Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Pokojnine na Ptujskem od 280 do 2.650 evrov petek, 11. 2. 2022 IVA KRAJNC BAGOLA Rada ima masaže in veliko spanca 10. FEBRUAR 2022 št. 5 Od 11. 2.  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 11 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Spodnje Podravje z Skupaj s Savo v prodajo tudi Terme Ptuj Vihar okoli prodaje turističnih ponudnikov SPPORED SPOR SPORED SSPORE POR P ORE PORE PO OR ORED RED RED RE d TV-spore do 17. 2. 2022 stran 1 Politika Slovenija z Poslovanje slabe banke le še do konca leta  Stran 2 Ptuj, petek, k 11 11. ffebruarja b j 2022 COLOR CMYK ODDAJA DOBRO JUTRO Veronika Žajdela, Andrej Geržina in Katja Treer ČETRTKOVA JUTRA SO NJIHOVA! Terme Ptuj so največji, najpomembnejši in najprepoznavnejši turistični ponudnik v Spodnjem Podravju. Ptujske toplice so pred 50 leti gradili s samoprispevkom. Bile so del družbenega podjetja, šle skozi fazo privatizacije, sedaj so skupaj s poslovno skupino Sava ponovno na lastniškem prepihu. Več na strani 3. Mika, Laura Pausini, Alessandro Cattelan Trojica, ki bo vodila letošnjo Pesem Evrovizije Zdravstvo Ptuj z Gradnja UC se lahko začne  Stran 3 Gasilci Trnovska vas z Prizidek pri gasilskem domu  Stran 4 Okolje Ormož z Koliko dreves so posekali in zakaj  Stran 4 Izobraževanje Velika Nedelja z Ideja o gradnji nove šole  Stran 8 Šport Nogomet z Aluminij na zmago, tudi "z mišicami" petkova izdaja  Stran 13 Foto: ČG Gospodarstvo z Haloze z V službo štiri dni tedensko ali šest ur dnevno V videmskih hostah izviri mineralne, menda tudi zdravilne vode  Stran 2  Stran 6 V središču z Delo detektiva: je res tako vznemirljivo kot v filmu?  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 11. februarja 2022 Podravje z Konec lanskega leta 20.790 upravičencev do pokojnin Prejemnik pokojnine z najdaljšim stažem na Ptujskem: 62 let O tem, kakšna bo prihodnost Slovenije na področju pokojnin, so mnenja zelo različna, a reforme na tem področju so praktično neizbežne. Daljša se življenjska doba, s čimer se sorazmerno podaljšuje trajanje izplačevanja pokojnin, po drugi strani je danes veliko upokojencev z minimalnimi pokojninami, ki jim ne omogočajo človeka vrednega preživetja. Na območju UE Ptuj je rekorder med tistimi, ki najdlje prejemajo pokojnine, prejemnik, ki je v pokoju že 62 let. Gre za družinsko oziroma vdovsko pokojnino, medtem ko uživalcu starostne pokojnine s časovno najdaljšo upravičenostjo ta pripada 46 let. Povprečni čas je sicer veliko krajši. Sprememba starostne strukture in dejstvo, da postajamo »starajoča se« populacija, bo nedvomno vplivalo na številne segmente naših življenj. Kot je razvidno iz statističnih podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), se število upravičencev do pokojnine zadnja leta opazno viša. Različne vrste pokojnin je decembra lani prejemalo 626.109 upravičencev, večina starostno, in sicer 466.432 prejemnikov, kar je za okrog 60.000 več kot pred de- Uživalci pokojnin z najdaljšim stažem prejemanja (Ptuj) Vrsta pokojnine Starostna Invalidska Družinska/vdovska Leto priznanja 1976 1966 1960 Skupaj let 46 56 62 Vir: ZPIZ setimi leti. Povprečno število uživalcev pokojnin se viša konstanto in vsakoletno, a ne pri vseh vrstah. Ponekod je trend povsem obraten. Skokovit porast tistih, ki še delajo, a prejemajo del pokojnine Medtem ko je bilo leta 2011 do invalidske pokojnine povprečno upravičeno 89.384 ljudi, je lani to pravico uveljavljalo 73.711 ljudi. To je odraz zaostrovanja pogojev za Kako preživeti z 280 evri? Najnižja pokojnina znaša 279,56 evra. Zagotovljen prejemek za 40 let delovne dobe se je lani dvignil na 620 evrov, medtem ko je invalidska pokojnina 388 evrov. Na Ptuju najnižja nakazila prejema 510 upravičencev, od tega velika večina (454) starostno pokojnino, preostanek invalidsko. Do dodatka za pomoč in postrežbo (povprečni znesek je 205 evrov) je upravičenih 1.171 ljudi. 113 pokojnin upravičencem s prebivališčem v občinah ptujske službe ZPIZ nakazujejo v tujino. pridobitev tovrstne pokojnine. Tudi pri družinskih pokojninah je upad števila upravičencev zelo opazen. V zadnjih desetih letih se je skorajda prepolovil. Nasprotno velja za starostne, vdovske in delne pokojnine. Medtem ko je leta 2012 pravico do delne pokojnine izkoristilo okrog 400 ljudi, je bila lani ta številka desetkrat višja. Delno pokojnino prejemajo tisti, ki so še v delovnem razmerju, čeprav izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev. Foto: ČG 510 upravičencev na Ptujskem ima najnižjo zagotovljeno pokojnino. Daljša se trajanje izplačevanja pokojnin Ne povečuje pa se le število prejemnikov, pač pa se daljša tudi čas trajanja izplačevanja pokojnin. Ženske so v pokoju v povprečju 25 Uživalci pokojnin s prebivališčem v območni izpostavi Ptuj, leto 2021: Vrsta pokojnine Starostna *od tega predčasna *delna Invalidska Družinska/vdovska SKUPAJ *del starostne ali predčasne pokojnine Število prejemnikov 15.511 109 112 2.097 3.070 20.790 499 Vir: ZPIZ (podatki november 2021) Nekateri komaj preživijo, drugi s pokojnino 2.650 evrov mesečno Najvišja na Ptuju izplačana starostna pokojnina je 2.650 evrov, najvišja delna starostna 1.640, najvišja invalidska 2.030 in najvišja vdovska oziroma družinska 1.800 evrov. let, moški 18 let. A to je le povprečje. V Podravju je trenutno skupaj okrog 20.790 prejemnikov različnih vrst pokojnin, med njimi so tudi taki, ki pokojnine prejemajo pet ali šest desetletij. Dejstvo, da so se nekoč lahko hitro upokojevali, koristili številne bonifikacije, je gotovo del »problema«, s katerim se srečujemo danes. In čeprav je danes upokojencev več kot pred desetimi leti in je povprečni znesek pokojnin višji, je skrb vzbujajoče, da v primerjavi s povprečno neto plačo prejemajo nižje pokojnine. Več kot 96.000 Slovencev je lani moralo preživeti z manj kot 500 evri mesečno. Dženana Kmetec Podravje z Ideje o krajšanju delovnega časa V službo štiri dni tedensko ali šest ur dnevno Glede na to, da se narava dela v številnih poklicih spreminja, eni izginjajo, v koraku s časom se oblikujejo novi, je na trgu dela vse pogosteje slišati pobude o krajšanju Belgijci in Nizozemci delajo 30 ur tedensko delovnega časa. To pomeni, da polna delovna obveznost za delavca več ne bi bila 40, „Slovenija in večina držav članic Evropske unije imajo 40-urni delovni teden. Izjema so Danci, temveč 30 ali 32 ur tedensko. Bi lahko delavec v krajšem času naredil toliko, kot sicer ki delajo 37 ur tedensko, Francozi, ki delajo 35 ur tedensko, ter Belgijci in Nizozemci, ki delajo 30 postori v petih dneh in 40 urah? ur tedensko. A v Sloveniji sta v 40-urni delovni teden všteti še dve uri in pol plačanega odmora za Dejansko smo že bili tudi v Sloveniji po osamosvojitvi države priča spremembam delovnega časa. V Jugoslaviji je večina ljudi hodila v službo od šestih do dveh, konci tednov so bili dela prosti dnevi. S pridruževanjem družini evropskih držav, privatizacijo in liberalizacijo trga se je delovni čas raztegnil čez cel dan, tudi do četrte ali pete ure popoldan. Ni bilo malo delavcev, ki so imeli ali še imajo deljen delovni čas, za številne sta delovni sobota in nedelja. Delovna obveznost v urah se sicer ni spreminjala in je še vedno 40 ur tedensko za polni delovni čas. Po drugi strani se je oblikovala vrsta delovnih mest, na katerih ne štejejo ure, temveč storilnost. Številni lahko delo opravijo od doma, kar se je med epidemijo dejansko še bolj razširilo. Na Otoku pilotni projekt: delali bodo štiri dni Medtem ko se je v preteklosti delovni čas raztegoval, se danes vse bolj porajajo težnje, da bi ga malico, medtem ko v večini evropskih držav to ni del uradnega delovnika,“ je pojasnila sogovornica. krčili. Eden tovrstnih primerov je trgovsko podjetje Hofer, kjer imajo delavci 30-urno delovno obveznost, delodajalec jim pokrije vse dajatve za polni, 40-urni delovnik. Tudi nekatera podjetja v Veliki Britaniji se ozirajo za krajšim delovnim časom. Letos bodo zagnali pilotni projekt, preizkusili bodo možnost štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer bodo delavci obdržali polno plačo. Na delo bodo prihajali štiri dni po osem ur. „Standardni delovnik od devetih do petih pet dni na teden je zastarel in ne odgovarja več potrebam,“ so prepričani pobudniki kampanje. Štiridnevni delovni teden bi po njihovi oceni koristil delavcem, zaposlovalcem, gospodarstvu, družbi in okolju. Morda je to korak k višji učinkovitosti Foto: ČG Po besedah direktorice ŠGZ Aleksandre Podgornik nekatere tuje izkušnje kažejo, da so podjetja s skrajšanjem delovnega časa povečala produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega, delavcem pa medtem ostaja več časa za kakovostno življenje. Direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Aleksandra Podgornik pravi, da so težnje za krajšanje delovnega časa v evrop- skih državah in tudi v Sloveniji v zadnjih letih vse pogostejše. „Razprava bo v prihodnje zagotovo nujna, saj se razmere na trgu dela in procesi v podjetjih zelo spreminjajo, torej so odzivi in iskanje ustreznih rešitev nujni. Nihče te razprave ne odklanja, želimo pa si, da bi bila široko zastavljena in strokovno podprta, ne samo med socialnimi partnerji, ampak tudi širše v družbi. Nekatere tuje izkušnje kažejo, da so s skrajšanjem delovnega časa povečali produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega, delavcem ostaja več časa za kakovostno življenje. Nujnost dogovora o prihodnosti dela je na dlani in upamo, v ŠGZ pa si bomo tudi zelo prizadevali, da bo razprava strokovna in da dogovori ne bodo na škodo nikogar, ne zaposlenih in predvsem tudi ne na škodo podjetij, za katera takšne spremembe pomenijo izjemne izzive v načrtovanju delovnih procesov in skrbi za uspešno poslovanje. 40-urni delovnik, ki je norma ne samo v Sloveniji ampak tudi v večini drugih držav, je rezultat dogovora, do sprejetja katerega je trajalo več kot 50 let. To nakazuje, da spremembe, pa če si jih še tako želimo, ne bodo uvedene hitro, so pa izkušnje posameznih držav ter posameznih podjetij dobrodošle in čas je, da se začenjamo z njimi seznanjati,“ je povedala Podgornikova. V delovni čas posegla tudi pandemija Dodala je, da so pogoji dela od panoge do panoge različni, pa tudi od poklica do poklica in seveda od države do države. „Robotizacija in digitalizacija uvajata izjemne spremembe, ki se ne bodo odražale samo v delovnih procesih, ampak tudi v delovnikih zaposlenih. V zadnjih dveh letih je zaradi pandemije prišlo do pomembnih sprememb že samo zaradi dela na daljavo in prepričani smo, da je to iztočnica, ki narekuje razpravo tudi o delovnem času.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 11. februarja 2022 3 Spodnje Podravje, Slovenija z Skupaj s Savo v prodajo tudi Terme Ptuj Ptuj z Urgentni center Vihar okoli prodaje turističnih ponudnikov Gradnja se lahko začne Začetek letošnjega leta je v javnem prostoru zaznamovala polemika o prodaji deleža v podjetju Sava madžarskim investitorjem. Načrtovana prodaja je dvignila precej prahu predvsem zato, ker se v paketu med drugim prodajajo turistični kompleksi na slovenski obali in Bledu, Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Zdravilišče Radenci in Terme Ptuj. Terme Ptuj so nedvomno največji, najpomembnejši in najprepoznavnejši turistični ponudnik v Spodnjem Podravju. Z zunanjim vodnim parkom, pokritimi bazeni, številnimi vodnimi atrakcijami, hotelom, bungalovi, kampom, wellnesom, ponudbo zdravstvenih storitev, kongresnim centrom in gostinskim delom vabijo goste od blizu in daleč. Minister za zdravje Janez Poklukar je podpisal pogodbo za izgradnjo ptujskega urgentnega centra (UC) z izbranim ponudnikom, podjetjem Medicoenginering. »Izkušnje in znanje vsekakor imamo, saj smo v celoti izvedli dva samostojna urgentna centra, v Celju in Murski Soboti, tudi dnevno izvajamo investicijsko zahtevne objekte ali oddelke v bolnišnicah,« pravijo v podjetju, ki bo gradilo eno najpomembnejših investicij v regiji v zadnjih letih. Ptujčani toplice gradili s samoprispevkom Nekoč Ptujske toplice, danes Terme Ptuj, so Ptujčani pred 50 leti gradili s samoprispevkom. Slavnostno odprtje prvih dveh zunanjih bazenov (otroškega in termalnega z valovi) je bilo 10. avgusta 1975. Leto kasneje so namenu predali še zunanji olimpijski bazen in skakalnico. Toplice so poslovale v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je v tistih časih veljal za največje kmetijsko podjetje v Sloveniji. Termalni kopališki kompleks se je postopoma dograjeval, širil programe in vsebine. Prve stacionarne nočitvene kapacitete so bile v bungalovih in apartmajih, postopoma se je razvijal kamp, leta 2007 je vrata odprl Grand hotel Primus s štirimi zvezdicami, ki ima 119 sob ter tri luksuzne apartmaje. V prvem desetletju delovanja je hotel gostil največ gostov iz Slovenije, skoraj polovico vseh. Sledili so gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške. Zadnja leta ptujskim termam v razvojno-investicijskem smislu niso bila naklonjena, z odprtjem hotela Primus se je namreč obdobje velikih naložb v Termah Ptuj končalo. To ne pomeni, da vlaganj ni bilo, ampak so bila precej zdesetkana in omejena na manjši obseg. Najprej DUTB, potem York in sedaj Madžari Danes Terme Ptuj, ki so del poslovne skupine Sava, novemu lastniku prodaja luksemburško-ameriški zasebni finančni sklad York. Na sklad York so Savine turistične destinacije prišle preko slabe banke (DUTB). Iz Yorka bodo v prihod- Foto: ČG Pogodba za gradnjo je končno podpisana. Foto: ČG V paketu s Savo so na lastniškem prepihu tudi Terme Ptuj. nje najverjetneje romale v roke Madžarov. Posel med skladom York in madžarskimi kupci 43-odstotnega deleža v družbi Sava sicer še ni čisto zapečaten, saj ima država kot solastnica (SDH in KAD) možnost uveljavljanja predkupne pravice. Kako se bo zgodba odvijala, bo jasno v prihodnjih dneh. Ideja o državnem turističnem holdingu vse bolj bleda Na tem mestu velja spomniti na še ne tako staro idejo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška o oblikovanju velikega državnega turističnega podjetja, pod okriljem katerega bi združili „bisere“ slovenskega turizma. Če država ne bo uveljavljala predkupne pravice, bo ideja o turističnem holdingu tako rekoč postala le še bled spomin. Sicer pa mnogi menijo, da je vprašanje, ali bi koncentracija turističnih ponudnikov v državni lasti zaradi pomanjkanja konkurence prinesla želeni razvoj. Konkurenca je tista, ki je običajno generator novih idej, pogon za rast in iskanje razvojnih priložnosti. Če konkurence ni, je nevarnost, da prevladata stagnacija in melanholija. Sava Turizem je največja turistična družba v Sloveniji, upravlja 18 hotelov, štiri apartmajska naselja, dve naselji bungalovov, dva glampinga, igrišče za golf, več nepremičnin in zemljišč, v lasti ima več kot 2.600 sob, dodatno upravlja še blizu 500 namestitvenih enot. V minulih petih letih so obnovili več kot tisoč hotelskih sob, v prenove kapacitet in produktov so investirali 80 milijonov evrov, kar je ta čas največji investicijski vložek v turizem v slovenskem prostoru. Z več kot tisoč sodelavci so tudi največji zaposlovalec v turizmu. Novega lastnika verjetno zanima več kot le 43 odstotkov Novi lastnik verige Savinih turističnih destinacij, ki poslujejo pod znamko Sava Hotels & Resorts, bo najverjetneje postalo projektno podjetje Prestige Tourism, za katerim naj bi po poročanju medijev stal madžarski nepremičninski sklad. V javnosti je govora, da Madžarov ne zanima samo manjšinski delež v Savi, temveč bi od države odkupili še preostali del lastništva ali pa do njega prišli s finančno injekcijo v obliki dokapitalizacije. Med poznavalci turistične stroke, tudi na Ptuju, je o prodaji Savinih term in hotelov slišati različna mnenja. Če je nakup špekulativne Foto: ČG Kakšen bo interes novih lastnikov in zakaj so se odločili za nakup turističnih kompleksov na Obali, Bledu in vzhodni Sloveniji, bo pokazal čas. narave, lastniki pa brez razvojne vizije, bi to pomenilo samo nadaljevanje agonije in brezciljnega tavanja z danes na jutri ali pa celo ukinjanje dejavnosti. Lahko pa potencialni novi lastniki prihajajo s ciljem dolgoročnega razvoja in izboljšanja ponudbe. Če bodo prinesli kapital, imajo znanje in strategijo trženja, potem je to lahko dobra zgodba, menijo nekateri. Kupci so se oglasili s sporočilom za javnost Družba Prestige Tourism se je v sredo na vse dogajanje in informacije, ki krožijo v javnosti, odzvala s sporočilom za javnost. Zagotovili so, da želijo hotele in spremljajočo infrastrukturo z lastno naložbo celovito obnoviti, ker sedanje stanje, kot so prepričani, ne omogoča razvoja. Načrtujejo dodatno zaposlovanje ob izboljšanju delovnih pogojev, saj zaradi nestimulativnih delovnih pogojev zaposleni zapuščajo sektor. Napovedujejo, da bodo ohranili domačo dobaviteljsko verigo. Povedali so tudi, da so zaveze pripravljeni sprejeti in jih ustrezno zavarovati. Kot navajajo, želijo v Slovenijo vstopiti z jasnimi načrti in merljivimi učinki ter dogovori. „V primeru, da se država ne bo odločila za uveljavitev svoje predkupne pravice, bomo skupaj pripravili in podpisali memorandum, v katerem bodo zapisane dogovorjene zaveze.“ Pripravljeni so sodelovati z odločevalci kot partnerji v tem procesu, in to ne le pri pripravi zavez in memoranduma, ampak tudi pri izvedbi načrtovanega investicijskega cikla in poročanju o njegovi uspešnosti ter izpolnjevanju zavez. Mojca Zemljarič Skupna ocenjena vrednost investicijskega projekta znaša okrog 6,5 milijona evrov. Država bo iz proračuna prispevala 3,4 milijona evrov, dodaten milijon bodo zagotovili s prodajo nepremičnin, s katerimi razpolaga bolnišnica (zemljišč, stanovanj in garaže), 1,5 milijona evrov bo prispevala SB Ptuj, porabili bodo tudi 300.000 evrov zbranih sredstev iz donacij in še enkrat toliko denarja iz proračunov občin Spodnjega Podravja. »Ponudbo smo oddali z vso resnostjo strokovne izvedbe zahtevnega objekta urgentnega bloka. Predvsem z zavedanjem, da je Urgenca regionalno za Ptuj zelo pomembna. Tak je tudi naš pristop k izvedbi tega projekta: upoštevati časovnico, strokovne in preverjene izvajalce vseh del, upoštevaje karakteristike, da se dela izvajajo ob bolnišnici in da se bo v prihodnje po končanju naših del v objektu izvajala bolnišnična klinična dejavnost. Vse to je pri sami izvedbi del vsekakor treba upoštevati: vgradnja medicinske opreme, primerne bolnišnične poti, gibanje osebja in stroke ter materiala in podobno, kar je strokovno pomembno za urgenco in njene standarde,« pravijo v podjetju Medicoengeneering, ki je bilo med tremi prijavljenimi izbrano kot najugodnejši ponudnik. Dela naj bi začeli v kratkem. Dženana Kmetec Slovenija z Poslovanje DUTB Samo še do konca leta Država je leta pred desetletjem ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali tako imenovano slabo banko, na katero je prenesla vsa slaba posojila, ki so ležala na ramenih največjih bank. Po desetih letih poslovanja DUTB prehaja v sklepno fazo. Foto: ČG Dobre tri hektarje stavbnih zemljišč v Rabelčji vasi je DUTB prodala vrhniškemu podjetju LT Interier. „V sedanji zakonodaji je navedeno, da DUTB konec leta 2022 preneha delovati, vse njene obveznosti in premoženje prevzame SDH. Zakon prav tako predvideva sprejetje podzakonskega akta, ki bi opredelil, kakšna točno bo pravna oblika prenosa, na kakšen način se prenesejo zaposleni, v kakšnem roku se bo to zgodilo,“ so pojasnili na DUTB in dodali, da so od ustanovitve leta 2013 do konca lanskega leta ustvarili dobri dve milijardi evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 102 odstotka vrednosti vseh prenesenih sredstev. V tem trenutku imajo v lasti še 483 milijonov evrov sredstev. „Način prodaje preostalega premoženja poteka v skladu s specifikami posameznega premoženja in potrebami na trgu.“ DUTB je lastnica Talumovih delnic in centra Holermous Tudi na območju Spodnjega Podravja je DUTB prodala veliko premoženja, med drugim poslovno stavbo nekdanjega Granita v Slovenski Bistrici, Hotel Ormož in vsa zemljišča v Rabelčji vasi na Ptuju, ki so namenjena gradnji stanovanjskih blokov. In katero premoženje je v tem delu Slovenije še vedno v njihovih rokah? „Na območju Spodnjega Podravja imamo v lasti delnice Taluma, trgovski center Holermuos Ormož, za katerega je razpisana e-dražba, in poslovni kompleks v Lovrencu na Dravskem polju.“ MZ Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 11. februarja 2022 Hajdina z Milijon evrov več investicij kot so planirali Ormož z V parku odstranili blizu 300 kubičnih metrov lesa Gradnja kanalizacije v treh naseljih Kje je končal posekan les in kdaj obljubljena zasaditev? V začetku naslednjega tedna bo podpisana pogodba med predstavniki hajdinske občine in izvajalci gradbenih del za začetek gradnje kanalizacije v Slovenji vasi, Skorbi in Hajdošah. Gre za dolgo pričakovan in obsežen projekt, za katerega so si pridobili državna in evropska sredstva. Po zaključku te naložbe se bo na kanalizacijo priključilo 336 gospodinjstev. Foto: ČG V naslednjem tednu podpis pogodbe za začetek gradnje kanalizacije v Slovenji vasi, Skorbi in Hajdošah. Župan občine Hajdina Stanislav Glažar bo 15. februarja podpisal pogodbo z izbranim gradbincem, podjetjem IMP, ki nastopa v partnerstvu s podjetjem V3, gradnja in inženiring. Podpis pogodbe, težke 935.176 evrov (brez DDV), predstavlja zeleno luč za začetek gradbenih del. Zaradi pridobljenih evropskih sredstev so spremembe prihodkov morali vnesti tudi v rebalans letošnjega proračuna. »Bistveni razlog za rebalans sta dve investiciji, in sicer gradnja kolesarske povezave Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk in kanalizacije v Sloveniji vasi, Skorbi in Hajdošah. Obe naložbi moramo terminsko in finančno uskladiti s sredstvi, ki jih prejmemo iz države in kohezijskega sklada. Letos prejmemo tudi del sredstev za sofinanciranje mansarde šole, kjer smo pridobili nove učilnice, sodobno knjižnico in dvigalo. Ob tem smo dodatna sredstva zagotovili za alarmni sistem za gasilska društva, zagotavljanja varne šolske poti na Sp. Hajdini, ureditev križišča v Dražencih, javne razsvetljave ob ureditvi ceste v Gerečji vasi, prenesli smo sredstva iz preteklega leta za izgradnjo komunalne infrastrukture za dom starejših, povečali sredstva za šport in kulturo (formiran nov mešani pevski zbor), povečali sredstva za ureditev prostorov v šoli in vrtcu ter nekaj manjših projektov,« spremembe opisuje Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. Milijon evrov več investicij od prvotnega plana V sprejetem proračunu za leto 2022 so bili planirani v višini 5,5 milijona evrov, z rebalansom so jih povečali na 6,1 milijona evrov oz. za skoraj 606.000 evrov. Na prihodkovni strani so se najbolj povečali transferni prihodki, za skoraj 400.000 evrov, kar je za proračun, kot je hajdinski, zelo veliko in predstavlja kar 24 % povečanje. »Gre za prihodke iz naslova sredstev, prejetih iz državnega proračuna, in prihodki iz sredstev proračuna Evropske unije, ki se usklajujejo glede na višino posameznih projektov oz. razpisov,« pravi Glažar. Primerno tem spremembam se seveda spreminjajo tudi letošnji planirani odhodki, s 5,6 na 6,5 milijona evrov, skupaj torej razlika znaša skoraj milijon evrov. Investicijski odhodki bodo tako krepko višji od prvotnega plana, za več kot tretjino glede na doslej veljaven hajdinski proračun. Občina se bo letos tudi zadolžila, in sicer predvidoma v višini 450.000 evrov. Dženana Kmetec Zaključek del letos jeseni Občina Hajdina si je za gradnjo kanalizacije skupaj zagotovila milijon evrov državnih in evropskih sredstev. Kar dve leti so potrebovali, da so zadostili zahtevam Ministrstva za okolje in prostor ter pripravili vso potrebno dokumentacijo. „Konec lanskega leta smo končno lahko objavili razpis za izvajalca gradbenih del in ta postopek uspešno izvedli. Gradnja mora biti končana do novembra 2022,“ terminski plan predstavlja hajdinski župan Stanislav Glažar. V naselju Slovenja vas bo urejenih 16 odcepov sekundarne kanalizacije v dolžini 1.782 metrov, v Hajdošah 13 odcepov, v dolžini 1.795 metrov s tremi prečrpališči in dvema internima hišnima črpališčema ter šest odcepov v naselju Skorba v dolžini 704 metrov. Skupaj to znaša 4.282 metrov, po zaključku projekta se bo tako omogočila priključitev na kanalizacijski sistem skupaj 336 gospodinjstvom in še 43 nezazidanim gradbenim parcelam. Občina Ormož je lani pozimi v grajskem parku v okviru vzdrževalnih del podrla precej dreves. Kot zagotavljajo, bodo vse nadomestili z novimi. »Odstranili so približno 80 dreves, pod drevo se je upoštevalo tudi manjša drevesa (grmičevje), ki so imela premer 5–10 cm. Obrezali pa so okoli 50 dreves. Skupaj so iz parka odstranili malo manj kot 300 m³ lesa,« so pojasnili na občini in dodali, da so posek opravili skladno z arborističnim načrtom. V večini primerov je šlo za odstranitev suhih dreves, ki so ogrožala druga drevesa, objekte ali so bila tik ob potkah, invazivna (preraščajo in uničujejo primarne rastlinske vrste) ali pa okužena (podlubnik, gliva). Prav tako so odstranili tudi sorte, ki so jih v preteklosti samoiniciativno zasadili obiskovalci, občani in druge osebe, predvsem pa brez ustreznega strokovnega znanja in soglasja pristojnih soglasodajalcev. Dela v vrednosti dobrih 28.000 evrov je izvajala firma Visko iz Martjancev. Primernega lesa za nadaljnjo uporabo malo Še predno se je občina lotila sečnje, so občani podali idejo, da bi posekan les namenili za izdelavo protokolarnih lesenih izdelkov. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka so bila društva in ustanove v občini obveščena o možnosti brezplačne pridobitve lesa za njihove potrebe. Nekatera so se odzvala in les tudi dobila; med njimi CSO Ormož, OŠ Ivanjkovci in Foto: MH Mestni park, ki obdaja tamkajšnji grad, se razteza na 11,5 hektarja površin. Po svoji zasnovi in pestrosti se uvršča med najlepše v državi. V njem raste več kot 1.000 dreves. ostali manjši izdelovalci ročnih izdelkov. »Obvestili smo tudi Skulpture MARG Marka Grašič (izdeluje skulpture), ki si je prišel pogledat les in rekel, da za izdelovanje skulptur ni primeren. Lesa, ki bi bil primeren za nadaljnjo uporabo, je bilo bore malo, saj je šlo za odstranitev dreves, ki so bila že dotrajana,« je še pojasnil. Razburjal posek smrek v parku ob avtobusni Sicer pa to ni bil edini posek dreves, ki ga je občina izvedla v lanskem letu. Na družabnih omrež- jih je bilo zaznati polemike glede sečnje smrek v parku ob avtobusni postaji. Nekaj neodobravanja pa je bilo pred več kot letom dni slišati tudi na račun obrezovanja cigarovcev ob občinski zgradbi in tise ob Kerenčičevem trgu. Kdaj zasaditev Po zagotovilih občine bodo sicer vsa drevesa, posekana v parku, nadomestili z novimi. »Glede na to, da je celoten park pod območjem kulturne zaščite, je bilo potrebno za zasaditev parka narediti arboristični načrt zasaditve, ki je že v potrjevanju. Cilj je, da bo zasajenih vsaj toliko dreves, kolikor je bilo posekanih. Zasaditve se bomo lotili sistematično, zasadili bomo primerne drevesne vrste,« je dodal župan. Kar se tiče obljubljene nove parkovne opreme, pa je še pojasnil, da predvidoma marca pričakujejo potrebno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po tem bo sledila menjava parkovne opreme s sodobnejšo (klopi, koši) ter širitev centralne poti. Za naložbo (v prvi fazi) načrtujejo od 10.000 do 15.000 evrov. Monika Horvat Trnovska vas z Prostori gasilskega doma že dolgo premajhni Gasilci se veselijo gradnje prizidka O nujnosti širitve gasilskega doma v Bišu se gasilci pogovarjajo že tri leta, a so šele letos tako daleč, da se bo gradnja lahko tudi zares začela. Kot je povedal predsednik edinega društva prostovoljnih gasilcev v občini Trnovska vas Janez Fras, sedanji prostori z 80 kvadratnimi metri uporabne površine že dolgo ne zadoščajo več za potrebe delovanja društva. »Naši gasilci imajo zdaj na voljo samo 30 centimetrov široke omarice, tiščijo se drug zraven drugega in se niti pošteno obleči ne morejo. Ker opreme za tekmovanja nimamo v domu kam dati, jo imamo spravljeno po hišah naših članov. Zato potrebujemo prostor za večje orodjišče, da bomo imeli vse potrebno opremo zbrano na enem mestu, kot se za gasilsko društvo tudi spodobi.« Namesto veselice nabirka V prizidku naj bi pridobili 76 kvadratnih metrov dodatnih površin, torej bodo dom krepko povečali. »Okvirna ocena za gradnjo je znašala približno 30.000 evrov, kakšna bo dejanska ponudba izvajalca, te dni jo namreč čakamo, pa bomo videli. Glede na podražitve gradbenih materialov gotovo ne bo nižja.« Glavnino investicije, 27.000 evrov, bo pokril občinski proračun, manjkajoča sredstva pa so gasilci nameravali pridobiti z organizacijo gasilske veselice. »Običajno se de- Foto: SD Do konca leta bodo gasilci PGD Biš v gasilskem domu pridobili še enkrat toliko prostora, kot ga imajo na voljo sedaj. nar za gasilske domove, obnovo, širitev ali nakup novega vozila zbira na tak način, a nam jo je tokrat zagodla epidemija, saj so vse veselice odpadle, s tem pa tudi možnost, da še sami nekaj zaslužimo. Zdaj nam ne bo preostalo drugega, kot da izpeljemo nabirko prostovoljnih prispevkov občanov.« Če bo šlo po načrtih, naj bi bil letos prizidek pod streho, gradbena dela torej končana, prihodnje leto pa naj bi na vrsto prišla še notranja oprema. PGD Biš je bilo ustanovljeno leta 1876 na pobudo Jožefa Muršca, sprva pa je poleg gasilcev združevalo tudi rodoljube in zavedne Slovence. Društvo je v začetku štelo 30 rednih in pet podpornih gasilcev. S prvo motorno brizgalno so se lahko pohvalili šele leta 1943, leta 1956 pa so se razveselili prvega vozila, rabljenega kamiona, ki so ga predelali za prevoz orodja in moštva. Zamrlo delo z mladimi Danes je v njihovi garaži kombi za prevoz moštva in gasilsko avtocisterno GVC1625 z vso opremo za gašenje, društvo pa šteje 344 članov, od tega 41 operativcev, 31 pionirjev, 52 mladincev, 13 pripravnikov in 62 veteranov; ostali so podporni člani. Operativni gasilci se pod pogoji NIJZ redno srečujejo in usposabljajo, medtem ko je epidemija skoraj povsem ustavila aktivnosti pri podmladku. »Na žalost je delo z mladimi skoraj povsem zamrlo. Lani je bilo državno prvenstvo in do zadnjega nismo vedeli, ali sploh bo. Potem pa je bilo dva tedna pred začetkom kar težko zbobnati otroke na kup, saj so se preprosto odvadili druženja.« Kot pravi Fras, pa na srečo nimajo pogostih intervencij pri požarih. »Morda štiri do pet na leto. Lani smo gasili velik požar v Ločiču, kjer je zagorela piščančja farma. Šlo je za specifičen požar, ki ga je bilo težko gasiti zaradi oteženega dostopa skozi okna, zato smo bili tam precej nemočni, saj objektu ni bilo pomoči. Največkrat pomagamo pri zaščitah streh, ki jih občanom dvigne veter. Zadnja leta namreč na našem območju pogosto zapiha močan veter, ki odkriva strehe.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 11. februarja 2022 5 Ptuj z Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku Kultura povezuje, izpopolnjuje in bogati Praznično je bilo ob kulturnem prazniku tudi na Ptuju. Osrednjo slovesnost, ki je bila 7. februarja v dominikanskem samostanu, sta pripravili MO Ptuj in Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj. Slavnostna govornica je bila Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. „Kultura, ki jo vsakodnevno srkamo vase ali ustvarjamo, se medsebojno prepleta, nas povezuje, izpopolnjuje ter bogati naša življenja. Duh slovenstva se je skozi stoletja ohranjal tudi in predvsem s pomočjo pestrega kulturnega udejstvovanja narodno zavednih posameznikov, z ohranjanjem slovenskega jezika in zapisane slovenske besede,“ je med drugim izpostavila Doberškova. Na prireditvi so izročili tudi odlikovanja za udejstvovanje na področju kulture. Priznanje za ustvarjalne dosežke v zadnjih letih je ZKD Ptuj podelila Društvu za glasbeno analizo Popperkeg. Društvo pod vodstvom Nenada Neša Tokaliča je v letu 2021 organiziralo prvi Panorama Fest, glasbeni festival, ki je naletel na odlične odzive. Plaketo ZKD Ptuj je prejelo Kulturno društvo Lilith. Članice so ženske treh generacij, ki jih združuje veselje do petja. Jubilejno priznanje ZKD Ptuj, ki ga podeljujejo za več kot 30 let uspešnega delovanja v ljubiteljski kulturi, je prejel Gregor Lačen. Priznanje je nagrada za njegovo dolgoletno udejstvovanje na področju zborovske glasbe, popularizacije in predstavitev v širšem okolju, po Sloveniji in tujini. Oljenka ženskemu pevskemu zboru Oljenko MO Ptuj je po sklepu ptujske županje Nuške Gajšek prejel Ženski pevski zbor Lilith KD Lilith, in sicer za izjemne dosežke na področju glasbene ter koncertne dejavnosti v MO Ptuj in širše oz. na mednarodnih tekmovanjih. Delovati je začel decembra 2017, letos bo praznoval peto obletnico delovanja. Gre za amaterski pevski zbor, v katerem pojejo ljubiteljice petja pod vodstvom mednarodno priznane profesorice glasbe in zborovodkinje Jasne Drobne. Foto: Črtomir Goznik Priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj so prejeli: Gregor Lačen, Društvo za glasbeno analizo Popperkeg in KD Lilith. Na fotografiji z županjo MO Ptuj Nuško Gajšek in podpredsednikom ZKD Ptuj Juretom Meškom. V imenu prejemnikov priznanj ob letošnjem kulturnem prazniku se je zahvalila predsednica KD Lilith Gordana Jović. „Veseli nas, da ste naše delo spoznali kot vir pozitivne energije, ki je navdih novih. V čast nam je, da smo postali del kulturnikov, ki so vsak na svojem področju izstopali in občanom MO Ptuj ter okolici s svojim delovanjem dali nekaj največ.“ V mestu več dogodkov Foto: Črtomir Goznik Oljenko MO Ptuj je prejel ženski pevski zbor Lilith Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je na Prešernov dan omogočil brezplačni ogled muzejskih zbirk v svojih enotah, na ptujskem gradu so odprli razstavo Mali kurent, na kateri se je z likovnimi deli na temo kurenta predstavil sedemletni Luka Pongrac, in povabili na delavnico za družine. Lepo vreme je na ptujski grad privabilo tako domačine kot obiskovalce od drugod. V Salonu umetnosti je od 8. februarja na ogled vitrina Skrita mestna dvorišča – razvoj srednjeveškega Ptuja, kjer so predstavljene arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju. Ptujčani in drugi obiskovalci so tako dobili priložnost, da arheološka odkritja spoznajo že v času, ko potekajo raziskave. MG Podravje z Predstavitve šol ponovno virtualno Ormož z Veselo na Prešernov dan Informativni dnevi od doma Plaketa ljubiteljski igralki Devetošolci imajo samo še dobra dva meseca časa, da sprejmejo eno pomembnejših življenjskih odločitev – kje nadaljevati šolanje. Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 4. aprila. Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož. Ker se ta datum neizbežno približuje, mladi potrebujejo čim več informacij o tem, kako poteka šolanje na izbrani srednji šoli. V ta namen so vsako leto v prvi polovici februarja organizirani informativni dnevi. Zaradi trenutnega epidemiološkega stanja bodo šole, enako kot lani, predstavitve izvedle na virtualni način. Tisti, ki bodo danes in jutri obiskali spletno stran Strojne šole ŠC Ptuj, bodo izvedeli več o tehničnih poklicih. Mladi bodo imeli možnost pogovora z dijaki, učitelji in profesorji. Ob tem omenimo še, da so nekateri izmed teh poklicev deficitarni, kar pomeni, da lahko zanje dijaki prejemajo dodatno štipendijo, hkrati je po teh poklicih veliko povpraševanje delodajalcev. Šola za ekonomija, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj je skrbno izbrala vsebine, namenjene bodočim dijakom. Za vsa vprašanja je bodočim dijakom ŠETK na voljo šolska svetovalna delavka Ingrid Kac Korunič. Med drugim je šola aktivna na socialnih omrežjih (FB, Instagram), kjer objavljajo uspehe, dogajanja in zanimivosti. Ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt je pozdravil številne prednosti sodobne tehnologije, ki v danih razmerah omogočajo izvedbo informativnih Foto: ČG Ptujske srednje šole so tako kot lani pripravile informativne dneve na daljavo. dnevov. Podobno kot lani je tudi letos nagovoril bodoče dijake šole in jim podrobneje predstavil izobraževalne programe. Pri tem mu bodo pomagali ostali sodelavci šole. Informativni dan Gimnazije Ptuj bodo pripravili sedanji in nekdanji gimnazijci. Za obisk se je treba registrirati na spletni strani šole, sestavljen bo iz video informacij, pisnih informacij, interaktivnih predstavitev, pogovorov in vprašanj v živo. Do konca aprila možen prenos prijav Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 4. aprila, ministrstvo bo najkasneje do 8. aprila do 16. ure na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih. Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 25. aprila prenesejo svojo prijavo na drugo srednjo šolo oz. v drug program ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, torej do 30. junija. Estera Korošec Slavnostni govornik župan Danijel Vrbnjak je v nagovoru poudaril pomen kulture in kulturnih ustvarjalcev. »Tudi v Ormožu se lahko pohvalimo, da imamo bogato kulturo in kulturno dediščino, ljudi, ki ohranjajo našo kulturno identiteto, razvijajo našo kulturo in prenašajo naše bogato kulturno izročilo na naš mlajši rod ter s tem prispevajo k ohranitvi le-tega.« Župan se je kulturnim ustvarjalcem zahvalil za ves trud in jih prosil, da pri tem vztrajajo tudi v prihodnje. Sledila je podelitev priznanj in plaket. Za aktivno delo so bronasto značko prejeli: Sonja Kamplet Rotar in Ivan Škrlec iz Društva Antonovanje na Kogu, članice KŠD Dobrava: Anita Kosec, Manica Hartman ter Larisa Juvančič, Mateja Gašparič iz KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja ter naslednji člani Likudo Ormož: Janja Rudolf, Žana Miličkovič, Tadeja Ozmec, Marko Jenuš, Amadej Šilak, Snežana Vindiš, Marjan Ratek, Inna Klemenčič in Marija Klemenčič. S srebrno značko so nagradili članico KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja Alenko Kandrič, z zlato pa Ota Žnidariča in Bohumila Ripaka iz Likudo Ormož. Foto: Foto Host Prejemnica plakete Ksavra Meška Danica Cvetko Na kulturni dan je bilo pestro v ormoški knjižnici, kjer so pripravili dneve odprtih vrat, s svojim nastopom je razveseljeval Trobilni kvintet KD Ormož, v grajski pristavi so postavili razstavo treh uglednih ormoških fotografov Cirila Ambroža, Marka Zabavnika in Denisa Žurana z naslovom Naš pogled na prleški svet. Najvišje priznanje, plaketa Ksavra Meška, je letos šla v roke znanemu obrazu KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja Danici Cvetko. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Danica, ki jo kot ljubiteljsko dramsko igralko poznajo marsikje, v več kot 50-letnem ustvarjanju in poustvarjanju na področju ljubiteljske gledališke umetnosti postala sinonim ljubiteljskega gledališča ne samo v občini, temveč širše. Igrala je na številnih odrih po državi, odigrala na stotine vlog, od tega povečini glavne. Za svoje amatersko gledališko udejstvovanje je prejela precej pohval in nagrad. V imenu nagrajencev se je Cvetkova zahvalila ter v nagovoru med drugim razmišljala o svojem delu, razdajanju ljubiteljski kulturi ter o tem, kako jo ta bogati. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK petek z 11. februarja 2022 V središču 6 stran 6 Videm z Skriti zakladi v haloških hostah Podravje, Slovenija z Predstavljamo delo detektiva: je res tako vzne- Izvira mineralne vode, menda tudi zdravilne »Včasih so rekli, da moraš Haloze skrbno čuvajo marsikatero bogastvo, tudi vodo, ki bi lahko imela zdravilno moč. Pred 42 leti so sredi vročega poletja na dveh lokacijah v gozdu, ki se vije od Podlehnika do Vidma, raziskovali, kaj se skriva v globinah pod površjem zemlje. Vodo so našli, a je nikoli niso črpali in ne koristili. Poklic detektiva je lahko zelo zanimiv in hkrati zahteven. Podoba sodobnega detektiva je daleč od tiste, ki je prikazana na filmskem platnu, ko je detektiv možakar z dolgim črnim plaščem in klobukom, ki kadi cigaro ali pipo. Detektivi se poskušajo zliti z okolico, da so čim manj izstopajoči in opazni. Eno glavnih orodij, ki ga uporabljajo pri delu, je fotografski aparat. Poklic zahteva veliko mero potrpežljivosti in prilaganja. Velikokrat je detektiv vročevalec pošte, na primer od delodajalca ali sodišča, zato njegov obisk pri hiši ni najbolj zaželen. „Detektivi samo opravljamo svoje delo,“ pravi eden izmed njih, Marko Bauman iz kidričevske občine, ki ima detektivsko pisarno v Mariboru. Da bo njegova poklicna pot povezana z varnostnimi vprašanji, je dala vedeti že izbira študija – varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede. Z detektivskim delom se je seznanil v študentskih letih, med opravljanjem prakse. Po Preverjanje nezvestobe Foto: MZ Foto: MZ Ko so vrtali vrtine, je bil Beno Vidovič, star 18 let. Na delovišču je pomagal s traktorskimi prevozi. Rudi Potrč: „V Halozah imamo ne le zdravo, temveč tudi zdravilno vodo.“ Uradno zato, ker je na plano pritekala v premajhnih količinah, da bi se jo izplačalo črpati. Neuradno, kot je še danes slišati med domačini, je razlog tičal drugje: zadeli naj bi žilo, ki napaja Rogaško Slatino. Zato se je ekspedicija raziskovanja haloških vodnih izvirov po ekspresno hitrem postopku končala. Vprašanje o čudežni haloški vodi ni dalo miru Rudiju Potrču, možakarju v zrelih letih, ki je v Vidmu tudi občinski svetnik. Iz ustnih virov se je spomnil pripovedi o iskanju vode v Halozah, izbrskal je tudi pisne vire. „O zdravilni vodi v Halozah se je prvič govorilo že leta 1928. Zanjo so se tedaj zanimali ban Dušan Sernec, doktor Vrečko in drugi. Ugotovili so, da je voda zdravilna in za povrh še okusna za pitje. Leta 1935 sta se za to vodo zanimala trgovec Rašl in pivovar Zorčič. Dogovorila sta se, da bosta mineralno vodo začela črpati in prodajati. Prišla je vojna in ju ustavila. Zgodbe seveda še ni konec. Ko je bil gospodarski razcvet nove Jugoslavije v hitrem porastu, so v Haloze leta 1979 prišli z mogočnimi vrtalnimi stroji. Sredi poletja so izvrtali dve vrtini, globoki 100 in 150 metrov. Ker je bilo po pojasnilu sodelavcev Geološkega zavoda iz Ljubljane vode za črpanje premalo, so izvire zapečatili in odšli. A med krajani je bilo slišati drugačno zgodbo: prišli naj bi na žilo rogaške slatine, tedanje oblasti so preprečile črpanje, da ne bi konkurirali Rogaški. Vedeti morate, da je tedanji komunistični sistem ustavil vse napredne projekte, ki vladajočim niso bili všeč. Leta 2018 mi je starejši domačin Haloz pripovedoval to zgodbo Zdravilni bazenček s haloško ilovico „K mojemu staremu očetu, ki je perfektno govoril nemško, je zahajal nek Avstrijec. Dedek mu je povedal za izvir vode, ki naj bi bila zdravilna. Vaščani so ob izviru skopali jamo šestkrat tri metre, globoko pol metra, da so ustvarili mlako. Ta možakar, Avstrijec, se je hodil vsako poletje v to mlako zdravit. Ležal je v tistem bazenčku in se mazal z ilovico. Nad „tretmajem“ je bil navdušen, govoril je, da mu pomaga. Skratka, prihajal je vsako poletje, tukaj preživel 14 dni, vsak dan se je hodil namakat,“ je pripoved svojega starega očeta povzel Beno Vidovič. o zdravilnih vrelcih. Zadal sem si nalogo, da to malo raziščem. Šel sem v osrčje Haloz in globoko pod zemljo, seveda s pomočjo domačinov, res našel opuščeni vrtini. Svoja dognanja sem predstavil vodstvu občine Videm, s pomočjo Komunalnega podjetja Ptuj smo izčrpali prve vzorce vode in jih analizirali. Rezultati analize niso uradni, so pa zgovorni, obetavni oziroma glede na sestavine celo osupljivi. Moja želja je, da bi prišli do uradnih rezultatov. Morda bi lahko okrog te vode pisali veliko zgodbo, v smislu razvoja turizma, saj gre za prekrasno lokacijo v naravi, sredi gozda, v miru, ob potoku ... Menim, da gre za pomembno naravno danost, ki je ne velja prezreti,“ je poudaril Potrč. Zvrtali dve vrtini do globine 150 metrov Beno Vidovič se iskanja vodnih virov v osrčju Haloz iz leta 1979 spominja, kot bi bilo včeraj. Bil je 18-letni mladenič, na gradbišču je pomagal s traktorskimi prevozi. „Vrtine so vrtali na dveh lokacijah, na Vdebovem (100 metrov) in Posušleku (150 metrov). Med Foto: MZ Vidovič še danes hrani obračun za delo, ki so mu ga plačali za prevoze s traktorjem. vrtanjem so zbirali kamnine, za proučevanje strukture tal. Izvajalec raziskovalnih del je bil Geološki zavod Ljubljana. Pri delu sem sodeloval dva meseca, praktično cele počitnice. S traktorjem sem dovažal material, ki so ga potrebovali: plastične in kovinske cevi, cement, gorivo ... Deponija je bila na domačiji moje mame, teta je predlagala, da bi izvajal prevoze, ker smo ravno tedaj imeli novi traktor.“ Med domačini takšne in drugačne zgodbe Voda je pritekla, vendar … „Če se dobro spomnim, je bil pretok na Vdebovem 8,5 litra na minuto, na Posušlekovem pa 13 ali 15. Voda je imela poseben, kar agresiven vonj. Poudarjal se je jod, imela naj bi tudi precej železa. Kolikor je meni znano, so takrat govorili, da gre za poskusne vrtine za mineralno, zdravilno vodo. Tudi sam se spomnim takratnih pripovedi, da naj bi prišli na žilo rogaške. Čez nekaj let sem slišal še drugo zgodbo, da naj bi bile to poskusne vrtine za iskanje lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov iz Krškega, vendar teren ni bil ustrezen, ker je premalo ilovnate površine in prehitro kamen. Kaj je res, ne morem reči, so pa to zgodbe, ki so krožile. V glavnem, ko so raziskave končali, so obe vrtini zapečatili, zavarili. Čez nekaj let so to odstranili ter zaščitili z železnim pokrovom in ključavnico. Kasneje se je tudi to odstranilo, vrtini nimata nobene zaščite, teče pa iz obeh voda oziroma se jo do črpati. Vrtini sta globoko v gozdu, tam sem bil nazadnje pred dvema, tremi leti in ju je kar težko najti. Če ne veš zanju, ju sploh ne opaziš,“ je povedal Vidovič. Mojca Zemljarič Eden izmed klišejev o detektivskem delu je ta, da se detektiva najame za dokazovanje nezvestobe. „Tudi to so bolj filmske zgodbe. V praksi se sicer srečujemo s tovrstnimi primeri, niso pa pogosti. Enako kot v primeru goljufanja pri bolniških je pri varanju takrat, ko nas stranka najame, prisoten že močen sum. Spomnim se dogodka, ko je šlo za sum varanja, ki smo ga potrdili, se je pa izkazalo, da ljubimec ni bila tista oseba, ki jo je imel naročnik na sumu. So tudi primeri, ko so nekateri zelo prepričani o tem, da jih partner vara, pa se tega ne potrdi. Potem so vidno razočarani, ker njihova pričakovanja niso uresničena, to prinese slabo voljo. Pričakovali bi, da bo stranka zadovoljna, da se sum ni potrdil, vendar ni tako, pride lahko še do večjega nezadovoljstva. Detektivi, preden začnemo delo, stranki povemo, da sum morda ne bo potrjen. Nikoli ne moremo zagotoviti, da bomo 100-odstotno nekaj ugotovili.“ uspešno končanem študiju se je najprej zaposlil v podjetju Varnost Maribor, kjer je kariero začel kot varnostnik, postopoma napredoval in prišel do funkcije direktorja za sektor prevoza gotovine. Še vedno relativno mlad, pri 37 letih, se je začel ozirati za delom detektiva. „Zanimanje za ta poklic sem čutil ves čas, še iz študentskih let. Menim, da se je priložnost za nov karierni izziv pojavila ravno ob pravem času in tako sem se pred dvema letoma odločil za samostojno podjetniško pot. Opravil sem detektivski izpit, pridobil licenco Starši z detektivom nadzorujejo otroke Več primerov kot preverjanja nezvestobe je primerov nadzora nad otroki, zlasti najstniki, ko jih daje puberteta. Starši za to, da bi se prepričali, kje se njihov otrok giba, s kom se druži in kaj počne, dandanes najamejo celo detektiva. „Predvsem jih skrbi zloraba prepovedanih drog. Priskrbimo jim informacije, na podlagi katerih lahko pravočasno odreagirajo, če je to potrebno.“ Čeprav smo želeli iz sogovornika spretno izogibal. Tako mu narekuje ne moremo obešati na veliki zvon, preveč širi informacije o svojem Ptuj z S prodajo do denarja za nove naložbe Prodaja še enega vrtičkarskega V zadnjih letih so se ptujski vrtičkarji, ki so obdelovali bodisi občinsko zemljo na raznih lokacijah bodisi tisto ob nasipu in sprehajalni poti pri ptujskih Termah, ki je v zasebni lasti, precej selili. Številni so »svoj košček« pod soncem našli nasproti Semenarne. Kot vse kaže, tudi tam kmalu ne bodo več mogli saditi in sejati, občina namreč namerava to zemljišče – zaradi izkazanega interesa za nakup – ponuditi na dražbi. S prodajo omenjene nepremičnine Ob Dravi se je od skupaj 28 prisotnih svetnikov strinjalo 21, šest se jih je vzdržalo, le en, Miha Požgai iz Liste Andreja Čuša, je bil proti. To pomeni, da je bilo dvignjenih rok za objavo dražbe in prodajo parcele, površine 3.550 m², več kot dovolj. Izklicna cena bo znašala 96.000 evrov, postavljena je na podlagi cenilnega poročila iz novembra lani, po katerem je kvadratni meter zemljišča vreden 27 evrov, brez davka. S takšnim izklicnim zneskom je soglašala tudi Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem Mestne občine Ptuj. Alternativa za vrtičkanje obstaja Občina je za potrebe vrtičkanja lani uredila zemljišče na Mlinski cesti. Urbani vrtovi so plačljivi, kar je verjetno najpomembnejši razlog, da je pri Semenarni še vedno – kljub slabšim pogojem – več obdelovalcev zemlje kot na novi lokaciji. Če bo zemljišče Ob Dravi prodano, se bodo najbrž bolje zapolnili tudi lični, vzorno urejeni vrtički na Mlinski cesti. Foto: DK Tudi to zemljišče bo občina skušala prodati. Štajerski TEDNIK petek z 11. februarja 2022 COLOR CMYK petek, 11. 2. 2022 stran 7 V središču 7 mirljivo kot v filmu biti zelo potrpežljiv. Še vedno je tako.« in postal polnopravni član Detektivske zbornice Slovenije. V Sloveniji nas je trenutno 96 detektivov, od tega 39 detektivk.“ So detektivi res kot v filmu Bauman je povedal, da delo slovenskega detektiva ni tako vznemirljivo, kot je to moč videti na malih ekranih. „V filmu je treba gledalca z nečim pritegniti, zgodba je napeta, dramatična. Ne morem reči, da med našim delom in delom detektiva v filmu ni nobene podobnosti, ampak po navadi je v detektivskem poslu tako, da 95 odstotkov časa čakamo na pravo priložnost, preostalih pet odstotkov časa in dela je treba izkoristiti za tisto, kar smo čakali. Še vedno velja staro pravilo, da če želiš biti detek- tiv, moraš imeti „lederzic“ (veliko mero potrpljenja). Dejansko glavnino našega dela predstavlja čakanje na pravo priložnost. Ne moreš vedeti, kdaj se bo nekaj zgodilo, da lahko pridobiš ustrezno dokazno gradivo za svojega naročnika. Moj najdaljši primer čakanja je bil 19 ur. Za opravljanje dela detektiva so pomembni potrpežljivost, vztrajnost, prilagodljivost in ohranjanje koncentracije. Nikakor pa ni dogajanje tako hitro in dinamično, kot je prikazano v filmih.“ Kontrola bolniških dopustov Poleg preverjanja bolniških dopustov delodajalci detektive najemajo za preverjanje spoštovanja konkurenčnih klavzul, upravičenosti do potnih stroškov ter prisotnosti alkohola ali drog na delovnem mestu. Tuja podjetja detektivske storitve koristijo za zbiranje informacij o poslovanju slovenskih podjetij, s katerimi navezujejo poslovni stik. Foto: ČG Velik del detektivskega dela je v slovenskem prostoru povezan z nadzorom bolniških dopustov. Po izkušnjah našega sogovornika se v 80 odstotkih primerov izkaže, Foto: ČG iztisniti kakšno sočno podrobnost iz njegovega dela, se je tem vprašanjem poklicna etika. „Detektivi svojih dogodivščin zaradi zaupnosti do strank prav tako se o primerih ne pogovarjamo doma. Hitro se razve, če detektiv delu, konec koncev se takšno početje lahko konča z odvzemom licence.“ Marko Bauman meni, da je detektiv zelo zanimiv poklic, ki je v javnosti premalo poznan. da delavec krši predpisani bolniški red. „Ko se podjetje odloči za naše storitve, že ima običajno v rokah močne indice, ki kažejo na sum kršitve, od nas potem potrebujejo le še pridobitev dokazov. Znani so primeri, ko se je nekdo na bolniškem dopustu odpravil na smučanje. V službi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni mogel dobiti dopusta, izkoristil je možnost bolniškega dopusta in se odpravil na želene počitnice. Preverjamo tudi delo na črno. Ljudje so na primer na bolniškem dopustu in se dogovorijo za neko delo, tudi v tujini. Nekateri bolniški red kršijo neprestano in sistematično, s tem okužijo še svoje sodelavce in lahko tovrstne prakse sčasoma v podjetju postanejo pravilo, kolektivno razmišljanje. Da se to tveganje omeji, mora podjetje reagirati, da iz množice zdravih jabolk odstrani tisto gnilo. Čeprav je na trgu pomanjkanje delovne sile, se delodajalci kar pogosto odločijo najeti detektiva, da Za ta del mesta je sicer predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki pa še ni izdelan. zemljišča Če na prvi dražbi ne bodo uspešni, lahko postopek prodaje ponovijo in parcelo ponudijo po znižani vrednosti (za največ 30 odstotkov). Kupec pa bo moral prevzeti tudi stroške davka, cenilnega poročila, notarskih storitev ter vknjižbe lastninske pravice. Podjetja preverjajo poslovne partnerje Nepremičnina je v območju stavbnih zemljišč – proizvodnih dejavnosti, in sicer v območju površin za industrijo. Dostopna je z asfaltirane javne ceste, je nepravilne štirikotne oblike in v naravi trenutno predstavlja vrtove. Komunalna infrastruktura je v asfaltirani cesti ob zemljišču. Prodati ali ne? Svetnik Miha Požgai meni, da bi občina morala biti pri ravnanju s svojim premoženjem bolj preudarna in ne prodajati lastnine brez strategije, le na pobudo posameznikov. Na njegov pomislek je županja Nuška Gajšek odgovorila, Ali vaš računalnik račun še vedno dela po svoje? je?? Kolikokrat so vam otroci že rekli: Kolikokr "Pa saj samo tu klikneš." RPO - TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZAČETEK: PONEDELJEK, 14. 2. 2022 OB 8.00 NA LJUDSKI UNIVERZI ORMOŽ KOMU JE NAMENJEN? BRE BREZPOSELNIM IN ZAPOSLENIM STAREJŠIM OD 45 LET KA K KAJJ SE BOSTE NAUČIL NAUČILI? OSNOVNEGA OBLIKOVANJA BESEDIL, ISKANJA INFORMACIJ NA SPL SPLETU, UPORABE ZOOM APLIKACIJE IN E-POŠTE. TPK 2018-2022 ČE ŽELITE BITI SAMOSTOJNEJŠI PRI UPORABI RAČUNALNIKA, JE TA TEČAJ PRAVI ZA VAS. LU-ORMOZ@GUEST.ARNES.SI 02 741 55 02 WWW.LU-ORMOZ.SI jim pomaga pri zbiranju dokazov, ki pa morajo biti zbrani na zakonit način. Zanimiv primer je bil, ko je bil človek na bolniškem dopustu in je 500 metrov od svojega matičnega podjetja opravljal delo na črno. Delal je na takšnem mestu, kjer bi ga lahko vsak opazil. Očitno mu sploh ni bilo mar, četudi delodajalec za to njegovo početje izve.“ Večurno čakanje v avtomobilu na pravo priložnost Detektivi morajo biti na terenu čim manj opazni, treba se je zliti z okolico. Največkrat sedijo v avtomobilu in čakajo, lahko se tudi gibajo v okolju. Na teren imajo s seboj običajno za cel kovček oblačil, saj ne vedo, kaj jih tam čaka. Da so manj opazni, menjajo avtomobile, sploh pa si nekje v podeželskem okolju ne morejo privoščiti, da bi Koliko vas stane detektiv Minimalno urno postavko za delo detektivov oblikuje Detektivska zbornica. „Povprečno za uro našega dela zaračunamo od 50 do 70 evrov ter potne stroške. Stroški za posamezni primer so odvisni od kompleksnosti primera, zahtev in pričakovanj stranke. V enostavnejših primerih stane naša storitev 200, 300 evrov. Če je naloga zahtevnejša, pa seveda sorazmerno več. Koliko časa nam bo vzel določeni primer, lahko ocenimo na podlagi predhodnih izkušenj, stoodstotno vseh stroškov vnaprej ne moremo napovedati. Ker naročnika o vseh aktivnostih in ugotovitvah sproti obveščamo, se lahko ta odloči primer prekiniti prej, kot je bilo predvideno, ali pa ga še intenzivneje nadaljevati.“ da pred prodajo zmeraj preučijo različne možnosti in opozorila, da ne glede na to, ali je interes za posamezno nepremičnino izkazan ali ne, jo zmeraj prodajo najboljšemu ponudniku. Na ta način naj bi zagotovili enake možnosti pridobitve lastništva vsem pod enakimi pogoji. Direktor občinske uprave MO Ptuj Alen Jevtović je tovrstne pobude gospodarstva označil kot koristne z več vidikov: v občinsko bla- gajno se zraven zneska od prodaje stečejo še sredstva iz naslova nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča, komunalnega prispevka, ustvarijo se nova delovna mesta in širi gospodarska cona: »Zato jih sprejmemo z odprtimi rokami.« Jevtović je dodal, da je postopek prodaje zmeraj jasen in transparenten, o končnem predlogu prodaje pa vedno odloča mestni svet. Pomislek, da se prodaja ne vrši v pravem času in da bi bilo zemljišče imeli na vozilu tablico drugega registrskega območja, ker bi jih ljudje takoj razkrinkali. „Trajanje posamezne naloge je odvisno od primera do primera, od rezultatov s terena in želja naročnika. Nekaterim je dovolj en dokaz, drugi jih pričakujejo več. Na primeru lahko delamo nekaj ur, tri dni, deset ali več dni. Stranko o vseh aktivnostih sproti obveščamo, se dogovarjamo za nadaljnje korake. Naše delo je zbiranje informacij po spletu in na terenu med ljudmi. Prekritih preiskovalnih ukrepov, kot so sledenje, nam detektivom ni dovoljeno izvajati, prav tako ne prisluškovanja in snemanja. Dovoljena sta fotografiranje z javno dostopnih krajev in metoda osebne zaznave. Naloge smo dolžni opravljati profesionalno in po črki zakona, v nasprotnem primeru nas lahko doleti izguba licence.“ Amaterski igralci in športniki Katere so bile najbolj nenavadne naloge, ki jih je opravljal kot detektiv? „Vsak primer je zgodba zase. Teren prinese marsikaj, od tega, da si štiri, pet ur skrit za kakšnim drevesom, po možnosti ponoči, ko so sence videti drugače kot podnevi … Strahopeten v nobenem primeru ne smeš biti. Dejansko smo pri opravljanju svojega dela tudi amaterski gledališki igralci, v enem dnevu v več vlogah, odvisno, kaj raziskujemo. Res je treba poskrbeti, da na terenu nisi sumničav. Čim več znanj obvladaš, toliko boljše je. Prav tako je dobro biti v kondiciji, za primere, če se opazovani ukvarja s kakšno športno aktivnostjo.“ Mojca Zemljarič bolje prodati po spremembi OPPN, po mnenju županje ni smiseln, saj sprememba iz gospodarske v stanovanjsko gradnjo v tem območju ni mogoča. Interes za nakup naj bi izkazalo transportno podjetje. Ali bodo pripravljeni za to nepremičnino odšteti skoraj sto tisočakov, bo jasno po izteku roka za vplačilo varščine in izvedeni dražbi, ki bo objavljena kmalu. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 11. februarja 2022 Ormož z Ideja o novi šoli postaja realnost Želijo si šolo ob telovadnici V Veliki Nedelji tli že več let ideja o novi šoli, ki bi stala na primerni lokaciji, ob tamkajšnji telovadnici. Smisla in upravičenosti obnove sedanjega šolskega objekta ne vidijo. Del šolske zgradbe na vrhu velikonedeljskega griča je star že več kot 200 let, kasnejši prizidek so zgradili leta 1984. Kot nam razkaže tamkajšnji ravnatelj Stanislav Bezjak, je objekt kot tak nasploh neprimeren, še večjo težavo pa predstavlja sama lokacija. Šola je praktično tik ob cesti, parkirnih mest ni, avtobus ustavlja kar na šolskem dvorišču, dobesedno pred vrati, saj prostora tako rekoč ni. Toda to niti ni največja težava. Tukaj je še oddaljenost telovadnice od šolskega objekta. Otroci morajo na ure športne vzgoje hoditi v nekaj minut oddaljeno telovad- nico, ki je pod hribom. Na poti je treba prečkati tudi glavno cesto. Ker je bližnja šolska pot, ki vodi pod šolo, že nekaj časa zaprta, je ta še daljša. »Ker sta telovadnica in šola ločeni, nam selitev predstavlja precejšno izgubo časa. Žal se to pozna pri urah telovadbe, ki so zaradi tega krajše. Poleg tega je treba zagotavljati varstvo ob spremstvu učencev do šole in telovadnice, hkrati pa je tu še nasploh vprašanje varnosti otrok. Vemo tudi, kako je zlasti v zimskem času, ko otroci mokri in vroči stopajo iz telovadnice in gredo nazaj proti šoli,« razlaga Bezjak. Število otrok naj bi še naraščalo Kot je dejal, pa je tudi sam šolski objekt zaradi starosti neprimeren. Praktično že vse kliče po obnovi, od inštalacij, parketa, opreme, razsvetljave, celo zidov itd. »Obnove je potreben celoten objekt, čeravno so bila opravljena nekatera dela v sklopu energetske sanacije. Toda prenova te zgradbe se nam ne zdi smiselna, saj bi šlo po našem mnenju za nerentabilno investicijo. Čeprav bi z nekaterimi deli lahko objekt do neke mere sanirali, bo ta še vedno star, hkrati pa s tem ne bi Ministrica presenečena nad šolskim objektom Ravnatelja Stanka Bezjaka veseli, da so naleteli na posluh pri občinskem vodstvu, ki je s problematiko seznanjeno. Z njo pa so lani seznanili tudi šolsko ministrico. »Ministrica je bila pravzaprav presenečena, ko je videla, kakšno šolo imamo,« je še dejal in nadaljeval: »Občina je v letošnjem proračunu zagotovila 12.500 evrov za izdelavo idejne zasnove. Ideja je, da bi novo šolo zgradili tik ob sedanji telovadnici , kjer je na razpolago občinsko zemljišče. Objekt bi navezali na telovadnico. Izgradnje časovno ne pogojujemo, želimo si samo, da dobimo novo šolo. Seveda pa si želimo, da bi se to zgodilo čim prej.« Foto: MH Da sta tako šolski objekt kot sama lokacija neprimerna, velikonedeljski ravnatelj Stanislav Bezjak utemeljuje potrebo po novi šoli. Foto: MH Stari del šolske stavbe je iz leta 1800. odpravili bistvenih težav glede lokacije, prometne varnosti in utesnjenosti.« Po besedah ravnatelja pa bi se že kmalu lahko zgodilo, da bo sedanji objekt premajhen. Sodeč po simulacijah rojstev otrok v šolskem okolišu bi število učencev že prihodnje leto lahko naraslo s sedanjih 314 na 325, zaradi česar bi morali vzpostaviti dodaten oddelek, leta 2025 pa na kar 350. V sedanji zgradbi sicer že ta trenutek pogrešajo večji večnamenski prostor, kjer bi otroci kakovostno preživljali čas, ko čakajo na pouk. Letos izdelava idejne zasnove Občina Ormož je v letošnjem proračunu zagotovila 12.500 evrov za izdelavo idejne dokumentacije. Župan Danijel Vrbnjak ob tem dodaja, da bodo za gradnjo, ki bo prav gotovo precejšen finančni zalogaj, poskušali pridobiti državna sredstva. »Potreba po novi šoli vsekakor je, predvsem zaradi pomanjkanja parkirišč, navezave na telovadnico …,« se je strinjal Vrbnjak. MIZŠ z načrti ni seznanjeno Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da z načrti občine v zvezi z novogradnjo šole v Veliki Nedelji niso seznanjeni. »Postavitev nove šole je v pristojnosti Občine Ormož, ki je ustanoviteljica in lastnica šole ter je obvezna financirati investicije v objekte osnovnega šolstva. Ministrstvo podpira investicije občin na način, da jih skladno z zakonom o financiranju občin sofinancira. Sofinancirajo se lahko zgolj tisti projekti, ki jih občine prijavijo na razpise ministrstva in so izbrani, skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi ministrstva. V letu 2021 je ministrstvo objavilo razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v RS v proračunskem obdobju 2021–2024, na katerega Občina Ormož ni prijavila projekta v OŠ Velika Nedelja,« so še dejali. Ministrstvo sicer na podlagi omenjenega razpisa namerava sofinancirati 126 občinskih investicij, od teh 71 v osnovno šolstvo in 55 v vrtce, vse skupaj v višini 114,44 milijona evrov, med njimi je tudi Vrtec Podgorci. Monika Horvat 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 5RPDQWLËQRYDOHQWLQRYRŋY 4FHQWUX3WXM 9 QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX ò 4FHQWUX Y 3XKRYL VR Y PHVHFX ]DOMXEOMHQLKSULSUDYLOLSUDYSRVHEQRSRQXGER V Glamur baru, ki ga najdete v „Ž‹ā‹‹ –”‰‘˜‹‡ —æ ‹ Œ‡” ˜ƒ• „‘•–ƒ ā‡ ‘„ ˜•–‘’— ƒ˜†—æ‹Ž‹ †‘˜”懐ƒ ‘’”‡ƒ ‹ ’”‹Œƒœƒ ’‘•–”‡ā„ƒǡ „‘†‘ œƒŽŒ—„ŽŒ‡ ‡ ”ƒœ˜ƒŒƒŽ‹ œ ƒŒ‘—•‡Œæ‹‹ ƒ’‹–‹Ǥƒ˜•‡ǡ‹—ā‹˜ƒ–‡‘„˜‘Œ— †‘„”‡ ƒ˜‡ǡ •‘ ƒ ˜‘ŽŒ‘ ”ƒœŽ‹«‹ ‘—•‹ ‘†Ž‹«‡ ƒ˜‡ œƒ‡ ƒ—•„”ƒ†–ǤŠŽƒ†‹Š†‡Š˜ƒ•„‘ ‘‰”‡Žƒ •Žƒ•–ƒ ˜”‘«ƒ «‘‘Žƒ†ƒǡ ’”‹ƒ–‡”‹’”ƒ˜–ƒ‘ŽƒŠ‘‹œ„‹”ƒ–‡ ‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ ‘—•‹ǡ ‘– •‘ ‘‘•ǡŽ‡æ‹ǡƒ”ƒ‡Žƒ–‡”„‡Žƒ ƒŽ‹ ƒ˜ƒ†ƒ Ž‡«ƒ «‘‘Žƒ†ƒǤ Œ—„‹–‡ŽŒ‹ Ž‹‘ƒ†‡ •‹ ˜ Žƒ—” „ƒ”— ˜ ”œŽ‹Š †‡Š ‘– ‘˜‘•– ŽƒŠ‘’”‹˜‘æ«‹–‡—Šƒ‘Ž‹‘ƒ†‘ǡœ˜‡•‡ŽŒ‡’ƒ˜ƒ’‘•–”‡ā‡Œ‘ –—†‹ —Šƒ‘ ˜‹‘ǡ —Šƒ ‰‹ǡ ’”‡‹—˜‹ƒ‹‘–ƒŒŽ‡Ǥ Podravje z Velike kadrovske težave v Domu upokojencev Manjka približno petina zaposlenih Število okuženih stanovalcev in zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj se iz dneva v dan spreminja. Zaradi izolacij, karanten, nege otroka in odsotnosti iz drugih razlogov imajo velike kadrovske težave. Za pomoč so zaprosili upokojene delavke in prostovoljce. Foto: ČG ’”ƒ˜ Žƒ—”„ƒ”„‘˜ˆ‡„”—ƒ”Œ— ’‘•”„‡Ž œƒ ƒŒ„‘ŽŒ ”‘ƒ–‹«‡ œ‡‡Ǥ ƒ ƒ ‡„‘‘ ’”‘ƤŽ—  ‡–”ƒ˜ƒ•«ƒƒƒ‰”ƒ†ƒ‹‰”ƒ Ȃ ˜‹†‡‘ ’‘•‡–‡ǡ ‹ ‰ƒ †‡Ž‹–‡ǡ ˜æ‡«ƒŒ–‡‹˜‘‡–ƒ”Œ—‘œƒ«‹–‡•˜‘Œ‘ƒŒ†”ƒāŒ‘ƒŽ‹ƒŒ†”ƒāŒ‡‰ƒȂ–‘”‡Œ‘•‡„‘ǡ•ƒ–‡”‘„‘•–‡ —ā‹˜ƒŽ‹˜ƒŒ‘—•‡Œæ‹ƒ‰”ƒ†‹Ǥ Žƒ—” „ƒ”— „‘†‘ ‹œā”‡„ƒ‹ ’ƒ”‘ ’‘†ƒ”‹Ž‹ ’”ƒ˜ ’‘•‡„‘ ’‹Œƒ«‘Ȃ‹œ„‹”ƒŽ‹„‘†‘ŽƒŠ‘‡† –”‡‹ ”ƒœŽ‹«‹‹ ˜”•–ƒ‹ ‰‹ƒ • ’‡‹ ƒ‹ǡ ‹ •‡ •–‘’‹Œ‘ǡ ‘ «‡œ Œ‹Š ’”‡Ž‹Œ‡Œ‘ –‘‹ Ǥ ƒ‡•–‘ ‰‹ƒ „‘ ‘« ‹œ„‹”ƒ–‹ ‡† †˜ƒƒŒ•–‹‹ ”ƒœŽ‹«‹‹ ‘—•‹ ˜”‘«‹Š «‘‘Žƒ†Ǥ ƒ‰”ƒ†ƒ ‹‰”ƒ Žƒ—” „ƒ”ƒ ƒ ƒ ‡„‘‘ ’”‘ƤŽ— ‡–”ƒ –—Œ ’‘–‡ƒ ‘† ͽǤ †‘ ͷ;Ǥ ˆ‡„”—ƒ”ŒƒǤ ”‹˜‘æ«‹–‡ •‡„‹ ‹ •˜‘Œ‹ ƒŒ†”ƒāŒ‹ ‘•‡„‹ ‡’‘œƒ„‘ ˜ƒŽ‡–‹‘˜‘ ”ƒœ˜ƒŒƒŒ‡ Ȃ ˜ Žƒ—” „ƒ”— ˜  ‡–”—–—ŒǤ V Domu imajo precej okuženih zaposlenih in stanovalcev, večina jih k sreči okužbo preboleva brez večjih zapletov. Od skupno 486 zaposlenih v vseh petih enotah Doma upokojencev Ptuj jih je bilo konec prejšnjega tedna zaradi okužbe s covidom-19 v izolaciji 51. K temu je treba prišteti še odsotnosti zaradi karantene v primeru visokorizičnih stikov s covid pozitivnimi osebami. Bolezen in nega otroka sta razloga, da na delovnem mestu ni bilo še 31 sodelavcev. Skupaj jih je torej manjkalo skoraj sto, kar predstavlja približno petino vseh zaposlenih. Direktorica Vesna Horvat Šiplič pravi, da situacijo rešujejo iz dneva v dan: »Zaradi kadrovske stiske smo se obrnili na Rdeči križ, od koder se nam je pridružil en prostovoljec. Prav tako smo zaprosili upokojene so- delavke, da priskočijo na pomoč. Tri so se odzvale in že začele delati.« Da bi vsa delovišča tekla nemoteno, kader tudi prerazporejajo. Strokovni sodelavci se samoinciativno vključujejo v neposredno delo s stanovalci, administrativno osebje pomaga pri delu v pralnici … »Vsem sodelavcem se zahvaljujem za pripravljenost in pomoč. Napori so izjemni, saj večina dela poteka v 12-urnih izmenah. Na naši spletni strani in na družabnih omrežjih smo objavili poziv prostovoljcem za vključitev v delo v domu. Odzvalo se je 11 prostovoljk,« pojasnjuje direktorica. V tem petem valu ima ptujski dom v vseh enotah vzpostavljene sive cone, z izjemo Kidričevega pa tudi rdeče cone. V prejšnjem tednu je bilo na Ptuju v rdeči coni (okuženih) 33 stanovalcev, v Muretincih štirje, v Juršincih 36 in Kopru 11. Večina jih okužbo prenaša dobro. »V sredo prejšnji teden je bilo v bolnišnični oskrbi zaradi okužbe s covidom pet stanovalcev, ostali na srečo okužbo prebolevajo kot lažji prehlad.« Z željo čim bolj zamejiti širjenje virusa so omejili obiske na eno zdravo osebo. »Večinoma so tako svojci kot stanovalci dejstvo, da obiski niso mogoči, sprejeli z razumevanjem,« še dodaja Šiplič Horvatova. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 stran 9 Podeželje in kmetijstvo petek z 11. februarja 2022 9 Slovenija z Novi poslovni model v kmetijstvu Ormož z Zlata trsna rumenica brezkompromisno pobira svoj davek Vzpostavitev ogljičnega kmetovanja Mestni vinograd bo treba uničiti Neozdravljiva bolezen zlata trsna rumenica, ki se je kot kuga razširila zlasti med vinograde Ljutomersko-Ormoških goric, ni prizanesla še ne štiri leta staremu mestnemu vinogradu šipona v središču mesta. Okužena je skoraj polovica trt, zaradi česar ga bo treba v celoti uničiti. Kot so sporočili z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je vinograd v žarišču okužbe. V njem je fitosanitarni inšpektor pri pregledu ugotovil, da je od skupno 170 okuženih kar 71 trt, kar znaša skoraj 42 %. Uresničilo se je najhujše – z laboratorijsko analizo je bila potrjena zlata trsna rumenica. Uničenje celotnega vinograda je neizbežno. »V skladu s pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice v vinogradu (žarišču okužbe), v katerem je 20 % ali več trt z bolezenskimi znamenji, fitosanitarni inšpektor odredi uničenje trt na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na podlagi ocene je inšpektor z odločbo odredil uničenje celotnega vinograda,« so dejali. Občina je sicer okrog omenjenega vinograda začela spletati širšo promocijsko-turistično zgodbo. Grozdje so predelali v protokolarno COLOR CMYK Zaveze iz Evropskega zelenega dogovora se nanašajo tudi na ohranjanje tal, ki smo jih, čeprav gre za neobnovljivi naravni vir, v preteklosti velikokrat dojemali kot nekaj stalnega, nespremenljivega in samo po sebi umevnega. Foto: SD Dvig vsebnosti organskih snovi v tleh je ena od glavnih zavez ogljičnega kmetovanja. Foto: MH Fitosanitarni inšpektor je odredil uničenje še ne štiri leta starega mestnega vinograda. vino, ki je dobilo tudi posebno mesto – v novozgrajeni grajski vinoteki, skrb za vinograd prelevili v družabne dogodke, kot so rez trte, trgatev in postavitev klopotca, imenovali so tudi skrbnika Martina I. Ormoškega ... Vinograd naj bi zaokrožil vinsko zgodbo ob tradicionalnem Martinovanju. In kaj posek pomeni za prihodnost te zastavljene zgodbe oz. kakšne nadaljnje korake občinska oblast v zvezi s tem načrtuje? Odgovorov za zdaj niso želeli podati. Kot so dejali, bodo izjavo za javnost pripravili v prihodnjih dneh. Strokovnjaki priporočajo, da se s ponovnim sajenjem počaka Foto: MH Po neuradnih informacijah naj bi se sicer nagibali v smeri ponovne zasaditve vinograda na isto površino. V zvezi s tem še na Upravi pojasnjujejo: »Po izkrčitvi celotnega vinograda glede ponovnega sajenja na isti površini v pravilniku o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice ni omejitev. Vendar pa strokovnjaki Javne službe zdravstvenega varstva rastlin in Javne službe kmetijskega svetovanja priporočajo, da se s ponovnim sajenjem počaka. Pomembno je, da se pred ponovnim sajenjem trt čim bolj temeljito odstrani vse ostanke korenin trte, saj bi iz njih odganjali okuženi poganjki, s katerih bi se okužba s pomočjo ameriškega škržatka lahko prenesla na novo posajene trte. Zato je smiselno s ponovnim sajenjem počakati od 2 do 3 leta in sproti preverjati, ali iz ostankov korenin trte še odganjajo poganjki, ter jih odstraniti.« Monika Horvat A ta odnos moramo spremeniti, so se strinjali evropski kmetijski ministri, ki so o trajnostni rabi zemljišč s poudarkom na varnosti preskrbe s hrano govorili ob nedavnem Globalnem forumu za hrano in kmetijstvo v Berlinu. Tla so po besedah slovenskega ministra Jožeta Podgorška ključna za doseganje zavez iz omenjenega dogovora, zlasti pomembno vlogo pa imajo pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme, saj so največje skladišče ogljika in vsebujejo kar četrtino vse biotske raznovrstnosti. Ključno je znanje Slovenija se je že pred novo evropsko strategijo začela ukvarjati s pridobivanjem kakovostnih in primerljivih podatkov o stanju kmetijskih tal. Zbrane podatke bodo lahko analizirali, preverjali učinkovitosti ukrepov skupne kmetijske politike in pripravili dodatne predloge za izboljšanje trajnostnega upravljanja s tlemi. Podgoršek je napovedal vzpostavitev digitaliziranega sistema za spremljanje rodovitnosti tal in novega poslovnega modela, ki ga je poimenoval ogljično kmetovanje. Za shranjevanje ogljika v tleh pa naj bi bili kmetje in gozdarji tudi dodatno nagrajeni, je obljubil. »Poslovni model ogljičnega kmetovanja bo temeljil na dejanskem obsegu odvzema ogljika in možnosti, da se te odvzeme valorizira na trgih.« Slovenija z Dobili smo najbolj inovativna živila leta 2022 Nagrajena tudi manj slana kruha Projekt za izbor najbolj inovativnih živil, izdelanih v Sloveniji in na tržišče poslanih v zadnjem letu, pod okriljem Inštitut za nutricionistiko poteka že osmo leto. Osnovna cilja projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, podpira pa kmetijsko ministrstvo, sta ozaveščanje potrošnikov pri prepoznavanju novih oziroma izboljšanih živil in spodbujanje gospodarstva pri njihovem razvoju. Ključna prehranska sestava »Ključni kriterij pri ocenjevanju živil je ustrezna prehranska sestava, veseli nas, da je ta kriterij izpolnjevalo več kot 60 odstotkov od prejetih 85 predlogov. Poleg tega smo podali še senzorično oceno ter pregledali embalažo in trajnost živil,« je pojasnila vodja projekta na Inštitutu za nutricionistiko Anita Kušar. »Prispela živila dokazujejo veliko inovativnost domačih proizvajalcev in kažejo, da imamo v slovenskem prostoru velik potencial pri razvoju teh inovativnih proizvodov.« Razdelili so enajst nagrad, ki prejemnikom omogočajo možnost promocije izdelkov z uporabo posebnega znaka. Dobili so jih Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in podjetjem BeLife za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom hruške z ajdo in pehtranom ter Sirarstvo Tinka za proseni desert. Upoštevanje zdravstvenih priporočil Letošnja novost sta dve posebni nagradi, in sicer za inovativnost s področja trajnosti in za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli v kruhu. Ker so v ocenjevanje v kategoriji trajnosti dobili več izstopajočih izdelkov, so nagradili kar tri: Posestvo Trnulja za razvoj bio sojinega polpeta Pečenjak, Engrotuš, ki je v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci razvil Foto: Nutris Deset domačih inovativnih živil, ki jih je letos nagradil Inštitut za nutricionistiko. omako s paradižnikom Ana Roš & Tuš, in Graska za linijo izdelkov Grashka. Nagrada za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli v kruhu pa je šla v roke Žitu za kruh Žito Drožnik in Sparu za že omenjeni kruh z bučno prgo in drožmi, ki je torej prejel dve nagradi. Za to kategorijo so se organizatorji odločili zato, da bi Slovence, ki v povprečju zaužijemo kar 135 odstotkov preveč soli, spodbudili k zmanjšanju in tako omejili za razvoj srčno-žilnih bolezni, tudi s prehranjevanjem z manj slanimi živili. Da so se ocenjevalci osredotočili na kruh, ne preseneča, saj prav kruh predstavlja enega večjih virov soli. »Izbor najinovativnejših živil je primer zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj novih izdelkov,« je dejala vodja sektorja za varovanje zdravja na zdravstvenem ministrstvu Marjeta Recek. »Pri tem so zlasti pomembna živila, ki so del vsakodnevne prehrane, saj s tem na ravni populacije vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, ki izhajajo iz neustreznega prehranjevanja.« Senka Dreu Foto: Shutterstock/M24 Zavzel se je tudi za podporo uporabe tehnologij, s pomočjo katerih se dviguje vsebnost organskih snovi v tleh, izboljšuje rodovitnosti tal, optimizira gnojenje ter tehnike obdelave tal za zadrževanja vode v tleh ob sušnih obdobjih in za preprečevanje erozije. Za vse to pa je seveda najprej treba pridobiti ustrezno znanje. Izvajanje že tudi v praksi Kot je znano, je eden takih projektov, ki že uspešno tečejo, avstrijsko-slovenski Humus, v okviru katerega je obdelava kmetijskih tal usmerjena na vezavo ogljika v tla oziroma na inovativne metode povečanja deleža humusa v tleh, vodi pa ga LAS Bogastvo podeželja. V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 29 kmetijskih gospodarstev, ki skupaj obdelujejo 241 hektarjev njiv, katerih tla so najprej vzorčili, zdaj pa jih bodo analizirali na delež humusa, s pomočjo katerega bodo nato preračunali dejansko vezavo ogljikovega dioksida (CO2). Kako pomemben je delež humusa v tleh, dokazuje podatek, da že samo povečanje za en odstotek predstavlja približno 50 ton vezanega CO2 iz zraka. V okviru projekta so Ptujčani kot vodilni partnerji poleg vzorčnika nabavili tudi ustrezno laboratorijsko opremo. Ta ne bo služila zgolj natančni in ustrezni analizi humusa, pač pa bo tudi podlaga za nadaljnje certificiranje, ki je eden od ciljev projekta. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa, bodo namreč ob uspešni vezavi finančno nagrajene. Ker bodo prvi rezultati vidni šele po petih do osmih letih, bodo tudi prvi honorarji izplačani šele takrat. Vodja projekta Mojca Metličar pravi, da bi lahko kmetje v povprečju prejeli okoli 1.000 evrov na hektar za obnovo humusa iz sredstev trgovanja s certifikati. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 11. februarja 2022 Ptuj z Izjemne najdbe arheoloških raziskav na področju Stare steklarske Knjigarnica Prodajalna sreče Sreča je razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja, tako piše na strani 612 v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014). Kako je to duševno ugodje zelo pomembno znanstveno in umetniško polje človekove dejavnosti, pričajo tudi mnogoštevilni knjižni naslovi z besedico sreča; na primer: Denar ni sreča, Sreča ni popolna, Ukradena sreča, Zradirana sreča, Sreča opoteča, Popolna sreča, Ko sreča dozori, Rodbinska sreča, Druga sreča, Sreča v zakupu, Modri čevlji in sreča, Sreča je naročje, polno tulipanov, Ko sreča trešči kot strela, Sreča ne prihaja sama, Zasledovalke sreče, 7 kg do sreče, Ščepec sreče, Košček sreče, Prividi sreče, Nekje blizu sreče, Sreče ni moč kupiti, Na valovih sreče in pogube, Srečni doma … Ob vsej tej »knjižni srečnosti« dodajam še osebno bralno veselje, ali bolje navdušenje, ki se je začelo ob vračanju knjig z mojim jamranjem dragi sodelavki iz Študijskega oddelka o tem, kako mi ona knjiga ni sedla in je nisem prebrala, pa kako so mi težki časi, še berem težko in sem nekam vsa trhla, pa vreme ni pravo, pa vsega imam čez glavo in te energijske položnice visoke, pa omikron in vse te virtualne prireditve, pa super volitve … Sodelavka pa, bibliotekarka ta prava, z bralsko in bibliotekarsko kilometrino, me je samo poslušala, resno in mirno, nato pa dejala, približno: »Taki dnevi so. Saj veš, vse mora biti. In dobro in slabo. Kaj pa, če bi se ti razvedrila s knjigo Prodajalna sreče? Če je še prosta, če ne, ti jo rezerviram.« Takoj sem pomislila, eh, Prodajalna sreče. Veš da?! In takoj še, če pa kolegica Jožica Sajko tako predlaga, mora biti dobro branje. In je bila prosta in je šla z mano domov. Zvečer sem, priznam, brez tistega pravega navdušenja vzela knjigo v posteljo. Prva stran romana mi je bila, saj ne vem, kako naj se izrazim, morda z neobetavna. Seveda, če sem pa bila zlovoljna. Polistala sem knjigo in glej, gre za roman v pismih. Seveda je pisanje elektronsko, z vsemi oznakami (od koga, naslov, ura, puščica v okvirčku …), ki so običajne za tovrstno pisno komuniciranje. Prvo pisanje je odgovor firme Carrefouronline z naslovom Sprememba vašega naročila, poslano ob 19.36 uri. Drugo pisemce je od AuroraReyes, ob 20.44 uri in ima naslov Tvoja mama: Sine, zanima me, kako si. Zadnjič sem ti na telefonski tajnici pustila sporočilo, ampak ne vem, ali je posneto ali je šlo kaj narobe. Si ga dobil? Zakaj nikoli ne dvigneš telefona? V redu, hočem le … Naslednje elektronsko sporočilo je reklama za neko kemijo in spolno energijo ... Sem kar malo obupala in zaprla knjigo in si jo ogledovala od zunaj. Presneto, kako simpatična je naslovna platnica, ki mi je priklicala nekam znano podobo možaka okroglega lica, z brado in rokama na tipkovnici prenosnika, s skodelico kave na mizici, pod njo pa maček in mesec gleda skozi okno … Na platnici je še del citata iz revije Vouge, ki pravi, da je ta zgodba najbolj neverjeten humor v tem čudnem letu 2021 … Kako pa drugače, saj, izdajatelj vedno natisne hvalo na knjigo. In sem nadaljevala branje in prišla malo čez polovico knjige (str. 179), z vsako stranjo sem bila bolj navdušena in ob pozni uri sem stežka odložila knjigo na nočno omarico. Toliko vsega za premislek, toliko nenavadnega in hkrati navadnega – skoraj nič novega, skoraj preprosto, smešno in bridko, sladko in grenko (samost, bratska ljubezen, ki to ni; mama kot mama in sin v letih, ko mame presedajo, ampak so že tudi v letih, mame, ki tudi nekoč za vedno odidejo in je za vse v zvezi s tem prepozno, sostanovalstvo in ekologija odpadkov, navezovanje resničnih stikov z drugimi ljudmi, razgled čez bistvo življenja, hrepenenja po ljubezni, zgroženost nad tem svetom, navdušenje nad življenjem, ustvarjalnost, zasebne skrivnosti). Prodajalne sreče še nisem prebrala do konca, četudi ima le 304 strani. Ujčkam jo počasi, kot imam navado, če mi je zelo všeč in mi ni do tega, da bi se zgodba hitro končala. Zgodba, ki jo tokrat priporočam, začenja 13. marca 2019 in zadnje e-sporočilo sta si glavna junaka, Mari Carmen Gomez in CarmeloDuran, poslala 20. maja istega leta. Prodajalna sreče je izšla v prevodu Katje Mrak pri založbi Hiša knjig. Njen avtor je Rodrigo MunozAvia (Madrid, 1967), sicer filozof po izobrazbi, ki je svojo literarno kariero začel s pisanjem za otroke, kar mu je prineslo tudi literarne nagrade. Njegov prvi prevod v slovenski jezik je roman za odrasle Psihologi, psihiatri in drugi norci (Prevedla Irena Levičar. Didakta, 2008). Prijetno branje želim. Liljana Klemenčič Velika odkritja: od lesene strukture greznice do človeških skeletov Del centra Ptuja je zaradi revitalizacije Stare steklarske in okoliških ulic povsem razkopan. Pomemben segment te investicije so arheološke raziskave, ki so pripeljale do izjemnih odkritij. Pričajo o obsegu in kakovosti življenja Ptujčanov v srednjem in zgodnjem novem veku, obenem pa ponujajo vpogled v razvoj prostorske zasnove tega predela mesta. Nekatere najdbe so celo izkušene arheologe pustile brez besed, na primer ostanki starih lesenih sodov in drugih konstrukcij, ki so pretežno služile kot opora sten srednjeveških greznic. Ostanki organskih materialov, kot je les, so namreč zelo redki. Med drugim so našli tudi tri človeške skelete. Arheološke raziskave na območju Stare steklarske in zalednih ulic so se začele sredi avgusta 2021, velikost terenskih ekip pa se je prilagajala obsegu nalog oziroma velikosti in številu območij, kjer so jih izvajali. Konec lanskega leta so sočasno delali na dvorišču Stare steklarske, Jadranski in Šalamunovi ulici. Na terenu je bilo hkrati več kot 20 arheologov. Za obdelavo najdb in podatkov v pisarnah in laboratorijih skrbijo dodatni strokovnjaki. »Ti urejajo zbrane podatke, obdelujejo meritve, iz terenskih posnetkov ustvarjajo 3D-modele ali pa čistijo ter razporejajo najdbe in jih pripravljajo za nadaljnje analize, jih vzorčijo. Tudi tu velja enako kot na terenu, da se velikost ekipe prilagaja obsegu del, posledično občasno dela v ‚bazi‘ več arheologov kot na ‚terenu‘,« način dela pojasnjuje Rene Masaryk, vodja arheoloških raziskav omenjenega območja, ki jih opravlja skupina STIK. Delo celotne ekipe je fleksibilno, poteka v vseh letnih časih in se prilagaja vremenskim razmeram, pogosto tudi izven rednega delovnika in ob vikendih. Na Ptuju so raziskave obsežne tako po površini kot zahtevnosti. V nekaterih območjih so že zaključene, trenutno potekajo v vzhodnem delu Vrazovega tega, sledijo še v njegovem južnem delu, pa v južnem delu Jadranske ulice ter na dvorišču Stare steklarske. Svoje delo naj bi arheologi na terenu končali pozno spomladi. Odvisni so tako od gradbenih del kot dostopnosti posameznih območij. Foto: ČG Arheološke raziskave so prinesle številna pomembna spoznanja. Izjemna odkritja ptujskega »podzemlja« V pol leta, kolikor izkušeni arheologi raziskujejo ptujsko »podzemlje«, so prišli do številnih odkritij in spoznanj in tudi presenečenj. »Ptujska arheološka dediščina pregovorno temelji na rimskodobnih ostalinah, ki jih je za seboj pustila veličastna predhodnica današnjega Ptuja – rimsko mesto Petoviona. Pa vendar smo jih na območju Stare steklarske in zalednih ulic odkrili bore malo, smo pa zato odkrili večmetrska sosledja ostalin iz obdobja srednjega in novega veka. Na območju Stare steklarske so te ostaline segale celo več kot štiri metre v globino. Pa tu ne preseneča samo količina, ampak tudi odkrita vsebina – zelo dobro ohranjene ostaline srednjeveških in novoveških hiš ter njihovih dvo- Del najdb na ogled v Salonu umetnosti O poteku raziskav in najdbah skupina STIK obvešča s pomočjo socialnih in drugih medijev. Začeli so tudi voditi na terenu, od 8. februarja do 4. marca pa je v ptujskem Salonu umetnosti na Prešernovi ulici 1 na ogled postavljena začasna razstava z naslovom Skrita mestna dvorišča – arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju, ki jo postavlja Pokrajinski muzej PtujOrmož v sodelovanju z raziskovalci, zavodom Skupina STIK in njegovimi partnerji, podjetji Avgusta, d. o. o., in PJP, d. o. o. Foto: ČG Leseni deli stavb in notranje opreme so izjemna redkost in jih pri raziskavah srednjeveškega Ptuja doslej še niso našli. Upajo, da bodo pridobljeni artefakti predstavljeni javnosti Arheološke raziskave potekajo v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Konservatorski svetovalec dr. Andrej Magdič pravi, da bi načrtovani zemeljsko-gradbeni posegi ogrozili arheološke ostaline na tem območju, zato jih je bilo treba predhodno raziskati in nadzorovano odstraniti. Pri odkritjih izpostavlja urbanistično zasnovo tega dela srednjeveškega Ptuja: »Ugodne razmere v tleh, ki so zagotavljale stalno vlažnost, so omogočile ohranitev tudi lesenih delov stavb in notranje opreme, kar je izjemna redkost in pri raziskavah srednjeveškega Ptuja doslej še ni bilo videno. Srčno upamo, da bo mestu uspelo zagotoviti zadostna finančna sredstva, da bo pridobljene artefakte mogoče tudi ustrezno analizirati in konservirati ter predstaviti javnosti, vsaj v obliki sodobne muzealske predstavitve in v knjigi.« Obžaluje, da arheoloških ostalin ni bilo mogoče vključiti v novo projektno ureditev prostora in jih s tem ohraniti ter predstaviti na mestu odkritja kot kulturno turistično atrakcijo. rišč s pripadajočimi napravami kot so krušne peči, vodnjaki, ohranjeni zidovi s prehodi v posamezne prostore in s še deloma ohranjenim inventarjem,« nekatera odkritja predstavlja Masaryk. odvržene hrane v obliki pešk ali na primer lesena skleda.« Našli so tudi dobro ohranjene steklene izdelke, keramične lonce in celo tri človeške skelete. Ptuj lahko primerjamo Idealni pogoji omogočili s svetovno znanimi celo ohranitev lesenih najdišči struktur Čeprav arheologi pri svojem delu zmeraj pričakujejo tudi »nepričakovano«, so jih nekatere najdbe pustile brez besed. Le redko odkrijejo ostanke organskih materialov, kot je na primer les. Vodja arheoloških raziskav namreč opozarja, da morajo biti za njihovo ohranjanje zagotovljeni posebni, ekstremni pogoji, ali popolnoma suho ali popolnoma mokro okolje: »Zaradi visoke podtalnice so se na območju Stare steklarske zgodili slednji in na naše veliko presenečenje in veselje so se tu ohranili ostanki starih lesenih sodov in drugih lesenih konstrukcij iz plohov ali vejevja, ki so pretežno služile kot opora sten srednjeveških greznic. Tu velja izpostaviti, da se je njihova, nekoč ne vabljiva vsebina že pred stoletji spremenila v prst. Ta, prepojena z vodo, pa je ohranila ne lesene strukture, ampak tudi posamezne predmete, kot so ostanki Prav vsake arheološke raziskave na Ptuju pripeljejo do novih spoznanj. Kar se tiče tokratnih, na območju Stare steklarske, Masaryk pravi, da so prvič imeli priložnost raziskovati in posledično dobiti podatke, v tako velikem obsegu in kakovosti, o življenju njegovih prebivalcev v srednjem in zgodnjem novem veku: »Širše gledano smo ugotovili, kako se je zastavila in razvijala prostorska zasnova tega predela mesta. V ožjem pogledu pa smo izluščili nešteto detajlov o posameznih hišah in njihovi opremi, namembnosti prostorov in razvoju bivanjske kulture starih prebivalcev Ptuja. Vse našteto priča o zelo bogati, predvsem srednjeveški arheološki dediščini mesta.« Po njegovem jo lahko primerjamo s svetovno znanimi najdišči, kot sta nemški Lübeck ali angleški Jorvik, današnji York. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 11. februarja 2022 11 Podlehnik z Občina bo zaposlila tri nove sodelavce Ptuj z Sodelovanje Strojne šole in muzeja Največ zanimanja za svetovalca za splošne zadeve »Bejži zima, strojnik gre!« Občina Podlehnik se je odločila okrepiti kadrovsko zasedbo. Kot je pojasnil župan Sebastian Toplak, so se v zadnjih dveh letih upokojili trije sodelavci, njihova mesta pa so ostala nezasedena: »Ker dela v takem obsegu več ni bilo mogoče opravljati v okviru obstoječega okrnjenega števila zaposlenih, je bilo treba pristopiti k izvedbi razpisov.« V ta namen so decembra lani objavili tri razpise za prosta delovna mesta. Za svetovalca za splošne zadeve se je prijavilo šestnajst kandidatov, postopek za izbiro je še v teku. Delo pa sta že začela komunalni delavec (štiri prijave) in pripravnik svetovalec za cestno infrastrukturo (pet prijav). Na občinski upravi so bili s številom prijav v večji meri zadovoljni, največ zanimanja je bilo za delovno mesto svetovalca. Na podlehniški občini je sicer zaposlenih sedem oseb, in sicer štirje v občinski upravi (direktorica, svetovalka za splošne zadeve, pripravnik svetovalec za področje cestne infrastrukture in hišnik) ter trije v režijskem obratu (vodja režijskega obrata in dva komunalna delavca). Koliko je lahko največ zaposlenih, zakonodaja ne predpisuje oz. omejuje, zato se vsaka občina odloča Strojna šola Ptuj, ŠC Ptuj, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta združila moči in pripravila razstavo z naslovom Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo – »Fašenk po strojniško«. Foto: Strojna šola Ptuj Foto: ČG Na občini Podlehnik je trenutno zaposlenih sedem oseb. po svoje, pri tem pa je glavno vodilo racionalna organizacija občinske uprave. Običajni postopek je, da župan predlaga kadrovski načrt, ki ga nato obravnava ter potrdi občinski svet in na podlagi tega se potem zaposluje. »Kar se naše občine tiče, menim, da smo kar se da skrbni. Sploh v obdobju zadnjih dveh let, ko smo, kljub upokojitvam, kar nekaj časa vztrajali brez dodatnih zaposlitev. Vsekakor bi nujno potrebovali še osebo, ki bi v večjem obsegu pokrivala področje prostorskih aktov ter raznih občinskih projektov. Kar se režijskega obrata tiče, pa menim, da smo z dvema komunalnima delavcema in vodjem ustrezno zasedeni,« je še dodal župan Toplak. EK Kot je izpostavila ravnateljica Anja Jesenek Grašič, so neizmerno hvaležni ptujskemu muzeju, da je v avli šole pripravil prav posebno razstavo, povezano s pustnimi običaji na Ptujskem. »Naši strojniki so razstavo obogatili s strojniškimi pustnimi okrasitvami, pripravili pa smo tudi nastop etnografskih likov v živo: ples kurantov, pokanje pokačev, rusine norčije. Na ta način so naši dijaki pripomogli k ohranjanju kulturne dediščine in ‚poskočili‘ za priklic pomladi.« Ker je večina pustnih prireditev okrnjenih oz. so preseljene na splet, so bili strojniki še toliko bolj veseli pustnega dogajanja v prostorih šole. Dogodka se je z veseljem udeležila tudi predstavnica ptujskega pokrajinskega muzeja. EK Ptuj z V OŠ Ljudevita Pivka so razmere obvladljive Podlehnik z Na Gorci so se zbrali orači Samotestiranje poteka brez težav Koranti naznanili začetek »fašenka« Po podatkih Covid-19 sledilnika v šolah upada število oddelkov, napotenih v karanteno. Se pa srečujejo z večjo odsotnostjo zaposlenih. Podobno je tudi na OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, kjer je po besedah ravnateljice Lidije Hameršak Marin trenutna situacija še obvladljiva. jejo kot pa na daljavo, ko se vidimo preko računalnikov.« K temu je veliko pripomogla tudi sprememba ukrepov, ko učiteljem v primeru visoko rizičnega stika v prostorih šole ni treba iti v karanteno (testiranje sedem dni zapo- Osnovno šolo Ljudevita Pivka Ptuj obiskujejo učenci iz občin soustanoviteljic šole (16 občin UE Ptuj) in osem občin pogodbenic (Sv. Ana, Rogatec, Pivka, Ormož, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Cerkvenjak in Starše). Vse občine sofinancirajo delovanje šole v skladu z novim odlokom o ustanovitvi. Podatki o tem, koliko učencev je vključenih iz posameznih občin, se iz meseca v mesec spreminjajo. Otroci se namreč lahko vključujejo čez celotno šolsko leto z odločbo o usmeritvi. Orači iz Golega Vrha TD Podlehnik so v minulem tednu na Gorci ob etnološkem muzeju izvedli korantov skok. V primeru zdravstvenih težav lahko samotestiranje poteka doma Foto: ČG V OŠ Ljudevita Pivka Ptuj večjih težav zaradi trenutnih epidemioloških razmer ni. redoma in nošenje maske FPP2). »V takih primerih učitelji nadaljujejo delo, kar pomeni manj težav z razporejanjem kadra. Celoten oddelek pa napotimo v karanteno, ko zboli več kot 30 odstotkov otrok v roku 14 dni. Torej enaka določila veljajo tako za šole s prilagojenim programom kot redne osnovne šole,« je pojasnila Ha- meršak Marinova in dodala, da se število oddelkov in učiteljev, ki so poslani v karanteno, dnevno spreminja:»Vsekakor si vsi želimo, da bi pouk lahko potekal v prostorih šole, saj so zelo pomembni osebni stik, socialni kontakt in podajanje snovi v živo. Tudi težave in stiske se na takšen način lahko rešujejo čisto drugače in se tudi prej odkri- Na OŠ Ljudevita Pivka je cepljenih okoli 60 odstotkov zaposlenih, testira se jih samo še peščica, saj jih je večina že prebolela ali je cepljena. V zadnjih tednih se samotestirajo večinoma zaradi visoko rizičnega stika v obdobju sedem dni po stiku. Pouk v letošnjem šolskem letu obiskuje 119 učencev s posebnimi potrebami v 18 oddelkih. Vsi se tudi trikrat tedensko samotestirajo, s čimer nimajo prav nobenih težav. Samotestiranje lahko učenci v primeru zdravstvenih ali drugih ovir opravijo tudi doma s pomočjo staršev ali skrbnikov. V tem primeru šoli sporočijo izvid testa na evidenčnem listu. Estera Korošec Foto: TD Podlehnik Haloški koranti so zaplesali okoli ognja. S tem dejanjem se je tudi v podlehniški občini uradno začel fašenk. Koranti so prvič letos »zarajali« okoli ognja in pri tem glasno »ružli«. Njihovo zvonjenje, ki se je slišalo daleč naokoli čez haloške hribe, je razveselilo domačine. Vodja skupine Stanko Mlakar je napovedal, da bodo tudi letos skušali obiskati čim več haloških dvorišč, ko bodo ljudem zaželeli dobro letino ter srečo pri hiši in v hlevu. To poslanstvo se opravlja po vasi le na pustno nedeljo, ponedeljek in torek. Do takrat pa bodo na domačiji Mlakarjevih potekale priprave na obhode oračev, prav tako je treba pregledati obleke in izdelati rekvizite. EK Sv. Andraž z Spremenjeni akti o sofinanciranju društev Uskladitev z zakonodajo POSTANI diplomirana ekotehnologinja diplomirani ekotehnolg Andraški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli odlok o sofinanciranju letnega programa športa. Doslej veljavni pravilnik namreč ni usklajen z veljavno zakonodajo oziroma ne zadošča usmeritvam, kot sta jih v letu 2014 začrtala Nacionalni program športa in izvedbeni načrt ter na podlagi teh dokumentov sprejet zakon o športu. Kot je pojasnila Petra Breznik, svetovalka za družbene dejavnosti, je osnovni namen novega odloka zgolj uskladitev z zakonskimi določili, opredelitev pogojev za sistematično vrednotenje športnih programov in področij ter spremljanje izvajanja letnega programa športa. Potem ko so bila merila in kriteriji usklajeni z občinskim odborom za negospodarske dejavnosti in javne službe družbenih dejavnosti, pa so svetniki dvignili roke še za tri nekoliko spremenjene pravilnike. Gre za pravilnik o sofinanciranju programov društev na področju kulturne dejavnosti, pravilnik za INFORMATIVNI DNEVI: 11. 2. 2022, ob 10.00 in 15.00 12. 2. 2022, ob 10.00 Foto: SD Sofinanciranje letnega programa športa so morali v občini Sveti Andraž uskladiti z zakonodajo. vrednotenje programov organizacij in društev ter pravilnik o dodeljevanju sredstev za javne priredi- tve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo občine. SD Skrb za okolje je poklic. Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 11. februarja 2022 Polenšak z Nevsakdanja politika izobešanja žalne zastave Samuelu zastavo najprej izobesili, nato jo sneli … Olga Čuš iz Bratislavcev v občini Dornava je julija lani izgubila 32-letnega sina Samuela Rajtarja Čuša. Dogodek je že sam po sebi boleč, žalujočo mamo je užalostila in prizadela še „telovadba“ s črno žalno zastavo, ki jo izobeša občina. Zastavo so pri gasilsko-kulturnem domu na Polenšaku najprej izobesili, nato pa z droga sneli. Mati preminulega do danes, v pol leta, ni dobila odgovora, kaj točno se je dogajalo in kdo je za to odgovoren. Ker je želela pojasnilo, je na svet občine Dornava naslovila dopis. „Ne morem dojeti, kaj se je dogajalo v naši krajevni skupnosti Polenšak, da so za mojega sina žalno zastavo izobesili in jo čez nekaj minut z droga pri gasilsko-kulturnem domu na Polenšaku sneli. To se ni zgodilo še za nobenega umrlega v naši občini. Kdo in zakaj se lahko vede tako nehumano, nečloveško,“ zanima mamo pokojnega, ki za nastali dogodek pričakuje javno opravičilo odgovornega. Želi tudi izvedeti, kdo (z imenom in priimkom) ter zakaj je dal ukaz, da se zastava sname. „Samuel je bil nekaj let gasilec, hodil je na tekmovanja in z društvom osvajal pokale. Kot osnovnošolec je bil odličen učenec in odličen atlet, dosegal je odlič- ne rezultate, o katerih še danes pričajo pokali v OŠ Dornava. Kot vsak občan si zasluži spoštovanje. Z dejanjem, kot se je zgodilo, mu spoštovanja niso izkazali, ampak prizadeli ter osramotili vse njegove najbližje.“ Čuševa je v dopisu citirala še odlok o grbu in zastavi občine Dornava, v katerem med drugim piše: „V primeru pogreba na pokopališču v Dornavi ali na Polenšaku občinska uprava poskrbi, da se žalna zastava izobesi na pokopališču, kjer je pogreb. V primeru, da umre občan občine Dornava in je pokopan na pokopališču v Dornavi ali na Polenšaku, občinska uprava poskrbi, da se žalna zastava izobesi še pred vaško-kulturnim domom v Dornavi ali gasilskim domom v Mezgovcih ali gasilsko-vaškim domom v Žamencih ali pred izpostavo občine Dornava na Polenšaku, glede na to, kje je pokojnik prebival.“ „Če je to za njih samo majhen problemček ...“ Olga Čuš je opravičilo pristojnih pričakovala na seji občinskega sveta, ki je javna in se jo predvaja v programu lokalne televizije. „Od septembra do danes so minili štirje meseci, pa še vedno nismo dobili odgovora, za katerega sem prosila svet občine Dornava.“ Je pa Čuševa decembra od župana Janka Merca prejela pisno opravičilo z odgovorom, da je odlok zastarel in ga bodo uredili na eni od naslednjih sej. Spremembo odloka je ob- Foto: MZ Štirje drogovi za zastave pri gasilsko-kulturnem domu Polenšak. Na treh drogovih visijo evropska, slovenska in občinska zastava, na četrtega izobešajo žalno zastavo, a ne za vse krajane vaškega odbora Polenšak, temveč samo za člane društev. činski svet obravnaval 6. januarja, župan pa je pojasnil, da so v zvezi s tem imeli na Polenšaku „en mali problemček“ in so gospe v zvezi s tem poslali dopis. „Če je to za njih samo majhen problemček, potem ne vem. To je žalostno, predvsem pa šok. Zakaj si moj otrok ne zasluži zastave. Zastava gre gor, zastava gre dol … Če je sploh ne bi izobesili, pač pustiš ... Da pa so se ljudje ukvarjali s tem, ali naj zastava visi ali ne, o ljudi bog, kdo to lahko počne,“ razmišlja sogovornica. Zastava samo za člane društev Foto: STA Olga Čuš še danes ne more razumeti in jo boli, zakaj so žalno zastavo za sina najprej izobesili, nato pa sneli. Fotografija je simbolična. Korona kriza z Poslovanje Pfizerja Politika izobešanja žalne zastave pri gasilskem domu v središču Polenšaka je očitno takšna, da je ne izobesijo vsem krajanom, temveč zgolj članom društev. „Gasilski dom in drogove za zastave pred njim so zgradili z denarjem vseh občanov, ne pa izključno z društve- nim denarjem,“ sta poudarila Olga Čuš in njen brat. „Ali se zastava izobeša samo za člane društev, vsi ostali občani na Polenšaku pa smo kaj?“ Zakaj ni bilo obravnave na občinskem svetu Za pojasnilo, kaj se je zgodilo in kdo je odgovoren za dogajanje z žalno zastavo, smo zaprosili vodstvo občine Dornava. Župan Janko Merc v odgovoru poimensko ni nikogar izpostavil. Povedal je, da zadeve na seji občinskega sveta niso obravnavali zaradi varstva osebnih podatkov. Čuševa in njen brat sicer menita, da ta argument ne vzdrži, saj se je želela sama poimensko in javno izpostaviti. Temu je pritrdilo tudi pravno mnenje, ki sta ga pridobila. Župan Merc je bil z odgovorom kratek: „Občina Dornava je s prejetim pismom Olge Čuš seznanila člane občinskega sveta. Hajdina z V Slovenji vasi požar v gospodarskem poslopju V 2021 milijardni dobički Ameriški farmacevtski velikan Pfizer je lani ustvaril 81,3 milijarde dolarjev (okoli 71 milijard evrov) prihodkov, kar je 95 odstotkov več kot v letu 2020. Zagorelo ob prekajevanju mesa Minulo nedeljo je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju v Slovenji vasi, v katerem sta zgorela slama na podstrešju in ostrešje. Požar so pogasili gasilci, poškodovan ni bil nihče. Po ugotovitvah policistov je požar izbruhnil v delu Foto: Dreamstime Pfizer je lani pridelal blizu 22 milijard dolarjev dobička. Čisti dobiček se je več kot podvojil na nekaj manj kot 22 milijard dolarjev. Pfizer je s tem rezultatom ponovno največji farmacevt na svetu, k temu je močno pripomogla prodaja cepiva proti covidu-19. Slednje predstavlja okoli 45 odstotkov vseh prihodkov podjetja, ki so lani dosegli načrte. Te je v letu 2021 Pfizer zaradi uspešne prodaje cepiva Comirnaty, ki ga je razvil z nemškim biotehnološkim podjetjem BioNTech, s katerim si tudi deli prihodke od njega, stalno zviševal. Sprva je od cepiva, ki temelji na sporočilni ribonukleinski kislini (mRNK), pričakoval le 15 milijard dolarjev prihodkov, a je v bitki z ameriškima tekmecema Moderna in Johnson&Johnson ter britansko-švedsko AstraZeneco kmalu postal zmagovalec cepilne tekme. Za letos Pfizer ob pričakovanem postopnem umirjanju pandemije covida-19 pričakuje 32 milijard dolarjev prihodkov od cepiva Comirnaty, še 22 milijard dolarjev pa pričakuje prihodkov od zdravila proti covidu-19. Gre za tabletko paxlovid, ki jo bolniki lahko jemljejo doma, preden bi morebiti zboleli tako močno, da bi morali v bolnišnico. UR poslopja, kjer je lastnik objekta prekajeval meso. Požar je po navedbah Policijske uprave (PU) Maribor Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. povzročil materialno škodo v višini okoli 20.000 evrov. Policisti so z ogledom kraja po- Ker gre za osebne podatke, se za obravnavo na občinskem svetu nismo odločili. Decembra smo gospe Čuševi poslali pisni odgovor z obrazložitvijo in opravičilom glede neljubega dogodka. Akti občine Dornava, ki opredeljujejo izobešanje žalne zastave, pa so v postopku spreminjanja.“ „Gasilci odgovornosti ne prevzemamo“ Kaj se je dogajalo, smo vprašali tudi predsednika PGD Polenšak in občinskega svetnika Jožeta Brumna. Poudaril je, da gasilci odgovornosti za nastalo situacijo ne prevzemajo. „Niti pod razno nisem bil tisti, ki je odločil, da zastavo snamemo. Sploh me ne bi motilo, če bi visela za vse krajane. Res pa imamo prakso, da zastavo na drogu pri gasilskem domu izobešamo samo za člane društev,“ je povedal Brumen. Mojca Zemljarič žara in zbiranjem obvestil ugotovili, da je lastnik objekta v nedeljo okoli 8.30 v prekajevalnici gospodarskega poslopja začel prekajevati meso. V prekajevalnici je prišlo do požara, nato se je ogenj iz pritličja poslopja razširil na podstrešje, kjer je bila spravljena slama, nato pa še na ostrešje, so pojasnili na PU Maribor. Policisti bodo pristojnemu tožilstvu podali poročilo. STA Danes bo na zahodu in v osrednjih krajih pretežno oblačno, drugod bo sprva še nekaj jasnine. Popoldne se bo povsod pooblačilo. Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo, zvečer bodo rahle padavine tudi ponekod drugod po Sloveniji. Sprva bo še pihal veter zahodnih smeri, zvečer pa bo zapihal okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Rokomet Prvoligaši do napredovanja, brez odpora ni šlo Stran 14 Futsal Lokalni derbi z močno motivacijo na obeh straneh Stran 15 stran 13 Gorazd Rajher, AK Ptuj »Nismo pretirano filozofirali, ampak le sledimo ciljem« Stran 16 Mitja Lah, NK Podvinci »Bazen igralcev je omejen, ‘hodimo si v zelje’« Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Na zmago – tudi »z mišicami« Nogometaši Aluminija bodo svojo krstno uradno spomladansko predstavo odigrali v ponedeljek, ko bodo gostili radomeljski Kalcer. O pomembnosti obračuna ekip iz spodnjega dela lestvice ni treba izgubljati besed, svoj vidik pa je podal trener Oskar Drobne. »Zadovoljen sem s tem, kaj so fantje prikazali na zadnjih dveh pripravljalnih tekmah, zato prvenstvene tekme pričakujem z optimizmom. Ta temelji tudi na tem, da smo storili korak naprej v napadalnem smislu, saj smo na teh dveh tekmah dosegli pet golov,« je dejal trener Aluminija in nadaljeval: »V uvodu spomladanskega dela nobena izmed ekip nima prave primerjave s konkurenco, bolj Remi z GAK, zmaga s Fužinarjem V zadnjem tednu so Kidričani odigrali pripravljalni tekmi proti avstrijskemu drugoligašu GAK iz Gradca in ravenskemu Fužinarju. Z GAK so remizirali (2:2; strelca sta bila Krefl in Matjašič), proti Fužinarju pa zmagali (3:1, strelca sta bila Bizjak 2 in Kadrić). Obe tekmi je Aluminij začel v skoraj identični sestavi, razlika je bila le v menjavi Krefl–Fogec, saj je prvi odšel k Olimpiji. Postava Aluminija na tekmi s Fužinarjem (prvi polčas): Janžekovič, Pečnik, Fogec, Petek, Nkama, Bolha, Plantak, Matjašič, Prša, Branšteter, Bizjak; (drugi polčas): Juric, Benotič, Schaubach, Martić, Azemović, Ciganovič, Marinšek, Brest, Špehar, Kadrič, Ploj. gre za tipanje. Takšne tekme je treba odigrati tudi 'na mišice'. V uvodu nas čakata kar dve domači tekmi – s Kalcerjem in Muro –, zato morajo 'mišice' priti še toliko bolj do izraza. Pomemben vidik bo tudi psihološka priprava, tudi ta mora biti na visokem nivoju.« Drobne na srečanju s Kalcerjem ne bo mogel računati na Đerleka Nogomet z NK Aluminij Rošade na liniji Aluminij–Olimpija Tik pred začetkom spomladanskega dela sezone v 1. ligi so pri Aluminiju (ne) pričakovano izvedli zadnji paket rošad v igralskem kadru, vse so se zgodile na liniji Kidričevo–Ljubljana. Sedanji športni direktor Aluminija Borut Arlič je nekdaj to funkcijo opravljal v ljubljanskem prvoligašu, povezave je očitno ohranil do današnjih dni … Krefl iz šume ponovno k Olimpiji Aljaž Krefl se je Aluminiju pridružil avgusta 2020, ko je prišel iz velenjskega Rudarja. V prvi sezoni v rdeče-belem dresu je bil bočni branilec eden najboljših igralcev zasedbe trenerja Oskarja Drobneta, tudi po njegovi zaslugi so šumarji obstali med prvoligaši. V aktualni sezoni je bil njegov učinek bistveno manjši, forme iz prejšnje sezone dolgo časa ni našel, kljub temu pa je imel zacementirano mesto v prvi postavi. Dokončno se je prebudil šele v zaključku jeseni, na zadnjih treh tekmah je npr. dosegel tudi dva zadetka. 27-letnik je v dresu Aluminija skupaj vknjižil 38 nastopov, na katerih je dosegel tudi pet zadetkov in zbral štiri asistence. „Zahvaljujem se NK Aluminij za vse, kar sem v Kidričevem doživel, posebej se zahvaljujem strokovnemu štabu, osebju in ne nazadnje vsem svojim sedaj že bivšim soigralcem, s katerimi sem delil slačilnico, za korekten in profesionalen odnos. Čeprav odhajam, verjamem v sedaj že moje bivše soigralce, da si bodo na terenu izborili obstanek med prvoligaši. Nogometnemu klubu Aluminij in vsem, ki delujejo v klubu, želim vse dobro, obenem pa vem in upam, da bo ekipa dosegla zastav- Foto: Črtomir Goznik Aljaž Krefl se po nekaj letih drugič seli k Olimpiji. ljene cilje tudi brez moje pomoči,“ je dejal Krefl. Kreflu bi pogodba z Aluminijem iztekla po koncu letošnje sezone. Z Olimpijo ga sicer že veže zgodba, saj je bil njen član že med letoma 2015 in 2019 (vmes je bil nekaj mesecev posojen k srbskemu Spartaku, op. a.). V tistem obdobju bi zagotovo lahko naredil lepo kariero, a so ga na tej poti močno ovirale poškodbe. Upajmo, da se bo zgodba v drugo razpletla po njegovih željah. V šumo napadalec in bočni branilec Iz smeri Ljubljane proti Kidričevemu sta kot del verižnega dogovora prišla dva igralca, Dino Špehar in Maj Fogec (ta je bil na začetku priprav že na preizkušnji v Kidričevem). Prvi je 28-letni napadalec, drugi pa 19-letni bočni branilec, oba prihajata v šumo na posojo do konca letošnje sezone. Dino Špehar je svojo nogometno pot začel v Osijeku. Pot ga je nato vodila k zagrebškemu Dinamu, od tam pa je bil posojen v NK Lokomotiva in NK Istra. Iz Zagreba se je prese- lil v Dalmacijo k RNK Split, od koder je odšel v Romunijo k CFR Cluju. V Romuniji je kot posojen nogometaš igral tudi za Concorido in D. Calarasi. Iz Romunije je nogometna pot nekdanjega mladinskega hrvaškega reprezentanta vodila v Albanijo (FK Kukësi), zatem pa še na Slovaško (Sered). Lansko poletje je prvič v karieri prišel v Slovenijo, prestopil je k Olimpiji. Za zasedbo iz prestolnice je Špehar ob težavah s poškodbami zbral le pet nastopov, v katerih pa mu v svojo statistiko ni uspelo vpisati golov ali asistenc. »V tem trenutku je zame najpomembnejše, da sem zdrav. Z Olimpijo sem opravil celotne priprave in sem trenutno pripravljen na maksimalni ravni, ki je potrebna za nastopanje na najvišjem nivoju. Sedaj sem že spoznal nove soigralce in strokovni štab, zares so pravi profesionalci, prva treninga sta bila zares vrhunska. Nadejam se, da bomo skupaj z novimi soigralci odigrali dobro pomlad ter da dosežemo zastavljene cilje. V Aluminij sem prišel kot napadalec, zato si moram čim prej izboriti mesto v ekipi ter z zadetki in podajami ter odnosom na igrišču pomagati ekipi k ciljem,« je v prvi izjavi poudaril igralec, ki je prav v tem tednu dopolnil 28 let. Maj Fogec je star šele 19 let, svojo športno pot pa je začel v mlajših selekcijah Olimpije. S svojimi igrami v kadetski in mladinski ekipi si je tudi izboril dva nastopa v reprezentanci U-18. Za ljubljansko Olimpijo je v dosedanji karieri vknjižil en nastop na najvišjem nivoju, ko je v lanski sezoni debitiral v tekmi proti mestnemu rivalu Bravu. »V novo ekipo sem se dobro vklopil, soigralci so zares v redu, prav tako sem zelo zadovoljen s trenerji in delom na treningih. Pričakujem, da si bom z delom na treningih izboril mesto v ekipi, da se bom lahko dokazal na terenu ter s tem pomagal ekipi in sebi k izpolnjevanju ciljev,« je ob prihodu v Kidričevo dejal Fogec. JM 1. SNL, 21. krog: Aluminij – Kalcer Radomlje, v ponedeljek ob 17.30 v Kidričevem. Dosedanji tekmi v sezoni: 3. krog: Aluminij – Kalcer 0:2 (0:1); Zabukovnik, Nuhanović; 12. krog: Kalcer – Aluminij 2:2 (0:1); Varga, Guček; Prša, Đerlek. (poškodba), Azemovića in Marinška (kartoni). Nekaj besed o pripravljenosti in pričakovanjih pred nadaljevanjem prvenstva je spregovoril tudi Jure Matjašič. »Priprave smo oddelali zelo dobro, vključno z zadnjima dvema pripravljalnima tekmama. Izpostavil bi prvi polčas tekme z GAK, kjer smo prikazali zelo dobro igro, na kateri lahko gradimo optimizem, predvsem pa se lahko nadejamo točk, ki jih nujno potrebujemo. Proti Kalcerju bo šlo za prvo rundo boja za tako želenim 8. mestom, zmaga na tej tekmi bi bila zelo dobrodošla, predvsem za psihološko stanje moštva in njegovo moralo. Prvotni cilj je obstanek, upam pa tudi na to, da se lahko pomaknemo še kakšno mesto višje.« Svoje načrte imajo tudi v Radomljah, kjer so med premorom skle- Foto: Črtomir Goznik Proti GAK so Kidričani prikazali zelo dobro igro, še posebej v prvem polčasu. nili sodelovanje s splitskim Hajdukom. Novi trener Nermin Bašić bo lahko računal na šest novincev, iz partnerskega Hajduka sta npr. prišla Ivan Ćalušić in Mario Čuić, iz Francije pa Axel Prohouly (ima državljanstvi Francije in Slonokoščene obale) in Jonathan Nogomet z 1. SNL Prva polovica v boj za naslov, druga za obstanek Z zaostalo tekmo 17. kroga med Olimpijo in Muro se je začel spomladanski del sezone v 1. ligi. Boljšo popotnico so si z minimalno zmago priigrali varovanci trenerja Dina Skenderja, ki so tako za tri točke zmanjšali zaostanek za Mariborom in Koprom. Če Olimpija dobi še zaostalo tekmo z Domžalami (17. 2.), potem bo troboj za prvaka še težji že od samega začetka. Izmed omenjenih treh ekip je v prestopnem roku (znova) največje spremembe doživela Olimpija. Pod vodstvom nove vodilne garniture, na čelu katere je nemški poslovnež Adam Delius, je pripeljala kopico novincev (Banić, Pilj, Kvesič, Prtajin, Mudražija, Matko, Prelec, Krefl …), veliko je bilo tudi odhodov (Futacs, Kompan Breznik, Kurež, Šme, Vidmar …). Precej sprememb je bilo tudi v Mariboru, a vseeno precej manj kot pri rivalu iz prestolnice. Najboljši posel so vijoličasti opravili s prodajo Roberta Voloderja v ZDA ter s prihodom Đorđeja Ivanovića. Prav v tem primeru je med Olimpijo in Mariborom posebna podobnost prestopnega roka: Maribor je angažiral nekdanjega igralca Olimpije Ivanovića, »v zameno« pa so pri Olimpiji angažirali nekdanjega člana vijoličastih Aljoša Matka. Ob tem se je Maribor praktično brez odškodnine odrekel Požeg Vancašu, Vrhovcu, Martinoviću in Kotniku, na posojo v Sežano pa je odšel mladi Vid Koderman. Prvi pogled v to, katera izmed ekip je naredila boljši posel, bo poka- zal že uvodni krog spomladanskega dela sezone, ko se bosta Olimpija in Maribor v nedeljo merila med seboj v Stožicah. Malo je verjetno, da bi v tem obračunu »frčalo perje«, prvenstveno bosta ekipi verjetno razmišljali o branjenju lastne mreže … Ali pač ne? V boju za zgornji del lestvice so po jesenskem delu še Koper, Bravo in Mura, največ realnih možnosti za visoko uvrstitev imajo Primorci, medtem ko bodo Ljubljančani in Prekmurci bolj »pretili iz ozadja«. Koprčani so na vrhu preživeli večino prvega dela sezone, z nekaj osvežitvami (Kotnik, Mittendorfer, Šušnjara, Đira …) pa so zagotovo pripravljeni tudi za spomladanski boj. Bravo sta zapustila pomembna člena Ogrinc in Drkušić, njune zamenjave (Kerin, Kurež, Milič, Burin) že imajo renome. Muro po odhodu Anteja Šimundže in Žana Karničnika v Bolgarijo 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 17. KROGA: Olimpija – Mura 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Mulahusejnović (8., ag.). 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA 4. BRAVO 5. MURA 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. TABOR SEŽANA 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE 20 20 19 20 20 19 20 20 20 20 12 11 10 8 7 6 6 5 4 5 3 5 4 6 8 5 4 4 7 4 5 4 5 6 5 8 10 11 9 11 30:21 35:24 23:17 18:16 26:26 24:27 21:25 19:21 19:28 23:33 39 38 34 30 29 23 22 19 19 19 Bumbu (Francija, Kongo). Kalcer je na drugi strani ostal brez Marka Božiča, ki je odšel v Italijo, ni več niti Marka Žulja in Žana Nikolića, kariero pa je končal Jaka Ihbeisheh, ki je del športne poti prehodil tudi v dresu Aluminija. Jože Mohorič čaka težka preizkušnja trdnosti in stabilnosti. Novinec na klopi prvoligaške zasedbe Damir Čontala (njegov pomočnik je nekdanji trener Drave Andrej Kvas) je pred velikim izzivom, pri katerem mu lahko veliko pomagajo izkušnje, ki si jih je pridobil kot pomočnik svojega predhodnika. Pomembna razlika pa je v tem, da tokrat odloča on sam … Medtem ko lahko zgornji del razdelimo po sistemu 3-2 (Maribor, Koper, Olimpija – Bravo, Mura), pa lahko spodnji del razdelimo po sistemu 2-3 (Domžale, Celje – Tabor, Aluminij, Kalcer). Razlika med moštvi v spodnjem delu je sicer minimalna, peterico ločijo le štiri točke. Pri tem se zdi, da sta Domžale in Celje glede na igralski zasedbi vendarle v prednosti pred preostalo trojico. Predvsem Celjani so znova na široko odprli vrata (beri denarnico) in poleg trenerja Simona Rožmana poskrbeli še za nekaj odmevnih okrepitev (Vuklišević, Kargbo, Čop, Janjičić, Antanavičijus …). Dosedanja bera v sezoni jim ne omogoča naskoka na vrh, zagotovo pa bodo Celjani trd oreh za vsako ekipo. Tabor, Aluminij in Kalcer so ekipe, ki se bodo realno borile za obstanek. Tudi v tem trikotniku se skriva par prvega kroga, med seboj se bosta merila Aluminij in Radomlje. Pomembnost tekme je temu primerna – najvišja. Pomembna novost je ta, da bo spomladi na vseh tekmah prisotna VAR-tehnologija. Štiri ekipe imajo v boju za evropsko vstopnico odprto še eno možnost, pokalno tekmovanje. Polfinalna para sta Bravo – Domžale in Koper – Celje, tekmi bosta na sporedu aprila. Jože Mohorič COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 Šport 14 stran 14 petek z 11. februarja 2022 Rokomet z Pokal Slovenije Prvoligaši do napredovanja, brez odpora pa vendarle ni šlo Ljubljana se srečno izmuznila: Velika Nedelja – Ljubljana 24:26 (12:15) Po pričakovanjih je bila ena najzanimivejših tekem osmine finala Pokala Slovenije odigrana pri Veliki Nedelji, čeprav sta se srečala tretjeligaš in prvoligaš. „Že pred samo tekmo smo se nadejali novega presenečenja in smo pričakovali zmago proti Ljubljani ter uvrstitev med osem najboljših ekip pokalnega tekmovanja. Na koncu je potnika med osmerico odločila ena ali dve napaki preveč. Tudi športne sreče v določenih trenutkih tekme nismo imeli,“ je za uvod pokalne tekme proti Ljubljani povedal vratar Žan Firšt Šeruga. Gostje iz prestolnice so odločno vstopili v tekmo in vodili praktično celoten prvi polčas, največ s tremi zadetki razlike. „Z igro v 1. polčasu enostavno ne moremo biti zadovoljni, preslabo smo igrali predvsem v obrambi. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo se navadili na agresivno igro gostov,« je prvi del tekme opisal krožni napadalec Žan Toplak. Zeleni so slabo zaključili prvi in odprli 2. polčas (najboljši igralec tekme Aljoša Munda je zapravil sedemmetrovko). „Imam občutek, da sta mogoče to bila celo ključna dogodka tekme, kjer smo z dvema napakama dovolili nasprotniku, da nič kriv in nič dolžan najprej uide na + 5 (12:17) in kasneje v 38. minuti na +6 (14:20),“ je kritične, mogoče celo usodne minute za zelene opisal Žiga Borko. V zadnjih dvajsetih minutah tekme so varovanci trenerja Uroša Krstiča odigrali odlično. Z agresivno obrambo je Velika Nedelja začela preprečevati zadetke nasprotniku, steklo je v napadu, začeli so padati tudi lahki zadetki in v 54. minuti je lepo polna dvorana pri Veliki Nedelji obmolknila. Z igralcem manj je Borko sam stekel v protinapad in zabil za izenačenje (22:22). „Že dolgo nisem doživel, da je dvorana za sekundo obnemela. Pred metom Borka je zavladala smrtna tišina, nato pa je sledila erupcija veselja. Ta erupcija je preveč ponesla naše fante, ki niso znali ostati mirni in v zaključku se nam je žal zalomilo,“ je povedal veteran Davorin Kovačec, ki je ob odsotnosti obolelega Iana Mesarca prevzel vlogo drugega vratarja Velike Nedelje. Blaž Pintar je bil v vrstah gostov strelec zadnjih dveh zadetkov, ki so odločili zmagovalca in potnika v 1/4 finale Pokala Slovenije. „Čestitke Ljubljani za zmago in napredovanje. Tekma je bila odlična za gledalce, pa tudi mi igralci smo si kljub porazu nabrali novih prepotrebnih izkušenj. Pohvalil bi še publiko, ki je bila danes naš osmi igralec in igralci si želimo takšnega vzdušja tudi v prihodnje. Ob polni dvorani igraš samo bolje in še enkrat hvala,“ je kljub porazu zadovoljen pripovedoval Žan Firšt Šeruga, vratar Velike Nedelje, ki je tekmo končal pri 14 obrambah. V vrstah Ljubljane so zaigrali tudi trije posojeni rokometaši Jeruzalema (Vid Lukman, Miha Kolmančič, Rokomet z NLB liga Jure Lukman), ki pa so v preteklosti prav vsi nosili tudi dres Velike Nedelje. „Lepo se je bilo vrniti v domači kraj in zaigrati v izjemnem vzdušju. Prava rokometna predstava, ki je morala prisotne navdušiti. Zelo borbena in čvrsta, na koncu tudi zelo dramatična tekma. Menim, da so na koncu odločile naše izkušnje, bi pa tudi domačine pohvalil za dobro igro,“ je še svoje mnenje podal Vid Lukman, Kogovčan na začasnem delu v Ljubljani. Moškanjci-Gorišnica – Sviš Ivančna Gorica 19:28 (10:10) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša; Šandor 8(2), Hrupič 3, Ozmec 3, Maroh 2, Zupanič 1, Lorenčič 1, T. Bedrač 1, Sok, Leben, Tement. Trener: Siniša Radujković. Tudi v Gorišnici je v osmini finala gostoval prvoligaš, SVIŠ iz Ivančne Gorice, ki po prvem delu sezone zaseda 12. mesto v 14-članski ligi NLB ligi. Domačini iz lige nižjega tekmovanja so v tekmo stopili z neko stopnjo nervoze, kar se je najbolje videlo v tem, da so prvi gol dosegli šele v 5. minuti (Šandor). Do polčasa so nato držali korak s tekmeci, rezultat je bil kar osemkrat izenačen, tudi ob odhodu v slačilnice (10:10). Gostje so na začetku drugega polčasa prestavili v višjo prestavo in tudi tokrat za pet minut zaprli dohode so svojega gola. Za razliko od prvega dela so bili tokrat učinkoviti tudi v napadu in razlika je hitro narasla na +5 (10:15 v 35. minuti). To so potem Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Celja PL so na Ptuju pokazali svojo moč in znanje. Pokal Slovenije, osmina finala: Velika Nedelja – Ljubljana 24:26 (12:15) Moškanjci-Gorišnica – Sviš Ivančna Gorica 19:28 (10:10) Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško 21:49 (10:23) Frankstahl Radovljica – Urbanscape Loka 26:36 (12:20) Kočevje – Butan Plin Izola 23:29 (10:16) Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 28:27 (13:13) Tekmi Trimo Trebnje – Riko Ribnica in Dol TKI Hrastnik – Krka bosta odigrani naknadno. vzdrževali vse do zaključka tekme (19:25), piko na i pa so dodali z delnim izidom 0:3 v zadnjih petih minutah tekme. Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško 21:49 (10:23) DRAVA PTUJ: Rkman, Bedenik; Pogelšek 8(2), Vasič Krajnc 5(2), Bezjak 4, Gubeljak 1, Korez 1, Čuš 1, M. Žuran 1, Letonja, Drobež, Geč, Bukvič. Trener: Mitja Žuran. V sredo bi bil v »normalnih okoliščinah« na Ptuju rokometni praznik, saj je v najstarejšem slovenskem mestu gostovalo najboljše slovensko moštvo – Celje Pivovarna Laško. V »koronskih časih« je tekma – na žalost – potekala brez gledalcev … Domači tretjeligaš proti »celjskemu stroju« ni imel možnosti za napredovanje, že sama tekma pa je bila za igralce Drave izjemna nagrada. »Za moje fante je to bila izjemna priložnost in docela pozitivna izkušnja, morda kateri od njih nikoli v življenju več ne bo igral proti tako odličnemu moštvu. Rezultat je seveda realen, čeprav gostje v tekmo niso vložili 100 % moči. Po tekmi je bilo v naši slačilnici slišati različne zgodbe, od tega Rokomet z 1. A SRL (ž), 2. SRL (m) »Loka je pravi čudež« Z zmago zapustile zadnje mesto Rokometaši Jeruzalema v petek, 11. februarja, začenjajo drugi del sezone 2021/22. Po prvem delu ekipa zaseda 11. mesto, kar je nekoliko pod pričakovanji. »Vsaka sezona je nekaj posebnega in vedno prinaša vzpone in padce. Lani se nam je izšlo vse po načrtih, oz. celo precej več, kot smo pričakovali, letos pa nam žal poškodbe in tudi igranje v Evropi krojijo usodo. Glede na kakovost ekipe si zagotovo ne zaslužimo tako nizke uvrstitve, zato v drugem delu pričakujemo vzpon po lestvici,« je na začetku našega snidenja na četrtkovem treningu povedal predsednik Mladen Grabovac. Na treningu je mrgolelo igralcev, saj so se NLB-ligašu pridružili še posojeni ormoški rokometaši iz vrst vodilnega tretjeligaša Velike Nedelje. Med številnimi smo pogrešali Roka Žurana. »Izkušeni Žuran je poškodovan in nanj v februarju ne bomo mogli računati, trenutno opravlja fizioterapijo. Nastalo luknjo bodo poskušali zakrpati Tilen Kosi, Jan Mlač Černe in Nik Čirović,« nas je o poškodbi bivšega igralca Gorišnice ter Celja seznanil trener Saša Prapotnik. Vinarji so v pripravah na drugi del sezone odigrali štiri tekme in na vseh zmagali: proti Veliki Nedelji (35:25), Poreču (32:29), Rovinju (34:29) in Vidovcu (35:21). »Letos smo zaradi zdravstvenih razlogov odigrali nekoliko manjše število pripravljalnih tekem. Najhuje je, da smo ostali brez prave generalke pred nadaljevanjem sezone. Tako smo nekoliko zaskrbljeni, saj ne vemo natančno, v kakšni formi smo pred prvo tekmo v Škoi Loki. Tekmec je v torek v Pokalu Slovenije suvereno premagal 1. B-ligaša iz Radovljice (37:26). To tekmo smo si preko spleta tudi ogledali, ampak ni bilo kaj videti, saj je bila Loka premočan nasprotnik za Radovljico,« je še povedal Prapotnik. Za ekipo Urbanscape Loke je izvrsten prvi del sezone, saj so na trinajstih tekmah kar osemkrat zmagali. Trenutno Gorenjci zasedajo visoko 5. mesto z le točko zaostanka za tretje uvrščenim Gorenjem. »Loka že vrsto let preseneča, letos pa je pravi hit prvenstva. Do decembra so igrali skoraj brezhibno in premagovali ekipe iz samega vrha. V decembru so doživeli tri poraze (Slovenj Gradec, Koper, Trimo) in sledil je padec za dve mesti na lestvici. Gojijo zelo hiter in domiseln rokomet, njihova specialnost je doseganje 'lahkih zadetkov' – v tem so pravi mojstri. Tudi pri oddajanju žoge v pravem trenutku pred dosojenim prekrškom so izjemni. Z organiziranim in strpnim napadom bomo poskušali nasprotniku preprečevati zadetke iz protinapadov. Če bo na nivoju še naša obramba, bi lahko Gorenjce presenetili kot so oni nas v 1. krogu. Sicer pa se zelo veselimo začetka drugega dela sezone. Za konec bi dodal, da je Loka pravi čudež; kljub številnim trenerskim menjavam se filozofija igre in sistem v Škoi Loki že leta ne spreminja. Če kateri od novih trenerjev preveč posega k spremembam sistema igre, hitro postane bivši. Loka je tudi ena redkih ekip v Sloveniji, ki goji obrambni sistem 3-2-1, ki vsem tekmecem povzroča ogromno težav,« je pogovor zaključil kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Tekma v športni dvorani Poden v Škoi Loki se bo v petek, 11. februarja, začela ob 18. uri. Uroš Krstič 1. A SRL (ž): Ptuj – Velenje 26:22 (14:12) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Kolenko 11(4), N. Bedrač 4, Rukelj 4, Planinc 4, Krasnič 2, Luknjar 1, Ciglar, Orešek, Puž, Želj, Šemrl. Trener: Matej Bračič. Ptujske rokometašice so z velikimi pričakovanji vstopile v tekmo z Velenjčankami, s katerimi so imela nekaj neporavnanih računov, saj so prvo medsebojno tekmo v Velenju v tesni končnici izgubile z golom razlike (24:23). Okrepljene z nekaterimi novimi močmi (Neli Rukelj, Mia Želj) so tokrat želele in tudi zmogle tekmo obrniti v svojo korist. Začetek za domačo zasedbo ni bil 1. A SRL (ž), modra skupina 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 10 2. Z'DEŽELE 11 9 3. KRIM MERCATOR 9 9 4. KRKA 11 7 5. ZAGORJE 10 3 6. LITIJA 9 3 7. ZELENE DOLINE ŽALEC 11 2 8. VELENJE 13 3 9. PTUJ 11 2 10. TRGO ABC IZOLA 10 2 2 1 0 1 1 0 2 0 1 0 1 1 0 3 6 6 7 10 8 8 22 19 18 15 7 6 6 6 5 4 najboljši (1:3), a je hitro ujela pravi ritem (5:3). Do polčasa je bil izid kar devetkrat poravnan, zaključek pa je pripadel domačinkam, pri katerih je Kaja Korpar ubranila 7-metrovko, Minea Kolenko (sedem golov do odmora) pa je z dvema goloma postavila izid polčasa 14:12. Odločilni trenutki tekme so nastopili okoli 35. minute (17:16), ko je domača zasedba za 15 minut (od 36. do 52. minute) zaprla vse dohode do svojega gola in v tem času naredila delni izid 5:0 (22:16). Priborjeno prednost so varovanke trenerja Mateja Bračiča znale zadržati do konca. To je šele druga zmaga ptujske ekipe v tej sezoni in prva po dolgih štirih mesecih (2. 10. proti Zagorju). Prava zaradi tega je bila toliko slajša … 2. SRL (m): Nedeljani vztrajajo v nizu neporaženosti, Drava na dnu Kočevje – Drava Ptuj 29:23 (15:10) DRAVA PTUJ: Rkman, Bedenik, Škorc; Vasič Krajnc 8(2), Čuš 7, Bezjak 2, Letonja 2, Pogelšek 2, Gubeljak 1, Geč 1. Trener: Mitja Žuran. Tekma proti močni ekipi Kočevja je bila s strani gostov izenačena do 20. minute (10:8), nakar je številčno že tako ali tako močno zdesetkano zasedbo iz Ptuja še dodatno prizadela izključitev Maria Letonja. Od tega trenutka dalje trener Mitja Žuran ni imel več možnosti menjave igralcev v polju (na voljo mu je ostala le šesteri- 2. SRL (m) Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj so proti Velenju zabeležile drugo zmago v sezoni. 1. VELIKA NEDELJA 2. AJDOVŠČINA 3. KOČEVJE 4. NOVA GORICA 5. JADRAN KOZINA 6. ARCONT RADGONA 7. KRONOS 8. POMURJE 9. DRAVA PTUJ 11 11 11 7 10 6 11 6 10 5 8 3 11 3 12 2 10 1 0 1 1 1 1 0 0 1 1 0 3 3 4 4 5 8 9 8 22 15 13 13 11 6 6 5 3 'kako močan ali hiter je ta ali oni'. Gre za igralce, ki igrajo v številnih reprezentancah, ki jih spremljamo preko TV, sedaj pa so morali igrati proti njim,« je dejal trener Mitja Žuran. V nekaj stavkih se je dotaknil tudi same tekme: »Pred tekmo sem igralcem dejal, da naj odigrajo sproščeno in s čim manj strahu, kar se je na začetku tekme dejansko zgodilo (5:6 v 12. minuti, op. a.). Pozneje so fizične sposobnosti in kakovost igralcev Celja prišle na plano in razlika je seveda strmo naraščala. Ob tem so Celjani v vsakem polčasu odigrali z drugo postavo, mi pa te možnosti seveda nimamo. Kljub vsemu sem prepričan, da so igralci iz vsega skupaj vzeli veliko pozitivnega.« Pri gostih je imel trener Alem Toskić v postavi veliko razpoloženih igralcev, strelsko so izstopali Tadej Mazej in Radojica Čepić z osmimi, Tilen Kodrim in Tim Cokan s sedmimi ter Štefan Žabič s šestimi doseženimi goli. JM, UK ca), zato je prednost domačinov hitro narasla na +5 (13:8, 15:10). Do samega zaključka tekme se ta ni višala (22:18 v 49. minuti), zmaga domačinov pa ni bila ogrožena v nobenem trenutku. Pri dravaših sta strelsko izstopala Tjan Vasič Krajnc z osmimi in Andrej Čuš s sedmimi zadetki. Za slednjega je to najboljši dosežek v sezoni, za nameček je vse gole dosegel iz igre. Velika Nedelja – Pomurje 34:20 (19:11) Drugi del sezone 2021/22 je vodilni tretjeligaš iz Velike Nedelje začel z dvema tekmama v petih dneh. Na prvi tekmi je v 13. krogu 2. DRL s 34:20 premagal rokometaše Pomurja iz Murske Sobote. „Na tej tekmi smo imeli dva cilja. Prvi je bil, da dobimo oba polčasa in da prejmemo manj kot dvajset zadetkov. To nam je tudi uspelo in zmaga je bila neizogibna. Pohvala soigralcem, da smo v tekmo šli brez kakršnegakoli podcenjevanja, saj je ekipa Pomurja edina letos, ki nas je nadigrala v enem izmed polčasov tekme v Murski Soboti (12:18). A na srečo smo takrat odigrali odličen 1. polčas ter ga dobili s kar enajstimi goli prednosti. To je takrat zadostovalo za zmago. Tudi v nadaljevanju državnega prvenstva želimo kazati dobre predstave in si čim prej zagotoviti napredovanje v 1. B-ligo,“ je po zmagi nad Pomurjem povedal z devetimi goli najboljši strelec tekme Aljoša Munda. Žan Toplak in Ognjen Savković sta dosegla pet, Uroš Kosi in Žiga Borko štiri, Peter Zorec tri, Matej Niedorfer dva in Enej Kovačec ter Niko Sovič po en zadetek. V golu je Žan Firšt Šeruga zbral 13 obramb. To je bila v letošnjem prvenstvu enajsta zaporedna zmaga, sicer pa že štirinajsta zmaga zapored, če štejemo še zadnji dve tekmi minulega prvenstva v 2. DRL in pokalno zmago proti prvoligašu iz Šmartnega. JM Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 11. februarja 2022 15 Futsal z 1. SFL Lokalni derbi z močno motivacijo na obeh straneh V petek se bo z dvoboji 14. kroga nadaljevala sezona 2021/22 v 1. slovenski ligi. Uvod je bil sicer narejen že med tednom, ko sta se v zaostali tekmi 12. kroga v derbiju merili vodilni ekipi Litije in Dobovca. Zmage so se veselili Litijani (4:2), s tem pa so branilcem naslova iz Rogaške Slatine zadali sploh prvi poraz v sezoni. Začetek drugega dela sezone bo udaren tudi za obe ekipi z našega območja, FC Ptuj in KMN Meteorplast, v lokalnem derbiju se bosta namreč v petek med seboj merili v dvorani ŠIC v Ljutomeru. Tekma se bo začela ob 20.30, ogled bo brezplačen, gledalci pa morajo za vstop v dvorano izpolnjevati pogoj PCT. »Po dvomesečni pavzi v ligi nas čaka težka tekma proti tekmecu, ki je bil v zimskem prestopnem roku zelo aktiven. V tej sezoni smo se za prvenstvene točke že srečali, takrat smo bili blizu uspeha, vendar zaradi slabega prvega polčasa nismo prišli do želenih točk. V petek moramo od prve minute v tekmo vstopiti zainteresirano in lahko upamo na pozitiven rezultat. Upam, da bo na tekmo prišlo čim več gledalcev, saj sta si ekipi blizu, tako geografsko kot tudi na lestvici,« je pred derbi- jem sredine prvoligaške razpredelnice dejal igralec ljutomerske ekipe Aljaž Ruis. Ptujčani, ki so se pred nadaljevanjem sezone močno okrepili (odšla sta Dario Markić in Jeremy Bukovec, prišli pa Vlado Andrijašević, Nikola Badnov in Patrik Pasariček iz Hrvaške, Matic Lokovšek iz Avstrije in Denis Kneževič z Dobovca), so na prvi tekmi zmagali s 4:2 (3:0), na prvenstveni razpredelnici pa so na četrtem mestu s 15 točkami. Ljutomerčani na šestem mestu zaostajajo le dve točki. „V prestopnem roku smo se res okrepili, naša igra postaja hitrejša. Občutek je dober, z novinci smo se dobro ujeli, a bo za pravo uigranost potrebnih še kar nekaj treningov,“ Futsal z Pokal Terme Olimia Ptujčani z boljšim izhodiščem, aktiven rezultat Meteorplasta Prejšnji teden so bile odigrane prve tekme četrtfinala Pokala Terme Olimia, zmagovalci dveh obračunov se bodo uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice (med 4. in 5. marcem v Podčetrtku). Dobra položaja pred povratnimi obračuni sta si pripravila tudi FC Ptuj in KMN Meteorplast. Bronx Škofije – Hiša daril Ptuj 2:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Pasariček (10.), 1:1 Zajc (11.), 1:2 Andrijaševič (12.), 2:2 Zajc (14.). HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; Badrov, U. Senekovič, Ručna, Debeljak, Lokovšek, Pihler, Andrijašević, Gajser, Jelić, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. Z boljšo popotnico bodo drugo tekmo začeli Ptujčani, ki so v športni dvorani Bonifika v Kopru remizirali z zasedbo Bronx Škofije. To je bil tretji obračun omenjenih ekip v letošnji sezoni, prav vse pa so se končale z remijem: v 3. krogu prvenstva je bilo na Ptuju 2:2, v 12. krogu v Kopru 5:5, tokrat znova 2:2. „V tekmi smo imeli pobudo, dvakrat vodili, razlike pa nam zaradi neizkoriščenih priložnosti ni uspelo narediti. Pozna se nam, da je ekipa po številnih spremembah v igralskem kadru še neuigrana. Prav to bo naša glavna naloga pred prihajajočimi izzivi,“ je dejal kapetan FC Hiša daril Ptuj Thomas Pihler. Nogomet z NK Drava Rogaška iz Ptuja z zasluženo zmago Do začetka sezone v 2. ligi (6. 3.) je še skoraj mesec dni, ekipe pa pospešeno igrajo pripravljalne tekme. Eno takšnih sta na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu odigrali tudi ekipi Drave in Rogaške. Uspešnejši so bili gostje iz Rogaške Slatine, zmagali so z izidom 1:4 (1:0). V domači ekipi se je pod vodstvom trenerja Francija Fridla predstavila kopica novincev, izmed katerih je edino poznano ime Alen Ploj (med Pod oba gola za zasedbo trenerja Roberta Grdoviča sta se podpisala hrvaška novinca v ptujskem dresu Patrik Pasariček in Vlado Andrijašević. Vsi štirje goli na tekmi so bili doseženi v razmiku štirih minut. Litija – Meteorplast Šic bar 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Šturm (7.), 2:0 Ćosić (8.), 3:0 Jediael (9.), 3:1 Goričan (21.) METEORPLAST ŠIC BAR: Prijol, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Gašparič, Vindiš, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Šnofl, Vajda. Trener: Tomislav Novak. Težje delo so imeli Ljutomerčani, ki so gostovali pri močno okrepljeni Litiji. Domačini so največji del naloge opravili v 1. polčasu, ko so v razmiku dobrih dveh minut trikrat kaznovali drugim nekdanji član Maribora in Aluminija, nazadnje pa je igral prav za Rogaško). V prvem polčasu je domača zasedba vodila z minimalno razliko, v drugem pa so gostje pod vodstvom trenerja Jura Arsića z boljšo igro uprizorili preobrat. Pod enega izmed štirih golov se je podpisal tudi nekdanji član Drave Rok Pirtovšek. V tem tednu so se dravaši mudili na mini pripravah na hrvaški obali, v soboto pa bodo igrali prijateljsko tekmo z Dobrovci (3. liga). JM Foto: Črtomir Goznik V prvem medsebojnem srečanju v sezoni je ekipa FC Ptuj Hiša daril ugnala zasedbo Meteorplasta z rezultatom 4:2. je dejal kapetan ptujske zasedbe Thomas Pihler in se obrnil proti petkovi preizkušnji: „V Ljutomer bomo zagotovo odšli zelo motivirani, saj lokalni derbiji s sabo vedno prinašajo dodatno napetost. Igranje pred velikim številom gledalcev je za vse dodatna vzpodbuda, tako da lahko pričakujemo dobro predstavo. Glede ciljev na tekmi ni dvoma: gremo na zmago!“ napake v igri gostov in povedli 3:0. V nadaljevanju se je slika za goste izboljšala, z znižanjem Urbana Goričana so ohranili možnosti za napredovanje. »Tekma je bila težka, Litija pa je pokazala, zakaj je druga na prvenstveni razpredelnici. Mi se še malo 'lovimo', nekaj naših slabih minut v prvem pol- času je prineslo prednost Litije. Kljub temu ocenjujem, da je bila tekma dobra z naše strani, najpomembnejše pa je to, da še imamo možnosti za napredovanje,« je po tekmi dejal vratar ljutomerske ekipe Lovrenčič. Povratne tekme bodo na sporedu v petek, 18. februarja. Pokal Term Olimia, četrtfinale, prve tekme: Z odličnimi servisi in napadi do gladke zmage Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so proti Korošicam prevladovale v vseh elementih odbojkarske igre. ŽOK G.S.V. Ptuj – Dravograd 3:0 (14, 11, 18) 3. DOL – vzhod (ž) Foto: Črtomir Goznik Bronx Škofije – Hiša daril Ptuj 2:2 (2:2); Litija – Meteorplast Šic bar 3:1 (3:0); Mlinše – Dobovec 1:8 (1:3); Oplast Kobarid – Siliko Vrhnika 1:2 (0:1). Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hemtak, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Po izboljšanju zdravstvenega stanja (zaradi bolezni in karanten so izpustile prejšnjo tekmo proti Črni, op. a.) so igralke Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj v soboto pred svojimi gledalci odigrale tekmo proti Dravogradu. Gostje so na lestvici nekaj mest za Ptujčankami, očitna ka- Nogometaši Drave so bili na tekmi z Rogaško rezultatsko uspešnejši v prvem, gostje pa v drugem polčasu. JM JM 1. ČRNA 12 2. SLOVENSKA BISTRICA11 3. SVOLLEY 11 4. BENEDIKT 11 5. CELJE 12 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 12 7. ŽOK LJUTOMER II 12 8. UNIFOREST PREBOLD11 9. DRAVOGRAD 12 10. MEŽICA 10 10 2 10 1 8 3 7 4 7 5 6 6 5 7 3 8 1 11 0 10 33:8 32:11 27:12 23:16 24:21 22:23 20:23 14:25 6:33 1:30 30 29 25 20 20 18 16 10 3 0 kovostna razlika se je videla tudi na parketu športne dvorane Gimnazije Ptuj. Po dobri uri igre so Ptujčanke slavile gladko zmago. Ptujske odbojkarice igrajo po sistemu dobro z dobrimi in nekoliko slabše s slabšimi nasprotnicami. To nepisano pravilo tokrat ni veljalo, saj so vse domače igralke zares dobro odigrale tekmo proti Dravogradu. Na poti do suverene zmage so nanizale številne uspešne servise, stekla je tudi igra v napadu. Napadalke in centri so dosegli številke točke iz odlično izpeljanih akcij. Ptujčanke so bile v prvih dveh nizih zares veliko boljše tekmice, v drugem nizu je trenutna trenerka Eva Vedlin Gojčič ob vodstvu 18:7 ponudila priložnost za igro tudi igralkam, ki drugače na tekmah igrajo manj. Po dveh gladko dobljenih nizih so domačinke doživele v tretjem rahel padec koncentracije, kar je pomenilo, da so bile Korošice nekaj časa enakovredne v igri in po rezultatu. To krizo so domače igralke hitro premagale in tekmo brez težav pripeljale do zmage. Po koncu tekme je trenerka dejala, da je ponosna na vse odbojkarice, pred katerimi je v prihodnjem krogu veliko težji izziv, saj se bodo pomerile proti močni ekipi Slovenske Bistrice. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Šport 16 petek z 11. februarja 2022 Športni napovednik Atletika z Gorazd Rajher, AK Ptuj »Nismo pretirano filozofirali, ampak smo si le začrtali cilj, ki mu sledimo« Anej Čurin Prapotnik je naslednji v vrsti odličnih predstavnikov ptujskega atletskega kolektiva, ki se močneje uveljavlja v slovenskem merilu. Z zadnjim mladinskim državnim rekordom v teku na 60 metrov v dvorani (6,78 s) je močno opozoril nase, saj je zrušil rekordno znamko, ki je bila nedotaknjena kar polnih šest olimpijskih ciklusov – 24 let! Ta rezultat je dober tudi v mednarodni konkurenci, na listah mednarodne atletske zveze je vreden več kot 1000 točk, natančno 1054 (rezultati Kristjana Čeha v članski konkurenci so vredni med 1150 in 1250 točk). Tudi Anej spada pod okrilje Gorazda Rajherja, ki je nanizal nekaj besed o napredku svojega 18-letnega varovanca. »Treniramo, napredujemo. Ne bom rekel, da sem vrhunski trener, rad pa delam in tudi znam delati, čemur pritrjujejo tudi rezultati, to je naša nagrada. Ne bom trdil tudi tega, da delam vse prav ali na vrhunski ravni, poskušam pa biti dosleden in čim bolj strokoven. Aneju in tudi vsem ostalim varovancem želim omogočiti vse, kar doseže moje znanje,« je dejal Rajher in dodal: »Težim k temu, da morajo svoj delež prispevati tudi atleti, športniki, brez tega ni napredka. Anej ob tem premore tudi nekaj talenta, in ko je tako, potem se lahko na tem gradi zgodba. Ker so rezultati konstantno v vzponu, lahko upamo, da smo na pravi poti.« Stari državni rekord na razdalji 60 metrov 6,79 s se je obdržal kar Foto: Črtomir Goznik Gorazd Rajher: »Ne bom trdil tudi tega, da delam vse prav ali na vrhunski ravni, poskušam pa biti dosleden in čim bolj strokoven.« 24 let! »Dosegel ga je Matic Šušteršič, ki je žal tragično preminil v prometni nesreči, rekordno znamko je dosegel leta 1998 v Šempetru. Vesel sem, da smo stopili korak naprej od te znamke in da smo naredili to, česar ni še noben v Sloveniji – to je dejstvo. Nismo pretirano filozofirali ali se delali pametne, ampak smo si le začrtali cilj, ki mu sledimo! Anej je na tej poti sprejel nova pravila, za napredek pri šprintu je bilo treba še kaj dodati v samem treningu. Ob tem je Anej zelo razmišljajoč fant, veliko razmišlja o segmentih teka, predvsem štart je v teku na 60 in 100 metrov zelo pomemben. Ni samo to, kar jaz rečem in to velja, ampak sam išče nove informacije in se izobražuje. Potem skozi oko kamere skupaj Nogomet z Mitja Lah, NK Podvinci »Bazen igralcev je omejen, drug drugemu 'hodimo v zelje'« Članska ekipa NK Podvinci je v zimskem premoru ostala brez glavnega trenerja, Aleš Čeh je sprejel izziv treniranja na Dravi, prevzel je mladinsko selekcijo. O izboru novega trenerja, o mladinski ligi, predvsem pa o težavah pri iskanju igralcev smo se pogovarjali s predsednikom NK Podvinci Mitjem Lahom. Kakšna je bila odločitev glede trenerja članske ekipe? M. Lah: »Odločitev Aleša, da bo odšel k Dravi, je bila nepričakovana, zgodila se je praktično čez noč. Bili smo presenečeni in postavljeni v kar težak položaj, saj smo morali iskati trenerja z A-licenco, teh pa ni veliko. Robi Hojnik je bil takoj v mojih mislih, saj nazadnje zaradi osebnih razlogov ni vodil nobene ekipe (prej je bil trener Vidma, op. a.). Ko sva se do- Foto: Črtomir Goznik Robert Hojnik Foto: Črtomir Goznik Mitja Lah: »Ni mi v interesu, da bi trenerja menjaval vsake pol leta. V Podvincih smo imeli z vsemi trenerji dolgoročno sodelovanje.« bila in pogovorila, sva hitro sklenila dogovor. Njegovo prvo vprašanje je bilo, ali delamo na kratki ali dolgi rok in po mojem izboru druge opcije težav ni bilo več. Meni ni v interesu, da bi trenerja menjaval vsake pol leta. V Podvincih smo imeli z vsemi trenerji dolgoročno sodelovanje, Hvalec je bil z nami tri ali štiri leta, potem Ljubec podobno in nazadnje Čeh. Ocenil bi, da so tri leta nekakšen optimum, potem pride do določenega nasičenja med igralci in trenerjem. Vendarle gre za amatersko raven.« Prvi del sezone ste končali v sredini lestvice. Ste s tem zadovoljni? M. Lah: »Prezimujemo na 8. mestu, razlike med moštvi od 4. do 12. mesta pa so majhne. V tej skupini smo tudi vse ekipe z našega obmo- stran 16 čja – 6. Cirkulane 22, 7. Zavrč 19, 8. Podvinci 18, 10. Videm 15 točk – izstopa le vodilna Bistrica (38). To je trenutno naše realno stanje.« Kako je z igralskim kadrom? M. Lah: »Odkrito bom rekel, da imamo težave. Lastna mladinska šola nam trenutno še ne daje tega, kar si želimo, saj v mladinski in kadetski ligi MNZ Ptuj v konkurenci petih ali šestih moštev praktično ne moreš vzgojiti igralca za 3. ligo. Dodatna težava je, da mladega igralca, ki morebiti ima potencial za 3. ligo, ne moremo zadržati, saj ga že pred mladinsko vrsto pobereta Aluminij ali Drava. Napenjamo vse sile, da bi s temi selekcijami naredili korak naprej, da bi lahko črpali igralce za člansko moštvo. Nogomet z 1. SNL RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Domžale – CB24 Tabor Sežana; OB 17.30: Celje – Koper; V NEDELJO OB 15.00: Mura – Bravo; OB 17.30 Olimpija – Maribor; V POBNEDELJEK OB 17.30: Aluminij – Kalcer Radomlje. secirava posamezne segmente in se pogovarjava. To je zame znak, da atlet razume, v čem je bistvo – ne gre pa za 'izumljanje tople vode',« je slikovit Rajher. Eksplozivnost je tista vrlina, ki je pri šprinterjih izjemno pomembna, je osnova za dober rezultat. »To je njegov velik potencial; v sebi ima naboj eksplozivnosti in 'hitrih vlaken'. To izkoriščamo in bomo še naprej poskušali. Je pa v šprintu še veliko možnosti za napredek; jaz ga nagovarjam k študiju v ZDA (jeseni zaključuje srednjo šolo, op. a.). Če ga bo ta pot zanimala, naj gre in odkriva nove možnosti, ki mu jih lahko ponudijo. Jaz sem tukaj za njega v omejeni količini, čeprav mu poskušam dati vse, kar lahko. In bom to tudi počel v prihodnje,« je z zanimivim predlogom postregel Rajher. Kakšni so letošnji največji izzivi? »Nastopiti na svetovnem prvenstvu za starejše mladince (Cali, začetek avgusta, op. a.)! Nastop v Kolumbiji bi pomenil, da bi ga opazila ameriška univerzitetna srenja in mogoče bi 'padla' tudi kakšna ponudba. Vsekakor bi bilo to vredno razmisleka,« je zaključil Rajher. Naslednji nastop Aneja Čurina Prapotnika čaka 12. februarja na Balkanskem mladinskem prvenstvu v Beogradu, temu pa bo teden kasneje sledil še nastop na zimskem članskem državnem prvenstvu. Jože Mohorič Kljub temu smo k pripravam članov priključili nekaj mladincev, dva iz lanske generacije, tri iz letošnje, eden pa se je odločil za pot v sodniške vrste. Bazen igralcev je omejen, iz njega pa črpa kar pet ekip, ob vseh štirih omenjenih tretjeligaših še Drava, ki prav tako išče igralce iz vseh vetrov, saj zapolnjuje številne vrzeli. Tako drug drugemu 'hodimo v zelje'. Če v tem kontekstu omenim še odhode igralcev iz našega območja v Avstrijo, potem je jasno, s kakšnimi težavami glede igralskega kadra se soočamo. Ne morem pa pripeljati igralca iz Kočevja ali Prekmurja, saj mu ne morem ponuditi ničesar konkretnega. V načrtu imamo pripeljati še dva igralca, seveda pa smo omejeni pri sredstvih. Mi ne moremo imeti igralca, za katerega bi bil nogomet izključna dejavnost, ampak zgolj dodatna. Pogovarjamo se z nekaterimi, upamo, da bomo uspešni vsaj v enem ali dveh primerih.« Za začetek priprav ste odšli v Medulin. M. Lah: »Na priprave smo odšli v Medulin, prisotnih je bilo 20 igralcev. Ocenil bi jih za uspešne, morda so bile v malce prezgodnjem terminu, ker ni bilo na voljo veliko primernih ekip za prijateljska srečanja. Tam je bilo sicer veliko prvoligašev ali drugoligašev iz vse Evrope, a to niso ekipe naše kategorije. Imeli smo lepo vreme, dobre pogoje za delo, ekipa se je povezala med seboj – nikomur ni bilo žal, da je šel z nami.« S kakšnimi ambicijami boste šli v spomladanski del? M. Lah: »Če bomo ostali na mestih, kjer smo trenutno, potem bodo naši cilji izpolnjeni. Želimo si čim višje, sposobni bi bili uvrstitve do 5. mesta, a je precej odvisnega od morebitnih prihodov. Ob tem je precej neznank tudi v konkurenčnih klubih. Naša ekipa ne bo veliko spremenjena, a je problem v majhnem številu igralcev. Ko se spomladi začnejo težave s kartoni, potem smo takoj v nezavidljivem položaju. Tudi poškodbe nikoli niso izvzete ...« Jože Mohorič Futsal z 1. SFL RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 20.00: Mlinše – Oplast Kobarid; OB 20.30: KMN Meteorplast Šic bar – FC Hišam daril Ptuj, Siliko Vrhnika – Dobovec; OB 2045: Bronx Škofije – Litija. Rokomet z NLB liga RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 18.00: Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 19.00: Koper – LL grosist Slovan, Herz Šmartno – Riko Ribnica, SVIŠ Ivančna Gorica – Ljubljana, Dobova – Slovenj Gradec; OB 20.30: Gorenje Velenje – Trimo Trebnje. Tekma Maribor Branik – Celje Pivovarna Laško (24:30) je že bila odigrana. 1. A SRL (ž) 16. KROG: Z'dežele – ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.30). 1. B SRL (m) 15. KROG: Grosuplje – Moškanjci-Gorišnica (v petek ob 20.30). 2. SRL (m) 14. KROG: Drava Ptuj – Škerjanc Jadran Hrpelje (v soboto ob 19.00), Kronos – Velika Nedelja (v soboto ob 20.00). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 13. KROG: Slovenska Bistrica – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 19.00). JM Olimpijske igre Peking 2022 Bombastičen začetek Slovencev V petek so se v Pekingu začele zimske olimpijske igre, naši športniki in športnice pa so že v prvih dneh nanizali neverjetno serijo uspehov in osvojili kar pet medalj! To Slovenijo na lestvici držav z osvojenimi medaljami uvršča v elitno deseterico. Nabirka medalj se je začela udarno, z dvema Slovenkama na zmagovalnih stopničkah posamične tekme v smučarskih skokih: na najvišjo je stopila Urša Bogataj, na najnižjo pa njena kolegica Nika Križnar. Ženska tekma v skokih se je odvijala povsem po slovenskih notah, v deseterici sta bili tudi Ema Klinec in Špela Rogelj. Urša je postala šele druga slovenska športnica z zlato olimpijsko medaljo, to čast je doslej okusila le Tina Maze. Dva dni kasneje se je slovenska bera povečala za novo medaljo, tudi tokrat za najžlahtnejšo. Pod to so se v mešani ekipni tekmi v skokih podpisali Urša Bogataj, Nika Križnar, Timi Zajc in Peter Prevc. Slovenci so bili v tekmi številnih diskvalifikacij več kot za razred boljši od konkurence, tudi z vsemi veljavnimi skoki konkurentov se vrstni red na vrhu ne bi spremenil. Za Petra je bila to tretja medalja na OI, prva zlata. To je bil obenem lep obliž na posamično tekmo fantov, kjer je dan prej Peter za malenkost zgrešil bronasto medaljo, za stopničkami je zaostal za pičle pol točke. O sodniških ocenah pa ni več vredno izgubljati besed … Na drugi strani je Urša Bogataj z dvema osvojenima zlatima medaljama na OI postavila mejnik, ki ga konkurentke v smučarskih skokih ne bodo mogle prehiteti vsaj do takrat, ko bodo ženske – tako kot moški – poleg ekipne tekme nastopile na dveh posamičnih tekmah … Slovenski pohod proti vrhu uspešnosti v zimskih športih se je nadaljeval v deskanju na snegu. V paralelnem slalomu si je Tim Mastnak z odličnimi predstavami v kvalifikacijah zagotovil dobro izhodišče, nato pa v zmagovalnem ritmu nadaljeval tudi boje na izločanje. Do finala je ugnal vse tri tekmece, tam pa šele v zadnji strmini klonil proti tekmecu iz Avstrije. Tudi s srebrno medaljo je bil Tim – in z njim celotna slovenska športna javnost – zelo zadovoljen … Posebno, skorajda pravljično zgodbo pa je v ženski konkurenci v isti disciplini spisala Gloria Kotnik. 32-letna športnica, ki je imela v preteklosti velike zdravstvene težave in je vmes nameravala celo opustiti deskanje, je lani povila otroka, nato pa se z dodatno motivacijo lotila priprav na OI. Nastop v Pekingu si je zagotovila dobesedno pet pred dvanajsto, na Kitajskem pa je bila za vse skupaj nagrajena na povsem presenetljiv način – z bronasto olimpijsko medaljo. Na zmagovalnem odru je stala ob boku največje zvezdnice tega športa, Čehinje Estere Ledecke. Če k tem osvojenim medaljam prištejemo še nekaj uvrstitev tik pod zmagovalni oder, ob že omenjenih Petrom Prevcem in Emo Klinec je treba dodati vsaj še slalomistko Andrejo Slokar (medalja se ji je iz rok izmuznila za desetinko sekunde), potem se Slovenija zasluženo uvršča med velesile v zimskih športih. Pa še imamo nekaj želez v ognju … Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 11. februarja 2022 17 Ormoško z Protokolarna darila: od gruzijskega konjaka do čebelnjaka Za darila nad 50 evrov je treba poročati V zasebnem življenju gostitelju radi izkažemo pozornost z drobnim darilom, kot je steklenica vina, zavojček kave ali kaj bolj osebnega. Podobno je tudi ob obiskih funkcionarjev, le da je obdarovanje regulirano s pravili, saj gre za javni denar. Pravila določa pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril. Najvišje ormoško darilo: županovo vino Ob tem nas je zanimalo še, kakšna darila svojim gostom podarijo občine na Ormoškem. Na občini Ormož so za protokolarno darilo, ki ga podeljujejo le najvišjim gostom, kot so visoki državni predstavniki, izbrali županovo vino Šipon. Četrtlitrske steklenice vina iz mestnega vinograda so opremljene z etiketo ter zapakirane v posebno embalažo. V lanskem letu so napolnili približno 500 steklenic, toliko jih pričakujejo tudi letos. Kot so pojasnili, pa imajo na zalogi še kar nekaj steklenic prvega letnika 2020. Za priložnostna darila izbirajo med lokalnimi izdelki, ki imajo pridobljen certifikat Foto: KTV KBZ Jeruzalem Slovenija. Darila nabavljajo sproti, od vin do bučnih semen in peciva, prav vsa so opremljena s promocijskim materialom, saj služijo tudi kot promocija destinacije. Z njimi obdarijo partnerje, predstavnike podjetij in podobno. V lanskem letu je občina za tovrstna darila porabila skupno slabih 3.700 evrov, okvirna vrednost enega paketa znaša od 5 do 20 evrov. Kot pravi, so protokolarna darila funkcionarjem tista, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij in institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Tako darilo, ne glede na vrednost, vedno postane last prejemnika. Priložnostna darila manjše vrednosti pa so darila, ki jih tradicionalno ali običajno izročajo ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njihova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila. V nobenem primeru pa funkcionarji kot darilo ne smejo sprejeti denarja, vrednostnih papirjev, darilnih ali vrednostnih bonov ter kartic in dragocenih kovin. Prav tako ni dovoljeno sprejeti darila, ki lahko vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje dela uradne osebe ali če bi Foto: arhiv M24 sprejem darila pomenil storitev kaznivega dejanja. Prejemnik mora najkasneje v osmih dneh izpolniti poseben obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izročiti osebi, zadolženi za vodenje seznama daril znotraj organizacije. Vsako leto do konca marca ga morajo posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije. Darila pod vrednostjo 50 evrov se štejejo za darila zanemarljive vrednosti in jih ni treba vpisovati v omenjeni seznam. Središče za darila 2.000 evrov, Sv. Tomaž pol manj V občini Središče ob Dravi za priložnostna oz. protokolarna darila letno namenijo okoli 2.000 evrov, vrednost posameznega znaša okoli 20 evrov. Podeljujejo jih prostovoljcem in partnerjem, vsebujejo pa domače izdelke: med, medenjake, pivo lokalne mini pivovarne ter bučno olje. V občini Sveti Tomaž pomembnim gostom in prejemnikom priznanj prav tako podarijo priložnostna darila v vrednosti okoli 20 evrov. Letno zanje namenijo okoli 1.000 evrov, vsebujejo pa steklenico vina in podobno. Foto: arhiv M24 Maska kurent Bežen pogled na seznam za leto 2020 kaže, da so najpogostejši prejemniki teh daril – pričakovano – najvišje državne institucije, od državnega zbora in sveta, kabineta predsednika vlade, urada predsednika republike do raznih ministrstev in služb. Največ jih prejme predsednik države, bolj redke pa so (presenetljivo) na seznamu posamezne občine. Paleta daril je zelo pestra. Prevladujejo zlasti knjižna darila in spominki. Med zanimivejšimi so kovinske tradicionalne makedonske zaponke neveste, pozlačeni sovi v žametnem okvirju, starinski sedež za kolo, verižica oblikovalke Ann Hand, zlata ritualna maska v okvirju in maska kurent, celo čebelnjak in gruzijski konjak. Predsednik vlade je bil na primer obdarjen s pralnimi obraznimi maskami, predsednik države pa je v dar prejel kolo specialko, hokejsko palico Anžeta Kopitarja in še vrsto drugih daril. Večina protokolarnih daril, ki so jih v svojih mandatih prejeli nekda- nji predsedniki republike, je shranjena v muzejih, darila aktualnega predsednika pa so na ogled v prostorih predsedniške palače. Svoj izbor teh daril ima razstavljen tudi državni zbor. Slednji sicer hrani več kot 860 daril iz 67 držav. Na seznamu le šest občin, prestolnici zgolj eno darilo Med redko navedenimi občinami je na seznamu najbolj izstopala občina Štore, ki je prijavila več priložnostnih daril, od konjaka in viskija, dežnika, do USB-ključka, termoflisa, pohodnih palic in denarnice … Med občinami sta na seznamu še občini Dobrovo – Polhov Gradec z darilno košaro ter Piran, ki je med drugim prejel umetniško delo, med mestnimi pa Ljubljana z zgolj enim priložnostnim darilom (čajnik in skodelica za čaj), Murska Sobota (ročna ura z logotipom podjetja) in Nova Gorica (likovno delo Klavdija Tutte). Monika Horvat Podravje z Iz studia Radia Ptuj Radio Ptuj in Qcenter Ptuj vam valentinovo polepšata z enkratnimi nagradami Pred nami je praznik zaljubljenih, valentinovo, ki bo tudi za poslušalce Radia Ptuj zelo radodaren. V sodelovanju s Qcentrom Ptuj lahko svojim ljubljenim damam ali gospodom prislužite lepe nagrade. Za privlačne Valentinove košarice v vrednosti po 40 evrov sta poskrbela največji slovenski trgovec Tuš in Drogerija Tuš, Glamur bar pa za nepozabne glamur zmenke. Za sodelovanje v nagradni igri je treba na Facebook strani Qcentra Ptuj poiskati objavo Valentinove nagradne igre, jo deliti in všečkati. V komentarju označite svojo najdražjo osebo, ki bi ji namenili nagrado. Ženske lahko svojim moškim prislužite pet košaric največjega slovenskega trgovca Tuš, v katerih bodo izbrane slovenske Foto: Arhiv Radia Ptuj dobrote. Za moške so pri Tušu izbrali vrhunske izdelke po recepturi Ane Roš – široke rezance z brinovimi jagodami, hrustljave pirine kruhke, granolo z bučnimi semeni, hrustljavo karamelizirano pokovko, omako s paradižnikom, omako za natrgano svinjino, pa tudi sadna namaza iz slovenskih borovnic s kandiranimi limonami ter iz slovenske hruške. V košarici so še kombucha – hruška z ajdo in pehtranom, à la kuhanček ter sadno pivo gose z višnjami. Moški boste svojim damam lahko prislužili pet košaric Drogerije Tuš, v katerih so kondomi, lubrikant in vibrator. Nagradna igra trgovine Tuš in drogerije Tuš bo v sodelovanju Radia Ptuj in Qcentra Ptuj potekala od 4. do 20. februarja 2022 Foto: arhiv Radia Ptuj – takrat bo tudi potekalo žrebanje nagrajencev. Za najbolj romantične zmenke pa bo poskrbel Glamur bar, kjer bodo vsak dan enemu paru podarili prav posebno pijačo. Nagrajenci bodo lahko izbirali med tremi različnimi vrstami gina s penicami, ki se stopijo, ko čez njih prelijejo tonic. Namesto gina bo moč izbirati med dvanajstimi različnimi okusi vročih čokolad. Nagradna igra Radia Ptuj in Glamur bara v Qcentru Ptuj bo potekala od 7. do 18. februarja, vsak dan pa bomo izmed tistih, ki boste na Facebook profilu Qcentra Ptuj delili in všečkali video posnetek ter v komentarju označili svojo ljubljeno osebo, izžrebali en par. nš Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 11. februarja 2022 Ptuj, Grajena z Vrata je odprl Naš bar Grajena Slovenija z Z Jelko Verk o Miss Slovenije za Miss sveta Sladka ponudba in dobra kava Projekt življenjsko pomembnih vrednot in povezovanja Osemnajstega decembra lani je svoja vrata odprl Naš bar Grajena, družinska naložba in projekt razširjene družine Rižnar. Uredili so ga s skupnimi močmi, da bi kraj s širšo okolico dobil prijeten kotiček za druženje celih družin, kjer jih bodo prijazno postregli z dobro kavo Illy, sladkimi dobrotami Valice (Valerije Rižnar), toplim sendvičem in z izbrano ponudbo pijač. Foto: Črtomir Goznik Naš bar Grajena vse bolj priljubljen kraj za srečevanje in druženje Grajenčanov in drugih obiskovalcev. „To je naš skupni bar,“ so v imenu družine povedali Valerija, Janez in Patricija. V začetku so sicer razmišljali o tem, da bi vzeli nekdanji gostinski lokal v najem, a so se na koncu odločili, da ga bodo kupili in s skupnimi močmi ter delom tudi uredili. Nosilka dejavnosti je Mojca Rižnar Vidovič, domačinka, ki si je dom z družino uredila na Krčevini, glavna natakarica pa je hčerka Patricija, ki si je že od nekdaj želela delati v gostinstvu, zato si je tudi izbrala gostinski poklic. To ima že v genih, po očetovi strani so vsi gostinci. Zelo pa se je pri ureditvi lokala angažiral Mojčin mož Jani, ki je trenutno na delu v Avstraliji. Za opremo sta v celoti poskrbeli mama in hči, Valerija in Mojca, brez pomoči arhitektov. Potovali sta po celi Sloveniji, da je lokal lahko zasijal v podobi, kakršno sta si želeli. Seveda pa brez mojstrov, ki so svoje delo odlično opravili, ni šlo. Naš bar Grajena so krajani Grajene in okoličani, vedno več pa je tudi Ptujčanov, ki ga obiskujejo, dobro sprejeli. Niso redki gostje, ki redno prihajajo na sladice, mnogi jih kupijo tudi za domov. V lokalu pa je mogoče naročiti tudi torte za slavja. Med tednom ponujajo torte, ob sobotah pa tudi kremne rezine. Za manjše družbe, ki želijo pri njih praznovati, po dogovoru poskrbijo za katering. Prostor ima tudi posebni vhod, kar je tudi prednost. Zelo pa so veseli, da se je lokal priljubil med mladimi, ki prihajajo na tortice, tople sendviče in se družijo v prijetnem okolju. Odprto imajo vse dni v tednu. Poleti bodo tudi ob nedeljah delali v podaljšanem delovnem času. K obisku vabi tudi lepo urejena terasa, ki se bo v poletnem času razširila še na zeleni prostor ob Grajeni. Uredili so že tudi prostor, kjer bodo lahko pogostili kurente v pustnem času, v jeseni pa bo tam dišalo po pečenem kostanju. Obnovljeni objekt, kjer Naš bar Grajena zaseda osrednji prostor, ni namenjen samo gostinski dejavnosti. V njem ima sedež tudi računovodstvo Mojce Rižnar Vidovič. V kratkem pa bodo uredili še kozmetični salon, ki ga bo imela hčerka Nuša. Tako bo objekt zaživel kot prava obrtniška hiša v malem, kjer bo na enem mestu zbrana ponudba več storitev, kar je za Grajeno in njeno okolico zagotovo kakovostna pridobitev. MG Jelka Verk je licenco Miss Slovenije za Miss sveta prevzela pred nekaj leti, ko se je odločila, da bo pri projektu delala drugače in podirala stereotipe, ki so se skozi leta prilepili na lepotna tekmovanja. Danes svojo zgodbo gradi na sloganu Podpirajmo slovensko in podpiramo Slovenijo ter tako kandidatke kot tudi vse Slovence spodbuja k povezovanju, medsebojni pomoči in podpiranju domačega. Projekt Miss Slovenije je postal orodje povezovanja domačih podjetij in blagovnih znamk, saj verjame, da je na tem področju še ogromno neizkoriščenega potenciala. Med polfinalistkami letošnjega izbora za Miss Slovenije je tudi Ptujčanka Blažka Hojak Šalamun, študentka prava. Finalistke bodo znane 26. februarja. V pogovoru z Jelko Verk predstavljamo ključne poudarke projekta, ki posebno pozornost posveča tudi lokalnemu okolju. Kako poteka sam izbor od prijave naprej oz. kaj pričakujete od deklet, ki se prijavijo, kakšne pogoje morajo izpolnjevati? „Z vsemi dekleti, ki se prijavijo na Miss Slovenije, opravimo informativne razgovore, kar pomeni, da jim z ekipo projekt predstavimo in jih v prvi vrsti tudi spoznamo. Kandidatke za Miss Slovenije morajo imeti slovensko državljanstvo in morajo biti stare med 16 in 26 let, takšen je tudi uradni pravilnik Miss sveta. Po drugi strani pa se pri izbiri kandidatk odločam predvsem po občutku. Kandidatka za Miss Slovenije mora biti predvsem ambiciozna in domoljubna.“ Kaj je tisto, kar pri dekletih na lepotnih izborih še posebej pričakujete? „Poudarim naj, da projekt Miss Slovenije ni klasično lepotno tekmovanje. Včasih je bil za miss pomemben zgolj videz, danes pa morajo dekleta predstavljati svoje vizije in vrednote, hkrati pa najbolj štejejo vse tiste odlike, ki so tudi v življenju pomembne za doseganje uspeha, to pomeni simpatičnost, izžarevanje življenjske energije, pozitivna naravnanost, želja po učenju in še marsikaj.“ Polfinalistke za Miss Slovenije 2022 ste že izbrali. Kaj vse še jih čaka do finala in kje bo potekal? „Pot do finala je vsekakor polna izzivov in priprav, kljub temu pa močno verjamem, da kandidatke za Miss Slovenije ob tem osvojijo ogromno novega znanja in pridobijo dragocene izkušnje. S poslovnimi partnerji projekta jim tako pripravimo različne izzive. S podjetjem Tosama pripravljamo različna izobraževanja na temo intimne nege kot tudi izzive na področju marketinga. Z vodilnim proizvajalcem toplotnih črpalk, Kronoterm, jih letos čaka izobraževanje na temo zelenih energij. V podjetju Essentiq se Dornava z V vrtcu še ena skupina Starši so lahko brez skrbi Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava je v torek, 1. februarja, odprla dodatni polovični oddelek v vrtcu. Vpisali so šest otrok prve starostne skupine. Foto: zasebni arhiv Jelka Verk: „Projekt Miss Slovenije svojo zgodbo gradi na sloganu Podpirajmo slovensko in podpiramo Slovenijo.“ Foto: zasebni arhiv Jelka Verk: „Kandidatka za Miss Slovenije mora biti predvsem ambiciozna in domoljubna.“ Miss Slovenije – tudi projekt lokalnega in odkrivanja biserov Slovenije Pri projektu Miss Slovenije za Miss sveta stremijo k podpiranju lokalnega, zato že nekaj let finalno prireditev selijo iz slovenske prestolnice v manjše, a zato nič manj zanimive kraje. Letošnja finalna prireditev bo potekala v kraju, ki je med zelenimi hmeljišči in ponuja edinstvene izkušnje. Za finalistke tako pripravljajo različne izzive na področju hmeljarstva, podpiranju lokalne skupnosti, kot tudi predstavitvi nepoznanih biserov naše prečudovite Slovenije, je povedala Jelka Verk, lastnica licence za Miss Slovenije za Miss sveta. bodo dekleta spoznala s pravilno in naravno nego kože. Kandidatke se bodo imele priložnost pobližje spoznati z digitalnim marketingom in reševanjem podjetniških izzivov v vodilnem slovenskem podjetju na področju informacijske tehnologije – Skupini stroka.si. V okviru delavnice Imagineering, ki poteka pod okriljem dr. Jureta Kneza, solastnika svetovno uspešnega podjetja Dewesoft, si bodo oblikovale lastne poslovne načrte. Skupaj z VDC Zasavje in družbeno odgovorno znamko More Than Beauty pa se bodo spoznale in opozarjale na problematiko družbene vključenosti ljudi s posebnimi potrebami. Naj poudarim, da pri projektu Miss Slovenije nimamo sponzorjev, imamo poslovne partnerje, ki z nami gradijo zgodbo skozi slogan projekta. Vsa podjetja, ki z nami sodelujejo, so slovenska in skozi projekt dekletom nudijo znanje, enkratne izkušnje ter priložnosti na različnih področjih. Poslovni partnerji dihajo skupaj z nami, nas podpirajo in vsak na svojem področju kandidatkam za Miss Slovenije ponuja dodano vrednost. Kakšna pa je podpora države? „Miss Slovenije je nedvomno ambasadorka Slovenije, ki se ob pomoči celotne ekipe na svetovnem izboru maksimalno trudi promovirati našo državo. Ampak projekt je prepuščen izključno svoji iznajdljivosti, saj od države za zdaj nismo bili deležni nikakršne pomoči.“ MG Sveta Trojica z Za mesto ravnatelja prispela le ena popolna vloga Še naprej pod taktirko Darka Škergeta Foto: MZ „V vrtcu imamo šest skupin, pet jih je polnih in ena polovična. Vpisani so 103 otroci,“ je pojasnil ravnatelj šole Iztok Hrastar. Vse potrebno za odprtje dodatnega polovičnega oddelka v vrtcu je dornavski občinski svet potrdil na zadnji januarski seji. V vseh oddelkih je tudi povišan normativ, v celotnih za dva otroka in v polovičnem za enega. Eno mesto (v novi skupini) je še prosto, medtem ko so vsa druga zasedena. „Sprejeli smo vse otroke, ki so bili na seznamu. V novi skupini jih je bilo najprej pet, te dni se jim je pridružil šesti, eno mesto je še prosto,“ je povedal ravnatelj Hrastar in dodal, da imajo v vrtcu zaposlenih šest vzgojiteljic ter šest pomočnic. MZ Trojiški svetniki so na dopisni seji podali soglasje k imenovanju novega ravnatelja osnovne šole in vrtca. Darku Škergetu se namreč sredi aprila izteče mandat, zato je svet zavoda OŠ in vrtec Sveta Trojica razpisal prosto delovno mesto za novega ravnatelja, ki pa ga bo tudi naslednjih pet let zasedal Škerget, saj je edini oddal popolno vlogo. »Gre za kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje in kriterije za imenovanje, prav tako ima izkušnje, strokovno znanje in uspešno večletno vodenje javnega zavoda,« so zapisali v svoji obrazložitvi. Letošnje leto bo za javni zavod zelo pomembno, saj se bo začela gradnja novega vrtca. Ta bo, kot je znano, zrasel na povsem drugi lokaciji od sedanjega, in sicer ob Trojiškem jezeru. Investicija bo stala dobra dva milijona evrov, nekaj manj kot 1,2 milijona evrov bo prispevala država, približno 800.000 evrov pa bo morala zagotoviti občina. Novi vrtec, ki bo energetsko skoraj povsem samozadosten in zelo unikaten z zeleno pohodno streho ter čudovitim pogledom na jezero in cerkev Svete Trojice, naj bi prve otroke sprejel v letu 2023. SD Foto: SD Dolgoletni ravnatelj Darko Škerget bo trojiško osnovno šolo in vrtec vodil še naslednjih pet let. Štajerski TEDNIK petek z 11. februarja 2022 petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Na lastni koži boste preizkusili pečat preteklosti. Prejeli boste neko pismo ali informacije, ki bodo dajale občutek negotovosti, ampak na koncu se bo vse izteklo v vašo korist. Teden, ki je pred vami, bo zaznamovan po tem, da se boste učili. Varujte pa se trme in svojeglavosti! BIK (21. 4. – 20. 5.) Iskra sreča se bo skrivala v tem, da sami pri sebi ugotovite, kaj vas motivira. Človeška narava je večplastna, resnica je, da je pomembno tako materialno kot tudi duhovno življenje. Ravno slednje bo v osredju. Naredite si dneve prijetne in izrazite se tudi v pisani besedi. Macaca fascicularis Telo je dolgo od 37 do 63 cm, rep pa od 36 do 72 cm. Tehta od 3,5 do 12 kg. Hrani se s plodovi, semeni in vodnimi živalmi. Dobro pleza in plava, rad se zadržuje na tleh in pogosto raziskuje bližino človekovih bivališč. Prepiri so v skupini zelo pogosti. Razširjenost: Nahaja se na jugovzhodnem delu Azije, kjer je tudi najpogostejša opica. Živi v gozdovih in sestojih mangove ob rekah, morskih obalah in na otokih. ALADAG - nad 3000 metrov visoka gorska skupina v vzhodnem Taurusu, KOSKENNIEMI, Veikko Antero - finski pesnik in literarni zgodovinar, MORONE, Giovanni - papeški diplomat v obdobju reformacije Kanada z Po 50 letih zaprli delikateso mesarjev iz Slovenske Bistrice Montreal žaluje za znano delikateso Boucherie Slovenia V kanadskem Montrealu je konec prejšnjega tedna zaprla svoja vrata znamenita delikatesa, trgovina in mesnica Boucherie Slovenia, ki je bila več pol stoletja prisotna na bulvarju St-Laurent. Svoje zadnje slavne pikantne sendviče so naredili minulo soboto in zaprli vrata. Zaprtje lokala sta že pred dnevi na Facebooku naznanila lastnika Lourdes Rodriguez in Jean Teixeira, ki pa razloga nista navedla. Strankam sta se lepo zahvalila za dolgoletno zvestobo. Montreal Gazette poroča, da so stranke slišale, da si vzdrževanja trgovine ne moreta več privoščiti. Boucherie Slovenia je bila pol stoletja stalnica na zgodovinskem delu bulvarja St-Laurent, najbolj znana in priljubljena pa je bila po svojih sendvičih s pikantno klobaso, po prekajenem mestu, domačem kislem zelju in kislih kumaricah. Medij Eater Montreal skupaj z drugimi poroča, da je strankam izjemno žal zaradi zaprtja, kajti sendviči so bili ogromni in poceni, priljubljena je bila tudi druga hrana in sveže ter prekajeno meso. Župnik slovenske cerkve sv. Vladimirja v Montrealu lazarist Franc Letonja je razložil, da sta bili na St-Laurentu dve slovenski Foto: Facebook mesnici, ki sta ju vodila brata Godina po rodu iz okolice Slovenske Bistrice. Oba sta že pokojna. V Kanado sta se priselila po drugi svetovni vojni. Starejši brat Tone Godina, ki je bil izšolan za mesarja, je odprl mesnico Slovenian Meat Products, mlajši brat Vili Godina pa delikateso Specialite Slovenie, ki se je kasneje preimenovala v Boucherie Slovenia. Letonja je dejal, da sta tudi nova lastnika oglaševala v njihovem Katoliškem listu do pred nekaj leti, ko sta sporočila, da posel ne gre najbolje in da ne zmoreta več. Letonja je sicer izrazil presenečenje nad odmevnostjo zaprtja delikatese v montrealskih medijih, saj je stari del mesta na bulvarju Saint Lawrence oziroma po francosko Saint-Laurent že več let odmiral. Starejši so se odselili, mlajši pa so raje kot v majhne trgovine zavijali v velike trgovinske centre. Povedal pa je, da so v delikatesi pripravljali sendviče s kranjsko klobaso in zrezki, bolje pa so šli v prodajo tisti s prekajenim mesom. sta DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Zaznamovala vas bo neka želja po drugačnem razmišljanju in tako boste poskusili slediti svojim sanjam. Notranji nemir bo nekaj, kar vas bo spremljalo iz dneva v dan. Nekaj zdrave previdnosti in premišljenosti ne bo odveč v službi. Sreča vas bo spremljala v partnerstvu. RAK (21. 6. – 22. 7.) Prišel bo tudi dan, ko se boste odločili, kako in kaj velja narediti z lastno avtoriteto. Seveda je na drugi strani resnica ta, da ste izredno občutljivi in moč najdite v sebi. Ko boste sposobni reči bobu bob in se postaviti zase, bodo dnevi sončni. Preteklost je sestavni del življenja! LEV (23. 7. – 22. 8.) Privlačile vas bodo lastne skrivnosti in ni izključeno, da se ne boste lotili kakšnega intenzivnega čiščenja. Tiste reči, ki v vas tako ali drugače borijo duhove, bo sedaj čas, da jih ozavestite in tako najdite pot do rešitve. Dobro od rok vam bodo šla tudi filozofska vprašanja! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Vrnilo se bo nekaj iz preteklosti in čas je, da omenjeno vzamete kot blagoslov. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Veliko bolj pomembno pa je, da tudi sami uvidite, kako daleč segajo razsežnosti življenja. Notranja modrost vam bo v pomoč in partnerjevo sodelovanje v veselje. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Skozi delo in delavne obveznosti pridobivate na samozavesti. Spoznali boste pravi obraz sreče in bili zelo kreativni. Skozi umetniški talent izrazite osebno noto. Pomembno vlogo bo igralo tudi dejstvo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Zdravilo za dušo bo tudi glasba. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Dobro bi bilo, da bi znali ločevati zrno od plev. In v tem tednu se tega učite, čeprav se stvari odvijajo v drugi smeri, kot bi pričakovali. Lepoto življenja lahko vidite vsepovsod in je čas, da si zaupate. Največji izziv bodo predstavljali otroci in negovati bo treba otroka v sebi. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Intenziven in spodbuden čas je pred vami. Narava se bo počasi pričela prebujati in tako se bo v vas zbudila speča in dinamična energija. Bodite prožni in vedite, da prihaja tudi čas, ki bo zaznamovan kot vaših pet minut. Nekaj nejasnosti se obeta doma, ampak v življenju vse mine. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Sreča bo na vaši strani in z zdravim razumom boste dosegli več. V komunikaciji in intelektualnih zadevah boste morali biti odkriti, tako da se vam bo izplačalo igrati z odkritimi kartami. Iz preteklosti se bo vrnila neka oseba, ki vam bo vrnila spomine na davno preživete dni. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Spremljala vas bo obremenitev in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da naredite sintezo in s tem ugotovite, kaj vas pravzaprav veseli in kaj ne. Seveda je možno, da bo ravno to za vas muka, ampak iz tega se največ naučite. Finančno bodite bolj pazljivi in varčni. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Energijo za nadaljnje delo boste črpali iz narave. Tudi sami boste ugotovili, da je v modrosti, da je življenje igra, veliko resnice. Obetajo se prijetni trenutki, harmonični dnevi in romantika. Vsekakor boste z zaupanjem zrli naprej in si upali priznati, da ste zaljubljeni. Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 11. februarja 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Nespečnost in kako si lahko pomagamo Nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Med motnjami spanja so še motnje dihanja med spanjem, motnje gibanja v spanju, hopersomnia (prekomerna dnevna zaspanost), parasomnie, motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja ter druge. Akutna nespečnost je tista, ki traja krajši čas in zanjo velikokrat poznamo vzrok, kot npr. stres, preobremenjenost, bolezen. Če motnje spanja trajajo najmanj tri dni v tednu tri mesece, pa govorimo o kronični nespečnosti. Takrat poiščemo pomoč. Svetovna zdravstvena organizacija definira nespečnost kot težave pri uspavanju in/ali vzdrževanju spanja ter kot občutek neosvežujočega spanca, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden in ga spremljata slabo počutje in slabša funkcionalnost podnevi. Bolniki pa težave s spanjem občutijo kot težave z uspavanjem, nočno prebujanje in nemiren spanec, zgodnje prebujanje COLOR CMYK ter občutek zaspanosti kljub dovolj urah spanja. Kaj so najpogostejši vzroki nespečnosti? Stres, tesnobnost, depresija, moteči zvoki iz okolice, neprimerna temperatura spalnega prostora, neudobno ležišče, alkohol, kofein, nikotin, nedovoljene droge kot npr. kokain, pa tudi izmensko delo in »jet lag« ob potovanjih. Veliko žensk se srečuje z motnjami spanja v obdobju menopavze. Kot vidimo, na nekatere vzroke lahko vplivamo in prvi ukrep za izboljšanje spanja je vedno umik motečih dejavnikov. Kako si lahko pomagamo? Zdravila za spanje naj bodo zadnja izbira, namenjena so kratkotrajni uporabi. Najprej je vredno poskusiti s t.i. higieno spanja. Zveni preprosto, a za marsikoga pomeni spremembo navad. Tudi če je nespečnost potrebno zdraviti z zdravili, ukrepi za higieno spanja ostajajo pomembni. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. S svojim farmacevtom se ob prvih težavah lahko posvetujete o uporabi zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil in zdravilnih čajev. Ta zdravila so namenjena kratkotrajni uporabi. Trdovratno nespečnost pa obravnavajo v Centru za motnje spanja. Za konec še nasveti za izboljšanje spanja: • V posteljo se odpravite ob isti uri • Spalnica naj ima primerno temperaturo, naj bo zatemnjena, ostranite tudi vse moteče zvoke (TV, telefon) • Poskrbite za udobno ležišče • Poskrbite za redno telesno vadbo, vendar ne pozno zvečer • Zmanjšajte vnos kofeina, zlasti v popoldanskem času (kofein se nahaja tudi v drugih pijačah, ne samo v črni kavi in čaju) • Opustite kajenje in zmanjšajte vnos alkohola • Pred spanjem izvajajte aktivnosti, ki vas sproščajo (poslušanje glasbe, reševanje križank…) • Če ne morete zaspati, vstanite in počnite nekaj, kar vas sprošča. Študije so pokazale, da mobilni telefoni slabo vplivajo na spanje. Namreč svetloba zaslona zavira tvorbo melatonina, ta pa je pomemben za vzpostavljanje ritma spanja. Sodobna tehnologija nas tudi podzavestno drži v neprestani pripravljenosti. Zato strokovnjaki priporočajo, da vsaj pol ure pred spanjem izključimo vse naprave in ponovno začnemo uporabljati tradicionalno budilko. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Napovedi kažejo na upad epidemije Foto: Dreamstime/M24 Matematični modeli kažejo na upad epidemije covida-19, a virus nas še lahko preseneti, je poudarila Nuška Čakš Jager z NIJZ. V Sloveniji trenutno največ okužb s koronavirusom beležijo v starostni skupini pet do 14 let in 35 do 40 let. Število okužb nekoliko raste tudi v starostni skupini starejših od 75 let. Nekoliko povečano število okužb beležijo tudi v domovih starejših, kjer pa večina okuženih bolezen preboleva brez simptomov. Če so v prejšnjih valovih velik del umrlih covidnih bolnikov predstavljali oskrbovanci domov starejših, se je njihov delež v trenutnem valu zelo zmanjšal. Več okužb beležijo tudi v šolah, posebej v starostnih skupinah šest do 14 in 15 do 18 let ter med zaposlenimi v predšolski vzgoji. Večina oseb ob epidemiološkem poizvedovanju po njenih besedah še vedno navaja, da ne ve, kje so se okužili oziroma ne želi odgovarjati. Sicer pa se je povečal delež tistih, ki kot vir okužbe navajajo domače okolje. Od 17. do 23. januarja so sicer potrdili 73.652 primerov okužbe s koronavirusom. Prepoznali so 21.744 njihovih stikov, od tega jih je bilo 13.572 tveganih, je dejala. Čakš Jagrova poudarja, da naj osebe, ki ugotovijo, da so bile v stiku z okuženim, s pomočjo kriterijev same ugotovijo, če gre stik označiti za tveganega. Med kriteriji za tvegani stik je navedla neposredni stik na razdalji manj kot dva metra več kot 15 minut, druge fizične stike ali stike z izločki, zadrževanje v zaprtem prostoru več kot 15 minut, druženje ter potovanje v istem prevoznem sredstvu več kot 15 minut, če je stik na razdalji manj kot dva metra. Če oseba izpolnjuje katerega od kriterijev, lahko karantensko odločbo pridobi sama, preko portala eUprava, je pojasnila. Navedla je podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), po katerih je različica omikron svetovno gledano prevladujoča. 57 držav pa poroča o vedno večjem pojavu podrazličice omikrona BA.2. Delež različice omikron med potrjenimi primeri znotraj EU sicer znaša 83,4 odstotka. Polno cepljenih je približno 82 odstotkov Evropejcev, starejših od 18 let. Delež se po državah sicer razlikuje in se giblje od 33 odstotkov do 90 odstotkov. S poživitvenim odmerkom cepiva je cepljenih 54,8 odstotka Evropejcev, starejših od 18 let. Tudi v tem primeru se delež razlikuje med državami in znaša od 9 odstotkov do skoraj 80 odstotkov. Poudarila je, da je zaščita pred težjim potekom bolezni covid-19 dokazano višja v evropskih državah z višjo precepljenostjo. V slednjih beležijo tudi manjše obremenitve zdravstvenih sistemov. sta Pomagajmo si Premalo želodčne kisline sproži zgago in vetrove Potrebe po vitaminih, mineralih, esencialnih aminokislinah in drugih hranilih so vse naše odraslo življenje razmeroma stalne. Žal pa se sposobnost za pravilno razgrajevanje hrane in posledično dobro vsrkavanje vitalnih hranil s starostjo zmanjšuje, predvsem zaradi manjše količine želodčne kisline. Ker so simptomi premajhne in prevelike količine želodčne kisline domala enaki, se številni ljudje z želodčnimi težavami zdravijo z zaviralci želodčne kisline, saj so prepričani, da imajo želodčne kisline preveč. Toda verjetnost, da ravnajo pravilno, je le približno desetodstotna. V resnici je verjetneje, da vam želodčne kisline primanjku- je, zato se vaše zdravstveno stanje slabša. Ključni ter pomembni vitamini in minerali se v primeru hipoklorhidrije ne morejo vsrkati, saj se hrana ne razgradi pravilno. Posle- dice so različne: splošno zdravje peša, pojavi se utrujenost, alergije ali občutljivost na posamezne skupine živil, prebava se poslabša, začnejo se težave z napihnjenostjo in vetrovi. Težave se nadaljujejo v črevesju: utegne se zgoditi, da dobimo sindrom razdraženega in/ali propustnega črevesja, kar vodi v nove zdravstvene težave. Simptomi hipoklorhidrije Najpogostejši simptomi, ki kažejo, da je okolje v želodcu preveč alkalno, zaradi česar ne zmore več razgrajevati beljakovin, so utrujenost po obrokih, občutek zastale hrane v želodcu, koščki nepredelane hrane v blatu, vetrovi, napihovanje, spahovanje, zgaga in refluks. Sčasoma simptomi postanejo vidni: lasje odpadajo, se tanjšajo in so čedalje bolj suhi, nohti so razbrazdani in lomljivi, koža je uvela, lahko tudi suha in nečista, pesti nas utrujenost, Čaji, ki pomagajo pri nastajanju kisline Pri težavah s pomanjkanjem želodčne kisline vam lahko pomagajo tudi domači čaji. V okolici ali na tržnici poiščite zelišča in si pripravite poparke, s pomočjo katerih boste ublažili težave s kislino. Vzemite največ pet zelišč in jih sesekljajte ali zmeljite. Nato v litru vode poparite štiri zvrhane žlice zelišč in pustite pet minut. Najboljša zelišča za to so: angelika, bezeg, kolmež, pelin, poprova meta, smetlika, žajbelj, češmin, janež, encijan, pelin, rožmarin in islandski lišaj. Čaj pijte trikrat na dan po eno skodelico vsaj 15 min pred obrokom. Dnevno popijte vsaj 7 dl čaja, ki ga redno pijte vsak dan tri tedne. Po 21 dneh sledi sedemdnevna prekinitev, nato kuro po potrebi ponovite. Pazimo tudi, da med jedjo ne pijemo vode, saj redči želodčno kislino. Lahko pa pred obrokom spijemo jedilno žlico jabolčnega kisa, razredčenega v vodi. Foto: Dreamstime/M24 dovzetni smo za okužbe, pride pa tudi do razraščanja glivic (tudi vaginalnih), kvasovk in parazitov. V nasprotju s splošnim prepričanjem kar 90 odstotkov populacije, ki ima težave z refluksom, zgago in slabo prebavo, v resnici trpi za pomanjkanjem želodčne kisline. To zlasti velja za osebe, starejše od 40 let, saj se količina želodčne kisline z leti zmanjšuje. K temu prispevamo tudi sami – z uživanjem zdravil, protibolečinskih tablet in zaviralcev želodčne kisline, pa tudi s kroničnim stresom in pomanjkanjem posameznih mineralov. Minerali in vitamini Če imamo premalo želodčne kisline in se beljakovine ne morejo do konca razgraditi v aminokisline, telo nima gradnikov za tkiva. To opazimo zlasti na laseh, nohtih, koži in mišicah. Še ena od posledic pomanjkanja želodčne kisline je, da ne moremo vsrkati vseh pomembnih mineralov. Cink, magnezij, kalcij in železo so minerali, ki jih začne primanjkovati, če je okolje v želodcu preveč alkalno. Poleg tega pomanjkanje cinka zavira nastajanje želodčne kisline – in tako se znajdemo v začaranem krogu hipoklorhidrije. Mojca Kopriva COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 www.radio-tednik.si petek z 11. februarja 2022 stran 21 Poslovna in druga sporočila    21 11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 16 STRANI RECEPTOV ñà³ («ÈóXz ¨ȒȸȇƏ‫׏׏‬ȇƏƮǣȇȒɮًƮƺɀƺȇǴƺ ɿƳȸƏɮǣȇȒǸɖɀƺȇًɮƏǼƺȇɎǣȇȒɮƺ ɎȒȸɎƺǣȇƫƏȇƏȇǣȇƏȸɖǼƏƳƏ h0nk¨ J#zXk ³à hXxxX ELI PEROCI ‫ٵ‬xȒǴƏȇƏǴǼǴɖƫɄƏȵȸƏɮǼǴǣƬƏǴƺƫǣǼƏ xȒǴƳƺʁȇǣǸǴƺǼƏǝǸȒƫƏǼȒȇ‫ٴ‬ k z0!(X0ÁzXRz #zXRx «ٍ ‫׎׏‬ȇƏȅǣǕȒɮًǸƏǸȒɀƺɖȵȸƺɎǣɀǸɖɄȇǴƏɮƏȅ ǣȇǣƳƺǴƺɿƏɿƳȸƏɮȒȅƏǼǣƬȒɮɀǼɖʁƫǣ Á0xÁ0(z‫ي‬ z³Xnh0z(ó0z³kxX ‫ٵ‬àȵȸƏɄƏɎǣɀƺȅȒȸƏȅȒًǸƏǴƫǣɄƺǼƏǝǸȒ ȇƏȸƺƳǣǼǣًƳƏƫǣɿƏɄƮǣɎǣǼǣʁȸɎƺɮ‫ٴ‬ + PRILOGA LEPA IN ZDRAVA Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. www.salomongroup.si Ob umoru v Sevnici Ne, ni si www.salomongroup.si 8 SEZONA . PROJEKTA Vsak četrtek! VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿƫ zƏǣɿƫ ɿƫȸƏ ɿ ƫ ȇǣǝ ȇǣǝȵȸȒƳ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏ ɮȒǼǴ ɮȒǼ Ȓ ǴȒ ȒǼǴ Ȓɮ Ȓɮ ɮ ɮǸ ǸȒȅȵ Ȓȅ Ǽƺ ǼƺɎɖ ƺ ɀƮ ɀƮƏɀȒȵ ƏɀȒȵ ɀȒȵǣɀȒȅ ǣɀȒȅ No ovice ov e Svet Svet24 Sve Svet24 2 , za sam sa o 3,2 3,2 , 0 EU EUR, E R,, vk ko ompletu l ttu u z rev e ij ijo j Li jo Liza Liz za Maja M jja, z Ma za sam samo o4 4,20 4,2 20 E EU UR R.. in in v kom komplet pletu u z rev vijo Lad vijo Lady y, za sam am amo mo 4,2 4 0E 4, EUR. R. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija DARJA IN PETER LOVŠIN ‫דגٲ‬n0ÁàXR«z0nhÈ 0ñzX ³ƏȅȒǼȒƮǣɎǣɀƺȇƏȅƏɄƺȇǣɖɀȵƺǼȒ z³ÁhJ «k z#z ³¨0Á ¨ (ó« x0ÁX ñnɖǸȒ ƏɀǣǴƺȅƫȒɀɎƏɿƏȅƺȇǴƏǼƏɮǼȒǕǣ à0nXkXk «knÈk0³0·k ³ƺǼǣɀƺȇƏɀɮȒǴƺ “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” à0#zX« xzÁXkàXzk ·Xx0k ñʁƺȇȒǣȅƏɮƏɮɀƏǸƳƏȇɮƏǼƺȇɎǣȇȒɮȒ + PRILOGA vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK petek z 11. februarja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. stran 22 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Ž BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PREVOZI – SELITVE – DOSTAVA: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. www www.reporter.si www w.re .repor re epor p ter.si si IZ N O ŠTEV V E MIRKO JELENIČ ILKE Rdeči križ je spravil na boben, mastne odpravnine pa kljub odločbi sodišča ni vrnil. BOMBONČKI IN DROBTINICE Komu je vlada dala največ in koga je pustila na cedilu. www.novareha.si PETER UMEK Duhovniških zlorab otrok se še vedno ne odkrije veliko. ZLATKO ŠABIČ Janša je z napadi na tviterju v neroden položaj postavljal EU. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. RAZNO 12. in 13. februar 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Slovensko gospodarstvo v težavah zaradi epidemije korona virusa. Državna pomoč obrtnikom ne zadošča preživetju. Obrtno-podjetniška zbornica Ptuj se trudi pomagati prizadetim obrtnikom. Ilustrator Patrik Komljenovič je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravil razstavo stripa sodobne interpretacije Prešernovega Povodnega moža. Razstavo je odprla direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek. V produkciji Mestnega gledališča Ptuj je bila uprizoritev mitološke, zgodovinske umetniške figure Frančišek. Igralca sta Tamara Avguštin in Janez Škof. Predstavo je režiral Jernej Lorenci. Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj je v preddverju dvorane Mestnega gledališča Ptuj odkrilo repliko izginule spominske plošče padlim borcem za domovino. Dokumentarni film Z znanostjo do uspeha. V dominikanskem samostanu na Ptuju je bila osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. VDOVEC, star 62 let, premoženjsko preskrbljen in brez obveznosti, išče preprosto žensko za skupno življenje v prihodnje. Javite se lahko na tel. 070 161 881. PRODAM akvarele slikarja Albina Lugariča iz obdobja 1970–1975. Ogled po predhodnem dogovoru na tel. 041 648 331. MOTORNA VOZILA KUPIM volkswagen hrošč v kakršnem koli stanju in rezervne dele za omenjen avto. Tel. 040 900 008. œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 22-tedenske že v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM traktor s sprednjim pogonom ali brez pogona. Tel. 041 680 684. PRODAM telico, brejo 7 mesecev, vajena paše, možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. DELO ZAPOSLIJO več delavcev za delo v gradbeništvu, delo se izvaja v okolici Ptuja. Delovni čas od 7. do 15. ure s solidnim osebnim dohodkom. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. Informacije na telefon 041 669 323. Gradbeno podjetje Bezjak, d. o. o., Mala vas 34, Gorišnica. NAJEM NA PTUJU oddam na dobri lokaciji v najem premičnino, gostinski objekt hrana+ pijača, terasa, delno pokrita, opremljena, na velikem parkirnem prostoru. Tel. 070 548 690. NEPREMIČNINE PRODAMO - novo stanovanje z oprePOMHQRNXKLQMRLQJDUDçRYNOHWL .LGULĆHYROYL]PHULP ½ DOL  www.re-max.si/Poetovio Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ www.tednik.si KMETIJSTVO Lepi spomini ne bledijo! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Jeziki so prišli z vzhoda Pred 5000 leti so Evropo poselila nova ljudstva. S seboj so prinesla vozove na kolesih in bronasto orožje. Njihovi pripadniki so se znali tudi tako zelo dobro besedno izražati, da so jih že obstoječa ljudstva na teh območjih začela posnemati. Najmodrejši rimski cesar Mark Avrelij je bil najbolj izobražen med vladarji rimskega imperija, a je kljub temu sprejel najslabšo odločitev v zgodovini Rima. Indijanci so prelisičili Japonce Ameriška vojska je med drugo svetovno vojno za kodiranje sporočil uporabljala jezik staroselskegaa plemena Navajo, ki ga Japonci niso mogli razvozlati vse do koonnca vojne. DARILO OB NAROČILU Opekač Rosmarino Infinity Revijo lahko naročite na: 080 4321 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 11. februarja 2022 Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. 23 S smrtjo je kakor s soncem: vidimo ga zaiti za obzorjem, vemo pa, da onkraj sije dalje. (Goethe) ZAHVALA ZAHVALA V sredo, 26. januarja 2022, je tiho prestopil prag večnosti dragi Ivan Megla Marija Brglez IZ CVETKOVCEV 74 (28. 1. 1945–19. 1. 2022) K večnemu počitku smo ga pospremili v soboto, 5. februarja, na pokopališču v Podgorcih. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, za cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala sošolcem iz OŠ in bivšim sodelavcem Zavarovalnice Maribor – Sava. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Rajnarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter domačemu g. župniku Jožetu Šipošu za somaševanje. Hvala g. Antonu Žumbarju in ge. Tereziji Kokol za poslovilne besede, pevcem kvarteta Opoj in cerkvenim pevcem za odpete pesmi ter godbeniku za odigrano poslovilno melodijo. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Aura za storitve. Zahvaljujemo se osebju ZD Ormož, OI Ljubljana, IK Ljubljana in ge. Majdi Osterc za pomoč v času njegove bolezni in za srčnost. Iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili z lepo mislijo v srcu na njegovi poslednji poti in mu tako izkazali spoštovanje. Žalujoči: vsi njegovi IZ KIDRIČEVEGA Ob boleči izgubi mame in babice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ Kidričevo in Majšperk, Društvu ravnateljev ptujskega območja in bivšim sodelavcem EOP Mercator Ptuj za izražena ustna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje, dar in svete maše, da ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino, gospodu župniku Antonu Pačniku za cerkveni obred ter govornici Nadi Kotar za čustvene in ganljive besede slovesa. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju oddelka za covid intenzivno terapijo UKC Maribor. Vsi njeni ZAHVALA SPOMIN Od nas se je poslovil Te dni mineva žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric Ferdinand Veingerl (Ferdo) IZ PTUJA Marijan Brusar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Pogrebni službi, avtorici govora in govorniku, glasbenikom in praporščakom. Žalujoči: vsi njegovi Žalostni se poslavljamo od dragega sodelavca IZ REPIŠČ 2A Vsi njegovi Ni res, da si odšla – nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljala v tišini. OSMRTNICA V 89. letu se je poslovila naša draga mama Marjana Cebeka Marija Zupanič IZ PIVKOVE ULICE 11A NA PTUJU Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vodstvo in sodelavci družbe Perutnina Ptuj, PC Krmila Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. februarja 2022, v kapeli starega rogozniškega pokopališča od 8.30 do 10.00, kjer bo ob 10. uri maša zadušnica. Pogreb bo ob 11.00 na novem rogozniškem pokopališču. Žalujoči: hčerka Vlasta in sin Zlatko z družinama Umrli so Umrli so: Franc Forštnarič, Bukovci 77, roj. 1938 – umrll 22 22. jjanuarja j 2022; Srečko Šegula, Mezgovci ob Pesnici 51, roj. 1965 – umrl 24. januarja 2022; Terezija Zemljarič, roj. Bratušek, Prvenci 8a, roj. 1933 – umrla 27. januarja 2022; Marija Munda, roj. Čuček, Grlinci 33, roj. 1930 – umrla 30. januarja 2022; Elizabeta Vrečar, roj. Šketa, Biš 13, roj. 1936 – umrla 31. januarja; Ana Ertl Stasi, roj. Ertl, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, roj. 1955 – umrla 27. januarja 2022; Ljudmila Trol, roj. Skrbiš, Stanečka vas 15, roj. 1944 – umrla 28. januarja 2022; Vesna Alt, Zidanškova 13, Ptuj, roj. 1966 – umrla 28. januarja 2022; Sonja Mlakar, roj. Cizerl, Ul. 25 maja 3, Ptuj, roj. 1959 – umrla 27. januarja 2022; Ferdinand Veingerl, Žgečeva 11, Ptuj, roj. 1950 – umrl 24. januarja 2022; Amalija Slanič, roj. Medved, Ul. Vide Alič 5, Ptuj, roj. 1939 – umrla 21. januarja 2022; Zdravko Kopše, Janški Vrh 47, roj. 1965 – umrl 1. februarja 2022; Marta Čurin, roj. Petran, Godeninci 17, roj. 1940 – umrla 31. januarja 2022. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... OSMRTNICA Draga Ana Ertl Stasi 16. 6. 1955–27. 1. 2022 S PTUJA počivaj v miru. Blanka, Gal, Tomaž in partner Janko 1DURĀLWH Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. ZAHVALA 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ob izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, botre, sestre in tete NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ Marije Milošič IZ REPIŠČ 28A RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebna zahvala patru Jožetu Petku in podjetju Mir, govornici Damjani Cebe, pevcem za prečudovite odpete pesmi ter družini Arnečič iz Slatine, družini Pernek iz Repišč in družini Vidovič iz Repišč. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Štajerski TEDNIK petek, 11. 2. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 11. februarja 2022 Slovenija z Najpogostješa naročila na dom Slovenija z Pop Design z novim članom Najraje naročili burgerje s krompirčkom Novi pevec je stari znanec iz TV-šovov Lani so uporabniki platforme Glovo na dom najpogosteje naročali pice, burgerje in piščanca, Slovenska pop skupina Pop Design deluje že vse od leta 1985 in je medtem zamenjala že precej v Sloveniji pa burgerje s krompirčkom, pad thai in falafel. Glovovi kurirji so po svetu med pevcev. Zdaj so fantje le razkrili, kdo bo nadomestil pevca Mirana Rudana, s katerim je skudrugim dostavili tudi ločitvene dokumente, odvajala in insekte za anakondo, skupno pa op- pina žela velike uspehe – to je Mitja Šinkovec- Šiki. ravili za več kot 571 milijonov kilometrov, kažejo podatki podjetja Glovo. Foto: M.Š./M24 Foto: Dreamstime/M24 Podjetje Glovo, ki sodi med največje svetovne platforme za dostavo različnih kategorij izdelkov, je na slovenski trg vstopilo lani, s prevzemom slovenske Ehrane. Sicer je prisotno v 1300 mestih in 25 državah po vsem svetu. Kot so sporočili iz Glova, prinaša prisotnost na različnih trgih tudi nenavadna naročila. »V Črni gori so tako Glovovi kurirji nekomu dostavili ločitvene dokumente, v Gruziji so dostavljali insekte za anakondo, na Poljskem so dostavili 732 čajnih vrečk ter 40 škatel odvajal v Španiji,« so zapisali v sporočilu za javnost. Na splošno so leta 2021 Glovovi kurirji največkrat dostavljali pice, burgerje in piščanca, medtem ko so Slovencem najpogosteje zadišali burgerji s krompirčkom, pad thai in falafel. Ob nedeljah so uporabniki aplikacije najpogosteje naročali sladice, pri čemer so slovenski uporabniki najpogosteje posegali po smutijih. Za Glovove kurirje je bil najbolj naporen dan 18. december, ko so po vsem svetu obdelali 1,4 milijona naročil. Najbolj pester dan v Sloveniji pa je bil 12. november, ko so ob 11.32 dostavili 95 naročil. Najbolj zvesti Glovov uporabnik v Sloveniji je lani opravil 493 naročil v skupni vrednosti 3200 evrov. Med vsemi državami pa je rekorder opravil za 130.000 evrov naročil. Aplikacija omogoča tudi dodeljevanje napitnin. Slovenija se je pri puščanju napitnin uvrstila na 10. mesto izmed 25. Najbolj radodarni so bili romunski uporabniki aplikacije, ki so v povprečju dodelili 7,60 evra napitnine. Sledila je Španija s štirimi evri in Hrvaška z 2,90 evra. Lani so pri Glovu zaznali 48 odstotkov naročil iz veganskih restavracij, 90 odstotkov vseh naročil pa ni vsebovalo plastičnega pribora za enkratno uporabo. Več kot polovica vseh naročil je bila v Kirgizistanu, Italiji in Ukrajini dostavljena z okolju prijaznimi prevoznimi sredstvi, so pojasnili. Več kot 180.000 Glovovih kurirjev je preteklo leto opravilo 571,74 milijona kilometrov, kar ustreza 52.000 krogom okoli Lune, so še sporočili iz podjetja Glovo. Sta Če vam je ime znano, se ga verjetno spomnite iz televizijskih šovov, pred leti je namreč nastopil v šovu Slovenija ima talent, pozneje tudi v Znan obraz ima svoj glas. »Mitja nas je prepričal že na prvi vaji, ko pa smo z njim stopili na oder, pred publiko, je bil neverjeten. Njegova energija in nastop sta publiko ponesli in lahko rečem, da je bil to eden lepših nastopov, ki si jih bom za vedno zapomnil,« je o Mitjevem nastopu povedal Tone Košmrlj, stari član zasedbe poleg Janija Marinška, Damijana Tomažina in Martina Erjavca. Dolgo so iskali novega pevca, Mitja pa jih je navdušil s svojo energijo na odru, in tako se jim je zdel primerna zamenjava za prav tako energičnega Rudana. Ta je sicer po že drugem odhodu iz skupine s seboj vzel tudi klaviaturista Tomaža Pavlina in basista Tomaža Zajška ter s kitaristom Majem Vlašičem in bobnarjem Miho Recljem osnoval novo skupino z imenom inDesign. Eva Jandl oben v, pa mi jih n o zm ri fo a ih irko erotičn ripravljeno zb izdati v trdi vezavi. p m a im sk ti Za založnik noče *** vlja hko delo opra la o k , ča n o k ljice noči se Kariera prijate sredi najtemnejše noči. le še l kup *** pri pozni pa ce , ed v o sp a lg o čakala d ni maši me je povedi. ra či a m o d ri za P merje?!? *** remenilo v za sp je er zm ra o jin , kdaj se je na i Sploh ne vem *** ši polnozlagan lj o jb a n o ej eč slame sp latene prazne kruh. m t ra ik tr iz i Politik zarečeni n *** pečen in poha m se a d ,, o k iš šno p sem srečal tak em. Prejšnji teden oben AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Nova publikacija za 365 izzivov preživljanja prostega časa Na Ptujskem, kjer živi edinstvena pustna zgodba, se še kako pozna, da korona kriza traja že vse predolgo. Izjemoma se je tako tudi po mestu začelo dogajati že takoj po svečnici. Dnevno ga obiskujejo skupine kurentov, kar se v času pred korono ni dogajalo. Tudi pustne skupine že vse predolgo čakajo na svoje nastope. Mesto pa je tokrat „gostilo“ tudi kurentov skok, ki se sicer tradicionalno dogaja v Budini, na domačiji drugega princa karnevala Zvonka Križaja (Matevža Zokija II.), ki je dal idejo in tudi pripravil prvi kurentov skok, ki je od leta 2001 tradicionalen ter za vse kurente in prince karnevala predstavlja simbolični začetek pustovanja na Ptujskem. Zaradi koronavirusa je bilo letos priporočilo, da se kurentovi skoki opravijo v ožjem krogu, na domačih dvoriščih. Tudi zato so se odprla nova prizorišča tega simboličnega uvoda v vsakoletno Kurentovanje na Ptujskem. Z več dogodki sta mesto in okolica praznovala letošnji kulturni praznik. Za izstopajoče dosežke na kulturnem področju pa so podelili tudi več priznanj na lokalni in državni ravni. Letošnjo nagrado Prešernovega sklada je prejel akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ga imamo Ptujčani za svojega umetnika. Osnovno šolo in gimnazijo je namreč obiskoval na Ptuju. Lani se je v Galeriji mesta Ptuj predstavil z retrospektivno razstavo svojega 40-letnega umetniškega ustvarjanja pod naslovom O izvoru podob, za katero je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V Salonu umetnosti pa so na Prešernov dan odprli razstavo, vitrino meseca: Skrita dvorišča. Začetki srednjeveškega Ptuja. Na njej so predstavljene arheološke raziskave na dvorišču Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Slovenska turistična organizacija je izdala novo publikacijo Slovenija na prostem Moj način gibanja v naravi, ki ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa vse dni v letu. Kot pravijo snovalci nove publikacije nas strast do gibanja vseh 365 dni v letu vodi na prosto. Slovenija je dežela, ki 23. septembra praznuje državni praznik, posvečen športu in rekreaciji. V zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji je Dan slovenskega športa namenjen tudi neverjetnim dosežkom, s katerimi slovenski športni asi že desetletja navdušujejo svet. Sledimo pa jim lahko tudi vsi ostali, z lastnimi športnimi in rekreativnimi dosežki in izzivi. Vsak izmed nas si lahko izbere svojo aktivnost za zdravje in počutje. Slovenijo lahko prečkamo že v nekaj urah. Le malo držav je na svetu, kjer bi lahko v enem samem dnevu lahko doživeli štiri različne svetove, kot je to mogoče v Sloveniji. Neverjetno, kaj vse ponujajo Alpska Slovenija, Mediteransko-kraška Slovenija, Ljubljana in Osrednja Slovenija ter Termalno Panonska Slovenija. V slednji se lahko sprehodimo tudi po Poti na Mestni Vrh, dolgi skoraj 16 km, s čudovitimi razgledi na najstarejše slovensko mesto z vrhov okoli njega. Na poti se lahko ustavimo v Rimskem kampu Poetovio, na gostoljubnih turističnih kmetijah in pri vinogradnikih, v muzeju Stara preša in pri tehničnem muzeju na prostem, Železniškem parku. Za izhodišče si lahko izberemo staro mestno jedro Ptuja ali Terme Ptuj. K obisku vabi tudi Dravska kolesarska pot, mednarodna pot, ki se začne ob izviru reke Drave v Italiji, nadaljuje po Avstriji, Sloveniji in zaključi na Hrvaškem. Dolga je skupaj 710 km, njen slovenski del ponuja 145 km kolesarskih izzivov za bolje pripravljene kolesarje, a tudi vsakomur prijazne odseke. Povezuje tudi mesti Maribor in Ptuj, med katerima je 30-kilometrska etapa, primerna tudi za družinske potepe. Športno in rekreativno lahko svoj prosti čas preživljamo tudi v termah in slovenskih naravnih zdraviliščih, tudi v Termah Ptuj. Sicer pa je najbolje, da tudi sami pogledate v novo publikacijo Slovenija na prostem: Moj način gibanja v naravi. Letošnje Kurentovanje bo 62. po vrsti. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mateja Zupanič iz Hajdoš. Danes sprašujemo, kako dolga je pohodniška pot Pot na Mestni vrh. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 18. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako dolga je pohodniška pot Pot na Mestni Vrh? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Foto: Črtomir Goznik Ptujske izložbena okna so se v pustnem času spremenila v prava mala razstavišča, v katerih se predstavljajo tradicionalni pustni liki našega okolja. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.