščenih,* je še dejal Vrhovec, (dd)
eni strani narodnosti, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški in katerim so ustavno zajamčene vse pravice, lahko trdimo, da so jugoslovanska in republiške ustave zgledne glede zaščite manjšin v evropskem in v svetovnem merilu in narodnostni-
ma skupnostima kot so koroški Slovenci in Slovenci v Italiji, ki se morajo ponekod boriti tudi za svoje najosnovnejše narodne pravice. Problem zase so manjšine v Železni Županiji, kjer najbrž res ni vse tako, kot bi moralo biti, vendar pa se stvari premikajo v pozitivnem smislu. Kljub različnim pogojem in različnim družbenim ureditvam držav, v katerih živijo, pa so manjšine znale naiti skupen jezik in so znale postaviti nekaj mejnikov pri obravnavanju te problematike. Poleg že v uvodu navedenih misli predvsem to — kot je poudaril v imenu obalne SZDL Dušan Fortič — da vprašanje manjšine, njenega življenja in razvoja, ni zgolj njeno vprašanje, pač pa je zlasti vprašanje večinskega naroda, ki mora vsaki narodnostni skupnosti zajamčiti take pogoje, da se lahko uveljavlja
kot enakopravni subjekt. Lahko bi celo rekli, da je ravnanje z manjšino eno od meril, s katerim lahko merimo stopnjo demokratičnosti in humanosti neke družbe. Obenem je bil v izvajanju vseh naglasen pomen dejanske, stvarne in vsestranske dvojezičnosti kot dejavnika, ki lahko bistveno pripomore k ustvarjanju ustrezne klime razumevanja in spoznavanja med narodnostno skupnostjo in večinskim narodom.
Srečanje, ki se je začelo s podajanjem uvodnih referatov, se je nadaljevalo s kosilom, ki ga je na čast gostom priredil predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram, z razpravo in tiskovno konferenco, zvečer pa je bil v koor-skem gledališču kulturni program s sodelovanjem zborov italijanskih skupnosti.
VOJMIR TAVČAR
SZ POROČILA PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA
Zaostruje se kampanja proti našim pravicam
Predsednik Slovenske kulturno -1 sedstvu vlade, ki je zadolžena, da gospodarske zveze Boris Race je razpravlja, kakšne pravice naj v svojem poročilu na srečanju na-1 Slovenci uživamo in da vlada na
rodnostnih skupnosti v Kopru uvodu dejal, da se rtezko pričakovana uzakonitev pravic slovenske manjšine v Italiji tudi v preteklem letu ni uresničila. Od sklenitve osimskih sporazunicv, ki vsebujejo točne obveznosti italijanske države do naše skupnosti so pote kta že štiri leta, toda smo še ved no u-.fazi priprav. Če nimamo še globalnega zaščitnega zakona, pomeni. da smo še bolj daleč od uresničevanja pravic naše skupnosti. ki bi jih zakon vseboval V bistvu se torej v primerjavi s stanjem ob lanskem našem srečanju nič ni spremenilo glede uživanja pravic.
Toda ni samo ta zamuda sama na sebi zaskrbljujoča. Še bolj nas skrbi — je poudaril Race — kampoma proti zahtevam naše skupnosti, ki se je pred meseci razbohotila v Trstu m v Benečiji, ki je stalno prisotna v protisloven skem tisku, zato da v primernem trenutku ponovno zaživi.
Protiosimske in nacionalistične sile so dvignile svoj glas oroti pravicam naše skupnosti v času. ko je posebna komisija pri pred
■iiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMttiiiiiittiiiiiiiiiiiiimiiiuiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kmetijski izvedenci iz SFRJ na Tržaškem
Včeraj je dopotovalo na dvodnevni obisk v deželo Furlanijo - Julijsko krajino odposlanstvo predstavnikov najvišjih kmetijskih in zadružnih organizmov iz Jugoslavije, o čemer poročamo na tržaški strani. Na sliki vidimo predsednika SKGZ Raceta, ko izreka gostom dobrodošlico
Konec 66-letne nadvlade ZDA v Panami
PANAMA — Prvi oktober bo »zgodovinski dan* ne samo za Panamo temveč za vse demokratične in napredne sile Latinske Amerike. Končalo se bo namreč 66-letno gospodstvu Združenih držav Amerike nad Panamskim prekopom in ozemljem, ki ga obdaja (približno 1.360 kvadratnih kilometrov). Pa nama bo za sedaj pridobila suverenost le nad ozemljem, saj bo prekop do leta 2000 upravljala skupno z Američani.
Tega se zavedajo predvsem države tako imenovanega andskega pakta, ki z zadovoljstvom ocenjujejo dosežen uspeh, ki predstavlja rušenje gospodarskih in političnih spon z ZDA. Obenem pa predstavlja pozitiven precedens. da se u-
resničijo novi odnosi modernizacije in demokratizacije anahronističnih medameriških gospodarskih in drugih odnosov, v katerih imajo ZDA še vedno privilegiran položaj.
V	Washingtonu so se že sprijaznili z novonastalim položajem, saj imajo dovolj jamstev, da bo vsaj za prihodnjih dvajset let strateško Panamski prekop še vedno v njihovih rokah kliub temu, da so zgubili suverenost. Sporazum namreč predvideva, da ZDA ohranijo svoja letalska in pomorska oporišča na območju prekopa do leta 1998 in da lahko vojaško posežejo, če bi bil v nevarnosti obstoj samega prekopa.
V	ponedeljek bodo slavnosti v Panami prisostvovala tudi ameriški
podpredsednik Walter Mondale in državni tajnik Cyrus Vanče. Komentator panamskega radia An-dres Vega je že napovedal da bo v ponedeljek splezal na mangovec in utrgal sadež, kot otroka ga je namreč nekoč ameriška policija a-retirala, ker je trgal te tropske sadeže na »njihovem* ozemlju. Ta barviti primer dovolj zgovorno pove, kako je panamsko prebivalstvo gledalo na tujek, ki je počez pre-rezoval njihovo državo na dva dela, kjer so v razkošnih vilah ob klimatskih napravah živeli in gospodovali tujci, kjer je bila njihova beseda sveta, kjer se je moral domačin pokoravati njemu tujim' običajem, če ni hotel imeti sitnosti z ameriško policijo.
Prvi oktober bo torej «pričetek konca napake in zgodovinske krivice* zatrjujejo v glavnih mestih držav andskega pakta. Panama je izgubila suverenost nad ozemljem in pristala na gradnjo prekopa le 15 dni po proglasitvi samostojnosti novembra 1903. leta. Vsa ta dolga leta je mala srednjeameriška država bila praktično pod vojaškim nadzorstvom ZDA; danes se tega postopoma rešuje. S spremembami v Nikaragui, z vedno večjim vplivom andskega pakta postaja Latinska Amerika vedno bolj samostojen činitelj, s katerim mora severni sosed voditi nove in nove račune, na območju, ki ga je do nedavnega smatral za svojo osebno last. (voc)
podlagi v komisiji izdelanin predlogov ukrepa. Kampanja vroiislo-venskih sil je bila sprožena z namenom, da vpliva na delo komisije in da izvaja grob pritisk na tiste volitične sile, ki so se angažirale v boju za našo zaščito in ne sile. ki so izražale pripravljenost prispevati k rešitvi naših vprašanj. Cilj teh napadov je bil tudi, da s potvorjeno razlago vsebine zakonskih osnutkov vneso zmedo v italijanski del prebivalstva, češ da bi z uveljavitvijo naših zahtev bil prizadet in neenakopraven.*
Boris Race je nato udeležence srečanja narodnostnih skupnosti sosednih dežel seznami z nekaterimi konkretnimi primeri te protislovenske gonje pri čemer se je še posebno zadržal pri brezpravnosti beneških Slovencev in pa pri nevzdržnem stališču, ki je eprišlo na površje v strokovnih krogih in ki zagovarja tezo, da je obsea narodnostnih pravic odvisen od številčne in relativne moči manjšine. Ponovno je torej zaživelo nedemokratično načelo, da naj po številu močne manjšine ali mihovi deii na raznih območjih narodnostno mešanega ozemlja, uživajo večje pravice, šibkeiše pa manjše.*
Race je potem udeležence srečanja seznanil s sklepi, ki jih je o takem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji sprejela SKGZ kot osrednja organizacija;
—	zaostriti boj za tak zaščitni zakon, ki bo zagotovil vsaj minimalne narodnostne pravice slovenske narodnostne skupnosti, kot jih predvideva Dokument, ki je bil sprejet na zadnjem občnem zboru SKGZ 8. aprila letos;
—	vplivati na stranke in druge organizacije, ki so doslej zagovarjale realno globalno zakonsko zaščito, da bodo ostale dosledne svojim dosedanjim stališčem;
—	utrjevati in poglabljati enotnost pogledov na vse temeljne narodnostne pravice in tako zagotavljati enotnost v zahtevah vseh Slovencev in strank ter organizacij, v katere so vključeni;
—	vzdrževali in poglabljati povezanost z vsemi tistimi komponentami italijanske družbe, kj nimajo apriorisličnega in nacionalističnega nasprotovanja kakršnim koli pravicam slovenske manjšine, jih prepričati, da so pravice narodnih manjšin neločljiv sestavni del demokratičnih pravic, da je dobro sožitje na narodnostno mešanem ozemlju zagotovljeno le v primeru, da' narodna manjšina u-živa vse narodnostne praince ter da le taka manjšina najbolj učinkovito utrjuje dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo.
Poleg tega smo tudi sklenili, da moramo okrepiti dejavnost naših organizacij in da moramo z borbenimi akcijami in novimi pobudami še bolj razgibati naše narod> nostno življenje.
BEJRUT — Predsednik izvršnega odbora PLO Jaser Arafat je včeraj negativno ocenil ameriški načrt, ki skuša spremeniti sedanjo prekinitev ognja v južnem Libanonu v stalno premirje. »Mi in tabor socialističnih držav — je dejal Arafat — se nahajamo na istem okopu proti zaroti, ki jo proti palestinskemu ljudstvu in Arabcem vodijo ZDA in viteza iz Čamp Davida. Usoda južnega Libanona .je v rokah borcev in je ne bo krojil novi Čamp David.*
PROMET PO AVTONOMNIH RAČUNIH
DVODNEVNI OBISK ODPOSLANSTVA STROKOVNJAKOV SFRJ V NAŠI DEŽELI	________________
Potrebno je okrepiti italijansko-jugoslovansko Do konca avgusta presegli sodelovanje na kmetijskem in zadružnem področju vrednost 45,5 milijarde lir
Delegacija pod vodstvom namestnika predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo Jovanoviča se je sesia s predstavništvom SKGZ ter si nato ogledala Kraški zadružni hlev
Kmetijstvo doživlja precejšnjo krizo. Pojav ni viden le v naši deželi in Italiji sploh, ampak tudi v širšem mednarodnem merilu. Postopno pešanje njegove gospodarske teže upravičeno zaskrblja strokovnjake in oblastvene dejavnike, ki so zadolženi za kmetijska vprašanja, od tod potreba po zadružnih oblikah delovanja in še posebej po mednarodnem sodelovanju na tem področju.
Ta potreba je tudi botrovala pobudi o dvodnevnem obisku množične jugoslovanske delegacije predstavnikov kmetijskih in zadružnih organizmov v naši deželi, ki se je začel včeraj zgodaj zjutraj. Odposlanstvo bi moral voditi predsednic Zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar, ki pa je bil zadržan na seji zvezne vlade, kjer je bil govor o cenah kmetijskih pridelkov. Delegaciji je tako stopil na čelo njegov namestnik Branko Jovanovič, v njej pa so: republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije Ivo Marenk, republiški sekretar v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo SR Srbije Slobodan Milivojevič, republiški sekretar za kmetijstvo, prehrambeno industrijo in gozdarstvo SR Hrvatske Strbašič, sekretar Pokrajinskega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo S' P Kosovo Dragoljub Vlajič, šef kabineta predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Prostran, sekretar Zadružne zveze SF RJ inž. Savo Jakšič, predsednik Zadružne zveze SR Slovenije Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Črne gore Drago Drobnjak, namestnik sekretarja Pokrajinskega sekretariata za kmetijstvo, prehrambno industrijo in gozdarstvo S'P Vojvodine Petar Ilič, namestnik sekretarja Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo SR Makedonije Nikola Petrovski, podpredsednik Komiteja za kmetijstvo Črne gore Svetozar Korijanič, pomočnik republiškega _ sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo SR BiH Edhem Gackič, podpredsednik Zadružne zveze SRS Makedonije Mitke Trendafilski, sekretar Zadružne zveze SAP Kosovo Hasan Beriša, svetovalec republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije Dušan Engelman ter svetnika v Kmetijskem inštitutu SR Slovenije Tončka Berlič in Raoul Jenčič.
Na mejnem prehbdu pri Fernetičih so goste pričakali poleg jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Štefana Cigoja predstavniki treh zadružnih organizacij v Furlaniji - Julijski krajini, tržaškega pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva, Kmečke zveze, pokrajinskega združenja rejcev Kmetijske zadruge in pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk.
Odposlanstvo se je brž nato v o-penski restavraciji Danev sestalo z zastopništvom Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki mu je načeloval predsednik Boris Race. Le ta je v dobrodošlici obrazložil položaj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu z navedbo njenih preblo-mov in zahtev po celoviti zaščiti ter poudaril potrebo po gospodarski okrepitvi manjšine, ki seveda ne more mimo pojačenja tudi kmetijskih dejavnosti: takšna okrepitev je bistvenega pomena za nadaljnji o’'stoj in razvoj Slovencev v Italiji.
Tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec je Racetova izvajanja dopolnil * ugotovitvijo, da je treba v teh obmejnih krajih gledati na kmetijstvo tudi kot na važno sredstvo o-hranjanja ozemeljske samostojnosti slovenske manjšine. Zaradi splošne krize, kot tudi spričo pomanjkanja potitične volje za reševanje tovrstnih problemov pri nas pa je v kmetijstvu nujno potrebna zadružna o-blika dela; prav tako je nujno sodelovanje z ustreznimi organizacijami v matični domovini, ki ga bo treba še raztegniti tudi v smislu osimskih dogovorov.
Vodja gostujoče delegacije Jova novič je zagotovil podporo matične domovine slovenskemu zadružnemu gibanju v zamejstvu in sploh Slovencem v naši deželi v njihovem boju za narodnostne pravice.
Sledil je ogled zadružnegr Kraš kega hleva v Praprotu, pred ka terim je uglednim gostom izrekel dobrodošlico župan devinsko na-brežinske občine posl. Albin Škerk. Spregovorili so tudi Poletto v za stopstvu vseh treh zadružnih orga nizacij v naši deželi, tajnik tržaške Kmetijske zadruge Markovič v imenu njenega predsednika Kodriča in predsednik tržaških Delavskih zadrug Parma, ki je podčrtal glo bok pomen takšnih obiskov v per spektivi še nadaljnje utrditve tako odnosov na gospodarskem in pose bej na kmetijskem področju kot splošno prijateljskih odnosov med Furlanijo - Julijsko krajino ter Slovenijo in Hrvatsko, oziroma Italijo in Jugoslavijo.
Goste sta nadalje pozdravila svetovalec devinsko - nabrežinske občine Srečko Colja v imenu predsednika Kraške gorske skupnosti in načelnik tržaškega pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Zor zut v imenu deželne uprave. Na ogled hleva je navzoče povabil taj nik zadruge Simon Kralj.
Nazadnje je jugoslovanski delega ciji priredila sprejem v restavraciji Suban pri Trnovci tržaška pokra jinska uprava, v katerem imenu je najprej spregovoril njen predsednik Ghersi. Naglasil je, da se v sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in sosedno državo vse bolj vključujejo tudi tukajšnje krajevne ustanove ter izrazil potrebo, da se tovrstni stiki šc poglobijo in izpo polnijo. Zatem pa je pokrajinski od
bornik za kmetijstvo Volk po ugotovitvi, da je pokrajina vselej imela le omejene pristojnosti (in finančna sredstva) za uspešno delovanje na kmetijskem področju, poudaril, da so se zadnja leta z novo upravo vendar pričele množiti koristne pobude, od pokrajinske vinske razstave do neposredne strokovne pomoči vinogradnikom in kmetovalcem sploh, od štipendiranja zadružnih kadrov do napovedane konference o kmetijstvu, predvidene pozimi. Jovanovič je v odgovoru pokrajinskima zastopnikoma soglašal z nujo po razširitvi medsebojnih odnosov ter gostitelje povabil na obisk v Jugoslavijo.
Gostje so se nato odpravili na ogled rastlinjaka v Rauscedu ter zadružnih hlevov v Ogleju in Ter-zu. Zvečer so se v Villi Chiozza sestali s predstavniki deželne u-stanove za razvoj kmetijstva (ER SA), pristojno deželno komisijo in zastopniki furlanskih zadružnih organizacij. (dg)


\ - **
Po zakuski pri Trnovci (od leve proti desni): podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Martone, predsednik pokrajine Ghersi, jugoslovanski generalni konzul Cigoj in vodja gostujoče delegacije Jovanovič
ZARADI NESPREJEMLJIVEGA ODLAŠANJA CECOVINIJEVEGA ODBORA
Sindikalni predstavniki občinskega osebja so zasedli sejno dvorano občinskega sveta
Župan je zagotovil, da se bodo pogajanja s sindikalnimi predstavniki začela danes opoldne
Da bi javnost opozorili na svoj dejanski položaj in da bi občinsko upravo privedli do spoštovanja njenih dolžnosti so se vodstveni odbo ri posameznih kategorij občinskih uslužbencev CGIL - CISL - UIL o-dločili, da s svojimi zahtevami neposredno seznanijo občinski svet. Zato so se pred sinočnjo sejo zbrali v občinski sejni dvorani. Za ta korak so se odločili tudi zaradi disciplinskega postopka, ki ga je me-lonarska uprava sprožila proti 38 šoferjem, ki so se z občinskimi tovornjaki udeležili zadnje demonstracije na Trgu Unita: disciplinski postopek so sprožili pod obtožbo «nepravilnega uporabljanja javnega denarja*.
Pred začetkom včerajšnje seje občinskega sveta je tako župan Ceco-vini z odborniki Gambassinijem,"Seri jem in Bassanijem sprejel pokrajinske tajnike sindikalne federacije CGIL Gialuza,- -CISL Degrassija in UIL Fabriccija ter tri predstavnike sindikatov občinskega osebja. Ne gre pri tem prezreti, da Ceco-vini sprva sploh ni hotel sprejeti predstavnikov c’>činskega osebja, kar je tudi zgovoren pokazatelj odnosa sedanje občinske uprave do lastnih uslužbencev. Prav tako ne gre prezreti zadržanja nekaterih redarjev pred samo občinsko palačo. Dobili so namreč izrecen ukaz, da brez dovoljenja nikomur ne dovolijo vstopa, niti tajnikom pokrajinske federacije, ki so čakali pred vrati in katere je pozneje sam Ce-covini sprejel. Ko je pozneje neki odbornik vsem trem dal potrebne izkaznice (vsaka skupina v občinskem svetu jih ima na razpolago določeno število), je prvi stopil tajnik CISL Degrassi. Za njim je hotel vstopiti tajnik CGIL Gialuz, katerega pa so mestni redarji brez vsakega razloga in s silo hoteli zadržati, tako da je prišlo celo do prerivanja kar so sindikalisti najostreje obsodili.
Na sestanku s Cecovinijem so sindikalni predstavniki takoj poudarili, da nimajo nobenega namena zavlačevati delo občinskega sveta, vendar mora občinska uprava pokazati dobro voljo tako kar zadeva izvajanje delovne pogodbe, kakor tudi disciplinski postopek proti 38 šoferjem. Poleg tega sta bili vloženi
tudi dve sodni prijavi proti sindikalistoma, ki sta na dan stavke stražila vhodna vrata v občinski palači. Župan je dejal, da njega', a uprava ne bo nadaljevala disciplinskega postopka, ne more pa ustaviti obeh sodnih postopkov. Zagotovil je nadalje, da je pripravljena na pogajanja v zvezi z izvajanjem delovne pogodbe. Ta pogajanja, katerih se bodo udeležili tako župan kot zainteresirani odborniki, naj bi se začela že danes ob 12.30. Po teh zagotovilih in obljubah so delavci zapustili dvorano. Srečali se bodo ponovno jutri popoldne, da ocenijo izid sestanka z občinsko upravo.
Pred začetkom seje občinskega sveta je Cecovini omenil srečanje s sindikalisti in potrdil, da se bo z njimi ponovno sestal danes. Dejal je i tudi,. ,da zadeve ne gre dramatizirati, pristavil pa je tudi, da občina ne bo sprejela nobenega izsiljevanja. Zakaj fihj bi Me zahteve po izpolnjevanju danih obljub in dolžnosti izsiljevanje, bo verjev
no najbolje vedel sam Cecovini.
Na seji občinskega sveta ni tako župan kot odbornik za osebje nista odgovorila na vprašanje, ki so ga nanju naslovili svetovalci Cecilia As^anti, Fausto Monfalcon in Ugo Poli v zvezi z izredno perečim vprašanjem občinskih uslužbencev. Svetovalci v svojem vprašanju med drugim naglašajo, da je ob zadnjih dogodkih občinska uprava pokazala da nima ne volje in niti ni sposobna. da bi reševala probleme lastnih uslužbencev, in sprašujejo, kaj župan in odbornik za osebje nameravata narediti. Stavka, za katero so se odločili občinski uslužbenci, pa medtem povzroča precejšnje težave prebivalstvu in nekateri skušajo te nevšečnosti izkoristiti in vso krivdo zvrniti na stavkajoče. Tudi nekatera, sredstva javnega obveščanja si ne preveč pomišljajo in skušajo postaviti zlasti v slabo luč smetarje, kateri naj bi bili edini krivci za kupe smeti, ki se nabirajo po mestu.
Od tega je na blagovno izmenjavo na Tržaškem odpadlo 35 milijard - V ospredju predvsem uvoz živine in mesa
Tudi podatki za pretekli avgust potrjujejo, da se blagovna menjava med Trstom in Gorico na eni ter sosednimi obmejnimi območji SR Slovenije in SR Hrvatske na drugi strani, po ustreznih avtonomnih računih v zadnjih mesecih stalno veča. Po tržaškem računu je na primer blagovna menjava (vplačila in izplačila) v samem avgustu dosegla vrednost 5 milijard 434 milijonov Mr, medtem ko je znašala avgusta lani 2 milijardi 850 milijonov, avgusta 1977 pa 2 milijardi 67 milijonov lir.
Blagovna menjava po tržaškem avtonomnem računu je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla skupno 35 milijard 281 milijonov lir ter je bila več kot dvakrat večja od menjave v ustreznem razdobju lani, ko je vrednost izmenjave blaga znašala 14 milijard 689 milijonov lir, in znatno nad vrednostjo, doseženo v letu 1977 (21 milijard 552 miUjonov lir). Promet po goriškem računu pa je v istem časovnem razdobju letos dosegel 10 miMjard 307 milijonov lir, medtem ko je znašal lani 5 milijard 97 mi-Mjonov Ur. Če upoštevamo skupaj promet po obeh računih, dobimo naslednjo sliko (v milijonih lir): JANUAR - AVGUST
1978	1979
Tržaški račun 14.689	35.281
Goriški račun	5.097	10.307
19.786	45.588
Kar zadeva razvoj prometa v smeri iz Trsta oziroma Gorice na sosedna obmejna območja (izvoz) in v nasprotni smeri (uvoz) pa dajejo podatki za letošnje leto naslednjo sliko (v milijonih lir): JANUAR - AVGUST 1979 Izvoz v Jugoslavijo
s Tržaškega	18.253
z Goriškega	5.752
Uvoz iz Jugoslavije na Tržaško na Goriško
Skupaj izvoz in uvoz
24.005
17.028
4.555
21.583
45.588
Po tržaškem avtonomnem računu smo iz Jugoslavije v omenjenem razdobju uvozili predvsem živino in meso (za 10.366 milijonov lir), žagan in rezan les, metalne izdelke in polizdelke ter tekstil in predivo, v Jugoslavijo pa smo dobavili zlasti stroje in električne naprave, umetne smole in plastične mase, optič-
v	1
ne in kinematografske aparate ter l kovine in izdelke. Podobna je bila struktura prometa tudi kar zadeva j blagovno menjavo med Gorico in sosednimi jugoslovanskimi območji.
Spet uši na tržaških osnovnih šolah
Na tržaških osnovnih šolah in v otroških vrtcih so se letos spet pojavile uši in zdi se, da je letos pojav bolj množičen kot lani. Zdravstvene oblasti so že začele s pregledi po posameznih šolah, vendar podatkov še ni. Vsekakor so na neki predmestni osnovni šoli po pregledu ugotovib, da ima kar deset o-trok uši. Šolske in zdravstvene o-blasti prosijo starše, naj svoje otroke vsako jutro pregledajo in obenem poskrbijo, da bodo imeli stalno čiste lase. Le tako bodo s skupnimi močmi preprečiU, da bi se pojav širil.
LEGALNA URA JE LETOS TRAJALA TOČNO ŠTIRI MESECE
Župan potrdil predpise glede zimskega ogrevanja
V torek smo priobčili daljši sestavek o tem, kako se bomo v smislu vladnih ukrepov glede varčevanja z energijo lahko greli prihodnjo zimo. Navedli smo tudi ustrezne predpise za tržaško občino. Te predpise je sedaj formalno potrdil tudi župan: tržaška občina sodi v kU-matsko področje D; ogrevalne naprave bomo smeli uporabljati samo med 1. nevembrom letos in 15. aprilom prihodnjega leta; stanovanja bomo lahko ogrevali največ 12 ur dnevno, in to med 5. ter 23. uro — ker ta čas zajema 18 ur, bomo smeli 12 ur segrevanja razdeUti po potrebi na dva obroka.
POVRA TEK K SONČNI URI
Danes ponoči bo treba premakniti kazalce za eno uro nazaj - Novi vozni red vlakov in novi urniki trgovin
Legalna ura, ki je stopila v veljavo v noči od 29. na 30. maj, bo nocoj prenehala veljati. Od jutri dalje bomo imeU spet sončno uro.
Premik kazalcev na naši uri je v veljavi že štirinajst let. Odtlej je bilo o tem vladnem ukrepu napisanega in izrečenega že mnogo, bodisi v korist, bodisi proti. Če pa odgovorni vztrajajo na tem, da se poletna uro iz leta v leto ponavlja, je razumljivo, da imajo državne blagajne od tega veliko in pomembno korist. Govori se celo, a jasnih in točnih določil še ni, da se bo s prihodnjim letom obdobje legalne ure še podaljšalo.
Znano je, da imajo nekatere države na Vzhodu vse leto kazalce pomaknjene za uro naprej.
Obdobje legalne časovne meritve v ItaUji je letos trajalo točno štiri mesece: od 30. maja do 30. septembra. S spremembo ure sovpadejo tudi spremembe voznih redov vlakov in letal. Od jutri dalje stopijo v veljavo spet zimski urniki. Novi vozni red vlakov objavljamo na zadnji strani.
Urnik trgovin in prodajaln pa bo z novo sončno uro stopil v veljavo šele v ponedeljek zjutraj in bo naslednji:
Živilske trgovine, drogerije in cvetličarne: 8.00 — 13.00; 16.30 — 19 00.
Pekarne in mlekarne: 7.40—13.00;
17.00	- 19.00.
Mesnice in prodajalne sadja: urnik ostane nespremenjen ob delavnikih, medtem ko bo ob sobotah in predprazničnih dneh naslednji: 7.40 - 13.00; 16.30 - 19.00.
Ribarne: 8.00 — 14.00.
Slaščičarne, prodajalne pečenk in drugih jedi: 8.00 — 20.00.
Trgovine z raznim blagom: 8.30 — 12.30; 15.30 - 19.3J.
Trgovine s stroji, orodjen., itd.:
8.30	- 12.30; 15.00 - 19.00.
Knjigarne in prodajalne šolskih
potrebščin: 8.30 - 12.30; 15.30 -
19.30	(poljubni urnik: 8.00 — 13.00;
16.00	- 19.00).
Bralce opozarjamo, naj ob prehodu od sobote (torej danes) na nedeljo pomaknejo kazalce na uri za eno uro nazaj. Namesto polnoči bo torej zopet ura enajst. Tako bomo pridobili uro počitka, ki nam jo je odščipn’1 prehod na legalno uro.
Zimska ura bo v veljavi do spo mladi prihodnjega leta. Takrat pa se nam obetajo korenite spremembe v merjenju časa.
Sindikalni predstavniki tržaških občinskih uslužbencev so sinoči zasedli mesta občinskih svetovalcev ................................................................................................
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Za ulico v Rovtah vsiljeni imeni «Lanaro» in «Cogiic.ns»
Lokar (SSk) in Monfalcon (KPI) obsodila to-ponomastično politiko občinskega odbora
Na sinočnji seji, ki se je začela s precejšnjo zamudo zaradi zasedbe dvorane (o tem poročamo na drugem mestu), je občinski svet obravnaval vrsto upravnih zadev, pred vsem sklepov, kj jih je predložil v odobritev odbor.
V začetku seje ;e župan Cecovini obsodil nedavne atentate v Turinu. Palermu in Padovi ■ ter izrazil prepričanje, da bodo pristojni državni organi in sile javne varnosti po srečanju z ministrom Rognonijem u-spešneje zagotovili varnost in civil no sožitje, za katera se bo tudi tržaško prebivalstvo odločno borilo tudi v prihodnje.
Kai zadeva protestno gibanje ob činskih uslužbencev, je župan spo ročil, da so bile vložene nekatere interpelacije, o katerih bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji-Prav tako je bil odloženo vprašanje zaposlitve mladih na Tržaškem v smislu zakona štev. 385, in sicer zaradi odsotnosti pristojnega odbor nika.
Med sklepi občinskega odbora, o katerih je sinoči razpravljala skupščina, naj posebej omenimo sklep o poimenovanju neke ulice v Rovtah, ki jo bodo razdeliU v dva dela, po karnijski gori Coglians in po tu-
kajšnjem Volniku (Monte Lanaro). V razpravo je najprej posegel svetovalec SSk Lokar, ki je dejal, da njegova politična skupina odločno nasprotuje toponomastični politiki sedanjega občinskega odbora. Če naj bo Trst res most med naroda in primer omikanega sožitja, je dajal Lokar, je treba pri poimenovanju ulic in trgov upoštevati tud. pričakovanja slovenskegi dela prebivalstva. Za Rovte so konkretno na razpolago razna slovenska ledinska imena, taka da ni treba iskati imen po raznih karnijskih gorah, če pa se odločimo za poimenovanje po nekem hribu na Tržaškem, bi moralo poleg «Lanara» stati tudi slovensko ime «Volnik». Podobno gledišče je zavzel tudi komunist Monfalcon. ki je še posebej poudaril, da je občin ska toponomastična komisija po 10 letih dela in po raznih sestankih z okoliškim prebivalstvom poskrbela za poimenovanje po slovenskih zaslužnih osebnostih le tri ulice, in še te v okolici. Sklep občinskega odbora o poimenovanju omenjene ulice v Rovtah po «Monte Coglians* in »Monte Lanaro* je pri glasovanju prodrl, saj je večina preglasila odklonilne glasove, ki so jih oddali svetovalci KPI, PSI, SSk in PR.
Devinsko-nabrežinski občinski svet odobril pobratenje z občino Buje
Razširili bodo omrežje javne razsvetljave - Deljena mnenja glede zdravstvenih enot
Po daljšem poletnem presledku se je včeraj spet sestal devinsko-nabre žinski občinski svet. Župan škerk je takoj na začetku seje izrekel protest proti naraščanju teroristične dejavnosti v Italiji ter izrekel prizadetim svojo solidarnost.
Po pojasnilu svetovalcu SSk Breclju, da se bo umik otroških vrtcev s 1. oktobrom skrajšal za pol ure dnevno zato, da se nudi učnemu o-sebju možnost nekajurne priprave za razne upravne sestanke in za seznanjanje z novimi pedagoškimi metodami, je podžupan Caldi predstavil občinskim svetovalcem izvršilni načrt za razširitev omrežja javne razsvetljave v Devinu in Štjva-nu. Ukrep je bil potreben, ker se je na tistem področju pripetilo zaradi slabe razsvetljave že veliko smrtnih nesreč. Načrt, ki predvideva 35 novih drogov za razsvetljavo, za katere bo izdanih 37 milijonov lir, je občinski svet soglasno odobril.
Pozornost vseh političnih predstavnikov je pritegnila odobritev o-snutka protokola o bratskem sodelovanju in uradnega akta o pobratenju med občinama Devin - Nabrežina in Buje. O tej politično zelo pomembni pobudi je poročal župan Škerk, ki je poudaril, da sta sodelovanje in prijateljstvo, ki že
več let vežeta obe občini našU svoj idealni okvir prav v pobratenju. Obe občini imata mnogo skupnega, saj na obeh področjih živita skupaj večina in manjšina. V duhu osimskih sporazumov in dobrih ter miroljubnih sosedskih odnosov z Jugoslavijo, je župan povabil svetovalce, da soglasno odobrijo oba dokumenta, ki jih je nato prebral odbornik Depan-gher. Protokol, ki ga bosta svečano podpisali obe občini, verjetno 30. oktobra, temelji hotenju in priča kovanju delavcev in občanov po poglobitvi prijateljstva, razumevanja in medsebojnega spoštovanja, na skupni demokratični in antifašistični tradiciji in na obojestranskem prepričanju 0 nujnosti, da se ohranijo in zaščitijo tradicije in dosežki osvobodlnega boja in odporništva. Protokol tudi poudarja, da je med obema občinama mnogo skupnih značilnosti in da je treba obstoječe sodelovanje okrepiti na raznih družbenih področjih. V razpravo je ise-glo mnogo svetovalcev, ki so izrazili svoje zadovoljstvo, da bo končno prišlo do pobratenja. Občinski svet je tudi ta sklep sorejel soglasno, edino misovski svetovalec je že med razpravo zapustil dvorano.
Naslednja pomembna točka, o ka teri so se morali politični predstav niki devinsko-nabrežinske občine iz-
reči, je zadevala deželni predlog o teritorialni omejitvi okrožij krajevnih zdravstvenih enot. Deželni predlog predvideva za naše območje eno samo enoto, v mejah pokrajine same in ki bi jo torej x> vsej verjetnosti upravljal sedanji zdravstveni konzorcij. Občinska uprava, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti, ni predstavila svojega enotnega predloga, zato so se v teku živahne raz prave komunističnemu predlogu pridružila še dva: socialistični in de mokristjanski. Vse stranke pa so poudarile, da bi morali prebivalci devinsko-nabrežinske občine imeli pravico, da uporabljajo zdravstvene strukture na Tržiškem, kot je to že večletna praksa osemdesetih odstot kov ljudi, ki tam živi. Pri glasova nju so stranke v glavnem glasovale za svoj predlog, zapisnik z mnenji vseh strank in glasovalnim izidom pa bodo poslali deželnemu odboru Zaradi pozne ure so nato odborniki sklenili odložiti druge točke dnev nega reda na prihodnjo sejo.
• Danes bo krajevna sekcija Ev
ropskega federalističnega gibanja priredila okroglo mizo na temo: Ev ropski parlament po volitvah: De bato bodo vodili prof. Mario Ei naudi, župan Cecovini in predsednik Trgovinske zbornice Modiano.
Predavanje o konferenci neuvrščenih
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem je priredilo v sredo, 26. t.m., na sedežu v Ul. Petronio zanimivo srečanje, na katerem je zbranim govoril znani časnikar iz Kopra Rastko Bra-daškja o konferenci neuvrščenih držav v Havani. Predavatelj je prikazal razvoj in smisel tega gibanja, ki je zbralo že približno dve tretjini vsega človeštva ter je postalo kažipot miru med silami, ki so razdelile svet v dva nasprotujoča si tabora.
Poudaril je pomembno vlogo Ju goslavije in predsednika Tita v tej ogromni skupnosti ljudi v borbi za pravičnejšo ureditev v svetu, ki se vedno bolj potaplja v nevarne vode.
Tudi nekatere" nevidne "‘rigr®0 to političnega zakuUsja je Bradaškja prikazal prisotnim, ki so * -veliko pozornostjo sledili njegovi razlagi, ter ga ob koncu nagradili s hvaležnim priznanjem.
L. P.
Zaprti uradi
Ob praznovanju vaškega patro-na sv. Mihaela bodo danes v skladu z delovno pogodbo ves dan zaprti uradi občine Zgonik.
Vpis v tečaje «150 ur» možen samo še danes
Danes se zaključi vpisovanje v tečaje «150 ur» za dosego diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku.
—	Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra 1979 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta je obvezna diploma osnovne šole).
—	Tečaji so brezplačni.
—	Trajajo eno leto, to je od oktobra 1979 do 31. maja 1980.
—	Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
—	Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečajih.
Za vpis je treba izpolniti o-brazec in ga izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini, ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Filzi 8, še danes popoldne med 16. in 18. uro. Priložiti je treba tudi rojstni list.
Obrazci za vpis so na razpolago v omenjenih uradih, v tajništvih občin Dolina, Repcn-tabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in v Tržaški knjigarni.
Jutri v Podlonjerju «praznik mandrijerjev»
Jutri, v nedeljo, bo od 15. ure dalje v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju - Ulica Masaccio 24 — pričakovan slovenski «PRAZNIK MAN-DRIJERJEV*. Na njem bosta nastopila pevski zbor openskega Pr°' svetnega društva «TABOR* in ples; ni orkester «POMLAD». Sodelovali bosta narečna pesnica iz domačega kraja Marija Mijot in proučevali® krajevne zgodovine in ljudske k«' ture, tudi domačinka, Pavla Kola-rič.
Prostovoljni, nenajavljeni nastopi, so tudi zaželeni, kot tudi narodne noše.
Na sedežu ISDEE predavanje
o madžarski ekonomiji
V četrtek je na sedežu ISDEE (Inštitut za dokumentacijo in pr°| učevanje vzhodne Evrope) predaval znani madžarski ekonomist, prof-Bela Csikos - Nagy. Prof. Nagy> ki je državni tajnik ljudske republike Madžarske in predsednik madžarskega državnega urada za cene. je govoril o značilnostih nove madžarske ekonomske politike. Orisal je razvoj madžarske ekonomije v povojni socialistični družbi ter g* povezal s problemi mednarodnega ekonomskega razvoja. Poseben poudarek je posvetil problemu madžarske plačilne bilance, ter načrtom z* prihodnjo petletko. V tem okviru je poudaril nujnost, da se madžarski proizvodni sistem čimbolj prilagodi zahtevam mednarodnega tržišča.
Na predavanju, ki mu je sledila živahna debata, sta bila med drugimi gosti prisotna tudi predstavnik deželnega odbora Colli in občinski odbornik Gambassini.
V	četrtek v Dolini seja občinskega sveta
V	četrtek, 4. oktobra, ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet. Na dnevnem redu vrsta upravnih vprašanj, pa tudi odobritev dveh resolucij: o nujnih ukrepih na področju ladjedelstva in o uresničitvi Osimskih sporazumov.
9 Na sedežu časnikarskega krožka bo danes opoldne tiskovna konferenca, na kateri bo prof. Giam; paolo De Ferra predstavil letošnji repertoar Verdijevega gledališča.
Z mopedom v avtomobil
V jutranjih urah včerajšneg* dne je morala Izletna Sandra Qo-letta s Stare istrske ceste 122 na ortopedski oddelek glavne bolnic« zaradi poškodb in domnevnega zloma desne noge zaradi katerih bo morala ,,pstatj v bolnici 35 dni. Dekle. ki se je vozilo na mopedu P° Ul. Molini a. Vento. je trčilo z avtomobilom fiat 124, ki ga je upravljal 40-letni Roberto Stefani iz UL Tiepolo 7.
Zaradi pijanosti prijavljena sodišču
Leteči oddelek je včeraj prijavil sodnim oblastem 27-letno Pa-trizio Zarl in njenega 33-letnega soproga Silvana iz Drevoreda Čampi Elisi št. 32 zaradi pijanosti in žaUtve predstavnikov javnih oblasti. Dvojico so našli preteklo noc v nekem lokalu pri Sv. Justu, k' ga nista hotela zapustili, kljub pri* govarjanju lastnika. Silvano in P»-trizia Zarl nista prvikrat postavil® tovrstnih problemov policiji.
Pri trčenju z motorjem si je zlomil nogo
Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnic« 37-letnega učitelja Luciana Viar« iz Ul. Rossetti 29. ki je trčil * svojim motorjem Yamaha v ci; troen, ki ga je upravljal 56-let® Mario Saule iz Ul. del Pollaiuo® 1. Nesreča se je pripetila prav v višini križišča te uUce z Drevoredom Ippodromo. Viaro se bo moral zdraviti 35 dni zaradi domnevnega zloma desne noge in poškodb 113 za tilniku.
Hudo ranjen mladenič pri trčenju med avtom in tovornjakom
Včeraj zvečer se je približno 21. uri pripetila v Ul. Brigata Ca-šale huda prometne nesreča. 21-let" ni Daniele Ive iz Ul. Erta di S-Anna 3, je s fiatom 124 med prehitevanjem čelno trčil v tovornjak fiat 650, ki ga je upravljal Eligi® Preda iz Ul. Pindemonte 9.
V fiatu 124 sta poleg voznika bila tudi 19-letni brat Paolo in 18-le*" na Daniela Gomizel iz Ul. Pier del" la Francesca 2. Najhujše poškodb« je zadobil Daniele, ki si je prebil lobanjo ter ranil v levo koleno. Mladeniča so sprejeli v glavni bolnišnici na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Paolo se bo moral zaradi poškodb na glavi in številnih odrgnin po telesu zdraviti v bolnišnici 10 dni, Danieli pa so nudili le prvo pomoč.
Dne 27. septembra je nenadoma preminila naša draga
LOJZKA DUGOLIN vd. EMILI-MILIČ
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 15.30 iz hiše žalosti, Božje polje 36, v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo: hči Vanda ln sin Romano z družinama, sestra Mara ter drugi sorodniki
Trst, 29. septembra 1979 Pogrebno podjetje Zimolo
Gledališča
i ROSSETTi
j V sredo, 3. oktobra, bo Gino Bra-mieri nastopil v Rossettiju s svojo novo komedijo «Felici e contenti* *, i ki bo prvič uprizorjena v Italiji prav v našem mestu. Poleg Bramierija : nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi.
■ Glasbo je pripravil Berto Pisano,
; sceno in kostume Eugenio Gugliel-minetti. koreografijo Gino Landi, režiser pa je Pietro Garinei.
! Pri osrednji blagajni ter na de-lavsidh krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni* do 6. oktobra.
Kino
Ariston 13.30 - 15.30 - 17.30 - 19.45 -
22.00	«11 Prato». Isabella Rosselli-ni, Michele Placido. Barvni film.
Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 «Moonra-ker*. R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. Barvni film.
Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 16.00 «Attimo per attimo*. John Travolta. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «La luna*. Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eenice 16.00 «Rocky H.* Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 14.30—22.00 «Elvis, il re del rock*. Elvis Presley. Glasbeni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallu 16.30 «1 misteri delle Ber-mude*. Buur Ives, Connie Sellec-ca. Barvni film za vsakogar.
Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora». j Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Nel mirino del gia-j guaro». Barvni film za vsakogar.
I Capitol 16.30 «Attenti a quei due ...ancora insieme». R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Corleone». Giuliano Gemma, Claudia Cardi-nale. Barvni film za vsakogar.
»olta (Milje) 17.00 «Scontri stellari oltre la terza dimensione*. Barv-ni film za vsakogar.
Eumiere 16.00 «Pari e dispari*. B. Spencer, T. Hill. Zabavni barvni film.
NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA
4
V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
NAGRADNI NATEČAJ
za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni.
Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike.
Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete.
Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako «Natečaj za nagrado Albina Bubniča*, s podpisom in polnim naslovom.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz sSklada Albina Bubniča*:
Za študije univerzitetnih študentov:
Za spise dijakov:
1.
2.
1.
2.
3.
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
nagrada
500.000
300.000
200.000 100.000
50.000
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
Koncerti
V	gledališču Verdi bo prihodnji j četrtek ob 20.30 otvoritveni koncert j letošnjega šestega kulturnega srečanja Alpe - Adria, za katero je dala
j Pobudo dežela Furlanija - Julijska
■	krajina in na katerem bodo tokrat | obravnavali glasbeno vzgojo.
■	Orkester in z! or gledališča Verdi bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgia ter s sodelovanjem Pevcev Giovanne Casolle, Vilme Bodili, Antonia Savastana
De Bortolija izvajala Rossinijevo : ‘Stabat Mater». Isto dČldntM6 izdajali tudi na krajši turneji po naši deželi: v torek, 2. oktobra, v Palmanovi in v sredo, 3. oktobra, v Vidmu.
Za četrtkov koncert v Trstu so danes zjutraj začeli s prodajo vstop-I nic pri gledališki blagajni (telefon »1-948).
V	stolnici sv. Justa bo jutri ob 19. uri zadnji koncert v okviru «glas-
I lenega septembra*, na katerem se no predstavil komorni orkester gledališča «G. Verdi* pod vodstvom j Severina Zannerinija ter s solistom Ginom Falilonejem. Večer je v ce-j joti posvečen izvajanju Haendlovih ; 'n Mozartovih sklad. Vstop prost.
Izleti
S P D T prireja jutri, 30. septembra, avtobusni izlet v Karnijo Pa Monte Tinisa (2115 m). Izlet je Primeren za vse, planinci imajo 2 jh pol ure hoje do vrha medtem ko je za ostale predviden krajši 'klet okoli sedla Passo Pura. Odhod avtobusa ob 6. uri (sončna ura) na Trgu Ulpiano.
Združenje Union priredi v nedeljo, I '• oktobra izlet na Gardsko jezero -~~ Sirmione — ali na Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. j valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od : Jd-30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Db četrtkih od 17. do 19.30 in so-: dotah od 10.30 do 12. ure.
ŠZ GAJA priredi
ob priliki športnega tedna
PLES
v GROPADI danes, 29. in jutri, 30. t.m.
Igrata ansambla
TA IMS in GALEBI
Po enoletni prekinitvi zaradi del na mejnem prehodu Fernetiči, ponovno odpira svoje poslovne prostore
Bar, trgovina jestvin in konfekcija
GRGIČ - GREGORETTI
Fernetiči št. 13
RTV LJUBLJANA s sodelovanjem TFS «STU LEDI«
bo snemala danes zvečer, 29. t.m., ob 20. uri in jutri zjutraj, 30. t.m., ob 8. uri
PONAZORITEV ŠAGRE
pred repentabrsko cerkvijo.
Pozivamo vse narodne noše, posebno domačine, da se «šagre* udeležijo.
Poskrbljeno za ogrevanje z dobro kapljico.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt, vsak torek in,petek od 16. do
x sx,?.:lu.!r-
“'•Tržaška''' sekcija" '■ Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure. Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje.
Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v torek, 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST
sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 še danes od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO

Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. septembra MIHAEL
“°nce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.51. — Dolžina dneva 11.51. — Lu-Ca vzide ob 14.38 in zatone ob 0.18.
Jutri, NEDELJA, 30. septembra JELKA
Vreme včeraj; na j višja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 14,2, ob
*8. uri 21 stopinj, zračni tlak 1021,7 ^b rahlo pada, veter 26 km/h seve-razahodnik s sunki 40 km na uro, ?laga 43 odstotna, nebo jasno, morje. mirno, temperatura morja 20 sto Mnj.
ROJSTVA IN SMRTI . RODILI SO SE: Sara Gruden, E-'ena Adelman della Nave, Eva Gazelo, Solange Ciccone, Vezio Civita.
UMRLI SO: 81-letna Maria Car-v>n, 74-letna Margherita Cruciata vd. Mazzara, 56-letna Licia Turello Dor. Fabro, 78-letni Giosuč Ricci, ®5;letni Mario Iustulin, 73-letna An-
tonia Peccolo vd. Colli, 67-letni Gal-liano Celare.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE v OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica lel 226 165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek, tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121, Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
fOHAVSTVKNA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telel. štev. 732-627,
SPD UNION
priredi jutri, 30. septembra, od 15. ure dalje v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masac-
cio 24	..... .
«PRAZNIK
MANDRIJERJEV*
Poje pevski zbor «Tabor» in igra plesni ansambel «Pomlad*. Na voljo bodo izbrana vina in mesne jedi na žaru.
BALETNA ŠOLA SSG
V ponedeljek, 1. oktobra, ob 15. uri bo v Kulturnem domu sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950.
MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajenca. Javiti se v Trstu, Ul. sv. Frančiška 58.
PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278.
PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico — sorte «igor» pakirano v vreče — cena za kg din 4. Florjan Čarman — Sp. Senica 6 — 61215 Medvode.
PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico sorte «igor» pakiranega v vrečah po 40 kg. Cena za kg din 4. Franc Poljanec — Sp. Senica 12 — 61215 Medvode.
IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od
40.000	do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135
IŠČEM gospodinjsko pomočnieo/ka za dopoldanske ure vsak dan. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko številko (0481) 83166.
PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir olus ogrevanje. Telefon 208281
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267.
DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne.
PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm Telefon 814242.
STATISTIČNI PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Precej stabilno stanje v slovenskih šolah v bodoče pa je treba račanati na manj otrok
Rahel porast vpisanih v slovenske osnovne šole v primerjavi z lanskim letom - Zaradi padca rojstev manj otrok v vrtcih - Počasi se rešujejo tudi vprašanja sodobnih šolskih stavb
Pregled o stanju na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem pričenjamo z istimi ugotovitvami, ki smo jih napravili lani ob tem času. število učencev, ki obiskujejo v tem letu slovenske osnovne šole se je spet povečalo za nekaj enot. še večje bi bilo število teh otrok, če bi se vse slovenske družine zavedale svoje narodnostne odgovornosti in pošiljale otroke v slovenske osnovne šole; to velja še zlasti za mesto Gorica. Porast v slovenskih šolah beležimo kljub splošnemu padcu števila vpisanih v italijanskih šolah, kjer so ukinili celo vrsto prvih razredov v osnovnih šolah in ponekod tudi sekcije vrtcev.
Naraščanje števila učencev v slovenskih šolah ali vsaj ustaljenost tega števila pozdravljamo z zadovoljstvom, vendarle nas tudi zaskrbljujejo podatki o vpisu v otroške vrtce. Tudi v naših vrstah je vedno manj rojstev in rezultat se bo pokazal pri vpisu v osnovne šole v prihodnjih letih. Zaradi tega morajo slovenske organizacije zastaviti vse svoje sile, da najdejo Otroke za vpis v slovensko šolo tudi tam kjer doslej za našo šolo ni bilo posluha.
Če analiziramo podatke o vpisu v prve razrede ugotovimo rahel padec. Lani je bilo v prvih razredih 119 učencev, letos jih je 114. Sorazmerno najštevilnejši razredi so peti, zato bo najbrž prišlo v prihodnjem šolskem letu, po odhodu petošolcev v srednjo šolo, do padca splošnega števila vpisanih.
Kaj naj povemo o posameznih šolah? V šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva opažamo že nekaj let padec vpisanih v šoli v severnem delu mesta, letos je ta v Ulici Brolo, v novi šolski stavbi. Do zmanjšanja števila otrok v tej šoli prihaja kljub temu, da zahajajo v to šolo tudi otroci, ki bivajo v dijaškem domu in v siroti šču in ki torej niso iz Gorice. Zakaj torej upadanje slovenskega šolskega prebivalstva v tem delu mesta, ki je nekoč veljalo za pretežno slovensko? Na drugi strani pa beležimo v šoli v Ulici Vittorio Veneto vsako leto več otrok. Letos bodo en razred celo razdvojili, čakajo le na dodatno učilnico. To si lahko razlagamo z dejstvom, da se vedno več ljudi seli na področje Sv. Ane in da so med temi tudi Slovenci, ki pridejo bodisi iz drugih predelov mesta kot iz drugih krajev.
y.'$tgmire%u. so letos presegli šest desetin učenčev in zaenkrat v tej MJlT' ni’ prtjBiefrtov. Po nekaj letih smo opazili spet porast števila o-trok tudi v slovenski šoli v Podgori. Manjša pa se število otrok v Pevmi in v Štmavru. Zaradi zelo majhnega števila otrok so tu že prej združili obe šoli in tako so si učiteljice lažje porazdelile delo. Je pa na tem področju naših Brd v zadnjem času manj otrok, V števerjanu pa imajo letos večje število, vpisanih in zanje je to število kar rekordno, saj niso predlanskega leta dosegli števila petdesetih otrok. Povečalo se je tudi število otrok v šoli na Ple-šivem. Tam bo treba v bodoče misliti tudi na odprtje otroškega vrtca.
V šolah doberdobskega didaktične ga ravnateljstva ni letos velikih razlik v primerjavi s prejšnjim letom. V Doberdobu beležijo dolga leta ustaljeno število učencev med sedemdesetimi in osemdesetimi. V to šslo hodijo tudi slovenski otroci z Laškega. Manjša pa se število u-čencev ,v šolah v Dolu in v Jamljah. Tu je otrok vedno manj. V Sovod-njah pa se je letos vipsalo več novih otrok in v primerjavi s prješnji mi leti je učencev še kar precej. Stalno je število otrok v Rupi že nekaj let, medtem ko je stanje na Vrhu zelo nazadovalo. Pred leti smo imeli na Vrhu več kot trideset otrok, ti so sedaj y srednjih šolah ali so se že zaposlili; novih otrok v vasi ni.
Tak je torej številčni položaj v na
ŠOLA	l.r.	Šolsko leto 1979-80 2.r.	3.r.	4.r.			5.r.	Skupno 1979-80	Skupno 1978-79	Skupno 1977-78	Skupno 1976-77	Skup 1975-
GORICA, Ul. Brolo	13	20	16	17	22	88	98	102	103	99
GORICA, Ul. V. Veneto	15	23	13	14	18	83	81	68	65	61
ŠTANDREŽ	15	8	16	11	13	63	57	60	57	58
PODGORA	6	5	5	3	3	22	19	19	18	22
PEVMA - ŠTMAVER	5	6	9	2	8	30	35	35	36	38
ŠTEVERJAN	14	14	7	14	9	58	56	45	48	45
PLEŠIVO	3	2	4	5	1	15	14	14	9	4
DOBERDOB	19	16	15	14	12	74	72	73	76	77
JAMLJE - DOL	5	3	5	5	7	25	25	28	30	36
SOVODNJE	13	> 16	9	10	22	71	65	55	56	59
RUPA	4	6	5	12	9	36	37	39	39	40
VRH	2	2	2	3	2	11	15	15	15	17
SKUPNO	114	121	106	110	126	577	574	553	553	555
šolo imajo v Ulici del Brolo v Gorici. Odprli so jo v aprilu lanskega leta. Ker je v stavbi devet učilnic in ker bodo pričeli najbrž že sredi letošnje zime popravljati stavbo o-snovne šole v Pevmi so že v začetku leta pričeli voziti s šolskim avtobusom otroke iz pevmske šole v Ulico del Brolo. Tu bodo ostali dokler ne bo šola v Pevmi temeljito popravljena. Dela bodo veljala več kot 120 milijonov lir. Tesno je s prostori osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto, kjer nujno potrebujejo še eno učilnico; drugi razred bodo namreč razdelili. Goriška občina pa
zavlačuje z ureditvijo te druge učilnice. Ni problemov v drugih šolah na področju goriške občine. Zelo na tesnem so v Števerjanu, kjer tudi zaradi povečanega števila otrok, ki se dobesedno stiskajo v učilnicah, ni moč opraviti vsega pouka, ki je predviden v celodnevni šoli. Nova stavba sameva, občina nima denarja, da bi jo dokončala. Marsikdo se v Števerjanu huduje nad občino ker potekajo dela na novi šoli že pet let in pravijo, da smo Slovenci v Gorici napravili revolucijo proti občini ker je stavbo v Ulici Brolo gradila dve leti. Na Plešivem je tesno
s prostorom, tamkajšnja občina je obljubila, da bo dozidala eno učilnico, pa se je vse nekje ustavilo.
S šolskimi prostori v doberdobski občini ni problemov. V sovodenjski pa nameravajo popraviti stavbo v Rupi, pa se ni na dražbo prijavilo nobeno podjetje in zato so morali nujno začetek del odložiti.
Z učnimi močmi je za sedaj dovolj poskrbljeno tudi s suplentkami. Drugačen bo položaj čez nekaj let, ko bodo zapustile šolo nekatere učne moči. Do takrat bo morala šolska oblast razpisati ustrezne natečaje.
(m.w.)
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiittiiimiifiiiiimHiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii
DANES V OKVIRU AKCIJE NNNP
V Novi Gorici «letalski napad» v Šempetru pa «potres»
Preizkus sposobnosti samozaščite občanov in delovnih ljudi v primeru naravnih nesreč in vojne, ki je največja nesreča
Danes in jutri bodo v Novi Gorici in po vsej Sloveniji sklenili akcijo «Nič nas ne sme presenetiti*, za katero se je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije odločila marca letos, da delovne ljudi in občane usposobi v civilni samozaščiti. Gre za koncept, kako naj se ljudstvo samo organizira v primeru naravnih nesreč in tudi v primeru vojne, ki pa je zagotovo največja katastrofa-, ;ki«člo-veka lahko doseže.
Jugoslavija, in z' jyo 'tu^Slove-nija. je danes ne le siifno v ’ Evropi, ampak tudi v svetu med najbolj stabilnimi državami m družbami, odprta do vseh svojih sosedov, še zlasti pa do Italije, na katero jo
Šempetru pa bo vsa soseska zavzeta s pripravami, kako ukrepati v primeru potresa. Ob teh dveh poglavitnih nalogah jih bo še cela vrsta, ki so z njima v neposredni zvezi. Akcija bo segla prav v vse sredine.
Poudariti je potrebno, da gre za povsem civilno dejavnost, ki pa vendar sodi v okvir organizacije SLO, se pravi oborožene ljudske družbene samozaščite.
Tudi v deželi”’ Furlaniji:Jrflijski krajini je bila v. ^ . flneh podob; na akcija, le da so v njej sodelovali vojaški ‘oddelki. Na območji! Tilmenta je okoli 600 pripadnikov na vajaških vajah preizkusilo svojo sposobnost, kako hitro posredovati v primeru naravnih nesreč.
šib osnovnih šolah. Kako pa je z vajo, kako se ravnati v primeru drugimi problemi? Popolnoma novo I bombnega letalskega napada. V
iiHiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiNiiiiiiiiitmiimuitiiiiiiiimiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiMliininiiiiniimil
NA SEJI POKRAJINSKEGA VODSTVA
KPI preučila položaj gospodarstva na Goriškem
Obsodba KO zaradi položaja v velikih tovarnah
veže najbolj odprta meja. Takšno i Vojska je bila namreč ob potresu in po-stanje nd bilo od nikogar podarje- plavah, ki so dokaj pogostne, edina no. ampak doseženo s težavami in organizirana in zares sposobna si-vztrajnostjo. Tudi v bodo:5 ne bo ]a da pomaga v takšnih primerih, nič drugače. Jugoslovani se zaveda- j To se je doslej že pokazalo. Do-jo, da je od njih samih odvisno, 1 volj je, da se spomnimo na Pole-če bodo sedanjo hitro gospodarsko sine, Vajont in Furlanijo, rast ter s tem povezano ugodno zadovoljevanje svojih potreb uresničevali tudi v prihodnje. Zavedajo pa se tudi tega, da bo to mogoče samo pod pogojem, da jih nič ne bo presenetilo, ne naravne nesreče in ne poskusi pritiskov od zunai, ki se odražajo skozi oblike omejevanja suverenosti. ■.
V sosednjem mestu, v Novi Gorici, bodo danes in jutri, torej, preživljali nekoliko drugačen konec tedna kot sicer. Morda bomo to občutili tudi v Goriči, kjer jih ne bomo srečevali v tolikšnem številu, kot smo navajeni, ah pa jih sploh ne bo. Pa tudi Ljubljančanov ne bo. Vsi se bodo spremenili v branilce'svoje domovine, svojega položaja svobodnega občana in delovnega človeka.
Današnji in jutrijšnji dan bosta torej preizkušnja, kako v praksi izpeljati dolgo časa načrtovane akcije. V Novi Gorici bodo izvedli
Na zadnji seji pokrajinskega odbora KPI so preučili slab gospodarski položaj v nekaterih tovarnah na Goriškem ter napovedali v bližnji bodočnosti vrsto področnih sestankov, kjer bodo preučili vsak problem posebej. Zlasti hud je bil očitek komunistov krščanst demokraciji v zadevi podgorske tekstilne tovarne, saj ni tu videti izhoda iz krize, ki traja že dve leti. KD pa je s svojimi vplivnimi možmi prisotna v u-pravnem odboru te tovarne. Prav tako je položaj hud v tržiški ladjedelnici. Rimska vlada ni dala zadovoljivih odgovorov sindikalnim organizacijam in zato grozi, da pride ponovno v tej veliki tovarni do dopolnilne blagajne. Dodajmo še položaj v tovarnah koncerna Maraldi (SIMO in AAA), . ra vi jo komunisti, pa bo slika slabega položaja popolna.
Položaj v teh največjit tovarnah na Goriškem je že itak slab, na-daljne poslabšanje utegne dati hud udarec gospodarskemu položaju v naši pokrajini, oravi tiskovno poročilo KPI. V prihodnjih tednih bo komunistična partija priredila, poleg že omenjenih javnih shodov o polo-
žaju v tovarnah, tudi shode o draginji, o stanovanjskih izgonih in o drugih vprašanjih.
Komunistični pokrajinski svetovalec Silvino Poletto je poslal predsedniku pokrajine interpretacijo, s katero zahteva njegov poseg pri konzorciju za industrijsko cono. Ta naj bi dal goriški avtoprevozni zadrugi, v kateri so včlanjen lastniki tovornjakov (razpolagajo s tridesetimi vozili), zemljišče v industrijski coni, kjer naj bi uredili delavnico in skladišča. Omenjena zadruga je za zemljišče zaprosila že v letu 1977, prošnjo je ponovila v začetku letošnjega leta. Omenjene strukture naj bi služile po odprtju novega mednarodnega prehoda štandrež - Vrtojba. Potrebujejo 12.000 kv. metrov.
Padel ]e z motorjem
V četrtek se je v Grojni ponesrečil 45-letni Albert Macuz iz šte-verjana. Vozil se je z motornim kolesom, ko je na ovinku v bližini gostilne Pri Mirkoi > zgubil nadzorstvo nad vozilom. Pri padcu si je Macuz zlomil ključnico. Zdraviti se bo moral 30 dni v goriški bolnišnici.
TRGATEV DOBRO POTEKA
Izredna letina v Goriških brdih
NOVA GORICA - Kljub temu, da je nekajdnevno deževje prekinilo trgatev, pa ta dobro poteka. V Goriških bidih so obrali že četrtino vsega pridelka. Tako so v vinski kleti na Dobrovem sprejeli več kot 320 vagonov grozdja, predvsem sort pinot, tokaj, trgati pa so začeli tudi rebulo ih merlot. Kot je dejal vodja zadružne kleti Jože Drnovšek, bo trgatev v Brdih trajala do sredine oktobra, ko naj bi v klet spravili rekordno količino grozdja.
V kleti na Dobrovem pričakujejo v letošnjem letv okoli 1300 vagonov grozdja, okoli 100 vagonov pa ga bodo predelali kmetje sami. Od preko 1300 hektarov površin posajenih s trto, je v Brdih le nekaj več kot 100 hektarov v družbeni lasti, ostalo pa imajo zadružniki, ki jih je v Brdih trenutno 1088.
Tudi kvaliteta vina bo, kot pravijo Brici, izredno dobra. Več kot 50 odstotkov vseh količin vina bo predstavljala znana rebula, dovolj pa bo tudi merlota, tokaja in pinota. Po izredno skromni lanski leti C ko je v Brdih toča uničila skoraj 400 vagonov grozdja, se torej obeta rekordna letina. Po količini sprejetega grozdja je dosedaj rekordna letina bila leta 1977, ko so v kleti odkupili 1000 vagonov grozdja.
Uspešno poteka trgatev tudi v Vipavski dolini. Doslej so obrali tretjino vsega pridelka. Tako je v kleti že več kot 300 vagonov grozdja. Vipavci pa se boje, da bo zaradi letine, ki je okoli 20 odstotkov nad poprečno, ne bodo mogli spraviti v vipavsko klet vsega grozdja. Zmogljivost vipavske kleti je okoli 1200 vagonov in je za briško med največjimi v Sloveniji.
J. A.
Vozni red avtobusov
Stopil je v veljavo zimski urnik medkrajevnih avtobusov. Umik je sledeč:
GORICA - TRST
Odhodi iz Gorice ob delavnikih:
7.00	- 13.45.
Odhodi iz Trsta ob delavnikih:
GORICA - VIDEM Odfiodi * iz Godce ob delavnikih : 7.15,112.30; 13.45. 18.15.
Odhodi iz Vidma ob delavnikih: 7.15, 12.15, 14.30, 18.00.
GORICA - DOBERDOB - TRŽIČ Odhodi iz Gorice ob delavnikih:
6.50,	13.45, 19.10.
Odhodi iz Gorice ob praznikih:
14.30.	18.50.
Odhodi iz Tržiča ob delavnikih:
7.30,	13.00, 17.35(1).
Odhodi iz Tržiča ob praznikih:
14.50,	19.10.
(1) ne vozi ob sobotah.
GORICA - SOVODNJE - TRŽIČ Odhodi iz Gorice ob delavnikih:
6.40,	8.10(1), 11.45(1), 13.45, 14.10(1). Odhodi iz Tržiča ob delavnikih:
7.30,	17.35(2).
Odhodi iz Gabrij: 8.25, 12.00, 14.25.
(1)	vozi samo do Gabrij.
(2)	ne vozi ob sobotah.
GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER-JAN - GORICA
Odhodi iz Gorice ob delavnikih:
6.50,	10.00, 19.15.
Odhodi iz Gorice ob praznikih:
13.40,	16.50, 19.50.
GORICA - GROJNA - ŠTEVER-JAN - GORICA
Odhodi iz Gorice ob delavnikih:
7.30,	12.45, 13.45, 18.20.
Razstave
V	avli občinske skupščine v Novi Gorici je odprta razstava z naslovom «30 let dela, rasti, uspehov goriške knjižnice Franceta Bevka*.
V	grofovi dvorani na goriškem gradu bo od danes, 29. septembra do 7. oktobra odprta razstava slikarja Michela Pive o tematiki «So-dobne Benetke*.
V	galeriji bara «Jolly» v Ulici Oberdan je odprta razstava goriškega slikarja Cesareja Devetaga.
Danes zvečer ob 18.30 bodo v galeriji «11 Torchio* v Ulici Mameli odprli kolektivno razstavo grafik Luciana De Gironcolija, Maria Di Ioria, Franca Duga, Virgilia Malni-ja, Oda Tinterija, Giorgia Valvasso-rija. Odprta bo do 12. oktobra.
V	galeriji avditorija je še danes in jutri odprta razstava fotografij avtorjev iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine.
V	galeriji občinske knjižnice r Gradežu je do ponedeljka odprta razstava zemeljepisnih kart severnega Jadrana, na katerih najdemo mesto Gradež. Gre za zbirko Goričana Maria Bressana.
Jok Horvat-Jaki razstavlja v Meblu
V	galeriji Meblo v Novi Gorici so včeraj zvečer odprli razstavo grafik znanega slikarja Jožeta Horvata -Jakija. Gre za 36 grafik, ki so nastale v razdobju od leta 1965 do danes. Razstava bo odprta do 13. oktobra, prireditelj je Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici.
Razstava in pokušnja gob v Tržiču
V	mladinskem domu Marcelliana v Tržiču bo jutri razstava gob. Delovali bodo tudi kioski, kjer bodo prodajali gobje specialitete. Popoldne bo tudi tekmovanje med kuharji, ki bodo morali pripraviti specialitete s gobami.
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra t.l. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja.
Izleti
Prosvetno društvo «Skala» v Ga-brjah priredi v nedeljo, 30. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Tržaško. V predpoldanskih urah si bodo izletniki ogledali Rižarno in naravoslovni muzej, po kosilu v neki kraški gostilni bo sledil še ogled podzemske jame pri Brišči-kih.
Kino
Goriva
VERDI 17.30—22.00 «Labirinto» M. Ventura in A. Dickensom Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «Attenti a quei due*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Sexi adole-scenza*. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSICR 18.00-22.00 «B testi-mone*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «California suite*.
JXova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Kung-fu borci za svobodo*.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Peterica žigosanih*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Bitka za Maret*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124.
PO SKLEPU TRGOVINSKE ZBORNICE
Pristaniškemu podjetju podaljšali «žicijenje»
Za predsednika ponovno izvolili Delia Lupicrija
Predpisi o kurjavi v irzicii
Tržiška občinska uprava je že obvestila prebivalstvo o predpisih, ki bodo veljali to zimo glede ogrevanja stanovanj in drugih prostorov. O-grevati stanovanja bo moč lc od 15. oktobra do 15. aprila, ogrevalne naprave bodo lahko odprte le 14 ur med 5. uro zjutraj in 23. zvečer. Na vidnih mestih bodo odgovorni za kurjavo morali obesiti listek z napisanim urnikom, ko dela kurjava.
Bolnišnice in podobne ustanove bodo izvzete.
Na sestanku posebnega podjetja za pristanišče Tržič, ki so ga imeli 27. septembra v prostorih trgovinske zbornice v Gorici, so izvolili novo vodstvo, na čelu katerega je De-lio Lupieri. Tudi v prejšnji mandatni dobi je podjetju načeloval Lupieri. Člani skupščine so, poleg predsednika, še predstavnik trgovinske zbornice Giovanni Grassilli, štirje predstavniki občine Tržič, štirje predstavniki pokrajinske uprave, trije sindikalisti, predstavnik občine Štarancan, večje število zastopnikov dežele, špedicionerjev, zasebnih in javnih brodarskih podjetij, skupno 26 oseb.
Ob tej priložnosti so poudarili pomemben delež goriškega sklada pri izgradnji tržiškega pristanišča. Seznanili so se tudi s sklepom odbora trgovinske zbornice, da se trajanje pojsebnega podjetja podaljša toliko časa, dokler ne ustanovijo načrtovane in tako zaželene deželne pristaniške ustanove, ki je predvidena v pravilniku pristaniškega podjetja.
jutranjih urah v Trst, kjer se bodo srečali s predstavniki deželne vlade in deželnega sveta ter s predstavniki občin, naslednji dan pa gredo v Furlanijo, kjer si bodo ogledali strelišča Cellina - Meduna, Maniago in Ciaurlec.
Goriškim radikalcem ni všeč, da bodo imeli parlamentarci sestanke le z uradnimi predstavniki in da niso predvideli sestanka s predstavništvom raznih samostojnih odborov in svetovne organizacije za zaščito narave (WWF). Omenjajt v svojem tiskovnem poročilu odbore, ki so nastali ob raznih prilikah, kot n.pr. ob lanskih prepirih zaradi streljanja na Plešiven, za Krminsko goro. Prav tako ni predviden obisk v strelišču Monte Bivera, o katerem je prav v teh dneh precej časopisnih polemik, saj zajema področje sedmih občin Karnije in dveh občin pokrajine Belluno.
Polemik« radikalcev o obisku parlamentarcev
10. oktobra pridejo v našo deželo na obisk parlamentarci, člani o-brambne komisije poslanske zbornice. Zadržali se bodo dva dni, oziroma dan in pol. Iz njihovega programa je razvidno, da dospejo v
BERITE
REVIJO
SOBOTNO BRANJE
IVAN TAVČAR:
jASJE
Kar je pri ptiču perje, pri žii vini dlaka, pri svinji ščetine, pri r bah in kačah luskine, pri žabi pa — nič to so pri človeku lasje.
V prvih časih človeštva so pripisovali lasem mnogo večjo važnost, zato pa si jih niso pustili možje tako nepremišljeno kositi kakor dandanes. Samson je imel v svojih dolgih laseh celo večjo moč kakor lev v repu; sicer je bila to njegova nesreča, ko je izvedela ljubosumna Dalila za to njegovo tajnost, še bolj usodni so brli dolgi lasje nepokornemu Davidovemu sinu Absolonu. Ker pa je bilo že baje tudi tačas več nepokornih sinov, začeli so si rezati lase, da ne bi obviseli.
V mladosti se drže lasje posebno čvrsto kože, kar na svojo žalost najbolj občutijo paglavci, kadar poskušajo razni vzgojitelji to jakost rasti na njihovih glavah. Za take eksperimente imamo Slovenci trpno - durativni glagol *la-sati». Mislim, da vsakdo bolj ali manj glasno protestira proti takemu poskusu, le o preroku Habakuku nam ne pove sv. pismo, kakšne obraze je delal, ko ga je angel za lase prenašal po ječah.
Po barvi so lasje črni, rjavi, rumeni itd. Po letih in po — čopiču pa spremenijo svojo prvotno barvo. Kakor zna namreč u-metni vrtnar dati cvetlicam drugo barvo, dogaja se isto tudi pri laseh. Po obliki se imenuje lasje tudi kodelja, grive, ščetine itd. Razkuštrancu pravimo, da je «volka srečah, «skozi mejo ušeh, preveč gladko počesanemu, da gc je *krava oblizala*, flegmatično frizuro na čelo prispodabljamo «dež-ju v pratiki* itd.
Lasje pa tudi delijo s človekom bridkosti in težave. Grozo mu javijo s tem, da se postavijo pokonci na glavi, čemur pravi Nemec «zu Berge stehen», a mi, da se ježijo — to svojstvo pa se ne vidi toliko, kakor čuti. V hipnem hudem strahu pa tudi “čez noč osive», kar se posebno rado pripeti, ako obišče strahopetca sam vrag v zelenih hlačah in rdeči suknji, ne da bi bil potrkal. Take nevarnosti pa so rešeni tur-
ški častniki in naši frančiškani in kapucini.
Kakor povedano, so naši predniki prispevali lasem mnogo več važnosti kakor dandanes. Pri Rimljanih je bila najhujša sramotilna kazen, če so komu porezali lase. Franki so se celo ločili od sužnih ljudi po tem, da so morali nesvobodni hlapci nositi o-strižene lase. In tak podložnik je moral celo na cesti pokazati svojemu svobodnemu gospodarju o-striženo glavo — znak odvisnosti
—	s tem. da je snel pokrivalo. Od tod naša «civilizirana» navada odkrivanja pri pozdravih.
Pravcati kult' z dolgimi lasmi u-ganjajo danes le Kitajci, Bušmani, pri nas pa — ženske. Modemi naši poetje, ki so se pred dobrim desetletjem še kaj radi kazali z dolgimi grivami, opuščajo to svojo posebnost, odkar je postal popularen izrek: Dolgi lasje, kratka pamet. Tudi Bučmanom in Hotentotom grozi nova ustava z odpravo stare noše. Lansko leto je prišel princ To ja v Berlin, da se izuči za modernega brivca.
«Skrbi in huda leta* razdvojijo često moža v najboljših letih z njegovimi lasmi. Na glavi se pokaže potem goličava, kateri pravimo — mesec. Taki možje — posebno če so še neoženjeni in zaljubljeni — si najamejo hipoteko na lase, za kar imam0 strokovni izraz — lasulja. No, tudi ženske nosijo tuje, pri brivcih kupljene kite, pri sedanji moderni frizuri pa žimnate vložke. Ženske vedo namreč, da bujni lasje na moške živce vplivajo zaljubljeno. Zato se pripeti večkrat, da ima ljubica celo goro las, kot žena pa se izkaže, da premore samo repek.
Vladarji in vladarice pretečenih stoletij so si bolj kakor z državnimi preosnovami «belili glave* s
—	pudrom. Posebno za časa cesarja Jožefa H. se je udomačil v vladnih in dvornih krogih tako zelo priljubljeni «co/», da se ga še dandanes gotove oblasti ne morejo otresti. Za časa tega cesarja, pa tudi že poprej za vladanja Marije Terezije so nosile dame tako
visoke frizure, da revice še v kočijah niso mogle pokonci sedeti, temveč so bile prisiljene ali sključeno sedeti ali pa glavo pri oknu ven moleti. Kraljica Ana je vpeljala še višje frizure. Njene frizure so nazivali «trinadstropje». Uboge kmetske lepotice so morale s svojimi kitami zidati «vi-sokim» damam ta nadstropja.
Z napredovanjem časa izgubljajo lasje vedno bolj svojo veljavo. Ko so se sprehajale po zemlji še razne boginje in lazile za lepimi mladeniči, je bila vsa njih toaleta plašč las. Danes bi tako malo oblečen0 damo takoj aretirali ter jo vtaknili v moderc in krilo. Sicer pa takih las. kakršne je imela Venera, ne premore danes niti Ana Csillag. Tega je kriva moderna noša in omika. Dokler so hodile ženske brez klobukov, dokler niso svojih las na vse načine zvijale in žgale, so imele dolge lase, a seveda le naravno frizuro in naravno izobrazbo. Sedaj pa, ko postajajo vedno bolj kun-štne, imajo tudi lase vedno krajše. Saj je znano, da imajo učenjaki malo las, menda ker se med tuhtanjem vedno praskajo. Moderne emancipiranke nosijo sedaj že čisto kratke lase. S tem hočejo pokazati, da po duhu niso več ženske, nego na isti višini kakor moški kratkih las.
Preden sm0 poznali atome in molekule — merilo, štelo in tehtalo se je s pomočjo losu. Saj se še danes reče: «Za las je manjkalo*, mjegovo življenje visi na lasu*, toliko skrbi rkakor ima las na glavi* — seveda ta izrek ni povsem zanesljiv, ker bi potem naši modemi plešci sploh ne imeli nikakih skrbi.
Razni sitničarji in psevdoučenja-ki preganjajo sebi dolg čas, drugim pa mirne urice s tem, da — las cepijo, kar nazivamo sicer Slovenci dlakocepstvo, medtem ko je Nemcu Maarspalterei*. To pa me ravno spominja, da je naš jezik vendarle bogatejši izrazov, ker ločimo človeške lase od živinske dlake, dočim nosijo pri Nemcih ljudje in — osli le lase (Haare).
NA BREGOVIH TIMAVE
Motiv iz Štivana
iiinii»iuiiiiii»iiimiiiiiiii»iini»iiiiiiiiiiiHiiiimi»iiii»»«n«»iHi»i»»iiiiiiiiii»ii»«iiMiiumiiiM»iimiii*iiii»mniiiimiiniiiiimniniiumMi«iiiii«iii«i»M«»ini»iMi»iu»m»M
Novost na knjižni polici
DRESURA POSEBNIH AGENTOV
Pisatelj Ib Melchior pripovedke o pripravah esesovskega oficirja na njegovo delo v ZDA
Projekt Speči agent je zgodovinsko dejstvo. Speči agenti so začeli delovati v Združenih drža-pred in med drugo svetov-
vah
no vojno. Tja so jih poslali tako Japonci kot Nemci. Slednji so izšolali v posebni šoli izbrane pripadnike SS in jim pomagali pobegniti v druge države. Tam naj bi speči agenti živeli normalno življenje, se poročili in zaposlili, bili skratka podobni domačinom, v določenem trenutku pa bi napravili odločilno potezo. Tudi v zadnjih mesecih vojne so Nemci pripravljali speče agente, ki naj bi se prebili v ZDA in tam po vojni čakali na nadaljnja navodila in ustrezne napotke, ki naj bi prišli iz vrsti nekdanjih vodilnih nacistov. Eden od teh je bil tudi esosovski oficir Rudi, ki naj bi po severni poti čez Dansko odšel v Združene države in tam čakal na ustrezen trenutek, da bi opravil določeno delo. O njem pripo-
veduje v svojem romanu Speči agent pisatelj Ib Melchior, avtor nekaterih uspešnic z vojno tematiko. Njegova zgodba je izmišljena, opozarja pisatelj na začetku svojega romana. Toda speči agenti so bili dejstvo. In so še dejstvo. Ne vemo pa, kdo so nemški agentje, kam so se poskrili, na kaj čakajo in komu so zdaj obljubili zvestobo. Organizacij, legalnih in tajnih, ki jih podpirajo je v svetu še veliko. In ker je bil pisatelj Ib Melchior med vojno sam v protiobveščevalni službi, nosi njegova pripoved o nemškem agentu, o njegovem begu in o tem, kako so ga ujeli specialni oddelki ameriške protiobveščevalne službe, vsaj kanec pristnosti. Pa čeprav sam Rudi A-27, kakor je bila njegova šifra, ni obstojal in je njegova zgodba vsaj v podrobnostih izmišljena.
V romanu torej pripoveduje pi-
............mm........mm............................mm......11...................................................
Dogodki v slikcdt
g# - šaN'
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
ovrr,t	ss
S V: 'l »•* V
Na vaškem prazniku v Samatorci je v kulturnem sporedu nastopila tudi otroška folklorna skupina PD «Rdeča zvezda«
Poleg kulturnega sporeda so prireditelji poskrbeli tudi na »športni« užitek, saj so nekateri prav prizadevno metali karte...
LOV NA NEMŠKO MARKO
Dolar je v zadnjih tednih padal, podražila se je platina, ovrednotena sta bila šiling m šv. frank
Te dni se odvija tudi VI. športni praznik ŠD «Gaja», v okviru katerega h u » tempera prišli tudi najmlajši na svoj račun
Zadnje tedne je prišlo na valutnih tržiščih do nevzdržnega stanja: dolar je venomer padal, dražilo se je zlato in veliko je bilo tudi povpraševanje po marki. Vse to je bila posledica velikega gospodarskega zastoja, ki ga preživlja svet ob energetski krizi. Zlato je doseglo že zelo visoko ceno, naskok na marko pa je ustvaril velika neravnovesja v okviru evropskega denarnega sistema, predvsem je bilo nemogoče ohraniti določena razmerja do šibkih valut, zlasti do danske krone. Vsem je bilo jasno, da se bo moralo nekaj zgodili in mnogi so kazali s prstom na marko ter na švedsko krono, ki bi z ovrednotenjem lahko rešili dansko krono.
No, zmagala je marka, kot to že običajno. Nemška Bundesbank je po sestanku predstavnikov evropskega denarnega sistema uradno ovrednotila marko za 2 odstotka, istočasno pa se je daaska krona razvrednotila za 3 odstotke nasproti dolarju. Ovrednotenje nemške valute sicer ni tako visoko in mnogi so mnenja, da ne bo zaustavilo padanja dolarja ter dražitve zlata. Gre torej za trenutni ukrep, ki bo zalegel le za nekaj časa. Nemško gospodarstvo sicer sloni na zelo trdni podlagi, vendar zaenkrat Nemci ne morejo tvegati večjega ovrednotneja zaradi težav, ki bi jih srečali pri izvozu. Po ovrednotenju si namreč ostale države nadejajo, da bodo več izvažale v ZR Nemčijo ter manj uvažale iz nje.
Utrditvi marke sta sledila tudi avstrijski šiling ter švicarski frank ki sta že tradicionalno trdni valuti. Avstrijska narodna banka je določila, da se razmerje do marke ne spremeni, kar pomeni, da se šiling praktično ovrednoti za 2 odstotka. Za ovrednotenje franka pa so poskrbela valutna tržišča sama. ki so zaradi velikega povpraševanja zabeležila skok franka za 2,5 odst. Zanimivo je, da .je bil švicarski frank že nekaj mesecev dejansko vezan na marko pri vsakdanjem nihanju, prav zato je bil zelo trden na tržiščih. Zato je razumljivo, da je sledil marki tudi ob ovrednotenju le-te.
Razmere ostalih valut EGS do dolarja se v bistvu ni spremenilo. Tudi italijanska lira se je <>b tem valutnem potresu dobro obdržala. Prišlo je le do mdnjšega razvrednotenja nasproti vsem ostalim trdim valutam, ki pa ne dosega enega odstotka. Danska krona je dejansko razvrednotena za 3 odstotke, rešil pa se je belgijski frank, čeprav je bil zadnje čase v velikih težavah.
Zlato se je nekoliko umirilo okrog cene 370 dolarjev za unčo ah 9.700 lir za gram. špekulativni kapital se je najprej prelil v marke ter v švicarske franke, nato pa v platino Ta kovina .je namreč poskočila v tem tednu za 25 od-
NAKUPNA	CENA	TUJIH VALUT		
		NAKUP BANKOVCEV		
	Trst	Celovec	Ziiricb	Beograd
	28. 9,	27. 9.	27.9.	28.9.
Ameriški dolar	790,-	12,45	1,58	18,45
Kanadski dolar	670.—	10.60	1,37	15,52
Nemška marka	458.—	710,50	89,60	1043,58
Holandski florint	408.—	643,-	80,90	941,07
Belgijski frank	26,50	42,80	5,36	63,30
Danska krona	153,-	242,50	32,-	358.94
švedska krona	190.-	297,—	38,50	442,81
Norveška krona	160.-	251,-	31.75	371,56
Francoski frank	194,50	299,90	38,30	443,77
Italijanska lira	—	1.52	1,925	2,29
Angleški funt	1760,—	26,85	3,46	39,93
Irski funt	1680.—							—
Švicarski frank	510,—	799,70	—	1169.97
Avstrijski šiling	64,-	—	12,44	145.25
Japonski jen	3,25	5.50	—	—
Avstralski dolar	860.—	14.—	1,78	20,39
Španska peseta	11.25	18,40	2.29	—
Portugalski eskudo	14.50	22,50	3.25	—
Jug. dinar - mali	35,-	56,-	7,35	—
- veliki	36,—	56,-	7,35	—
Grška drahma	21.—		" "	49.14
VZHODNOEVROPSKE VALUTF	
V TRSTU -	28. 9. 79
Sovjetski rubelj	180,-
Poljski zlot	6,50
Češka krona	28,50
Madžarski forint	22,-
Romunski lej	25,-
Bolgarski lev	295,—
Turška lira	15.-
stotkov, kar je pravi svetovni rekord za neko kovino. Očividno je cena zlata in srebra zelo visoka in operaterji mislijo, da je ostala platina razmeroma poceni. Zdaj stane gram platine 13.200 lir, še pred tednom pa je stal 11.100 lir. Navadno je prišio do navala na platino ob manjši proizvodnji ali pa ob večji industrijski uporabi. Tokrat pa se je platina podražila predvsem zaradi ugodne špekulativne konjunkture. Prejšnjo rekordno ceno je ta kovina dosegla ob koncu letošnjega maja, ko je poskočila na ceno 12.300 lir za gram. Kot vidimo, je cena platine še vedno za 25 odst. višja od cen zlata. To plemenito kovino uporabljajo predvsem v avtomobilski in elektronski industriji.
V četrtek je zlato spet posko-
27. 9. 79	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g)	10.400	10.550
ZLATO London (unča)	394 395,50 dol.	
SREBRO Milan (kg)	425.000	435.000
PLATINA Milan (g)	14.350	14.650
čilo na 394 dolarjev za unčo, kar		
POPRAVEK
V četrtkovem članku in podnaslovu h govoru ob odprtju novega sedeža PD Rovte - Kolon koven smo pomotoma zapisali, da je spregovoril Karel Guštinčič, ki je častni predsednik društva. V resnici pa je šlo za Karla Valentinčiča. Za neljubo napako se o-pravičujemo.
je nova rekordna cena. Britanski funt ni bistveno občutil ovrednotenja marke in je njegova vrednost ostala okrog 1750 lir. Britanska vlada se ob takem stanju nikakor preveč ne razburja, ker je tako izvoz olajšan, istočasno pa je niže cenjen funt dosti bliže vstopu v evropski denarni sistem.
(srs)
Škodljiv alkohol za Indijce
NEW DELHI — Po množični zastrupitvi z «domačim žganjem«, ki je prineslo smrt 38 ljudem, 25 pa se jih mora zdraviti v bolnišnici, so v indijskem mestu Baroda prijeli 10 ljudi. Tako v tem kraju kot v vsej indijski državi Gud-žarat, je prepovedano točenje alkohola, pa so se domiselni »trgovci« lotili lastne proizvodnje. ‘O-blasti pa so jih odkrile šele tedaj, ko so se nepričakovano začele širiti zastrupitve z alkoholom. Po vsej verjetnosti je bilo žrtev še mnogo več, vendar jih ljudje skrivajo in umrle celo skrivaj sežigajo. samo da bi se izognili »nevšečnostim« z oblastmi.
satelj o šolanju specialnega agenta, oficirja SS in o pripravah za njegovo delo spečega agenta, ki naj bi ga opravljal v Združenih državah. Pisatelj prikazuje kako je pooblastilo debil v zadnjih dneh vojne od samega Bohrmanna v Berlinu in kako se je potem podal na pot preko Danske, da bi uresničil svoj načrt. Istočasno pa pisatelj prikazuje drugo stran, a-meriško protiobveščevalno službo, katere pripadnik Tom Jaeger, potomec nekdanjih nemških priseljencev, išče sled za pripadniki posebnih esesovskih oddelkov. Tom Jaeger pride na sled celotni operaciji in spozna nevarne posledice, ki jih ta utegne imeti. Zato se z vso zagrizenostjo vrže na lov za ubeglim agentom, dokler ga slednjič ne najde v parku Tivoli v Kopengahnu.
To je zunanja zgodba v kateri je na eni strani prikaz na urjenje nacista za povojne podvige in njegove poskušene poti v Zahodni svet. Na drugi strani pa je to pripoved o delu ameriške protiobveščevalne službe, ki je lovila nacistične funkcionarje in posebne agente vseh vrst. Pri tem se je dokopala do dejstev, da obstoje ' speči agčfftl' š posebnimi nalogami za povoji čas. Vse to je napisano zanimivo, kot je že dejstvo samo, da obstoje oz. so ebštajali speči agenti, bilo posebno zanimivo. Toda žal roman Ib Melchior ja ne seže preko zanimivosti. Roman je sicer napisan spretno z živahnimi dialogi in privlačnimi podrobnostmi. Pisatelj žal ostaja zgolj pri opisovanju zunanjih dejstev. To pa je škoda, ker je snov izjemno privlačna.
Seveda pa gre za knjigo, ki jo bodo naši bralci radi brali, ne samo zaradi tega, ker odkriva neznana dejstva in prikazuje delovanje protiobveščevalne službe po vojni. Privlačen bo roman tudi zato, ker je zanimivo in spretno napisan, čeprav o kaki umetniški vrednosti seveda ne moremo govoriti. To pa vsaj za tako zvrst pripovednih del najbrž niti ni bistveno. Sicer je roman Speči a-gent izdala Pomurska založba, prevedel pa ga je Miroslav Ulčar.
Sl. Ru.
OVEN (od 21.3. lo 20.4.) Okoliščine bodo od vas zahtevale veliko naporov. Manjši nesporazumi v družini bodo odpravljeni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni pri izbiri sodelavcev. Nekdo vam bo pojasnil čudno vedenje nekega družinskega člana.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Soglašajte z dobrimi idejami sodelavca, ki so uspešno zaključile posel. Potrebni ste počitka.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale nezanesljive osebe. Uresničili boste neki svoj drzen načrt.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Povečali in utrdili boste svoje poslovanje. Sprejmite ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V finančnih zadevah boste moraji bolj paziti in biti bolj previdni. Veliko presenečenje v ljubezni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrudite se. da zaključite posel, ki vam zagotavlja uspeh. Ne pretiravajte glede važnosti nekega vprašanja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Doživeli boste lepo presenečenje v svojem delu. Optimizem vaših prijateljev vas bo dobro razpo-ložil.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Posvetite potrebno pozornost nekaterim posameznostim v poslovanju. Prijatelj vam bo dokazal privrženost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bojte se spremeniti načrtov. V čustvenih zadevah boste morali dobro proučiti položaj.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Postavite se po robu pesimizmu sodelavcev. Prejeli boste dobro novico, ki bo odpravila vse težave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite praktični in realistični, dejanja veljajo več kot besede. Vaš pogled v bodočnost je brezskrben.

parla-
IT ALI JANŠKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton Italijanski umetniki na stivalu v Spoletu 2. in zadnji del
13.30	DNEVNIK
13.45	V evroviziji iz Splita: SREDOZEMSKE IGRE Padova: TENIS
18.15	Paul in Virginie 13. in zadnje nadalj.
18.40	Posebna oddaja iz menta
19.05	Izžrebanje loterije
19.20	Hopalong Cassidy TV film
ROP NA POŠTNO KOČIJO 2. del
Windy in Lucky prideta v mesto in prineseta novico, da sta bila oropana. Toda vsi so prepričani, da to kar koči-jaža govorita ni resnica. Nihče ni vedel, da je med pošto tudi denar in prvič se je zgodilo, da bi bila poštna kočija napadena. Možaka sta v škripcih, posebno še ker dva znanca Caldevvell in Nixon hujskata ljudi, češ da sta denar vzela kočijaža.
V tem trenutku nastopi Hopalong Cassidy, ki pride z zvijačo do resnice in reši prijatelja.
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Iz evrovizije: Benetke
XV. MEDNARODNA RAZSTAVA LAHKE GLASBE
22.45	Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa — TV film ZAMENJAVA
Režija Bryan Izzard; v glavni vlogi nastopa David Jason Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Simfonični koncert
13.45	Dnevi Evrope Program za mladino
18.15	Katera igra je na vrsti?
18:35 JAZ IN KENGURUJ
TV film
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 - DRIBBLING Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	SVET NA NITKI TV nanizanka 2. in zadnji del Vsemogočni šef instituta Sis-kins je na mesto Vollmerja nastanil dr. Stillerja, ki je že prej sodeloval s pokojnikom. Vendar je Stiller kaj kmalu žrtev čudnih simptomov in celo zatrjuje, da so ga hoteli ubiti. Pa tudi novo delovno mesto mu povzroča veliko preglavic in je zato zbolela na živčevju. Zaradi tega skuša pozabiti na vse svoje težave
s teug.,cja,,šfi.,»cxjvfže Simi** lacronu, to je nekakšnemu
čudežnemu, aparatu, ,ki ustva*. ri v tistem, ki se mu podvr-
že, čudežni svet. Tako tudi Stiller sreča nekega svojega
starega prijatelja. .,
22.40	Črno na belem — kulturne novice
GOUUF
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Poročila
9.05	Z besedo in sliko
9.20	Mala čebelica 9.35 Nadobudneži
10.05	Pisani svet: OGENJ
10.40	A. Tolstoj: TRNOVA POT
TV nadalj.
11.50	Sredozemske igre DNEVNI PREGLED
12.55	Sredozemske igre FINALE V VATERPOLU
14.20	POROČILA
NAPISI PO ZIDOVIH Albanskih filmov res ni ne na televiziji ne v kinemato grafih. Srečanje z «Napisi P° zidovih« zato ne bo zanimivo zgolj za mladino, kateri je film prvenstveno namenjen, ampak tudi za vse tiste, ki bodo iz radovednosti, kaj lahko posnemejo v Albaniji sedli pred televizor. Presenečenja res ne bodo doživeli — yen dar bodo mladi gledalci čisto zadovoljni z zgodbo iz časov italijanske okupacije, ko so se boju za svobodo pridružili tudi šolarčki, sprva s pre prostimi akcijami (pisanjem gesel po zidovih), ki so Porasle v bolj nevarne oblike kljubovanja.
17.45	POROČILA
17.55	Sredozemske igre NOGOMETNI FINALE
19.55	Sredozemske igre ZAKLJUČNA SLOVESNOST
21.30	TV DNEVNIK
22.15	L. N. Tolstoj:
ANA KARENINA,
TV nadalj.
23.10 Kako se oblačimo
23.15	TV DNEVNIK
23.30	VODIČ ZA POROČENE MOŠKE — film
Film je režiral Gene Kelly-igrajo Walter Matthau, Inger Stevens, Sue Ann, Langdon, Jackie Russel, Robert Morse. Film je že po naslovu sodeč komedija, Walter Matthau nastopa v vlogi moža, toda zato nima dovolj poguma, niti življenjskih izkušenj-Njegov «učitelj«, igra ga R° bert Morse, ga pridno opozarja na napake, ki jih utegne storiti, toda nekoiiko nespretnemu možu ne gre stvar najbolje od rok. Film jf pravzaprav nekakšen omnibus, v katerem zvemo še za druge primere nezvestobe, ki se venomer neuspešno zaključijo. Gre torej za situacijsko komiko, na iveč zaslug za prisrčen smeh pa ima Walter Matthau, ki tudi takrat dokazuje, da je izvrsten komik.
Koper
17.00	Sredozemske igre — VATERPOLO
17.55	NOGOMET
19.55	Zaključna svečanost v Splitu
20.30	Otroški kotiček:
Pravljice iz Rezije	:
Zajčkova zadnja želja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV DNEVNIK
21.30 DRUGAČNA MLADENIČA
Rfžija: Remon Fernandez-igrajo: Jean Sorel, Ira Fur-stenberg in drugi
22.50	Italija s ptičje perspektive: režija Folco Quilici
23.35 Pregled sporeda za prihodnji teden
Zagreb
16.55	Otroška oddaja
17.55	Sredozemske igre
21.30	TV DNEVNIK'
22.00	Celovečerni film
ŠVICA
19.30	Glasbena škatla
19.50	TV DNEVNIK 20.25 Scacciapensieri
21.45	ASCENSORE Dl LUSSO film
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Nekoč, v davnih časih; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Roman v nadaljevanjih: 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah: 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji: 16.30 Rezervirano za .. .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika: 18.05 «Čarodejna brivnica«, enodejanka; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
8.00	Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lu-
cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;	10.15 Knjiga na radiu;
10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Prijetno popoldne; 14.45 Kirn parade; 15.33 Discorama; 16.00 15 minut s skupino The Isley Brothers; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.15 La Vera Romagna; 17.32 Crash; 18.00 Popevke, popevke; 18.32 Glasbeni vikend; 20.45 Slišimo se jutri.
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UK\V - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.0« 19.00 Poročila; 6.00 - 8.50 Glasb« no prebujanje; 10.03 Vojvoda i bandit; 10.35 Vaghe stelle d'op« reta; 11.30 Mocambo bar; 12-3 Pridi naprej; 13.20 Iz rocka rock; 13.45 Brazilija 79; 14.03 Sm tudi mi!; 15.03 Rally; 15.35 Nimar besed; 71.00 Radio 1 — jazz 79
18.30	Antologija o ljudeh, ko 1* jejo; 19.15 Prisluhni, večeri se
19.30	Hollywood med mitom ' realnostjo; 20.30 Mocambo bar 21.25 Glasbena kaseta iz Ulice A siago 7.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30. 13.3«
14.00,	15.30, 16.50, 18.30, 19.30 P*
ročila; 6.00 ,	8.45 Nekega drug*
ga dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2 9.32 Dottor Živago, radijska Pr: redba; 10.12 La corrida; 11.00 P«; mi za vsakogar; 12.45 Alto grS dimento; 13.40 Belle čpoque; 15-0 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.4 Prijetno nedeljo vsem; 18.05 R£ dijska drama; 19.50 Nismo S^1 čajno tukaj zbrani
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0<
13.00,	15.00. 16.00, 18.00, 20.00 P* ročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Df bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naši sporedov: 9.03 Pionirs-kj tednih 10.05 Z radiom na poti; 11.05 S<
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 8.30 Prenos RL; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 71.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Glasbena medigra; 17.40 Jugoton; od 18.00 dalje Prenos RL.
11.05 Zapojmo pesem: OPZ RTV Ljubljana. V nadašnji oddaji za' pojmo pesem bomo poslušali otro-ški zbor ljubljanske postaje P(Xi vodstvom dirigenta Matevža Fa' bijana.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKVV — Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz
botna matineja: 12.05 Zapojmo I sem; 12.20 Svetovna reportaž
12.40	Domače viže; 13.10 Godala ritmu; 13.30 Kmetijski nasve
13.40	Veseli domači napevi; 14 Iz naših krajev; 14.20 Obvest in zabavna glasba; 14.30 Pripo' čajo vam; 15.05 Dve populai partituri i z opusa Ivana Zajc
16.30	Zabavna glasba; 17.00 «Vi Ijak«; 18.05 Kulturna panoram 19.00 Simfonični orkester RT
19.30	Iz dela Glasbene mladine S veni je; 20.25 Obvestila in zabav glasba; 20.35 Lahko noč, otroc: 20.45 Minute z ansamblom Slo' nija; 21,00 Sobotni zabavni več — Koncert iz naših krajev; 22 Oddaja az naše izseljence.
NA OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU IN DRUGIH DALMATINSKIH MESTIH
ŠTIRIKRAT ZLATO ZA ITALIJO V ATLETIKI
V kolesarstvu ostali «azzurri» brez kolajne - Danes svečan zaključek iger
| (Naš posebni dopis iz Splita)
SPLIT — S finalnima tekmama v pganetu (Jugoslavija-Francija) in v vaterpolu (Jugoslavija - Italija) ter s svečanim zaključkom bo danes osmdh sredozemskih iger konec, j Športniki, organizatorji, službeno fcebje, časnikarji, številni prijatelji si bodo segli v roke z zavestjo, da *o igre povsem uspele. Split in o-*em ostalih dalmatinskih mest, kjer so se odvijale, bodo vsem ostala v trajnem spominu. Vstopnice za današnje veliko končno slavje se le težko dobijo. Vse to pa jasno priča, laj so za Spličane pomenile te igre.
Pa tudi današnja športna dogodka bosta vredna vse pozornosti. Nogometna tekma, ki se bo končala jnalo pred svečanim zaključkom SI, te) za Jugoslavijo zadnja in najpomembnejša preizkušnja, da popravi slab vtis z večine bledih nastopov na teh sredozemskih igrah. Francozi niso dopotovali na SI s svojo naj-terfjšo postavo. Da pa so si priborili mesto v finalu je že zgovoren dokaz, da je njihovo moštvo vredno vse pozornosti.
Poslastica današnjega zadnjega Športnega dne pa bo verjetno finale v vaterpolu, v katerem se bosta spoprijela že tradicionalna nasprotnika Italija (svetovni prvak) in Jugoslavija, ki je visoko kotirana v mednarodni areni.
Kaj pa včeraj?
Zopet je bila v središču pozornosti atletika, ki je navrgla Italijanom kr štiri zlate kolajne.
Najbolj kvaliteten pa je bil maraton, pri čemer naj bi Grk Koussis celo dosegel najboljšo znamko na svetu. Kaže pa, da je bila proga Prekratka in tega rezultat, pa tudi nstalih treh izredno dobrih znamk, Pe bodo priznali.
Vseeno pa je številno občinstvo na stadionu Burno pozdravilo te naj-Pristnejse športne tekmovalce. Vsa-
kega tekmovalca je občinstvo čakalo Pa nogah.
I Dokaj živo je bilo tudi ^jutranji
kolesarski dirki, v kateri,pa,so Italijani nepričakovano ostali brez kolajne. Od Jugoslovanov pa je bil najboljši Bojan Ropret, kot peti.
ATLETIKA
Italiji 4 zlate kolajne
Izreden čas v maratonu
Z včerajšnjimi finali so se končala atletska tekmovanja v Splitu, ‘i so tudi včeraj privabila na stadion veliko število ljudi. Le-ti pa Wso ostali razočarani. Nasprotno, niča smo bili nekaterim dokaj kakovostnim in tudi razburljivim tekmam; še posebno velja omeniti iz-tadne čase, ki so jih dosegli
KOLAJNE			
(Brez sabljanja)			
Francija	54	40	31
Jugoslavija	54	38	33
Italija	49	61	47
Španija	16	20	30
Grčija	7	9	14
Turči a	5	5	14
Egipt	2	8	9
Alžirija	1	5	9
Tunizija	1	2	9
Libanon	1	1	0
Maroko	0	2	3
Malta, Monako in Sirija doslej			
niso osvojili	nobene	kolajne.	
			
Pergar (Jug.)	4’16”8
Tomečič (Jug.) ni nastopila 4x100 m (M)
Italija (Lazzer, Caravani, Grazioli, Mennea)
(nov rekord SI) 39”27 Francija	39”88
Jugoslavija (Sagadin,
Zarič, Knapič, Pisič)	40”53
1500 m (M)
Marajo (Fr.)
(nov rekord SI) 3’41”0 Zdravkovič (Jug.)	3’41”3
Morceli (Alž.)	3’41”4
Fontanella (It.)	3’42”1
Božinovič (Jug.)	3’43”0
Costa (It.)	3’50”5
4x100 m (Ž)
1. Francija (Alize, Sulter,
Mas, Rega)
NR SI 44”50
2. Italija (Galli, Lombardo,
Masullo, Miano)	45”32
3.	Grčija	46”17
4.	Jugoslavija (Petrovič,
Lazarevič, Pavličič, Gak) 46"23
5000 m
1.	Zarcone (It.)	13’45”2
2.	Habchaoui (Alž.)	13’47”3
3.	Abbenouz (Alž.)	13'57”6
5.	Selvaggio (It.)	14’07”2
6.	Lisec (Jug.)	14'10”6
4x400 m (Ž)
1.	Jugoslavija (Pavličič, Avdibasič,
Bozinovska, Guštin)	3’39”0
2.	Francija	3'56”9
Grčija se ni predstavila
Kopje (Ž)
1.	Sakorafa (Gr.)
(nov rekord SI) 57,96 m
2.	Quintavalla (It.)	57,06 m
3.	Menjhart (Jug.)	54,50 m
4.' Amici (It.)
52,00 m
AfIS izven prog in igrišč
maratonu. Sicer pa kaže, da bodo °stali glede svetovnih lestvic ti rezultati le na papirju, kajti proga mko je splošno mnenje, je bila blatno krajša. Mednarodna sodniška '»misija bo zato ponovno premerila tedgo in šele nato bomo znali, če te včeraj v Splitu Grk Michail Koussis dosegel najboljši rezultat na 'vetu.
, Poleg maratoncev velja omeniti uidi veliko bdrbo Italijanov Raise-« in Di Giorgia, ki sta naskakovala novi italijanski rekord na višini 228 cm. Sicer pa je bil vče-rajšnji dan za italijanski tabor iz-milno uspešen, saj je Italija osvo-«la kar štiri zlate kolajne.
Jugaslaviji sta včeraj prvo me-®te> priborila Pisič na 110 m z ovitimi in ženska štafeta 4x40f m, *eprav gre pri tem omeniti, da sta J tej štafeti tekmovali le dve dr ^vi.
. Borbe v atletiki so se v glavnem Pile med tremi državami: Italijo, francijo in Jugoslavijo. No, najdaljša .je bila Italija, ki je zbrala ‘3 zlatih, 10 srebrnih in 8 brona-&tih kolajn. Francija je osvojila •teav tako 13 zlatih, ima pa tri srebra in kar šest bronov manj S Sedmimi zlatimi kolajnami je Jugova vi ja tretja.
VČERAJŠNJI FINALI , 110 m ovire
!•	Pisič (Jug.)	13”85
?•	Buttari (It.)	13”88
f	Moracho (Šp.)	13"92
*•	Vukičevič (Jug.)	14”14
1500 m (Ž)
*• Gargano (It.)
(nov	rekord SI) 4'06 R
Dorio (It.)	4'07''l
*• Boutamine (Alt.)	410 6
8800 žog
Organizator je moral odšteti kar 25.814.765 dinarjev za nakup žog in žogic, ki bodo potrebne na teh SI.
V devetih ekipnih športnih panogah bo prireditelj dal na razpolago kar 8.800 žog.
* * *
Organizacijski aparat
Za prireditev iger skrbi kar 6455 oseb, ki so razdeljene v 21 službenih sektorjev. Največ je zaposlenih v službi za razne športe, le-teh je točno 2.711. Najmanj je zaposlenih v službi za kulturni in zabavni spored, le-ta šteje samo štiri člane.
« * *
Brošura
CONI je izdal posebno brošuro (v italijanščini), ki bo vsem italijanskim časnikarjem v veliko pomoč. Poleg sporeda SI, predstavitev mest, kjer so se odvijale igre, so v brošuri navedeni tudi vsi italijanski udeleženci iger.
Pod sliko vsakega «azzurra» je vrsta potrebnih podatkov, tako da je «lov» na to brošuro tudi med neitalijanskimi časnikarji dokajšen, še posebno ker veljajo Italijani v marsikateri panogi kot nesporni ]a-voriti.
« « *
KrstuloVič zopet doma
Duje Krstulovič, član „plitske Ju-goplastike, se je vrnil v Split, potem ko se je nekaj tednov mudil v ZDA, kjer je bil na poskusnem treningu, da bi prestopil v profesionalno ekip0 Phoenii Suns,
«Čeprav bi lahko ostal v ZDA, kjer ■’'s(f - ‘nli’u‘nudili 'dobre finančne pogoje’ ar' igranje,’1 pa1 sem se raje z reprezentanco na olimpijskih igrah v Moskvi in žal mi je, da nisem mogel pravočasno dopotovali v Split, da bi igral na Sredozemskih igrah*, je izjavil splitski košarkar.
• « •
Več kot 2.000 razglednic
Kaže, da je tudi pri mladih priljubljeno pisanje razglednic. V športnem naselju v Medeni dnevno prodajo več kot 2.000 razglednic.
• * «
3.000 kg mesa, 500 kg kruha
Da je splitska kuhinja med športniki v Medeni priljubljena, nam kaže naslednji podatek. Športniki in športnice anevno pojedo 3.000 kg mesa, 700 kg rib, 1.200 kg sadja, 4.000 sladolekov, 3.000 jogurtov, 3.000 raznih slaščic, 4.000 kg kompota in 500 kg kruha.
• • «
Avtobus za enega tekmovalca Prometna služba na Sl se je znatno izboljšala. Ni več nestrpnega čakanja pred hotelom ali pred dvorano. Nasprotno. Prišlo je celo do absurda, ko je vodstvo jugoslovanske košarkarske reprezentance naročilo avtobus: ker so skoraj vsi košarkarji odpotovali izpred dvorane z osebnimi avtomobili, se je z avtobusom odpeljal v športno naselje en sam igralec.
* * «
Gemayel v športnem naselju Predsednik mednarodnega odbora SI Gabriel Gemagel je obiskal športno naselje. Tu je bilo kosilo za u-glednega gosta in za predstavnike vseh delegacij držav, ki se udeležujejo Sl.
« « «
Lov na značke
Zbiranje značk je v Jugoslaviji eden najbolj priljubljenih konjičkov. Zato ni čudno, da je na vsaki predstavitvi športnih prireditev, pa tudi na slehernem sestanku, prisotnost časnikarjev polnoštevilna, na teh sestankih se navadno delijo značke.
# * #
Jugoslovan med Italijani
Z italijansko reprezentanco je v Split dopotoval tudi Jugoslovan E-do Domazet z Reke. tehnični vodja italijanske ženske rokometne reprezentance.
• « *
V	Nici 10. igre?
Vodja francoske reprezentance na SI Brigitte Dumont je izjavila, da bo Nica kandidirala za organizacijo 10. sredozemskih iger leta 1987 Glede tega je med ostalim dejala: Mislili smo kandidirati za organizacijo Sl v Nici že leta 1983. Ko pa je kandidaturo najavila Casablanca. smo se odrekli prijavi. No, prepričana sem. da bomo v Nici organizitor 10. iger.*
« » •
V	tu'elu Marjan v Splitu predstavili z' ske Ol
v Sarajevu 1984
Ante Sučič. predsednik organiza cijskega odbora zimskih OI v Sara jevu, generalni sekretar istega od bora Ahmed Harabegovič in pred sednik tiskovnega urada Pavle Lu kač so v hotelu Marjan v Splitu
predstavili velikemu številu, časnikarjev (kar kaže, je zanimanje za te OI izredno) potek priprav na zimske olimpijske igre, ki bodo leta 1984 v Sarajevu.
Po kratki predstavitvi (z diapozitivi) mesta Sarajeva in okolice, so časnikarji izvedeli tudi za nekaj zanimivih podatkov. Lokacije, kjer bodo Ol, so že določene, da bi se organizator čimbolj pripravil na to veliko prireditev, bosta v Sarajevu tudi dve «manjši» manifestaciji. Letos bo namreč svetovno mladinsko prvenstvo v biatlonu, leta 1983 pa bo tudi tekma za SP v alpskih disciplinah.
Za organizacijo prireditve bodo potrošili od 90 do 100 milijonov dolarjev, tretjino tega stroška bo pokrilo Sarajevo, drugo tretjino republika BiH, tretjo pa ostale republike Jugoslavije.
Včeraj je v Sarajevo dopotoval predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Ki Hanin, kjer se bo mudil tri dni in si ogledal, kako potekajo priprave na to veliko zimsko - športno prireditev.
* * *
Prevoz le za stevardese
Pred pričetkom je bil časnikarjem zagotovljen prevoz iz hotelov do prizorišč športnih dogodkov s številnimi avtomobili in avtobusi. Kaže pa, da so le-ti stalno zasedeni z delegacijami in službenimi obveznostmi. Med službene obveznosti pa gotovo sodi v prvi vrsti prevoz ljubkih stevardes, tako da morajo časnikarji prehoditi, in to ob hitrem tempu, nekaj km na dan, da lahko sledijo športnim dogodkom.
TELOVADBA
CATANIA — Danes in jutri bo v Catanii mednarodno srečanje v telovadbi, v katerem se bodo pomerile državne reprezentance Sovjetske zveze, Romunije, Poljske in Italije.
6. Kovač (Jug.)	45,62 m
Višina (M)
1.	Di Giorgio (It.)
(nov	rekord SI) 226	cm
2.	Raise (It.)	224	cm
3.	Temim (Jug.)	220	cm
9.	Komnenič (Jug.)	214	cm
4x400 m (M)
1.	Francija (Dubois, Fellice, Froissart, Demarthon)
(nov rekord SI) 3'03”7
2.	Jugoslavija (Alebič, Životič,
Kopitar, Knapič)	3’04”4
3.	Italija (Malinverni, Borghi,
Diguida, Tozzi)	3’04”7
Maraton
1.	Koussis (Gr.)	2.06’53”
2.	Marched (It.)	2.0715”
3.	Terzi (Turč.)	2.1011”
4.	Ukič (Jug.)	2.1119”
5.	Pizzolato (It.)
8. Budija (Jug.)
Vsi izidi so še neuradni, dokler ne bodo zopet premerili proge.
KOLESARSTVO
Slavje Francozov Ropret peti
Francoz Regis Clere je zmagovalec cestne kolesarske dirke za posameznike. Slavje francoskega tabora pa je še dopolnil Francis Ca-staing, ki je osvojil srebrno kolajno, medtem ko je kolesar Maroka v končnem sprintu skupine zasledovalcev premagal Italijana Giuseppeja Petita. «Azzurris>, ki so tu sodili med glavne favorite včerajšnje dirke, pa so ostali celo brez kolajne.
Od Jugoslovanov je bil gotovo najboljši Bojan Ropret in to ne samo zato, ker je osvojil odlično peto mesto, temveč predvsem zato, ker se je skozi vso dirko izredno boril. Dal je zares vse od sebe. Zaslužil bi si celo eno od kolajn.
VRSTNI RED
1. Regis Clere (Fr.), ki je prevozil 153,990 km v 4.19’50”
ATLETIKA
C1UDAD MEXICO — Rene Ar-noux, Jean Pierre Jabouille in Clay Regazzoni se bodo udeležili avtomobilske dirke formule 1, ki bo v mehiškem glavnem mestu 12. oktobra in bo velja za pokal Fairmont.
DANAŠNJI SPORED
DVIGANJE UTEŽI
Split — mala dvorana
11.00	kat. od 100,1 - 110 kg in kat. nad 110 kg VATERPOLO
Split — center bazenov
13.00	finale za 1. mesto: Jugoslavija - Italija NOGOMET
Split
11.00	finale za 3. mesto; Alžirija - Grčija
18.00	finale za 1. mesto: Jugoslavija - Francija
20.00	zaključna slovesnčst



prednost; igra «plavih» pa je bila popolnoma nemotivirana, tako da so si napake sledile kot na tekočem traku. Z zmago so Grki osvojili naslov sredozemskih prvakov, Jugoslavija pa se mora zadovoljiti s srebrno kolajno.
Grčija - Jugoslavija 85:74 (41:31) Egipt - Maroko	88:80	(51:51)
Turčija - Tunizija 123:85 (60:43) LESTVICA
Grčija 10, Jugoslavija 8, Egipt 6, Turčija 4, Tunizija 2, Maroko 0.
BRANKO LAKOVIČ
VESLANJE
MILAN — Danes i„ jutri bo na --------------—	—	....................
milanskem Idroscalu državno prvenstvo v veslanju.
...................................................Hlinili.umu...............................................
Danes bodo v Brojnici nagradili najuspešnejše udeležence društvene «open» regate SPK Čupa
NOGOMET
V C-l LIGI
Jutri začetek prvenstva tudi za ekipo Triestine
V otvoritveni tekmi bo doma igrala s Forlijem
2.	Castaing (Fr.)	po 54”
3.	Naijari (Maroko)
4.	Peti to (Tt.T
5.	^tof#et #Sg.)
6.	Aliverti (It.)
7.	Cattaneo (It.)
8.	Solfrini (It.)
9.	Bodier (Fr.)	3'24”
10. Vichot (Fr.)	4’36”
KOŠARKA
Grčija zasluženo premagala Jugoslavijo
V zadnjem kolu košarkarskega turnirja je Grčija proti vsakemu pričakovanju, a povsem zasluženo premagala favorizirano jugoslovansko reprezentanco. Grki so bili stalno v vodstvu in s preprostimi in 1 učinkovitimi akcijami večali svojo
Jutri se začne italijansko nogometno prvenstvo C-l lige. V prvem srečanju se bo moštvo Triestine spopadlo na domačem terertu z ekipo Forlija. Triestina je nedvomno favorit v tej tekmi, je pa tudi med favoriti tega prvenstva za napredovanje v višjo ligo, saj ji je že lani le za las ušlo. Najnevarnejši nasprotnici bosta vsekakor ekipi Riminija in Vareseja, ki sta izpadli iz B lige, pa tudi Cremonese in Piacenza, ki sta se Ojačili z dobrimi igralci.
Glede celotnega prvenstva pa lahko rečemo, da bo letošnje verjetno slabše od lanskega, ker so najboljši nogometaši prešli k moštvom višjih lig.
Triestina, ki je občutila predvsem pomanjkanje dobrih napadalcev, je sedaj tudi za to poskrbela in bojazen, da se novi igralci ne bodo takoj vživeli v moštvo, je bila povsem odveč, kar so dokazali v tekmah za italijanski pokal. Prav tako dobro pa se je moštvo odrezalo tudi na prijateljskih srečanjih s prvoligašema Laziom in Udinesejem, s katerima je obakrat izenačilo.
3.	-
4.	-
5.	—
6.	-
prvi
diugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi

NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Primorje-Vesna v središču pozornosti
Jutri bo startala 3. AL, v kateri bodo nastopile tudi Gaja, Kras, Juventina, Mladost in Sovodnje
2. AMATERSKA LIGA
Jutrišnje tekme tretjega kola se bodo začele ob 15. uri, saj bomo danes, ob polnoči, spet premaknili kazalce ure za uro nazaj in se bomo vrnili k sončni uri. Tudi v tem zavrtljaju imamo ponovno na sporedu derbi, tokrat zahodnokraške-ga, med Primorjem in Vesno.
Sovrana — Primorec
Trebence čaka naporno gostovanje, saj gredo v goste k ekipi, ki je v prvih dveh kolih slavila dve zmagi. Trebenska pa je edina ekipa, ki je še brez točke. Razumljivo je, da se bodo morali Trebenci pošteno potruditi, saj sodi Sovrana med najmočnejše ekipe tega prvenstva, ki upravičeno meri na prestop v višjo ligo. Morala v taboru Primorca po slabem startu res ni visoka, navijači in vodstvo pa ne obupujejo. Ekipi manjka le pozitiven nastop, da bi dobila zaupanje v svoje moči. Na tem gostovanju bi bila točka za Primorec že lep uspeh.
Breg — San Marco
Brežani bodo sprejeli v goste nevarnega tekmeca, ekipo San Marca, ki je bila za Breg vedno trd oreh. Pozabiti ne smemo, da se je ekipa iz Ribiškega naselja letos znatno ojačila in to jasno kažejo dosedanji nastopi. Priznati pa moramo, da tudi Brežani niso doslej zatajili. V zadnjih dveh nastopih so pokazali, da v letošnjem prvenstvu ne nameravajo odigrati podrejene vloge; čeprav mnogi trdijo, da je cilj Brega le obstanek v ligi, srno prepričani, da predstavniki dolinske občine merijo nekoliko više. Prav gotovo bo jutrišnja tekma s San Marcom pokazala kakšne so ambicije, oziroma možnosti Brega, ki računa ohraniti svojo nepremagljivost.
Zarja — Rosandra
Zelo zanimiv se obeta dvoboj v Bazovici med Zarjo in Rosandro.
, Zarjani so letos precej obnovili svo-
je vrste in zaradi tega se še pozna, da ekipa ni uigrana; to je bil tudi vzrok visokega poraza, ki so ga Ba-zovci doživeli v prvem kolu proti Costaiungi. Rosandra pa je v glavnem ohranila lansko strukturo z vključitvijo nekaterih mladih obetajočih sil. Se bo torej sreča nasmehnila obnovljeni Zarji ali pa se bo obrnila na stran solidne Rosan-dre?
Primorje — Vesna
V tem mesecu bo proseško igrišče že drugič prizorišče derbija med Primorjem in Vesno. Točno pred petindvajsetimi dnevi sta se namreč. na Proseku, v okviru Raceto-vega memoriala, pomerila Primorje in Vesna. Takrat so slavili Križani z 1:0. Kdo bo tokrat zmagal? Odgovor na to vprašanje je precej tvegan, saj dobro vemo, da tudi v tem derbiju lahko pride do vsakega izida. Res škoda, da se bosta morali enajsterici predstaviti na igrišče v okrnjenih postavah. V vrstah Primorja si namreč poškodbe sledijo kot na tekočem traku, tako, da ima trener Marion velike težave s postavo; Blažina še vedno ne trenira, v nedeljo proti Rosandri pa sta :.e težje poškodovala Olivo in Rustja, nekoliko lažje pa Bezin. Postava Primorja za jutrišnjo tekmo je torej prava neznanka: Blažine, Oliva in Rustje ne bo na igrišču, medtem ko je Bezin v dvomu. Tudi v vrstah Vesne ni nič boljšega: Pe-risutti, Bortolotti, Zucca in Pipan so poškodovani kot tudi nov srednji napadalec Massimi. Tudi trener Fi-notto ima torej probleme s postavo moštva. Kljub vsemu pa bo derbi gotovo privlačen, saj vlada na celotnem zahodnokraškem področju — kot vedno — veliko zanimanje.
Zanimanje pa je letos toliko večje, saj bo tekma veljavna tudi za rokal Pri mo -skega dnevnika, na katerega začasni lestvici vodita Zarja in Vesna.
B. Rupel
3. AMATERSKA LIGA
Na Tržaškem
Jutri bo startala tudi tretja amaterska liga. Na Tržaškem se je za prvenstvo prijavilo 21 ekip, ki so jih porazdelili v dve skupini.
Kot favoriti startajo Aurisina. CGS in Edera, Gaja in Kras pa ne bi smela odigrati podrejene vloge, predvsem po ekipa Krasa, ki je znatno ojačila svoje vrste z vratarjem Kapunom (Primorje) Germanijem in Sullijem (Vesna) in Vascot-tom (Stock). Gaja pa je v glavnem ohranila lansko strukturo. Vrste Gaje je ojačil napadalec Marko Ri-smondo, ki je igral v mladinski ekipi Triestine. Obe naše enajsterici čaka jutri naporna naloga: Kras bo igral proti novi ekipi Sistiana, ki je ne znanka skupine. Gaja pa gre v goste velikemu favoritu prvenstva, to je Aurisini.	B. Rupel
Na Goriškem
Jutri se bo pričelo nogometno pr venstvo 3. amaterske lige tudi na Goriškem. V L skupini bodo nastopile vse tri slovenske ekipe z Goriškega in sicer štandreška Juventina, doberdobska Mladost ter Sovodnje.
Po nekaj letih bodo torej vsi trije slovenski predstavniki nastopili istem prvenstvu. Kaj na lahko pričakujemo od treh ekip?
Zelo težko je že pred prvenstvom govoriti in dajati ocene o eni ali drugi enajsterici. Žoga je okrogla in vse se lahko zgodi, štandreška Ju ventina juriša na prvo mesto, doberdobska Mladost, ki je v bistvu brez večjih sprememb v postavi, bo tudi letos igrala za zlato sredino. Isto naj bi veljalo za Sovodenjce, ki bodo podobno kot Doberdobci, igrali s pomlajeno postavo.
Spored 1. kola je naslednji: Ma-riano - Brazzanese, Fogliano - Pog-gio, Audax - Capriva, Azzurra -Mladost, Sovodnje - Piedimonte, San Lorenzo - Isonzo, Vermegliano -Juventina.	(pr)
V zadnjih dnevih pred startom prvenstva so imeli nogometaši Triestine še zadnje treninge. Moštvo bo nastopilo danes okrnjeno, ker poškodovani Paina ne bo mogel še v nekaj kolih igrati. Kaže pa, da tudi Mitri in Lenarduzzi nista v najboljši formi. Tako je odprto vprašanje, s katero postavo bo Triestina stopila jutri na igrišče in koga bo Tagliavini iz nje izločil.
NAMIZNI 'TENIS '	;
DANES IN JUTRI V NEAPLJU
Krasove igralke na vsedržavnem turnirju
V Neaplju se bo danes in jutri odvijal prvi sezonski vsedržavni namiznoteniški turnir, ki bo veljal kot prva izmed sedmih preizkušenj za določitev državnega prvaka za leto 1980. Nastopile bodo tudi štiri dekleta ŠK Kras: poleg Sonje Miličeve, ki brani državni naslov, bodo v članski in mladinski konkurenci tako med posameznicami, kot v i-gri dvojic stopile za zeleno mizo Damijana Sedmak, Sonjg, ip, V^sna Qp-ljak. Največje možngpti^za «ispešjn nastop ima seveda 'Miličeva', ki pa je pred kratkim zamenjala lopar in s tem spremenila tudi svoj način igre. Zato je vprašljivo do kakšne mere se je loparja že privadila. Če bo zaigrala kot pred tednom dni, ko je v Veroni slavila kar trojno zmago, potem ni nobenih dvomov, da se bo borila za eno izmed prvih mest.
B. S.
KOLESARSTVO
Cikloamaterji se bodo jutri na Opčinah pomerili v eni klasičnih dirk njihove kategorije. Na sporedu je namreč, s startom ob 9.30, vožnja na kronometer za dvojice na razdalji 25 km od Opčin do Šem-polaja in nazaj, za 13. trofejo sv. Justa, ki jo prireja kolesarski klub Pedale Triestino. Tekmovanja se bo udeležilo dvanajst parov, v glavnem iz Trsta, na startu pa bo tudi par iz Kokrice pri Kranju. Čeprav se vozi na kronometer, je zmagovalec znan že dan pred startom, saj je tržiški par Dean - Colus (lanska zmagovalca), trenutno premočan, da bi se lahko bal konkurence. Barve lonjerske Adrie pa bosta branila dva para: Marušič in Ferluga ter Poropat in Bonanno. Predvsem prva dva imata dobre možnosti, da se uvrstita med peterico najboljših, ver dar pa lahko tudi Poropat in Bonanno pripravita presenečenje, Med j uniorji pa bo Sandro Čok dirkal na krožni progi v Benetkah na 120 km dolgi progi s startom ob 14. uri. Mladi lonjerski vozač je ta teden opravil dve dirki. V nedeljo je nastopal pri Trevisu in prispel na cilj med dvajsetimi najboljšimi, v torek pa je dirkal tudi v Trevisu, vendar tokrat z amaterji v izredno ostri konkurenci, saj je nastopil tudi svetovni prvak Giacomi-ni ter vsi italijanski državni reprezentanti, tako v cestnih kot dirka liščnih vožnjah. Lonjerski predstavnik je dotro držal v ostrem tempu sto kilometrov, nakar je dvajset kilometrov pred ciljem popustil, tudi zaradi izredno močnega vetra, ki je nadlegoval celotno dirko. Prihod nji torek bo čok spet nastopal z a-materji, tokrat na težavni dirki v San Daniele del Friuli z nekaterimi težjimi vzponi. Vsekakor pa mu bo
SPORED 6. ŠPORTNEGA TEDNA GAJE
V GROPADI
DANES, 29. sept.
15.00	— finale teniškega turnirja
17.00	— turnir v odbojki
nastopajo Sloga, Breg in Kontovel
20.00	— nočni tek Gaje
21.00	- PLES JUTRI, 30. sept.
9.00 — orientacijski pohod 10.30 — nogometna tekma fantje - dekleta
19.00	— nagrajevanje in PLES
nastop, ne glede na rezultate, koristil kot priprava za prestop v višjo kategorijo, ki ga bo opravil v prihodnji sezoni.	R. Pečar
OBVKSTII.A
SPK Čupa iz Sesljana sporoča, da bo nagrajevanje zmagovalcev društvenih in iop:m regat v okviru društvenega večera danes, 29. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella Riva v Brojnici.
« * *
ŠK KRAS sklicuje v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. nri, v prostorih krožka v Zgoniku sestanek staršev (istočasno vrtca in šole), katerih otroci bodo obiskovali telovadbo. Ob tej priliki bo vpisovanje ter sestava urnikov in skupin.
# # *
ŠK KRAS obvešča, da bo ponovno začela telovadba za odrasle rekreativce. Prvi trening ter obenem sestanek bo v četrtek, 4. oktobra, v osnovnošolski telovadnici v Saležu ob 20.30.
Ascoli - Catanzaro Avellino - Torino	2
Cagliari - Milan	2
Fiorentina - Napoli	2
Inter - Lazio	X
Jnventus - Pescara	1
Perugia - Udinese	1
Roma - Bologna	1
LR Vicenza - Atalanta	X
Piša - Pistoiese	2
Taranto - Lecce	X
Varese - Fano	X
Catania - Cavese	1
KOŠARKA
TURNIR DEL NEGRO
Danes prvi tekmi
Danes se bo v tržaški športni palači pričel zanimiv turnir, ki ga prireja škedenjsko društvo Servo-lana. Na letošnjem turnirju bodo poleg domačega društva, ki bo letos startalo v prvenstvu C-2 lige, sodelovali še tržaški Hurlingham, zagrebška Cibona in Puljanka iz Pulja.
Tržaška ekipa se je letos znatno okrepila in bo v prvenstvu A-2 lige naskakovala celo višja mesta lestvice, kot je dejal sam trener Lombardi. Hurlingham ima sedaj edino problem McDanielsa, ki naj bi ga skoraj gotovo zamenjal neki drug-i Američan, ker bivši profesionalec še ni dobil dovoljenja za nastop v italijanskem prvenstvu s strani ameriške zveze, poleg tega pa izgleda, da je poškodba, ki jo je utrpel na treningu, hujša, kot se je zdelo. No, tako ali drugače je ekipa močnejša od lanske, saj so jo okrepili še Dordei, Tonut m Bai-guera.
Zagrebška Cibona pa sodi med boljše jugoslovanske ekipe. Žal pa bo na turnir v Trst dospela nekoliko oslabljena, saj bodo manjkali reprezentanti, ki sodelujejo na sredozemskih igrah v Splitu. Kljub temu razpolaga Novosel z izredno solidno ekipo, ki bi se morala na turnirju potegovati za prvo mesto.
Puljska Puljanka pa je sestavljena pretežno iz mladih in perspektivnih igralcev, ki so si letos priborili nastopanje V drugi jugoslovanski ligi. Velik del zaslug gre nedvomno trenerju žeravici. ki ja v Pulju, ustvaril dobre pogoje za uspešno delo.
Spored turnirja je naslednji Danes, 29. 9.
19.30	Servolana - Hurlingham
21.00	Cibona - Puljanka
Jutri, v nedeljo 30. 9
19.00	finale za tretje mesto
20.30	finale za prvo mesto
Sledilo bo nagrajevanje.
SMUČANJE
INNSBRUCK — Ingemar Stenmar* je včeraj zapustil nevrokirurški oddelek innsbruške klinike in se bo danes vrnil na Švedsko.
iiitMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtimiiHiiiitmttiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiHitMiiin
DOMAČI ŠPORT
DANKS
SOBOTA, 29. septembra 1979
NOGOMET
KADETI 16.00 v Dolini Breg - Stock
NAJMLAJŠI 15.30 v Gorici Azzurra - Juventina CICIBANI 15.15 pri Domju Portuale - Breg A * * •
16.00 Villa Ara
CGS - Breg B
• * •
16.00	v Žavljah
Zaule A - Primorje
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIH
15.00	v Neaplju Nastopa tudi Kras
KOTALKANJE
DP FHIP ZA MLADINCE
15.00 v Calderi di Reno Nastopa tudi Polet
ŠPORTNI TEDEN GAJE
15.00	na Padričah Tenis
• • •
17.00	v Gropadi
Odbojka
• • •
20.00	v Gropadi Nočni tek
JUTRI
NEDELJA, 30. septembra 1979
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Ribiškem naselju Sovrana - Primorec
•	tt •
15.00 v Dolini
Breg - S. Marco
•	• •
15.00 v Bazovici
Zarja • Rosandra • • «
15.00 na Proseku Primorje - Vesna
3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini Sistiana - Kras
# # *
15.00 v Nabrežini
Aurisina - Gaja
* # #
15.00 v Gorici
Azzurra - Mladost * # •
15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte » * •
15.00	v Romjanu Vermegliano - Juventina
NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Stock « * «
9.00	v Dolini Breg - Vesna
NAJMLAJŠI
13.00	v Križu Kras - Giarizzole
ZAČETNIKI 10.30 na Proseku Primorje • Costalunga * « •
10.30 v Dolini Breg - Domio
• * •
11.00	v Gorici
Pro Gorizia • Juventina
ROLKE
KVALIFIKACIJE ZA DP
9.00	v Moeni Nastopa tudi SK Devin
ŠPORTNI TEDEN GAJE
9.00 v Gropadi
Orientacijski pohod • » «
10.30 na Padričah
Nogomet: fantje - dekleta
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR P°9 v Neaplju Nastopa tudi Kras
KOTALKANJE
DP FHIP ZA MLADINCE 9.00 v Calderi di Reno Nastopa tudi Polet
I
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	/9 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS ■ 61000 Ljubljano,
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 uADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600 osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%, Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI.
upravi. Iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
29. septembra 1979
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
f zdai in tiska
:H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NAJHUJŠI POŽAR V AVSTRIJSKI PRESTOLNICI V ZADNJIH 50 LETIH
SILOVIT P0ŽSR V DUNAJSKEM HOTELU TERJAL 25 MRTVIH IN 18 RANJENIH
Med žrtvami je tudi 15 hrvaških turistov Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah in je presenetil večino gostov v spanju
(Poseben dopis)
DUNAJ — Število smrtnih žrtev. ki jih je terjal včerajšnji požar v dunajskem hotelu Am Au-garten. je dokončno: nekaj pred polsedmo uro zvečer je policija sporočila, da je požar terjal petindvajset žrtev. S tem je požar najhujši, kar jih je doživelo avstrijsko glavno mesto v zadnjih petdesetih letih. Med žrtvami je tudi petnajst jugoslovanskih državljanov. ki so bili v hotelu v skupini štiriintrideset turistov z območja republike Hrvaške.
Po gašenju požara, ki je nekaj po peti uri zajel ta hotel v drugem dunajskem okrožju, so se gasilci včeraj popoldne lotih odstranjevanje ruševin, policija pa je začela preiskavo, ki naj bi odkrila vzrok tega oožara. Do večera so med petindvajset mrtvimi zanesljivo identificirali štiri in sicer ameriški zakonski par. nekega švicarskega trnasta in pa nočnega vratarja, za katerega je vse do popoldneva veljala domneva, da je pogrešan. Osemnajst gostov hotela (predvsem Jugoslovanov in Američanov) so poslali v različne dunajske bolnišnice, kjer jih zdravijo zaradi zastrupitve z dimom
Vzrok požara še ni razjasnjen. Po dosedanjih pričevanjih naj bi se ogenj začel širiti z recepcije po poku, ki naj bi bil podoben eksploziji. Obloge iz umetne snovi so po vsej priliki najboli krive za nenavadno visoko število smrtnih žrtev, ki so se zadušile, saj so obloge pri gorenju razvijale močan in tudi strupen dim. Drugi razlog za zelo visoko število žrtev pa je v tem, da je bil hotel, ki ima sto postelj, sinoči praktično popolnoma zaseden: razen štiriin-tridesetčlanske skupine jugoslovanskih turistov je bila v hotelu namreč tudi dvaintridesetčlanska skupina ameriških turistov. Večino trupel so gasilci našli v hodnikih hotela, kar pomeni, da je dim žrtve presenetil v spanju in da so spričo tega skušale najti rešitev na hodnikih in pa na stopnišču, kar je bilo napak: prav tam je bila koncentracija plinov najmoč nejša. Med rešenimi je bilo največ takih, ki so vedeli, da pri požaru
Dunajski župan Gratz, ki je o-poldne že izrekel sožalje jugoslovanskemu veleposlaniku in preko njega svojcem ponesrečenih Jugo slovanov, je dal popoldne na dunaj; skem županstvu razobesiti žalne zastave.
MARJAN SEDMAK
V EKVATORIALNI GVINEJI
Ngitfmo obsojen na smrtno kazen
MALABO — Vojaško sodišče E-kvatorialne Gvineje je včeraj obsodilo na smrt bivšega diktatorja Maciasa Nguemo. Mednarodni pravniki, ki so prisostvovali sojenju so izjavili, aa je obtožnica vsebovala nad sto postavk, ki predvidevajo smrtno kazen. Vest je prebivalstvo Ekvatorialne Gvineje sprejelo z zadovoljstvom. Bivšega diktatorja bodo predvidoma usmrtili že danes.
Pročelje dunajskega hotela po požaru
uiiiiiiiMiimiHiiiuimiiiimiiiiiHiHMiiiMiimmMMMMMHiiMniiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiimiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiHMliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiii
PO SKLEPU MINISTRSKEGA SVETA
Vlada bo kmalu izdelala osnutek o sodobnejšem prometnem zakoniku
Italija se mora prilagoditi novim razmeram Evropske gospodarske skupnosti - Odslej strožji izpit za vozniška dovoljenja?
RIM — Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji med drugim razpravljal tudi o uvedbi novega prometnega zakonika, o katerem se sicer že nekaj let precej govori, besedam pa doslej niso sledila dejanja. Dejstvo je, da imamo danes v Italiji, enega najbolj, starih in gotovo neaktualnih prometnih zakonikov, ki ie stopil v veljavo že leta 1959. Skoraj vse evropske
ne smejo hkrati odpirati oken in i države in predvsem pa članice Ev-vrat in ki so iskali rešitev pred- j ropske gospodarske skupnosti so v vsem pri oknih.	1 zadnjih letih izglasovale nove in
modernejše zakone, ki urejujejo cestni promet, tako, da se mora sedaj tudi Italija prilagoditi novim razmeram, ki jih narekuje veliko naraščanje prometa in pa nujnost po večji varnosti na cestah.
Minister za javna dela Nicolaz fl.SF	obvezal, da bo vla-
da v najkrajšem času izdelala zakonski osnutek o tem vprašanju, ki bo združeval vse dosedanje načrte in predloge prejšnjih vlad ter italijanskega avtomobilskega kluba (ACI). Znano je, da bo novi
...................................
KLJUB PROTESTOM PROTIFAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ
V CELOVCU LEPAKI NAPOVEDUJEJO VRSTO NEONACISTIČNIH SREČANJ
Zanimiva knjiga o neonacističnih pojavih v Avstriji
CELOVEC — Kot vse kaže lanski protest avstrijskih protifašističnih organizacij in pa nota sovjetskega veleposlaništva, nista zalegla: te dni so se v Celovcu pojavili plakati, ki tudi za to jesen napovedujejo vrsto srečanj tako imenovane «Skup-nosti Urlichs Berg», organizacije, ki pod na videz nedolžnim imenom združuje nekdanje pripadnike ese-sovskih divizij. Četudi je lansko srečanje teh zloglasnih veteranov privedlo celo do diplomatskih zapletov, naj bi letošnja manifestacija trajala kar 2 dni (1. oktobrski konec tedna) kajti «skupnost Urlichs Berg* praznuje tokrat dvajsetletnico obstoja.
Lanski protesti avstrijskih proti-fašistov so privedli do tega. da je koroški deželni glavar Wagner približno teden dni pred srečanjem, sporočil, da na Koroškem ne bo nikakršne manifestacije bivših nacistov. Wagner je tu izkoristil dejstvo. da se združenja nekdanjih na cistov in esesavcev skrivajo pod preobleko veteranskih služenj in da njihova srečanja formalno potekajo kot zaprta družinska srečanja, ki pa se jih - mimogrede povedano — kljub družinski zaprtosti u-deležuje p o več sto in celo tisoč ljudi. Kljub izjavi Wagnerja je namreč lansko srečanje potekalo po programu in ga oblasti niso motile: raje nasprotno, s svojo na vzočnostjo ga je počastila vrsta vidnih koroških politikov in vse ka že, da tudi letos ne bo drugače. Že zdaj je namreč napovedan o-bisk delegacije esesovskih veteranov pri celovškem županu Guggen-bergerju. Da pa pri tem ne gre za nikakršna družinska srečanja, pričajo, po eni plati udeleženci sami, po drugi pa emblemi in odli kovanja, ki jih nosijo, ter njihovi govori Tako se je lani v Feld am See zbral ostanek nekdanje ese sovske divizije Tas Reich, ki se je tragično proslavila z vojnimi zločini v Franciji, v Krivi Vrbi pa so se srečali nekdanji pripadniki divizije Wikinger, ki Se je zapisala v zgodovino s pokoli v Galiciji. Glede na dosedanje izkušnje je moč pričakovati, da se bodo koroške oblasti svoji protifašistični dolžnosti tudi letos izognile le tako, da bodo v srečanjih nekdanjih
esesovcev videle zgolj srečanja spokojnih družinskih očetov.
Politična inimikrija je v Avstriji, ko gre za skrajno desne in neofašistične organizacije, izjemno močno razvita: praviloma se namreč te organizacije skrivajo pod nedolžnimi imeni kot so telovadna zveza, zveza veteranov, pa «dru-štvo na domovino navezanih» in podobno. Prve dni septembra se je v avstrijskih knjigarnah pojavila knjiga, ki prvič temeljiteje razčle-nja povojno avstrijsko desničarsko in neofašistično sceno. Knjiga nosi naslov «Desni ekstremizem v Avstriji po letu 1945», izdal pa jo je dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja. Delo■ je temeljilo, zajema pa praktično vse organizacije, ki pod takšnim ali drugačnim izgovorom zbirajo okoli sebe bodisi neofašiste, bodisi tudi tiste, ki jih še vedno daje domotožje za tretjim Reichom in njegovo ideologijo.
Knjiga ima skoraj šesto strani, iz nje pa izhaja predvsem ugotovitev, da desni ekstremizem v Avstriji še zdaleč ni stvar preteklosti a li pojav, ki se skriva na obrobju političnega življenja. Uradno obstaja dandanes kar 50 organizacij te vrste, tri od teh 50 pa so registrirane ne samo po zakonu o združenjih, temveč tildi kot stranke. Pri tem se je pahljača teh skrajno desničarskih organizacij od sorazmerno nove in številčno šibke Aktion Neue Rechte — ali s kratico ANR — ki se skuša v zadnjih dveh letih s posebno militantno akcijo uveljaviti na visokih šolah, do tako množičnih organizacij kot je združenje vojaških veteranov Ka-meratschabtbund z okoli tristo tisoč člani, telesnovzgojna organizacija Turnerbur.d z okoli petinsedemdeset tisoč člani ter seveda koroški Heimatdienst, ki navaja, da šteje sto deset tisoč privržencev.
Knjiga *Desni ekstremizem v Avstriji» ni dragocena samo zato ker se prva loteva tega dela avstrijske politične scene, marveč tudi zato, ker razkriva politično in ideološko mimikrijo, s katero skušajo svoje nacistične usedline prikriti najbolj množične od naštetih organizacij, med njimi posebej organizacija veteranov in pa koroški
Heimatdienst. Gre zc organizacije katerih ideološka usmeritev je jasno velikonemška in zaznamovana z usedlinami tretjega Reicha (treba je na njihovih zborovanjih pogledati le junaška prša. na katerih se bleščijo nacistična odlikovanja), ki pa vedno zaženejo vik in krik, če jim kdo očita Hitlerja ali nacizem. S prodorno analizo glasila organizacije veteranov «Kamerad» avtorji knjige neizpodbitno dokazujejo, da gre za skrajno desno množično organizacijo, ki je v preteklosti posvečala še posebno skrb nekdanjim esesovcem (kot znano preko družinskih srečanj) in stikom z avstrijskimi oboroženimi silami ter policijo.
MARJAN SEDMAK
prometni zakoni predvideva) strožji izpit za vozniška dovoljenja ter večje nadzorstvo nad psiho-fizični-mi sposobnosti voznikov, go\ori pa se tudi o uvedbi posebne kontrole za ugotavljanje stopnje alkohola pri avtomobilistih, ki je že v veljavi v skoraj vseh evropskih državah:	........ — - -
Vlada je nato odobrila tudi gradnje nekaterih novih avtocest in predvsem novi odsek, ki bo povezoval Turin s Francijo ter razširitev avtocestne obvoznice pri Rimu. Ministrski Svet je nato o-bravnavai pekoči problem pomanjkanja stanovanj, ki je v nekaterih industrijskih predelih že zadobil dramatične tone. V ta namen se bo že naslednji teden minister za javna dela sestal s predstavniki enotne sindikalne federacije, ter jim razložil kaj namerava vlada storiti za vsaj delno rešitev tega vprašanja, ki prizadeva predvsem mlade družine iz manj premožnih slojev, (st)
Delegacija San Marina obiskala Ljubljano
LJUBLJANA — Na dvodnevnem obisku v Ljubljani se mudi šest predstavnikov republike San Marino, ki jih vodi minister za industrijo in generalni sekretar KP Umberto Ba-rulli. Prvi dan obiska so bili gostje glavnega slovenskega mesta in sicer so se s predstavniki družbenega in političnega življenja, s predsednikom mestne skupščine Marjanom Rožičem in sekretarjem ljubljanskih komunistov Marjanom O-rožnom pogovarjali o razvoju Ljubljane in o vlogi zyeze komunistov v mestu. Popoldne je goste iz San Marina sprejel tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit. V soboto bo delegacijo iz San Marina sprejel predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, (jp)
V OKVIRU OBISKA V SLOVENIJI
Katalonski socialisti so obiskali tudi Koper
Izjavi Franceta Popita in Gregorija Raimunda
KOPER — Delegacija združene socialistične partije Katalonije, ki se že več dni mudi v Sloveniji, je obiskala tudi slovensko obalo. Spremljala sta jo predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in predsednik komisije za mednarodne odnose pri predsedstvu ZK Slovenije Jože Smole. Gostje so si najprej ogledali slovensko obalo in luko, nato pa še koprsko radijsko postajo in televizijski studio. Pri tem so se še posebej zanimali za vlogo tega medija in nekaterih drugih ustanov v razvoju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Ob koncu je France Popit v posebni izjavi za koprski radio in televizijo dejal, da se medpartijsko sodelovanje obeh dežel uspešno razvija in dodal: «Pri nas zavzeto spremljamo demokratični razvoj Katalonije ter prizadevanja tamkajšnjih prebivalcev za avtonomi jo. Sedanji stiki so pravzaprav nadaljevanje tistih, ki so jih borci Jugoslavije navezali že pred drugo svetovno vojno s španskimi borci Jugoslavije navezali že ored drugo svetovno vojno s španskimi borci proti fašizmu. Katalonci, je nadaljeval tovariš Popit, so se znali zelo dobro organizirati tudi v sedanjem boju za demokratizacijo celotne Španije, saj se naslanjajo na vse demokratične sile v pokrajini. To, kar vidijo na obisku pri nas, jih tud: navdihuje v boju za narodnostne pravice. Podrobno jih zanima, kako smo pri nas rešili narodnostno vprašanje in sploh, kako zagotavljamo enakopravnost narodnostnih skupnosti.*
France Popit je na koncu govoril tudi o širokih možnostih nadaljnjega sodelovanja. Tu gre tudi za gospodarske stike in bo že v kratkem obiskala delegacija Gospodarske zbornice Slovenije Španijo. Mnogo je tudi možnosti na kulturnem področju, kot recimo prevodi literarnih del iz katalonščine v slovenščino in obratno, odprli bi lahko na primer oddelek za katalon-ščino na ljubljanski univerzi in podobno. Seveda so še razne druge oblike sodelovanja, ki jih bo treba proučiti in uresničiti. ...	,...
Predsednik katalonske združene socialistične partije Gregori Rai-mundo pa je v začetku poudaril, da je boj njegove stranke sestavni del boja španskih komunistov in vseh naprednih ljudi za demokratizacijo države. Sem sodi tudi pravica cio avtonomije v Kataloniji in prav zdaj so vsi naoori osredotočeni na uspeh zadevnega referenduma, ki bo v prihodnjem mesecu.
Glede svojega obiska v Sloveniji je rekel, da je z veseljem ugotovil velik napredek, ki so ga napravili jugoslovanski narodi na vseh področjih. Zlasti s Slovenijo so razvili široko sodelovanje, saj imajo mnogo skupnih točk, v prihodnje pa bi lahko razen na političnem še širše sodelovali predvsem na gospodarskem in kulturnem področju.
L. O.
TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRLA - CATANIA - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA
Nezaposlen ubil občinskega tajnika
NEAPELJ — V trenutku obupa, ker je bil že dalj časa nezaposlen, je včeraj 27-letni Ciro Palmintieri z nožem ubil občinskega tajnika v Arzanu ter hudo ranil poveljnika krajevnih mestnih redarjev. Moški se je tudi včeraj zjutraj, kot sicer vsako jutro javil v občinski palači in vprašal za zaposlitev, zaradi negativnega odgovora se je sprl z občinskim tajnikom ter ga nato zabodel z rezilom: smrtno ranjenemu tajniku je priskočil na pomoč po-
VOLKSWAGEN
ista kakovost
CONTROIA
CORROSMC
..34 milijonov krat
od znanega «hroSča» do Volksvvagnov nove generacije: Polo, Derby, Golf, Slrocco In Passat
za poskušnjo jih lahko dobite pri nas
DIN(®DNTI
Ul. Coroneo 33, tel. 76 23 81 Podružnica za TRST VW — PORSCHE — AUDI
veljnik mestnih redarjev in Palmintieri je tudi njega zabodel ter se nato predal karabinjerjem.
VIDEM — Jutri bo v Furlaniji potekala tradicionalna partizanska štafeta, ki jo prireja videmska sekcija vsedržavnega združenja ANPI. Start proge, ki bo dolga 40 km bo v kraju Corno di Rosazzo, potekala pa bo skozi štiri vasi in sicer Como - Dolegna, Dolegna - Čedad, Čedad - Premariacco in Pre-mariacco - Manzano. Posebnost letošnje 6. štafete je prav gotovo ta, da bo predsednik republike Perti-ni podaril srebrno kolajno vojaški ekipi, ki bo prva pritekla skozi
ZARADI PREKINITVE DOBAVE GORIVA
V Bejrutu že dva dni brez električnega toka
Nadaljujejo se spopadi med falangisti in sirskimi vojaki
BEJRUT — Libanonsko glavno mesto je zaradi pomanjkanja električnega toka že dve noči v popolni temi. «Black-out» je bil tako popoln, da so nehale delovati celo telefonske centrale, radijske postaje in mednarodni teleksi. Zaradi pomanjkanja električnega toka v Beirutu včeraj zjutraj ra bilo kruha in tudi vode je primanjkovalo. V prestolnici, kjer že ves teden ne pobirajo smeti, si prebivalci pomagajo tako. da jih kar sami požigajo sredi ulic. Nevarnost, da v mestu izbruhne epidemija kole re, je vsak dan večja. Tudi primeri nasilja in tatvin so zaradi pomanjkanja razsvetljave v popolnem razmahu: ljudje, si po mraku ne upajo na ulice, niti z avto-
mobili. Streljanje med falangisti in sirskimi vojaki se kljub tenu nadaljuje.
Sedanji «black-out» gre pripisati prekinitvi dobave tekočega goriva, dvema termoelektričnima central*' ma. katero so povzročili krščanski desničarji, ki v glavnem operirajo na obalnem področju.
Poleg te nenapovedane prekinitve električnega toka, je v Libanonu od junija meseca v veljavi racionalizacija električnega toka in sicer dvakrat tedensko po deset ur, ki bo po vsej verjetnosti, po mnenju predsednika električne <*■ stave, trajala do februarja prihodnjega leta. (zt)
cilj.
VOZNI RED VLAKOV
Veljaven od 30. septembra 1979 do 31. maja 1980
4.30 D 6.00 R
6.05 R
6.22 L 6.42 D
8.00 E
8.40	E
9.20 R 9.35 E
10.46 L 12.56 D
13.40	L 14.30 E 15.38 E 17.15 R
17.22 D
17.35 L 18.05 L 18.40 D 18.54 E
19.23 L 20.00 E
20.28 D 22.12 D
22.25 E
2.08 D 6.12 L 7.10 L 7.25 D
7.45 E
9.25 D 10.17 E
11.04 E
11.10 R
12.30 E 14.07 D 14.24 L 15.16 D 16.05 E
Odhodi:
Benetke.
Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*).
Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*) (1). Portogruaro (2) (3). Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (4);
1.	in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke.
Benetke.
(Benetke Express) Benetke (5).
Benetke - Rim (*). (Benetke Express) Benetke (1).
Portogruaro - Benetke. Benetke - Milan - Turin. Portogruaro.
Benetke (5).
Benetke (1).
Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*). Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania - Palermo - Bari -Lecce (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Reggio Calabria ; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce).
Benetke.
Portogruaro.
Benetke (1).
(Simplon Express) Benetke
-	Rim - Milan - Domodos-sola - Pariz (pogredi 1. in
2.	razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (5). Portogruaro.
(Simplon Express) Benetke
-	Rim Milan - Domodos-sola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (1). Benetke (5).
Benetke - Milan - Turin -Genova - Ventimigtia - Nica (od 29.9. do 29.11.1979) -Marseille (od 30.11.1979 do 31 5.1980) (pogradi 1. in 2. razreda Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst Genova). Mestre Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim).
Prihodi:
Benetke.
Portogruaro (3). Portogruaro.
Marseille (od 2.12.1979 do 31.5.1980) Nica (od 30.9. do 1.12.1979) Ventimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (pogradi 1. !n 2. razreda in spalni vagoni Genova - Trst; pogradi 1 in 2. razreda Turin - Trst).
Rim - Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst). Benetke.
(Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan Rim
-	Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz Zagreb in Pariz - Beograd) -Lecce - Bologna (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Lecce - Trst) (5). (Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim
-	Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb, Pariz - Beograd) -Lecce - Bologna (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Lecce -'Trst) (1). (Rialto) Milan - Mestre (do Trsta brez vmesnih postaj) (*).'
Benetke.
Milan - Benetke.
Cervignano (6).
Benetke.
Palermo - Catania • Reggio
Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Reggio Calabria - Trst; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Palermo - Trst in Catania - Trst).
17.45 D Turin - Milan - Benetke.
18.40 R Firence - Bologna - Benetke (») (1).
19.05 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje in Benetke - Beograd) (5).
19.17 L Portogruaro
20.22 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje in Benetke - Beograd) (1).
20.44 R Rim - Mestre (*).
21.03 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*).
22.57 L Benetke.
23.27 E Turin - Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim -
Moskva (7).
(*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija.
(1)	Vozi od 6.4. do 31.5.1980.
(2)	Nadaljuje za San Dona di Piave od 30.9. do 22.12.1979, od 3.1. do 3.4. in od 9.4. do 31.5.1980.
(3)	Ne vozi ob nedeljah in praznikih.
(4)	Ne vozi ob sredah in petkih.
(5)	Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980.
(6)	Ne vozi ob nedeljah in praznikih, in od 23.12.1979 do 2.1.1980.
(7)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah.
TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA -SOFIJA - ATENE -ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi:
0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni ni vagoni Rim - Moskva (2)) (1).
10.37 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz -Beograd) (3).
11.22 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz -Beograd) (4).
13.50	L Opčine - Ljubljana (3) (5).
14.50	L Opčine - Ljubljana (4) (5).
16.50	D Opčine - Ljubljana (3) (5).
17.50	D Opčine - Ljubljana (4) (5).
18.35	D Opčine - Ljubljana (3) (5).
19.00 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trst-Beograd) (6).
19.35	D Opčine - Ljubljana (4) (5).
19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (pogradi 2. razreda Trst - Beograd) (7).
20.05 E (Benetke Express) Opčine -Ljubljana - Beograd Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke Skopje, Benetke - I-stanbul in Benetke - Atene) (3).
20.20 L Opčine
21.08 E (Benetke Express) Opčine -Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje, Benetke - I-stanbul in Benetke - Atene) ,4).
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva (8) (3).
P r i h o il i
5.01 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva Rim) (9) (3).
5.49 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana Opčine (spalni va goni Moskva Rim) (9) (4).
6.17 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Trst) (6).
7.30 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Trst) (7).
8.05 E
8.55 E
9.10	D
10.10	D
13.35	L
14.35	L
16.38	D
17.38	D 18.34 E
19.44 E
21.30 L
(Benetke Express) Istanbul
-	Atene - Skopje - Beograd -Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, Atene - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) (3). (Benetke Express) Istanbul
-	Atene - Skopje - Beograd -Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, Atene - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) (4). Ljubljana - Opčine (3) (5)-Ljubljana - Opčine (4) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (4) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (4) . . (Simplon Express) Beograd
-	Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb -Pariz) (3).
(Simplon Express) Beograd
-	Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Bgpgrad - Pariz in Zagreb • Pariz) (4).
Opčine.
(5).
(5).
(5).
(5).
(5).
(1)	Vozi od 7.4. do 31.5.1980.
(2)	Ne vozi ob petkih in nedeljah.
(3)	Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980.
(4)	Vozi od 6.4. do 31.5.1980.
(5)	Ne vozi ob nedeljah in praznikih.
(6)	Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 2.10.1979 do 5.4.1980. Ne bo vozil v dneh: 1,11., 3.11., 8.12., 25.12. in 26.12. 1979 ter 1.1.1980.
(7)	Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 8.4. do 31-5.1980. Ne vozi 25.4. in 1.5.1980.
(8)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah.
(9)	Ne vozi ob sredah in petkih.
TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ * SALZBURG - MONCHEN
5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.05 D 7.15 D 8.35 D
10.10	L 12.22 D
13.10	L 14.05 D 14 35 L 16 55 L 17.43 D 18.00 L 19.13 D
20.10	L 20.42 D
21.40 D
23.00 L
0.50 L 6.43 L 7.18 L 7.57 D 8.46 L 9.00 D
9.00 D 10.03 D 10.03 D
12.04 L 14 14 D 15.10 L
16	30 D
17	26 D
18	0,3 L 19.26 L 19.38 E 70 .00 T, 77 on i, V. 50 D 23.46 D
(1)
Trbiž - Dunaj (2)* Trbiž - Dunaj (D*
Trbiž
Carnia
Trbiž
Benetke
Odhodi
Videm
Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm
(Itali lansko - avstrijski E*' press) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen (pogradi )• in 2. razreda Trst - Dunaj) (2).
(Italijansko . avstrijski E*" press) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen (pogradi J-in 2. razreda Trst - Dunaj) (1).
Videm
Prihodi :
Videm Videm (3)
Videm
Benetke - Videm (3)
Videm
(Avstrijsko - italijanski E*' press) Miinchen - Dunaj ' Trbiž - Videm (pogradi )• in 2. razreda Dunaj - Trst) (2).
Videm (1)
Videm (2)
(Avstrijsko - italijanski E*' press) Miinchen - Dunaj * Trbiž - Videm (pogradi !• in 2. razreda Dunaj - Trst) (D.	, .
Trbiž - Videm Videm Videm Videm Videm Videm
Vidprp
Trbiž Videm Videm Dunaj Dunaj
(2)
(D
Videm
Trbiž
Trbiž
(1)	Vozi samo od 6.4. do 31.5.1980,
(2)	Vozi od 30.9.1079 do 5.4.1980.
(3)	Ne vozi ob nedeljah in praznikih*