informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 1 - LETO XV. - VELENJE, 8. I. 1981 PROIZVODNJA V LETU 1980 Ko začenjamo novo plansko obdobje, moramo temeljito oceniti našo dosedanjo prehojeno pot, vse bolj trdno pa stopati po poti gospodarske stabilizacije. Kljub velikim težavam smo leta 1980 proizvedli v skupni vrednosti nad 8 milijard dinarjev (800 starih milijard). To je za 12 % več kot v letu 1979. Za izvoz smo izdelali izdelkov v skupni vrednosti 2,6 milijarde din, kar je povečanje v primerjavi z letom 1979 kar za okroglih 40 odstotkov. K povečanju izvoza smo se usmerili še posebej zaradi splošnih družbenih interesov, da bi kar največ pripomogli k izboljšanju jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance. Vendar smo sami še vezani na uvoz določenih delov in reprodukcijskega materiala. Vendar vrednost izvoza presega vrednost uvoznega materiala za 31 %. Čeprav nismo dosegli vseh postavljenih ciljev, so rezultati v proizvodnji dokajšnji. Proizvedli smo 495 tisoč raznih štedilnikov, 46 tisoč barvnih televizorjev, 64 tisoč črnobelih televizorjev, 8.700 glasbenih centrov, 318 tisoč pralnih strojev, 301 tisoč hladilnikov, 277 tisoč zamrzovalnikov, 866 tisoč malih gospodinjskih aparatov, nad milijon kvadratnih metrov keramičnih ploščic, 139 tisoč tekočih metrov umetnega marmorja in 142 tisoč elementov kuhinjskega pohištva. Zato lahko s smelostjo in s trdnim korakom stopimo v izpolnjevanje planskih nalog v letu 1981, v katerem načrtujemo vrednost proizvodnje okrog 12 milijard dinarjev. V LETU 1981 NAČRTUJEMO PROIZVODNJO 504.400 raznih štedilnikov 387.000 pralnih strojev 10.000 pomivalnih strojev 210.000 hladilnikov 348.000 zamrzovalnikov 940.000 malih aparatov 1.050.000 m- keramičnih ploščic 200.000 m umetnega marmorja 6.000 kosov sanitarnega programa 67.700 barvnih televizorjev 12.000 glasbenih centrov 3.000 glasbenih stolpov 30.000 črnobelih televizorjev 1.800 aparatov birotehnike 243.000 kosov kuhinjske in kopalniške opreme IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDSTVA SFRJ IMELI BOMO TOLIKO KOLIKOR BOMO NAREDILI... V minulem letu smo se spopadli z zapletenimi in resnimi gospodarskimi problemi, vendar smo dosegli tudi prve pomembne rezultate v uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Pri tem je najpomembnejše prepričanje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da je to edina pot, ki nas lahko popelje iz sedanjih težav. Tudi prihodnje leto ne bo lahko, saj ga ves svet pričakuje pod vse večjim pritiskom gospodarske nestabilnosti. Čaka nas še odločnejša in bolje organizirana dejavnost za odpravo temeljnih vzrokov ekonomske nestabilnosti, čaka nas boj za počasnejšo rast cen in za zmanjševanje deficita v plačilni bilanci. S tem bomo ustvarili možnosti za postopno izboljšanje življenjskega standarda, ki bo temeljilo na povečevanju produktivnosti dela in na učinkovitejšem gospodarjenju nasploh. Nekaj moramo upoštevati: imeli bomo toliko, kolikor bomo naredili, in živeli bomo tako, kot bomo delali, proizvajali in razvijali samoupravne družbenoekonomske odnose... Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije pošilja najprisrčnejše čestitke ob novem 1981. letu vsem narodom in narodnostim, vsem delovnim ljudem, borcem in mladini, članom oboroženih sil in službe varnosti, vsem občanom naše dežele in je prepričano, da bo tudi to leto uspešno in plodno. GORENJE KČRTING SPREJETI UKREPI ZA SANACIJO V soboto, 13. 12. 1980, so se sestali delegati delavskega sveta Gorenje TGO, da bi slišali poročilo o poslovanju naših firm v tujini, (Gorenje — Koerting in Gorenje— Sidex), ter razpravljali in sklepali o sanacijskem programu za Gorenje — Koerting. O vsebini sanacijskega programa smo pisali že v eni prejšnjih številk Informatorja, zato poglejmo zdaj samo najpomembnejše zaključke, ki so bili oblikovani v teku razprave na delavskem svetu. Kot prvo je bila dana naloga novemu vodstvu firme (vsi trije direktorji so prisostvovali seji delavskega sveta), da v okviru predlaganih sanacijskih ukrepov izdelajo svoj podrobni in terminsko opredeljen načrt sprovajanja sprejetih ukrepov. Gotovo so pred novim vodstvom velike zadolžitve, v sami vsebini ukrepov veliki riziki. Največji poudarek bo moral veljati prodaji in še posebej odprodaji zalog, kjer so tudi tveganja največja. Postopek zmanjševanja zaposlenih poteka naprej, poglobljeno pa bo potrebno delovati na področju zmanjševanja vseh vrst stroškov. V teku so tudi že drugi ukrepi, kot tudi pogovori z Ljubljansko banko in z Izvršnim svetom Skupščine SRS. Drugi zaključek razprave je bil ta, da seje potrebno bolj zavzeto lotiti prenosa tehnološkega znanja v Gorenju, (pri čemer so nosilci tehnično razvojne službe Gorenje TGO z izvajalcema TOZD Elektronika Velenje in TOZD Elektronika Ptuj), postaviti kooperacijsko proizvodnjo na nove temelje in jo razširiti ter izdelati na nivoju Gorenje SOZD enoten koncept razvoja elektronike in v okviru tega koncepta tudi notranjo delitev dela ter srednjeročno usmeritev firme Gorenje — Koerting. Iz razprav delegatov delavskega sveta in iz izvajanj novih vodilnih delavcev v Gorenju — Koerting je bilo čutiti, da imamo — kljub objektivno težki situaciji v firmi — vsi močno voljo, da spravimo poslovanje Gorenje — Koerting v pozitivno smer. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da bo tudi moralna pomoč delegatov delavskega sveta novemu vodstvu v veliko oporo. Na drugi strani pa je bilo močno poudarjeno, da mora tudi širša družbena skupnost s svoje strani pomagati pri sprovajanju sanacijskih ukrepov, saj obstaja za Gorenje - Koerting gotovo tudi širši družbeni interes. Bremena odgovornosti za Gorenje TGO so velika in upravičeno pričakujemo od družbe pomoč pri svojem delovanju. Nazadnje je delavski svet predlagal svetu družabnikov firme Gorenje — Koerting imena članov komisije za spremljanje izvrševanja sanacijskega programa. Marjan Šramel NAŠ POGOVOR JAKOB VIRTIČ "Le redkokdaj se spominjam prehojene poti in ne štejem, da je prehojena pot tako pomembna. Živeti in delati moraš v zavesti, da boš nekaj ustvaril!" To je le ena izmed misli, ki jih je izrekel Jakob Virtič v pogovoru pred novim letom. Jakob Virtič je eden izmed štirih naših sodelavcev, ki so prejeli plaketo ob tridesetletnici samoupravljanja. V osebni izkaznici Jakoba Virtiča piše, da je kraj rojstva Uršlja gora. Sam pa je menil, da je bi/ rojen leta 1928 na Javorjah pri Črni na Koroškem. V Črni je hodii v osnovno šoto, '/ Mežici je končaI kovinarsko šolo, srednjo šolo v Ljubljani, danes pa je absolvent višje šole za organizacijo dela Kranj. "Delati sem začel v Rudniku svinca v Mežici, sprva na področju vodenja proizvodne skupine v centralnih delavnicah, nato kot vodja vzdrževanja in končno obratovodja. Toda človek bi naj Jakob Virtič menjai življenjsko okolje in delo. Odločil sem se za Velenje. Gorenje sem ocenii kot zelo vitalen kolektiv. Smatrai sem, da lahko s svojim delom še več prispevam družbi in da lahko na svojem področju dela dosežem več. Ko sem prišel leta 1970 v Gorenje, sem začel kot tehnolog za hidravliko, nato pa sem bii oddelkovod-ja zunanjih obratov. Leta 1976 sem se prijavii na razpis za vodjo TOZD Orodjarna. Peto leto opravljam to dolžnost, torej že drugo mandatno dobo." in že je pogovor stekei o delu v tozdu Orodjarna. V petih letih so obseg dela potrojili, od klasičnega vzdrževanja orodij so danes popolnoma preusmerjeni v izdelavo orodij in strojne opreme. Vzdrževanje orodij je /e še ena izmed dejavnosti orodjarne. "Med največje delovne uspehe si štejemo bistveno zmanjšanje uvoženih orodij in priprav za dragocene devize. Smo tudi opravili temeljito reorganizacijo in kadrovsko strukturo popolnoma spremenili. Od nekdaj zaposlenih 140 sodelavcev je bi/o nekvalificiranih skoraj četrtina. Danes nekvalificiranih delavcev v orodjarni praktično ni! Organizirali smo izobraževanje ob delu. Tako orodjarna zdaj zaposluje skupaj s konstrukcijo orodij in naprav 220 ljudi, od katerih jih je pet s fakultetno izobrazbo prve in druge stopnje in štirideset s srednjo tehnično šolo, pa tudi delavcev z visoko kvalifikacijo in specializacijo je vse več." In še bi lahko napisali marsikaj o uspehih v orodjarni. Izboljšali so delovne pogoje, uredili delovna mesta. "Izdelali smo tudi prva dva slovenska robota. Robotika bi naj bila tudi ena izmed glavnih dejavnosti v prihodnje. Pa tudi orodjarstvu dajemo vse večjo prednost, kar je velikega pomena. Jakob Virtič je prejel priznanje ob tridesetletnici samoupravljanja. "S samoupravljanjem sem se sreča! v partizanih, že leta 1943. Leta 1950 so bili ustanovljeni delavski sveti in postal sem predsednik obratnega delavskega sveta. Delo v samoupravnih organih me je spremljalo vseskozi. BiI sem v upravnih odborih in komisijah, delal pri sindikatu in v organizaciji zveze komunistov. Preden sem prišel v Velenje, sem bit tudi predsednik zbora združenega deia Skupščine občine Ravne na Koroškem..." Jakob Virtič je kar štirikrat odšel na mladinske delovne akcije. Gradil je študentsko naselje v Ljubljani, avtocesto Bratstva in enotnosti. "Kot bi bilo včeraj, se spominjam trenutka, ko nas je na av- tocesti Ljubljana — Zagreb pozdravi! tovariš Tito..." Za svoje delo je dobi! državno odlikovanje za zasluge za narod, ob visoki obletnici pa tudi plaketo samoupravljanja. Iskreno čestitamo! "Včasih res ne gre skrivati uspehov, toda z delom in z dejstvi jih je treba dokazati. Prepričan sem, da smo v letu 1980 v celoti izpolnili načrt, ki smo ga postavili v tozdu Orodjarna pred štirimi leti. Da smo se vsestransko usposobili za razširitev dejavnosti, je velika delovna zmaga. Tudi v bodoče se moramo zavedati velikih nalog, ki nas čakajo. Kos pa jim bomo le s skupnimi napori." V PETEK VABIMO: 7. KLUBSKI FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA - PRODOR MLADIH AVTORJEV OB 10- LETNICI KINOKLUBA GORENJE Velenjski amaterski filmarji se bodo v petek, 9. januarja 1981, predstavili na svojem sedmem klubskem festivalu amaterskega filma. V desetih letih dela so vzgojili številne ljubitelje te umetniške zvrsti. Filmi članov kinokluba Gorenje pa so danes znani širom po domovini in tudi v zamejstvu so že gostovali. Klubski festival je vedno priložnost, da se mladi izkažejo s svojimi številnimi deli — s filmi najrazličnejših zvrsti, od dokumentarnih, igranih in tudi do priljubljenih risank. So tudi nekakšni kronisti v Šaleški dolini, saj sproti zapisujejo na čelu loi dni trak vse pomembnejše dogodke. ''Po močnem in čistem filmskem izrazu so znana predvsem dela mladih ustvarjalcev, ki preko filmskega medija izpovedujejo svoj iskreni, neutesnjeni odnos do sveta okoli sebe. V tem niso mladi v desetih letih dela kinokluba Gorenje razočarali. . " To so besede enega izmed tvorcev velenjskega kinokluba, Mira Kermelja. Na letošnjem festivalu, ki bo v petkovem kulturnem večeru •ob 19. uri v knjižnici Kulturnega centra v Velenju, bodo podelili tudi nagrade, Med dokumentarnimi filmi je osvojil prvo mesto film Po legendarnih poteh avtorjev Toma Čon-kaša, Marijana Močivnika in sodelavca Štefana Podgorška. Blaž Jelen je dobil drugo nagrado za film Majska pesem in tretjo za film Zemlja. Darinka Urtelj je dobila tretjo nagrado za film Koledniki. Med igranimi filmi je Boris Salobir s soavtorjem Jožetom Lebarjem prejel drugo nagrado za film Ena ptička priletela, Cveto Sušeč pa tretjo nagrado za film Zobobol. Tomo Čon-kaš, nedvoumno najuspešnejši avtor tega festivala, je prejel še prvo nagrado za žanrski film Samo jaz. Marko Lampe je dobil drugo nagrado za Senco obupa, Boris Salobir pa za film Bela sled. Med animiranimi filmi je prvo nagrado dobil Marijan Močivnik za film Tujec. Za scenarij filma Samo jaz je posebno nagrado prejel Tomo Čonkaš, za režijo filma Senca obupa Marko Lampe, za kamero v filmu Majska pesem Blaž Jelen in Boris Salobir za motažo filma Bele sledi. lic NAS IE SME PRESENETITI KRVODAJALCI V LETU 1930 Aktiv darovalcev krvi, ki deluje v aktivu Tovarniške konference OO Zveze sindikatov v Gorenju, je v letu 1980 uresničil domala vse naloge. V več akcijah odvzema krvi je bilo na odvzemu 749 delavcev Gorenja, od tega 543 za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, 188 za bolnišnico Slovenj Gradec in ob priliki odvzema krvi v Splitu. Akcijam se je odzvalo precej večje število delavcev, vendar so bili zaradi zdravstvenih razlogov zavrnjeni. Aktiv je soorganiziral akcijo odvzema krvi v Splitu ter ekskurzijo v tovarno Gorenje na Muti v času tamkajšnjega sejma. Med TOZD in službami je zbral veliko večino krvodajalcev ter njihove podatke uredil v kartoteki. Aktiv se je petkrat sestal, v glavnem le iz potreb po organiziranju akcij odvzema krvi. Član - delegat Gorenja je bil prisoten na vseh sejah občinskega odbora RK Velenje ter tudi sicer sodeloval pri delu RK v občini. O akcijah ter dejavnosti je aktiv redno informiral delavce v kolektivu ter konferenco sindikata z rednim okrožnicami in objavami v Informatorju. Kot priznanje za delo je aktiv prejel priznanje RK Slovenije, predsednik Anton Hren zlato odličje RK Slovenije, sekretar Jože Miklavc pa srebrni znak RK Slovenije. Za delo aktiva je bilo porabljenih okrog 30.000 dinarjev sredstev. V času dela v letošnjem letu je aktiv sodeloval s predsednikom TK DOS Gorenje, s posameznimi predsedniki DOS v TOZD in DSSS ter s poslovodnimi organi TOZD Ob zaključku poročila ugotavljamo, da je bil odziv krvodajalcev zadosten, da so potekale akcije disciplinirano in da je bilo kljub težkim gospodarskim ukrepom sodelovanje s TOZD primerno. Aktiv darovalcev krvi STANOVANJSKA GRADNJA RAZPIS ZA FINALIZACIJO GRADNJE ALI NAKUPA STANOVANJSKE HIŠE R azpisujemo posojilo za finalizacijo gradnje ali nakupa stanovanjske hiše ali stanovanja za delavce Gorenja v Velenju, eksternih tozdov Gorenja v Ptuju, Nazarjih, Gorenju in Rogatcu ter predstavništev po Jugoslaviji, pod pogoji Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo. Po letnem planu sredstev za individualno stanovanjsko grad-njo-posojila za finalizacijo gradnje ali nakupa stanovanjske hiše ali stanovanja je predvideno za 1980 leto 4.000.000 din. Dolgoročni krediti za finalizacijo gradnje ali nakupa stanovanjske hiše ali stanovanja se dodeljujejo pod pogoji 45., 46. in 51. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo. Prijavijo se lahko delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da zagotovijo 70 % lastne udeležbe predračunske vrednosti za nakup stanovanja in sklenjeno kupno pogodbo ali da je gradnja stanovanjske hiše najmanj v V. gradbeni fazi. Za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali posojilo druge OZD; — da znaša obrestna mera za posojilo najmanj 4 % letno. Po poteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno; — da vrne posojilo najkasneje v roku 20 let oziroma se rok vračila posojila določi po pogojih Pravilnika o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo LB; — da se obveže s pogodbo o odobritvi posojila, da bo vrnil posojilo, če bo prenehal z delom pred potekom naslednjih rokov in sicer: a) za znesek posojila do 80.000 din pred 5 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma b) za znesek posojila od 80.000 din do 120.000 din pred 8 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma c) za znesek posojila nad 120.000 din pred 10 leti neprekinjenega dela pri udeležen sporazuma. Vsak prosilec dvigne obrazec "Prošnja za posojilo za dokončanje stanovanjske hiše oziroma povečanje stanovanjskega prostora ali nakup stanovanja" v službi za stanovanjsko gospodarstvo. Delavec čitljivo izpiše prošnjo in ji predloži predračun še nedokončanih del, podpisan od nadzornega organa ali DO, ki bo vršila dela. Na vpogled mora predložiti: — dokazilo o lastništvu (zemljiškoknjižni izpis ne sme biti starejši od 3 mesecev) — lokacijsko dovoljenje, — gradbeno dovoljenje, ki ne sme biti starejše od 7 let, v primeru adaptacije potrdilo o priglasitvi del z točnim opi-son del — v primeru nakupa stanovanja kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču od kupca in prodajalca. Rok za sprejemanje prijav za dodelitev dolgorčnega posojila za finalizacijo gradnje ali nakupa individualne stanovanjske hiše ali stanovanja je 15 dni od objave v Informatorju t j. do 23. 1. 1981. Prijavita se lahko oba zakonca zaposlena v Gorenju. Prijav, ki ne bodo podane v razpisnem roku, ne bomo upoštevali. POROČILO službe za stanovanjsko gospodarstvo o stanju objektov L 9 do 15 v soseski Šalek — Gorica III. Dne 19. 2. 1979 smo podpisali z GIP Vegradom gradbeno pogodbo za izvedbo 178 stanovanj L 9 — 15 v soseski Šalek — Gorica III. V aneksu z dne 25. 3. 1980 smo korigirali roke dokončanja objektov in sicer: po pogodbi po aneksu L 9- 11 15.7.1980 30. 7.1980 L 14- 15 1.9.1980 30. 9.1980 L 12- 13 15.3.1980 1.12.1980 Do korekture rokov je prišlo zaradi spremembe načina temeljenja (pilotiranje), projektiranja (povečanje števila stanovanj) in pridobivanja nove dokumentacije. Kljub našim nenehnim pismenim in ustnim urgencam, Vegrad ni storil vse, da bi objekti bili pravočasno končani. Trenutna situacija na gradbišču je L 9—11 — stanovanja so končana (razen rolet), delno tudi zunanja ureditev in priključki. Za kompletno dokončanje rabijo izvajalci cca 1 mesec lepega vremena. L 14 — 15 — na objektu se izvajajo finalna dela (tapete, finalni tlaki itd.). Priključki so delno izvedeni, ostane še kompletna zunanja ureditev. Predvidevamo, da bi lahko objekt bil končan v roku 3 mesecev. L 12 — 13 — objekt je zgrajen do V. faze, predvidevamo, da je za dokončanje potrebno še 4 — 5 mesecev. V gradbeni pogodbi je v skladu z zakonom določilo, da pogodbena kazen ne more znašati več kakor 5 % pogodbene vrednosti. TGO GORENJE n.sol.o. Velenje Služba za stanovanjsko gospodarstvo BO LETOS PLOČEVINE DOVOLJ? - Vsak dan predamo v obdelavo od 150 do 250 ton pločevine. To je ogromna količina. Upamo, da bo letos s preskrbo bolje. PREJELI SMO Ob novem letu smo si podali roko. Prijatelj prijatelju. Izrekli smo želje, prisrčne in iskrene. Tudi po pošti smo prejeli čestitke. Nekaj med njimi smo jih izbrali, saj so naslovljene vsem delavcem v sozdu Gorenje. Med temi je bi/a tudi čestitka jugoslovanskega smučarskega sklada, ki se je oglasil tudi v imenu alpske smučarske reprezentance Jugoslavije in pošilja iskrene čestitke vsem delavcem Gorenja in želi polno delovnih uspehov. Večino teh novoletnih čestitk smo karprefotogra-firaii. 33547 YU TGOVE 16145 YU EL TEK 31.12.1S8b .-1 J h I š 'i' V 0 > • f/1 / OVIM PUTEM ŽELIMO DA SV1M RAD NIH LJU01MA VASEG CENJEHGG KOLEKTIVA ČESTITAMO SA NAJLEFS1M ŽELJAMA NOVO 1381 GCOliiU 1 DA VAS 0BAVEST1M0 1 ZAHVALIMO SE, JER POKIH 6 GOO ISA IMAMO VAS TELEVIZOR U KOLORU KOME JOS PLOMBA MIJE SKINUTA I KIJE IMA0 N1KAKVIH KVAROVA. POROD ICA RAD IS 1C , BULE VAR L E M J1N A 4 «/23 - NIS 16145 YU EL TEH* 33547 YU TGOVE Rudarsko elektroenergetski »kombinat Velenje Y novem letu Č9SČ vam zdimo veliko delovnih uspehov in osebne sveče !1 [1 tžjiti/ i-ruA ft-n vb {/ •ren/ NOVOLETNE ŽELJE V tem letu bom zapustila moj drugi dom osnovno šolo in se podala v svet. Odločiti se bom morala za nadaljnje šolanje, predvsem pa za svoj poklicni cilj. Želela bi, da bi bil dobro in premišljeno izbran, da bi popolnoma ustrezal mojim sposobnostim in da bi v njem našla pravo zadovoljstvo, da bi našla samo sebe. Moje želje so velike, ne v materialnem pogledu, pač pa so želje, ki so posvečene miru, sožitju med narodi in svobodi. To so želje, ki so meni izpolnjene, otrokom v zaostalih državah pa so to le neuresničljive sanje. Sanje, ki bi bile lahko resnica, so v tem času neuresničljive. Moja največja želja v novem letu pa je ena, in to velika: "Ljudje vsega sveta, ozrite se okrog sebe, poglejte množice umirjajočih in zatiranih narodov. Nehajte z vojno in živite v miru !” Želim si, da bi bilo v prihodnjem letu več srečnih dni za ljudi vsega sveta. Vojno in napetost na Bližnjem vzhodu, trpljenje in lakoto afriških narodov, tekmovanje v oboroževanju ter teroristično nasilje naj v novem letu zamenja razumevanje in sodelovanje, sad tega pa je sreča in brezskrbnost. Nas "osmošolce” pa v prihodnjem letu čaka velika in odgovorna odločitev, kajti izbrati si moramo poklic, da bomo kasneje lahko nadaljevali Titovo pot in uspešno gradili našo lepo, socialistično samoupravno Jugoslavijo. Želim si, da razlik med nami ne bi bilo več. Da bi bili otroci po svetu med sabo povezani s trdnimi mostovi prijateljstva, neglede na barvo kože ali jezika, ki ga kdo govori. Da bi vsaj na dan Novega leta vsi ljudje bili siti. Vem, da so moje želje zelo velike. Upam, da se mi bo izpolnila vsaj ena ! Veliko želja bo izrečenih ob tem novem letu, jaz imam eno samo. Ne bom si zaželela odličnega uspeha, ki bi si ga kot osmošo/ka morala zaželeti. Niti tega, da bi dobila nov plašč, smuči ali drsalke, ki sem si jih prej srčno želela. ŽELIM Sl LE TO, da bi lahko stopila vsaj za trenutek v Hišo cvetja v Beogradu. Rada bi položila šopek skromnih rož na njegovo grobnico. Vem, da ima veliko rož, pa vendar. Čeprav bi bil tole šopek drobnih poljskih cvetlic, bi bila srečno najsrečnejše dekle v vsej Jugoslaviji. ŽELJE PIONIRJEV OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO, nad katero ima pokroviteljstvo Gorenje TGO. RAČUNALNIK B1855 Računalniška oprema, ki je prispela v Gorenje v začetku oktobra 1980, je razpakirana in pregledana. Bogatejši smo za: 4 sisteme B 1855, 1 sistem B 6800 in 1 sistem B 80. Tehnična služba je pregledala opremo in ugotovila, da določene komponente manjkajo. Instalirala je en sistem B 1855, ga priključila in stestirala. Vendar moremo z rednim delom še počakati, ker še manjkajo določene komponente. Pričakujemo pa, da bo manjkajoča oprema, ki ovira start novega računalnika, v kratkem v Gorenju. Peter Rebernik NOVOLETNA SREČANJA NAŠ UPOKOJENEC FRANC DOBROVNIK Čeprav je naš dolgoletni sodelavec Franc Dobrovnik odšel v pokoj uradno že 30. junija 1980, so se najbližji sodelavci v tozdu Vzdrževanje od njega poslovili šele pred novim letom. Zbrali so se pri Janezu in priredili res lepo slovo. "BiH so težki časi, toda tudi danes ni lahko. Gradili smo nove tovarne, opremljali nove obrate, ob vsem pa kovali tovarištvo, trdno prijateljstvo. Lahko smo ponosni na prehojeno pot in na delo, ki si ga opravil tudi ti, tovariš Franc. In zahvaljujemo se ti za dragocen prispevek!” je dejal ob slovesu Ivan Valand. Tovariši, ki so se udeležili slovesa, so Francu v šali tudi dejali, naj se kar vrne, če mu bo doma težko. Težki so včasih trenutki slovesa, še posebej, če zapustiš svoje delovno okolje, po desetih, dvajsetih letih. In Franc je v Gorenju delal polnih sedemnajst let! i - Ob slovesu: Ivan Valand, Franc Dobrovnik in Rudi Leskošek f A 'Sr DEDEK MRAZ OBDARIL OTROKE UMRLIH DELA VCEV GORENJA — Tudi letos so bili otroci umrlih delavcev Gorenja povabljeni k dedku Mrazu v Gorenje. Dedek Mraz je bil radodaren, otroci pa veseli in marsikdo med najmlajšimi je dedku Mrazu v zahvalo zapel ali povedal pesmico. Srečanje je bilo prisrčno in ostalo bo v lepem spominu. DELO JE STEKLO - V ponedeljek, 5. januarja, smo znova prijeli za delo. Prvič v novem letu 1981. V tovarniških zgradbah so pognali stroje in tekoče trakove. Pred vsemi so nove naloge in prepričani smo, da jim bomo kos. INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Smajs, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeirha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lahk, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD GRAFIKA. Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 /I.