PRIHDHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 5* In 6. septembra Partizanski tabor na Okrogiici Igto IX. . Štev. 191 (2501) Poštnina platana v gotovini Spedlzione in abbon. post. l. gr. TRST, sreda 12. avgusta 1953 Cena 20 lir Kritičen položaj še J°stnemu Pogledu na nase. v veoernih urah, ko tem Ji da se VTačarno v sa- J|*Ww iz v?jnih čas0Vt se u-l,,?! Pridružuje še stavka tj _ fuc«o mestnega prome-onjjj na P™* pogled st a ■ da v našem me- nit ni Vse v Tedu. Dejansko *a skoraj simbolično sli-ith Jafovolistva v vseh sloni! s Bovcev do delavstva, »icer Se J cel° v Trstu nie a, občutljivo vpraša-mnkJ,ne Pripadnosti u-v acp°V °Zad]e- pri stavki betJ. je ^eba še pose-ni udJlJ1' ^ SC 38 strnje- Dgla VskeJJ* tUdl ilanstvo borh. ■ zbornice m da se je delavstva po pr- kloniti , Jevan1u moralo u-fcaln,. fodstoo te sindi- io nr?JLaanizaciie’ kier sedi- dentisučJ^ prav istih ire' »Volji*17™* * vedri-tvetv °b acil° v občinskem nOc ft J ?terih Oiavni zastop-° ' v soboto tako rut; j no PoskuŠal interveni-OojLj a . stavko preprečil, ittii nJ° lzzveneli v prazno 8 it-j Posivi in vsa rotenja Žar ™ čas°P^ riest^l JBa stavka v čokat T dometu tudi nov tistiinl če nemoči ireden-PladaiJ,a v°dstva, da bi ob-dokaz kr' kar ie spet taboru J* V "edentističnem Pokazala * *6 naibolj jasno PTedstn,J;S^ePom 0 odstopu *ke0a PSVG iz občtn- soprav jc°ra' To krizo, prav-iep° stopnjevanje krize, *!«essanjtmia na primer Potim M Venet0» * jedr- ’n 0sebni<1U^om' *£,°S3meznlm pr*družui!>' iztir^eniem se zdaj **' da , ,ztirjanje strank)), Picamen*6^“stapljajo »forze tiso k In še; «To ki Ze] ot žalostni simptomi, dcčti0st S obetajo za bo-®eSo i sUltime Notizieu pa 4' «0ci!ijedeti’ da so se «mla-tl ir.j krati izrekli pro- dentizmu«. Ti _ . toi» ec kot žalostni simptome J kritični položaj trla-množifdentistične politike se eni strani so od* *fce ulad^lom” splošne rim- ne in socLh°ncepciie P°litič-«ti. k; - konservativno- >,uševala J m'ed drWfPim P°~ 'Te denti razpihovanja iiiestka Z7na’ ne le kot nado-C!alue J/ nuino potrebne so-stvlaiev ,e in sredstva za •*i resn h*1^ resevanja nujnih temveJ ■ n°tranjih vprašanj, Vala nnJ 2 npm tudi izsilje-le jn iJnc,(dno napredne si-vib tm, °dvračala od njiho->tev izJh nal°B. Teh sred-feč (n ]evanja je bilo še Pstost rfPr’ Tnednarodna na-ttje ’ dema-goško postavlja-informizJ, b°Tbe Proti kom-ttaprej, kot borbe proti PritisknH Sp^°b itd.), toda pod slcih in - rastočih gospodar-bijajo en°Cla^n'k težav se raz-Bi stran'0 Za Poseh°Utena’ da ie ni tre~ rio noi j opisovati. Navede-PristanJj da se is tržaški n3em „ Ki Promet v letoš- J »o7knV°Iietju zmani' vi z Pan 1011 v Primer-^Dem ° °00 ton v lanskem kaiec Polletju, medtem ko je ,°li občuten, če pri-N 0 mnski junij (433.500 Herti? 0Žnjim 1223.700 ton). vnie dJ'Cam grozi Pomanj-H, v nekaterih izmed 2*1« . Vseh pa za nekatera ■Ost, 3e že zelo občutno. ^''Itio ag’oen je položaj brez-Piiui „ rpiodine, katere šte-‘a«aj0 rotesti in pozivi nale-j,(. na gluha ušesa. ** tJjnt Gospodarski kri-»teori* dodati še rezultate obj0r!0rne Politike trža-• dovijJ* uprave, ki ni Le r PodnK Asocialnimi davki Jdske niTn razburila široke . "to,,.* mn°žice (delavske i*n «ek/aCi^e'^ pa tudi zna-'3cCu , , svojih lastnih vo- tj Vidnejši izraz tega Pa CtAka stavkas, še prej >rotl op Trgovske zbornice c,1k in 40nu 0 lokalnih finan-^1*4 nt,?eusPefl tega zakona ®*č n inskim svetom), tem-la rab, 2r°^šla znatna trenja Vf5tah riznia tudi v lastnih ?n°Bo zadnjih časih se ’nolcri°?,,0ri 0 trenjih med deZ ?Ui in Uberalci, nci (° ristiani iy republi-P’ltdika»JlUdt v samih re-Tedu, l ),h vrstah ni vse v jdu- Mm«; ■ d°kazuje primer 'hmokrist'd ‘ Pa cel° mcd 1* p°kraii„ n1 samimi; baje ganske ' 8€kretar de™°-S«o » ,!r"nlte Redento Jat Poskjadnjem času dva- hj ''m ul* °diti v Rim, da S.tnj,, Pravilo za no- *< kar Pa Jle v svoji stran-PQ *£ mu ni posreči- lo, ker imajo v Rimu prav zdaj lastnih večjih križev in težav dovolj. Dodati je treba poskuse, da se PSVG spravi nazaj v stajo; ti poskusi gredo od neresne, ker zakonsko neizvedljive zahteve v aMessaggero Veneto», naj se ponovno izvrši razdelitev sedežev v občinskem svetu, ker socialisti adella Venezia Giulian niso več vredni, da bi bili deležni nemoralne svečinske nagrade», pa do odkritega izsiljevanja s koritom v glasilu Katoliške akcije sVita Nuova», ki se (sicer čisto logično) sprašuje, kako se sklada izstop zastopnikov PSVG iz občinskega odbora s prisotnostjo predstavnikov iste stranke v raznih občinskih upravah in ustanovah ali v ustanovah, kjer sedijo tudi predstavniki občine (ACEGAT, občinska podporna ustanova, uprava gledališča Verdi, uprava bolnice in zavoda Burlo Garofa-lo, v normalnih pogojih tudi IACP itd.). Vse to pa ne more spremeniti dejstva, da predstavlja sedanja občinska uprava komaj 40 odstotkov volivcev (in med te volivce so všteti tudi oni desettisoči, ki v Trstu ne bi smeli imeti volilne pravice in ki so glasovali, vsi vemo, za koga). Prav tako ostane dejstvo, da skrčenje državne dotacije tržaški občini (za kritje primanjkljaja) od 3904 milijonov, ki jih predvideva občinski proračun, na 2852 milijonov, ki jih daje conski proračun, pravzaprav ne pomeni nič več in nič manj kot to, da je Bartolijevo gospodarjenje moral dezavuirati celo Rim — saj se conski proračun sestavlja v posvetovanjih z rimsko vlado, pri ZVU pa je za gospodarske in finančne zadeve odgovoren rimski funkcionar Sartori. Notranja kriza iredentizma, ki v Trstu vse bolj izgublja značaj kompaktne politične sile, je posledica čedalje očitnejšega neuspeha splošne iredentistične iz Rinia diktirane politike na gospodarskem in socialnem, pa tudi na zunanjepolitičnem področju (od tod tudi na primer tista bolestna občutljivost ob dogodku, kot je bil obisk dr. Aleša Beblerja v Trstu, ali kot sta obiska Clementa Attleeja in Aneurina Bevana v Jugoslaviji). Ta politika, ki jo ob popuščanju ZVU vodi Rim, je v Trstu pripeljala do izredno težkega gospodarskega položaja, ki se grozi celo poslabšati in pripeljati do izredno resnih posledic, ne le trenutnih, — temveč tudi za bodočnost. ZVU, ki je to politi ko dopuščala in jo celo pomagala izvajati (od zloglasnih rimskih gospodarsko-finančnih sporazumov iz leta 1948 do uvedbe protidemokratičnega italijanskega volilnega zakona in do sramote z nabrežinskimi napisi), je soodgovorna za položaj, ki je nastal v Trstu in bo še bolj soodgovorna za vsako nadaljnje poslabšanje, če zdaj, ko lahko vsakdo otipljivo ugotovi posledice, svoje politike ne bo spremenila. STHVKOVHI VHL V F MIHCIH se vedno boli širi na vse sektorje Železniški promet paraliziran - Pogoji socialistične stranko za rešitev spora • Laniel bo danes sprejel delegacijo te stranke PARIZ, 11. — Nov stavkovni val je danes zajel vso Fran. cijo. Stavka železničarjev je popolna, čeprav so se katoliški sindikati v zadnjem trenutku umaknili in pozvali svo. je člane, naj ne stavkajo. Razen stavke poštnih in telefonskih nameščencev, ki stavkajo nepretrgoma že sedem dni, so, kakor rečeno, od polnoči dalje zopet v stavki tudi železničarji. Ves železniški promet je ustavljen. Sto tisoč tujih turistov in domačih potnikov je ostalo blokiranih po vsej Fran. ciji. Tudi nameščenci plinarn in elektrarn zopet stavkajo. Od polnoči dalje stavka tudi osebje letalske družbe «Air France«, Stavka je zajela tudi rudarje ter se širi na nameščence javne čistoče, na nameščence pogrebnih podjetij in na občinske uradnike. Od polnoči dalje stavkajo nameščenci pri pariški cestni železnici in avtobusih. Splošna avtonomna zveza državnih na. meščencev je, «zato da se manifestira odpor delavcev proti vladni protisocialni politiki«, predlagala vsem sindikat nim organizacijam, naj spora, zumno izdajo ukaz za 48-urno splošno stavko vsem delavcem javnega in privatnega sektorja. Poziv pravi, da vladni dekreti kršijo pridobljene pravice kategorije javnih nameščencev in so uvod v podobne žrtve, ki se bodo naložile delavcem poldržavnega in privatnega sektorja. S stavko naj bi zahtevali tudi takojšnje sklicanje parlamenta. Sindikalna organizacija «For_ ce Ouvriere« je pozvala svoje člane, Jci spadajo v kategorijo uradnikov v bankah, trgovini, zavarovalnicah, socialnemu skrbstvu, plovnih družbah, svobodnih poklicih in pri časopisih. naj se udeležijo 24-ur. ne stavke, ki je določena 13. avgusta. Vlada »e je danes ponovno sestala in je sprejela razne u-krepe. Ministri so imenovali ožji odbor, ki naj koordinira akcijo ministrov. Nocoj so -objavili sklepe vodilnega odbora socialistične stranke, ki se je danes sestal pod predsedstvom Molleta. Odbor omenja svojo akcijo, s katero je opozarjal dosedanje vlade proti nevarnosti, ki jo je njihova politika predstavljala za socialni mir v državi, poudarja svojo solidarnost s stavkajočimi delavci in izra. ža zadovoljstvo, ker je njihovo gibanje zavzelo strogo strokovni značaj. Eri tem poudarja spletke kominformistov, ki bo. do doživele neuspeh. Nato poudarja stranka potrebo rešitve iz sedanjega položaja in navaja pogoje, pod katerimi bi do te rešitve lahko prišlo: 1. Odprava vseh omejitev v položaju delavcev javnega sektorja in odstop od na. povedanih sankcij. 2. Spoštovanje obveznosti, ki so jih parlament in zadnje vlade sprejeli do nekaterih kategorij. 3. Takojšnji sestanek višje komisije za kolektivne konvencije, zato da se reši vprašanje kupne moči delavcev. Na koncu poziva odbor vse francoske poslance, naj zahte. vajo od predsednika skupščine njeno izredno sklicanje. Nocoj se je izvedelo, da je Laniel pristal na zahtevo vod. stva socialistične stranke in bo jutri zjutraj sprejel posebno delegacijo. Morda prav v zvezi s tem ni Laniel danes govoril po radiu, kakor je bilo napovedano. Naumann bo kandidiral pri nemških volitvah SOLINGEN, 11. — Bivši Goebbelsov podtajnik v nacističnem propagandnem ministrstvu, Werner Naumann, ki so ga britanske oblasti nedav. no aretirale skupno z drugimi petimi nacisti pod obtožbo, da je ogrožal varnost zavezniških sil in demokratičnega režima, ter je bil nato izpuščen na svobodo, bo pri prihodnjih volitvah kandidiral za skrajno desničarsko stranko »Deutsche Reichspartei« v okrožju Dip-holz na Spodnjem Saškem. Izvedelo se je tudi, da je predsednik te stranke poslal brzojavko argentinskemu predsedniku Peronu, s katero zahteva, naj bi dovolil dopust bivšemu polkovniku Luftvvaf-' ie, Ulrichu Rudlu, ki ima sedaj važno mesto v argentinski letalski industriji, zato da se lahko predstavi kot kandidat stranke na prihodnjih nemških volitvah. Vodstvo stranke jav. lja, da je Rudel sprejel kandidaturo med telefonskim pogovorom z Neumannom. Jugoslovanski sindikati za španske delavce BEOGRAD, 11. — V zvezi z vestmi o represalijah franki- stične oblasti in lastnikov tovarne Pirelli v Spanijii nad delavci, ki zahtevajo višje mezde, je centralni odbor jugoslovanskih sindikatov industrije usnja in gume poslal pism0 sindikalnim organizacijam tovarn Pirelli v Italiji, Franciji, Angliji in Belgiji, v katerem pozdravlja delavce tovarne pirelli v španskih mestih, ki se borijo proti izkoriščevalcem delavcev. Jugoslovanski sindikati najostreje protestirajo proti tem represalijam ter apelirajo na delavce teh tovarn v Italiji in njenih podružnicah v Franciji. Belgiji in Angliji, naj s svojo solidarnostjo podprejo borbo španskih delavcev in prisilijo lastnike, da zadovoljijo prs-vične zahteve izkoriščanih španskih delavcev. Danes bo objavljena sestava italii anske vlade Piccioni je praktično končal pogajanja - Trije liberalni ministri in pet podtajnikov v vladi? • Ugibanja o novih ministrih (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Danes zvečer se zdi, da je Riccioni končno res sestavil vlado; za jutri obljubljajo čisto zatrdno, da bo odšel k Einaudija in mu predložil seznam ministrov. Zlasti pogosta so bila danes Piccio-nijeva posvetovanja z liberalci, ki bodo skupno z demokristjani sodelovali v vladi. Kakšna bo dokončna podoba nove vlade, še ni prav znano; kakšna posamezna odločitev bo morda padla šole jutri, zlasti ker se zdi, da med demokristjani še ni vse do kraja razčiščeno, kajti kot vedno je mnogo poklicanih in malo izvoljenih. Zdi se pa že gotovo, da bodo liberalci dobili tri ministre in pet podtajnikov, kar so celo največji optimisti komaj upali pričakovati. Na skupnem sestanku vodstva in parlamentarnih skupin FLI so določili tudi že svoje kandidate za ta ministrska mesta, go teh skle- DRUGO ZASEDANJE AZIJSKE SOCIALISTIČNE KONFERENCE Za podporo evropskih socialistov v ostrejšem boju proti kolonializmu Azijski socialisti zahtevajo v tem boju odločnejšo in močnejšo podporo -Delegati pozdravljajo sodelovanje s Socialistično zvezo delovnega ljudstva FLRJ HAJDERABAD, 11. — Zasedanje azijske socialistične konference se je danes nadaljevalo. Na dnevnem redu sestanka so med drugim tudi stiki s Socialistično internacionalo in neazijskimi socialističnimi gibanji, vzhodnoazijska vprašanja, kolonialna vprašanja ter otvoritev proti, kolonialnega urada. V protiko. lonialnem uradu sodelujejo delegacije socialističnih strank Burme, Indonezije, Indije, Pakistana, levega in desnega kri. la japonske socialistične stranke in delegat libanonske progresivne stranke. Socialistično internacionalo zastopa predsednik Morgan Phillips. Včeraj so razpravljali o načrtu resolucije za mirno rešitev azijskih vprašanj, ki obsegajo mirovno pogodbo z Japonsko, vprašanje Koreje, sprejem Kitajske v OZN, položaj v Indokini in delovanje kitajskih nacionalističnih čet v Burmi. Danes pa so na konferenci razpravljali predvsem o Koreji in o kitajskem predstavništvu v OZN. Nekateri izmed delegatov so prispeli s konference Socialistične internacionale v Stockholmu in rezultati te konference so postali takoj glavna točka razgovorov. Azijski socialisti so zadovoljni spričo pozornosti, ki so jo v Stockholmu posvetili problemu a-zijskih držav, niso pa mogli utajiti, da se ne strinjajo z re. Stališče Anglije in Francije o delu glavne skupščine OZN Britanski in francoski delegat sta izjavila, da mora skupščina na izrednem zasedanju razpravljati samo o pripravi politične konference o Koreji NEW YORK, 11. — Voditelj britanske delegacije za prihodnje izredno zasedanje • glavne skupščine OZN Selwyn Lloyd je prišel danes z letalom v New York. Ob prihodu je izjavil; »Upam, da na glavni skupščini ne bo ponovno potrebno razpravljati o korejski, vojni ali o vprašanju kitajskega predstavništva. Razpravljati bomo morali predvsem takoj o pripravi politične konference, ki jo določa korejsko premirje«. Dodal je, da bi morali Združeni narodi po pripravi politične konference zagotoviti tej konferenci uspeh ter je pripomnil; »Sele tedaj se bomo lahko bavili s Kitajsko in z drugimi spornimi vprašanji. Ne bomo pa dosegli nobenega uspeha, če se pred vsakim drugim vprašanjem ne bomo posvetili korejskemu«. Dalje je Lloyd dejal, da «do sedaj ni nobenega nesporazuma« med ZDA in Veliko Britanijo o korejskem vprašanju. Dodal je še, da je angleška vlada mnenja, da je treba pekinško vlado imeti sedaj za dejansko kitajsko vlado, s katero je potrebno pogajati se. To seveda nima nič opraviti s simpatijami ali antipatijami do te vlade. V New York je prišel tudi državni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Mauri-ce Schuman, ki bo vodil francosko delegacijo. Na tiskovni konferenci je Schuman izjavil, da na dnevnem redu izrednega zasedanja ne bo razpravljanje o vojni v Indokini. Pripomnil je, da je bilo to zasedanje sklicano edino za to, da se določi kraj in sestava politične konference. Glede sprejema Kitajske v OZN je Schuman izjavil, da zavzema Francija isto stališče kakor ZDA. Dodal je, da pekinška vlada ni v tem oziru podvzela nobene pobude in da se položaj na Daljnem vzhodu ni spremenil v taki meri, da bi lahko povzročil spremembo francoskega stališča v tem oziru. O indokitajskem vprašanju je Schuman izjavil, da to ne spada v pristojnost Združenih narodov; «to pa ne pomeni, da se o njem ne bo razpravljalo v privatnih razgovorih«, ki jih namerava on imeti med svojim bivanjem v New Yorku. V zvezi z izjavo 16 držav, ki imajo čete na Koreji, se v Londonu ponovno poudarja, da ta izjava ne pomeni za britansko vlado nobene nove obveznosti. Moskovski radio pa solucijami, ki, kakor poudarjajo, niso ne popolne ne dovolj odločne. Splošni vtis je, da so v Stockholmu storili le majhen korak naprej in da a-zijski socialisti zahtevajo za boj proti kolonializmu odločnejšo podporo svojih evropskih tovarišev. Azijski delegati postavljajo vprašanje boja proti kolonializmu v isto vrsto z vprašanjem tesnejšega sodelovanja s Socialistično internacionalo. Libanonski delegat Kemal Džumlat pričakuje od protiko. lonialnega urada tole: «Več razumevanja za težave arabskega naroda in odločnejši boj proti kolonializmu«; Mohamed Jusuf Kan, pakistanski delegat; «Posvetiti moramo po. zornost kolonializmu in na tem temelju sodelovati z neazijskimi gibanji, med njimi tudi s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije«; Ramanohar Lohia, indijski delegat; »Podprli bomo napore azijskih socialistov, ki zahtevajo manjše izdatke za oboro, žitev in večjo pomoč za gospodarsko izgraditev zaostalih držav. Kolonialno vprašanje je nujno in poglavitno«; Morošima, delegat japonskih levih socialistov; «V sedanjih okoliščinah bo imelo delo ura. da velik pomen za splošne smotre. Eo mojem mnenju naj bi bila glavna podpora za normaliziranje odnosov med Japonsko in sosedi«; Eki Sone, japonski socialistični desni de. legat: »Pričakujemo, da bo doseženo tesnejše sodelovanje s Socialistično internacionalo in neazijskimi gibanji, predvsem z Jugoslavijo. Tudi azijske narode bomo opozorili na to, da je nujno tesnejše sodelovanje; Morgan Phillips, zastopnik Socialistične internacionale: «Globoko sem preprL čan, da bo ustvarjeno tesnejše sodelovanje s Socialistično internacionalo. Predvsem je važno, da posvetimo pozor- nost notranjim m ekonomskim vprašanjem Azije«. Tuniška socialistična stranka Neodestour ni poslala na ta sestanek nobenega zastopnika, predložila pa je resolucijo pro. ti francoskemu kolonialnemu gospostvu v Tuniziji in Maroku. Notranja nasprotja med albanskimi voditelji BEOGRAD, 11. — Po vesteh Jugopressa je prišlo na plenumu centralnega komiteja albanske delavske stranke do o. strega spopada med članoma politbiroja Mehmedom Sehu-jem in Tukom Jakovo. Do spopada je prišlo zaradi zahteve Tuka Jakova, naj ustavijo množične aretacije in streljanja ter spustijo na svobodo določeno število kaznjencev. Njegovi zahtevi se je ostro uprl minister za notranje zadeve Mehmed Sehu. Zidovski kongres opozarja vlade na nacistično propagando Ženeva, 11. — Politična komisija svetovnega židovskega kongresa je danes izdala poro. čilo, ki pravi, da nacistični e-lementi vodijo sovražno proti-židovsko propagando v nekaterih krajih Amerike in Srednjega vzhoda, ter je pozvala vse vlade, naj podvzamejo od. ločne ukrepe proti taki propagandi. Na tretji plenarni skupščini je kongres odobril resolucijo, ki se nanaša na ratifikacijo ženevskih konvencij o zaščiti prebivalstva v času vojne. Skupščina zahteva tudi uveljavitev resolucije glavne skupščine OZ5N, ki proglaša rodomor kot mednarodni zločin, in izraža začudenje, ker Velika Britanija in ZDA nista še ja danes ostro napadel to izjavo Britanski tisk pa predvsem obsoja obveznosti, ki jih je Dulles prevzel do Singmana Ri-ja. «Manchester Guardian« piše, da je zadnji razvoj na Koreji vplival na enotnost zahodnega sveta. Članek se nanaša predvsem na pogodbo o vzajemni pomoči med ZDA in Južno Korejo in graja sklep o zapustitvi politične konference i po devetdesetih dneh, če ta ne bi rodila uspeha. List pripominja, da bosta ZDA in Južna Koreja odločala o svoji politiki ne da bi upoštevali ostale člane Združenih narodov. Tudi indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da pomeni po njegovem mnenju omejitev konference na 90 dni ogrožanje dobrega uspeha te konference. Izmenjava vojnih ujetnikov se v Panmujomu redno nadaljuje. Pekinški radio je danes sporočil, da je v zadnjih letih umrlo v severnokorejskih taboriščih 1050 vojnih ujetnikov Združenih narodov. Radio je dodal, da je Združeno poveljstvo sporočilo, da je v zavezniških taboriščih umrlo 8.440 kitajskih in severnokorejskih ujetnikov. ■ Zenske, dodeljene severnokorejskim letalskim silam pomagajo pri delu za izmenjavo vojnih ujetnikov. ratificirali konvencije o rodomoru. Kongres poudarja, da ti dve državi ostajata s tem izven naporov na mednarodnem področju, da se kaznuje in prepreči strahotni zločin proti človeštvu. LJUBLJANA, 11- — Nemški študent Dickert. ki je prišel v Slovenijo s skupino študentov ekonomske fakultete v Koelnu v okviru obiska članov mednarodne študentske organizacije, je povzročil v nekdanjem taborišču talcev v Begunjah, kjer je bilo postreljenih v času NOB približno tisoč slovenskih rodoljubov, grob izpad. Ob obisku v Begunjah je omenjeni študent porinil gorečo cigareto v usta spomenika, ki simbolizira nedolžne žrtve talcev. Slovenski študenti, ogorčeni zaradi tega incidenta, so zahtevali, naj vsi tujci, ki prispejo v Jugoslavijo, spoštujejo ne samo pridobitve revolucije jugoslovanskih narodov, ampak tudi spomenike Na njihovo zahtevo je ljudska oblast v Ljubljani nemškemu študentu Dickertu odpovedala gostoljubnost. Dic. kert je moral danes zapustiti Jugoslavijo, NEW YORK, 11. — S parnikom «Queen Mary» je prišel danes v New York voditelj sovjetske delegacije v OZN Andrej Višinski. pih bi pravosodno ministrstvo prevzel Villabruna, trgovino in industrijo De Caro, obrambno ministrstvo pa Martino, medtem ko bi podtajniki bili Cortese v ministrstvu za prosveto, Badini Confalonieri v ministrstvu za kmetijstvo, Capua v ministrstvu za delo, Collito v ministrstvu za promet, boz-zi v ministrstvu za zunanjo trgovino. To bi pomenilo, da so demokristjani tako rekoč sprejeli maksimalne liberalne zahteve, če odštejemo morda željo, da bi Malagodi prevzel kakšen gospodarski resor ali da bi Ba-dini Confalonieri postal podtajnik v zunanjem ministrstvu. Niso pa še vsi prepričani, da bo ta načrt tudi v celoti izveden. Opoldne so krožile po Rimu razne verzije o sestavi vlade, v katerih so prisojali liberalcem nekoliko drugačen delež v vladi. Po najbolj razširjeni verziji bi Martino postal minister brez listnice, De Caro bi prevzel pravosodno ministrstvo ali javna dela, medtem ko bi Malagodi imel enake možnosti kot demokristjan Ta-viani, da postane minister za zunanjo trgovino. Fo tej verziji bi naj v vladi sodeloval tudi republikanec Macrelli, ki bi kot minister brez listnice delal družbo liberalcu Martinu jn demokristjanu Gonelli (to bi bila verjetno čudežna rešitev, ki bi zadostila obema Gonellovima ambicijama — da je obenem minister in tajnik demokristjanske stranke). Ven. dar zdaj ni upanja na repu-blikanstvo sodelovanje. V teh vladnih kombinacijah so se pojavljala tudi nekatera nova demokristjanska imena, na primer dosedanji podtajnik Resta, Cassiani, Gava, Medici, senator De Eietro (kot vojni minister), dosedanji šef demokristjanske propagande Del Bo itd. Pojavljali so se tudi glasovi, Gronchija in Merzagore, ki sta se dogovarjala o obnovitvi parlamentarnega zasedanja. Zbornica in senat se bosta sestala v torek 18. avgusta, ko s« jima bo predstavila vlada in ko bo P.iccioni prebral njeno programsko izjavo. Nato bo zbornica prešla na diskusijo o vladni programski izjavi in končno na glasovanje o zaupnici, medtem ko se bo senat lotil dve nujnih zakonskih u-kazov, ki ju je treba spremeniti v zakona — gre za ureditev izpitov na srednjih šolah za šolsko leto 1952-53 in za ureditev obvezne oddaje žita. Nato bo senat prešel na razpravljanje o državnem proračunu, ne bo pa o njem glasoval, dokler ne bo vladi izrekel zaupnice. Oba doma morata nadalje podaljšati izvajanje začasnega proračuna do 31. oktobra. A. P. Padec cen v Jugoslaviji BEOGRAD, 11. — Splošni in. deks cen na drobno v Jugoslaviji v mesecu juliju je padel. Po podatkih narodne banke so padle maloprodajne cene vseh proizvodov in uslug povprečno za 4,1 odst. nasproti indeksu v mesecu juniju tega leta. Pocenitev kmetijskih pridelkov je vplivala na padec splošne, ga indeksa cen FLRJ izvaža električne stroje ZAGREB, 11. — V zagrebški tovarni Rade Končar izdelujejo okrog 140 elektromotorjev za Sirijo, Egipt in Grčijo. To bo poskusna pošiljka z namenom, da bi se te države seznanile s kvaliteto proizvodov jugoslovanske tovarne ter da bi se zagotovil v prihodnosti jugoslbvanskih plssman teh da so socialni demokrati po- proizvodov v državah Srednje- stavili «veto» za dve demo-kristjanskj imeni: Togni in Del Bo. Poslanec ESDI Vigorelli je te govorice le napol zanikal, ko je dejal, da niso resnične ga in Bližnjega vzhoda. Letos bodo izvozili v Turčijo okrog 400 elektromotorjev in 10 transformatorjev, v Paragvaj pa okrog 740 elektromotorjev. in dodal, da socialni demokra- | Prav tako bodo izvozili okrog ti nimajo nič proti Del Boju. Piccioni se je danes posvetoval tudi s socialnimi demokrati; kot pravijo, predvsem zato. da bi ugotovil dejanski pomen pogojev, ki jih je včeraj vodstvo PSDI postavilo za podporo vladi. Po razgovoru s Pic-cionijem je Vigorelli izjavil, da bodo socialni demokrati sicer ostali izven vlade, da pa jo bodo pri glasovanju podprli, nato pa je izrazil upanje, da bo piccioni ustregel željam PSDI. V vladi sami pa je Vigorelli menil, da bi Piccioni moral do večera končati delo z njenim sestavljanjem. Da je vladna kriza — vsaj zaenkrat — res končana, dokazuje tudi sestanek predsednikov obeh domov parlamenta. 160 elektromotorjev v Liba- Trgovinski odnosi med Slovenijo in Koroško BEOGRAD, 11. — V Celovcu na Koroškem je bila danes sklenjena pogodba o zamenja, vi blaga v vrednosti treh milijonov avstrijskih šilingov med slovenskimi in koroškimi podjetji. To je največji trgovski posel, ki je bil sklenjen na letošnjem koroškem sejmu. Slovenija bo pošiljala v glavnem sadje in vino, Av. strija pa kmetijske stroje in orodje. Ta izmenjava bo izven rednih pošiljk med Jugosla. vij o in Avstrijo. Potres na Jonskih otokih sejal smrt in razdejanje Včeraj so ves dan zabeležili 75 potresnih sunkov • Veliko števi. Io mrtvih in ogromno razdejanje ne otokih Itaka' in Kejelonija ATENE, 11. •— Danes zjutraj je bil v Grčiji nov močan po-tres. Današnji sunki so bili močnejši od prejšnjih. Potres je prizadel Jonske otoke in Peloponez. Glavno mesto otoka Kefalonije je bilo posebno prizadeto in prav tako mesto Sami. Veliko škodo je potres pri. zadejal v mestu Fatras na Peloponezu. Na otoku Itaka je včerajšnji potresni sunek, ki je trajal 30 sekund, tudi po. vzročil veliko škodo. Bilo je več mrtvih in okoli 50 ranjenih. Hudo je bil prizadet tudi otok Zante ter številni kraji ob zahodni obali Peloponeza Prebivalstvo na otokih Itaka in Zante je zapustilo domove in živi pod šotori. Okoli 3000 ljudi je brez strehe. Ni še znano število žrtev v teh krajih. Telefonske zveze med otoko. ma Itaka in Kefalonija so prekinjene. Prefekt otoka Kefalonija je nocoj poslal brzojavko grškemu notranjemu ministrstvu, v kateri javlja, da je škoda, ki jo je povzročil potres, neprecenljiva. Samo na področju Sami in Pronnoi je bilo več kot 100 mrtvih in 250 ranjenih. Na otoku primanjkujejo pri. merna sredstva in borijo se i veliki težavami pri prevažanju ranjencev in izkopavanju ponesrečencev izpod ručevin. Prefekt prosi, naj se takoj pošljejo vojaški pionirski oddelki za pomoč ponesrečencem, ter poziva Rdeči križ, naj čimprej pošlje pomoč za otro. ke in starce. Točnih podatkov o številu mrtvih ni še mogoče imeti. Po zadnjih vesteh so samo v vasi Sami na otoku Kefalonija potegnili izpod ruševin 150 trupel. Zatrjuje se, da je bilo v dveh dneh potresa na Jonskih otokih okoli 400 mrtvih. Atenski seizmografični zavod je sporočil, da je bilo danes 15 potresnih sunkov. Zadnji je bil ob 21.30 po krajevnem ča. su. Zaradi tega je bila pomoč žrtvam še bolj otežkočena. Na otoku Kefalonija so nekatere vasi do tal porušene. Sovjeti ukinili cenzuro v Avstriji DUNAJ, 11.— Novi sovjetski poslanik in visoki komisar na Dunaju je danes poslal avstrijskemu kanclerju Raabu noto, s katero mu sporoča, da so sovjetske oblasti sklenile u_ kiniti od jutri dalje cenzuro nad pošto in brzojavi v sovjetski okupacijski coni. Zmaga liberalcev v Kanadi OTTAWA, 11. — Kanadska liberalna stranka je dosegla tudi pri sedanjih volitvah absolutno veiino. Predsednik liberalne stranke Saint Laurent je bil ponovno izvoljen, prav tako tudi predsednik konser- vativne stranke George Drew. Ponovno je bil izvoljen tudi zunanji minister in predsednik glavne skupščine OZN Lester Pearson. Dokončni podatki o volitvah so sledeči: liberalci 171 poslancev, konservativci 50, com. monvvealtska zveza 23, socialni kredit 15, neodvisni 3, neodvisni laburisti 2, liberalni laburisti 1. V novem parlamentu se je število poslancev zvi. šalo od 262 na 265. Liberalna stranka je nepretrgoma na oblasti od leta 1935. Položaj v Kašmirju NOVI DELHI, 11. — Indijska vlada je danes protestirala pri pakistanskem visokem komisarju v Novem Delhiju zaradi pisanja pakistanskega tiska, češ da so indijske čete streljale na muslima. ne v Srinagarju. Indijska vlada opozarja, da bi te vesti lahko imele neugodne posledice za odnose med Indijo in Pakistanom. Pakistanski ministrski pred. sednik Mohamed Ali je danes sklical izredno sejo vlade, na kateri so govorili o položaju v Kašmirju. Medtem se je izvedelo, da je indijski ministr. ski predsednik Nehru sprejel pakistanski predlog za sestanek z Mohamedom Alijem. Indijski radio je pozneje javil, da se bosta Nehru in Mohamed Ali sestala v prvem tednu septembra. PRIMORSKI DNEVNIK SPOMINSKI DNEVI 2 — 12. avgusta Na današnji dan je bil v Ljubljani leta 1942 ustreljen pisatelj Tone Čufar. Danes, sreda 12. avgusta Klara. Dobrogost Sonce vzide ob 5.00 in zatone PJ 19.21. Dolžina dneva 14.19. bun» vzide ob 7.48 in zatone ob»»>-Jutri, četrtek 13. avgusta Hipolit. Davola _________________ TRETJI PAN STAVKE PREVOZNIŠKEGA OSEBJA ACECAT Delavstvo vztraja v borbi za človeške delovne pogoje Trmoglavost vodstva ACECAT se nadaljuje. Posredovanje urada za delo v sporu. Danes bosta sporni stranki dali svoj odgovor. Brezuspešno prizadevanje oblasti, da bi razblinile stavko Ko so delavci med včerajšnjim jutranjim zborovanjem zvedeli, da vodstvo ACEGAT še vedno vztraja na svojih predlogih o uvedbi novega delovnega urnika, so se enoduš-no odločili za nadaljevanje stavkovnega gibanja. Spodbujeni nad popolnim uspehom dvodnevne stavke so delavci med zborovanjem zopet pokazali odločnost da nadaljujejo svojo borbo do skrajnosti. Uslužbenci pa so tudi ponovno potrdili, da so pripravljeni začeti z delom edino le pod pogojem, da vodstvo ACEGAT ukine nove razporede in uvede stari delovni urnik, ki je. kljub temu, da je bil naporen, vsekakor boljši kot novi. Delavci so končno pooblastili svoje predstavnike, da stopijo v stik z vodstvom in mu pre-dočijo njih zahteve. Predstavniki so se sestali z direktorjem tramvajskega oddelka ing. De Mottonijem, vendar vse kaže, da ni prišlo do sporazuma. Krožijo govorice, da je vodstvo predložilo nov urnik, vendar ni znano če bo za stavkajoče delavce sprejemljiv. Ce bi ga sprejeli, potem je možno, da stavko še v teku dneva prekinejo. Včeraj je tudi urad za delo posredoval v sporu, vendar ni znano kaj so predstavniki slednjega predlagali. Na vsak način morata do danes obe stranki, to je sindikati in vodstvo ACEGAT, dati predstavnikom urada za delo svoje odgovore. Kljub temu pa se bodo delavci zopet zbrali danes zjutraj ob 8.30 na dvorišču remize v Ul, S. Marghe-rita. Od položaja, ki ga bodo sindikalni predstavniki orisali na tem sestanku bo odvisna nadaljnja akcija; v primeru da bo ACEGAT še vedno vztrajal pri svojem je skoraj gotovo da se bo stavka nadaljevala, v nasprotnem primeru pa je zelo verjetno, da bj delavci zopet nastopili službo. Kakor predvčerajšnjim tudi včeraj ni bilo v prometu niti enega ACEGATovega vozila. Na vsak način je to velik u-speh enotnega in odločnega nastopa delavstva, kar je zagotovilo tudi enotno akcijo obeh sindikalnih organizacij, ki je ponoven dokaz važnosti akcijske enotnosti v borbi za delavske interese. Kljub takemu pohvalnemu nastopu sindikalnih organizacij posebno Delavske zbornice, ki se ni uklonila pritisku vodstva ACEGAT pa je njuna nemajhna pomanjkljivost v tem, da nista znali že v naprej zagotoviti solidarnosti s stavkajočimi tudi voznikov in spremljevalnega osebja privatnih prevoznih sredstev, ki vozijo sedaj, čeprav pod pritiskom delodajalcev, na nekaterih zasilnih progah, ki jih je uvedel inšpektorat za civilno motorizacijo. Čeprav to «stavkoka-štvo« ne zmanjšuje v ničemer uspeha enotnega nastopa u-službencev ACEGAT, saj je v prometu le omejeno število zasilnih privatnih vozil, pa bi sindikalni organizaciji lahko preprečili tudi ta poskus sabotiranja borbe delavstva za človeške delovne pogoje, če bi pravočasno podvzeli vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolnega uspela upravičene borbe prevozniških uslužbencev ACEGAT. Čeprav je bil tudi včeraj ves promet po mestu in bližnji okolici skoraj paraliziran, pa je bilo včeraj opaziti v prometu nekaj novih vozil med katerimi tudi take, ki jih pod- jetniki že niso več uporabljali vedbo novega urnika. bodisi zaradi zastarelosti bodisi zaradi tega, ker ne odgovarjajo več prometnim predpisom. Inšpektorat za civilno motorizacijo je s podporo conskega predsedstva šel v razbijanju akcije osebja ACEGAT celo tako daleč, da je angažiral za zasilne proge celo vozila izven našega področja. Tako smo včeraj opazili v prometu nekaj vozil z evidenčnimi tablicami iz Gorice in celo iz Vidma. Govori se tudi. da nameravajo v primeru nadaljevanja stavke uvesti v promet celo policijske tovornike. Kot že rečeno, je bil kljub vsem tem saboterskim naporom oblasti promet v mestu skoraj da paraliziran in večina prebivalstva je morala peš po svojih opravkih, kar seveda ni prijetno. Prebivalstvo zato upravičeno graja stališče vodstva ACEGAT in odgovornih oblasti, ki bj z nekoliko večjim razumevanjem za upravičene zahteve prizadetih u-službencev ACEGAT lahko nedvomno uspešno posredovale v sporu v korist uslužbencev in v korist prebivalstva. Ker so nekateri časopisi objavili delno napačne vesti o sporu med uslužbenci in vodstvom Acegata in s tem napačno obveščali prebivalstvo sta sindikalni organizaciji še enkrat povzeli spor v zvezi z u- Ze 1951. leta je vodstvo Acegata sklenilo spremeniti urnik. Po predhodnem sporazumu s predstavniki uslužbencev je direkcija sprejela nekaj predlogov, ki naj bi jih vnesla v novi razpored. Sestavljeni urnik je bil večkrat popravljen in končno so ga sindikati sprejeli pod pogojem, da bi vodstvo upoštevalo pritožbe delavcev in razpored, vsaj kar se tiče slabe strani, popravilo. Urnil; bi moral stopiti v veljavo šele po sporazumu in po zadnjih popravkih. Te§a Pa ni bilo, ker je ACEGAT svojevoljno določil dan uvedbe in s tem pokazal, da ne mara upoštevati predloge delavcev. Naravno je. da so delavci ta urnik zavrgli in se uprli njegovi uveljavitvi. Čeprav je bilo delo po starem razporedu zelo naporno, pa bi se z novim še poslabšalo in delavci bi bili prisiljeni kositi ali večerjati v nemogočih urah in sicer ob 10.. ob 16. ali celo ob 1, uri ponoči. Kakor kaže nima vodstvo Acegata niti malo dobre volje, da bi spremenilo razpored m popravilo nedostatke ter tako ugodilo pravičnim zahtevam delavstva. Spremembe bi zavzele zelo malo časa in truda in do tedaj ne bi stari umik, bi je bil v veljavi že nad dve leti, nikomur škodoval. Vpisovanje za Okroglico zaključeno 25. VIII. Vpisovanje za izlet na Okroglico kjer bo S. in 6. septembra velik partizanski tabor, se bo zaključilo v torek 25- avgusta. Rok se ne bo podaljšal, kajti zaradi velikega števila prijavljenih, bo treba pravočasno sestaviti skupne liste, kar zahteva seveda precej dela. Doslej se je že vpisalo precejšnje število bivših borcev, aktivistov, članov prekomorskih brigad ter demokratičnih prebivalcev sploh, ki se bodo na zboru primorskih brigad pozdravili s svojimi soborci, znanci in prijatelji iz časov narodnoosvobodilne vojne ter se istočasno oddolžili spominu padlih tovarišev. Da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala, priporočamo vsem, da se vpišejo že sedaj, tako da bo vpisovanje v redu potekalo. Stavkovno gibanje grafičnih delavcev Grafični delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe v nacionalnem merilu ter so zaradi tega že pred časom začeli sindikalno gibanje. Ker njihovim zahtevam založniki niso ugodili, so delavci tržaških tiskarskih podjetij včeraj stavkali v dnevnem turnusu od 12. do 13 ure, v nočnem pa od 24. do 1. ure. Zaradi tega so vsi tržaški listi in med njimi tudi naš včeraj in danes zjutraj izšli z nekoliko zamude. Vendar še ni znano, kako se bo spor razvil v prihodnosti, možno pa je, da bo prišlo do zaostritve spora. GOSPODARSKI S1IKIZ MRA17NIM ZALEDJEM «TRŽAŠKI dan» na koroškem velesejmu 'lrst zastopajo predvsem pomorske družbe, ladjedelnice itd. Nujnost direktnega reševa• nja perečih vprašanj med Irstom in Avstrijo Pred nekaj dnevi so otvorili v Celovcu koroški velesejem ob prisotnosti predstavnikov avstrijskih oblasti zvezne in pokrajinske trgovske zbornice in predstavnikov tujih držav, ki letos drugič razstavljajo na tem velesejmu. Celovški velesejem ima dolgoletno tradicijo in se je do sedaj specializiral na les in na razstavo potrošnega blaga, Lani pa je velesejem postal mednaroden. 2e samo dejstvo, da je zadostvovalo skromno povabilo, da so se pojavili na velesejmu z bogatim paviljonom Jugoslovani, Nemci, Italijani in Trža® dina Fleaming. » Astra Rojan. 16.30: «Gospa Z' čimi lasmi«, Mriam HiP*];' Grattacielo. 16.30: «Mož v 5l*jj James Mason. Stevzart Ot> L Alaharda. 16.00: «2ive J«1 pojedel«, Fernandel. , ij Ariston. 17.30: hajam jaz«. - il Ponziana. 20.15: «Uspava|lv Broodwaya». ...uti Rojan. 20.00. 22.00: «Mladoltl Paradiso. 20.00, 22.00: «Rene®,‘ proglas«. Se colo. 20.10, 22.00: ((BK”*1'' .1 IG OS LOVA« 8*,* 1105 li T B S TA SREDA, 12. 12. avgusta **** 254.6 m ali '178 kč ^ 7.00 Poročila. 7.10 Jutranja L, ba. 13.30 Poročila. 14.30 P*o $ ski dnevnik. 14.40 Popularne . ladije in ritmi s filmskega P -jtl 1L30 Koncert komornega * (ji RK in mariborskega komd* j/ zbora. 18.15 Pisan spored ZL* bt*o voljo. 19.00 Večerne 20.00 G. Puccini: Manon MSjit lit. in IV. dejanje. 21.00 S ne police: S. Lev »t: Babbit, -j. Pisan spored zabavnih in pf nih motivov. 23.10 Glasba ko noč. 23.30 Zadnja P°‘ j 23.40 Glasba za lahko noč. TIMŠT 11. 306,1 m ali 980 kC-seK ^ ^ 11.30 Lahki orkestri. vsakega nekaj. 13.00 P°P?L,r# koncert. 13.30 Kulturni obl 13.40 Lahke melodije. 17.30 Vm glasba. 18.15 Frederic Koncert za violino in ,or 18.40 Slovenske pesmi, Zdravniški vedež. 19.15 „|)S' glasba. 20.00 Pestra operet®* pVt bi, 20.30 Predavanje. 20-4® jjjit rakovi Slovanski plesi. 21 • fjtttJ cert sopranistke Ondine teKl>; 21.45 Ritmične melodije V(-.<3 S-dni. 22.15 Brahms: Simfonu t 4. 22.50 Zmerni ritmi. TR »1 T 1. -lit 12.25 Filmski motivi. 13-25 jj ba po željah. 17.30 MeloVLrf londonskih Studiov. 18.30 k jjd orkestra tržaškega glasbe!* ja. 21.05 Umberto GiordaP0'jjgj drea Chenier«, opera v * -j * dirigira Arturo Basile. Pfe Milana. NLDV K A I 327.1 m. 202.1 m. 212-4 w 12.00 Opoldanski orkes}'^ spored. 12.45 Zabavna *,ik« 13.15 Naši najmlajšl Oteo et\r fonom. 13.50 Kulturni £ fjrff 14.00 Zabavna glasba. 14-40 v.ji Brahmsovih in Chopinov” (| > kov. 18.00 Kvarteti, kvl„ar(i||S okteti poje slovenske Lj fe)' pesmi. 18.30 Zunanje-poln ton. 18.40 Samospeve Mil* ntA bande poje bas-bariton jjr Sutej. 19.10 Zabavna gl*sb,iciiM, Zabavne in filmske t)*v 20.30 Radijska igra — P''vtiiP nov: Ljubezen štirih pojK”. 22.15 Za ples in razvedri* ’ lekaS NOČNA SLUŽBA Barbo-Carniel, Trg. Garli <3®? Benussi, Ul. Cavana * L f pK) no, Ul. S. Cilino 36 (»v- „(F Alla Minerva, Trg. SV. /j48rf 1; Ravaslni, Trg. Liberta “'jcoli baglia v Barkovljah ih Skednju. ADEX IZLEJ*1 - g j-i 22 in 23 AVGUSTA izleti n* BLED v OPATIJO na REKO ^ 23. AVGUSTA izlet v ,953 KOMEN KOSTANJEV1^ Vpisovanje do 13^^ - ■ ■ j953 29 in 30 AVGUSTA izleti v KANAL z. MOST na SOC* TOLMIN KOBARID Vpisovanje do 27. tfl. pri ((Adria-Express”' tel- ^ > f® F Severo 5Jb - — ...; . • ;■’••• primorski Dnevnik _e= s =s 13. avigusts 1958 SlOVEHilK« KAROnKO GLEDAL Tržaškim Slovencem je gledališče opora v obrambi lastnega bistva ^seii piedstav v sezoni je bilo 102 in vseh gledalcev je bilo 31.333 lis če je gostovalo v Ljubljani, Celju, Zagrebu in Beogradu Mot lahke l. ** o SNG za STO bi se ko zdeli, površnemu očesu rt, obrabljeni in malo zani-lUl. zmeraj iste tožbe o po-™anJkanju stalne dvorane, o 'izplačani odškodnini za po-flMo dvorano, o brezkončnih tllh^ 'n ovirah■ ki jih je-Vat a zrnerai znova premago-t' xid' A čeprav se taki mo-l Ponavljajo, ni bilo to u sezoni le - «stara pe-m», najmanj pa v osmi. Oko, dal *! p°B*o!)‘ v tržaške gle-• mot™e, razbere v njih mn°go novega, za tr-[- Slovence življenjsko a~nega. Vsaka sezona uvrsti tl turno zgodovino tržaških » “vencev noVe strani, ki prilil ,° življenjski sili našega I3uds(va ob Jadranu, , roodo o delu in uspehi ten 8®20ne se ne tiče samo Br;o’ ^ar 3C P taki dobi iz-1 gledališki kolektiv, temni TlSe tudi del° okoli '50.000 genskih ljudi, Jci so se de- Ut Jnesecev živo zanimali za k „ ■ 6 kolektiva in prihajali legovim predstavam. S tem pnzadeta skoraj tretjina PrebiVaU tia k■ - 'zbrana tretji-Icuit, * C,U** Potrebo po takih mo Te™ VreJnotah, kakršne lektiu le Bledališki ko- Uvrščni k ^ so se v sezoni k°r ni * med gledalce, nika-delujo!° samo pasivni so- nje Se nPk notranje življe-čilo „ ]e 2a nekaj ur vklju-f°staloa 1d^ško dogajanje in nega n en drobec celokup-(e Je j r°d°vega življenja. In da o ((f všasih sprožila bese-f°deju; .l2!1>. so bili prav ti mnoii °°1, te ziue ljudske in so naibolj zaskrbljeni z riak ^kujali k predstavam lj„ ^ nicnimi čustvi in z že-9ai'a in j!- Se “kriza* prema-^etn^ .1 slovenska odrska ^ °st še napredovala. lilildl.V tej sezoTli 3“ oleda-bil0 Iremelo za tem, da bi n*dites narodno in bi moglo slo Z “Stetske užitke vsemu biprebivalstvu, da 1*11,1™ nieB°vih predstavah r>azir ‘kujali slovenci raznih ffledaUii ™ bi moBH prav pri Ijati nn Podstavah pozab- Prvo premiero v Trstu je bilo mogoče pripraviti šele 22. novembra 1952 v Avditoriju in tudi ta .je bila delna obnovitev eCeljskih grofov» Bratka Krefta iz šeste sezone v drugačni prireditvi iste-, ga režiserja Jožeta Babiča in z mnogimi spremembami, zlasti v inscenaciji, ki jo je zdaj vodil Jože Cesar po nekdanjih osnutkih Vladi mira Rijavca, da se je nekdanja velika uprizoritev na prostem s stadiona «Prvi maj» lahko predelala za manjše odre raznih dvoran. Bilo je 9 predstav, 5 o pasu A in 4 v pasu B. Kot druga premiera se je uprizorilo novo hrvatsko delo Pera Budalca iz Zagreba «Me-tež» v režiji Ljudevita Crno-borija in v inscenaciji J. Cesarja 14. decembra 1952 v Avditoriju. Predstav je bilo 12, 8 v pasu A, 4 v pasu B. Pri predstavah v Trstu je bil navzoč avtor, ki je v podrobnostih dopolnil marsikaj glede lokalnega kolorita. Mladini je bilo namenjenih osem slik «Sneguljčice» Pavla Golie v režiji Jožka Luke-ša in inscenaciji J. Cesarja 4. januarja 1953 v Skednju. To ni bila preprosta obnovitev iz pete sezone; zasedba je bila drugačna in inscenacija delno spremenjena. Predstav je bilo 9, v pasu AT, v pasu B 2. Finsko dramo «2ene na Ni-skavuoriju» Helle Woulijoki je pripravil za oder J. Babič v inscenaciji J. Cesarja 21. februarja 1953 v tržaškem Avditoriju. Igrala se je 15 krat, 9 krat v pasu A, 3 krat v pasu B in 3 krat v ljubljanskem Mestnem gledališču. V vlogi matere na Niskavuoriju se je Angela Rakar jeva poslovila od tržaškega gledališča. Iz nemške klasike je Mo-dest Sancin pripravil Frideri- ka Schillerja uKovarstvo in ljubezen« v inscenaciji J. Cesarja 14. marca 1953 v tržaškem Avditoriju. Bilo je 9 predstav, 5 v pasu A, 4 v pasu B. Moderno italijansko dramat-sko slovstvo je prispevalo farso Nicole Manzarija «Mrt vi ne plačujejo davkov» v režiji L■ Crnobori ja in inscenaciji J. Cesarja, 18. aprila 1953 v tržaškem Avditoriju. Bilo je 13 predstav, 9 v pasu A, 4 v pasu B. Iz francoske klasike je Ljudevit Crnobori pripravil Mo-lierovo komedijo eUčene ženske» v inscenaciji J. Cesarja 7. junija 1953 v koprskem Ljudskem gledališču. Komedija se je igrala 8 krat, 5 krat v pasu A, 3 krat v pasu B. Glavna je bila osma premiera na prostem, Franca Žižka ljudska igra «Miklova Zala*, na tržaškem stadionu «Prvi maj», v režiji Jožeta Babiča. Iz neumljivih razlogov ni mogel v Trst inscena-tor Vladimir Rijavec. Zato ga je v gradnji scene nadomestil J. Cesar Scensko godbo je skomponiral Rado Simoniti. Mladinski orkester Glasbene akademije iz Ljubljane je vodil tržaški glasbenik Oskar Kjuder. Bilo je 7 predstav od 27. junija do 3. julija. Eno predstavo so počastili s svojo prisotnostjo jugoslovanski ministri: dr. Aleš Bebler, dr, Marijan Brecelj, tov. Vida Tomšičeva, tov. Stanislav Kopčok, načelnik delegacije FLRJ prof. Jože Zemljah in drugi predstavniki. Precej obiskovalcev je prihitelo k nekaterim predstavam iz cone B in iz Gorice v Italiji. Razen iger osmih premier je gledališče uprizorilo 4' krat dramo Miroslava Krleže «Gospoda Glembajevi» iz prejšnje r*zdore S?^danie prepire in ozračje’ - katenmi je tržaško sičeno *e zmerai PTena-čutiio 'h Za*ko slovenstvo je “dnova “v™'1 *e gledališka u-^arnbi , pka opora v o-ljen: . lastnega bistva, miš- ker So tn čustvovanja, zlasti jasne! S* V tei sezoni prvič londonsklh]iaVliale P°sledice ,fcjanie • “o0°Porov s podlim 'n ^avne uprave moč-sfeim ,raznar°dovaInim rim-Zar Vpltvom. letnihdolBO trajajočih po-ne Se pre<žstav prejšnje sezo-°lctnt>.Je.0STna z“čela šele 1. dalijče'1 -9S2' Vendar se gle-koj su ?. . ^lo posvetiti ta-je pr l]u novih iger, ker se bilu s” W olitobru odzvalo va-tur0 za Prosveto in kul-je j- ludtke republike Srbi-Zaar 90st°oalo v Beogradu, bu in Ljubljani. sezone v Kopru, Beogradu, Zagrebu in Puli in «Dedinjo» Ruth in Avgusta Goetza po 1 krat v Kopru, Beogradu, Reki in Puli, 10 krat v Ljubljani in 2 krat v Celju, vkup 16 krat. Iz navedenega sledi, da je bilo vseh predstav v tej sezoni 102 (v prejšnji 98); vseh gledalcev je bilo 31.333 (v prejšnji 29.080). Igralo se je na dvajsetih različnih odrih (v prejšnji sezoni na osemnajstih odrih). (Nadaljevanje sledi) Iz predstave SNG: «2en« na Niškavurjuu. Angleški otroci v Dubrovniku Otroci bivših letalcev, ki so v drugi svetovni voj ni padli v Jugoslavi j i ,so gostje maršal a Tita Otroci bivših britanskih le- j če. Na razpolago imajo celo talcev, ki so v drugi svetovni poslopje. Velik vrt pred leto- vojni padli v Jugoslaviji, in ki so na počitnicah v Dubrovniku kot gosti predsednika republike Tita, se počutijo že kot doma, čeprav so šele nekaj dni v Jugoslaviji. Ta občutek je predvsem posledica gostoljubnosti, ki jim jo izkazujejo jugoslovanski državljani in pa dejstvo, da je v Dubrovniku mnogo turistov iz Velike Britanije. Mali britanski turisti pogosto slišijo na dubrovniških ulicah svoj materin jezik in to jim dela bivanje v Dubrovniku še prijetneje. Britanski otroci stanujejo v eni izmed najlepših vil novega dubrovniškega predmestja Flo- DOLGOLETNI TAJNIK TRŽAŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA PISE PRVI Telesne oslabelosti je mogoče odpraviti le z vadbo utrujenih in zanemarjenih organov. Krepčanja ne iščimo v telesnem počitku, še manj pa v preobilni hrani! Iz predstave SNG: »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Tržaško planinsko društvo dopolnjuje petdeseto leto svojega nemirnega življenja. Njegovega pobuditelja, prvega in dolgoletnega tajnika (sk,o-ro celi dve desetletji ga je vodil, vse dokler ga ni pregnal fašizem s tržaške zemlje), upokojenega okrajnega šolskega nadzornika, Miroslava Pretnerja je zdramil dih pomembnega jubileja, da nam je napisal svojo planinsko vereizpoved. — Se vedno je čil in zdrav s svojimi že preraslimi osmimi križi; planinstvo mu je bilo, in mu je še, — življenjski eliksir, zato nam je njegovo mnenje še dragocenejše. Gore in planine krepijo zdravje. Nastopila je doba počitnic, dopustov in izletov, zato pa mnogo ljudi hiti na morje, gore in planine. V zadnjem času se je zlasti delavstvo z vso vnemo oprijelo pohoda na gore in planine, 'ker ve, da to človeka krepi ter blaži in odpira pot k zdravemu telesnemu razvoju. Qno okrepi oslabele sile organizma s tem, da jih osveži. Marsikdo misli, da te sile okrepča z odpočitkom. Nikakor ne! Vsled dela in napora jih ojačimo le, če jih osvežimo. Pogoj človeškega zdravja je normalno, harmonično učinkovanje vseh delov organizma. Zdravja pa ni, če so delj časa delovali isti telesni organi, drugi pa ostali zanemarjeni. Le poglejmo človeka, ki po poklicu mnogo sedi, a malo hodi. S kako težavo napravlja pot tudi na majhen grič. In zakaj? Mišice so mu oslabele, ne da bii to opazil. Oslabeli so dihalni organi in srce in temu sledi še cela vrsta drugih slabo- sti. Tak človek se čuti predvsem izmučenega ter skuša dobiti novih moči z odpočitkiom in izdatnejšo hrano, s čimer odpira pot raznim boleznim. Telesne oslabelosti je mogoče odpraviti le z vadbo utrujenih in zanemarjenih organov. Krepčanja ne iščemo v telesnem odpočiitku, še manj pa v pomnoženi prehrani. S tem se mišičje sploh ne krepi, utrjuje se le z vadbo utrujenih in zanemarjenih organov. In tu ima zopet svoje delo in važno , nalogo hoja na gore in planine. Vendar se najdejo ljudje, ki trdijo, da je ta boja nevarna zdravju in da oslabi srčno mišičje. Toda to se dogaja sploh pri vsakem prenapenjanju telesnih sil, bodisi pri telovadbi, kolesarjenju, plavanju, veslanju itd.. In kakor to dejstvo samo na sebi ne more dati razloga proti telovadbi in drugim telesnim športom, tako ga ne more dati proti hoji na gore in planine. Tu pa je treba opozarjati na važne okolnosti. Mera vadbe se mora ravnati prav po osebni zmožnosti srca in pljuč. Te ne smemo prekoračiti, kajti tr^ba je gledati na odpo-čitke, ker drugače se užitek gorskega sprehoda obrne v trpljenje in namesto prijetne osvežitve nastopi škodljiva oslabelost. Pri hoji namreč srce močneje utripa, dihanje je hitrejše in žila naglo bije. Na take pojave je treba vedno paziti in tako dolgo počivati, dokler se utripanje srca ne umiri. Tak pojav kaže, da je bila hoja prehitra, prehuda. Kdor se ravna po tem pravilu, ki mi ga je znani pok. veletu-rist ljubitelj naših Alp univ. prof. dr. Frišauf. s katerim sem preživel nešteto veselih dni v Alpah, posebno na srce UL bocjQet2ri^a,rtl so bili, da nas spravil? takim ravnanjem Vstg]. 1 na kolena, toda? p j e ■ So se. Njihovo ravna-hjeVaLV nas samo že stop-»Ho „ Prezir m odpor, ki Kor .udi jasno pokazali. Vaiai pJ.'mer kajko so se Izba t n dtsciplimski predpisi, rJiavedem tole: Petaro- la “tesarjevega iz Boršta je raziVm ?iS ~ saj se še bušktJ,® nista — Quircio s deiai7Jm fc°Pitoin tako ob-SihrH ta bi ga do hir?,1 pobll> «e ne bi Milo v tijv. Prestregel puške, ki bi bs *f cer z vso »Ho treščila “Slavo. se, da je inciden-Petat?11 dolš zapisnik, ki bi »a Jč!Sa, spravil najmanj ®aeto l&t v zloglasno k<>rna??Teniral sem zanj ori ^andantu. co u,te sicer prezrl obtožni-je' 1 mu je bila predložena akuV?, , izkoristil in nas jbno kaznoval, li vr?tednje jutro smo mora. i ^ Pred soncem. Fo-Bil so nas in nas potem w tek po dvorišču, bam i m’ toliko časa. da f bil° vsega dovolj. . Ni nam bio težko. Zato nam je bilo toliko bolj hudo gledati ostale tovariše trpine, kako so se zjutraj odpravljali na delo v spremstvu oboroženih straž, ki so jih gnali z nasajenimi bajoneti na razne sektorje, kjer so kopali protitankovske jarke, gradili bunkerje in pletli bodečo žico. Vsa ta dela so vojni strategi v Tarantu smatrali za nujno potrebna, kajti bali so se, da se ne bi zavezniki izkrcali kje v bližini vojne luke in nato z lahkoto vpadli v hrbet. Ukazovali so oni, a naši fantje so delali. Delali so, za «enega belega, enega črnega«..., za bomo Urico na uro. Za tobak in steklenico vina Pa je le bilo. Kakšni so pa bili ti naši fantje? Kako so gledali na razvoj dogodkov in koliko so bili zreli za našo stvar? Na vse to je zelo težko odgovoriti. Vsake sorte nas je bilo! Ln čeprav smo si v tistih capah bili vsi enaki, vendar le ni bilo tako, ker so med nami bili tudi taki ki so poprej doma nosili čn no srajčko. — Zato je bila potrebna velika opreznost predem si se komu zaupal Ta opreznost je bila še bolj upravičena, ker so med nas nalašč pomešali svoje zaupnik« — ovaduhe, ki smo jih pa kmalu izvohali; Rlcci, [ Jug in Rubini. Vsi trije so bili prave po-turice. Prvi je bil Kraševec. On je pomagal tepsti Feta-rosa in ga je potem še vklenil z žico. Drugi je bii Goričan. Ta se je posebno rad pohvalil, kako je s svojimi pajdaši razbijal vse, kar jim je prišlo pod roke po hotelih Danilo Karolčeu in vilah Crikvenice v času. ko je že služil v redni vojski kralja Viktorja III. Tretji je bil Istran. Ta je tudi imel mnogo povedati iz svoje kariere v službi fašistične oblasti. Vsak od navedenih je imel določeno nalogo, zakar so pri naših predstojnikih uživali posebno naklonjenost, kar jih je tudi kmalu izdalo. V peči pa je bila politična situacija dobra. Z Milom sva bila sošolca in sva si kaj kmalu zaupala svoja osebna prepričanja. On je bil včasih morda pre-I več ekstremističen, zato sem pa bil jaz boU umirjen, tako da so najine diskusije ostale v peči. Oba sva si pri zadevala, kako bi spreobrnila našega Milana, ki je bil sicer jako dober dečko, toda pravi golobradec, s popolnoma fašistično vzgojo in se Je na politiko razumel prav toliko kot «zajec na bo-b°n» - Neprestano smo ga učili' im obdelovali, obenem pa mu venomer zabičevali, da mora vse, kar čuje v peči, tudi ostati v peči. Trud ni bil zaman. Vzgoji-li smo ga v zavednega dobrega borca in oficirja JA. Dnevno smo iz Taranta pod roko dobivali tGiomale dTbaJia«, iz katerega smo med vrstami izluščili kakšen je položaj na raznih frontah. Imeli smo vse mogoče zemljevide, tako da nam m ušla nobena postojanka vse od Stalingrada nazaj. V peči pa le ni ostalo vse! Saj tudi ni bilo tako misije-no. Iz oljarnlce je ponoči vedno kdo šel na potrebo in prav okrog peči so mam hodili, ker jim je bilo v temi bolj varno im bliže nego pod oljke. In zgodilo se je neke moči; da nas je neki glas svareče opozoril «Fantje bolj ^tiho..., skozi dimnik se vse čuje!» Bil je Dolfe, tam od Bistrice doma. Ze zunaj se je prepričal s kom ima opravka im ko je vstopil v peč in prisedel, se je kmalu razpletel razgovor do pozno v noč. Razmere ma deželi pri nas je bolje poznal nego mi. Poznal je Masla in tudi tiste naše, ki so jih pobili na Nanosu. Razčistili smo vsa napačna mnenja o Mihajlovi-ču m njegovih četnikih. Se nekaj smo ome noči pridobili. — Dolfe nam je omogočil. da smo se trdno povezali z zanesljivimi tovariši v oljarnici. Od takrat se je pogosto zgodilo da Je kdo s pretvezo, da gre pod oljko, stopil v peč na kratek sestanek, ali vsaj da .le povprašal kaj je novega — kaj pravi; «Colannello» (Sti-vens). Samsa, Jože, Frane, Likar in Milič so bili redni gostje. Bili so iz raznih krajev Primorske. Vsak je iz svojega kraja nekaj povedal. Vsak je svojim v oljarnici zaupal to. kar je izvedel v peči. Zvedel je resnico. Veroval je. Saj se je godilo doma v njegovem kraju prav tako. ako ne še huje kakor v Istri, na Krasu, na Vipavskem, na Pivki, v Tolminu itd., vsepovsod, kjer je živelo naše ljudstvo. Vedno bolj je v vsakem izmed nas rastel odpor in se zbujala zavest in želja, po svobodi, po boljšem življenju. Nekaj je bilo vsakemu izmed nas jasino in sicer, da je na eni strani bila lepo oblizana, sita in prevzetna gospoda, ki nas je tlačila in držala kot prave sužnje a na drugi strani, smo bili mi — revna, prezirana, lačna in brezpravna raja... Tega smo se zavedali vsi, tudi tisti, ki so svoj čas doma imeli koristi od režima in so mu celo zvesto služili; da ne govorim tu o tistih, ki so mu morali služiti m a raznih frontah v redni vojski. Nič jim ni to koristilo, ko je prižel čas, so jih skupno z nami, političnimi osumljenci, polovili v svoje mreže, ki so jih razpredli tisoči njihovih špijonov, agentov ln karabinjerjev po naših krajih in jih pošiljali v specialne bataljone. To Je bilo najmanj, kar se je takrat primorskemu Slovencu lahko dogodilo, pa najsije bil to_ še golobradi fantič, ali pa žg možakar v letih. (Nadaljevanje »ledi) polagal. Toda rekel bo marsikdo, da starost izključuje negovanje alpinizma. Kakšna starost? Postara se kdor preperi in de se izvrše vsled prera-ikošnega življenja trajne iz-premembe v organizmu, prime starost človeka že v mladosti, za kar imamo premnogo primerov v življenju. Leta ne morejo omejevati pohoda na gore in planine, temveč le zdravje, to pa se da ohraniti do najzadnje dobe življenja, kar dokazujejo ne samo sivo-lasci sploh, nego tudi planinci, ki so visoko v sedemdesetih in še višjih letih, kakor pok. Ka-dilnik, Haupman in še živeči bivši trgovec Korenčan. Poznam tudi planinca, ki ima svoj dom na hribčku in mu navzlic temu, da je ž v triinosemdesetem letu starosti, ne dela hoja navzgor in navzdol nikakih težkoč. Toda gorski in planinski pohodi ne delujejo učinkovito samo na telesno zdravje, imajo namreč še drugo dobro stran. To je, vplivajo na osvežitev duševnosti. Potujočega po gorah te presenečajo močni in novi vtisi. Kako blagodejno razliko čutimo v gorah od vsakdanjega življenja. Ce si star, pomlajen boš, a če si mlad, obvarovan boš prezgodnjega postaranja in zamoritve iskrenosti in dobrosrčnosti. Pohod na gore in planine ti utrjuje in podaja zdravje in veselje ter goji v tebi samozavest in možatost. Ce pa ima gorski pohod take uspehe, je treba izpolniti tudi neke pogoje. Predvsem zahteva treniranja, Od dveh enako zdravih in mladih oseb opeša pri kakem delu prej tista, ki se ni vadila. In tako je tudi pri planinstvu. Ozrimo se na dva planinca. V strmem skalnem gorovju s kako lahkoto stopa treniran in kako se obotavlja netreniran pri vsakem koraku, A ni nam treba skalne gore, saj to opazujemo pri vsaki daljni turi med hoje vajenimi in nevajenimi. Hribolastvo je delo svoje vrste in moti se kdor misli, da je že hribolazec, če je enkrat zašel v gorski teren. Prišel je pač gor, a je imel veič truda nego veselja. Ves truden položi naposled svoje ude hitro na tla ter se razočaran odreče daljnjemu hribola-zenju. Pa je le sam kriv. Seveda za male gorske pohode ni treba ne vaje ne znanja, drugače je pa pri daljših napornih in strmih turah. Da so potrebni počitki pa je deloma posledica atmosferskih činite-ljev v gorskih višavah, deloma napora, ki ga povzroča hoja po manj udobnih potih. Kar se tiče zraka se pojavlja vpliv atmosfere navadno v višinah okoli 2000 m. Tu napada začetnike gorska bolezen. To pa ni nikaka nevarnost, saj ravno slabi in suhi ljudje, ki trpe v nižinah za krvavenjem iz pljuč, v višinskih sanatorijih okrevajo od te bolezni. Zdravniško je tudi dognano, da dobi človek po daljšem bivanju na gorah trajno več rdečih krvnih telesc in prav zato se priporoča slabokrvnim bivanje na gorskih višinah. Naj končno spregovorim še o živežu in prehrani sploh. Temu tekne bolj pečenka, drugemu cel ovoj pikantnih delikates, marsikdo se zadovolji samo s preprostimi žganci in mlekom ali celo s ponižnim fižolom itd.. Kar se tiče pijač priporočam čaj ab kavo s sladkorjem, ki sta posebno dobro sredstvo proti utrujenosti. Vzdržuj se pa med hojo vsikdar vseh o-pojnin. Žejo si gasi z gorsko vodo iz bistrega studenca. Napi} se je brez skrbi, če si še tako poten, samo takoj hodi naprej. To sem sam izkusil. 2e neštetokrat sem našel v bistrem gorskem izvirku najboljšo krepčilo. S tem sem podal nekoliko slik o planinstvu in v prvem polletju na dobrih 3 njegovem vplivu na zdravje, ki je edina sreča človeškega življenja. Zato pa — komur se toži po svobodi in prijetnem krepčilu — na gore in planine! Roj-di na sončne gore, oddaljene od ljudskega hrupa! Tam te veličastvo prirode razbistri, tam bodeš z dušifom vdihaval življenje in radost, tam te minejo skrbi in težave in se ti vzbudi in okrepi živčevje — utrdi zdravje. Ne bo vplivala nate le nemo govorica debelih gozdov, ne le šum bistre studenčnice in vonj pisanih livad, ne bo te poljubljal žarni boj bližnjega in daljnega obzorja — novo življenje te bo objemalo in ti prineslo novih moči — da boš zdrav in vesel ter s podvojeno močjo vršil svoje delo v boju ki ga bojujemo vsi brez razlike za svoj obstanek. Zato pa na gore, planine, na strme vrhe, tja kliče ter vabi priroda nas vse! M. P. Gospodarske vesti V prvem polletju letos so Združene države Amerike proizvedle 3.36 milijonov ton časopisnega papirja. Združenje za časopisni papir v ZDA ceni potrošnjo časopisnega papirja milijone ton- V istem času je znašala proizvodnja časopisne' ga papirja v Kanadi 2.82 milijonov ton. Glavni statistični urad v Ankari je takole ocenil letošnjo žetev v Turčiji: pričakujejo, da bodo pridelali letos okrog 7.5 milijonov ton pšenice (lani 6.5 milijonov ton), približno 3,36 milijonov ton ječmena (lani 3.2 milijona ton) in 763.000 ton rži (lani 670.000 ton). V prvih petih mesecih letošnjega leta Je znašala v Zahodni Nemčiji povprečna mesečna proizvodnja žveplene kisline 124.000 ton. Lani v prvih petih mesecih je znašala povprečna mesečna proizvodnja žveplene kisline še 118.400 ton. V prvi polovici letošnjega leta je francoska industrija motornih vozil izdelala 250.404 motornih voz. viščem je zasajen s cvetjem subtropskimi rastlinami, med katerimi so več stoletij stare palme. Blizu poslopja je tudi lepa plaža, kjer se kopljejo in igrajo. Prav kot odrasli si tudi oni žele spoznati vse lepote Dubrovnika in okolice in bogato zgodovino tega kraja. Obiskali so že bogati akvarij, pomorski in etnografski muzej, te dni pa si bodo ogledali še ostale kulturno-zgodovinske ustanove. Delajo tudi izlete. Bili so že na otoku Lokrumu, ki ga zaradi njegove mediteranske flore imenujemo biser Jadrana. Ta mali dubrovniški otok je povezan z zgodovino Velike Britanije, kajti tu se je zatekel po brodolomu britanski kralj Richard Levjesrčni. Te dni bodo britanski otroci obiskali Cavtat in Lopud- Za njih skrbita dve vzgojiteljici, za njihovo zdravje pa je odgovoren poseben zdravnik dr. Dušan Vuko-tič iz Beograda. Njihovi prehrani je posvečena tudi velika skrb. Dubrovniški pionirji »o že dobili tesen stik s svojimi tovariši iz Britanije. Obiskujejo jih v njihovem letovišču, se * njimi skupaj igrajo, ob večerih pa jim bodo pokazali svoje znanje na kulturno-umetmiškem področju. V vili aOrsula« bodo pionirji Ploče priredili za svoje prijatelje iz Velike Britanije kulturno-umebniško prireditev. Pol milijona ton premoga pri Peklenici Rudarji medjlmurskih premogovnikov so po večmesečnih raziskovalnih delih naleteli pri vasi Peklenici v okraju Čakovec na nove sloje premoga, ki jih cenijo na okoli pol milijona ton. Novo odkriti premogovnik bodo začeli izkoriščati že v kratkem; računajo, da bo znašala spočetka dnevna proizvodnja okoli 30 vagonov premoga. Kmet Mate Maleš je zmagal na letošaji sinjski alki V Sinju so bile v nedeljo tradicionalne viteške igre sinj-ska alka, katerim je prisostvovalo okoli 20 tisoč prebivalcev iz Sinja in Cetinjske krajine. Med gosti je bil tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Vicko Krstulovič. Razen tega so bili navzoči številni predstavniki Jugoslovanske vojne mornarice. Na letošnji sinjski alki, na viteških igrah, ki jih prirejajo v spomin na zmago nad turškimi osvajalci v bitki pri Sinju že od leta 1715., je letos zmagal med trinajstimi alkarji kmet Mate Maleš iz vasi Turjat v sinjskem okraju. Vsem navzočim, zlasti pa alkarjem. je predsednik republike tov. Tito poslal med trajanjem teh viteških iger iskrene čestitke k velikemu prazniku Cetinjske krajine. Zmagovalec 238, viteških iger sinjska alka je prejel za nagrado svilen trak, zlato uro in 15.000 din. Podpisovanje premirja na Koreji. Tako je Ugledal »Armistice Hall« — mirovna soba. kar tero so zgradili severni pred podpisom premirja. Za mizo na levi strani podpisuje gen. WMliam K. Harrison, kot predstavnik združenega poveljstva, na desni pa Nam li kot predstavnik Severne Koreje. Ceremonija je trajala 11 minut. Ameriški vojaki, ki so po radiu v tanku zvedeli u podpis pMuurja — aa utdna. VRKJIE Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in brezvetrov-no. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 31.7 stopinje; najnižja pa 21 stopinj. TRST, sreda 12. avgusta 1953 PRIMORSKI DNEVNIK KAUIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: Koncert komornega zbora RZ in mariborskega komornega zbora. Trst II.: 18.40: Slovenske pesmi. Trst I.: I8-3®; Koncert orkestra tržaškega glasbenega liceja. Slovenija. 18.00: Slovenske narodne pesmi. Te dni vrtijo v Gorici dokumentarni film o zanimivostih Gorice in njenega prebivalstva. Nič bi ne imeli proti temu, če bi bila stvar objektivna. Vendar ni tako. Čeprav smo že takim stva. rem navajeni tokrat ni mogoče mimo. Saj gre pravzaprav za že stokrat mleta in premleta vprašanja, ki človeka puščajo hladnega: skozi uho noter, skozi drugo ven. A ker drugi hočejo, moramo tudi mi povedati naše mnenje. Ustavili se bomo samo pri dveh točkah: o dokazovanju epristnega italijanskega značaja Goriee» in o trditvi, po kateri naj bi tudi prebivalstvo jugoslovanskega zaledja bilo niste krviD kakor pač aitalianissimiz iz mesta. Q meji, ki tako nesmiselno in krivično reže slovensko zem. Ijo pri Gorici, pa je že odveč govoriti. Dokaz «pristnega italijanskega značaja Gorice» skozi stoletja naj bi bila izjava cesarja Leopolda, ki da je baje slišal v mestu izključno in samo le ^blagoglasno italijanščino. Radi bi pa vedeli, če je ta prišel v stik tudi s tedanjim nižjim in srednjim slojem goriškega prebival-stva. O tem se približno v istem času piše, da se je govorilo tudi slovenski. Tekst pravi približno tako: «V Gorici govori ljudstvo tri jezike: nemški, slovenski in italijanski». Da so dali nemške, mu tedaj prvo mesto, ni nič čudnega, saj so bili vsi višji sloji (plemstvo) nemške krvi . ali vsaj so se šteli za Nemce. Čudno pa je to, da daje tekst potem prednost slovenskemu jeziku pred italijanskim. Kako je to vendar mogoče v «italianissimi»? In to je pisal človek iz Benetk. Toda o slovenstvu, ali vsaj o mešanem značaju Gorice, ni treba dosti besed. Zakaj ne kaže film n. pr. napisov nad trgovinami? Saj so vendar vsi italijanski, le marsikateri priimek bi kvaril. Zakaj ne pove nič o ženicah, ki proda, jajo in kupujejo na trgu in so nam Slovencem tako domače? Zakaj ne pove film, o izvo. ru imena «Gori ca»? Morda zato, ker jih najdemo tudi v Furlaniji? In končno, zakaj ne govori recimo, o statisti, kah prebivalstva? Lahko bi se ravnal kar po knjigi «La Venezia Giulia» od Carla Schiffrerja. In ker ta komentar potem trdi, da je tudi prebivalstvo jugoslovanskega zaledja nekako eiste krvi» kakor gori-ški meščani, bi prav knjiga Carla Schiffrerja bilalahko dokaz o popolnoma slovenskem značaju Gorice, saj priznava prebivalstvu zaledja slovensko narodnost. Obvestilo zveze trgovcev Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo spo. daj navedene trgovine, vsled letnih počitnic, zaprte v dneh: 0’Osvaldo Enrico, trgovina čevljev, Travnik, od 10. do 31. avgusta; Guido Visintin, drogerija, Korzo Italija, od 15. do 31. avgusta; Karl Picciulin, mesnica, Ul. XXIV Maggio, od 17. do 21. avgusta; Ivan Bra. mo, trgovina z lesom, Ul. XXIV Maggio, od 10. do 14. avgusta; Damijan Culot, drogerija, Ul. Veniero, od 10. do 16. avgusta; Aleksander Le-ghissa, drogerija. Ul. Duca d’Aosta, od 1Q. do 16. avgusta; Ivan Makuc, Korzo Verdi, od 17. do 31. avgusta. Za izletnike v Dolomite Vse one, ki se udeležijo izleta v Dolomite, ki ga organi, žira Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici, obvešča, mo, da bo odhod v petek 14. t. m. ob 4. uri zjutraj s Travnika. PO OBISKU POSLANCA BARESIJA V STE VER JANU HOČEMO DEJSTVA, ME OBLJUB Zakaj sc ni poslanec Baresi Sc nikdar zavzel za pravice Slovencev v Italiji In za spoštovanje slovenskega Jezika ? V soboto zvečer je bila seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so si razdelili posamezne funkcije v odboru. Kot je znano so imeli Stever-janci zadnje mesece precej križev in težav prav z županom Rudijem Maražem, ki se je preselil v Videm in je zato podal ostavko na župansko mesto. Prejšnji teden so na njegovo mesto izvolili prejšnjega podžupana Cigliča. Na tej seji pa so dočakali svetovalci tudi nadvse veliko presenečenje. Obiskal jih je nič manj kakor podtajnik za obrambo v prejšnji De Gaspe-rijevi vladi onorevole Baresi. Prisotnim je dejal, da sicer ne zna slovenski (njegovi predniki so se imenovali Barič), pač pa da govori slovenski njegova žena. Zanimal se je tudi za nekatera vprašanja števerjan-ske občine in obljubil, da se bo pri oblasteh v Rimu zanimal, da jih bodo rešili. Vse kaže, da je poslanec Baresi zaslutil, da bodo zaradi vladne krize razpisane nove volitve in da je prav zato potrebna previdnost. Pred prejšnjimi volitvami je napravil predvolilno krožno potovanje po furlanskih vaseh goriške pokrajine, sedaj pa se je tega nehvaležnega posla lotil v slovenski vaseh. Toda le kaj more demokrist-janaki goriški prvak napraviti dobrega za slovensko manjšino v Italiji? Mar bo tudi on po vzgledu kominformističnih poslancev. kot Beltrame in drugi, začel obljubljati našim ljudem, da se bo potegoval za u-zakonitev slovenskega šolstva in priznanje stalnosti slovenskih učiteljev in profesorjev? Ali pa se bo pozanimal, da se bo pri odločujočih krogih začelo misliti na spoštovanje mirovne pogodbe in ustavnih določil? Ker imamo z demokristjan-skimi prvaki prav tako slabe izkušnje kakor s kominformi-stičnimi, saj oboji izkoriščajo našo narodno zapostavljenost za to, da bi preslepili slovenske volivce, da bi glasovali za njihovo stranko, že vnaprej vemo, da je Baresijev štever-janski obisk poskus metanja peska v oči slovenskim Bricem in prepričevanja, da se demo-kristjanske vladne oblasti zanimajo za njihove potrebe. Velika večina Bricev pa ne misli tako, čeprav so nekateri na zadnjih volitvah zaradi izdajalskega poziva cerkvenih krogov nasedli in oddali glas za krščansko demokracijo. Zato tudi pravilno tolmačijo Baresijev obisk. Sicer pa, če je Baresi toliko ponosen na to, da zna njegova žena slovenski, zakaj ni potem na raznih občinskih sejah, ko so šovinistični svetovalci na- padali tov. Pavlina in druge zaradi njihovega slovenskega nagovora na prvih občinskih sejah, nastopil proti takim izpadom, ali pa vsaj, če ga že ni bilo zraven, napisal pismeno obsodbo takega dejanja, ki je žalilo slovensko govorico njegove žene, predvsem pa njegove prednike in njega samega, ker je tudi v njem slovenska kri? Mi nočemo, saj bi bilo nesmiselno, trditi, da v Gorici ni Italijanov. Q ne, dosti jih je. Kar pojdimo na Travnik ali kamorkoli, pa jih bomo lahko na lastna ušesa slišali. In kakšno «blagolasje»! pristna sicilijanščina, pristna napoli-tanščina, pristni uromano de Roma#, itd., itd.. Vendar hudo je človeku, ko v komentarju, ki bi moral biti vsaj trezen, če že ne znanstven, vidi tako potvarjanje resnice. Zopet ima občutek, kot da živi v časih, ko so se po vseh zidovih blesteli napisi: «Roma doma# in podobno. Zakaj vendar nočejo naši sosedje opustiti starih navad? Ali jim niso bile dovolj dobra šola posledice take politike v zadnji vojni? Obvestilo dijakom Vsi dijaki, ki so lani prejemali lekcije v Dijaškem domu in ki imajo v septembru PO- KOLIKO DAVKOV so prijavili v Gorici Avto v avto V Gorici se je v ponedeljek skrog 16. ure pripetila pro. ■netna nesreča, ki pa na srečo ii zahtevala nikakih človeških irtev. Iz Ul. Parcar, je privolil avto »Fiat 500» z evidenč. io tablico GO 7617, ki ga je zozil 25-letni Gualtiero Ro-zersi iz Gorice, Ul. Baiamonti it. 18. Ko je zavil v Ul. Baia. monti je po isti prišel drugi avto z evidenčno tablico GO 7184, ki ga je vozil lastnik 39-letni Franc Trentadue iz Ul. Blaserna št. 30. Pri trčenju sta se avta precej pokvarila. Objavljamo četrti seznam davkoplačevalcev goriške občine, ki so vpisani v seznam za plačevanje komplementarnega davka za finančno leto 1953-54. Obdavčeni so sami tisti letni prejemki, ki so večji od 400.000 lir. Davek se bo plačeval v šestih obrokih po dva meseca. Plačati ga bo treba do meseca avgusta prihodnjega leta. Honorč Jourdan Ruggero, u-radnik 570.000; Hornik Lidia, .360 000; Huala Edoardo, trgovec 700.000; Hvala Paolina, učiteljica 490000; Hvala Severino. trgovec 640.000. Ianche Francesco, upokojenec, 410-000; Ianesch Antonio, uradnik, 480.000; Iancic Pie-tro, delavec. 670.000; Janovitz Edoardo, uradnik. 740.000; Jar-das Gabriele, uradnik, 620.000; Jez Teresa, učiteljica, 450.000; Imbimbo Francesco, uradnik, 1 milione 60.000; Jordan Gian-battista, uradnik. 560.000; Ipa-viz Graziano, uradnik, 460 000; Iucchi Giuseppe, uradnik, 580.000. Kissvarday, Riccardo, oficir complemento, 490.000; Košuta Arturo, podčastnik pri financi. 460.000; dott. Krainer Bruno, zdravnik, 1.100.000. Laganella dott. Antonio, trgovec, 470.000; Lalli Carmine, podoficir, 600.000; Lante Vitto-rio, uradnik, 400.000; Lapini Vincenzo, učitelj, 480.000; Lar-cher Bruno, uradnik, 930.000; Larise Giovanni, trgovec, 510 tisoč; La Stella Michele, oficir, 570.000; Laurenti Giuseppe, u-radnik, 480.000; Leardi Leardo, učitelj, 580.000; Leban Romano, uradnik, 540.000; Ledri Augu-sto, mehanik. 870.000; Leghissa Ferruccio, trgovec. 490.000; Leghissa Giuseppe, učitelj, 660.000; Di Leonardo Mario, uradnik, 620.000; Leoni lilo, bančni u-radnik, 1.120.000; Levi dott. Umberto, zdravnik 790.000; Li-brici Vincenzo. oficir, 490.000; Ličen Blfrida, učiteljica, 410 tisoč; Liotta Antonino, kapetan S.P.E., 400.000; Lipizer Ro-dolfo, direktor glasbenega instituta, 530.000; Lippi Giordano, uradnik, 410000; Lodatti dott. ing. Egone uradnik. 1 milijon 040.000; Lodatti Mercede, učiteljica, 480.000; Logar Dome-nico, upokojenec, 500.000; Loi Nicold, oficir, 550.000; Lotti Rosina, trgovka, 440000; Lou-vier Lionella. uradnica, 660.000; Lucchese Luigi, podoficir policije, 1.020.000; Lucchesi Lodo-vico, industrialec, 480.000; Luciani dott. Luciano, uradnik, 470.000; Lugnani Giuseppe, oficir, 440.000; Lugnani Livio. u-radnik, 510.000; Lumiani Giordano, uradnik, 510.000; Lupieri Zaccaria, gradbenik, 2 milijona 150.000; Lutman Ermacora, 410 tisoč; Lutman Marino, učitelj. 520.000; Lutman Massimo, trgovec, 440000; Lutman Nella, u-radnica, 510.000; Luzzato Guer-rini Luigi, odvetnik, 570.000. Macuz Giovanni, mesar. 490 tisoč; Macuz Giuseppe, uradnik, 990.000; Madussi Rina, u-radnica, 450.000; Maggiore Car-mine. podoficir A-A., 420.000; Mainardis Mario, učitelj. 450 tisoč; Malacrea Ruggero, učitelj, 900.000; Malknečht Rodol-fo, tehnični uradnik, 890.000; Malner Bruno, učitelj, 1 milijon; Malossi Ivonne, upokojenka. 720.000; Mamolo Paolo, učitelj, 450 000; Maniacco Erminio, uradnik, 990-000; Maniacco Giu-lio, bančni uradnik, 980.000; Maniacco Mario, pomorski kapetan, 1.380.000; Mantovan Romano, kemik-lekamar. 550.000; Manzini dott. Giovanni, zdravnik, 690.000; Marceglia Franco, uradnik, 1.000 000; Marchet-ti Giovanni, uradnik, 610.000; Marchi Bruno, učitelj. 530.000; Marchi Lino, uradnik, 1.280.000; Marcioni Bruno, uradnik, 400 tisoč; Marcioni Luciano, uradnik, 610.000; dott. mons. Mar-con Enrico, profesor. 520000; Marega Attilio, uradnik, 510 tisoč; Maresi Carlo, zdravnik, 500.000; Marini Riccardo, uradnik. 600-000; Marini Rodolfo, uradnik, 680.000; Marino Giovanni, oficir, 500.000; Marra Rolando, uradnik, 430000; Mar-sano dott. Matteo, uradnik, 970 tisoč; Marte Graziano, učitelj. 430.000; Martinis Arnaldo, uradnik, 480.000; Martinis Bruno, u-radnik, 630.000; Martissa Mario, učitelj. 590.000; Marzolla Cesare Aldo, trgovec, 5-900.000; Matani Massimdliano. profesor, 480.000; Mattioli Ermanno, učitelj, 540 tisoč; Mattioni Enrico. trgovec, 3.150.000; Mattioni Lino. trgovec, 3.050.000; Mattiroli Giovanni industrialec, 3.100.000; Mau-ro ing. Carlo, inženir, 930.000; Mauro Luigi, uradnik. 1.440.000; Mazzei Mario, oficir, 810.000; Mazzolini Armando, uradnik. 580.000; Mazzolini Ettore, upokojenec, 760.000; Medeot Camil-lo, učitelj, 740000; Medeot Gia-como. fattorino, 450.000; Me-deotti Elsa, uradnica, 740.000; Meden Narciso, uradnik, 440 tisoč. Medizza Mario, uradnik, 830 tisoč; Medvešček Mario, uradnik, 740.000; Mele Donato. u-radnik. 670.000; Melluzza Angelo, oficir. 610.000; Mezzorana Bruno, uradnik, 510.000; Micci-che Salvatore, uradnik, 650.000; Miceu Cesare. učitelj, 600.000; Michelazzi Bruno, uradnik, 780 tisoč; de Michelini dott. Vin-cenzo, zdravnik, 610.000; Mi-chelon Mario, uradnik, 480.000; Milano Angelo, trgovec, 860.000; Minglino Michele. uradnik, 550 tisoč; Miniehelli Renato, uradnik, 890.000; Minichiello Aure-lio, zdravnik, 710.000; Minnis-sini Antonio, uradnik, 530.000; Miotti Giuseppe, tehnični uradnik, 490.000; Mischou Bortolo. trgovec, 740000; Mischou Carlo, trgovec, 1.500.000; Miseri Bruno, učitelj, 490.000; Mismasi Luciano, uradnik, 700.000; MLs-sio Orestilla ved. Orzan. 1 mi- lijon 780.000; Missionario Francesco, oficir CC., 420.000; Miz-zon Giovanni, trgovec, 420.000; Mizzon Guido, predstavnik, 1 milijon 420.000; MoccUini Ettore. uradnik, 1 milijon 80.000; Modesto Sofia, delovodja, 470 tisoč; Mogliazza Ilario, oficir, 450-000; Molar Isidoro, uradnik, 1.020.000; Mondolfo Guido, uradnik, 620.000; Mondolfo Mario. uradnik, 560.000; Monolo Vittorio, uradnik, 1.200000; Monsalvi Ugo, uradnik, 530.000; Montagna dott. Alberto, zdravnik, 580.000; Montena dott. Giu-sto, bančni direktor, 3.400.000; Monzani Antonio, oficir, 580 tisoč; Mora ing, Eugenio, upokojenec, 440.000; Morassj Giovanni, trgovec, 840 000; Moras-si Mario, uradnik, 650.000; Moretti Teresa, uradnica, 520.000; Mori Ermanno, oficir pri financi, 440.000; Mosetti Emilia, u-radnica, 450.000; Mosettig Italo, uradnik, 670.000; Mucci Gaeta-no, živinozdravnik, 500.000; Mucci Vittorio, uradnik, 410 000; Muolo Aldo, oficir, 410.000; Musi dott. Giuseppe, komercialist, 520.000; Musini Ettore, tehnični direktor, 580.000; Musini Ferruccio, upravni direktor, 630 tisoč; Muzj Concezio, podpolkovnik policije, 990.000. NAVLJALNE IZPITE, naj sc zglase do 14. L m. dopoldne na Prosveti v Ul. Ascoli št. l/l. Lekcije se bodo pričele v Dijaškem domu dne 17. avgusta ob 16. uri. Množični izlet na Okroglico Ob II. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV bo na Okroglici pri Vogrskem partizanski tabor. Ob tej priliki bo Zveza slovenskih partizanov organizirala množični izlet L in C. septembra. Vsi. ki se nameravajo udeležiti, naj prinesejo potni list na sedež Zveze slovenskih prosvttnih društev v Ul. Ascoli 1, I. Cena za vizum, značko in prevoz z avtobusom bo znašala približno 101 lir. Prijavite se čim-prej. Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev goriške po-krajine sporoča, da bodo za veliki šmaren trgovine poslova. le po sledečem urniku; — petek 14. avgusta: vse trgovine se bodo lahko zvečer zaprle poljubno. — sobota 15. avgusta: mle. karne in pekarne bodo odprte do konca razprodaje kruha in mleka, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte. — nedelja 16. avgusta: mesnice bodo odprte do li. ure, pekarne in mlekarne d0 12.30 in trgovine s sadjem in zelenjavo do 12.30. Cvetličarne in vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Pokriti trg bo v soboto 15. t. m. ves dan zaprt, v nedeljo 16. aygusta pa bo odprt do 11. ure. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. Žrebanje številk loterije se bo ta teden vršilo v petek 14. avgusta, ob 16. uri, zato bodo loterije sprejemale igralne številke samo do jutri, in sicer do 18. ure. KINO VERDI. 17: «Crna zemlja«, J. Weine. CENTRALE. 17: «Volga v plamenih«, D. Darrieux. VITTORIA. 17: «Slepa iz Sor-renta«, A. Lualdi. MODERNO. 17: «Mesto straha«, L. Anes in L. Valters. LETNI. 21: «Sedem glavnih grehov«, V. Romance. Trgovsko podjetje v Solkanu, tel. 88 Nabava in prodaja vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač na debelo Itiem paltiian&him So%ce*n iz Jhimolblie in Tlbta čehti* lamo h ptaznika pioblaoe deteltotnice pTimolbkih faiqad PO POČITKU V PORTOROŽU ETAPA KOPER-NOVA GORICA Danes mimo Trsta r mednarodna dirka „Po Hrvatski in Sloveniji" SPLOSNA OCENA PO TRETJI ETAPI: 1. Van der Weyden (Hol.) 12.12’3”; 2. Mussfeldt (Nemč.) presledek 1’19”; 3. Petrovič (Jug. I.) 2’28”; 4. Jennes (Belg) 4’52”; 5. Della Santa (STO) 7*3”; 6. Reitz (Nemč.) 7*32”; 7. Henk Smeets (Hol.) 7’34”; 8. Van Kerkhove (Belg.) 7’57”; 9. Apollonio (STO) 8’26”. OCENA ZA MOŠTVA: 1. Nemčija 37.9’3fl” 2. STO, presledek 1T9” 3. Belgija 1'47" 4. Holandska 9’19” 5. Jugoslavija I. 18’03” Slede Švica. Srbija, Jugoslavija II., Slovenija, Francija. Moštvo Hrvatske po odstopu Valčiča nima več pravice nastopati na dirki kot moštvo, temveč le še kot posamezniki. Prve tri etape dirke «Po Hr. vatski in Sloveniji« so dirkače kar dobro zdelale_ Do Kopra je prispela skupina še nekoliko razredčena. Že do Pulja so odstopili Panič (Jug. II.) Metelko (Hrvatska), Kostič (Srbija), Celesnik (Zagreb), Ozanič (Zagreb), Svatina (Maribor), Cajhen (Slovenija); na. dalje je v drugi polovici etape odstopil Valčič, startala pa nista Bat in Poredski. Po izreč, nem navodilu zdravnika je odstopil tudi Nizozemec Plantaž zaradi nezadovoljivega zdravstvenega stanja. Tako se je včerajšnji počitek v Portorožu prav prijetno prilegel. Nekateri so se predali čitanju časopisov, kjer so iska. li, kaj vse je o njih napisano, drugi so posvetili precej časa pregledovanju in urejevanju koles, vsi pa so tudi privoščili nekaj ur osvežujočega kopanja v morskih valovih. Počitek je bil prav tako potreben zaradi prestanih naporov prvih treh etap kakor tudi za zbira-nje moči za naslednjo, t. j. današnjo etapo, ki bo dirkače vo. dila iz Kopra čez našo cono v Sežano in potem naprej do Nove Gorice. Tekmovalci bodo že kmalu po začetku etape naleteli na prvo težavo: strmino od Boljunca do Ključa in potem naprej do Razklanega hriba. Ker je za prehodni cilj na Ključu določenih večje šte. vilo nagrad, je več kot verjetno, da bodo dirkači po tej str. mini precej potegnili. Da pa si tudi od tam naprej ne bodo privoščili preveč počitka, so poskrbeli Openci, ki so tudi pripravili za prehodni cilj na Pikelcu več nagrad In končno — ko že govorimo o nagradah — bo jutri poplačan tudi tisti dirkač, ki mogoče na samem cilju ne bo imel toliko sreče, a bo pokazal ves čas etape največ borbenosti. Pa tudi dirkač, ki bi lahko mnogo več dosegel, pa tega ni mogel zaradi očitne smole, bo dobil na kon. cu etape nagrado. Za zadnji dve nagradi so poskrbeli Na-brežinci, za nagrade na Kiju-ču pa uredništvo ((Primorskega dnevnika«, ki so mu velikodušno priskočili na pomoč nekateri tovariši iz raznih u-stanov, nadalje trgovine Udovič iz Ul. Mazzini in »Časa del LEWIS HOAD avstralski teniški Igralec, je spet dosegel lep uspeh z zmago nad rojakom Hartwigom na ameriškem turnirju za prvenstvo Vzhoda ZDA na travnatih igriščih. Ciclo« iz Ul. Valddrivo. Poleg praktičnih daril je za dirkača, ki bo prvi privozil na Ključ, določen še pokal »Primorskega dnevnika«. Start bo danes v Kopru točno ob 9. uri. Računati je torej, da bodo dirkači prispeliiv Boljunec po 9.30 in kmalu nato na Ključ. S povprečno hitrostjo 35 km na uro bi bili kmalu po 10. uri na Opčinah. Tazio Nuvolari včeraj umrl MANTOVA, 11. — V 61 letu starosti je umrl slavni avtomobilski dirkač Tazio Nuvolari. Bolan je bil že dve leti in bolezen ga je v presledkih vedno močneje napadala. Nuvolari je pričel tekmovati v avtomobilskih dirkah 1. 1920. Toda hitro se je preusmeril tudi k motorjem in 1. 1924 je bil že prvak Italije v kategoriji 500 kem. Njegova športna aktivnost se je nadaljevala z velikimi uspehi na avtomobilskem in motorskem področju. Zmagoval je po vseh deželah Evrope pa tudi v Ameriki. Imenovali so ga ((človeka brez živcev«. Iz številnih avtomobil, skih nezgod se je vedno brez hudih posledic rešil. Nekoč je skočil z drvečega avtomobila, ki je že gorel, ob neki drugi priložnosti pa se je že razširila v svet novica o njegovi smrti. Zadnjič je nastopil aprila leta 1950. NAGRADE V CONI A STO NA KLJUČU t UREDNIŠTVO ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« JE DOLOČILO NASLEDNJE NAGRADE : 1. dirkaču, ki bo prvi prispel na Ključ, pokal »Primorskega dnevnika« in 2 zračnici (tubolarja); 2- drugemu 2 zračnici; 3. tretjemu 2 zračnici; 4. četrtemu do desetemu, vsakemu po eno zračnico; 5. prvemu dirkaču iz STO (cona A ali B), ki ne bo i* med prvimi tremi. 2 zračnici; 6. prvemu dirkaču Jugoslavije, ki ne bo že med prvi®' tremi, 2 zračnici; 7. prvemu dirkaču Slovenije, ki ne bo že med prvW tremi, 2 zračnici. TRGOVINA UDOVIČ (VIA MAZZINI) : 8. prvemu jugoslovanskemu dirkaču blago za obleko. TRGOVINA «CASA DEL CICLO« (VIA VALDIRlVOH 9. prvemu, 2 zračnici; 10. drugemu. 1 zračnico; 11. prvemu dirkaču STO, 2 zračnici. NA OPČINAH (PiKelc)t OPENSKI MOTOKLUB «JADRAN» JE DOLOČIL >'•*' SLEDNJE NAGRADE; 12- dirkaču, ki bo prvi vozil skozi nagradni cilj na ** kelcu, 3 zračnice; 13. drugemu, 2 zračnici; 14. prvemu dirkaču STO, 2 zračnici; 15. prvim trem iz skupine posameznikov, vsakemu P° zračnico. NA KONCU ETAPE; NABREZINSKI MOTOKLUB ((MLADOST« JE DOLOCfl' NASLEDNJI DVE NAGRADI : 16. najbolj borbenemu dirkaču na etapi Koper - N®'1 Gorica, 3 zračnice; 17. najbolj nesrečnemu dirkaču na etapi Koper - No1* Gorica, 2 zračnici. GORIČKI J P O R T Kakšna bo nova Pro Gorizia Odšlo je skoraj Vse lansko moštvo; nadomestiti ga bodo mladi in talentirani igralci Liste za prehod nogometnih igralcev iz društva v društvo so že zaključene. Tudi Pro Gorizia je nekaj igralcev prodala, nekaj pa jih je kupila. Ker je goriško moštvo po navadi brez denarja, bodisi zaradi majhnega mesta, bodisi zaradi maloštevilnega občinstva, ki, prisostvuje tekmam, je prisiljena vsako leto prodati dobre nogometaše drugim moštvom iz višjih razredov, ali pa moštvom, ki predstavljajo kako tvornico in ki imajo torej na razpolago lepe tisočake. Nekateri igralci, ki so si že uredili kosti pri Ero Goricii, imajo tako lepše možnosti za svoj poklic, čeprav bi si mogli Goričani želeti, da bi ostali v domačem mestu, da bi se na ta način morda Pro Gorizia povzpela v višji razred. To menjavanje in prodaja se namreč ponavlja pred vsakim začetkom prvenstva. Pro Gori-zia izuri z med prvenstvenim tekmovanjem dobre igralce iz še neizkušenih mladeničev. Po navadi v prvih tekmah izgublja, a pozneje, ko se igralci privadijo okolju, uspe dobrim trenerjem izluščiti odlično enajstorico, ki je posebno v drugi polovici prvenstva trd oreh najmočnejšim moštvom v prvenstvu. Mladi igralci, ki pridejo k Pro Gorizii, prihajajo po večini iz furlanskih ali tržiških moštev, ki gostujejo, v manjših prvenstvenih skupinah. To, kar smo zgoraj povedali, se je zgodilo prejšnja leta, in isto se je zgodilo tudi letos. Dvanajst goriških igralcev bo v tem prvenstvu igralo z drugimi moštvi. Pet igralcev je bilo posojenih; ti so; Tulissi, ki bo igral z Verono, Branco-lini z Udinese, Gratton s Trie-stino, Brandolin s Torresom iz Sassarija v Sardiniji in Medeot Attilio z Gradežem. Prodani pa so bili: Donda in Va-redo Pro Patrii, Moretti in Di Biagio Torresu iz Sassarija; Costelli in Tofful Itali iz Gradiške ter Lodolo Krminu. Tudi Buttignol in Medeot ne bosta v tem prvenstvu igrala, ker morata odslužiti svoj vojaški rok. Tako vidimo, da je odšla skoro vsa skupina, ki je lani sestavljala goriško moštvo. Predsednik Pro Gorizie Tac-chini pa je nakupil več mladih in talentiranih igralcev: vratarja Guido in napadalca Visintina iz Moše, vratarja Polita od Olimpije iz Vidma, srednjega napadalca Miotta iz Spi-limberga, branilca Candussija in Marluzzija iz Čedada, od Itale iz Gradiške pa Bressa-na, Tommasinija, Brezigarja in Medeota;Krmin je prodal De Cortija; Monfalconese pa odličnega napadalca Degli Inno-centija, Antoniuttija, Del Ne-gra in branilca Cusma. Pri Manzanu so kupili Braidottija in Tonera, od Macerate Medeo-ta in Orlandinija, ter kot zadnjega zvezo Ujčiča od društva S. Giovanni iz Trsta. V namenih vodstva Pro Gorizie je letos sodelovanje pri mladinskem prvenstvu, kajti mnogo igralcev je še precej mladih, nekaj novih elementov pa je mogoče dobiti v Gorici sami. Za trenerja bo ostal odlični Vale, ki je že lani odlično u-spel. želimo mu enak in še večji uspeh tudi letos. Za tajnika pa je bil postavljen Oscar Fe-don, eden izmed trinajstih u-stanoviteljev Ero Gorizie. Treniranje se bo pričelo verjetno že prihodnji teden. S študentskega tedna v Dortmundu DORTMUND. 11. — Tretji dan mednarodnega študentskega tedna si je Italija priborila zmago v sabljanju pred Avstrijo, Egiptom in Nemčijo. V plavanju so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m hrbtno moški: 1. Ca Fonseca (Brazll) 1’10”3; 2. Ge-rick (Švica) 1’11”3; 3. Nisbett (VB) ril”5; 4. Capanema (Brazd) 1T2”2. 4 krat 200 m: 1. Argentina 9’27”8; 2. Brazilija 9'40”8; 3. Velika Britanija 9’53”5. 100 m prosto moški: 1. Isa-guirra (Arg.) 1’01’T; 2. Stili (VB) 1’01’T; 3. Alberiche (Sp.) 1*01 ”7; 4. Boghossian (Brazil.) ITI ”8. 200 m metuljček moški: 1. Alberti (Sp.) 2’52”8; 2. Summ (Nemč.) 2’55”9. 100 m hrbtno ženske: 1. Monroe (VB) 1'27”2; 2. Marrian (VB) 1’30”3. 400 m prosto moški: 1. Gra-nados (Sp.) 4’57”4; 2. Vogt (Arg.) 4’57”9. V košarki je Španija premagala Nemčijo s 40:34; Španija Luksemburg z 69:39; Brazilija Nemčija z 61:23 in Belgija Iran s 63:32. Nemčija je premagala v nogometu Luksemburg s 3:0; Egipt pa Holandsko s 4:0. ANUFRIJEV, J, ruski dolgoprogaš, ki in edini za Gundarje® ^ gom uspel teči na 5000 ® ' ^ 14 minut, na zadnjem ie ^ v Bukarešti ni odločilno gel v borbo za prvo ®e* p/ teku na 5000 m. Zmagal J* [> topek pred Rusom Kut*0 Madžarom Kovacso®- ------------------------ PO REKORDIH NA PROSTO IN HRBTNO Esa Ligorio 5:28,6 na 400 m j nov jugoslovanski Na tekmi proti ParjXe<^ Racingu je Eša Ligorio j/ še en jugoslovanski re^0 . gorio letos ne samo dose« ^ ve rekorde, marveč tudi „1 tate mednarodne vrednoS ji 100 m hrbtno 1:190, na j^e^1 prosto 1:09.0, zdaj pa je d (Jj* na 400 m prosto čas pomniti moramo da je ^ t> v tej sezoni prvič P*aV,a p1* progi 400 m. Zato ni zn8 (eri* vilno uporabiti svojih s' prispela na cilj le ma”^j#jP jena, saj je sprintala ,e P 40 metrov, kakor da je j, “ čela plavati. To poIine moremo od te najbolj^^vt” slovanske plavalke pj1 ^ p'*j še mnogo več. zlasti če t* vala v močnejši me konkurenci. ------------a Ko je Ademar da del da mu je Sčerbako^^,, svetovni rekord v tros M izjavil, da letos ni trenirati. Sodi. da bo 0#(Pv prihodnjega leta, do Ju pfV* riškega lahkoatletske^® ^ stva, mogel skakati 16.50 m. __________________ nmmvor.n urednik STANISLAV RENKO - UKEDNISTVO: ULICA MONTECCH1 St. # HI. nad - Telefon Številka »3-808 In »4-638. - POStnl . NAROČNINA: nrJrtai 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA #. 30 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 Jn od 15 . 18 -- TeL , Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud, repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno il°^ preaai #»<. — ----------------------------------- - ----- „ - „ . . . Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske«® -jt TL diru*— Tlaka 'tlaka rak? »vod1 S^—i^nižn^Gorl ca^U 1. 8.'PXo 1*11 Tei. 33-82 _ Rokopisi se ne vračajo, I Ljubljana Trg revolucija 19 tel 2(H)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska P-Z