Edizione per Testero — Inozemska izdajat Leto LXX m **' štev. 294 a
V Ljubljani, v torek, 22. decembra I942-XXI
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mescino 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo me«to.
a
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	2
Izhaja vlak dan t|atra| razen p oaedellka ta dneva po praznika.
Uradolltvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|aaa. Redazione, Amminlstrazloaei Kopitar|eva 6, Lubiana. Teleloa 4001—4005.
Abbonamantli Mat« 18 Llr«| Ettero, m«« m 30 Ur«, bdidooa domenlca, anno 34 Lir«, tu ter o 50 Lir«. C. C. f j Lubiana 10 650 p«r gli abbo-na in en ti: 10.349 p« la Interrloni« F11 i a 1 • I: Novo me«14,
Concessionaria esclusiva per la pubblicita dl provemenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A« Milano.
Bollettino No. 940
Efficaci azioni delPaviazione delFAsse
Nuclei nemici respinti in Tunisia 12 velivoli nemici distrutti
11	Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
Nella S i r I i c a. durnntc fallili altacchi a nn-stre cnlnnne, sei velivoli hritannici venivano ah-hattuti in rombaltiinenlo. Nessuna perdila da parlo nostra c germanira.
Azioni di disturbo di raminnctte sono stale prontainento str«nrate.
Reparti avvanzati delPAsse hanno svolto in-tensa attivila in Tunisia respingendo enuelei nemiri.
Lo attrezzature portuali di Bona e di Philippe vil le e il naviglio mila alla fonda sono slati niiovamenle bombardati con successo da lor-mazioni aeree ilaliano clie. nonostante il violenlo fuoco ili sharrainenlo raggiugevano c centravano ripetiilnmente gli ohiottivi.
Nel rorso di vivaci scontri oinqtio apparecchi erano distrutti da caccialori tedesehi.
I'n no-.trn aereo non ha falto rilorno dalla sua missioae di gucrra.
' Vojno poročilo št. 940
Uspešni nastopi osnega letalstva
Sovražna jedra odbita v Tunisu
12	nasprotnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Si rti je bilo med ponesrečenimi napadi na naše kolone v boju sestreljenih b angleških letal. Na naši in nemški strani ni bilo nobene izgube.
Gladko so propadli nastopi za razpršitev avtomobilov.
Sprednji osni oddelki so razvijali živahno delovanje v Tunisu ter so odbili sovražna jedra.
Pristaniške naprave v Boni in v Philippe v i 11 ej u in lamkaj zasidrano ladjevje so znova uspešno bombardirale skupine italijanskih letal, ki so brez ozira na silovit zaporni ogenj ponovno dosegle in zadele svoje cilje.	,
V	živahnih spopadih so nemški lovci zbili 5 nasprotnih strojev.
Eno naše letalo se ni vrnilo iz vojnega poleta.
Grof Ciano pri Hitlerju
Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel grofa Ciana in maršala Cavallera — V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje — V navzočnosti grofa Ciana je bil sprejet tudi Laval
Berlin, 21. decembra. AS: Hitler je 19. decembra sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, maršala Giiringn in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, šefa francoske vlade Pierra Lavalu in se z njim dolgo razgovurjal o perečih vprašanjih Francije.
Berlin, 21. decembra. AS: Dne 18. decembra je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je prišel na kratek obisk v Nemčijo v družbi načelnika glavnega stana italijanske vojske maršala Cavallera. 18. in 19. decembra je imel Hitler z grofom Cianom in maršalom Cavallerotn razgovore o vseli vprašanjih, ki se tičejo skupne borbe Italije in Nemčije. Pri razgovorih vojaškega in političnega značaja so bili navzoči tudi: maršal Giiriug, zunanji minister von Ribbentrop in načelnik vrhovnega poveljstva nemške vojske maršal Keitel. Do sestanka v Hitlerjevem glavnem stanu je prišlo po odločni volji sil osi, ki hočejo napeti vse sile, da dosežejo končno zmago. Glede vseli vprašanj, ki so prišla v razpravo, je bilo doseženo popolno soglasje zrelisč. Neomajno prijateljstvo in bratstvo no orožju med Duccjoni in Hitlerjem iu prav tako obeh njunih narodov sta prevevala, kakor vedno, razgovore z grofom Cianom in maršalom Cnvul-ohisku v Hitlerjevem glavnem stnnu so sprem-lerom. Razgovori so bili /elo prisrčni. Na svojem Ijali grofa Ciana in maršala Cavallera italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, politični sodelavci grofa Ciana ter častniki italijanske vojske, mornarice in letalstva.
Berlin, 21. dec. AS. Ponedeljski berlinski tisk na prvih straneh popisuje velik j>omen razgovorov med Hitlerjem in grofom Cianom ter maršalom Cavallerotn v nemškem glavnem stanu. Listi poudarjajo važnost tega sestanka, ki zopet pomeni železno voljo osnih sil mobilizirati vse sile za dosegp končne zmage. »Volkischer Beobachter« piše, da popolno soglasje _ pogledov na vse probleme, obravnavane v vzdujšju prijateljstva in prisrčnosti potrjuje nerazdružljivo bratstvo v orožju, ki veže Nemčijo in Italijo v ogromni borbi proti skupnemu sovražniku. Kalija, Nemčija in Japonska, združene v lem konfliktu za obstoj in svobodo, so že položile osnovne temelje z.a zmagoslavje njihovih skupnih idealov in njihovih ciljev za pravice narodov, pravičnost in novi red v svetu. »Montag: pripominja: Italija in Nemčija sla stopili v borbo, da bi dokončno odstranili politični gospodarski jarem Anglosasov ter si priborili pod soncem me-
sto, ki pripada mladim in močnim narodom. Os in njeni zavezniki branijo Evropo ne le pred nevarnost mi strašne plutokratsko-judovsko-sovjetske diktature, marveč jo branijo tudi pred grožnjo katastrofe, ki bi zadela Evropo v primeru, če bi Moskva, London iu NVashinglon še enkrat lahko narekovali evropski celini svoj »politimi čredo t. Obisk ministra Ciana v Hitlerjevem glavnem stanu tudi omenja danes zjutraj »Diplomatska in politična korespondenca«, ki primerja nerazdružljivo solidarnost osnih sil z oportunisličnimi in drugovrstnimi medsebojnimi razmerji takozvanih zavezniških narodov. Istovetnost |k)gledov in ciljev Italije ter Nemčije ima svoj potni razvoj in najvišji j>oinen v skupni nalogi, ustvarili v Evropi nov red proli političnim spletkam, proti polu-.tanski kratkovidnosti angleško-holjševiško-atneri-ške zveze. Te sile se ne morejo izmiriti, dokler ne bo borba med obema nespravljivimn nasprotnima svetovoma prinesla logičnega zmagoslavja idejam, katere oznanjata dva velika voditelja^osi. Dočim se Kremelj nikdar ni odpovedal boljševi-zaciji sveta — nadaljuje list — pa t/ondon in Washington vsak za svoj račun in v svojem slogu stremita po svetovnem gospodstvu. ki bi zasužnjilo druge narode. Pogovori v Hitlerjevem glavnem stanu zalo izražajo velik čut odgovornosti, ki jo vedno navdajala voditelje osi, zlasti
med Volgo in Donom
sovražnik ogromne krvave izgbbe — 2i
Ob srednjem Donu je imel sovražnik ogromne krvave i:
delovanje italijanskega letalstva
— živahno
Berlin, 21. dec. s. Kakor javlja današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, so v gorah Kavkaza nemški grenadirji in romunske čete odbile sovražnikove napade deloma v protisunkih. Tudi včerajšnji poizkusi sovražnika, da bi prodrl na področju ob Tereku, so se izjalovili in so bili deloma odbiti v bojih iz bližine. Na neki točki je bil sovražnik vržen na izhodiščne postojanke ter so bili ujeti mnogoštevilni sovjetski vojaki.
Na č r n cm m o r j u so lahke nemške bojne sile potopile sovjetsko podmornico.
Na področju med Volgo in Donom se nadaljujejo hudi boji. V bitki oklepnih in pehotnih sil. ki jc bila it red no srdita, so imele sovjetske čete izredno hude izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo ob Donu uničenih nad 79 sovražnikovih tankov.
Ob s r e d n j e m Donu se je posrečilo sovražniku. ki je napadel v velikih množicah, prodreti tamošnjo obrambno fronto, pri čemer jo utrpel ogromne krvavo izgube. Nemške divizijo so zasedle po načrtu že prej pripravljene postojanke v zaledju ter so preprečile razširjanje prvotnega sovražnikovega uspeha. Hudi boji se šo nadaljujejo.
Pri teh bojih so sodelovala nemška in italijanska letala, ki so napadala sovražnikovo postojanke, zbirališča in skladišča v zaledju. Sestreljenih je bilo v spopadu v zraku 23 sovjetskih letal, dočim jih je 6 sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešata se eno nemško in eno ruinunsko
letalo.	,	..
Po odbitju sovražnikovega napada so nemslse četo zapadno od T o r o p c a zavzele neko sovražnikovo postojanko. Izpostavljena oporišcna postojanka V e I i k e L u k i jo tudi včeraj odbila sovražnikove napade.
Na področju pri 11 m o n s k e m jezeru so bili zavrnjeni krajevni sovražnikovi napadi.
V	času od 11. do 20. decembra jo bilo na vzhodni fronti uničenih, zaplenjenih ali pa za borbo onesposobljenih 1518 sovražnikovih oklepnih voz.	.......
V	Libiji se razvijajo le krajevni boji. Dne 21 decembra so nemška letala bombardirala pristaniške naprave v Bengaziju. Na morju ie bila hudo poškodovana sovražnikova trgovska ladja srednje velikosti.
Nemške in italijanske čete so zavrnile v T u-n i s u sovražnikove krajevne sunke. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo sovražnikova taborišča, letališča in skladišča.	.......
V	S r e d o z e m I j u je bilo sestreljenih 11 letal ob izgubi treh lastnih letal.
Po napadu na področje s e v e r n o z a p a d n e N e in č i i e so angleška letala napadla tudi po-
dročje zapadne Nemčije predvsem D u i s -burg, kjer so povzročila občutno opustošenje in kjer je imelo prebivalstvo izgube. Po dosedanjih ugotovitvah je protiletalska obramba sestrelila 12 angleških letal. Nad francoskim ozemljem jc bilo sestreljenih 6 štirimotornih sovražnikovih bombnikov, nad morjem pa so bila sestreljena tri sovražna letala.
Nemška letala so bombardirala angleško mpstu II u 11 ob reki H u m b e r ter so se vsa nepoškodovan vrnila na svoje oporišče.
Berlin. 21. dec. AS. Hitri nemški bombniki so prevčrejašnjim v spremstvu lovcev »Focko \Vulfc uspešno napadli več krajev na vzhodni angleški obali. Letala so premagala odpor protiletalskega topništva ter napadala neko tovarno v Stonesslessu severno od Deala. Takoj so bili cilji zaviti v goste oblake dima. Na povratku so se spustili nemški lovci v boj z rojem angleških lovcev. En angleški lovce je bil sestreljen. En nemški bombnik se ni vrnil.
Berlin. 21. dec. AS. Angleški poskus v zgodnjih popoldanskih urah 20. decembra z roji štiri-niotornikov v močnem lovskem spremstvu napa-sti razne kraje v severni Franciji so preprečili nemški lovci in nemška protiletalska obramba. Nemški lovci so se vrgli na sovražne bombnike ter so sestrelili 7 letal. Verjetno je sovražnik v tem boju izgubil še več letal.
Berlin, 21. dec. AS. Nemški bombniki so blizu tuniškega zaliva včeraj napadli neko sovražno podmornico. Kmalu po napadu so se pojavili na vodi oljnati madeži. Zato je bila podmornica ali potopljena, najmanj pa težko poškodovana.
pri vojaških dogodkih, ki bodo zagotovili evropskim narodom končno zmago.
Berlin, 21. dec. AS. »Nacional Zeitung« ko-mentir« z naslednjimi Uraii «©ttanek med Hitlerjem in grofom t ianotn: Na ozemljih, ki »o postala prizorišča operacij zaradi melodičnega razširjenja vojne s strani demokracij, vladajo tako jasne okoliščine, da dovoljujejo v naprej proučitev primernih ukrepov tako z vojaškega. kakor s političnegu stališča. V tem |«i-lo / u j ii je Hitler »prejel v «\oje>m glavnem Mana Ducejevega odposlunca iu pooblaščenega tolmača namer fašistične Italije. Grof Ciano jc imel pomembno asistenco in dopolnitev z vojaškega gledišča v maršalu Cavalleru. Oblika in vsebina izjav o sestanku v glavnem »-lanu Hitlerjevem, -1.» ponovno značilni za razgovore. ki so potekli med Italijo in Nemčijo v duliu jeklenega |>akta. Vodilno sile F v rope in |>io-nirji, ki jili je previdnost poklicala, da zgradijo nov evropski red, »o znova proglasili voljo, usmeriti v*e sile za osvojitev končne zmage. Zunanji svet in zlasti sovražniki liodo morali upoštevati, da se je doklej v>nka i/javn. izdana po sestanku voditeljev (Ki. izvajala v naznačenih ril jih in «e redno pretvorila v kratkem času v ukrepe odločilnega značaja.
Obletnica • smrti Arnalda Mussolinija
Rim, 21. dec. AS: Italija obhaja danes 11. obletnico smrti Ducejevega brata Arnalda Mussolinija. Predsedstvo zbornice fašijev in korporacij je danes zjutraj položilo lovorjev venec na spominski kip človeka, ki je bil največji in najvzvišeuejši izraz novega življenjskega stila, ki ga je začel fašizem. Listi posvečajo tej obletnici številne komentarje, poudarjajoč, da je v italijanskih dušah vedno živ in navzoč spomin na Arnalda Mussolinija, ki je globoko razumel potrebo po obnovi morale, katero naj izvede fašizem in ki se je globoko udeležil življenja italijanskega ljudstva, katero se je pripravljalo, da poslane prvi borec zgodovine. Domovina za katero je živel, mu danes izkazuje čast ter se v njegovem imenu zgrinja okoli Duceja ter obnavlja obljubo, da bo vedno na višini naiog in dolžnosti' vseh* dni in vseh ur.
Duce imenoval nov direktorij stranke
Pcdtajniki stranke so: Farnesi, Ravasio, Scorsa in Tarabini — Vse organizacije stranke mobilizirane za civilno vojno službo
Rim, 19. dec. AS: Odrcdbcni list Stranke ob-
'buce je na predlog tajnika PNF podpisal dekrete o imenovanju članov direktorija PNF. Nacionalni direktorij je sestavljen takole:
Podtajnik Mario Farnesi, rojen 1. 1910, vpisan v Stranko od 1. 1928 (2. fašistični nabor), vstopil v Stranko iz mladinskih organizacij, poročnik pilot prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki. V sedanji vojni je bil trikrat odlikovan za vojaško hrabrost, po poklicu ie odvetnik.
Carlo Ravasio, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 1. maja 1921, bil je ranjen za Revolucijo, Skva-drist, udeležnik pohoda na Rim, kapitan bojevnik, vojni invalid iz vojne 1915—18, doktor filozofije, po poklicu novinar in pisatelj.
Carlo Scorza, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 14. deccmbra 1920. poveljnik akcijske eskadrc, podpolkovnik bersaljerov, prostovoljec v vojnah F. 1915—18, v italijanski Vzhodni Afriki in Španiji. Imetnik 4 zlatih kolajn za vojaško hrabrost, po poklicu novinar in pisatelj.
Alcssandro Tarabini, rojen 1. 1894, vpisan v Stranko od 7. novembra 1919, Skvadrist. udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915—18 in v sedanji vojni, general Milice, bivši Zvezni tajnik in generalni inšpektor GILL-a.
Člani po zekonu:
Giuseppe Bottai, minister za narodno vzgojo.
Alessandro Pavolini, minister za ljudsko kulturo.
Renato Ricci, minister za korporacije.
Guido Buifarini Guidi, državni podtajnik v notranjem ministrstvu.
Enzo Galbiati, šef glavnega stana Milice.
Člani:
Alessadro Bonamici, rojen 1. 1903, vpisan v Stranko od 1. januarja 1920, Skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, major bersaljerov, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki, generalni podpovelj-nik GILL-a.
Antonio Desle, roien I. 1909, vpisan v Stranko od 21. aprila 1927 (prvi fašistični nabor), vstopil v Stranko iz mladinskih organizacij, topniški kapitan, prostovoljec, bojevnik v sedanji vojni in v Španiji, imetnik bronaste kolajne za vojaško hrabrost, napredoval je enkrat za vojne zasluge, doktor gospodarskih ved, podtajnik GUF-a.
Sandro Giuliani, rojen 1. 1895, vpisan v PNF od 23. marca 1919, Sansepolcrist, Skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1. 1915 do 1918, novinar, zaupnik skupine Sansepolcristov.
Domenico Pellegrini Gianpietro, rojen 1. 1899, vpisan v PNF od 1. februarja 1922, ranjen za Revolucijo, bojevnik prostovoljec v vojni 1915—18, v Španiji in v sedanji vojni, invalid, odlikovan dvakrat s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, imetnik dveh križev za vojaško hrabrost, odvetnik, profesor ustavnega prava na Kraljevi univerzi v Neaplju, nacionalni svetnik.
Umberto Ajello, rojen 1. 1901, vpisan v PNF od 18. decembra 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik pilot, prostovoljec bojevnik v sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, Zvezni tainik v Livornu,
Antonio Bonino, rojen 1. 1903, vpisan v Stranko od 1. 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik, bojevnik v sedanji vojni, računovodja, Zvezni tajnik v Livornu.
Franco Bogazzi, rojen 1908, vpisan v PNF od avgusta 1921, udeleženec Pohoda na Rim, Skvadrist, bojevnik prostovoljec in ranjenec v Španiji, odlikovan s tremi srebrnimi kolainami in z dvema vojnima križema za vojaško hrabrost, napredoval je po vojni zaslugi, doktor medicine in kirurgije, Zvezni tajnik v Genovi.
Odrcdbeni list PAF objavlja:
Duce je na predlog Tajnika PNF imenoval za inšpektorje PNF naslednje Fašiste:
Ezio Berberini, rojen I. 1897, vpisan v PNF od decembra 1919, Skvadrist, fašistični in vojni invalid, prostovoljec, bojevnik v vojni 1. 1915—18, v italijanski Vzhodni Afriki, v Španiii in v sedanji vojni, odlikovan za vojaško hrabrost, bivši podtajnik PNF.
Emilio Ballelti, rojen 1. 1905, vpisan v Stranko od 15. decembra 1921, ranjen za Revolucijo, Skvadrist, poročnik, prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in sedanji vojni, doktor prava, nacionalni svetnik, sedaj generalni tajnik zveze fašističnih sindikatov industrije v Turinu.
Carlo Alberto Biggioi, rojen 1. 1902, vpisan v PNF od 10. maja 1925, prišel je iz avangvardistov, kapitan, prostovoljec bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, doktor prava, nacionalni svetnik, rektor Kraljeve univerze v Pisi.
Franz Pagliani, rojen 1. 1904, vpisan v PNF od 1. marca 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor medicine in kirurgije, sedaj Zvezni tajnik v Modeni.
Antonio Maria del Grosso, roien 1. 1902, Sansepolcrist, Skvadrist, poveljnik akcijske eskadre, udeleženec Pohoda na Rim, pohabljenec za Revolucijo, vojni pohabljenec, prostovoljec v vojni 1. J919—18, v Španiji in sedanji vojni, kapitan bersaljerov, odlikovan s srebrno kolajno, bronasto kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, Zvezni tajnik v Milanu.
Franco Ferretti di Castelferretto, rojen 1. 1900, vpisan v PNF od 1. oktobra 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik grenadirjev, prostovoljec, bojevnik v italijanski Azhodni afri-ki, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost. Zvezni tajnik v Turinu.
Olago Gaggioli, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 23. marca 1919, Sansepolcrist, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, oiicir arditov, prostovoljec, oficir v vojni 1915—18, odlikovan s tremi srebrnimi kolajnami in dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost, general Milice, Zvezni tajnik v Ferrari.
Attilio Tosi, rojen 1. 1906, vpisan v PNF od 10. aprila 1921, Skvadrist. podporočnik bersaljerov, prostovoljec, bojevnik, invalid v italijanski Vzhodni Afriki, doktor prava, Zvezni tajnik v Palermu.
Angelo Tarchi, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 24. marca 1919, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, prostovoljec, bojevnik v vojni 1. 1915—18, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, ranjenec in vojni invalid, nacionalni svetnik, sedaj podpredsednik korporacije za kemijo.
Duce jc na predlog Tajnika PNF imenoval za Zveznega tajnika »comandato« Fašista Giovannija Calendolija, šefa tiskovnega urada nacionalnega direktorija.
Rim, 19. dec. AS: »Gazzetta Ufiiciale < objavlja odlok Duceja, po katerem je Fašistična stranka s svojimi podrejenimi organizacijami mobilizirala za civilno službo po zakonskih določbah z dne 24. maja 1940-XVIU glede discipline državljanov v vojnem času.
Kaj se godi v Indiji
Bangkok, 21. dec. Od 8. avgusta do 8 decembra jo bilo v Indiji ubitih ali ranjenih 2875 oseb, 13.200 oseb pa je bilo zaprtih. V istem času jo bilo indijskemu prebivalstvu naloženih 13 milijonov in pol rupij skupnega davka in S3 krajevnih uprav je bilo razpuščenih, češ da so »premalo zanesljive«. Indijski krogi pri|5ominjajo, da so le številke manjše od dejanskega položaja.
Dar sremskih kmetov
Zagreb. 21. dec. AS. Nadaljujoč sfaro božično tradicijo so sremski kmetje — nad 2000 po številu — prispeli v Zagreb s posebnimi vlaki in z 20 vagoni živil, namenjenih revnim družinam bircev ter vojnim sirotam. Darove bodo razdelile ustaške organizacije. Kmetje so šli v sprevodu po glavnih zagrebških ulicah do vlnonc palače, kjer so poklonili Poglavniku najlepše darove. Poglavnik je v svojem govoru poveličevaj visoko narodno in solidnmostno za-vest sremskih kmetov. Tisk poudarja, da je ta dogodek znak tesne zveze med ljudstvom in viado.
t
Zvezni tajnik z direktorijem pri Eksc. Gambari
Ljubljana, 19. decembra. Tiskovni urad zveze Fašijev objavlja: Davi je novi poveljnik XI. Armadnega zbora Ekscelenca Gambara sprejel Zveznega tajnika v spremstvu Zveznega podtajnika ter članov direktorija, kakor tudi Podtajnika Fašija in okrožnih inšpektorjev.
Zvezni tajnik je Eksc. Gambaro pozdravil v imenu Črnih srajc Ljubljanske pokrajine, ki se na tem operacijskem področju čutijo tesno po- j vezani z borci v vojaških uniformah. V nadalj- •
njem je zagotavljal, da bodo Črne srajce sodelovale z vojsko ob vsaki priložnosti.
Eksc. Gambara se je zahvulil Zveznemu tajniku in gu naprosil, naj izroči njegove prisrčne pozdrave Fašistom Ljubljanske pokrajine. Pristavil je, da je podporna akcija za borce XI. Armadnega zbora najvišje v čislih pri vseh, kajti ona najbolje dokazuje, kakšne globoke vezi vežejo borce v črni sru jci in sivozelenem. Zagotavljal je h koncu še to, du bo vedno vedel ceniti sodelovunje, ki ga bo užival pri zvezi Fašijev,
Visoki komisar obiskal živilski trg
Ljubljana, 10. decembra.
V soboto zjutraj je Visoki komisar v spremstvu Kvestoria in vodje Urada za j)regled cen obiskal živilski trg, k jer je pregledal dobavlja-nje in razdelitev blagu, kakor tudi njegove cene.
Eksc. Grazioli se je opetovano pomudil v razgovorih z dobavitelji in prodajalci in se podrobno zanimal za poslovanje na trgu.
Pozneje si je ogledal tudi pokrite tržnice,
kjer so nastanjene mesnice, kjer se je prav tako zanimal za razdelitev in kakovost mesa.
V nadaljnjem si je ogledal še nekatere mlekarne, kjer je pruv tako povprašal glede dobav in razdelitve mleka s posebnim poudarkom na one količine, ki so namenjene bolnikom in otrokom.
Visoki komisar je bil povsod, bodisi od trgovcev, kakor tudi od kupujočega občinstva, sprejet s spoštljivo simpatijo.
Vodstvo Glasbene Matice pri Visokem komisarju
Visoki komisar je v vladni palači sprejel novega predsednika glasbenega društva Glasbene Matice dr. Ivana Zirovnika, ki je bil v spremstvu komisarja prof. Budrovicha in članov društvenega odbora.
Dr. Zirovnik je Eksc. Graziolija pozdravil s kratkim nagovorom, v katerem mu je izrazil globoko zahvalo za številne dokaze naklonjenosti, ki jo je fašistična vlada pokazula nasproti dru-
štvu, in mu obljubil, da bo društvo tudi v bodoče opravl jalo svoje delo sodelovanja in lojalne delavnosti.
Visoki komisar je sprejel izjavo dr. Zirovnika z zadovoljstvom na znanje in mu je vrnil pozdrave za društvo, nato pa se je zadržal z njim in prof. Budrovichem dalje časa v razgovoru o raznih vprašanjih, ki se tičejo prospeha Glasbene Matice.
Obnovitev poštnega prometa v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 21. decembra
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino poroča:
Delno sc spremeni tisto, kar je bilo 7. razglasom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino in poveljnika XI. Armadnega Zbora dne 15. julija t. I. odrejeno in se obnvljn tudi za slovensko prebivalstvo s takojšnjim učinkom poštni promet s spodaj omenjenimi poštnimi uradi:
1. Adlešiči, 2. Banjnloka pri Kočevju, 3. Begunje pri Cerknici, 4. Borovnica, 5. Brezovica pri Ljubljani, 6. Cerknica, 7. Črnomelj, 8. Devica Marija v Polju, 9. Dohrovn pri Ljubljani. 10. Dobr"nje, II. Dolenja vas pri Ribnici. 12. Drasatuš. 13. Fara pri Kočevju, 14. Grn-dac v Beli krajini, 15. Grahovo pri Cerknici, 16. Grosuplje, 17. Horjul, 18. Hotedršica, 19. Ig
pri Ljubljani, 20. Ježica, 21. Kočevje, 22. Kočevska Reka, 23. Koprivnik pri Kočevju, 24. Kostanjevica ob Krki. 25. Krka, 26. Krmclj, 27. Gorenji Logatec, 28. Dolenji Logatec, 29. Loški potok, 30. Lož, 31. Ljubljana, 32. Metlika, 33. Mirna peč, 34. Mokronog, 35. Mozelj, 36. Nova vas pr} Rakeku, 37.t Novo mesto, 38. Ortnek, 19. Planina pri Rakeku. 40. Polhovpradec, 41. Preserje, 42. Rakek, 45. Ribnica na Dolenj-skem, 45. Rovte, 46. Semič. 47. Sodmžica, 48. Stari trg ob Kolpi, 49. Stari trg pri Rakeku, 50. Stična, 51. Struge nn Dol., 52. št. Jernej. 53. Št. Vid pri Stični. 54. Škofljica. 55. šmarje-Sap, 56. šmihel pri Novem mestu, 57. Toplice pri Nov. mestu, 5S. Trebnje. s9. Tržišče, 60. Turjak, 61. Uršna sela. 62. Velika Loka. 65. Velike I^isče, 64. Vidom-Dobrcpolje, 65. Vinica pri Črnomlju, 66. Višnja gora, 67. Vrhnika, 68. Zagradec lia Dolenjskem, 69. Žužemberk.
Kraljeva uredba o likvidacijskih uradih in oddelkih
člen 1. Pri finančnih intendancah v Splitu in Kotoru in pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanavljajo Pokrajinski likvidacijski uradi po kr. ukazu z dne 4. junija 1025-111 št. 835, spremenjenem s kr. ukazom z dne 4. marca 1937-XV št. 304. Prav tako se ustanavljajo na navedenih ozemljih oddelki Kraljeve pokrajinske blagajne.
Člen 2 Krajevna pristojnost Pokrajinskih likvidacijskih uTadov in oddelkov Kraljeve pokrajinske blagajne se razširja v Reški in v Zadržki pokrajini na vse novo upravno območje, določeno zanji v izvrševanju kr. ukaza z dne\ 18. maja 1041-XIX št. 452.
Člen 3. Pokrajinski likvidacijski uradi in oddelki Kraljeve pokrajinske blagajne v Splitu, Kotoru in Ljubljani kakor glede novih, zadevnim območjem pridruženih občin tudi Pokrajinska likvidacijska urada in oddelka Kra-Ijcje blagajne v Zadru in na Reki, opravljajo jioleg poslov, ki so jim poverjeni s kr. uredbo z dne 18. novembra 1923-11 2440, z zadevnim
pravilnikom, odobrenim s kir. uredbo z dne 23. maja 1924-11 t. 827 in z odlokom ministra za finance z dne 22. junija 1925-III št. 1259S, izdanim v izvrševanju zakon« z dne 31. januarja 1926-IV št. 100, tudi vse tiste druge posle, katero jim v svoji pristojnosti po sporazumu z Glavnim finančnim ravnateljstvom ministrstva za finance radi izvedbe nove pravne in upravne ureditve na priključenih ozemljih, ki so pripadala bivši kraljevini Jugoslaviji, odkažejo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, pi-verner Dalmacije in prefekt na Reki v smislu kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX št. 201, r. dne 18. maja 194— XIX št. 452 in kr. uredbe z dne 7. junija 1941-X1X št. 453.
Sprememba cen božičnim drevesom
Ljubljana, 21. decembra.
Spreminja se seznam sedanjih cen božičnim drevesom od 10 do 50 namesto do 60 lir.
Solidarnost med Španijo in Portugalsko
Lizbona, 21. decembra AS. Med kosilom v čast španskemu zunanjemu ministru Jordani je imel predsednik republike Carmona govor o špan-sko-portugalski solidarnosti. Dodal je, da sedanje težave ne morejo raztrgati prijateljstva Portugalske do Španije, marveč ga okrepiti. Carmona je povedal, da je posledica sedanjih razgovorov vedno večje medsebojno razumevanje med obema narodoma. Grof Jordan je odgovoril, da bodo sedanje okoličine okrepile vezi med obema državama. Španija in Portugalka obojestransko razumeta poslanstvo, ki ga imata obe tako v miru kot v vojni.
Lizbona, 21. decembra AS. Na sedežu ministrskega predsednika sta imela španski zunanji minister Jordana in predsednik portugalske vlade
Poročilo o delovanju Zveze industrijcev in obrtnikov
Salazar dveurni razgovor. Gost, ki je bil sprejet z vojaškimi častmi, je nato obiskal predsednika republike Carmono, 6 katerim je imel prisrčen razgovor.
Madrid, 21. decembra AS. Tukajšnji listi izražajo živo zadoščenje nad prisrčnim portugalskim sprejemom španskega zunanjega ministra Jordana v Lizboni. To potovanje 6luži utrditvi lojalnih prijateljskih in sorodstvenih vezi med obema na-I rodoma, ki imata po skupnem zemljepisnem in J zgodovinskem položaju ter po podobnih idealih iste težnje ter iste skrbi ter sta navezana na bratsko prijateljstvo zlasti v sedanjih okoliščinah, ko je njuno prijateljstvo stavljeno na preizkušnjo.
Ljubljana, 21. decembra.
V Zvezo 60 včlanjena vsa industrijska podjetja pokrajine in se delijo na devetnajst vrstnih sindikatov. Razen t ie t i h že obstoječih sindikatov, ki 6o se preobrazili iz 6tarih octeekov Industrijske zveze, so bili na podlagi ukrepov in sklepov pokrajinske zveze delodajalcev letos ustanovljeni še sledeči sindikati: sindikat stavbenikov, sindikat grafičnih podjetij, sindikat izdajateljev in sindikat lastnikov tovarniških izdelkov. Ko 6e bo ustanovil tudi kino-matografski sindikat, pa se lahko reče, da bo organizacija industrijske zveze v vseh 6trokah dokončna. Sindikati so pretresali vprašanja, ki 60 se tikala posameznih kategorij. Najboljši dokaz za njihovo uspešnost je veliko število sej (okrog 40), posebno važne po so bile 6eje, tičoče se vprašanj lesa, kož, tekstilnih izdelkov itd.
Zveza industrijcev in obrtnikov, v kolikor gre hi za koristi različnih industrijskih sindikatov, razvija mnogostransko delovanje. Zlasti je bila Zveza zelo delovna na važnem področju lesne industrije. Njej je bilo poverjeno tudi zbiranje podatkov o zalogah lesa. Razen tega se je Zveza ba-vila s prevoznimi vprašanji, s cenami, posebno pa z novim režimom izvoza in s preskrbo lesa za razne potrebe. Zvezi je bilo poverjeno tudi zbiranje podatkov o zalogah usnja.
Kolikor 6e tiče vprašanja razdelitve tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil, je Zveza dajala navodila prizadetim tvrdkam, vrh tega pa se je bavila tudi z vpisom velikoprodajalcev oblačil v poseben seznam.
Kolikor se pa tiče preskrbovanja s surovinami, pa rešuje Zveza prošnje posameznih pod-jetjij, jih 6krbno prerešeta, nato pa pošlje višjim oblastem, zlasti kadar gre za preskrbo tekstilnih podjetij, kemičnih tovarn in papirnic. Poskrbela je tudi za revizijo cen mlekarskih izdelkov, premoga, časopisov, električnega toka in kož.
Zveza je 6krbcla za izterjevanje terjatev v kori6t sodeležnikov bivšega italijansko-jugoslovan-6kega kliringa, za povrnitev varščin raznim podjetjem za javna dela, ki so jih bila izvedla v Jugoslaviji, kakor tudi za deblokiranje tkanin iz bombaža in volne.
Delovanje Zveze se je uveljavljalo tudi v tistih posameznih in 3plošnih primerih, v katerih 60 se različna podjetja nanjo obrnila za pomoč.
Preteklo leto je bil posebno deloven pogodben-ski odsek Zveze. Bilo je sklenjenih mnogo kolektivnih pogodb, in sicer 59 za podjetja in 1985 za delavce. Te pogodbe so sledeče: za kožareko industrijo, za knjigoveško industrijo, za grafična podjetja, za laktorje, za rudnik »Jugoruda«, za mehanično industrijo, za tekstilno industrijo in za uradnike v industrijskih in obrtniških podjetjij (božična nagrada in najnižje mezde).
V teku 30 pogajanja za sklenitev pogodbe v družbi za kemično industrijo v Ljubljani, za kemično tovarno v Mostah in za tramvajsko družbo v Ljubljani.
Posebnega pomena pa 60 pogajanja, ki 6o 6e '■■!"	i a pogodbeno ureditev polo-
žaja V6eh uslužbencev v industriji in obrti. Vodena so bila ta pogajanja 6 predstavniki delavcev in s komisijo industrijcev, ki jo je v ta namen pooblastil zvezni svet v svoji zadnji seji 4. decembra. Vzajemno razumevanje in smisel za sodelovanje, ki preveva našo Zvezo in pokrajinsko delavsko zvezo, bosta prebrodila vse težave v korist te pomembne produktivne panoge, v korist uslužbeu6tva in v korist gospodarstva V6e pokrajine.
Razen tega je Zveza razpravljala in odločila v raznih sporih, od katerih zadostuje, da se omenita dva pomembna razsodiščna izreka, tičoča 6e delavcev v papirnici Vevče in v pivovarni »Union«.
Zvezni tajnik na raportu pri fašističnih ženah
Danes popoldne je imel Zvezni tajnik v Dopolavoru Ljubljanskega Fašija raport fašističnim ženam, ki so bile tamkaj zbrane. Tovariši-cam, ki jim je pokrajinska zaupnica ženskih fašijev ga. De Vecchi izročila izkaznice za dolgoletno delavnost v vrstah ženskih organizacij, je . Zvezni tajnik izrekel besede globokega prizna- | nja in zahvale, predvsem za neutrudljivo delo, s katerim italijanske žene v Ljubljani nudijo svojo pomoč borcem in pomoči potrebnim družinam.
Velikodušni darovi
Zeleč pomagali velikemu podpornemu delovanju pokrajinskega zavoda Visokega komisaria v prestolnici in v pokrajini sta industrijca Vavs Ivan (tovarna čevljev v Ljubljani) in Vidmar Angela (tovarna nogavic v Ljubljani) izročila Eksc. Visokemu komisarju 2000 oziroma 7000 lir za podporne namene.
Predpisi za rabo
in nošenje fotografskih aparatov
člen 1. Brez predhodne pooblastitve je prepovedano nositi s seboj ali* rabiti fotografske aparate, vštevši take za kinemaografsko snemanje znnaj lastnega sanova.nja, prodajnih obratovalnic a.H fotografskih ateljeiev.
Pooblastitev izdaja za vso pokrajino Kr. kvestura in je lahko začasna ali trajna. Izdajo jo lahko začasno tudi okrajna načelstva in velja v takem primeru saiino na ozemlju zadevnega okraja.
Člen. 2. Kdor se navzlic določbam prednjega člena zaloti pri fotografiranju ali ima kakor koli pri sebi fotografski aparat ali aparat za kinematografsko snemanje, sc takoj zapre in kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z vojaško ječo do enega leta. Odredi 6e tudi zaplenil)« aparatov.
Za sojenje kršitev določb te naredbe je pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega po-vel juištva oboroženih 6il Slovenia - Dalmazia, oddeilek v Ljubljani.
Bolgarski proračun
Sofija, 21. dec. AS. Bolgarski finančni minister je izjavil, da je ministrski 6vet odobril državni proračun za leto 1943, ki bo 22. decembra predložen parlamentu. Minister je dejal: »Dočim je večina tudi nevojskujočih se držav morala utr-peti zadnja leta mnogo izrednih izdatkov ter zahtevati naknadne kredite, pa Rolgarija v času 1939—1942 ne le da ni vedno krila vse proračunske izdatke z rednimi proračunskimi dohodki, marveč je celo zaznamovala 21 milijard 714.000 levov dohodkov, dočim so znašli izdatki 19 milijard 499 milijonov 800.000 levov. Aktiva znašajo nad 2 milijardi levov in bodo uporablj...a za plačilo vojaških dobav.
Sofija, 21. dec. AS. Z dekretom ministrskega sveta je bila v Bolgariji proglašena civilna mobilizacija vseh zdravnikov, lekarnarjev in sploh vseh oseb, ki so v zdravstveni službi.
Popust na železnicah za člane 0. U. L.
Zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije sjviroča, da je prometno ministrstvo raztegnilo na slovensko študente, vpisane v vseufiliško organizacijo in ki obiskujejo univerze v Bologni, Mila, uu, Padovi, Paviji, Triesteju in Veneziji iste ugodnosti, ki veljajo za vseučilišnike fašističnih organizacij obmejnih pokrajin, to je 50-odstotni popust za deset potovanj od Ljubljane do zgoraj navedenih mest. Študenti, ki žele izkoristiti to znižanje, naj se Čimpreje javijo na tajništvu vseučiliške organizacije,
Prima linea, št. 7
Nova številka tednika »Prima linea« prinaša v svojem pestrem obsegu zanimive in poučne članke, tako na prvi strani članek, ki obravnava Dueejevo pisateljsko delo. s katerim je vsemu narodu dal nujlepša navodila za sedanje in Ikv doče življenje. O požrtvovalnem duhu vojakov razpravlja članek »1'lamenire življenja«, načelen pa je članek o novi evropski mladini. Na nadaljnjih straneh je zanimiv članek, zakaj je kinematografija umetnost, dalje upoštevanja vreden članek pod naslovom »Treba je poznati italijanske politične pisce«. Vsega upoštevanja je vreden članek o Mussolinijevem sindikalizmu, ki je pokazal novo smer v zmedi raznih izniov. Poseben članek je posvečen sindikalnim poskusom glede na Slovenijo in Dalmazio. Predzadnja stran je posvečena delovanju stranke v Ljubljani in pokrajini, zadnja stran pa bojevnikom in njihovemu športnemu udejstvovanju.
Vsem državnim in samoupravnim upokojencem in vdovam v vednost
2clezniške izkaznice se za leto 1943. podaljšujejo pri finančnem ravnateljstvu v sobi št. 3, pritličje, med 10. in 12. uro dopoldne. Vhod je s Poljanske ceste. Obenem z izkaznico je treba izročiti znamke za 80 cent., ki se dobe pri blagajnah nn kolodvoru.
Oni, katerim poteče letos veljavnost izkaznice, izdane leta 1938. za petletno dobo, dobe vložek k izkaznici. Vsi ti pa naj predlagajo izkaznice v podaljšanje šele po novem letu, ker finančno ravnateljstvo teh vložkov zaenkrat še nima na razpolago. Vsak vložek velja 1 liro.
Od Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Wolfova ul. 10/11.
Podaljšanje veljavnosti vojaških nakazil
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata je razposlal polom občinskih preskrbovalnih uradov razdeljevalcem racioniranih živil (gostinskim obratom, pekom in trgovcem), z okrožnico št. 28-111 z dne 4. t. m., navodila glede novih posebnih nakazil za vojake na potovanju ali v 6lužbi izven sedeža svoje edinice.
Rok veljavnosti starih nakazil, ki je v zgoraj imenovani okrožnici določen do 30. XII. t I., je po višjem nalogu podaljšan do 31. XII. t. 1., kar naj upoštevajo vsi razdeljevalci.
is, m im % m m m m ffl ar
!;;i. '"i. !iii. 'il, "II. .lli' .lj' .llj' -ij;
27
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
ilii;.- i-.-. ■,: ""■'. ■
Cesarjevo zanimanje se je zbudilo zaradi tega, ker ga je prejšnji večer neka članica igralske družine dvornega gledališča zaprosila, da naj jo zaščiti pred nezasluženim postopanjem gledališkega ravnatelja. Pravilnost in zmernost njene pritožbe, dostojnost njenega obnašanja, lepota njenih oči, so ji takoj zagotovile jionioč vladarja, ki je bil vedno tudi sam izredno vljuden.
Imenovala se je Katerina Schratt; njen oče je bil poštar; bila je stara 28 let. Bila je lepa, ljubke postave, prijetnega glasu, živahnega pogleda, elegantna igralka, sposobna za veseloigro. Dunajčani, ki so vedno radi hodili v gledališče, so ji mnogo ploskali.
Po cesarjevi avdijenci se je gledališki ravnatelj zelo spremenil. Postal je nenavadno ljubezniv. Trudil se je, da bi ji dajal najboljše vloge.
Kadar je ona igrala, je cesar pogosto prihajal v svojo ložo, popolnoma sam s priliočnikom.
V	maju 1888 se je cesarica s svojega beganja 7. Monakovega vrnila v Avstrijo in se pripravljala, da odide v Gastein. Nastanila se je na obširnem posestvu Lainz in cesar jo prišel k njej.
Odkar jo Katerino Schratt tako lepo sprejel v avdijenco, igralko ni več videl, razen v njenih vlogah v gledališču.
Elizabeta je vedela za zanimanje, ki ga cesar posveča članici svojega dvornega gledališča. O njej sta s cesarjcm že večkrat govorila.
V	parku Lalnza se ji je v glavo prikradla čudaška misel. Sklenila je s prijateljstvom povezati cesarja in gledališko igralko. Katerina Schratt bi naj bila njena namestnica pri cesarju, kajti ona
je na stalnih potovanjih, cesar pa je tako sam. Igralka bi naj v njegovo bivanje in njegovo okolico prinesla nekaj tisto miline, ki jo je cesar zaradi odsotnosti svoje žene moral pogrešati. Elizabeti se je ta misel, ki je bila proti vsem dvornim in družabnim predpisom in možnostim, takoj zazdela privlačna ..,
Premišljeno in že ukazano, da se izvrši; poklicala je k sebi igralko, ki je napravila nanjo takoj zelo dober vtis.
Njun razgovor je bil zelo dolg. Elizabeta je začela pojasnjevati svoj namen:
»Cesar se za vas zelo zanima. Živi sam, zelo sam; jaz sem namreč zelo slaba žena. Jaz 6em vedno odsotna ... Vaša družba bi mu bila zelo prijetna... Ali ne bi mogli midve poslati prijateljici in vi boste skrbeli za cesarja? .. .<
Igralka je v grozi vzkliknila:
»Jaz sem preveč razburjena... Ne vem kaj odgovoriti Vašemu Veličanstvu.. .<
Tedaj pa so se odprla vrata na široko in sluga je naznanil cesarja Franca Jožefa, ki je bil dozdevno zelo presenečen.
Pogovor se je nadaljeval. Med razgovorom pa so vsi trije čutili, da se povezujejo v čudno zvezo prijateljstva in zaupanja.
Dunajsko dvorno gledališče gotovo na svojem odru še ni igralo tako čudno veseloigro, kakor jo je tokrat v svoji sobi uprizorila Elizabeta. Niti najdrznejši pisatelj si ne bi mogel zamisliti dela z vsebino, ki se je tisti trenutek razvijala v sobanah v Lainzu. Glavni igralec je bil njegovo veličanstvo Franc Jožef, avstrijski cesar, madžarski kralj, kralj češki, kralj hrvatski, Galicije, Ilirije in jeruzalemski kralj, veliki knez Transilvanije, vojvoda Lotarlnškl, grof in knez Habsburški, knez Tirolske, star 58 let; glavno žensko vlogo je Igrala njeno veličanstvo Elizabeta, avstrijska cesarica, madžarska kraljica, hrvatska kraljica., vojvodinja bavarska, stara 50 let; tretjo vlogo pa je imela gospodična Schratt, hčerka ubogega poštarja, članica dvornega gledališča, stara 31 let.
Proti koncu julija je vladarska dvojica odšla v Ischl na poletne počitnice. Tisto leto je bilo zelo moderno iti v kopališča v Saizkammergulu. Skoraj vse dunajsko plemstvo je bilo tam. Hoteli so prepolni, vile vse zasedene. Na vseh sprehodih pa so se širile same še govorice: »Katarina Schratt je v Ischlu. Videli so jo, kako se je sprehajala 9 cesarico...«
Resnično je mnogo plemičev z zgražanjem ugotovilo, da se cesarica javno sprehaja z navadno gledališko igralko... Wittels-bachovka, ki je postala Habsburžanka, si je kaj takega dovolila.
Elizabetina okolica je postala zelo nemirna. Nadvojvoda Rudolf, ki ni bil na dobrem glasu in njegova mlajša sestra Marija Valerija, ki se je zaročila z nadvojvodom Francem Salvatorjem, sta rotila svojo mater, da naj opusti to čudno družbo. Toda Elizabeta je bila gluha na vse opazke.
Nenadoma pa je izjavila, da bo odšla na samotno posestvo Langbat pri Ischlu. Začela je zopet begati in zopet je bila vsa v objemu svoje bolezni. S seboj je odvedla samo dvorno damo grofico Mailalh in ukazala:
»Naj me nikdo ne moti. Hočem popolen mir...«
Ko se je vrnila iz Langbatta, je nenadoma odpotovala v Bey-reuth, kjer se je navduševala nad Wagnerjevim »Parsifalom«.
Dne 29. avgusta je bila v Kreulhu pri Tegernsseju. Nato se je za nekaj dni vrnila v Ischl,
Takoj po 1. oktobru se je v Miramaru vkrcala in odšla na svojevrstno »romanje«. Najprej je obiskala otok Misolugi, kjer je umrl angleški pesnik Byron, nato pa je odplula na otok Leukadijo, kjer je živela pesnica Sapho. Od tam je odpotovala na otok Krf, kjer je ostala dva mosca.
Sedaj se za cesarja ni več razburjala, ker je vedela, da no more bili več lako osamljen.
Ko se je ccsar predal pridnemu delu v dvoru, si je vsak dan dan zanisal v svoi dnevni red tudi obisk pri »gosjKidični Schratt«.
Važni predpisi za nadzorovanje tujcev v pokrajini
V	našem časopisju je bila že objavljena zelo važna nova naredba Visokega komisarja »Predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini« z dne 11. decembra t. 1. št. 228, ki je izšla v »Službenem listu« dne 16. t. m, in ki stopi v veljavo z novim letom.
Naredba je dalekosežnega pomena, ker vsebuje povsem nove in zelo stroge predpise in se tiče velikega dela prebivalstva. Zlasti v mestu Ljubljani, je odstotek onih, ki ne pridejo v poštev kot »tujci« v smislu naredbe, zelo majhen.
Naredba predvsem določa, za katere osebe kot »tujce« velja. So to: predvsem osebe brez državljanstva; nadalje oni, ki imajo sedaj ali ki so imeli pred 1. septembrom 1939 državljanstvo kake tuje države (n. pr. jugoslovansko) izvzemši one, ki so si po 1. septembru 1939 pridobili italijansko državljanstvo in izvzemši one, ki so bili pred razpadom Jugoslavije (pred 4. aprilom 1941) jugoslovanski državljani in ki imajo poleg tega še te predpogoje: 1. da so bili rojeni na ozemljih, priključenih Italiji maja 1941 (ljubljanska pokrajina, hrvaško primorje, del Dalmacije); 2. da so bili na dan 11. maja 1941 pristojni v kako občino ad 1. navedenih ozemelj in 3. da so na navedenih ozemljih stalno bivali vsaj 15 let ter bivali na teh ozemljih tudi dne 11. maja 1939.
V	boljše razumevanje naj določimo pojem »»tujec« še negativno, to je, kdo se v smislu naredbe ne smatra za tujca. Tujci niso: 1. vsi sedanji italijanski državljani; 2. vsi, ki so bili dne 11. aprila 1941 jugoslovanski državljani in bili tega dne pristojni v kako občino ozemelj, pripadlih Italiji in ki so pred tem dnem bivali stalno najmanj 15 let na navednih ozemljih ter so bili tudi rojeni na teh ozemljih. Pojem »tujec« je torej v smislu te naredbe zelo širok. »Tujec« v tem smislu je tudi star Ljubljančan, ki biva morda že petdeset let v Ljubljani, a ni bil rojen na ozemljih, priključenih Italiji, ali pa Ljubljančan po rojstvu, ki je bil kot uradnik začetkom 1941 premeščen kam na Gorenjsko, tako da 11. aprila 1941 ni bival na ozemlju, ki je sedaj italijansko.
Vsekakor pa ne bo te določbe interpretirati tako 6trogo, dobesedno, tako da bi tudi tisti, ki ima sicer vse druge predpogoje za to, da bi se ne smel šteti za tujca, bil smatran kot tujec samo zaradi tega, ker je bil tega dne mimogrede ali začasno izven prej omenjenega ozemlja. Po našem mnenju je smisel naredbe ta, da se zahteva, da je dotičnik imel svoje redno bivališče na omenjenem teritoriju dne 11, aprila 1941, ne glede na to, če se je tega dne ali tudi več dni ali tednov ob tistem času mudil izven navedenega ozemlja.
Naredba je precej obširna in vsebuje za tako imenovane »tujce« stroge predpise in stroge kazni ter ukrepe proti kršiteljem istih. Predpisuje dolžnost prijavljanja oziroma odjavljanja ob prihodu v kako občino pokrajine, ob pre- ali izselitvi iz pokrajine ali iz ene občine v drugo, nadalje nalaga dolžnost prijave odnosno odjave tudi osebam in ustanovam, ki sprejmejo tujca v delo ali službo ali ki odstopijo v last, uživanje (najem) tujcu kako nepremičnino ali stanovanje.
Važna je določba, da sme Visoki komisar eventualno sploh vsem tujcem ali pa posameznikom prepovedati bivanje v določenih občinah ali krajih in da sme izgnati tujce, ki so brez sredstev, ali take, ki se potepajo, postopajo ali beračijo. Tudi ima Visoki komisar pravico, da da izgnati tujca, ki je obsojen za zločinstvo, ali ki je ovajen radi kršitve predpisov o bivanju tujcev ali predpisov za zaščito javnega reda in notranje varnosti ter sploh iz razlogov javnega reda. Iz vseh teh razlogov se lahko vsak tujec zavrne že na meji pokrajine. Namesto izgona lahko odredi Visoki komisar, da se tujec pošlje na mejo pokrajine ali da se internira.
Zlasti važne pa so prehodne določbe naredbe, ki določajo v glavnem sledeče:
Tujci, ki se na dan objave (16. XII. 1942) že nahajajo v pokrajini, si morajo priskrbeti v roku 30 dni ali potni list ali drugo enakoveljavno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki je izdana od države, kateri pripadajo; če pa nimajo nobenega državljanstva, mora biti ta listina izdana od države, v kateri imajo stalno bivališče.
Vsi tujci se morajo do 28. februarja 1943 osebno zglasiti pri pristojnem oblastvu (v Ljubljani pri Kvesturi, v drugih občinah pri uradu javne varnosti in kjer tega ni, pri občini), da vlože prijavo bivanja na posebnem prijavnem for-mularju, na kar prejmejo, če ni zadržkov za dovolitev bivanja v pokrajini, prejemno potrdilo o prijavi. To potrdilo se mora na zahtevo vedno pokazati organom javne varnosti. Navedena prijava bo morala navajati popolne osebne podatke ne samo prijavitelja samega, temveč tudi vseh no nad 16 let starih otrok in sorodnikov prijavitelja, ki žive z njim.
Tujec, ki ne bo imel po 31. januarju 1943 potnega lista al <lruge enakovredne listine, iz katere bo razvidno njegovo državljanstvo — in tujec, ki ne bo imel po 28. februarju 1943 prejem-nega potrdila obla6tva o prijavi svojega bivanja po predpisih predmetne naredbe, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev in eventualno poleg zaporne kazni tudi še denarno do 5000 lir, — poleg tega bodo lahko proti njemu izdani policijski ukrepi (n. pr. izgon).
Imetniki prenočevališč in predstojniki zavodov, bolnišnic, zajednic itd. bodo morali tekom 1. marca 1943 zahtevati od tujcev, ki so v njih oskrbi, da pokažejo prejemno potrdilo o prijavi ter v slučaju, da ga tujec ne bo predložil, naslednji dan obvestiti o tem oblastvo javne varnosti, sicer bodo kaznovani.
Službodojalci morajo glede svojih služboje-malcev, ki bodo v službi dne 1. 1. 1943, v roku 10 dni po 1. 1. 1943 podati predpisane prijave glede tistih, ki so tujci. Te prijave so obligatne tudi za tiste službojemalce-tujre, katerim je službeno razmerje prenehalo 31. 12. 1942 in se morajo v tem slučaju napraviti v treh dneh po 1. januarju 1943.
Ako so bile pred 1. 1. 1943 kake nepremičnine (stanovanja) odstopljene tujcem v last ali uživanje (najem) in bo ta odstop dne t. 1. 1943 še v veljavi, morajo oni, ki so nepremičnine odstopili. napraviti predpisane prijave v 10 dneh.
Poleg predpisov v smislu te naredbe o«tanejo pa še vedno v veljavi določbe o uvedbi in vodenju registra prebivalstva (naredba z dne 25. aprila 1942), ki predpisuje prijavljanje občinskemu
anagrafičnemu uradu vseh sprememb, nastalih zaradi gibanja prebivalstva ob preselitvah iz občine v občino, iz ene hiše v drugo hišo iste občine, nadalje vseh sprememb najemnikov stanovanj itd.
Predmetna naredba, ki ima zelo važne da-lekosežne določbe in ki zadeva velik del prebivalstva naše pokrajine, ni vsaj po besedilu v vseh točkah popolnoma jasna in razumljiva. Zato se pričakovano upa, da bodo naknadno izdana od pristojnega mesta potrebne interpretacije in po-jasnitve. Posebno se zdi nejasno, ali je tudi za zakonsko neločeno ženo in za nedoletne otroke merodajno, kje je mož oziroma oče imel dne 11. aprila 1941 redno bivališče, ne glede na to, kie so žena oziroma mladoletni otroci takrat bivali.
Za enkrat je treba opozoriti na prijave, ki se moroio izvršiti v januarju 1943.
Službodajalci morajo za slu/bojemnike-tujce, ki zapuste službo 31. 12. 1942, oziroma za one, ki bodo dne 1. 1. 1943 še v službi, napraviti prijave do 3. januarja oziroma do 10. januarja 1943, kakor to predpisuje čl. 27. naredbe.
Nadalje sc priporoča, da prizadeti ne odlagajo, temveč da si čim prej preskrbijo v čl. 25. naredbe predpisano listino o istovetnosti, iz katere bo razvidno državljanstvo. Rok za preskrbo tc listine poteče koncc januarja 1943, kajti naredba stopi v veljavo z Novim letom (čl. 32.), navedena listina pa se mora priskrbeti v roku 30 dni (čl. 25.). Pri tem se vsi opozarjajo, da tako-zvane osebne izkaznice (carte d identitft), ki jih morajo imeti vsi moški od 16. do 50. leta starosti, ne nadomeščajo listin o istovetnosti, kakor jih zahteva čl. 25. naredbe, ker iz osebnih izkaznic ni razvidno državljanstvo imetnika.	B.
I »Cituj in širi »Slovenca!«
Predbožični večeri v slovenskih družinah
Ljubljana, 21. decembra.
Za letošnjo predbožično dobo jc značilno, da še vedno ni snega. Mladina se je nekdaj pogovarjala v tem času o zimskem športu in o smuških izletih, ki jih bo priredila na Stefanavo ali na novo leto; letos ni niti ledu in predbožično dobo preživljajo v družinah v gotovem oziru podobno, kakor pred 30., 40. leti, ko še ni bilo med nami navdušenih dilcarjev, ki jim je več za veselo »kri-stijanijo« kakor pa za kos sladke orehove poticc.
Vreme se drži še vedno kakor ob jesenskem deževju. Stari in za jugovino občutljivi ljudje že komaj čakajo, da bi zapihal sever. Potem bo začelo nebo trositi nežne snežinke in dobili bomo dolgo pričakovano belo odejo. Oko se je bo razveselilo, zrak bo postal prijetnejši, ljudje ve-drejši.
Za letošnjo predbožično dobo so značilni tudi dolgi večeri skupnega družinskega življenja. V mirnih časih so se raztepli odrasli družinski člani po večerji na obiske, v gledališče ali kavarno, sedaj pa ostajajo doma in preživljajo toploto dolgih zimskih večerov. Stare, ne napoj pozabljene navade so prile marsikje spet do veljave. Zdaj, ko smo tik pred prazniki, si ljudje prizadevajo, da bi vsaj napol pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Odrasli obujajo prijetne spomine in jih pripovedujejo malčkom. Tudi ded ali babica sta prišla do veljave; nekdaj so ju poslušali samo otroci, sedaj pa je krog poslušalcev tako velik, kolikor ie članov družinske skupnosti.
Zbirajmo lupine pomaranč in Kmon
Zadruga »Zegoza« bo v sporazumu * zvezo društev »Mali gospodar« začela zbirati posušene lupine limon in pomaranč. Sprejemala jih bo in odkupovala vsak petek popoldne v svoji pisarni na Gallusovem nabrežju. Marsikdo se morda začuden sprašuje, čemu to. Je že tako, da vse preveč stvari še vedno zavržemo. Kaj vse rom| po nepotrebnem med smeti ali pa v štedilnik, ko bi prav sedaj morali vse izkoristiti do zadnjega. Koliko je rejcev malih živali v Ljubljani, kako malo pa jih ve, da so tudi lupine iimon in pomaranč posušene in zmlete izvrstno krmilo. »Zegoza« bo mlela te lupine in iz njih izdelovala krmilo, ki bo na razpolago članom po znosni in zmerni ceni.
Da se je zadruga lotila tega posla, gre zasluga v prvi vrsti podjetnemu in srečno uspelemu poskusu z divjim kostanjem. Tudi divji kostanj jc prav dobro krmilo in letos na jesen je zveza društev »Mali gospodar« zbirala divji kostanj po Ljubljani in pokrajini. Vsega so nabrali približno 40 tisoč kilogramov, V svojih napravah je »Zegoza« predelala večino tega kostanja v zdrob, ki omogoča malim gospodarjem in gospodinjam prehrano kokoši, kuncev, koz, pa tudi pujskov. Podobno bo gotovo uspelo tudi predelovanje lupin. Odvisno je le od malih gospodarjev samih, če bodo nabrali in pravilno posušili zadostne količine lupin.
Priložnost je nanesla, da sem doživel pri znancih večer, ki je te dni pred božičem tako značilen in lahko bi tudi rekel, tako značilen za naš slog družinskega družabnega življenja.
V topli sobi so sedeli trije otroci, ded pa jih je pripravljal na ljubko opravilo, ko bodo delali jaslice. Najprej so morali poslušati legendo o možu, ki je hodii od hiše do hiše in trkal na vrata, da bi dobil prenočišče za svojo slabotno ženo, ki je pravkar rodila otročička. Ljudje pa so bili trdo-srčni in ju niso marali sprejeti pod streho.
Tik ob gozdu je zagledal mož pastirski ogenj, tja je krenil, da bi dobil vsaj žerjavice, da bi zakuril, ko bo moral prenočevati v votlini. Potem jc povedal ded, da so se pastirski psi zaleteli v ubogega moža, da bi ga spodili, vendar mu niso mogli storiti nič žalega; kazali so zobe, grizti pa niso mogli. In ko se je tuji mož približeval pastirskemu ognjišču, je vrgel pastir gorjačo vanj. Tudi gorjača ga ni zadela.
Sele tedaj, ko si jc nagrcbcl neznani popotnik žerjavice kar z rokami in si je nasul v plašč, je postir ostrmel. »Kdo je neki ta mož, ki mu psi ne morejo do živega, ki ga gorjača ne zadene, ki ga ogenj ne žge?,« je premišljeval in krenil za njim.
Potem je prišel v votlinico, kjer jc sedela lepa žena z otročičkom v jaslih. Pastirja, čeprav je bil trdega srca, je revščina, ki jo je videl, ganila. Segel je v torbo, potegnil toplo ovčjo kožo in pokril z njo otročička. Otroci, ki so poslušali deda, so sc oddahnili: »Pa je bil le dober ta pastirl« — »Počakajte, da povem naprej,« je povzel spet ded. »Dete v jaslicah je ljubeznivo pogledalo pastirja in v tem hipu je spregledal: videl je angclce, ki jih je vse polno v votlini, slišal njih pesem in gosli in piščali. Takrat je pokleknil na kolena, zakaj spregledal je, da je prišel k sami Sveti Družini...«
Tako je pripovedoval ded legendo o Kristusovem rojstvu, ki jo je zapisala Silma Lagerloef. Potem je šele razgrnil knjigo in pokazal podobe vseh oseb in živalic, ki spadajo k jaslicam S kakšnim veseljem so malčki ugibali, kdo je sv. Jožef in kdo oni trdosrčni pastir, ki je zagnal gorjačo vanj. Ded je nastopil s svinčnikom, papirjem in škarjami, ter začel prirezovati in izrezovati figure. Otroci so si jih izbirali po vrstnem redu, potem pa so jih barvali s pisanimi svinčniki, kakor so se učili v otroškem vrtcu. Vmes so prepevali božične pesmi in tako so izdelali svoje prve otroške jaslice. Samo do krutega pastirja niso dobili pravega odnosa; nikdo ga ni maral in ded si ga je moral pridržati zase.
Dobave električnega toka. — Gospodarski bilten agencije Štefani piše: Nedavno je bil zaključen važen sporazum za dobavo električnega toka mestu Ljubljani in sicer na osnovi sporazuma od julija lanskega leta, po katerem so nasledstvene države dedovale na njih ozemljili ležečc"naprave. Prva pogodba je bila sklenjena za dobave električnega toka iz centrale Tacen, ki je seda jv posesti deželnih koroških elektra-
Raj v Rusiji
Komunisti so svojim ukradli Boga, srečno po-smrtno«) in nebesa, zato jim pa obetajo paradiž na zemlji. Mars sam s svojimi materialističnimi formulami ni mogel dobiti za delavce komuni' stičnega raja, obetal jim je lo »svoboden ranoj«, a šo to v nasprotju s svojim naukom, da bo treba uvesti »prisilno delo«. A kako naj bo ob »prisilnem delu« svoboden razvoj ali celo raj? Najmanj, kar si človek teli, je vendar svobodna izbira del«, čc ie mora delali. Kes pa komunizem svobodne Izbire dola no more dopustili, ker bi nastal strašen kaos. Zagotovilo dtdavcem zadostno preskrbn, pa jim recite, da naj si vsak izbere tisto delo. ki ga najbolj veseli, ali pa ludi nobenega, pa boste videli, kako oe ho delovni red iz-prevrgel v neredi V sedanjem redu, ki je res v njem ludi mnogo nereda, še gre, ker delujejo poleg svobode še razni rinitelji. nagoni, naravni darovi, razmere, potrebe, slučaji, ki spravljajo delavce k raznim delam, Iako da se končno delo nekako porazdeli. Nihče pa seveda ne ho dejal, da je to paradiž. A oznanite popolno svobodo, enakost in bratstvo, kakor mora to oznanjali komunizem. pa boste videli, kako so ho gedanji
red _ nered še tisočero poslabšal, komunizem
se ali izprovrie v divji molei, popolno annr« bij«, ali pa mora uvesti silo in strah, tirali i j o. Srede v komunizmu ni. Ali — ali! O hoj« pa namesto raja ustvari na zemlji pekel!
Ali res verjamete komunistom, da je v Rusiji obetani paradiž? Seveda ima ludi glagol »Iliri« Iri ca-e: je bil, je in bo. I>a ni bilo v Rusiji obljubljenega raja takoj izpočetka v revoluciji iu po revoluciji, lo je dosti umevno. Prevrat je prevrat. Vendar je p« ie komunistični prevrni v Rusiji naznanjal pekel. Tako strašno in razuzdano klanje, kakor je nastalo po Rusiji, dalje časa ni mogoče. Proli diktaturi prolelariala mora nastopiti diktatura saniosilnika. ki nastopi z brezobzirnim terorizmom in zopet v krvi zaduši razbrzdano svobodo, s lent pa sevedn ludi uniči velikim množicam umišljeni raj. Tudi v Rusiji je bilo Iako. A kar je bolj čudno, še p« letih in letih pod drugim diktatorjem Stalinom so se pokazale potrebno »čistke«, in kar je še
bolj čud..... čistke tudi v višjih krogih — tudi v
komunistični družbi so namreč proti naukom komunizma druiabni »krogi« — in kar je najbolj čudno, čistke med najvernejilmi komunisti iu najzveslejšiiui tovariši Lenina samega: Kamenjev — ustreljen: /inovjev — ustreljen. Muralov ~ ustreljen.; Mačkovski — ustreljen; Trorki — izgnan. Naravnost strašna jo lista ustreljenih ie-likih borcev komunizma, tudi Stalinovih sodelavcev! Ali pa čistka v vojski! Slalin je dal ustrelili nad ti»nf genernlov. med njimi slovefega maršala Tuhačevskega s sedmimi tovariši. Ali je v ruski vojski tako strašna anarhija, ali ic p:i Iako strašna diktatura Slnlina! Da hi bili v-l ti tisoči izdajalci komunizma, tn ni verjetno; rc sn pa. sn morali spoznati, da je komunizem proklotstvo za Rusijo! Gotovo pa ti strašni pojavi ne kažejo na tn, da bi ti i 1 v Rusiji raj!
O raju za proletariat niti ni treba govorili. Za vojsko so dobre skrbi, lo je res, ker jo obramba in da bj bila obramba nasilnega režima. Delavci, ki so najbolj sanjali n komunističnem raju. so globoko razočarani. Komunisti, ki so šli v Rusijo preučevat razmere, se ujemajo v tem. da delavri v Rusiji dnstj slabše žive, kakor pn delavri v kapitalističnih zapadnih državah, katn. da hi bilo mogoče govoriti o kakem »raju«. Kmetje so pa prav tlnrani. lloljši (kulaki) so poginili pri strašnem delu po gozdovih, kamor sn jih pognali z njihovih polj, drugi pa delajo ležko tlako z« armado in industrijske drlavre.
Ali bo prišel t bodočnosti listi raj? Po II-stem usodnem ali — ali, ki se mu komunizem ne more ognili, bosta v Rusiji tudi v bodočnosti vladala sila in strah. A niti ne govorimo o tem, da brez religije in morale, ki ju komunizem x satanom načelno izključuje, sploh ni mogoč srečen soeialnj red. Tehničen napredek jo mogoč, a ne sreča v dušah. Satan moro ustvarili pekel, nebes pa ne more!
Kažejo na veliko Rusije. Ali so zasužnjeno mnse. ki iih žene snmosjlnik t bičem v hoj. dokaz resnično veličino iu prave narodovo sreče?
d.
ren, druga pogodba pa jc bila sklenjena z družim za preskrljo električne sile na .'štajerskem, ki jc sedaj v posesti deželnih koroških clektra-rudnikov. Dotlej obstoječe pogodbe med temi napravami in Kranjskimi deželnimi elektrarnami so bile nadomeščene z novo pogodbo, ki zagotavlja mestu Ljubljani in pokrajini dobavo loka za i let na osnovi enotne cene tako za tok, ki ga dobavljajo kalorične kot vodne centralo. Zaradi morebitnih izprememb cen premoga jo dovoljena meja do 20%. Veljavnost pogodb jo predvidena s 1 julijem letošnjega leta.
KULTURNI OBZORNIK
Dve važni zgodovinski razpravi
2. Dr. Josip Turk: Vpliv protestantizma na
slovenski narod (»Revija Katoliške akcije«
št 5-8).
Z nastopom proteslantizma je stopil v razvoj slovenskega naroda zgodovinski činilec, ki je vplival in še vpliva na miselnost Slovencev tudi v naši dobi. Prav o tem vplivu govori razprava dr. Josipa Turka ter popravlja napake, ki jih je ustvarila o vlogi protestantizma ter njegovega razmerja do kulture formalistično matematična metoda naših literarnih zgodovinarjev. O prote-stantizmu in njegovem vplivanju govori pod tremi vidiki: narodnim, svetnokulturnim in versko moralnim. Že vnaprej pa pove, da je usodna in največja napaka prav ta, da se ti vidiki med seboj nasiloma ločijo in se prezira lestvica vrednot, kakor da bi versko moralno področje bilo je neko področje poleg narodnega in svetno kulturnega področja brez prave notranje harmonije med njimi. Težnja razprave je ta, da obsodi enostransko pojmovanje nekaterih vrednot, prikazuje pa celotnostno gledanje, kjer sta kultura in narodnost sestavni del obče hierarhije vrednot.
Z narodnega vidika je najprej resnično, da bi brez katoliške vere in Cerkve slovenski narod že v srednjem veku izginil z zemeljskega površja. Ce se individualni narodnostni čut v krščanskem srednjeveškem občestvu ni toliko gojil, je bilo to za majhne narode dobro, kajti če bi se narodnostni čut dvignil že takrat, ko so bili nekateri veliki narodi še dokaj prežeti s poganstvom, bi od tega imeli škodo le majhni narodi, ki ne bi mogli kljubovati poganski brezobzirnosti svojih sosedov. A prav o protestantih je treba reči, da pomeni njihova reformacija pri nas višek tujega vpliva. V vsem katoliškem srednjem veku ni bil vpliv nemštva na Slovcnce nikdar tako velik, kakor v dobi protestantske reformacije. PToteatantizem so pn nasjirilrnem-
ški plemiči in nemško meščanstvo. V njih je dobil Primož Trubar svoje zaščitnike. Bistvo vprašanja je pa vendarle v tem, da se je protestan-tizem postavil po robu katoliški veri in Cerkvi, ki sta bili s slovenskim narodom tako globoko povezani. Če bi Trubar delal z kakih narodnostnih vidikov, bi moral spoznati, koliko škoduje slovenskemu narodu s svojim protestantizmom, ker ga je začel trgati od katoliške vere, ki. mu je bila v toliko korist. S tem, da je Trubar začel razdirati miselno in versko enotnost slovenskega naroda, je naredil nepopravljivo škodo, ki mu je zgodovina ne more oprostiti. V narodnostnem oziru je protestantizem vplival na Slovcnce torej zelo negativno.
Teža vsega vprašanja v razpravi se nanaša na svetnokulturno področje, kjer so protestanti izdali prve slovenske tiskane knjige. Mnogi tega dejstva ne presojajo pravilno. Sklepajo namreč iz njega, da je protestantizem bolj napreden kakor katolicizem, zato narodu bolj koristen. Razne literarne šole pri nas proslavljajo dobo protestantske reformacije med Slovenci kot junaško dobo slovenske literature, naslednjo katoliško dobo pa podcenjujejo in prezirajo. Poleg tega, da so Trubarju potisnile pero v roke prav posebne okoliščine (ker iz pregnanstva ni mogel ustno govoriti, se je posluževal knjige; ljudski prevod sv. pisma je nujno zahtevala narava protestantizma, ker protestantizem uči, da naj vsak sam zase črpa vero iz sv. pisma), ki prav nič ne izhajajo iz kake samostojne težnje po ustvarjanju kulture ali narodnega jezika, pač pa so videle v slovenščini le sredstvo protestantske propagande, je treba predvsem gledati na pojav protestantske slovenske književnosti s celotnega vidika. Pod tem vidikom pridemo do nujnega spoznanja, da je bila protestantska slovenska literatura katoliškemu slovenskemu narodu tuja in škodljiva, ker ie cepila tako njegovo versko kakor narodno erfinstvo. Seveda se vse to spet prenaša na osrednje vprašanje o razmerju med idejo in kvaliteto. Nekatere naše literarne šole stoje namreč na stališču, da jo odločujoča le kakovost in naravno pod tem vidikom motrijo vso našo literarno in kulturno preteklost. Toda en-
krat za vselej je treba poudariti, da je to zelo velika zabloda, ki so ji žal podlegli nekateri li-terati katoliškega izvora. O takih malikovalcih kvalitete je dejal Slomšek: »So, ki za materni jezik vse dajo, zrno zavržejo, da le lupino imajo, kar je malikovanje in greh.« Jezik ni nekaj takšnega, da bi vse drugo moralo stopiti za njim v ozadje, tudi z ozirom na škodo, ki jo raba jezika lahko povzroči. Protestantska slovenska književnost pa je bila slovenskemu narodu tuja in škodljiva Jako po svoji vsebini (ideji), kakor tudi po svojem izvoru in namenu. Tako lahko rečemo, dn se prava slovenska narodna književnost ne začenja prav zn prav s protestantsko slovensko književnostjo, ker slovenski narod nikdar ni bil in tudi ni postal pripadnik protestantizma in ker za narodno književnost nikakor nc moremo smatrati samo jezikovno lupino brez narodnega jedra. Taka uporaba slovenskega jezika je bila le jezikovna zloraba. Jedro vprašanju se torej vrti okrog pojmovanja kulture. Katolicizem nasprotuje zgolj tostransko usmerjeni kulturi, zato je med zgolj svetno usmerjeno kulturo in njegovim pojmovanjem sam po sebi razumljiv kulturni boj.
Najbolj usodno pa je vplival protestantizem na Slovence v verskem oziru. Tu je njegovo na jbolj svojsko področje, kjer se je pa najslabše odrezal. Nelogično je govoriti o reformi protestantizma. Pojem reforme vključuje namreč po-boljšanie. Toda osnovni nauk protestantizma je prav trditev, da se človek moralno sploh ne more poboljšati. Protestantska reforma je torej nesmisel. In res je iz protestantizma prišlo med Slovencc veliko kvarnih versko moralnih posledic, ki jih je šele prava katoliška obnova mogla odpraviti.
V poznejših stoletjih je skušala resnična katoliška obnova (kako so bili voditelji naših lite-ranih šol pod vplivom protestantizma kaže najbolj to, da so sledeč protestantom poimenovali protestantsko gibanje reformo, pravo katoliško obnovo pa protireformo!) popraviti rane, ki jih je povzročil protestantizem na telesu slovenskega naroda. To se ji je v odlični meri posrečilo. Nastopila je cvetoča doba verskega življenja,
katoličani so ustvarili prvo res slovensko narodno književnost, ki so jo Slovenci lahko vzeli z veseljem v roke. 17. in 18. stoletje pomeni pri Slovencih višek katoliškega življenja.
Ob koncu 18. stoletja je doba ju/.efinizma in janzenizma zopet med nas zanesla protestantski vpliv. Ko je ta doba minila, pa se je pojavil liberalizem, ki se je prav tako pod vplivom protestantizma javljal v politični gonji proti katoliški Cerkvi in papeštvu. Liberalizem je začel ustvarjati kulturno zgodovino, kjer je skušal prezreti ali potisniti v ozadje kulturni pomen katolicizma. dvigniti in poveličevati pa pomen protcstnnt-stva. Toda ta kulturna zgodovina greši s tem, da presoja vso kulturo enostransko, z literarnega ali celo filološkega vidika. Prikrojila si je formalistično matematično metodo, ki šteje, meri in tehta le z zunanjimi merili. Treba je izvesti revizijo metode. Proti formalistično matematični metodi je treba uveljaviti vsebinsko metodo. Šele ta metoda nam bo dala resnično sliko o vlogi protestantstva in katolištva v kulturnem razvoju slovenskega naroda.
Vpliv protestantizma pri Slovencih je torej veliko večji, kakor pa si more predstavljati povprečno poučen človek. Se danes celo med slovenskimi katoličani ne manjka pojavov, ki so se rodili vsaj pod nekim daljnim vplivom protestantizma, ki še živi na svetu in se tudi kulturno udejstvuje. V katoliškem narodu jc v soglasju z narodnim duhom treba take pojave izločiti. Naš katoliški napredek jc treba zgodovinsko navezati na dobo katoliške obnove, ki sta jo prekinila jožefinizem in jonzenizem ter ga obogatiti z novimi katoliškimi momenti.
Kakor prej Ušeničnikova, tako nam tudi Turkova razprava dovolj jasno ponazoruje zgodovinske vzroke sedanjega stanja na Slovenskem. Le kdor pozna vse te vzroke, pozna tudi jedro vprašnja, okrog katerega se vrte že dokaj let naši literarno zgodovinski in idejni spori.
France Glavač.
»
V zadnjem poročilu o Ušeničnikovi razpravi o obletnici prvega katoliškega shoda v Ljubljani
IBkoJkete, VUOVAJL&
Gledališče
Opora. Torek, 22. dccembra ob 16: »La Bohome«.
Red 1'reuiierskl. — Sreutt, 2J. decembra ob lii: »Slepa un» . Upe lela laven. Zuizaue ccue oil 2u lir uut&uul.
—	Cotrick, 24. ilccumbia: Zaprto, — i'otek, 25. de-oumliru ob la; »Truviata.. lzvou. — Sobota, 26, de-ccmbra ub lb: »Uuspurone«. lzvou. — Nedelja, 27. dcccmbia ob 16: »'iliais«, lzvou. — 1'oucdcljek, 2«. dccembra: Zaprto.
Aliuneute prciulerskcgit reda opuzarjamo na torkovo predstavo 1'uccinijevu opere »La lioiienie«. Libreto opne Jc posuti po Klovnom Murgorjuvoui romanu. Oseiic: Uudoll. gla&uouik — Lipušcck, Marcel, slikar — Janko. Sdiuaiiurd, glasbomk — Dojnicar, llul-lin, filozof — Betetto, Mlini — Vidalljeva, Musetta
—	1'olajuurjcva, ileuoit, hišni posestnik, Alcidor — Anilovar, Purpigiiol — KriatuučiC, Dirigent: 1J. Zebre. liežlja in scena: C. Dcbevoo. Zborovodja: 11. Simonih. Slovenski libreto oper« v širitoiovciu prevodu jo v prodaji v operni blagajni
Opera pripravlja 1'ueclnljovo opero Sestra An-gcllka« v rc/.ljl liolicrta Primožiču I11 Ileetbovoovo >7. simfonijo« v koreografiji .Maksa Kilrhosa, pod glasbenim vodstvom dirigentu Antona Neffuta. — rrcuiicra bo 31). decembra.
Dramsko gledališče. Torek, dno 22. doeomhra ob
16.30: »Uče«. ltod Torek. — Sreilu, £1. decembra ob 16.3(1: »Primer dr. Uiruu>. Ited Sreda. — Ccirlek, 21. decembra: Zaprto. — Petek, 25. decembra ob 16: »Očo uaS...«, Izvi n — Sobota, 2,1. decembru ob 11: »Peterčkove poslodnie sanjo. Izven. Zelo znižane ceue od ln lir navzdol. Ob 17: »Ples v Trnovem«. Izven.
—	Nedelja, 27 dccembra oh 16: »Princeska in pastirček i. Izven. Zelo znižane ceno od lil lir navzdol. Ob 16: »Hamlet«. Izven. — Ponedeljek, 28. dccembra: Zaprto,
Strindberg: »Oče«. lirama v treh dejanjih. To delo je prišlo po dolgih letih spel na oder in ima za vsebino družinski konflikt in sicer boj moža ln žene za premoč voljo. Psihološko globoko v človeško duSo segajoča drama vsebuje dve osrednji vlogi: moža, ki ga bo icral P Kovič in njegovo ženo, ki jo igro "Oa-brijelčičeva. Nastopajo še: Beri«. njuna hči — Sim-čičeva, dr. Oesiermark — Košič, pastor — Oorlušek, dojilja — Kraljeva, Nocjd — Potokar. Delo je zrežiral .ložo Kovifi.
ID
BSSUBBBBBBBBBBBBRBBBBBBBBBBBI
1 Prva produkcija šole Glasbene Matice bo danes ob pol 6 zvečer v mali filharmonični dvorani. Spored je zelo obsežen, nastopilo bo okrog 30 go-jcncev, ki posečajo pouk v klavirju, violini in čelu na glasbeni šoli. Podrobni spored 6e dobi v knjigarni Glai-benc Malice in velja obenem kot vstopnica v malo filharmonično dvorano. Opozarjamo, di bo začetek točno ob pol 6. Druga javna produkcija šole Glasbene Matice pa bo v sredo, dne 23. t. m. ob tri četrt na 6 v veliki filharmonični dvorani. Na tej produkciji pa bodo nastopili gojtnei klavirskega oddelka, dalje gojencc solopev-skega oddelka, šolski orkesier, mladinski zbor ter mladinski zbor in šolski orkester skupaj.
1 Igrače darila »Ciciban« za božič Va6 vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3.
1 Kaj je Super čaj? Te dni se je ■pojavil v vseh boljših trgovinah in kavarnah čaj z imenom Super (nad čaj), kj ima vsa svojstva kolonialnih čajev in jih po okusu, aromi in barvi celo prekaša. Super čaj jc plod resnega in znanstvenega raziskavanja tor so se pri predelavi prvin poslužili sličnih postopkov kakor jih uporabljajo pri drugih kolonialnih čajih (ruski itd.), pri tem pa se je zlasti pazilo na to, da se ne uničijo hranljivi vitamini ter da se izločijo vse tvarine, ki bi kakor koli lahko neugodno delovale tudi na najobčutljivejše osebe. Zaradi teh izrednih lastnosti je Super čaj obenem hranilni oziroma dietični čaj. Na pidlagi analiz jc bil postopek prijavljen patentnemu uradu za mednarodno zaščito v Bernu, kjer jc vzbudil na polju hruuil pravo senzacijo Super čaj je v prometu v različnih velikostih, poskusne vrečke, ki bodo pa samo kratek čas v prometu, stanejo samo L 1.83 ter jih dobite pn Vn-šetm trgovcu.
1 Zlata nedelja. V vremenskem pogledu je bila zlata nedelja meglena, oblačna in čemerna. Zjutraj je močno deževalo. Zadnja nedelja pred božičnimi prazniki jc v poslovnem svetu nazvana »zlata nedelja«. To nedeljo so bile trgovine dopoldne odprte in ljudje so hiteli nakupovat razne stvari za božične praznike. Zaradi 6labega vremena so ljudje splošno ostajali doma in se posvečali lepi knjigi. Drugi so obiskovali razne ki-nopredstave, kakor tudi predstave v obeh gledališčih. Tudi Rokodegski dom je imel izredno velik obisk. Igra »Firma« je zelo privlačna. Ljubljančani so ludi obiskovali vso umetniške razstave.
Naznanila
RADIO. Torek. 22. decembra: 7.30 Lalika glnshn '— P Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Plošče — 1126 Koneert, vodi dirigent Hlorelli. sodeluje sopranistira Mariam Malaenrno — 15 Poročila v italijanščini — 17 Napoved časa — Poročiln v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »Ln Voee del Pndrono — Colunibia« — 19 »Govorilno italijansko«, poučuj« prof ilr. Stanko T.eben — 10.30 Poročila v italijanščini — 10.45 Karakteristični kvintet — 20 Napoved času — Poročila v italijanščini — 20.20 Ko-mcnliir dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Ti-
Misli ob fasUcah
Vse, kar je pod lažnim imenom svobode in napredka poldrugo stoletje preraščalo resnično kulturo cl n lin iu srca in se dušeče razbohotilo, se danes knkor slamnate bilke vrtinči v pišu burje, ki je znhrila nad kaosom, kakor se godi vsekdar, kadar božja sila nn novo ustvarja, llkrati ko se razgalja nevrednost vsegn, kar se je bilo zgradilo na znnikovnnjii Boga, na zanie-tavanju njegovega nravstvenega reda in na zasmehovanju idealizma, se razblinja tudi slabotna in izpačenn čustvenost, ki po krivici nosi ime vere iu v božjem išče predvsem iaslnega osebnega ugodja, sludke tolažbe in zavarovanosti pred težkimi nalogami, ki jih stavlja življenje v borbi zn uresničenje božjega kraljestva. Obenem se vse zmote, podedovane od minulih dveh stoletij, kopičijo v eno, ki se krčevito trudi, da bi se vzdržala iu obelo, du bo to, kar se more realizirati lc z. vero v Boga in njegov večni zakon po sili vsepremagujoče ljubezni, ustvarila brez njega in proti njegovi resnici.
Tisti pa, ki prav tolmačijo znamenja čnsn, ko duh božji nad vodami lomi led in suši nila-kuže, so razumeli, kaj je danes naša nalogu. Bog zahteva posebno sedaj zase vsega človeka; prav tako kakor polovičarstvo in meglena ncdolocnost m■■ je zoprna vsaka nezdrava potvorba in nenaravni nadomestki krščanstvu, ki se ogibajo moške dejavnosti nn vseh področjih praktičnega življenja in sc zadovoljujejo s prazno lupino in otl povsod drugod zbrano navlako. Z videzom ni danes mogoče nikogar več varati, duha in duše krščanstva iščejo in po lijem koprne vsi, ki so dobre volje, živega Bogo in njegovega Sina žele srečati in pomagati, da zavladajo človeštvu načela človeka vrcdntga življenja.
Novorojeno božje dete v jaslicah, njegov spomin in praznik uuin zato pnč ne smela biti zgolj le priložnost za očitovunje milih čustev, resnične ali navidezne družnosti in prisrčnosti, prijetno božajočega razpoloženja ali celo site zadovoljnosti, ampak sladki mali Jezus nam dn-nes z vso silo kliče pred oči živo podobo Mojstra v polnih moških letih, ki so bila trda, veličastna in s človeške strnili tragična liorbn zn resnico, zn poduhovljenjo človeka in njega vstajenje iz živalske sebičnosti v vzajemno družbo duš, ki nosijo v sebi božjo podobo. In tudi tistih njegovih besed se bomo spomnili, dn iina še veliko drugih ovčic, ki niso v njegovem hlevu in blodijo v zmotah in predrnzsodkih izven luči njegovega blagega oznanila, pa se bomo zavedli, kaj vse zahteva v tej orjaški dobi otl vsakega kristjana večna Resnica in Ljubezen, katera je prinesla ogenj na zemljo. Lnčenosec mora biti Kristusov učenec. Le I u č razbija temo.
Tnko se zožuje in se Iu čimdnlje bolj iz-oževal krog. kjer še vlada temn, izpačenost, oboževanje gmote, hlinjenn pravost ali zgrešeni pogon za boljšim nn peščeni podlagi, ki ne more nositi trdne stavbe. Mi pn se spomnimo, kar jc Mauriac v svojem »Življenju Jezusa« zapisal: Tisti, ki so videli Gospodn, ko je živel v Palestini, so prejeli manjšo milost od nas, ki živimo, ko se njegove besede izpolnjujejo v tolikem veličju in pretresu.«	•	* * *
V naši zbirki
»Mladinska knjižnica«
so izšle
štiri krasne novosti:
1.	KunčiS: Nebeika lestvica, povesti, kart. 21L
2.	Svvift-GIavan: Kedpritlikavci In velikani. 30L
3.	Rudan: Mlada vesna. kart. 15 L.
4.	Gaspari: Komedi;e (z lesorezi), kart. L 30 —
Vse štiri knjige so bogato ilustrirane. Kdor se naroči na vse štiri knjige, jih dobi po subskripcijski ceni ki je samo L 76—:
Založba Ljudske knjigarne, Ljubljana
. Pred Školijo 5 — Miklošičeva cesla 5
pična glasha — 21 Orkester Cctra vodi dirigent Bnr-zizza — 21.40 Koncert violinista Karla P.upla — pri klavirju L. M. ftkorjano — 22.05 Predavanje v slovenščini — 22.15 Koneert Adamičevega orkeslra — 22.35 Znani vnlčki — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek. Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in inr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Koledar
Torek, 22. decembra: Demetrij, mučenec; Is-hirijom, mučenec; Flavijan, mučenec; Heremon, škof in mučenec; Flor, mučenec.
Sreda, 23. decembra: Viktorija, devica in mučenica; Servul, spoznavalec; Mardonij, mučenec; Teodul, mučenec; Migdonij, mučenec.
Lunina sprememba: 22. decembra ščip ob 16.03. Herschol napoveduje vetrovno vreme, sneg.
Novi grobovi
•f- Ivana Oražein. V 66. letu 6tarosti je zatis-nila oči Ivana Oražem. posestnica in trgovka v Ljubljani. Blago gospo, ki |e bila zaradi svoje dobrosrčnosti znana po vseh Mostah, bodo jiospre-mili na zadnji poti v sredo popoldne ob treh iz Preduvičeve ulice š na pokopališče v Stepanji vasi.
•f Marija Hafner. V Ljubljani je imrla cspa Marija Hafner, vzgledna mati. Pokopali jo bodo v to^ek ob treh popoldne iz kapelice sv. Kriš'ol.i na Žalah.
+ Marinfek Anton. 7. noveml;ri je uinlr g.
Marinček Anton, uradnik Pokrajinske delavske zveze. Sv. maša zaiušnica bo 29. decembra ob osmih v ce-i<vi Marijinega Oznanjenja.
+ Marija Zalokar. 19. dcccinbra ie umrla gdč. Marija Zalokar, trg. sotrudnica tvrdke Sumi Pogreb je bil včeraj ob 2 poj>okine z Zal na |x>ko-pališče k Sv. Križu.
•j- Jože in Tončka Lužar, Umrla sta Jože in Tončka Lužar, rojena Tonian. Sv. maša zadušnica |->o v torek, 22. decembra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom.
-{- Florer.ini I udovik. Po do'gi bolezni je v 73. letu umrl višji poštni kontrolor v pokoju g. Ludovik Florenini. Pokopali so ga v nedeljo popoldne.
Naj vsem sveti večna luč, vsem, ki žalujejo za svojimi dragimi, naše iskreno sožalje.
\arotnlkom »,\a&e Knjige«
Prva knjiga svetovno znanega romana Charles Dickens:
DORRITOVA KJMMLAISA
I z I cle v torek
Naročnike prosimo, da jo dvignejo v ljulski Im igarni v Ljubljani, Pred Škofijo 3
—	Za Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, |>oscbiio še |>o dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pralike«, ki razpisuje za leto 194,1 petnajst lepili knjižnih nagrad. Storite tudi vi tako!
—	še vedno deževno in toplo vreme. Od 15. t. m. naprej kaže toplomer vsak dan jutranjo in dnevno temperaturo nad ničlo. Je zelo toplo, za ta čas nenavadno vreme. Močni nalivi so trajali od sobote do nedelje zjutraj, ko je padlo po de-žomeru 22.3 mm dežja. Od nedelje na ponedeljek je tudi rosilo in je bilo 8.1» mm dežja. Nedelja je bila drugače meglena in oblačna. Tudi jutro v jionedeljek je bilo megleno. Deloma je rosilo. V nedeljo je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum +8, dnevni maksimum pa +9.4, ki je bil nespremenjen napram soboti. Od sobote do nedelje ojKildno je barometer padal in dosegel v nedeljo zjutraj 763.8 mm, v nedeljo ojK>!dne pa se je začel naglo dvigati ter je v ponedeljek zjutraj dosegel 773.2 mm. Torej velik dvig za dobrih 10 mm.
—	Nesrečo na deželi. Na Jezeru pri Kamniku, olvčina Preserje, je 14 letnega posestnikovega sina udaril konj močno v glavo. S ležko poškodbo je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Posestnikov sin, 21 letni Franco Mlakar lia Rakeku, je jahal konja in padel. Zlomil si je desno roko — Alojzija Smrekarjeva, 36 letna žena posestnika na Primskovem, okraj Novo mesto, je padla z voza in si zlomila levo roko.
—	Kraj, kjrr kompas stavka. Eden najbolj znamenitih krajev na svetu je malo mestece Gold llill v državi Oregon v Združenih državah Amerike, kjer so zakoni magnetne igle izgubili svojo veljavo. Če tam položiš kroglo na čisto ravno ploščo, ne bo ostala na svojem mestu, marveč se bo trkljala proti severu. Če pa nasprotno na pojxilnoma brezvetroven dan vržeš kak predmet proti severu, bo prišel nazaj tja, odkoder si ga vrgel. Te čudne pojave pa opazujejo somo na razmeroma malem prostoru, približno pol kilometra v premeril. Na tem ozemlju gnezdijo tudi mali ptički in ko letijo
je izostala pripomba, da je bila razprava pri-občena v »Reviji Katoliške akcije«. Obe razpravi, Ušeničnikova in Turkova, sta v zadn ji (5.-8.) številki te revije, ki se naroča na upravi.RKA, Kopitarjeva 2,
Razstava Mihelič-Tine Kos
(V salonu »Ribnica« na Pražakovi cesti.)
Mislim, da sem že nekoč napisal, da spada slikar France Mihelič med tiste vrste umetnikov, ki v svojem poklicu dobro vedo, kaj hočejo, krso že daleč preko poizkusov, omahovanja in teoretiziranja: »danes se bomo vrgli pa na socialne motive«, ali kaj temu podobnega. Gotovo je, da niso »padli učenci z neba«! Toda njihovo učenje je bistveno različno od preizkušanja »bravur« umetniških enodnevnic. Nekje globoko v njihovih dušah že tli ogenj instinkta in podoba sveta si že prevzema slutenjsko obliko. Dokler ne »zadenejo« pravi ton, ki je v stanu dati slutnjam resnično obliko, si iščejo oporo. Ko pa najdejo to ravnotežje, se jim odpre njihov svet v vseh dimenzijah. Odslej korakajo nevzdržno proti svojemu cilju. Slikar Mihelič je že zdavnaj na svoji poti. Zadnje njegove razstave in tudi pričujoča govore za to. Mihelič je tisti slikar, ki je najbolj dosledno obračunal z larpurlartističnim razprezanjem duhovnosti v naši umetnosti. Namesto te pa se je naslonil na neizmerno zakladnico narave in ta mu je kot veliko darilo nnklonila dvoje: prvič obliko, ki ne pozna šablone, ne borbe s praznimi sencami, ne slabokrvnosti; in drugič: pravo duhovno vsebino, počivajočo na realnih temeljih, navezano na določeni svet. To je vsebina narodnih običajev, silna krvna vez naroda z zemljo, narodna legenda, polna pravljičnosti, a po svoji usodnosti tudi groze. To je pravi, resnični duhovni svet, zgrajen na trdnih filozofskih temeljih, in na iskrenem občutju sodelujočega srca. Pesem slovenski zemlji in njenemu človeku, znpetn v mračnem molu. Slikar vidi krajino polno otožnega razpoloženja umirajoče jeseni ali zgodnjo pomladi. Pod mokrotnimi znstori neba na razmočenih kolovozih in vaških trgih živijo kurenti svoje življenje in
čez to ozemlje, se zdi, kakor bi jih neka magična sila vlekla k tlom. Živuliee zaidejo v krog močnih magnetičnih struj, ki jim onemogočijo polet. Doslej ?e znanosti še ni posrečilo, da bi odkrila vzroke teh čudnih ivojavov. Zdi se, da so nor maj n i naravni zakoni na tem mestu precej ozko odmerjenem prostoru ponoliioma brez veljave.
itjuMjOJML
1 Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da je plačilo davkov in sjiloh vseh davščin dovoljeno le po postni položnici na račun davčne upravo ali pa direktno pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu. Davčni izvršilci niso jiooblaščeni sprejemati denarja na račun raznih davščin in taks. V svrho razbremenitve blagajne pa hi hilo želeti, da se izvrše plačila čim več potom pošte. Blagajniška plačila večjih zneskov ali vplačila z različnimi novčanicami je trebu opremiti z denarnim seznamom.
1 Zahvala! Vincencijevi konferenci v Trnovem se kar najlepše zahvaljuje za lir 200, ki jih je darovala gospa Josipina Surtori za reveže mosto vene« na grob t g. dvornega svetnika Bonnča. Bog povrni!
1 ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBEDNEJ. Š1H - SLLPIII, DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH.
I Duhovne vaie za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26 do 30. deccmbra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke Inhko imele doma. Pričetek 26. dccembra od 5 popoldne. Nadaljnji s|io-red boste zvedele v zavodu. Prijavite se čiinpreje na Predstojništvo Liclitcnturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
1 Za božično praznike vas vabi Frančiškanska prosveta v svojo dvorano, da si ogledate krasno božično dramo »Vrnitev«, ki jo je spisal domač avtor Voinhergar. Pred vašimi očmi se bodo odigravali prisrčni prizori sv. večera na deželi. V to svetonočno razpoloženje poseže usoda s svojo neizprosno roko. Predstave na sveti dan, 25. t. m., in v nedeljo, 27. t. m., obakrat ob 4 popoldne. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfi-ligoj. Frančiškanska ulica 1.
1 Starši! Korepetitorij daje vašini otrokom, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo insfrukcije iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga poprava nalog. izpraševanje itd.). Honorar nizek, revni popust. Prijavljanje dnevno od S—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
1 Koncertno občinsivo opozarja Glasbena Malica, da je morala preložiti IV. simfonični koncert na ponedeljek, dne 28. t. m. Začetek bo pravtako ob 13. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi in izvajal se bo fiod vodstvom Karla Rupla celotni napovedani sfiored.
I Veliko poslanstvo vrši Jalnov »Dom« 6 6vojo vodilno mislijo, da je dom temelj vsega našega življenja in je zato vreden vse ljubezni in vseh žrtev. Igro bo uprizoril »Rokodelski oder« na dan sv. Štefana, v soboto ler v nedeljo 27. dccembra ob pol 5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo obakrat od 10 do 12 dojx)ldnc in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. d.esno.
1 Mladinska prodstavn zn novo leto. P. Kri-zostom. znani mladinski pisatelj in velik prijatelj najmlajših, je napisal dve ljubke igrici »Začarana kraljevska otroka« in »Mali Jezus je prišel«, ki ju bodo na novega lota in v nedeljo 3. januarja ob 4 popoldne uprizorili križarji in klarice v frančiškanski dvorani. OjKizarjnmo starše in vzgojitelje na to predstavo. Svojim malim varovancem nudite s tem obiskom najprijetnejše božično veselje. Vstopnice od 8 lir navzdol so že v predprodaji v trgovini A. Sliligoj, Frančiškanska 1.
Obvestilo
Za praznike bo tvrdka »Everesf« — Prešernova ulica 44 izposojala gramofone in plošče. — Da ne bo prevelik naval zadnji dan, naproša tvrdka cenjene interesente, da si pravočasno izberejo in rezervirajo gramofon iu plošče, ker je število omejeno.
1 Mislite na bodoče dni! Učite 6e modernih jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični metodi. Novi tečaji iz vseh jezikov se začno prihodnji teden. Ure po izbiri. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni (rg 17-1.
nehanje (»Prelep«), polno zakrite groze in usodnosti, ki sega s svojimi koreninami daleč nazaj v pradavnino. Vse je povezano med seboj v teh podobah mračnega občutja, ljudje in krajina, življenje in smrt, čas in preteklost. Nad vsem pa stoji umetnik s faustovskim srcem vprašujoč se neprestano in poln nemira: »Zakaj? Odkod?c Odkod ta usodua danost življenja? In tako mu včasih zamre dih v tesni grozi, sličiii straholnosti občutja E. A. 1'oe-ja; skrivnostni poslanec usode, zagonetni berač (»Berač«), se smehlja z nedopovedljivim smehljajem. Komu? Nam, usodi, ali pa morda vizijam norosti in življenja pod temnim nebom ozadja? Včasih pa se pogled oddahne na zvestem prijateljstvu človeka z naravo, ob intimnih prizorih ljudi in živali v zavetju orjaških dreves. In naposled so je čudež božične noči zgodil nekje pod Ptujsko goro. V pravljici zimske odeje, slovenske vasi, pod zimskim nebom, polnim čudovitega občutja (»Jaslice«) I
Slikar se je mimo teh vprašanj v zadnjem času lotil še portreta. Kakor v kompozicijah, tnko je tudii tu individualna slikarjeva nota ter ja prav posebno njegovo obširno znanje prišlo do absolutne veljave.
Dela kiparja Tineta Kosa spremljajo slike kot polnovredno dopolnilo. Ta skromni umetnik, ki je posebno v monumentlanih nalogah že dokazal svoj smisel za časovne probleme in kvaliteto, se le preredko predstavlja našemu občinstvu na
Tine Kos se preredko oglaša v naši javnosti
Tine kos se preredko oglaša v naši javnosti zato, ker predstavlja njegovo delo pomembno estetsko kvaliteto. Sicer izhaja njegovo delo iz onega znanega povojnega ideološkega vrveža, jo vendar kipar ostajal v glavnem zvest svoji notranjosti. V času, ki je zahteval drzno linijo in ploskovno stilizacljo, je umetnik vendarle dni prednost realistični obliki; njegov plastični čut, oplojen z mehkobo, liričnim čustvom, se je znal vedno izogniti raznim modnim pretiravanjem. Nekoliko je sicer obdržal pri monumentalnih zasnovah toda to ni bila »pozn« v slabem pomenu besede, marveč prej skupinska in oblikovna potreba X časovnem smislu. Izredno intimna, polna čustva
je njegova mala plastika. Tu pride do veljave neki naraven kiparjev dar za obdelovanje lesa. To plemenito gradivo daje plastiki nekak mehak »domač« videz in spominja človeka nehote na našo starejšo plastiko. K temu se pridruži še slogovna podoba Kosove umetnosti, ki je zadržana, skromna, etična, rahlo razgibana, skoro gotska. Take so statuete »Deklico s cvelom«, »Scjavec« in druge. Etično, čustveno gledanje na predmet jo očitno tudi na ženskem aktu iz lesa, plastiki, ki je tudi sicer oblikovno zrelo dognana. Dobri so tudi portreti, ki naravnost kličejo po obdelavi v kiparju tako priljubljenem gradivu lesu. Življenje upodobijencev je tako kakor ostalih kipov: intimno, mehko, čustveno, vendar individualno krepko oblikovano. Od ostale plastike bi omenjal strnjeno skupino »Rojstva« in »Pastirčka«. Kipar je s to zbirko dokazal, da njegova umetnost ne počiva na lavorikah, marveč se krepko bori za nove, popolnejše umetnostne klealo.
Razstava v salonu »Ribnica« zasluži vso pozornost občinstva.	S. M.
Letošnji božišni knjižni trg
Za božične dni jo izšlo nekaj knjig, katere ne moremo zaradi pomanjkanja prostora obširneje obravnavati pred prazniki, zato jih samo navajamo v vednost vseh, ki si za te svečane dni žele novega slovenskega branja. — Tu so predvsem knjige Slovenčevo knjižnice, poleg Koledarja še povest o mladih predšolskih letih slovenskega vaškega poredneža, ki so mu domači dali ime »Bu-fekc in jo jo spisal pisatelj »Zaplankarjev« Jožo Vovk. Povest je prav tako za odrasle kakor za mladino. — Druga povest je iz življenja ameriških Mormonrev, posebne verske vrsle, pod naslovom »Jezdeci rdečo kaduljc« ter jo je spisal znani ameriški pisatelj razgibanih in napetih romanov Grcy, prevei pa Grlša Koritnik. — Nekaj dni preje so izšle tudi tri zgodovinske novele finske pisateljice Ajne Knllns pod skupnim imenom »Maščevanje, sveto reke«, ki predstavljajo severno književnost z nično religiozno problematiko in haladno na-strojenostjo. — »Ljudska knjigama« je s. zbirki
Naša knjiga izdala dva svojevrstna pesniško zajeta življenjepisa dveh svetovnih glasbenih genijev, namreč violinista Paganinija in pianista Chopina, ter jo je spisal Valeschini, prevei pa B. Sto-par. Glasbeni ljudje bodo radi segali po tej 'knjigi, ki jim tolmači duševnost in usodo »satanskega« goslača ter ljubezen, bolezen in poljsko narodno navdušenje mojstra polk in inazurk, mehkega Chopina. — Za otroke pa je izdala povestice mladinskega pisatelja Toneta Gosparija pod naslovom »Komedijo«, okrašene z izvirnimi lesorezi arh. Ota Gasparija. — Mohorjeva družba je izdala letošnje svoje knjige, ki obstoje iz naslednjih zvezkov: Mohorjev koledar, ki pa je izšel letos v obliki pratike, dodano pa mu je Slovensko berilo, nekakšna antologija slovenske književnosti od Vodnika do danes, s slikami slovenskih oblikovalcev lepe besede. — V Večernicah prinaša povest »Mlinar Bogataj«, ki jo je spisal znani ljudski pisatelj Tan Plestenjak. Kot drugo čtivo pa je izšel prvi del novo prirejene izdaje Sicnkievviczcvega romana »Quo vadiš?« v prevodu dr. Glonarja. Povest je gotovo najlepše delo iz Kristusovih časov, kar jih pozna svetovna literatura. — Kot posebna bi-bliofilska redkost pa je izšla te dni Puškinova pesnitev »Bahčisarajski vodomet« v zvezi z Mi-ckievviczevimi Krimskimi motivi ter celotnim uvodom v pesniški Krim, ki je navdihnil ta največja slovanska pesnika. Uvod je napisal dr. Tine Dc-beljak, ki je prevei tudi več citiranih pesmi v njem, pesnitev pa je imenovani prepesnil po prvotnem prevodu Ivana Hribarja, ki ga je začel prevajati v svojem 87. letu. Pomembnost'te izdaje je v opremi akademske slikarice Bare Remfevc: 9 celostranskih linorezov ter 22 manjših vinjet, ki so vse odtisnjene jx> izvirnih linorezih ter veljajo torej kot originali. Knjiga bo v knjižni prodaji samo v 250 izvodih ter slano vezana 50 lir. broširana pa 35. Za ljubitelje Puškinove in Mickie-wicz.eve poezije bo gotovo lopo božično darilo.
To so knjižne novosti, ki so izšle sedaj lik prod prazniki ter se nudijo ljubiteljem slovenskih knjig v — božično darilo. O njih stvarni vrednosti pa bomo še posebej govorili pozneje, ko bomo griuašašali podrobnejše occuc, J
šport	Livorno: Roma 2:0
Vrstni red na vrhu: Uvorno 18, Torino 16, Juventus 15
Vrstni red na vrhu: Livorno 18, Torino 16, Juventus 15.
V Livornu so gledali včeraj zanimivo tekmo: državni prvak pretekle sezone in nagometni predstavnik Rima je igral proti tatnošnji enaj-6lorici. Gost jo bil vsekakor imeniten, tekma pa zanimiva zaradi tega, ker gojijo prijatelji Livorna upanje, da bo tokrat njihova enajstorica tista, ki so bo vpisala v zlato knjigo italijanskih državnih prvakov. Tokrat je šlo Livornu spet gladko »izpod roki. Livorno je premagal Romo z 2:0 in je istočasno prehitel svojega tekmeca (tu pa ne mislimo na Romo, temveč na Torino) in ga potisnil spet na drugo mesto.
Torino je doživel v Bergamu črn dan; Atalanta mu je vzela obe točki, čeprav jo bila razlika v golih najtesnejša, namreč 1:0. Benečani 60 gostovali v Rimu in so se tokrat še razmeroma dobro odrezali. V tekmi proti Laziu so dosegli neodločen izid 1:1. Prav dobro se je držala Bologna, ki je na lastnem igrišču ukanila Milan-čane s 3:0. V liariju so gledali igro najmlajših članov letošnjega A razreda, Barija in Vicenze. Lansko leto sta igrala kluba še v B razredu, letos pa sta bila sprejeta v tovarišijo najboljših. Neodločen izid 0:0 pomeni za šibkejšo Vicenzo lep uspeh in napredek.
Najboljši rezultat včerajšnjega dne je dosegla Ambrosiana, ki je igrala v Milanu proti Fio-rentini. Gostjo so dobili štiri žoge v mrežo, vratar Amhrosiane pa jo ostal čistih rok.
12. kolo državnega nogometnega prvenstva je dalo naslednje podrobno izide:
Genova: Liguria : Triestina 1:1, Bergamo: Atalanta : Torino 1:0, Rim: Lazio : Venezia 1:1, Bologna: Bologna : Milano 3:0, Bari: Bari : Vicenza 0:0, Milan: Ambrosiana : Fiorentina 4:0, Livorno: Livorno : Roma 2:0, Torino: Juventus : Genova 3:2.
Medtem ko sta imela preteklo nedeljo Torino in Livorno enako število točk (po 16), se je včeraj Livorno spet polastil vodstva in je na vrhu razpredelnice z 18 točkami. Vrstni red ostalih je tale: Torino 10, Juventus 15, Bologna in Ambro-
Domače prvenstvo »Hermesa«
Za božične praznike priredi športna sekcija »H J r m e s a« pod pokroviteljstvom Zelezničar-skega Dopolavora in po predhodnem odobrenju O. N. D.-a 26. in 27. interno klubsko prvenstvo v namiznem tenisu. Za klubsko prvenstvo bodo tekmovali v štirih skupinah: skupina L, skupina II., juniorke pod 1 leti in damska.
Posebno huda bo borba za naslov prvaka, ki. bo dobil v dar pokal tvrdke Eberle, ostali zmagovalci vseh drugih skupin pa lepa praktična darila. Ker se bodo za naslov prvaki borili zlasti najboljši igralci Bogataj, Požcncl in Strojnik Roman, bodo
finalne borbe izenačenee ter bo do zadnjega ne-izvestno, kdo bo prvak. V III. kategoriji »e bodo borili za prva mesta ostali, doslej na turnirjih še neplasirani igralci, ter bodo igre nudile gledalcem doDer športni užitek. Damska skupina je tudi uvedena prvič v klubsko prvenstvo in bo šlo za to, da se ugotovi, katera je najboljša Hcrmežanka.
Pričetek turnirja je v soboto, 26. t. m., ob 14 ter v nedeljo, 27. t. m., ob 8 zjutraj. Vstopnina iz propagandnih ozirov 1 liro. Turnir se vrši v dvorani hotela Miklič.
siana po 14, Genova in Lazio po 13, Milano, Fiorentina in Atalanta po 12, Roma in Bari po 10,
Liguria in Triestina po 9. Venezia 7, Vicenza 6. •
V B razredu so igrali takole:
Savona: Napoli : Savona 1:0, Cremona: Cremonese : CPescara 2:1, Udine: Udi nese : Pisa 1:0, Siena: Siena : Pro Patria 3:0, Novara: Novara : Palermo Juvo 3:1, Alossandria: Fanfulla : Alossandria 1:0, Roma: Roma Mater in Modena (preloženo), Padova: Padova : Bresoia 0:0, La Spezia: Spezia : Anconitana 1:1,
Vrstni red in točke v B razredu: Spezia 17, Pro Patria 16, Anronitana 15, Pisa, Napoli, Padova in Brescia po 14, Modena, Novara in Cremonese po 12, Fanfulla 11, Alossandria in Udinese po 10, Mater 9, Palermo Ju-ve, Pescara po 8, Savona in Siena po 7.
je pojavil po daljšem Ziirirhu in pokazal, da
Waltor I/ohmann se
odmoru na dirkališču v je šo vedno nenadkriljiv. V prvem obroku kolesarske dirke (23 km) je zmagal Lohmann v času 22:13.2 min. pred Litacbljem in Ambergom. V drugem obroku je zmagal lleiinann, v finalu pa spet Lohmann. ki je prispe) na rilj s 13 m naskoka. 30 km dolgo progo je prevozil Lohman v 27:37.4 min. Za njim sta prispela v cilj Litschi in Beimann
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Iz dela m življenja - od iu in tfa m
Iz Gorizije
Zlatomašnik Franc Klopčič — umrl. V Gabro-vizzi pri Comeno je po kratkem bolehanju mirno v Gospodu zaspal zlatomašnik g Franc Klopčič, upokojeni župnik. Dokončal je visoka leta, sa je bil par dni po njegovi smrti njegov 75. rojstni dan. Rodil 6c je v Železnikih. Po končanih bogoslovnih študijah je kaplanoval par let v Plezzo. Od tam je prišel za župnika na riede di Buccova, odkoder se je po dolgem službovanju preselil v Rocce, kjer je pretrpel zadnjo svetovno vojno. Par let po vojni je zaradi bolehnosti stopil v pokoj in se naselil v prijazni Gabrovizzi. Mir in zdrav zrak sta okrepila njegove zrahljane živce, da je lahko šc dvajset let oskrboval svojo župnijo. Letošnje poletje je v vsej tihoti, da njegovi iarani še vedeli niso, pri svetogorski Materi božji obhajat tvojo zlato mašo. Bil je skrben, vnet duhovnik, ki so ga ohranili ljudje v dragem spominu povsod, kjer je duše pasel. Kot človek je bil ljubezniv, gostoljuben in ni nikoli zatajil svoje krepke gorenjske osebnosti. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva s šestnajstorico duhovnih sobratov na čelu. Naj počiva v božjem miru v kršni skali, ki jo je v zadnjih dveh desetletjih tako iskreno vzljubil.
Z Gorenjskega
Zdravnik se je ponesrečil v Radovljici. Radovljiški zdravnik dr. Ivan šareč se je z avtom vračal iz službenega potovanja. Na ce?ti je zadel z vozom in se prevrnil. Avto se je precej razbil, njega samega pa so morali odpeljati v bolnišnico na Golniku.
Zgledno delo kranjskogorskih žena. Iz Podkorena so te dni odposlali v vojaške bolnišnice v Celovec 5 zal>ojov, v katerih je bilo nad 500 kilogramov marmelade, največ borovnične. Marmelado so skuhale žene in dekleta iz p<xlkoren-ske skupine poti vodstvom Kme Lavtižarjeve. Dalje so v poka mi Gašperja Lavtižarja speltli že nad 50 kg izvrstnega božičnega peciva, 50 kg peciva so že odposlali.
Nova kavarna pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Pri sv. Janezu ob Bohinjskerm jezeru je. dosedanji upravitelj hotela »Zlotorog« postavil kljub vsem sedanjim tež,kočam tako glede stavbenega gradiva kakor tudi delavstva, krasno stavbo, namenjeno za kavarno in restavracijo. Podjetni lastnik jc Majdič, 'ki bo kavarno za Novo leto že odprl.
Porok«. V Kranju io se poročili: davčni urad-
nik, sedaj narednik Viktor Talent in Milena Marija Auprich (vojna poroka), tkalec Franc Korelec in Angela Hvastja, mizar Jane« Štibal in Angela Jamar, barvar Alojz Vajd in Alojzija I-otrič, tehnični nameščcnec Franc Jonke in Angela Ostcr-man, okroini blagajnik Franc Kokolj in Ivana Ra-
movš, klepar Rudolf Verbič in Ana Spelič, krojač Franc Dakar in Marija I.ukan, progovni preglednik Pavel Lavtar in Fernanda Giacomclli, Toto-
, v.v V- •:
>
Nemški poslanik v Rimu in odpravnik poslov japonskega poslaništva v Rimu odhajata s sprom-stvom izpred groba neznanega junaka, kjer sta položila venec
graf Ivan Sumer in Marija Mihelčič, merilec Stanko Murnik in Marija Šavs, skladiščnik Franc Ga-brič in Albina Sadnik, šofer in desetnik Alfred Zach in Tekla Tholke (voina poroka), kolar Vinko Auguštin in Ano Krajnik, tovarniški mojster Ladislav Celestina in Olga Kisovec, profesor telovadbe Janez Gertschmnnn in Tatjana Pevc. vojaški nameščenec Jože Simšič in Karolina Erman.
S Spodnjega štajerskega
Zaključek Šolskega tečaja na gradu Vur-herk. Te dni je bil zaključen 19. šolski tečaj Hitlerjeve mladine na gradu Vurberk. Na poslovilnem večeru so bile izrečene zahvale za vzorno vodstvo in priznanja duhu tovairištva, ki je vladal med tečajniki.
Kaznovana kršiteljica prehranjevalnih predpisov. % letna Frančiška Ve.ngust iz Poljčan je v Gradcu, kjer ie bila v službi, dajala vojnim ujetnikom dodatke, tako kruh, meso in sadje, čeprav so je dobro zovedula, tla je tuko postopanje kaznivo. Posebno sodišče io je obsodilo, češ da je kršila veljavne predpise in žalila zdravi ljudski čut, na šest mesecev zapora.
Napredek kmetijstva in obrtništva na Spodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik prinaša obsežen članek o napredku kmetijstva in obrtništva v zadnjih 18 mesecih in opozarja na ogromno delo, ki jo bilo kljub vojni opravljeno na Spodnjem Štajerskem. Nihče ni tedaj mislil, da žo v tako kratkem razdobju ne ho niti ob Savi, niti oh Krki nobene vasi več, v kateri ne bi oral nemški kmet. Prav tako ni bilo pričakovati, da se l>odo žo oh konru leta 1942 na tej najbolj južni meji nemške države združili naseljenci iz Kočevja, Besara-bije, Dobrudže in južne tirolske v novo skupnost, iz katere bo naslajalo novo, vedno bojevito obmejno ljudstvo. Komaj leto dni je, ko so prišli v deželo prvi naseljenci, vendar je bilo v tem času opravljenih nešteto nalog, ki pomenijo popoln preobrat v poljedelstvu, trgovini in obrti. Letošnja jesen je dala hogato želov, za kar zaslužijo poljedelski naseljenci vse priznanje. Polet; tega pa je ves naseljeni prostor, ki obsega 75.000 ha, bil na novo organiziran, združena so bila mala posestva, nekdanje nazadnjaštvo se je umaknilo novemu načrtu. Najrazličnejši uradi državnega komisarja za utrditev nemštva so načrtno uredili Že 74.430 hektarjev. Iz prejšnjih majhnih kmetij, od katerih je imelo 1118 manj kaor en hektar zemlje, 2256 kmetij en do 5 hektarjev. 1094 kmetij je bilo takih, da so obsegale 10—20 hektarjev, 50 ha, so bile ustvarjene nove 6odohne kmetije. Te kmetije se razdele na 42 kmetij z velikostjo 1, 402 kmetiji z velikostjo 2, 825 kmetij z velikostjo 3. polet; trga je bilo urejenih 340 obrtniških delavnic, 7 specializiranih obratov. 520 delavskih mest in 384 malih delavskih mest. V obrti sami je bila zmeda in j" bilo skoraj 1900 neurejenih obrtnih obratov. od teh je bilo preurejenih 737. od katerih 603 že delujejo. Vzporedno z ureditvijo novih kmetij jo šlo tudi dodeljevanje kmetij, ki so jih državni komisarji razdeljevali lako v Brežicah, Krškem, Kunšporku pri Sv. Petru pod Sv. gorami in drugod. Tako so bile opravljene nainujnejše naloge z uspehom, medtem ko so potrebe po kulturnem udejstvova-nju morale še počakati na izpolnitev vseh želja.
Iz Hrvačke
Bolenrski vrtnarji pri Poglavniku. V zagrebških predmestjih se je že pred leti naselilo več bolgarskih vrtnarjev, ki so si tam uredili vzorne vrtnarije ter s povrtnino in cvetjem zalagajo zagrebški trg. Skupina teli vrtnarjev je pod vodstvom bolgarskega poslanika v NDH
Mečkarova obiskala Poglavnika ter mu je prt
tej priliki izročila znesek 200.000 kun kot prispevek bolgarskih vrtnarjev v NDH za hrvatsko podporno akcijo »Pomoč«.
Organizacija lončarjev v NDH. Državni osrednji urad zn domačo, narodno in umetno obrt v Zaerebu je pričel organizirali vse hrvatske lončarje. Stanovska organizacija hrvatskih lončarjev ima nalogo povečati izdelavo lončenih ]«*.<«) nn umetniški podlagi in njihovo obogatitev z narodnimi okraski.
Iz Srbije
Višnja srbske mladine v novem duhu. Po
ureditvi vzgoje srbske mladine v ljudskih in srednjih šolah se je sedaj srbski prosvetni minister lotil reševanja tega problema tudi na bel-grajski univerzi Kakor pri ljudski in srednji šoli namerava Šef srtiske prosvetno uprave odločno urediti to vprašanje tudi na univerzi v Belgradu ter z nje odstraniti vse, kar je dosedaj zastrupljalo srbsko akademsko mladino. V to svrho je že izdal posebno uredbo o orgattizariji samega vseučilišča, s katero jo administrativno službo docela ločil od prosvetne. Delovanje univerzo je postavljeno pod strogo nadzorstvo vrhovno srbsko prosvetne uprave, ki hoče posvetili sedaj vso pozornost dobri izbiri novih vseučiliikih profesorjev, kor bo večino dosedanjih upokojila. Po zadnji čistilni akciji, ki je bila v ta namen izvršena meseca januarja letošnjega leta, je sedaj srbska vlada na predlog prosvetnega ministra upokojila še 34 nadaljnjih vseučiliških profesorjev.
Dnevno povelj«« srbskega ministrskega predhodnika. Poleg objave štiriletnega načrta za obnovo cestnega omrežja v Srbiji je sedaj srbski ministrski predsednik izdal še novo dnevno povelje, s katerim jo zapovodal združitev vseh srbskih delovnih moč.j zaradi dovrši t ve lani 7.a|>ofetih javnih dol. za katero ie bila vlada preskrbela kredit 3 milijard dinarjev. Za izvedbo ol>čirnih javnih del v Srbiji pa omenjeni kredit ne zadošča. Zato bo vsa javna dela v Srbiji, katerih stroški presegajo odobreni kredit 3 milijard din, izvršila srbska nacionalna delovna služba.
•fnfHffs.rf*-f-.'* i«	•!»»
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAGMAB KACER
T0VEDAL BI RAD MAMICI, DA MU JE V NEBESIH TAKO LEPO, SAMO NJENA ŽALOST MU GRENI NEBEŠKO VESELJE.
56
A-r- '; i:i
•■' .•'/ l;
/I
& H&dL;
a > .. ->
• ., •<• • • v.' ;	• . "•*>.; .
SREČEN, A VENDAR ŽALOSTEN, SE JE VRAČAL NAZAJ V NEBESA. NIC VEC GA NI VESELILA IGRA, KER JE MISLIL NA ŽALOST SVOJE MAMICE.
•Hiiin!iH:ni!|i|l!i!i ..nniillil
lilSISlilil!!!!!, .lilmlj
Jlfl IU, ,flil|j!; , 1,;! jJm ,
»Kaj je bilo s teboj, Matevž?«	|
»Sam ne vem. Od začetka je šlo le-. po, da bi lahko žvižgal med potjo, potem pa sem se gnal kakor še nikoli. Ko sem bil za nič, se mi je še sanjalo ( med potjo, če se prav ne motim. Tudi maža ni držala.« Matevž se je zamislil. »Kaj je prnv za prav bilo? To sem hotel povedati: drugi so bili močnejši od mene I«
Majda se ni kaj več brigala za prihod tekmovalcev na cilj. Na klancu je čakala samo na fanta, ki ji bo zamahnil s palico v pozdrav, smuknil mimo sodnikov in zmagal. Ko ga je zagledala vsega izmučenega, jo je stisnilo v grlu. Nič več ni mislila na'zmago, fant se ji je tako smilil. Od drugih je zvedela, da je bil tretji. Kdo je bil hitrejši od njega, je ni zanimalo. Zakaj je jokala? Čutila je, da mora biti Matevžu zelo hudo in nečesa se je bala. Nc bo odnehal, še bo šel na tekme in spet ne bo imel časa za njo. Materi je bilo nerodno; da se preveč ženejo, jo trdila in da je to vendar samo navadna tekma, pri kateri ne morejo biti vsi prvi. jo je tolažila.
Matevž se ie kmalu opomogel; dobre voljo ros ni bil, kujal pa se tudi ni. Ničesar si ni mogel očitati, zakaj pošte-
PIUIR
'ii!'!!!!!!!, ■Siliim -
TOMAŽ POKLUKAR: BSBnnjnnnnri rntinttnntnmr^iiiijiiHiniiiijj ^mpiMrMr	ifflnlniiijijj1-'
HBBEILK ZVEZDE«*^
»lili!'' 'liHiiii, Jihiiiii' ;ii!!iši
i! !i!i
r
i!!!:!!!|
illililllll
.HHH-HM:: •liiili iliiiiii
no je treniral; danes je tekel, kolikor mu je sapa dala in boril se je do konca. Prav nič se ni izgovarjal na maže, na vreme ali na želodec, kar prav radi storijo tekmovalci, kadar doživijo neuspeh. Sprijaznil se je z dejstvom, da sta bila pač dva hitrejša od njega, trideset, pa jih je bilo počasnejših.
Tisti, ki je bil potrt na tem zimskem slavju v Podutiku, je bila Majda. Njena mati je uvidela, da bi bila sedaj pri teh dveh čisto odveč, pa so je umaknila v gostilno k obedu.
»Sramoto sem ti pripravil,« je nagovoril Matevž svoje dekle. Majda je ih-tela. Njene solzne oči so se slabo prile-! gale ljubki 6tvarci v modrem smučar-' skem dresu z jeleni na prsih. Matevžu I solze niso bile po volji in dekle se mu 1 je zdelo skoraj sebično. Čemu se cmeri, 1 če njen fant ni zmagal! I »Ši čestitala Janezu?« — »Nisem.«
_ »Morala bi mu, ker se tako spodobi. ] Hitrejši je bil.« — »Nočem in ne bom,
ker bi ti zmago bolj zaslužil kot on.« I Tako Čustvujejo ženske. Med moškimi pa je navada, da motrijo dogodke bolj neosebno in pravičnejše... Le to j je neprijetno, da bodo poslušali nocoj pri Andraževih radio in zvedeli, da jo
bil Matevž samo tretji. Oče ne bo prinesel rizlinga na mizo, da bi pili na sinovo zdravje, vsakdanja izabela bo v čašah, čo jo je še kaj v kleti, če ne pa jabolčnik. Saj staremu Andražu ni posebno všeč, da je Matevž smučar, rad pa sliši in bere, če zmaga na tekmah.
i Oba sta molčala. Matevž je bil v mislili pri materi iu očetu, ki bosta poslušala nocoj tudi športna poročila, Majda pa jo oklevala, ali bi ga vprašala naravnost ali ne. Sedaj se ji ne smili več, boji se ga pa vprašati, če bo držal besedo: če bo vrnil te dolge odvratne smuči klubu ali pa se bo zagrizel, da bi zagodel Janezu ob drugi priložnosti.
I Kakor da bi uganil njene misli, ji je začel Matevž govoriti: »Čudno mi je ob misli, da bom moral tele ljube deščice vrniti in da ne bom nikoli več nosil startne številke na hrbtu. Vendar, tako
! sem sklenil in tako bo.«
j To je Majdo potolažilo in razveselilo, da se je spozabila in ga vpričo tolikih ljudi prijela pod roko. »Ti moj dobri fant, kako sem ti hvaležna,« mu je šepetala. Stisnilo jo je spet v grlu, to pa je bil val radosti, ki je prihajal naravnost od srca.
I Sonce je božalo belo okolico, ki je bila spet polna svetlohe in poldanske toplote. Sneg so je začel talili, s strehe so štrkale kapljice, iz vogalnih cevi pa je teklo kakor ob blagem deževju. Najbolj navdušeni smučarji so se umaknili na osojna pobočja, kjer so še našli nekaj srenu podobnega, Majda in Matevž pa sta odšla v gostilno, da bi dobila jedi.
Srečanje z materjo je bilo že čisto umirjeno.
^ »Ti čudni otroci, kako hitro so potolažijo,« si je mislila, ko ju je videla spet vedra in zgovorna. Matevž je pripovedoval, da je bila steza do Brezij tako Irpa, da je svoj živ dan ne bo pozabil; tisto, kar je doživel na koncu, pa je bilo slovo, nekak labodji spev tekmovalca ... Slovo pa je vedno težko. Na Cirila, ki ga je videl pod hlodi, se niti spomnil ni več.
(iospa ga je silila z jedjo, kakor da je njen gost, 0. kako ji je bil Matevž hvaležen za prijazno besedo! Le kozarec je imel ves čas prazen. Na to se ni spomnil, da ni lepo po gasilsko tolažiti žejo, kadar sediš prvič z imneitno gospo pri mizi. Kdo bi mislil na to. ko gledaš prvič obraz, v katerem iščeš poteze svoje izvoljenkel Razen tega pa je bil Matevž tako strašansko žejen.
Slavje v Podutiku so končali z razdelitvijo nagrad. Pokal je dobil' plavo-lasi France izpod Rožce in dal Minei še enkrat priložnost, da so je dvignila s stola ter klicala »živijoooo!« France ga je obiel z ohema rokama in ga pritisnil n« srce. Janez je dobil pozlačeno plaketo. Matevž pa posrebreno. Drug drugemu sta čestitala. Edina, ki je mislila, da mu ni dal roko od srca, je bila Majda. Pa se je motila I
Zima sP poslavlja
Pomlad že prišla bo. ko te na svet' ne bo, te bodo d'jali v to črno zemljo.
Zima bi ljudi pomehkužila, čc bi bila preveč radodarna z belimi zvezdami, ki padajo pred božičem, ko so dnevi tako kratki, noči na tako zgodnje. Belo zvezdice padajo kol spomin na otroška leta in navdihuje vsakogar z mešanimi čustvi. Ljubke so kakor glasovi, ki prihajajo od pasti rjeve piščali in lepše od cvetja spominčic, j Nežne so, niso pa močne.
Zalo padajo prave bele zvezde samo I v adventu in še kdaj pa kdaj. Potem se spremnijo v vse j>okrivajočo belo odejo, ki daje zimi videz moči in oblasti. Ponižne peči v sobah postanejo smešne napram mrazu, ki zavlada po hribih in dolinah: sren, ki drži človeka, in led, ki se ne lomi pod težo volov, sta vse prej kot nežna. Človeška moč postane enaka ničli, če jo primerjaš s silo plazov. ki se trgajo v Alpah. I Zima je podobna simfoniji, v kateri 'je umetnik izčrpal vse variacije: od naj-nežnejših, ki božajo dušo, pa do naigro-zotnejših, ki budijo občutke strahu.
Zemlja pa ima svojega zaščitnika. Kadar je mraz najhujši, se pojavi na nebu rdečkasta obla, ki se igra s svojimi rožastimi žarki. | Sonce in zima se začneta boriti za oblast na zemlji. | Čez dan se sneg potuhne, mehča ter , solzi kakor vaška opravljivka v cerkvi, ' kadar posluša pridigo o peklu; čez noč pa postane sneg spet svojeglav; pokrije se s skorjo sretia in naježi se z bodečim ivjem. Še ima moč. še poje o svojimi iedenimi pljuči pesem o mrazu, vetru in viharju.
A. Fogazzaro:	C7
Palača ob jezeru
Razpletel so je živahen razgovor. Nekateri so grajali, drugi pa opravičevali gos|»o Mirelli, ki je odšla iz gledališča, ker jo njen ljubimec bil tamkaj z neko drugo žensko.
Med najbolj živahnim razpravljanjem je sluga naznanil prihod gospe Mirelli.
Vsi so utihnili, kakor da bi skozi dvorano potegnil ledn veter. Gospa Julija, ki je pripravljala čaj, jo vsa zardela stekla nasproti gospej Mini Mirelli. ki je bila majhno postave, okrogla, Idedn in črnih oči.
»Pozdravljena, dragica.« je vzkliknila Juliju. »Nisem več upala, <ia prideš.«
»Kaj hočeš! Soprog je poslal pome v gleda-liščo zaradi Maksa. Saj veš, kakšen je moj soprog. Maks je samo enkrat zakašljal. Pa ni bilo nič posebnega. Lahko pa si predstavljaš, kako sem se prestrašila ... Dober večer, Lavra ... Pri-šla sein k tebi, da si nekoliko opomorem od lega strahu... Dober večer, Emilija... Ali ni bilo prav, da sem prišla?... Dober večer, dober večer. Vsi so se zbrali, se gnetli okrog Mine in jo pozdravljali 7. nenavadno ljubeznivostjo. Julija s^ jo vrnila k čaju. Gospe in kavalirji pa so stali v gručah in se pogovarjali o najrazličnejših stvareh.
Cez nekaj časa je Julija zašepetala nekaj besed nekemu mladeniču, ki je šel nato od gruče do gruče in vsaki nekaj prišepelal. Končno pa se je približal smehljaje gospodu M..., ki je v nekem kolu sedel sam zase iu srebal čaj. Zdelo
se je, da ga mladenič nekaj prosi, gospod pa se je branil. Več gostov se jima jo približalo in vsi so začeli glasbenika prositi z besedo in kretnjami. Donna Julija ga je pozvala od daleč s svojim presunljivim glasom. Tedaj se je umetnik vdal ier krenil vzdihujoč proti glasbeni dvorani sredi splošnega odobravanja.
»Zares... ne vem...,« je glasbenik mrmral med |>oljo.
Julija je zopet nekaj zašepetaln svojemu prvemu ministru in ko je šla mimo Silla, mu je dejala tiho, ne da bi ga pogledala:
»Ostanite tu pri meni «
V.sj so krenili proti glasbeni dvorani.
»Kaj naj igram?« je vprašal umetnik in sedel h krasnemu klavirju. Položil je roke na kolena in zamišljeno gledal svečo na levi strani.
»Zaigrajte nam Frtlhlingnacht,« mu jo z t>o-ječim glasom zašepetala grofica Antonjeta, ki je tudi sama zelo dobro igrala klavir.
»To je pač premalo.« je vzkliknil Julijin zaupnik. Zaigrajte nam kako koncertno skladbo.
V tisti dobi je še vladal Thalherg. Nekdo je predlagal eno izmed njegovih skladb.
»Nevihta se bo končala,« je dejala donna Julija Sillu, medtem ko je umetnik začel z vso močjo udarjati po tipkah, da si je pretegnil prste. Julija je sedla v naslanjač, tako da bi jo iz sosedne sobe ne mogli videti. Njeni plavi lasje in rožnata ramena so se čudovito odražali od modrega baržuna. Iztegnila je roko in parkrat narahlo udarila po bližnjem stolu. Silla jo jo molče ubogal.
»Neka gospodična so zelo zanima za vas,« mu jo dejala.
»Zame?«
»Za vas. seveda. Prosim vas, Silla, nikar se no delajte skromnega. Skromni moški mi nikakor niso všeč. Zanima se za vas neka gospodična, ki jo zelo lepa, zelo plemenita, zelo elegantna, zelo duhovita, skratka, moja prijateljica. Poklonite so. Ta gospodična je čitala vašo knjigo, ki ji je bila zelo všeč, kakor jo bila tudi meni.« Silla se je zopet priklonil.
»Ta gospodična se imenuje?... je začel.
»Kako se vam mudi!« je odvrnila donna Julija in so pritajeno nasmehnila. »Ne smete še vedeti, kako je tej gospodični ime. Gospodična vas še ne pozna. Pozna komaj vaše ime, ker sem ga ji sporočila jaz preteklo leto po tistem dnevu, ko sva se prvič srečala na ulici. Samo nekai dni prod tem srečanjem mi je pisala in me prosila, naj poizvem za vaše ime. Ce bi ne bilo vašega prijatelja in tega...« pri teh besedah je Julija dvignila roko. na kateri so se lesketali dragoceni prstani, do čela, »bi gotovo nikdar ne zvedela za vaše ime. Zdi se, da ji je bilo vaše ime zelo všeč, kajti postala je silno radovedna Veste? Hotela jo poznati vaše življenje, vaše navade, vaše zveze in nešteto drobnih stvari, ki nas ženske zanimajo. Obljubila sem ji celo goro sporočil o vas. ker sem upala, da boste lo zimo prišli pogostejše k meni. A bili sle pravi medved. Pa šele kak medved! Poslušajte. Zdaj moralo priti pogostokrat in mi dati priliko, da vas proučim.«
Podala mu jo roko in dalj časa obdržala njegovo v svoji.
Silla je dobro vedel, da je Julija prava lah-koživka in za hip mu je šinila v glavo misel, da je morda zgodba o neznani ohčudovalki samo
izgovor. Vendar pa jo premalo cenil samega sobe, da bi si upal lo z gotovostjo trditi.
»Prišel bom brez dvoma,« je izjavil, >a ne zaradi neke neznanke...«
»Nikar!« ga je ustavila Julija. »Nočem laskanja. Slišim še preveč laskavih besed. Recite, da boste prišli zaradi neznanke in nekoliko tudi zaradi mene. Morda celo zaradi moje sestriine Antoniete.« je pristavila z navihanim nasmehom. >Ste jo poznali že prej?«
»Videl sem jo nekoč pri B ...«
»Tako? Zahajate torej k B...? Nikar ne iščite neznanke Tued mojimi prijateljicami, kajti ne stanuje v Milanu?«
»Ne stanuje v Milanu?« jo vprašal Silla in so zdrznil.	___
»Ne. Molčite zdaj? Kako krasno igra!«
Nežni zvoki so odmevali iz sosedne sobe.
»Divno!« je tiho zašepetala Julija.
»Ne stanuje v Milanu.« je zopet povzela Julija, ko so se za nežno melodijo zopet oglasili divji akordi: »prebiva v silno romantični okolici. Predstavijajte si majhno jezero, skrito med gorami, hišo. podobno črnemu gradu, ki čepi ob bregu jezera in grašfaka. ki ie' še bolj črn. Nisem šo bila tam, a predstavljam si ta kraj tako. V bližini so visoke ciprese. Jezero je nemogoče. Nobene drugp vile ni daleč naokrog. Ce jezero nekoliko ne klepeta, ko veje veter, vlada vsepovsod grobna tišina. Moja prijateljica ima čolniček in vesla sama r>o jezeru celo ponoči, kakor divja boginja. Krasen mora biti ta kraj. če človek prehiie tam kaka dvn ali tri tpdne v veseli družbi. Moia uboga prijateljica pn je obsojena, da mora živeti tam stalno, poleg tiranskega strica...«

V 66. letu starosti nas je danes zn vedno zapustila naša predobra mama, stara
mama, sestra, tašča itd., gospa
Ivana Oražem
posestnica in trgovka v Ljubljani
Pogreb bo iz hiše žalosti, Predovičeva ulica 5, na pokopali^: v Šlepanjo vas
v sredo, 23. dcc. 1942, ob 3 pop. Svela maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi sv. Družine v torek, dne 29. decembra 1942, ob pol 7 zjutraj. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana-Moste, dne 21. dcc. 1942.
Družine: Oražem, Poženel, Hladnik, Pavšek, Fakin, Trškan in ostalo sorodstvo

Umrla nam jc naša preljuba in dobra mama, gospa
Pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Krištofa, od koder jo spremimo k večnemu počilku v torek, dne 22. decembra 1942, ob treh popoldne. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, 23. decembra 1942 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj.
Ljubljana, 20. dec. 1942. Žalujoče rodbine: Hafner, K!un in Nosan
Delavniki: 1S.S0. 17.30. Sloga od 14 dal|e, nedelje In piazniklt 10. 1S.50, 15 50. 17.SO, v kinu Union |e mallneta ob 10.SO.
lioguto, lepo dekle svojega neznanega izvoljenci!
Nepozabljeni poljub
V iflnvnili vlogah : Valentinn Cortese. Carlo < ampanini. Otello Tnso
KINO UNION - TEL 22 21
O^arllivn CLA R A CALAMAI v pretresljivi ljuunvni drami. — lin/, k o5 je, plesi
Srčna pota
OdllSnl soigralci: Sandro Unfrini. Miri« di San Servolo. Adrinnu Kinioldi
KINO MATICA — TEL 22-41
Največji Glglljav film, film pretresljive vsebine in kresnega petja je
„M ATI"
Film, ki ca ne pnznhit«! BENIAMISOrj IC.LI KM HA (iRAMATICA
KINO SIOGA - TEL 27-50
Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž	Izdajatelj: Inž. Jože Sodia '	Urednik: Viktor Ceniii
v
Sega Marija
vdova jermcnarskeqa mojstra.
Pogreb bo v torek, dne 22. t. m. ob pol štirih z Zal iz Marijine kapelice na pokopališče k Sv. Križu. -Sv. maša zadušnica bo brana v cerkvi sv. Pelra v ponedeljek, dne 28. decembra ob 7 zjutraj. Ljubljana - Renicci Anoliari, 21. XII.
Edgar Wallace:	31
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
»Za zdaj sem končal s čudovitimi zgodbami,« je menil John Lexman še vedno mirno in premišljeno. »Prihodnji teden mislim oditi iz Londona v Nevvvork in urediti še tiste niti življenja, ki so mi ostale. Najpomembnejša mi je izginila.«
Načelnik ga je razumel.
Nastali molk je zmotilo dolgo in zategnjeno zvonjenje telefona.
»Olia,« je vzkliknil Mansus, »Karov zvonec
je!«
Skočil je k telefonu in zgrabil slušalko.
»Prosto,« je zaklical. »Prosto!« je ponovil.
Odgovora ni bilo. Slišal je samo nepretrgano mrmranje in ko je odložil slušalko, je zvonec še vedno brnel.
Vsi trije policisti so se spogledali.
»Nekaj sc je moralo zgoditi,«^ je menil Mansus.
»Vzemite slušalko in poskusite še enkrat,« jc velel T. Ks.
Mansus je spet poskusil, n odgovora ni bilo.
»To ni moj posel.« je rekel John Le.vman in vzel plašč. »Kaj naj storim, sir Gcorgc?«
»Vrnite se jutri zjutraj k nam, gosjvid Lex-man,« je odvrnil sir George in mu dal roko.
»Kam greste?« ga je vprašal T. Ks.
»V Great Midland,« mu je odgovoril John, »kamor so menda že spravili mojo prtljago.«
»Takoj jutri zjutraj pridem, da vas oluščeni. Čudno je, da se je ta zadeva primerila prav na večer vaše vrnitve,« mu je rekel in ga prijateljski navdušeno potrcpljal na ramo.
John Lexman je trenutek pomolčal.
»Ce se je primerilo kaj Karu,« je počasi rekel, »če ga je zadelo tudi najhujše, verujte mi, ne bom ga obžaloval.«
T. Ks. ga je sočutno pogledal globoko v oči.
»Mislim, da vam je napravil zelo mnOgo hudega, dragi moj,« mu je rekel prijazno.
John Lcxman je pritrdil in siknil: »Da bi ga vragi...«
T. Ks., Mansus in še neki detektivski narednik so se v načclnikovem avtu, ki je čakal zunaj, po bliskovo odpeljali na Cadogan Squa-re... Ko so pozvonili, jim je Fishcr, ki je bil v veži, takoj oclprl vrata.
Ko je zagledal obiskovalce, je bil odkritosrčno presenečen. Povedal je, kar bi moral T. Ks. po njegovem že sam vedeti, ne da bi izpraševul, da je Kara v svoji sobi. Slišal pa da ni nikakega zvonjenje in da ga res ni prav nič klical v sobo.
»Ob enajsti bi ga moral videti,« je rekel, »a sem imel strogo naročilo, da nc bi sinel k njemu, ako bi me ne klical.«
T. Ks. je odšel po stopnicah naravnost proti Karovi spalnici, kjer je potrkal, a ni dobil nikakega odgovora. Potrkal je zato vnovič, a zopet ni bilo odziva, nakar je zaropotal po vratih.
»Ali imate spodaj kak telefon?« je vprašal.
»a, gospod,« je odgovoril Fishcr.
T. Ks. se je obrnil k detektivu naredniku.
»Telefonirajte v Yard,« je ukazal, »naj jiošljejo sem koga z orodjem. Ulomiti moramo, a jaz nimam s seboj svojih priprav.«
»Gospod, nič ne bi pomagalo, ako bi izločili ključavnico,« je pripomnil Fishcr, ki je z zanimanjem vse opazoval. »Gosjiod Kara je spustil zapah.«
»Na to sem pozabil,« je odvrnil T. Ks., »recite mu, naj prinese tudi žago, ker bomo morali na tem mestu izrezati vrata.«
Medtem ko so čakali, da bi prišel policijski agent, je skušal T. Ks. vzbuditi pozornost prebivalca v sobi, n brez uspeha.
»Ali uživa opij ali kaj podobnega?« je vprašal Mansus.
Fislier je odmajal z glavo in odgovoril:
»Ne vem, da bi kdaj kaj takega jemal.«
T. Ks. je še v liitrici pregledal vse sobe v istem nadstropju. Prva soba pole" Karove spalnice jc bla iknjižnica, dalje soba za toaleto, ki jo je uporabljala, kakor jo povedal Fislier, miss llolland, in na koncu hodnika je bila obednica.
Nasproti obednici je bilo majhno dvigalo za postrežbo in tam blizu garderoba z več kovčegi, med katerimi je bil eden zelo velik in skoraj ves pokrit 7. listki v treh jezikih: »Previdno prenašati«. Sicer ni bilo v tem nadstropju nič posebnega. Zgornje nadstropje in pritličje pa sta tako še lahko čakali. Čez četrt ure je prišel iz Scotland Yarda mizar, napravil luknjo v rožnata vrata Karovc spalnice in začel
skozi odprtino hitro žagati. T. Ks. ni mogel opaziti drugega, ko du je soba zagrnjena v temo, katero ie osvetljeval samo ogenj, ki je še gorel. Segel jc z roko skozi izžagano mesto, poiskal prijem jeklenega zapaha, ki ga je opazil ob svojem prvem obisku v sobi, ga dvignil iu vrata so se odprla.
»Ostanite vsi zunaj!« je ukazal.
Poiskal je stikalo, ga našel in soba je za-žarela v električni svetlobi. Postelja se z vrat ni videla. T. Ks. je napravil samo korak v sobo in videl je dovolj. Kara je bil napol zleknjen čez posteljo, napol pa je visel z nje. Bil je že mrtev in madež krvi nad srcem je povedal, kaj se je zgodilo.
T. Ks. je obstal in ga gledal ter videl mrzlo grozo v mrtvečevem obrazu, mu zatisnil nato oči in začel pregledovati sobo. Tam na sredi preproge je našel sled, upognjene in skrivljene svečke, kakršne imajo otroci na božičnem drevesen.
XIV.
Mansus je našel še drugo svečo, kar je bilo že bolj suml jivo. Bila je' pod postel jo. Telefon, postavljen na precej veliko mizo poleg postelje, je bil prevrnjen. a slušalka je bila padla na tla. Zraven sta bili dve knjigi: Villnrijevo »Balkansko vprašanje« in Millerjeva »Potovanja in politika. Vzhoda«. Blizu knjig je bilo še dolgo slonokosteno rezilo za papir.
Na mizi poleg postelje ni bilo drugega, ko še srebrna cigaretnica. T. Ks. si je nadel rokavice, da bi na njeni svetli površini pregledal, če je kje kak odtis prstov, a že pri površnem pregledu ni odkril nikakega sledu.
Zapustila nas je v visoki starosti 91 let naša skrbna stara mati, gospa
Žalujoči: Jože in Boži Neumann. vnuka, in rodbina Šcpa.
y Sofiji so zapr!i 50S komunistov
izredno uspešen nastop sofijskega vojaštva proti sumljivim ljudem
Nemški poročevalski urad poroča iz Sofije:
V	noči na nedeljo o decembra je bilo v Sofiji uveljavljeno začasno izredno stanje. Ljudstvu 60 po radiu sporočili, da nihče ne sme zapuščati svojega stanovanja. Kdor hoče na ulico, mora imeti posebno dovoljenje od policije. Nadzorstvo po cestah je prevzelo vojaštvo. Zvedelo se je, da so po vsem mestu uvedli pogon na komuniste, Jude in nezanesljive ljudi, ki ni«o bili na policiji pravilno priglašeni. Pogon je izvedlo vojaštvo, ki je preiskalo posamezne mestne okraje, ceste in hiše. Izvedelo se je tudi, da 6o pri tej priliki zaprli
ijaasBDaaEBBBanaBZBdBBBiGDascizacBii
Šport v kratkem
Nemčija : Slovaška 10:2. Preteklo soholo so gledali v Brntislnvj med na rod no tekmo v hokeju na ledu med Nemci in Slovaki. Prireditvi je prisostvovalo 5000 gledalcev, na častili tribuni pa je bilo videli visoke goste, ki niso zamudili priložnosti, da se udeležijo otvoritvene zimskošportne prireditve. Kakor je bilo pričakovati, so Nemci igrali s precejšnjo tehnično premočjo in so zmagali v razmerju 10:2. Naslednjega dne je bilo na vrsti medmestno srečanje med Berlinom in Bratislavo. Tokrat je bil izid za Slovake že precej ugodnejši. Nemci so zmagali s 5:2.
Boksarski dvoboj med italijanskimi in Švedskimi amaterji v Stockholmu jc gledalo 4000 oseb. Glavno tekmo so odločili Italijani v svojo korist v razmerju 10:6. Potem so nastopili še proti švedski B reprezentanci, ki je podlegla s 14 : 1. fcdino zmago za Švede je dosegel Lindquist v srednjetežki skupini, ko je premagal Spaiardia po točkah.
Tudi Admira bo sodelovala na božičnem jubilejnem turnirju zagrebške Concordie. V Zagrebu je precej zanimanja za gostovanje te odlične nogometne enajstorice z Dunaja. Poročali smo Iudi, da bo sodeloval nn proslavi 33 letnice hrvatskega nogometnega prvaka Concordie Schalkc 04: vendar doslej še ni gotovo, če bo igral tudi Schalke na jubilejnem turnirju Concordie.
Oporoka finskega Športnika. Starejši bratci našega športnega kotička se bodo še spominjali imena Elmer Niklandcrja. V prvih povojnih letih jo bil Niklandcr ponos vseh iinskih športnikov. Na olimpijskih igrah v Anvcrsu je dosegel zlato kolajno v metanju diska, razen tega pa je bil 47 krat finski prvak v lahki atletiki. Ko je nedavno umrl, je zapustil zanimivo oporoko: vse svoje športne trofeje — pokale, kolajne, plakete in podobno je pustil finskemu športnemu muzeju.
V	svoji pismeni oporoki jc poudaril, da poklanja vse svoje spomine na športno slavo muzeju finskih športnikov. Tako jc dokazal svojo srčno povezanost 7. ljudskim športom tudi za čase po svoji smrti.
aoBBBsaBBBBsmaeaanntjBaaHiaBBaBBBB
Vrbovo šibje bodo posekali
Ker v Nemčiji zelo potrebujejo vrbovo šibje za izdelovanje ko.-or za municijo, pa tudi koša>r za prenos in prevoz raznega blaga, je nemška glavna zveza za vrtnarstvo odredila, da se mora vrbovo šibje, potem ko odpade listje, najkasneje pa do 13. aprila posekati. Predvsem morajo obrezali vse vrbe. ki lani niso bile obrezane. šibe bodo odkupovale posebne tvrdke.
okrog 500 komunistov. Med njimi je kakšnih 50 takšnih, ki jih je bila policija že iskala in 60 znani kot komunistični voditelji.
Ko so hoteli prijeti nekega komunista, ki 6e je bil spustil s padalom in ki je priletel iz Sovjetske Rusije, je prišlo celo do streljanja, pri čemer je nek komunist dobil težko rano na glavi. Tudi študenta, pri katerem se je ta komunist skrival, so zaprli. Vojaške preiskave so bile okrog sedmih zvečer končane. Uradno poročilo, ki ga je oddajal sofijski radio, potrjuje, da je bil ta pogon na komuniste. Jude in nezanesljive ljudi zelo uspešen. Po ukinitvi izrednega stanja je življenje v Sofiji postalo 6pet normalno.	|
Umrl je dne 7. novembra naš ljubljeni mož, oče, in tast, gospod
arioiek Jknf@n
uradnik Delavske zbornice
Sveta maša za pokojnika ho v torek, dne 29. decembra 1942, oh 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 21. decembra 1942.
loiefa, žena; Tone, dipl. lur., Mara, cand. phil., Jože, stud. med., Martina, abit., Marjan, Ciril, Metod, Lojzek, Franci, otroci; Danica, sinaha; Afci, zet ter ostalo sorodstvo