OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 159 Titom. A ni bilo tako, dela sta se lotila znanstveno korektno, in čeprav je mo- goče razbrati, da le nista zanemarjala svojih osebnih doživetij, se zdi, da sta dejstva postavlja v širši kontekst pro- stora in časa in da sta poskušala, ko- likor je bilo le mogoče, osebno sodbo o Titu »uravnotežiti«. Zato bi lahko pritrdili njuni končni oceni, da »sta s knjigo poskušala izreči umirjene, ne- pristranske ocene o Titu in njegovem delu«. Knjiga je opremljena z nekaj izbranimi fotografijami in z obširnim znanstvenim aparatom. Priložen je se- znam kratic z obrazložitvijo in obsežno imensko kazalo. Delo je vredno branja, brez lažnega pretiravanja zanika mno- ge novodobne enostranske in posplo- šene ocene o Josipu Brozu in njegovih sodelavcih. Ponuja nam sliko, ki ni ne samo bela in tudi ne pretirano rdeča, je pa polna različnih barvnih kombi- nacij, ki na koncu predstavljajo zaklju- čeno mavrično podobo ljudi in časa, v katerem so živeli. marjan toš MorpurGi, potoMci MariborsKih Judov Dokumentarna razstava v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor 29. 6.–31. 8. 2017 CJKD Sinagoga Maribor, ki deluje v ob- novljeni nekdanji judovski sinagogi v Židovski ulici 4 v Mariboru, je za polet- je 2017 pripravil zanimivo in odmevno dokumentarno razstavo s pomenljivim naslovom Morpurgo, potomci maribor- skih Judov. Z njo so javnosti predstavili delček usod mariborskih srednjeveških Judov, ki so se po izgonu iz mesta in dežele v letih 1496–1497 zatekli na ob- močje Beneške republike, v severnoita- lijanska mesta in v Dalmacijo. Veliko jih je prišlo zlasti na območje Goriške, Gradiške in Trsta, kjer se je vse do da- nes ohranil značilni priimek Morpurgo – Marpurgo – Morpurgi – Marpurgi. Razstavo sta zasnovala in pripravila Marjetka bedrač in andrea Morpur- go, oblikovala jo je anja premk, prevo- de slovenskih besedil v lepo angleščino je pripravila valerija trojar, lektorici pa sta bili darja Gabrovšek homšak in Kristina alice waller. Razstavo je spremljal tudi dvojezični barvni ka- talog, za katerega je besedilo napisala Marjetka Bedrač. Splošno znano je, da je v Mariboru, danes drugem največjem mestu Slo- venije, v poznem srednjem veku živela relativno številčna in pomembna ju- dovska skupnost. Marpurch, Marpurg ali Marburg, kot se je mesto nekoč imenovalo, je tedaj spadal k vojvodini Štajerski. Ta je skupaj z vojvodinama Koroško in Kranjsko ter Avstrijskim primorjem sestavljala tako imenova- ne notranjeavstrijske dežele, ki so bile del habsburškega ozemlja. Poglavitna gospodarska dejavnost mariborskih Judov je bila posojanje denarja, ukvar- jali pa so se tudi s trgovino, še posebej z vinom, ki je bila prav tako dobičk- onosna in pomembna dejavnost. Proti koncu 14. stoletja sta se vloga in položaj Judov v posojilnih poslih postopoma spreminjala. S to dejavnostjo so se vse bolj ukvarjali tudi kristjani, vse moč- nejši konkurenti Judom pa so bili tudi v trgovskih dejavnostih. Gospodarska moč Judov je tako začela upadati, s tem pa tudi naklonjenost in zaščita vladar- 160 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/2–3 jev in deželnih gospodov, ki v poslih z Judi niso več prepoznavali finančno- -ekonomskega interesa. Na prigovarja- nje notranjeavstrijskih deželnih stanov po izgonu Judov iz teh dežel je Maksi- miljan I. 18. marca 1496 naposled pod- pisal odlok o izgonu Judov s Štajerske, Wiener Neustadta in Neunkirchna. Z odlokom je tudi določil, da se morajo Judje iz teh krajev izseliti do 6. januarja 1497, v istem času pa je Jude izgnal tudi s Koroške. Razstava je še enkrat verodostojno opozorila, da so nekateri mariborski Judje po odhodu iz Maribora v novih krajih prevzeli priimek Marpurg(er)/ Marburg(er) oziroma Morpurgo. »Pri- imek Morpurgo je italijanska različica priimka Marpurger, razvil pa naj bi se iz beneškega poimenovanja za Maribor (Morpurch). Med vsemi različicami, med katerimi zasledimo še priimke Mar- purch, Morpurch, Morpurg, Mompurgo, de Morpurgo in Morpurgo de Nilma, je prav Morpurgo daleč najpogostejši pri- imek potomcev mariborskih Judov. Iz zgodnjega 16. stoletja ni ohranjenih za- dostnih virov, na osnovi katerih bi bilo mogoče z vso gotovostjo določiti kraje, v katerih so se mariborski Judje v prvih desetletjih po izgonu naselili v največjem številu. Kljub temu smemo sklepati, da se jih je največ naselilo na območju gro- fij Goriške in Gradiške in v Trstu. Proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja se na- mreč večina omemb Judov s priimkom Marpurger nanaša na posameznike in družine, ki so tedaj živeli v Gorici in Gradišču ob Soči. Člani družin Morpur- go so bili pozneje tudi med najštevilč- nejšimi predstavniki svojih skupnosti v obeh mestih, priimek Morpurgo pa je v tem času postajal vse pogostejši tudi v Trstu. Gorica, Gradišče ob Soči in Trst so, kot vse kaže, bili tisti središča, iz ka- terih so se družine Morpurgo razselile v druga mesta na Apeninskem polotoku in Jadranski obali, v severozahodno Evro- po, na območja osmanskega cesarstva in celo v čezatlantske dežele. Posamezne družine Morpurgo med seboj niso bile vselej sorodstveno povezane, povezovala pa sta jih skupni krajevni izvor njihovih prednikov in priimek, s katerim so ime srednjeveškega Maribora ponesle s seboj v svet. Mnogi Morpurgi so se uveljavili kot spretni trgovci in poslovneži pa tudi kot ugledni in vplivni bankirji, rabini, zdravniki, univerzitetni profesorji, in- ženirji, poslanci, knjigarnarji, založniki, pisatelji, pesniki, umetniki itd. Njihovi dosežki potrjujejo, da so v okoljih, v ka- terih so živeli, pomembno prispevali h gospodarskemu in družbeno-kulturne- mu razvoju«, je med drugim izpostavi- la Marjetka bedrač. Po podatkih, ki so jih zbrali nekateri družinski rodoslov- ci, naj bi bilo doslej na družinsko drevo vpisanih že več kot 2350 članov družin Morpurgo. Največ Morpurgov danes še vedno živi v Italiji, živijo pa tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Franciji, Špa- niji, Grčiji, na Slovaškem, Češkem, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Izraelu, Venezueli, Braziliji, Surinamu in še kje. Z razstavo Morpurgi, potomci ma- riborskih Judov, so organizatorji zelo resno opozorili na nesporno judovsko identiteto mesta ob Dravi in izpostavili nujnost, da »se večkrat podamo po raz- gibanih poteh potomcev pregnanih ma- riborskih Judov in se obenem poklonimo njihovemu spominu«. CJKD Sinagoga je v minulih letih veliko pripomogel, da sta se javni in zgodovinski spomin na srednjeveške mariborske Jude, ki so mesto pomembno zaznamovali, ga OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 161 sooblikovali in ponesli na evropske zemljevide ter v njem pustili trajne sledi, vrnila v javnost, in da postaja po- stopoma judovska zgodovina sestavni del zgodovine mesta. Z omenjenim projektom se je Sinagoga tudi dodatno utrdila v prepoznavni mreži domačih in predvsem evropskih judovskih kul- turnih centrov, ki proučujejo judovsko zgodovino, kulturo in dediščino in po- sebni poudarek namenjajo holokavstu in sodobnemu antisemitizmu. marjan toš