L Leto. 5. število.
1914. febr. 1.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO. .
CENA NOVIN JE:
Za domáče, če jih več vküp bodi . . ...	2 K,
če samo edne............. 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp hodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . .	5 K 40 f..
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošlejo naroč-nina, glási i dári za Novine. Ali vsak,i naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedelo po Treh-Králih štrta.
„Velik0 gibanje je postanol0 na morji“.
(Mátaj VIII. 24.)
Valovje se je sem-tam metalo, lád-jica se je nevarno gibala i v njej se-déči vučeniki se prestráhšijo, da se po-tunijo. Ali Zakaj se bojijo kda tistoga Bogá májo prisebi, ki nemore prejti ? Slabe vere so. Če bi bili močno ver-vali, da je zaistino Bog, ki med njimi počiva tak močno, da bi ráj vmrli, kak pa to ne vervali, bi se ne bili pres-trašili. Vera je podlago, fundament več-noga zveličanja. Té če je slab, nam poderé döhovnoga živlenja zid zdvojimo, se pokvarimo i pogübimo. To podlago vtrditi nam je zato edna tih naj-silnejših skrbi j.
Dnesdén človek na vse kráje na-leti na tákše lüdi ki ne vervejejo pa s tém se še hválijo. V prsi se t,učé takši norc pa ponosno ponávla drügih bedákov prázne reči „nevernik sem, popi lažejo, presvetleni sem.* Pridene pa ešče debele ali kosmáte laži k tomi guči i zapela vse, ki so slabe vere. Obstánejo samo tisti, ki so močne vere. Záto je dnesdén teliko nevednosti, hü-dobije. pokvarjenosti,-ka lüdjé ne poz-najo svoje vere i tak je zapelivci ščista nalehkoma oslepijo i v svoje mreže dobijo. Vttditi se moremo v veri. „ Vera je pa z poslüšanja. “ (Rim. 10. 17) vtrdi-tev za njo je záto ,,poslüšanje Krisušove reči* (Rim. X. 17).
Jezuš je vučenike pokarao zavolo male, slabe vere. Ne se njemi je vi-dilo, da so slabo vero meli. On močno žele. Ne je zadosta med nami meti Jezuša v oltárskom svestvi, mi to tiidi vervati moremo. Vučeniki so ga tüdi prisebi meli, ga glédali i molili pa se li pokárajo zavolo mále vere. Zakaj ? Ne so tisto od njega vervali, kaj bi mogli, to je, da je Bog, Bog vsegamo-
gočen, najsmilenejši. Ne je zadosta, da verjemo nazočnost Jezušovo v oltárskom, svestvi, naša vera se more dale raztégnoti. Ona more više ségati. Tá mála hoštija je vsegamogočen, nes-končne vrednosti, smilenosti, pi*avič-nosti Bog. More záto brez pomoči né-háti mené? More záto brez pláče püs-titi one, ki njemi slttžijo? More záto pri prečiščávanji k meni prihájati, ne da bi mi svétost povékšavao, ne da bi mi zrás dávao v jákostib? Ne mogoče. Záto bom pa brez straha se ga držao i k njemi hodo i njemi slüžo.
Vere ne ga tam,"* kue z očtni vi-dim. To je znanost. Če bi jaz vse vido, z rokámi obšlátao, kaj morem vervati, malo bi s meo vervati. Te niti to ne bi smeo vervati, da so gda svéta lüdjé živeli, šterih sem ne vido. Pa glejte li verjemo. Verjemo, zálo ka nám zavü-paui lüdjé právijo, da je tak istina. Ne dvojimo v rečeh amerikanca, ki nam od Chicage guči, kak je tam. Té je tam bio i verjemo njemi. Zakaj pa Sini Bo-žemi ne verjemo, ki nam od Bogá guči, od nébe od pekla ? More što bole poz-nati Očo nebeskoga, kak Sin ? More što bole znati, kakša je néba, kak ki je ž njé z doma ? More što bole razloži grozovitost pekla, ki ga je stvoro i milijone tá osodo ? Pa lüdjé li ne-verjejo Jezušovim rečam.
Kaj je tomi zrok? Zenkráj opüš-čanje návukov, predg katekizma, dob-roga Čtenjá, zdrügikráj pokvarjenost srca. Ali to drügo, kak sem že pravo, z prvoga zroka shája. Ki ma pekel na-računani i zaslüženi, ga taji. Ki má zrok se Bogá bojati, ga ne spozná, rávnotak kak med nami tisti najbole taji svojo krivico i riva na drügoga, ki je najvékši krivec. Pokvarjeni vsi glih delajo.
Eden bogotajnik se je v ednoj drüžbi s tem zvišavao, da on veli malo
več zná, kak drügi, on je ne kakša baba, da bi na popovske predge kaj dao, on je prebrisani, izobráženi človek i samo tisto verje, kaj vidi. Da je pa Bogá ne vido, ga tüdi ne verje. En čeden, veren mož njem na bedasto gizdo na kratci samo teliko nazájpo-točoe: ne čüdijem se, da tak gučite. Pámeti svoje ste nájmre ešče ne vidili, nemate je záto i nemorete po njej go-voriti.
Poziv Apponyi Alberta grofa k vučitelom.
V časopisi „ Keresztény Tanitó“ vučitelom té reči na srce véže Apponyi Albert grof „Z radostjov pozdrávlam drü-ženje vučitelov krščanskoga düha, kaj je potrebno za toga volo, ka se ^krščanske misli širijo med ednim delom vučitelstva. Od méne ni šče više ne ceni lüdovučitelov veliko jákostno, kul-turálno i národno pozvánje, nišče ne preštima njihov hasek uateliko, kak jaz. Ali rávno záto želem njé na visini njihovoga pozvánja viditi i to je pa samo tak mogoče, če ostánejo krščanskoga dühá, da samo na tom funda-menti se more národ obdržati i líldstvo oblagodáriti. Za vučitela je obdržánje krščanskoga düha ne robstvo, nego dühovna prostost... je ne njegove česti pomeujšanje, nego povékšanje... Té krščanski düh njemi správi düšni pokoj v njegovom težávnom pozvánji i dobi ponjem lübézen i zavüpnost vučenikov i njihovih starišov. »Naj záto li povajo krščanskoga düha z potrp!i-vostjov do onih, ki na či mislijo, z lübéznostjov do onih, ki so drüge vere, ali vendar z punov odločnostjov. Domo-vini tak slüžijo nájbole. “
Zaistino lepe reči i vredne, da bi si je vsi na srce vzéli, ne samo vuči-telje. Če je fundament nekrščánski, celo
t
NOVINE
1914. febr. 1.
živlenje je nekrščansko. Záto moremo skrb meti naj niti nam, niti našoj deci ne podkopa nišče toga fundamenta.
Kak stoji ravnitelstvo Matere-cerkve ?
GÍavár materecerkve so Pius X, po sv. Petri ¾59-ti papa. Kardinalov je -55. Z med njih je 30 taljánov, 6 francozov, 4 španjolcov, S amerikancov, 3 austrijancov, 2 angleža, 2 vogra, 1 nemec, 1 hollandar, 1 portugalee, 1 1 jüžnoamerikanec i 1 belgijee. Patriachski stotcov má po celom sveti 14 óršekij (nadškofij) 808, pü6pekij (škofij) 847, aposto!skih posIanstv 12, apofitolekih vikariatov 164, apoštolskih pre-fektur 65 i naravno6 svétoj rimskoj stolici pÖd-vrženih püšpekij 23. Vse vküp tak z ednov Kristušov blástjov ž njegovim vidnim namest-nikom, rimskim svetim o6om 1332 oblásti ravno 450 milijon katoličinácov.
Pod zdajšnjim slávno vladajočim sv o6om je gorpostáv!eno 18 nadškofij (éršekij), 53 pü6pekij (škofij) 4 naravnoč svétoj stolici pod-vrženih škofij, 37 apoštolskih vikariatov i 34 apoštolskih prefektur.
Zakaj ne svetite nedele?
Iz večih meši nam glásijo spáčno oskrunitev nedelskoga počitka. Svinjski i goveji trgovci po nedelah i svétkab dájo svinjé i govéjo márho nakládati i z cviljenjom, blejánjom, kričom motijo svétost dnéva. Zakaj se to godi? Dela-ven dén ne ga časa ? Kda se lüdstvi bože reči glásijo teda njé od njih vkraj vleči je peklensko delo. Kristuš je pravo,
da je ne od Boga, ki njegovih rečih ne pošlüša.
Pa záto mámo právdo od nedels-koga počitka? Župánje občin naj notri-glásijo spačno kriko pri sodniji i se ne bo več boža slüžba i svétost dnéva skrunila.
Edno bodi ešče zamerkano : svinjé pa teoci so ne dužni nedele svetiti.
Napád na slovenskoga dii-hovnika v South-Betlehemi.
Iz South-Betlehema nam pišejo, da so tam nešteri naših slovencov na vulici napad-noli slovenskoga dühovnika Anselma Murna frančiškána, šteroga njim je cerkvena oblást poslála. Kunoli so iib, njihove stariše, njihovga Bogá itd. Nájfinejša*½eé je bila prekléti pöp. Zakaj pa to? Nešteri gornji lüdjé bi redi č. g. Horvát Lovrenea meli za svojega dühovnika, ki so pred totem v Türnišöi bili kaplan na našem kráji. Z toga je vsa njevka. Da je ne pravila, vsaki previdi. V córkvi cerkvena ob-lást ravna. Nigda sveta je bilo, da si je lüdsvo samo zabiralo dühovnike. Dnes dén toga več ne. Hvála Bogi da je tak. če bi nači bilo bi se za pár kupic vina štokoli lehko v slüzbo cerkveno notrivrino. — Gospoda Horvát Lo-vrenca sem jaz sám proso za South-Betlehem i odgovor mi je prišo, da so v drügo mesto na-menjeni. Od sonbotelske püšpekije je tak zrav-nano bilo. Zakaj se záto burkate ? Máte svojega dühovnika, bogajte ga, poslüša,jte njegove reči, to pela v zveličanje, to je zapoved Kris-tušova. Ne je to naše zveličanje, če mi tistoga mámo za dühovnika, koga šőómo, nego to če mi tistoga reči obdržimo, koga nam Bog pošlé po materi cérkvi. Krš6eniki, ne dajte se pre-motili po hüdom dühi!
Glási.
Povrnenje. Gombóc Franca, žena Bédek Karola se je v katoličansko matercórkev na-záj povrnola i svojo verespoved polo¾ila v roke vel. g. Kuhar Alojzija nedelskoga plebánoía, januára 16-ga.
Odkrita tolvajija. V Badgoni t trgovini Franc Wegschaidera so kominje blágo krad-noli i po nešterih naših i, š!ajarskih Slovenci h po falejšoj ceni odávali. Doblene peneze so pa dobri ptički po krémáh zápili, kda bi trebelo sv. mešo i predgo poslüšati. Prvi koga je redárstvo zasledilo je z Skakovec. Preiskáva dale tečó." Kakše je drevo, tákši sád rodi. Tí mladina, štera je tak pokvarjena bo tüdi pok-varjeni sád tolvaje, lumpe rodila. Starišje, záto če lübite Bogá, če ešče kaj dáte na svojo i svoje dece düšo, če ščete, naj pošteni do-móljübi bodo vaši sinovjé, vaše héeri, brez potrebe je ne püščajte celo v nedelo ne v Badgono.
Divji lovec streljeno Za divjega lovca zovemo takšega človeka, šteri skrma, brezi dovoljenja bodi strelat divjačino. Ednoga takšega divjega lovca sta streIili te dneve logara Oršič pa Segedli. Bio je te divji lovec star.29 let. Edna krugla ga je zadela v prsi, drüga pa v nogo. Poleg mrtvoga téía so najšli ptikšo .pa. vreče s tremi streljenimi fazuni, Logara sta pred komišijov vadlHvala, ka sta tisti den 6üla osem strelov v gošči. Gda sta zosledila divjega lovca, je logar Oršič namero na njega puško pa njemi je skričao „stoj!“ V tom hipi je pa že divji lovec strelo prti logaroma, samo ka je nej zadeo mEdnoga. ‘Nato je strelo íogar Segedli na divjega lovca. Gda je logar Oršič vido ka divji lovec drügoč šče strliti proti njemi, je v velkoj razburjenosti strelo dvakratna nasprotnika. Divji lovec je mrtev spadno na tla logara sta pa Prestrašena pobegnola v bližanje mesto v Nuštar, pa sta tam javila oblasti, ka se njima je zgodilo.
Zaletenci pa morje.
Narodni
Zaletenci so negda čtili praviti, ka je morje sivo, pa ka gda veter piše, se valovi pa burka. Te se je pa zgodilo, ka je ednok šlo šest zaletencov z sosedne vesi z mlatidbe. Bili so jako trüdni, pa gda so prišli do nekšega lenü, šteri len je ravno bio v cvetji, pa je veter t njim semtam mahao, so Zaletenci mislili, ka je to morje, pa so se šli v nje kopat. Gda so se že skopali, pa nazaj vö prišli, bi jako radi znali, či se je nej šteri vtopo, zato so se za-6ali 8teti. Te je pa tisti, ka je šteo, sebe vsigdar pozabo v raöun vzeti, pa je tak vseli samo pet prešteo. Gda se je drügi hapo Šteti, je pá tak napravo kak prvi, ka je sebe nej v raeun vzeo, pa je zato vseh samo pet prešteo. Za-letencom se je to jako cüdno vidlo, zato ka so to nikak nej mogli vgoniti, šteri bi se vtopo, prešteli so pa vseli samo pet, či ravno ka jih je šest biIo. Bili so v velkoj nevoli, kda je prišeo eden mesar, pa jeh je rešo s te nevole. Mesar je je pitao, ka delajo. Zaletenci so njemi odgovoriti, ka se nikak nemrejo zračunati. Mesar je nato pravo, ka je on že zračuna, samo ka on ovači neve šteti, ka vsakoga ednok vdari z b&tom po hrbti. Začao je je zato kuöti po hrbti. Gde je prišeo do petoga, je pravo ka se je zmešao, pa se je zato znova hapo tuöti Zaletence. Tei so se pa že te naj dali več
biti, zato ka so znali, ka jih vseh šest je, pa so šli z veseljom domo, ka se jih je nieden nej vtopo v morji. -
OVČAR PASE OVCE. Narodni
Ovčar pase ovce svoje Na zelenom travniki;
Pride k njemi málo dete: ,,Vi ste pravi vüjec mojV<
,Kak bi bilo to mogoče,
Ka bi jaz tvoj vüjec bioV Ovčar ovce domo žene,
Dete je pa zanjim šlo.
V stálco zapre, ovce on si Dete je pa v hižo šlo: ,,Dober večer, gostüvanci, Mojoj materi pa nej!“
Starišina dete pita:
,Ge pa te ti mater mdšV ,,To je ravno mati, moja Ka lep‘ beli venec ma!<<
Sneha v velkom stráhi bila Gda se zmislila na to,
Kaj pred zdávanjom včinila S tremi mlad‘mi fantiči.
Prvoga je porodila Pri ednom küp‘ci gnojá;
Pa ga tüdi tam vmorila Pri tom küpeci gnoja.
Drügoga je porodila Pr‘ ednoj bistroj vodici;
Pa ga tüdi tam vmorila V tisto j bistroj vodici.
,,5iene je pa porodila Pr‘ ednoj votloj bükvici/
Pa me tüdi tam püstila V tisto j čarnoj šumici
,,Marija me nadajala,
Jezoš me je zibao sam: Morja mi je mati bila, Jézoš pa mi oča bio.,(
,,Či mi toga ne verjjte,
Naj zapoje vam kokot!
Šter‘ je kühan ino pečen, Naj zapoje on trikrat!“
Kokot je zdaj na okno zleto Irí zapeo je tam irikrat. Gostüvanci s' zastrmeli.,. Sneho pa odneso vrag.
1014. febr. 1.
NOVINE
S.
Deco tri!. Eden v Ameriko odtrgnjen vogrin Goda Stevan je dovec postao z dvema detetoma, ednov dekličkov i ednim pojbecom. T velkoj nevoli si je ne mogo naéi pomágati kak, da je v novinah dao razglásiti Odajo dvoje deeé, za dekliőko je proso 2000, za sinka pa 1000 dolarov. Za té peneze je šteo zemle kü-piti, tam se malo pomoči i zatem deco nasaj rešiti. Zai6tino, ne je v Ameriki tüdi vse zláto, kakštéč se nam sem prek sveti v stáro domo-vino i vnogo — v onogokrát je bole domá ostati.
Petka je odletela. Preminoče dni so vlahški cigáni hodili po dolinskih krájih. Ved-noj vési je cigan proso za botro edno ženko i njej obeőao piti pa jesti, če njemi dete z krista zdigne. Žensko bi sram bilo od kumo kaj éakati sama je záto kumo cigana pogostila z dobrov pijačov i jestvinov. Kda se je kuma že dobro 6üto, je zá6o proroküvati. Proroküvao je, da pri toj hiži smrt bo hodile i prejde stvár. Očivesno je prav gu6ao da stvár rávno tak na veke ne živó, kak človek, nego ednok préminó ¾ toga sveta. Ženske si je to ne zmislilaf nego bogala ga je i njemi je dála ali bole rečeno njoj je dala, pršla je najmre botra ciganica medtem tüdi sem, petko, štóro je ciganica na videž v robec zasükala, po pra-vici si pa v rokav püstila i ga je na okno po-ložila zatem so pa vsi mogli dolpokleknoti i pobožno moliti, dokeč petka ne odleti i ž njov vse nesreče od hiže. Tak so prej pobožno mo-lili, ka ne dopovedati. Po molitvi je resan petke ne bilo. Odletela je. Zatém so. pa cigáne ešče zevsem naklali kaj li mogoče zmisliti, naj ne bo ktige pri hrámn — En čeden mož to zvedivši se cigáni preproti, da če nedá nazaj petké" ½ndárom pove? Včasi je nazáj priletela na to petka z cigánovoga žepa — Glejte tovam je greh šatringe proti prvoj božoj za-povedi. Kda te Žedni ednok.
Poziv na romanjé. Hodte Slovenci k Ma-riji, po Mariji pa k Jezuš. Bomajte, zdravi i betežni, stári i mládi. Marija bo.pomágala, da zdravi postánemo na düši, pa če se Jezuši vidi tüdi na teli. Hodte v Lourdes! Tü mláčni go-re6i, nevernik vernik postáne. Tü se nájbole vidi Marijina pomoč, Boža roka. Tá boža pot se bo vršila mája i trpela de 17 dni, potro-šov pa bo mela 300 koron. Pelali se bamo po Švicarskom na Francosko, nazaj kre morja v Rim v mesto svótoga očé pápe, v Padovo k sv. Anton, v Venezio, v Fiumo i tak domo. Nemogoče popisati düševnoga haska tem menje pa što pa što cerkvih, štere se med potjov lehko poglednéjo. Vsakomi rad dam odgovor, ki sam láni to pot pohodo. Mlajši Nemes Jožef v Te-šanovci. Mez6vár p. Mártonhelj Vasm.
Smešna navada pri zdavanji. Slovéči narodopisec Valker piše, ka majo domačini na otoki Mulgrave, ki so zadnje časé poslali krist-jani, eto navado, štera je šče ostanek s po« ganskih časov. Gda pride zakonski par v cerkev pred oltar, se more hapiti mladoženec jako jokati. Njegovim skuzam nega konca pa nej kraja. Skuze se njemi vlevlejo kak dešč po li-caj, tak ka so tla vsa mokra. Poleg njega pa stoji sneha, pa se jako veseli pa radüje. Vsi svatje njoj želejo srečo pa jo obkladajo z lü-bezlivostmi, pokeö na poleg stoječega mlado-ženca, ki je prava podoba žalosti pa tužnosti, nanč nišče ne gleda. Pri nas je pa navadno naopak. Sneha se topi v skuzaj, mladoženec se pa radüje. Pitanje je pa, či so snehinje skuze istinsko, ali pa ne?
Iznajd!ivost velkomestnih tatov. Tato?je (tolvajeje po velkih mestaj so iznajšii novi način. kak ležej vršijo svojo meštrijo. Te dneve je prišeo v nekšo trafiko v mesti Niza lepo obleéeni gospod z ednim jako velkim pa z ednim jako malim psom. Gda je tratikantka gospodi dala, ka je proso, je gospod dao vel-komi psovi nekše znamenje, na štero znamenje je velki pes skočo na maloga, pa ga je nazlük začao mrcvariti. Trafikantka se je prestrašila, pa je skoéila malomi psički na pomoč. Lepi gospod je pa te čas spobrao peneze, ka je je trafikantka mela po kiš aj, pa je hitro odišeo. Psa sta bežala za-njim, pa prle kak je trafikantka tolvajijo opazila, so bilitat panjegoviva dva éetveronogativa, pomočnika že bogzna, kde.
Ženska vkánilo »smrt pa vraga." Ivan Zapletal je poslao z Ámerike svojoj žsni 5Ö0 dolarov, štere je več let zasltižo pa prihrano. Poleg penez njoj jse poslao tüdi pismo, v šteroj« njoj je naznano, ka njoj je poslao peneze, pa njoj je pisao, ka naskori tüdi sam pride domo. Penezi so prišli, pa je žena Šla po nje na pošte. Poštar je pa proso svedočanstvo, ka je zaistino ona žena Ivana Zapletala. Žena je nato Šla k župani, pa njoj je on dao svedo-čanstvo. Vnoči pa, gda je žena spala, je samo nekák sklonkao po dveraj. Žena je Šla pa dveri odprta pa gr.oza! — pred njov sta stala smrt pa vrag. Vrag je včasi začno govori ti pa se je popreto ženi, ka more tiste peneze, štere na drügi den dobi na pošti, njemi dati, zato ka je je prej njeni mož v Ameriki po kriviénoj poti zaslüžo. Žena je obečala vragovi peneze, pa se je spravila nazaj v posteo. Drügi den je Šla po peneze pa je je lepo prinesla domo. Naznanila je pa tüdi žandarom, kak čüden pa nadnaraven obisk je mela preminočo noč. Prišéstno noč je pá sklon-kalo po dveraj. Žena je odprta; páti sta stala pred njov smrt pa vrag i sta térjala krvično pridoblene peneze. Zdaj je pa samo ednok prijela močna žandarova roke za šinjeke smrt pa vraga i je strgala ž njiva obleko. Vrag je bio župan, smrt pa njegov" svak.
Dari na Marijino Podobo v Cankosko cérkev s Korošec. Benko Imre 2 K. Reitter Jánoš 3 K. Lach Jürij 1.16 K. Lach Jožef 1 K. Vogrinčič János 24 f. Rojko Jánoš 1.40 Gomboc Jožef 2 K. Domanjko Ferenc 1 K. Vogrinčič Alojz 1.20 K. Lápoši Eeienc 2 K. Ciglar Jánoš 1.40 K. Marič Ferenc 2.40 K. Žilavec Mihát 3 K. Markovič Terózia 2 K. Vogrinčič Mihál 1 K. Ficko János 1 K. Gutt-man Anton 1 K. Geder Ivan 10 K. Ciglar Števan 2 K. Bagola Stevan 1 K. čontala Ivan 3 K. Pančor Mihál 1 K. Kolmanko Jožef 1 K. Kos Terózia 1 K. Ciglar Ferenc 2 K. Pintarič Ferenc 1 K. Glážar Matjaš 1 K. Gibičar Števan, Treza 1.60 K. Benko PoId 1.20 Benko Mihál 3 K. Kočar Ferenc te stári te mládi 2.30 K. Kuzmič Mihál 60 f. Kőnig Ana 1 K. Iost Števan i Alojzia 3 K. Flisar Jožef Maria 2 K. Ciglar Štóvan 2 K. Drávec Alojz 1 K. Drávec Jožef 1 K. Benko Jožef 4 K. Gjergjók Jánoš 2 K. Ciglar Alajoz, Jánoš 1.40 K. Ko-čar Števan 4 K. Kolmanko Ferenc 5 K. Grah Alojoz 2 K. Gomboc Leopold 1.80 K. Kosed-nar Mihál 2 K. Drávec Matjaš 1 K. Gomboc Maria 1 K. Gomboc Jožef 2.20 Kosednor Maria 2 K. Brančberger Franciška 2 K. Ficko Anna 2 K. Guttman Alojz 1 K. Béeek Jožef 1 K. Kováč Jozéf 1 K. Brančberger Ana 2 K. Brančberger Katorina s korosec 1 K. Drávec Treza 100 K.
Zdravnice doktorce na Angleškom. Na Angleskom opravla elüibo še 1000 íenskih zdravnie doktoric; samo v mesti London jih je 200. Angleško ženstvo ne vidi v zdravniei samo zdravnika, nego goji do nje popolno za-vüpanje, zato ka dobro zna, ka ženska ženske pa njene bolečine dosta bole razmi kak moški. Zato se v betegi rade obraza k njoj, pa gde šče nega ženske zdravnice, tam si jo ženstvo vsepovsedi žele dobili. Ženske zdravnice, so že nastavlene po vsehženskihbolnišnicaj špitálaj.
Pes rešiteo živlenja. Merara Edvarda Šmid v Tropavi je nedavno edno noč njegov pes ohtido na ié način, ka je potegno odevalo s postele. :Merar je potógno odevalo nazaj pa je šteo duže spati; pes njemi je pa tüdi zdaj nej dao mira, zato ga merar šteo odegnati s tiste sobe, kje je on spao. Kak je psa vö gnao, je Š j poleg sobice, v šteroj so deca spala, pa njemi je v nos vdarila močna plinova (gázo?a) zdüha. Všjsí je odpro dveri na sobici, pa je najšeo obe deteti, ka sta že omedleli, samo ka so jivi šče zato rešili. Tak je zvesta žival odslobodila drüžino od bridkoga vdarea.
Mesto praščiča je bujo sebe. To se je zgodilo v vési Parjámos poIeg Avada. Kmet Matušiö se je priprávlao, ka bi klao praščiča. Bio je pa tak nespameten, ka si je nabrüšeni nož djao v vüsta. Praščič se. njemi je med tem zmekno zrok, tak ka je Matušiča vrgeo-Matušič je spadno na obraz, pa tak nesrečno, ka se njemi je nož zarino v vusta pa njemi je odrezao jezik. Ovi domači so odbežali za praščičom, Matušiöi je pa v tistom časi stekla krv tak, ka je že bio mrtev, gda so ovi prišli nazaj.
Dari iz Pertoče na podobo Serca Jezuš* i Marije k Sv. Jeleni. Mekiš Ferenc 60 f, Benko Matjaš 40 f, Šajt Ferenc 70 f, Šajt Ana 60 f, Sadi Mihal 40 f, Sadi Anton 2 k, Ko-sednar Jožef 30 f, Bence Maria 1 k, Žökš Ana 40 f, Vogrinčič Ferenc 1 k 20 f, Vu-gtinčič Ana 40 f, Kosednar Ferenc 1 k. Gom-boc Matjaš 1 k, Mekiš Ferenc 2 k, Sukič Matjaš 1 k. Sukič Matjaš 10 k, Obal Janoš 1 k, Konje Géza 10 f, Markovič Rozalija 2 k, Vu-čak Štefan 1 k, Cic Ana 40 f, Glanc Ferenc 40 f, Kazič Stevan 40 f, Čantala Anton i Žena 2 k, čantala Janoš 5 k 40 f, čantala Katari-na 1 k, čantala Ana 1 k, Šajt Jožef 40 f, Kolmanko Jožef 1 k, Kolmanko Ferenc 40 1 Mencigar Stevan 1 k, Mencigar Stevan 40 f, Mencigar Jožef 60 f, Forjanič Matjaš 1 k, Mencigar Jožef 60 f, Flajšokar Jožefa Žena 3 k, Flajšokar Jozefa 1 k, Mencigar Mihal 2 k, Mencigar Jozefa 2 k, Smodiš Maria 1 k, Mencigar Alojz 40 f, Mencigar Maria 20 f, Vugrinčič Pold 40 f, Mencigar Nandor 1 k, Mencigar Maria 2 k, Smodiš Jožef 1 k, Smo-diš Anton 1 k, Smodiš Jožef 1 k, Smodiš Pau!a 1 k, Smodiš Treza 1 k, Od k o Števan 1 k, Osko Jožef 2 k, Osko Maria 2 k, Smodiš Sluka 1 k, čerpnjak Jožef 2 k, čerpnjak Janoš 1 k, Paklič Maria 1 k. Marič Mihal 1 k, Marič Ferenc 1 k, Segeri Karol 1 k 14 f, Gomboc Pold 40 f, Gomboc Treza 2 k, Segeri Števan 7 k, Segeri Ana 70 k, Segeri Maria 2 k, Nemec Vilma 2 k, Mihalič Jozefa k, Lang Alojž 2 k, Lang Jozefa 2 k, Lang Franciška 2 k, Kozel Števan 1 40 f, čantala Števan 40 f, Ružič Janoš notáriuš 1 k, Grah Alojz 2 k, Bagári Janoš plebánoš 1 k, Bence Janoš 60 f, Vidonja Ferenc 1 k, Nemec Janoš 1 k 50 f, Partl Jürij 1 k, Gvlec Ferenc 40 f, Mihalič Mihal 1 k, Farjan Jürij 20 f, Men-
4.
NOVINE
1914. febr. 1.
eigai Pold 1 k 20 f, Mencigar Števan 60 f, Bence Ivan 40 f, Bertataniö Jürij 20 f, Nemec Ivan 2 k, Prsa Jürij 20 f, Vogrinčič Janoš 80 f, Kosednar Števan 30 f, Horvát Maria 1 k, Kosednar Jožef 1 k, Gomboc Janoš 40, Bence Jcčef 60 f, Mencigar Ana 1 k, čantala Števan 40 f, Ficko Janoš 80 f, Mihalič Jožef 4 k Mihahč Maria 20 f, Kolmanko Števan 40 f, Lenarčič Mihal SO f, Haožar Jozefa 1 k, Flaj-šokar Jcžef 80 f, Sakovič Pold 60 f, Baša Mihal 2 k, Flajšokar Jožef 50 f, Mencigar Jožef 1 k, Čantala Janoš 2 k, Mencigar Ferenc 40 f, Donoša Števan 1 k, Vugrinčič Mihal 50 f, Vugrinčič Jožef 1 k 50 f. Vu6ko Janoš 40 f, Mencigar Treza 40 f, Forjanič Jožef 40 f, Klencetl Ferenc 20 f, Grah Števan 1 k, Sadi Janoš župan (biró) 50 f, Mencigar Mihal 20 f, Nemec Matjaš 40 f, Pintaric Mihal 8 k, Do-noša Števan 60 f, Mencigar Ivan 1 k, Mencigar Jožef 30 f, Kous Janoš 1 k, Flajšokar Kata 20 f, Dekle, š'ere so v Celje hodile 1 k. Vküp 213 k 30 f. Hari Alojž z Krašec dve foringi nam rüvao; ednok po pedobe, ednok pa po podloge za podobe. Bog njemi nja plača za njegov trüd.
 Gospodarstvo.
Kak se polaga brejim kravam ? Večkrat se pripeto ka krave zmečejo, ali pa j iko ž metao kotijo. Nej malokrat so to polagaéje sami krivi, zato ka so nej ravnali z brejov kravov tak, kak bi mogli. Krava navadno nosi 280 dni, ali 48 tjednov, to je malo več kak devet mesecov. Ves té čas je za razvijanje teleta jako važen, posebno pa trbe gledati, ka živinče V tom časi pravilno krmimo. V proj polovici brejosti nej trbe, ka bi kravi več polagali kak navadno. V drügoj polovici pa tele v njoj dosta hitrej raste, pa jo zavolo toga more dosta bole krmiti. Zadnje tjedne pred skotitvov naj se krma páli v menšoj meri davle, to pa zato, ka nam ovači krava postane debela, pa te žmetno skoti. Pa nej samo na to trbe paziti, kelko njoj damo, liki tüdi na to ka njoj damo. Pesnivo, zbrignjeno seno, kak tüdi vsake drüga nezdrava krma se naj brejoj gravi ne polaga. Tüdi mrzla krma pa hladna voda škodita brejim kravam.
Štero mleko Je najboše. Preiskavo so pokazale, ka je mleko, štero se nadoji zajtra, dosta slabejše kak tisto, štero nadojeno poldne ali večer. Pri preiskavanji so najšli, ka je zaj-trašnje mleko melo 2‘17 odstotkov vrhnja ali smetane, večerašnje je pa melo 5 42 odstotka. Tüdi kozinje mleko ma skoro ravno té last-nosti. Ravno tak se je pokazalo, ka je v mleki, štero dobino proti konci dojenja, skoro deset-krat več redilnih snovih*), kak pa v tistom, štero nadojimo v začetki.
Zimske belice. Či ščeš, ka bi ti kokoši tüdi po zimi nesle, je moreš meti na toplom pa njim skrbeti za tečno hrano. Jajce ma vnogo redilnih snovi v sebi, zato trbe koko-šam preci dobre krme, ka do nesle belice. V leti dobi kokoš vnogo pripravnoga živeža vüni pa prostora, po zimi pa trbe to nadomestiti z dobro v pa prípravnov krmov doma po feürnje-kaj. Kukorica je nej dobra za takše kokoši, ka nesejo. Po njoj postanejo preveč debele. Z med zrnja je jako dober za kokoši ječmen, šteri se njim naj polaga popoldne. Zajtra se njim naj
*) Tápanyag po vogrskom.
davle zadosta topla krma z krumplov, k šterim je dobro primešati na drobno zrezano detelico. To deteliéno sečko pa trbe prle s kropom popariti da nekelko časa nehati v pokritoj posode Jako dobra hrana za küre so tüdi pše-n:čni otrobi pa lenove tropine. Dobro je ko-košam davati tüdi lüš8anje od belic. Najboše je to zdrobieno lüščanje zmešati med drügo hrano. To lüščanje je zato dobro davati kürom, ka ma v sebi dosta ?apna. Vipno pa kokošam trbe pri tvorbi*) belic. Večkrat se pripeti, ka nam štera kokoš znesé takše jajce, ka nema lüščanja, samo tenko mreno Takšoj kokoši moremo dati zdrobieno lüščanje, pa de nam nesla belice, ka do mele lüščanje.
Cena
Pšenica . ...... . / 23-70—¾4T0	K
Žito.......................  1710-17-20	K
Oves . . . . ............ 15 50—13-70 K
v Beči se je cena podignola v ednom tjedni pri j šenici 30 fil.; pri žiti 20 fil.; pri ovsi 20—30 fil.; pri ječmeni 10—20 fil.; pri ku-korici 10 fil.
Sena metercent...................8—9-40	K
Detelice, lucerne................. 0-60	K
Slamó....................- •	4*— K
Svinjsko meso na íivo vágo z 4% dolračunanjom . . . . . • . 1*22—1‘40 K Govedina................. 52—60 fiilerov
Vreme.
Ostáne mrz!o.
Za kratek čas.
Med prijatelicama.
Lira: Kaj poveš na to, zavolo Zmazkove Oršike sta že dva odnorela?
Mank:ca: Ja, eden je odnoro zato, ka njemi je dala košarieo.
Liza: Kak je pa bilo z drügim?
Mankica: Drügi je pa odnoro zato, ka si jo je vzéo.
Sočütje.**)
Gospod bosomi siromaki: Povejte mi, človek, vas nikaj ne zebe, ka je takša zima, ka vse škriple, pa vi li bosi hodite?
Siromak: Prosim, gospod, kušajte vi tüdi bosi hoditi, vej bote te znali!
Pošta.
Mlajši Nemes Jožef Tešanovci. Prošnjo sem vam spuno. V teh novinah je na znánje dána vaša žela. Srčen pozdáv.
Slovenski mladénci. Pišete v članki ,,Ve-lika. bojna,“ da so neprijátelje krščanski novin: bogápozábne kotrige one tmične drüžbe, štere poglavár je sam peklenski düh. So oni nesmi-lena i nečamurna kompanija morilcov nemr-telnih düš. Lažlivi i brezverni apoštolje pekla. Vsake jákosti i vsega dobroga razdráženi, divji neprijátelje. Goripozovóte pa krščenike, naj se k Mariji zatekajo i prosijo njéno pomoč i želete, da naj živejo naše Slovenske novine. Hvala na tom lepom pismi i dobrom želenji. Satan svoje pomočnike má — Marija je naj tüdi má. Ostanite zato verni k njej i molite
*) Kda se belice naredijo, stvorijo, tojásképzés pro vogrskom.
**) Sočütje mámo do tistoga, ki se nam mili. Po vogrskom se právi részvét.
dosta no dosta za razširjanje njéne 6asti, Bože dike po našem listi i novinah. Akade-mija dec. 8-ga obhájana je zdaj že zastarela reč za novine. Vsem pozdráv.
• Korošec Jürij. Ritkarovci. Novine sem vam poslao. Veseli me, da se lüdstvo briga za njé. Bog pa povrni vaš trüd.
Sobočan Ferenc. Dolnja Lendava. Prošene novine vam bodo hodile. To me jáko veseli, da tak lübite svoj materni jezik. Vrš g. kaplan so pa 6eden človek i právičen vogrin, kda so vam pravili, da je prav če bodete v svojem maternom jeziki čiteli novine. če bi se vsi toga držali, bi ne bila teliko njevke i praske med národi. Eden ovoga pravico poštüjmo. Dostakrát nam grob zakriva mater očo, dos-takrát nemamo piknjice, kaj bi nas na njidva spominalo zvün njidva reči, v šteroj miloj reči sta nas včila Bogá lübiti, zapovedi višešnjih zdržati. I mi bi to ne poštüvali?
Lenaršič Števan. Ropoči. Hvála nadob rom želenji. Prav máte, batrivnost velika je to bila, novine dati na svetlo. Ve če bi protibrš-öonske, liberalske, slobodnozidárske bilé, bi je protivniki Kristušove cerkvi močno podpirali. Zdaj pa, da ščejo lüdstvi v tistom pomagati, v čem bi protivniki radi naš uarod zaostáti vidili, se burkajo. Ali vihór samo teéas divjá, dokeč ga Jezuš ne vtiša. Molite za móne i širite novine. To je nájlepša hvala i dužnost dnesdén, kda se teliko smóti pa božnije širi po slabih spisih med lüdstvom. Na dopisniei sem vam dao od govor od knige.
Hajdinják Jánoš. Brídgeport. Hvala na vašem zahvalnosti punom pismi, štero mi ska-žöjete za toga volo, da tó zapüščeni slovenski národ na Vorgskem podarim z dobrimi novi-nami Istina, teškoče so velike, ali če bom meo osahválne düše, kak je vaša, vse premágam. Molite za mé i širite našiva dvá lista. Vsem pozdráv, ki so tam.
Nájnovejši glasi.
Zosmicani strážarje. V Krogi so dečki ato v sredo večér na cesti velko lármo delali, spevaIi i veseli li se. Strážarje bo je na mér opominali i na to ti razburkani dečki, šteri so z Barkovec bili, ne kabi tiho grátali, nego so se z nožami i s koljon na tiva dva sbážara spüstili i njidva na pol mrtviva zosmicali pa zbili. Sirmáka se zdaj vojüjeta z smrtjov. Dečke pa žandárje preiskávlejo.
Nesmilena smrt jo pálik pokosila ednoga dühovnika naše slávne püšpekije. Farkaš Sán-dor plebánoš na pokoji v Zalahashágji so v sredo zajtra mrli vu 81 leti svojega živlenje. Za dühovnika so jih posvetili leta 1856 ga. Bili so kaplan v Lentibi pa na čéstrigi. Pli-vános s nostaooli leta 1864-ga i od toga časa mao so vreli delavec bili svoji verni fárnikov do leta 1911-ga. Te so njim moči pomenká-vati začnola i záto so se vu pokoj prosili. Tam nad svojimi vernimi, štere so 1 gorgojili. so živeli dale vu méri dokeč jih je ta nesmilana smrt ne pokosila. N. p. v. m.
Toča. V Zalabéri je preminoči tjeden velka toča bila. To čüdno delo, ka ešče vzimi ide toča. Dabi št mo li sigdár v zimi Šla, te nebi dosta kvára véinila lüdem.
Cestreg. Na čóstrgi so žandarje bujli ednoga dečka. Dečki so se bili vu ostariji. na to žandárje pribiž jo tá, kabi mér napravili nadnjimi. Eden dečko se na žandára postávi ali žandár je tüdi friška bio pa dečka pres-mekno z špicov, šteri jo tam na mesti düšo püsto.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.