za koristi delavnega ljud-siva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVOBOnOM ISELJVIH SLO VE JVC EV V AMEHIK_ I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 8 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-Olfioe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 24. februarja 1911 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I Leto X Razgled posvetu. VELIKANSKI ŠTRAJK URADNIKOV V TRSTU. Dunaj, 22. feb. V Trstu štraj-kajo vsi trgovski Lloydovi, poštni. 'brzojavni in telefonični uradniki in zahtevajo povišanje plače, (ki Ki. t. m. je vse trgovinstvo o-mejeno in ves promet ustavljen skoro popolnoma. Uradniki so večkrat zahtevali zvišanje plače, a se jih je vedno zavrnilo ali pa pregovorilo in obljubljajo, a nikoli nič v resnici storilo. Uradniki so sedaj izjavili, da so čakanja siti in da imajo obljub že preveč. Poselbno carinski uradniki in tisti, ki so- uposleni pri ekspediciji parnikov gredo radikalno roko v roki in nočejo vedeti o nobenem kompromisu od strani vlade, temveč sedaj zahtevajo, da se jim brez obotavljanja plača zviša. Vlada je v grozni zadregi in izjavila, — da plače ne poviša, da se ne bo z njimi niti hotela pogajati in da zahteva, da se takoj povrnejo na delo, drugače da se bo oprijela drugih pripomočkov. Kralj Peter. Kirn, 20. fem. — Kralj Peter srbski se je poslovil od tovariša Viktor Emanuela in se podal v Belgrad. Petra je spremljal na kolodvor sam kralj z vsemi ministri in velikim spremstvom. Pred leti ni noben vsaj malo '‘dober’’ kralj ali cesar, ja vojvoda ali knez hotel sprejeti kralja Srbov, Češ, da si je krono kupil z umorom in izdajstvom. Zadnje čase gre pa v Evropi kronanim glavam tako za nohte, da se vedno bolj posečajo in si prijateljsko stiskajo krvave roke pokrite z rokavicami. Tudi .eej njimi solidarnost postaja večja! Tudi napredek časa! Vzame hčerko črnogorskega kralja. Rim, 24. feb. — Tukaj se je raznesla Vest, da si kraljica Helena, hči črnogorskega kralja in soproga italianskega kralja, jako prizadeva, da bi vzela njena starejša sestra Ksenija vojvodo A-bruzzi, znan iz pohlepnosti po mi-lionih Američanke Katarine El-kins, v katero ženitejf pa ni privolil it.alian.ski kralj, ker Elkins, sicer multi-milionarja hči, a brez vsakega “visokega naslova”. Ksenija je ibila snubljena od u-morjenega kralja Srbov, Aleksandra, a mu je dala “korbco”. Kraljica Helena pa pravi, da je gotova, da se ji posreči za življenje zvezati z Abruzziem. Mir v francoskih kolonijah. Pariz, 23. feb. — Urad za francoske kolonije je danes dobil poročilo, da vlada v Wadai in Senegalu mir in -so Francozi domačine na celi črti zmagali. Tam so bili 13. nov. 1. 1. poboji in je bilo po sedajnem poročilo 200 Arabcev ubitih. Francozi so zgubili samo tri poročnike, ker so črnei streljali samo na oficirje. Drago poročilo je pa iz francoske kolonije Darkouti, v Algua-toriala ozemlju, kjer so Francozi 12. jan. t. 1. zmagali domačine, ubili sultana Senoussi samega, o-ba njegova sina in 300—400 domačinov postrelili. Francozi so i-meli male izgube. DINARJE V STARO DOMOVINO polil] »mo: za # 10.35 ..................... 50 kron za $ 20.45 .................... 100 kron za S 40.90 .................... 200 kron, za * 102.25 ................... 500 kron, za $ 204.00 .................. 1000 kron ■za $1018.00 ................. 50!» kron. Poštarina je «Šteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka, Naš« denarne po5iljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesi« no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 8104 St. Clair At«., N. E. Cavalasd, Ohio Pohlep po tujem ozemlju je vedno večji in Franciji kot Angliji in Nemčiji nosijo kolonije milione dobička in vsako leto se par tisoč “nemirnih” črncev postreli. Spor med Rusijo in Kino. Peking, 23. feb. — Vse kaže, da se bodo morali Kitajci na celi črti udati in Rusom privoliti v njih zahtevah. Rusija je v pravem času udarila na Kitajsko. Vlada v Pe-king-u izjavlja, da bo privolila ruskim zahtevam, čez meje popustljivosti pa da ne pojde. Rusi niso do cela zadovoljni z odgovorom. Pogajapja se vrše nadalje. Peterburg, 23. feb. -— Vlada je predložila dumi predlog, ki želi od dume privolitve za izvanredni prispevek za vojno brodovje in še posebej zahteva $60,000,000 za napravo 4. velikih bojnih ladij, ki morajo biti končane do leta 1915. — Če duma ne bo privolila, se bo vlada oprijela na carski “u-kaz”, s katerim se doseže vsako zahtevo. Potres v Turčiji. Carigrad, 22. feb. — Velik potres je pretresel mesto Monastir; več mošej in hiš se je zrušilo in mnogo ljudi zgubilo življenje. —• Monastir je glavno mesto vilaje-ta Monastir, 85 mil proti severo-zapadu od mesta Solun. Mesto i-ma 45,000 ,prebivalcev vseh balkanskih narodnosti in po večini kristjani. 55,000 oseb umrlo na kugi. Peking, 22. feb. — Podkralj Mandžurije je dobil poročilo, da je v Mandžuriji umrlo za kugo vsega skupaj 55,000 oseb; urad za velikim zidovjem pa ceni 1000 mrtvecev, kar pa ne odgovarja resnici in je število desekrat večje. Iz Shanghai se poroča, da ¡e zraven še 10.000 oseh urar'',' P ko te in če ne bo vlada dala ljudem ■dela in živeža, jih bo še 100,000 umrlo gladu. Čudne stvari se zadnje čase dogajajo v mag-natskem ameriškem senatu. Neki senator je v njej stavil resolucijo, naj bi se senatorji volili kakor kongresmani direktno od ljudstva ter je ž njo stare vsegamo-gočne lorde hudo vznemiril. Celi dan 17. t. m. so v njej nastopali razni govorniki “za” in “pro”. Ob peti tiri popoldne se je vršila volitev, 44 glasov je bilo za in 36 proti. Šele ob šesti uri zvečer se je, ker niso “za” dobili zadostne večine, strinjali z predlogom senatorja Lodge iz Massachusetts, da odlože vso zadevo do eksektu-tivne seje. Iz gornjega je razvidno, da se je vendar že enkrat tudi v svobodni Ameriki pričelo svitati. Česa se vsegamogočni možje vendar bojijo? Ali mogoče ne ravno socializma, kateri zadne čase hiti z naznansko hitrimi koraki med nas. Je pa še veliko število senatorjev. starih1, ki že po 12 let sedijo na istih sedežih in ki se z vso trdovratnostjo upirajo temu preobratu, toda njih prizadevanje bo zaman, duh časa gre vedno naprej, svet se obrača, in obrnilo se bo tudi tukaj le nič bati, se mora, ker tako naprej ne more več daleč, kot je šlo zadnjih par let. Ker ne govori angleščine — nima pravice biti na svetu. Neki Grk imenom Aretoeritis Anninos je stal 17. t. m, pred sodnikom Crutchfield v Richmond, Va. radi kraje denarnice; koje zahteval tolmača s katerega pomočjo je hotel dokazati svojo nedolžnost se mu to ni dovolilo. “Ne znate angleško!?” je zavpil sodnik nad njim. “Človek, ki ne govori angleščine, — bi ne smel v to deželo. Naj se je naučijo predno hočejo sem. Mi nemaramo takih ljudi. Tega človeka bi morali poslati nazaj na Grško ali vsaj v New York.” Sodnik mu ni dovolil tolmača, vendar je pa obtožbo ovrgel in Grka oprostil. Iz delavskih krogov. GROZNO! Rev. D. L. Sčhultz, iz Pitts-burga, Pa. je pred par dnevi v delavskem tempeljnu v Philadelphia pred ogromno udeležbo občinstva razpravljal o štrajku in štrajkarjih v Westmoreland o-kraju Pennsylvania e, iz katerega povzemamo le nekoliko važnih podatkov ki bodo gotovo zanimali čitatelje. Rev. Schultz je rekel, da dokler niso bili poslani na mesto štrajka postopači mest Philadel-phije, New York in Ghicage, ni bilo tam nikakoršnega nereda. Kako so lopovi nastopali ne le proti možkim temveč tudi proti ženskam in otrokom, sosebno mi je, od onega časa, ko sem Obiskal o-ne kraje pri sren neka ženska, ki je imela v kratkem času postati mati. Lopovi so brez vzroka mlatili po možu, in žena misleč po sredovati, so jo te zveri tako zmlatile po glavi, hrbtu in prsih, in ko je čez tri tedne potem porodila otroka, črnega kot bi ga z ogletn namazal, seveda mrtev, i-mela jo uboga žena še vsa pvsa črna od udarcev. Družbe so nad 600 družin iz svojih barak pometale, ki so plačevale po $9 do $16 mesečne najemnine. In ko je prišel štrajk do splošnosti, je superintendent zapovedal, da štrajkarji ne smejo dobiti niti vode, ker so premogar-ske družbe imele kontrolo čez vodnjake in sesalke se jim je to lahko zabranilo. Sedaj pa eujte in strmite! Nek rimokatoliški duhovnik, katerega ime zamolčim, pa je šel tako daleč da je z verigami priklenil ročaj sesalke, na katerega je nato postavil svarilo z vsebino: “No trespassing.” Isti duhoven (podla duša) je~ grozil ženskam, da jih bo izobčil in proklel, ako njih možje ne gredo na delo nazaj. itd. Nadalje je Rev. Schultz razkladal, kako so Pennsvlvanski kazaki (constabulary) lovili može brez vzroka na poti v cerkev in še iz cerkve so jih vlačili in pometali v zapore, tako, da je družina še le čez več dni zvedela 'k!je je njih mož ozir. oče. Kake nesramnosti je plačana druhal vganjala v slučaju kakega pogreba itd. ne bom, ker nemoreni govoriti. Peticija, ki je imela tisoče in tisoče podpisov, se je poslala go-vernerju zahtevajoči preiskave, toda governer se ni oziral na njo. “Čudno se mi zdi,” je nadaljeval rev. Schultz, “da ti ljudje ne razrušijo vsega.” Toda' čas bo prišel, in ni več daleč, ko bodo delavci lastovali te industrije, in potem nebo treba razrušiti ničesar. Organizacija United Mine Workers of America pošilja v prizadete kraje tedensko $20,000. Potrebuje pa se oblek za otroke nad vse. Delavci v tem boju so pokazali kaj premore jedinstvo, in ga moramo preštevati naj večjim v deželi. »Organizirati pa so se pričeli šele ko so zaštrajkali. Ni več daleč čas, ko bodo vse unije le ena sama. Delavci bodo združeni in dobili bodo vsak štrajk brez boja. Ko bodo železničarji odpovedali prevažati premog izkopan od skabov, potem sicer tudi nebo več štrajkov, čemu? In družbe zavedajoč se take moči od strani delavcev se ne bodo nadalje protivile. Ko je rev. Schultz nehal s govorom mu je navzoče občinstvo v prizorilo velikansko ovacijo. Nato ,se je vršila predstava premikajočih slik, ki so predstavljale slike iz štrajkarskega okraja, nektere tako grozne, da je občinstvo pričelo vpiti, drugi so z pestmi grozili zopet drugi pa se jokali. Po predstava je bila kolekcija za štrajkarje. Koliko se je nabralo poročilo ne pove, samo dostavlja, da se je nabrala ogromna svo-ta. Rams novice. SE BOJI REVOLUCIJE. Pisatelj Friderik Townsend Martin opozarja svoje kolege na njo. “Navaden delavec v tej deželi producira na leto $1,280 vrednosti. Od te svote pa dobi on le $437. ostalih $843 pa gre v roke drugim, izkoriščevalcem delavstva.” Talko piše v zadnjem svojem magazinu pisatelj in kapitalist ter vodja njuyorske družbe bogatinov, Friderick Townsend Mariin sam. “Ne trdim, da pograbijo vse dividende in odstotke bogatini, ker taki slučaji se pojavijo pri kakem narodu v zgodovini le enkrat. Prišlo je za časa rimljanske repuibiike — in padla je. Tudi na Francoskem se je pojavilo, in rodilo grozodejstva. In pri nas v Ameriki, se bliža, v kakšni obliki nevem, a bliža se, za to bodite brez skrbi. Že trideset let kupieimo bogastva, bogastva v zakladnice ljudi, kateri ničesar ne delajo. Že tako daleč je prišlo, da so milionarji v vsakem ameriškem mestecu nekaj navadnega Tudi naša ¡mladina je postala neposlušna in razburjena. Vzemimo n. pr. mašimerijo; namesto emancipacije ljudstva, pa jsmo raztegnili verige čez industrijo ter podjarmili nje proizvajalce. In vsa ogromna produkciji ,se sistematično lepo steka v žepe par oseb.” Mr. Martin pravi nadalje v svojim članku, da so kapitalisti v Ameriki popolnoma ugonobili srednji stan. ki je vsaki državi predpogoj za nje obstanek in brez katerega ne more nobena država vspevati in tudi Amerika ne. Otroški zakoni. Tampa, Fla., 22. feb. — Zrako-plovea McCurdy in Bear ho, kakor tildi manager za prireditve več vzdigov in zrakoplovnih poizkusov. so toženi od cerkvenih “suhih” fanatikov, da so se pregrešili proti nedeljskemu zakonu, ker so na nedeljo priredili letalni» poiskuse proti denarni vstopnini. Vse tri se je — aretiralo. V mestu Fresno, Cal se organizacija “Industrial Workers of the World” že nad leto dni bori, da hi ondotne.delavce organizirala, a ji ondotna zloglasna Citizens Alliance .z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi nasprotuje. Tako jim je sodnij-sko zabranila tudi javni nastop na ulicah, večje število govornikov pozaprla, in urednik nekega ondotnega kapitalističnega lista je predlagal tako imenovani sramotni kol. in res se je druhal po-služila tudi tega; nato so jih spremili ven iz mesta ter jim zagrozili v slučaju da se vrnejo z ječo, nad petdeset, se jih pa še sedaj nahajajo ondotni okrajni jetmiš-nici. Ta nad vse sramoten in brutalen nastop pa je člane organizacije po vsi Ameriki tako razkačil, da so pričeli v imenovano mesto prihajali od vseh strani kar na stotine. Ko je 17. t. m. lokomotiva Southern Pacific želez.niške družbe peljala večje število praznih vozov iz. Portland, Oreg. se je vlaka polastilo nad 200 mož imenovane organizacije in ukazali so sprevodniku, naj vozi z vso hitrostjo proti Californiji. Istotako so naredili drugi z drugim vlakom in zopet drugi z dragim od druge strani. Brzojavilo se je governerju, ta je obvestil generala Forbes naj i-ma vojaštvo pripravljeno. Zadnja novica katero smo glede tega čitali je od 18. t. m. ista pravi, da nad 600 ljudi te organizacije prihaja v Fresno, kak bo njih vspeh ko pridejo tje, je težko konstatirati, dasi ne pričakujemo nič dobrega, ker vemo, da vrana vrani nebo oči skljuvala. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. WASHINGTONOV 179. rojstni dan. 22. t. m. je bil Washingtonov 179. rojstni dan. Kratka zgodovina Amerike ni uboga na velikih možeh, a kar je Francozom in celem svetu Napoleon, to je Američanom Washington, junak v vojski, izvrsten državnik in miroljuben predsednik in priprost državljan. Po pravici ga smejo Amerikan-ci nazivi jati “očeta svoje domovine. ’ ’ Njegovi nauki so visoki čislani in njegova “poslovitev” na vse proste ljudi je dokument velike ljubezni do svoje domovine. Tako nam stoji Washington kot eden naj večjih mož vseh časov, in tako naj njegova podoba in njegove ideje še od generacije do generacije, žive naprej! Kako “delajo” senatorji. Pri zadnji seji senata se je zadnjih 12 ur “delalo” na sledeči način : Šlo se je za to, katera “par-tia” bo daljše zmagovala. Manjkal je pa quorum in je bilo vsako glasovanje nemogoče. Ob 6 uri so potem razposlali “vabila” senatorjem, ki se niso udeležili seje. To so ‘delali’ dve liri. Nekateri so potem začli deklamirat razne pesnike, drugi so si dolgčas preganjali s tem, da so pisali razne “skice” in peli domoljubne narodne pesmi. Več senatorjev se je v občno zabavo galeriji spravilo skupaj in postavili izmed njih enega za predsednikom zbora in v “gensemarš” hodili po zbornici. Ta “seja” je pa bila kmalu od “predsednika” zaključena, ker je neki senator odkril, da ima en page v dvorani lep tenorček. Dečka so posadili na pult govornika Cannon in začel je peti in pel “modrim” očetom pol ure. “Delo” se je s tem zaključilo. Štrajk kotlarjev v Lake Shore. Cleveland, O. 21. feb. — Podpredsednik Louis Weyand od bratovščine kotlarjev od Amerike je izjavil, da je dal pritrdilo, da stopi v štrajk 800 kotlarjev na progah Lake Shore in Michigan .South, črte in New York Central R. R. družbe, ki ima svoje proge od New Yorka do Ghicage. Vzrok štrajka je, ker so kotlarji zate vali da se delo od kosa odpravi. Štrajkarji se pa niso mogli zjediniti in se je volilo in večina je glasovala za štrajk. V Laike Shore tovarni v Colltn-wood-u je zapustilo delo 27 kotlarjev. Vse pa kaže, da se družbe dosti ne brigajo za zahteve kotlarjev. D. R. Marbain, superintendent Lake Shore in Michigan So. R. R. družbe je izjavil napram predsedniku D. C. Moon sledeče: “Kotlarji” je rekel “nimajo v resnici nobene potrebe biti nezadovoljni. Skoro polovico jih dela delo na kos (piece work) in od tedaj je njih zaslužek poskočil od 30 do 50 procentov. Vidi se pa, da je delo na kose proti odločbam njihove organizacije in zato hočejo zopet staro pravilo. Mi upamo, da bo prišlo do sporazuma. Do sedaj ni štrajk prometu škodil še njč.” Tako junaško ,se je izrekel hlapec milionske družbe. Weyand pa pravi v zadnjem poročilu na štrajkarje, da, če ne bo družba kotlarjem ugodila, se bo proglasil štrajk vseh mašini-stov na imenovanih progah, kar ■bi pomenilo, da bi ves promet bil nemogoč in škoda velikanska, ker niašinistov je na deset tisoče. Tudi v Buffalo so kotlarji odložili delo. Pod polovično ceno se prodaja ta teden vse blago pri tvrdki J. J. Dvorak, na Blue Island ave., in med 18. in 19. ulico. Rojake opazarjamo na to razprodajo, ker je v resnici za dobiti dobro blago pod jako nizko ceno. Mestne novae. Apponyi in Roosevelt. Dve “velike” osebnosti so sedaj pri nas v Chieagi: prejšnji minister za šolo in bogočastje pod Wekerlevim kabinetom, grof Albert G. Apponyi in eks-pred-sednik T. Roosevelt. Roosevelt vživa še vedno koli-kortoliko med Amerikanci kot popularen človek, veliko simpatije, tako so vsaj pokazali kričači z svojim hura “colonel” in vsi večji angleški dnevniki, ki so mu posvetili veliko pozornost. Sprejel je tudi Apponyia. Druga velika oseba pa je Oger Apponyi, znani tiran izza šolskih slovaških procesov in človek, ki je v Cernovi povzročil na uboge prebivalce pravi “masaere”. Apponyi si ni mislil, da se bo časopisje spomnilo njegovih starih grehov in se opravičuje na vse mogoče načine. Med drugim je tudi rekel, da je odkrit prijatelj svobode in svetovnega miru. Ker so pa imeli naši slovanski bratje v Ggrski toliko za pretrpeti voljo njegove svobode in prijateljstva miru, si lahko eitatelji mislijo, koliko je v njegovih besedah resnice. Morebiti se je pa! spremenil? Bo že kaj takega. — “Grof je šel tudi v mesto Bend,; Ind., kjer bo govoril svojim ro j jakom, ki ga z velikim zanima ! njem pričakujejo Grof pač vidi, da je najlepše,I če se izreče v Ameriki za “svobodo”! Navadna kaznilnica boljša kot | reform šola. “Takozvane reform šole so naj-l slabša naprava za mlade hudo-i delce in so navadne kaznilnice v severnem delu države Illinois boljše kot te šole za mlada grešnike”: tako se je izrekel sodniki Landis ko je obsodil 17 letnega Koktoviea v 6 mesečno ječo v Wheaton kaznilnico, čeprav ga je oče prosil, da se mu sina pošlje v “reform šolo za mladoletne hudodelce”. Nov rekord. Z posebnim vlakom se je multi milionar C. V. Gates pripeljal i? Chicago v New York v 17 ural 51 minutah, kar pomeni za bi trost Central črte nov rekod. — iVlak je na 100 mil potrebova , 105 minut. Gates je v Arizona o bolel in se je podal v New-York da se zdravi v enem najboljšen i milionarskem senatoriju. Poseben vlak ga je k Ghicage do Nev Yorka stal $6,000. Največji prevozni parnik. “Chicago Evening Post” poro ča,'da bo “ Atpiitania” ime naj večjega prevoznega parnika in h« last Cunard družbe. Talko je po roeilo iiz Liverpool-a v ehik-ašk glavni urad imenovane' družb« “Aquitania” se sodi bo največj parnik za ljudi in bo 1,000 čevlje; dolg, imel težo 50,000 ton m b gnan od mašinerije', ki bo imel 90;000 konjskih moči. Kontrakt se je podpisal zadnj december. Šola za zrakoplovce. Najnovjše kar je dobilo mest Chicago, je šola za zrakoplove! I kjer se bo ves pouk tudi teor« tično izvajal od učencev. Vstoj nina je precej visoka. Institut s nahaja 2240 Cotage Grove ave. Javna zahvala. Tem potom se gg. Martin ^ Kondi in M. Potokar prijateljsk ; zahvaljujem, za veliko dobroti ki sta mi jo skazala 14. feb. t. 1; ko sta mi imenovana gospod pripomogla do vživanja onih pr:, vic, ki so na razpolago ameriški: državljanom. Še enkrat, srčna hvala! Serafín F. Pleško. Lockport, 111., feb. 16th 1911. Podpora za novi stroj Linotyp L. Hribernik 25c. J. Povirk 10 Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljeua 25. aprila in ink jrpori rana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVE h KOS, Box 10, Ravensdale. Wath Tajnik, FR K NK TOSTOVRŠNIK, Box 70, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANT. LUČIČ, Box 499, Cie Elum Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. Groga in drxi¿i. SPISAL RADO MURNIK. II. “Géronte: Que diaible alloit-il faire dans cette galère? Ah ! maudite gelère ! ’ ’ Molière. Gospod baron Lahriiberg! Lepa moja bralka, mi dovoli blagohotno ¡dva klicaja. . . Ti pa, moje pero, /.beri sedaj vse svoje moči, da s pomočjo preljubega gospoda A-polona in vseh gospic muz vred-jno opišeš aristokraško prikazen visokoblagorodtoega gospodka. Gundakar Bruno Frodobert baron Lahnberg! Ta vele “chic” i-: mena so prijatelji novovstopivše-jjmu članu temeljito razpravljali v I svojem dunajskem klubu pri šampanjcu ter jih radikalno okrajšali. Po dolgem posvetovanju so II ostrigli dolgega Gundakarja prav |! ukusno, tako da se je izcimil iz njega ljubki “Gundi”. Tako je j dobil baron Lahnberg svoje pra-| vo ime, da se mu ni bilo med “jeunesse dorée” sramovati svojih ' drugo v, kakoršni so bili Niki, Rudi, Mandi. Gigi, Muki — sami P grofje in baroni ali pa sinovi de-I! narnih aristokratov, i Bridko pomadliram in duhovito počesan, presladko dišeč po parfumu, ves “a quatre épingles”, vrat vkovan v trde spone ozkega, visokega ovratnika, hrbet u-trujeno upognjen, rokovice in čvršasto batino najnovejše faso-ne v levici vihteč, v desnici pa držeč elegantno prikrojen klobuček s skoro n ep osnem n o gracioznostjo, noge leno in visoko vzdigujoč — blizu takšen je pristopical vi-sokoblagordnež v sobo. Kdo ne bi občudoval veličanstva širokih hlač, kdo bi se ne divil tej dražestni kravati, tej kratki suknji, Žaklju podobni, tem prefinim rumenim čolnastim črevljem in temu aristokraškemu kaišeljčku, ki naj bi diskretno o-znanjal, kako interesantno bo-lančkana je ta možka koketa. Kaj pa šele dolgi, dolgi noht na marincu dlesne rokel Ta noht je bil tako lep noht, da je bil baron Gundi sam zamaknjen vanj časih po cele ure. Da, tako krasen j p bil, da je marsikdo medle! samega gin jen ja in občudovanja, ko ni preje videl še nikjer take lepote. Oj, ta dolgi, skrbno negovani noht je bil “specialiteta” in ogledovanja in premišljevanja vredna stvar! Kakor “ex ungue leonem”, tako bi bil spoznal po samem tem. divnem, krasnem, brezprimernem nohtu/celega barona, dobro preverjenega, da delo kavalirja ni vredno. Zdravi bralec, je gotovo že nestrpno opazil, da obraza tega he-raldfiškega bitja, nisem, označil še prav nič. Zato naj hitro dodenem verni njegovi fotografiji še pečat, katerega mu je udarila neusmiljeno objektivna narava. Ta pečat, pravi “Nič!” Same prazne tope. blaži ran e poteze. Dosedanji životopis baronov je tudi kaj kratek. Najznamenitejši dogodek njegovega življenja je bil ta, da se je porodil. Skoro do polnoletnosti je potem počival od tega visokorodnega truda. Nato pa je jel razsipavati denar svojega očeta. Tudi ob tem opravilu se mu ni bilo samemu preveč truditi : pomagali so mu zvesti prijatelji in lepa idtekleta. Kaj je sedaj delal? Nič in pa dolgove. Poleg tega je živel po več mesecev zaporedoma v polnozavestni zaljubljenosti v svojo lastno osebico. Dično se je naklonil damam. Teti Emiliji so se zasvetile oči, kolikor je to dopustila etiketa. “Najponižneje, e, poljubljam damam roke! Jako srečen, e, da najdem — e — kar venec nežnih rož — e — jako srečen. Char-mant, amusant! Een Hochje-nuss! ’ ’ Galantno je poljubil javoriški-ma gospema prste . . . Zobelja in Grdzajka. sta bili nekoliko poparjeni; da štejeta k “nežnim rožam”, tega že dolgo, dolgo nista bili slišali. Oh, kako je pa vender dobro delo! Z druge Strani pa je sladki možic njiju rok popolnoma pozabil? Ali kmalu je potolažil pikirani dami. Vzel je iz zavitka tri male šopke, razdelil jih dbktoriei, teti in Mileni, iz gumbnice pa je snel sam svoj po-vojek in ga počastil ginljivo-vite-ško Grizajki in Zobelji, vsaki polovico . . . “Vse za dame, e, vse za dame! Tq je moja deviza!” dejal je. Govoril je tako mično skozi nos, da bi mu bil moral .vsakdpr, ki bi bil doslej dvomil o njegovem baron-stvu, sedaj brezpogojno verjeti, da se pretaka po njegovih žilah kri posebno modre 'barve. Sedel je na mehek stol, kjer je delal s svojo nesolidno suhostjo jako površen vtisek; vzel je mon-lokelj, napravil obraz kakor vseh devet bridkostij — in steklo je sedelo, kakor prirasteno. Prostor mu je hi! med Mileno in teto. Seveda ni opustil cenene priložnosti ter je primerjal cvetoči ‘teint’ Milenin z belimi in rdečimi cvetkami podarjenega buketa. Srečno je tudi prodal predpotopno metaforo, ki se je za to korenito maščevala in mu vzela zaljubljeno glavo — metaforo, da se boji ognja njenih krasnih očij, v katerih bi moral pogoreti, da si pa zopet želi tako sladke smrti! In pravil je, kako se izkazuje vojvoda Rochefoucaulski v rož-nordečem trikotu na visokem tra-pecu: kakšne čudovite kozlece preobrača vojvoda Mornyski kot clown; da ima markiza de Bel-•boeuf, kraljica mode, v svojem budovarju trapeč, in da se da fotografirati v črnih tkankah za svoje prijatelje . . . Take velezabavne, prezanimive, visokoaristokraske novosti je pripovedk) val. In gotovo je bilo to lepo in prav, da jih je pripovedoval ! Razlagajoč jih, je lahno gibal z roko po zraku in držal ob tem mazinec z nečloveško graci-joznostjo kvišku. Kakor v mišljenju. tako posnema človek hote ali nehote tudi v načinu govorjenja in kretanja več ali menj druge. Pri baronu hi ne bilo treba dolgo preiskovati, od kod ima ta. diskretni kašelj ček, ta. plemi-ško-prezirljivi nasmeh, to božjastno mežikanje z očmi. — Poslušali so ga vsi: teta se je divila. doktorica se je čutila “čaščeno”, živi kroniki v podobi gospe Grizaj-ke in Zohelje sta odlpirali oči, u-sesa in usta, takisto njiju “mirnost” in “pohlevnost” — ]e Milena je ostala hladim in normalna. Baron Lahnberg je govoril tiho in izbrano, prav po volji gospe pl. Jeličeve. Pripovedoval je tudi o Berolinu, o velikomestnem življenju; kako lepo je “miter den Linden”; zagotavljal, da ima tam kavarna Bauerjeva najboljši sladoled, a čokolada je v Kranzlerjevi konditoriji najiz-borniša. Svoje opise je bogato o-kraševal z vzkliki, katerih mnogi so se glasno jokali po pristni berolinščini, n. pr.: “Auf Talile! Unverjesslich ! Janz kolossal! Een Ilochjenuss!” — Tako se je polagoma razvila tista “salonska konverzacija” v onem zlogu, ka-koršno je teta Emilija tolikanj ljubila, tisto poluglasno govorič-kanje in šepetanje, kakor v mrtvaški hiši. Menili so se tako tiho, da si lahko slišal pršenje ponižnega dežka zunaj. Kar zadoni v sosednji sobi sonorni glas gospoda majorja. “Kaj poset, kaj to meni! Saj sem ven-der tu doma!” — Že je bil v sobi. “Dober dan. gospoda!” grmel je. “Oh, saj sem vedel, da ni nič takega, sami znanci!’’ Rahla teta Emilija se je stresla in jezno pogledala mogočnega kričača, motečega njene mirne kroge. Toda nje brat se je kaj malo brigal za' take srepe poglede, ki so velevali: “Pš, pš!” Njenega gospodstva je bilo konec. Major je prevzel voditeljstvo “konverzacije”, ker je tako glasno basiral, da so ga morali vsi poslušati hote ali nehote. “Sami znanci, to je, vas še ne poznam, gospod dasi ste bili že večkrat tu pri nas na Javoricali. Vedite, mene ni skoro nikoli doma.” “Baron Lahnberg,” predstavljala je gospa Ana. “Bravo, bravo ! Poznal sem vašega papa, starega Lahn.berga. Čvrst’ dečko je bil in v vaših letih že rimojster. Pal je pri Kustoei. Junak, kar ga je bilo! Daši je bil mnogo starejši od mene. bila sva si vender dobra prijatelja.” Tako je prijazno kričal major in stisnil baronu roko mnogo krepkeje, nego je ta pričakoval; radi tega je za hipec bolestno skremžil bledi o-braz. “Da, da, vaš papa je bil pameten mož”, nadaljeval je Stojan na ves glas, “in za 1ake-le anti-kvarske naslove, kakor baron, vitez, grof etcetera,. ni dal počenega groša. Kaj pa vi. ste-li v vladni službi ali . . . ” “Ali, Pavel” vmešala se je teta Emilija, “gospod baron ni v nikakoršni službi, on — on je bolan na živcih in se zdravi na deželi. Dalje prihodnjič. NE MARAM ZATE! (KONEC.) Jošt je vstal in hodil po izbi s težkimi koraki. Mislil je na ženo in ugibal semintja in polagoma je sklenil : “S sveta, jo (bom spravil!” Popolnoma mirno in lahko je opravil s svojo vestjo. Nič mu ni očitala, in zdelo se mu je celo, da stori Bogu dopadljivo in dobro delo, ako napravi račun z greznico. Sam je ni mislil, ampak njegov sklep je bil, da nekdo drugi napravi zanj to dobro delo. In kdo bi bil ta drugi? Jošt je bil trd gorenjski kmet, imel je grčasto glavo, ki je sicer počasna, a kar se ji zdi prav in dobro in Bogu pravično, to izpolni. Jošt je slišal in si zapomnil, da je njegova žena tegale divjega lovca, od gosposke zaznamovanega in od: biričev iskanega, klicala : Adolf! čeprav mu je bilo ime: Dolf! Vsi so ga imenovali: Dolf, ker je pač bil tako krščen, ne na ime svetnika, ampak na ime Dol-fa.. ki je bil menda kak divji love. In polagoma je Jošt stvar premislil in se je pri tem nečesa spomnil, kar ga je prav v živo zadelo. Tole mu je šlo po glavi: Marta tedlaj že ni več spala, pri njem. ko se je Jošt neke polnoči priplazil pred njene duri. Bogsi-gavedi. bile so odprte, in mož je šel k njej. Sklonil se je k njej in roko je položil na njene prsi. In tedaj je žena v sanjah vzdihnila: “Adolf!” Izrekla je to ime in potem objela njega, ki je slonel nad njo. “Adolf”, je izrekla še enkrat in se nato zbudila. Spoznala je svojega moža, zakričala in planila pokonci. “Ven. če ne. te ustrelim!” Jošt je'šel. Danes pa se mu je zdelo. da. ve, koga je njegova žena. klicala v sanjah. In zato se mu je zdelo dobro in blago, pravično in Bogu ljubo, ako lovec Dolf ustreli njegovo ženo. Poiskal je lovca in mu začel napivati. Pila sta in govorila dolgo in tiho, utihnila sta in zopet začela. Bila sta oba že pijana. “Dva bahkovca sta tvoja, Dolf! Kar udari v roko! Dva cesarska papirja ti bom idlal; samo enkrat bodeš puško nameril, seveda dobro nameril! Potem lahko greš, kamor te je volja. Ne za dolgo, za kak mesec, da se stvar pozabi. E, potem ga bodeva pa pila, pila!” Dolf je udaril v roko in vstal. Tudi Jošt je vstal. “V soboto zvečer pridi k nam! Po vrtu bo hodila in trgala rože za nedeljske goste. Izza jablane jo boš videl.” Stopila sta na dvorišče, in tu sta zagledala Marto, mlado, krasno ženo, ki je sedela na klopi pred vežo in se jokala. Glavo je imela skrito v dlani in je neutešno, strastno ihtela. Moža sta se skrila za konec hiše in lovec je izginil v les. s # * [V soboto je bila v krčmi ves dlan velika pijača. Praznovali so slavnost. Jošt je pravil, da je o-■bletnica njegove poroke, kmet Jalovec se je pa rotil, da je bila poroka predpustom in ne poleti. “Sem ali tja,” je vpil Jošt, “mi praznujemo in pijemo. Se bo že našla predpustom druga prilika. Kajne, Dolf,- takrat bo tvoja poroka ! ’ ’ Že hitro po poldnevu se je Dolf izmaknil iz krčme in šel za vrt, kjer se je skril v grmovje, razprostirajoče se ob gozdnem robu. Čakal^je in gledal, kdaj se pokaže mlada, lepa žena na vrtu. Ali zaspal je in spal vse popoldne s puško pod glavo. Padale so že večerne sence, ko se je Marta, odpravila na vrt in blodila je semintja brez cilja. Dolf je bas hodil v sanjah po gozdu in je lovil vraga. Bil je velik in strašen, črn je bil in v po-dbbi divjega bika. Ogenj mu je švigal iz gobca in iz oči. z repom je opletal okoli sebe, in kamor je zadel, je‘vžgal ognjeno progo. A-li glej ! Ko tako lovi in lovi. pride logar, ali sedaj je bil logar v podobi hudiča, Logar nameri puško in ga ustreli naravnost v čelo. V mali in travo se zgrudi, in kri mu oblije senci, a glej, Marta, lepa žena, stopi k njemu in mu briše kri in hladi bolečine. Dolf se vzbudi in odpre oči. Ali je bedel ali sanjal ? Žena Marta kleči zraven njega in na uho mu šepeta sladke besede in poljublja ga kot otroka. “Ti Adolf ti, saj vem. da me hočeš ustreliti! Glej, sama. sem prišla k tebi, da. me umoriš, ker brpz tebe mi ni živeti, ti dragi mož!” In zopet ga objame in poljubi in se zjoka na njegovih prsih. Lovec se dvigne na rokah in k sebi pritisne mlado ženo. Sram ga je in ne more drugega, kot jeclja-je prihaja iz njegovih ust: “Odpusti, Marta! Saj te imam rad, ne veš, kako te ima rad!” In padeta si okolu vratu, objemata se in sta srečna in kujeta načrte za. prihodnjost. Nista čakala jutra, da ju prebudi iz sladke noči. Lovec gre k Joštu, ki ves pijan in zaripljen spi v svoji krčmi. “Hej, prevali se, klada pijana, in se zbudi!” Dolf ga sune z nogo v hrbet, in Jošt odpre široko svoje oči. “Kje je Marta?” “Tiho! Daj mi dva stotaka, kot si obljubil, da pobegnem v Ameriko. Marte ne boš videl nikdar več.” Jošt se na mah strežne in skoči preplašen pokonci. “Torej si jo? Denar dobiš!” Tn mu odšteje diva stotaka, ali lovec je zvit in se premisli. “Meni je treba več. Dhj mi pet stotakov, da pobegnem. Žandarji hodijo po vasi, in jaz jim vse o-čitno povem ! Zaprli te bodo prvega in prvega obesili.” Jošt se ves trese strahu in groze, šteje in šteje, a Dolf se smeje in težko čaka lepe Marte. Oštir zapre vrata za njim, a zunaj stoji lepa žena. Vas se je preoblekla v novo obleko, zlato verižico si je pripela okoli vratu in na roko si je dela srebrno zapestnico. Konja in kočijo vzameta iz Jo-štovega hleva, naprežeta in se odrte! jela. v svet. Bog ž njima in dobra sreča! C. Golar. -irmnn'i'iT'*'*r‘**‘‘******",>****^w rajni bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavijajte edino le na sledeči naslov : “SLOVENSKO ZDRAVISCE’ Dr J. E. THOMPSON 342 West 27th St. New York, N. Y. Uradne ure so: Obdelavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure popoludan.^ j HIAlf A Ml VAS SEZNANIMO Z NOVO «3 KAMNOV NOVO pristnih ■ — "i I Tl I S Vr W vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati ta prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus’ ur iu sicer samo *a $5. 75 komad! Te vrste ure so jakd pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka fnniso^amoZ garantiramo za 20 let: bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabisuj dobrft in pripravno žepno uro, sedaj je čas dakupite. In pre ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam tak na slov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro mi ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5,75, Če jo pa n marate--jo_ni potreba .kupiti in |,¡ yjj, Lep( uro pošljite na naše stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov EXCEL8IOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretj ga razreda d bivajo brez plačno hrani na parnikih družbe. Snažni postelje, vini dobro hrano i razna mesn jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Çàvoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 H La Touraine.........20.000 H Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče 57 Narth Rber vznožje 15tti St., New York Cit PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New Ycr<. MAURICE W. KOZMINSK glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. M I Pijte najboljše pivo ^ Peter Schoenhofen Brewing Go. PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. W. SZYMANS TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVO 1907 Blue Island Ave., Cbica TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena največl j na južno-zapadni strani mesta, kdorl pri meni kupi, jamčim da bo zadovol kot je bil vsak kdor je že pri meni kupr zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgov) in na istem prostoru. ATLAS BREWING C0. ■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER j MAGNET j GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Glas Svobode ff (Tub Voice of Liberty) weekly published by The Glas Svobode Co., ! . 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. __________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ,¡------------in velja--------------- *A AMERIKO: Za celo leto.. za pol leta .. *A EVROPO: Za celo leto. za pol leta. , .«2.00 .11.00 .12.50 .«1.25 S Kablov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivališča prosimo naročnike ia nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. pomen pogodbe. ji , Republikanci so bili pri zadnjih '"volitvah poraženi, za to, iker so „bile življenjske potrebe predrage. 'Ibi in tam so bili še drugi manjši „ Vzroki, a glavno je 'bilo visoke čelne živeža. Ivldo je kriv velike draginje, regenti ali posamezniki, to ni prišlo pri volitvah v poštev. Za veliko draginjo, je potrebna veli-jlka manifestacija ali boljše rečeno : maščevanje. In da se znajo a-meriški državljani maščevati, dokazali so to že večkrat, a najlepše ipri zadnjih volitvah. Če se je pa kaj spremenilo na velikih cenah, je težko reči, maščevanje je pa le tu. Ko bi se meje inozemskemu blagu odprle in se bi tako skopuhom in nesramnim špekulantom prekrižalo malo račune, j si je g. Taft toliko pritzad-al. da je kongres zmaličil, da je ZOPET VOJNA? K stalni rubriki o angleških in nemških bojnih pripravah prihaja iz Londona nov prispevek. Na občnem zboru železniške družbe Great Basteen” je sporočil predsednik nadzorstva, lord Hamilton, da angleška admiraliteta smatra za poisebno važno pristanišče v Harwiehu. Do poletja bo v tem pristanu 9000 mornariških vojakov. Berolinski listi menijo, da se bo s tem oboroženjem iz-premenil Harwich v proti-neniško pristanišče. — V “Tagl. Rundschau” trdi znani publicist, grof Pfeil, da sklicanje ruskih rezervistov v kairskem okraju ne smeri, kakor se je uradno naglašalo, proti Perziji, temveč proti Turčiji, kateri naj se zahirani njeno na-daljno napredovanje v perzijskem ozemlju unnijskem. Rusi so za ta svoj korak izbrali pravo priliko, kajti Turčija je zaposljena v A-ralbiji in mora biti na straži tudi proti Bolgariji, Grški, Makedoniji in Albaniji. Generala Muščen-ka, znanega iz ruslko-japonske vojne, so pridelili kavkaškemu namestništvu — skoraj gotovo zato, da prevzame za slučaj vojne zapovedništvo. Grof Pfeil omenja tudi rusko-kitajsko napetost, ki je nastala vsled tega, ker Kitajska nasprotuje svobo¡di ruske trgovine na Mongolskem. Rusija se hoče baje odškodovati na. Mongolskem za. svoje izgube v Mandžuriji in ruski vojaški krogi zahtevajo, da naj Rusija prej obračuna s Kitajsko, predno konča Kitajska svojo vojno organizacijo. Značilno je, da so v Sibiriji o-snovali dva nova ruska armadna kora in da je bil za poveljnika v amurski pokrajini imenovan najsposobnejši ruski vojskovodja, general Lešictky. Zadnje brzojavke iz Londona in Petroburga pa že poročajo iz province Sz e-Siman v Peking, tla so Tibet prekoračile angleške in ruske čete in da so ruske oblasti spodile iz Armurskega"teritorija nad 4000 Kinezov, povečini trgovcev in drage zadnje brzojavne vesti celo poročajo, da je 35,-000 ruskih vojakov v Kulja, kine-ški Turkestan. -Japonska se na sproti vsemu gibanju drži jako nevtralično in le od daleč opazuje nadaljniih korakov Rusije in? Anglije. Nekateri celo govore, daj je Japonski že danes znano,) kaj se zgodi v Aziji, oz. v Kitajo. Da so Rusi jako odškodovani jim prizna vsak. Koliko bi pa i-tnela zopet Rusija pričakovati od nove vojne z rumenim življem je drugo vprašanje. Sicer se je Rusija od zadnje vojne v marsičem5? popravila nje. kaj se praivi bojevati na tako daljavo. Ker pa je sedaj z Rusijo še Anglija, ki bo gotovo morske ceste pripustila Rusom na razpolago, vlada tudi v najbolj rezerviranih vladnih krogih mnenje, da je pravi trenutek prišel, ker Kitajska ječi pod slabo in tiransko upravo in tudi ljudstvo samo rije proti vladi. Kaj vse nastane, ne more danes še nihče od nas navadnih zemljanov povedati. é Ker pa ima zopet Anglija svoje roke vmes. je Rusom priporočati;' da se ne hi dali izrabiti in šli za tuje interese'v ogenj po kostanj. Moramo pomisliti, da je Kitajcev 400 miliouov ljudi in da. je Rusov samo 100 miljonov in vendar se bili od 4.") milienov Japoncev vsaj navidezno poraženi; seveda se Kitajska ne more primerjati niti laleko za Japonsko in še manj e ca veliko Rusijo. “Rumeni ljudje” bodo nevarni belim, tako ¡se je izrazil Roosevelt -am in Rusi so prvi narod od belih, ki so v potokih prelili zavoljo rumene porarajoče se moči svojo kri. Ge ho nastala vojna med Rusijo in Kitajsko, Zvbnženo z Anglijo, bo stokrat krvavejsa kot je bila zadnja na daljnem vztoku. štrajk pričel, ni bilo med delavci nobene organizacije in vsak je štrajkal na svojo roko. — Večji vzrok k sporazumu so bile tudi toliko različne govorice in pomanjkanje po dobrem, izobraženim voditeljstvu. Najbolj so bili za štrajk vneti Slovenci in ltali-ani. In vkljub temu so bili delavci zmagatelji in so si pridobili veliko povišanje. Štrajkalo je par sto mož in plača se je tudi povišala tistim, ki niso štrajk ali. Razmere so bile grozne. Življenske potrebe dražje kot v kakem velikem mestu in stanovanja so obstojala iz lesenih ¡barak in trde postelje, kjer je dež in veter imel prosit vhod. Slovenci bi že poprej radi zaštrajkali, a se niso hoteli Armenci omehčati, ker jim je manjkalo na organizaciji in potrebni izobrazbi. No, pa tudi Armenci so se skazali kot dobri štrajkarji, posebno še, ko so jih veseli Slovenci vedno bodrili in jim dajali korajžo. In res, vsi delavci so stali Slovencem, ki so se izkazali kot najboljši štrajkarji, ramo ob rami in skupno z Nemci in Ameri-kanei zmagali. Zraven Slovencev so bili T.taliani prvi, ki so tudi fini štrajkarji in prenesejo več kot bi si kdo mislil, samo če hočejo. Slovenci (Avstrijci) so tako po kazali, da so zavedno delavsko ljudstvo in da jim tudi v tuji de želi pogum ne upade.” Mi nismo iz tega mesta dobili nobenega poročila o štrajku, vendar nam gori priobčena nemška notica o Slovencih še bolj blaži misel: da tudi Slovenec vstaja! BODOČNOST DELAVCA. Piše M. Gaishek. } Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje Največja izbira v Cbicagi po ecni od..................... $7.50 do $25.00 Oleke in suknje za dečke. $2.00 do $10.00 : Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. fl[NiG(S Jclillek & Mayer’ iastnika- B M. A. WEISSKOPF, M. D. E ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: pd 1. —3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih, DR. WEISSKOPF je Čeh, ia odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ES- Vse velevlasti sie pripravljajo na vojno, če prav vsi državniki vedno in povsod govore o miru. Vprašanje o utrditvi Vlisnik je bil. najboljši dokaz za to. Zdaj poročajo, da Holandska obenem z rešitvijo tega vprašanja nadihoma pomnožiuje svojo armado, predvsem na. vzh Of! n ih mejah Holandske. Zbornici se predloži predloga .o reformi hrambnega zakona, iz leta 1901 ; pomnoži se naj prezenčno «tanje armade začasno za najmanj 3000 vojakov, kar znači za majhno Holandsko značno zvečanje bojnih priprav. Kadar mi čas malo bolj pripušča kot po navadi, se vdam premišljevanju in si sam sebi na tihem predočujem, kaj bi bil ta svet brez delavcev. Kdo bi potem skrbel za bogate ljudi in kako bi se tudi mi manj ofolagodarjeni počutili, če. ne.bi zase skrbeli. V pismu stare zaveze je velikega pomena (vsaj za me), ko nam pripoveduje zgoldlba o božji mani. Ljudje so se naveličali že vsega tudi za svoj lasten želodec niso hbteli skrbeti in vse je kazalo, da ljudstvo tem potom izumre, kar pa bog ni hotel dopustiti in da bi jih potolažil, začela je iz neba padati mana. katere je bilo v obilici in je bil vsakdo na enak način lahko vedno sit. Zgodbe nam pa ne pripovedujejo nič o kaki dvojni ali celo več različni mani. Ne, za iu imajo bridke izjjriiš^ ,yse ljudi je bila enaka hrana, ker LASKAVO ZA SLOVENCE. “Philadelphia Tageblatt”, petek, 17. felb. 1911. Gori omenjeni veliki in vplivni nemški dnevnik v svoji zadnji petkovi številki v posebnem članku jako laskavo piše o. slovenskih, italiauskih, nemških armenskih in ameriških delavcih, štrajkarji h. Med drugim piše tudi dobesedno to-le: Od nekega delavca, rojaka iz Stirling, N. Y. smo dobili interesantno poročilo o dobljenem štraj ku pri ondotni tovarni za svilo, »Schwarzenbach in Co. Ko se je vsi so delali eno in isto stvar, vsi so puntali in da so šli tako daleč, da so .se začeli kisati oib vedno e-ni in isti hrani, kot kaki konji ali drugo govedo, tudi jaz pojmim in se mi zdi, čeprav kot pravljica, vendar iz enega ozira dovzetno. Ker je bila ravno dana človeku prosta volja, si tudi tega novega lenuharjenja ni več želelo in mana je izginila, in vsak si je zopet v potu svojega obraza služil svoj kruli. Da danes o kaki mani ne moremo niti sanjati, je gotovo. Da šo se pa v tistem času ljudje proti taki dobroti puntali je pa posebno za nas delavce velikega pomena, ko nam sedaj v 20. stoletju niti v potu našega znoja ne dajo živeti in se nas upošteva kot kako živino in t.e pri delu gleda in sili plačan hlapec in še bič bi moral imeti v rokah in bi bili zopet tam, kot. slovenski kmetje v fevdalnih časih. Delavec Čuti že stoletja in stoletja, posebno zadnjih 25 let, ida je njegovo stališče slabo, preslabo plačano in vzeto za vse to, kar delavstvo da ¡svetni. Brez milionarjev bi sve.t lahko živel, kot so že tisočletja živeli, ¡brez delavcev pa svet ne bi eksistiral, ali vsaj tako daleč ua stopinje kulture in omike prišel. Delavstvo je danes zopet tisti faktor, ki drži vse po konci, ki u-stvarja nove človeštvu potrebne stvari, delavstvo je tisti faktor, brez katerega, ne bi imel ta svet pomena, v ozir jemati edino reč: :da bi zopet začela padati “božja mana”. Kam pa drvimo, kaj želimo? Hočemo boljšo prihodu j ost in tudi sedajnost ne iz mar pustiti. Mi premogarji, tovarniški delavci in ;dhimarji, mi kapitalistični kupljene!, mi, ki vzdržujemo sto in sto milionov ljudi po koncu — (mi nimamo prihodih j osti in nobenega plačila za svoj trud. V moje roke je padel že marsikateri delavec pred zadnjim zdihljajem. S smrtjo delavstva se je sedaj bolj začelo igrati kot ne vem kedaj poprej. Na mili on e delavcev mora. zreti vsaki dan smrti v oči in to vse za malo mezdo in na rovaš krivičnega sistema. Pri svojem poslu, ki je jako odgovoren, sem imel priliko se seznaniti z največjimi sovražniki delavca, z nesrečami, kot eksplozija, padec, zasutje itd. Ko sem potegnil katerikrat iz jame kakega mladeniča, s polomljenimi nogami in že celo z vsemi udi in mrtvaško bledemu gledal v obraz, me je presunilo v globočino srca in najraje bi zakričal: kje so morilci? Kakšna kazen njih čaka? Pa se ne bom pregloboko spuščal na to temno stran današnjega sistema temveč raje pokazal rojakom, sodelavcem, lepša pota bodočnosti, kot se nam nudijo skozi tovarniško ali rudniško delo, ko vsak z veseljem pričakuje da piščalka da znamenje, da se gre lahko domov in pri tem niti eden ne pomisli, da se jutri ob pisku ne bo morebiti veselil, ker bo lahko mrtev ali poškodovan za celo življenje. Nekateri res zaslužijo že precejšnje svote na 14 dni in se vesele, da delajo tako delo; drugi pa zaslužijo malo ali srednje in teli je največ in če pride štrajk ali se z delom za par nlesecev preneha, pa je zopet prazna mošnja in skrbi polna glava. Torej, vsak naj bi pomislil vse to in začel u-vedovati, da to ni pravo delo do boljše priihodnjosti ali za odpo-čitek na stara leta. Če pa že res moreš delati za kapitalista, delaj in hrani in brani in potem si poišči lasten dom in ta je najboljši na kmetiji, kjer se človek najbolj pošteno, zdravo in brez nevarnosti lepo preživi in mu ni potreba na stara leta ob palici od hiše do hiše, milmo današnjih usmiljenih ljudi, kot jih najdeš posebno v Ameriki Z . . Poglejmo si n. pr. farmerja, (rabim ta izraz, ker se je udomačil) velikega ali malega. Vsak dela okoli svojega doma in ob času žetve, žanje, kar je nasejal in za kar se je trudil. Pridelke proda v mesto in pri tem živi na svoji zemlji, je svoj gospodar, vživa odličnost narave in ne pozna nevarnosti in drugih demoralizaeij ki so tovarniškemu delaven v mestu vedno za petami in katerih se zadnje na svojo škodo tudi pridno poslužuje. Vsak že ve, kaj vse mislim pod to točko. Seveda se tudi na farmi prigodi sem in tja kaka nesreča, a to je redko in nima nikoli laikih zlih posledic in smrtne nevarnosti, ker delavec v tovarni ali rudniku niti mnogokrat sam ni naj-manje kriv za eksplozijo in druge slične nesreče, a vendar zgubi z sto drugimi življenje, ko na far- mi si od svoje lastne pazljivosti odvisen. Da, na farmi je bodočnost in rečem, malo več zaupnosti eden do drugega in ustanovilo se bi hitro tudi več slovenskih farm. Koliko sem že jaz pisal v zadnji krizi, koliko si prizadjal g. Bransehimidt in g. Gram in največ pa Glas Svobode, ki je že v drugo odločila poseben prostor za kmetijske stvari in vendar kako-' malega storjeno in ves trud lahko rečem je bil zastonj. Ni potreba vsem prodajati svoje moči kapitalistom. Dosti je še cenega sveta.. ki potrebuje krepkih rok. Na stotine je pa tudi danes naših rojakov v Ameriki, ki z zanimanjem žit a ju o kmetijskih stvareh v Gl. Sv. in ki si ne vejo poanagati, kei za dopisom pride vedno kritika,, tako, da kar eden sezida, pa drugi skoro podere in tako se spodriva zaupnost. Tisti, ki dobro izhaja na kmetiji in sprevidi, da bi tudi še kateri drugi lahko to-dosegel, naj pojasni to v tem listu. Mislim da vsak rojak bi moral ta svoje storiti, ne skrbeti samo zase ampak tudi za svojega; bližnega. Mi vstanavljamo nova dirražtva iu jednote da rastejo da je veselje; zakaj bi pa ne ustanavljali še posebne fannerske-kluibe? V vsaki večji naselbini bi se zibrali rojaki skupaj v en klub in se posvetovali v katero državo-bi se podali na kmetije in vsi ti klubije bi si izbrali enega vodjo za vsako državo in ta. bi jim naznanil, kje se dolbi zemlja in ceno-iste in koliko rojakov je še za ta kos zemlje; ko bi jih bilo dosti, kupili bi kakšen kos po 4000 do 6000 akrov in ga pustili razdeliti in registrirati in vsak bi kupil svoj del 40, 80 ali 160 akrov, tako bi tudi lahko uspešno napredovali. Za te vrste dopise ali reklame bi se pa tudi plačalo Gl. Sv. primerno plačo, ravno tako, kot druživa. in jednote plačajo za svoje oglase in tiskovine in ravno tako kot glavni odlbor skrbi za vodstvo-jednote, bi Skrbel vodja teh naselbin za pravo rodovitno zemljo in nizko ceno in ravno tako/ kot delegatje vseh društev napravijo pravila, bi tudi poslanci vseli klubov šli naselbino si ogledat a-li pa tudi lahko vsak ¡posamezni kupec preduo bi kupil kar je še boljše. ¡Seveda to se lahko misli pa doseči, je zelo težko. 01. Sv. bi to lahko dosegel, ako bi hotel za nekaj časa tiskati take dopise (seveda brez reklame >. in, ko bi se videlo, da bi kaj dosegli, bi se ji pošteno plačalo za trud. Jaz si ne maram veliko prizadevati, ker sem že itak dosti sitnosti imel : lahko se pa še drugi oglasijo in če vidim, da reč vspeva, sem pa tudi pripravljen pristopiti z nasveti k moje lastne izkušnje. To-raj združimo se in pomagajmo si-za boljšo bodočnost, da bomo prosti gospodarji. ¿rja 5 Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. tiov. 1909 Iticorp. 15. marca 1910. MA.DISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNEK: Jos. Hauptman, Darrag>h, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR -. Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETriNA, Adamsiburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK Adamsiburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. DOPISI. De Pue, 111. Uredništvo. Glas Svobode: — Ker ne slišim nič glasu iz naše naselbine, si bi že lahko mislili, da smo že vsi onkraj dobrega. No, pa resnično nas je malo, ki bi se zavedali svoje dolžnosti, ker vsak zavedni Slovenec bi moral biti naročen na list Glas Svobode. Pa kaj si hočemo, ker vsak debe-lo-vampež si želi denar od tega izmučenega delavca. In ako pa ne gre vse po njihovi volji, potem se pa tisti farski čmuhi spravijo nad “boga”, ter ga prosijo in rotijo, da bi zadela kazen vsacega, kteri prebira brezverske liste. Za-toraj ni mogoče pri njih dosti o-praviti, ob enim se pa bojijo jezikov tistih, kateri denar iz ubogega amerikanskega trpina molzejo! Ako pojde zmiraj tako naprej, nedosežemo svojega cilja, ki se borimo za njega mi, in naši nasledniki. In to je, svoboda. — Svoboda! Da bi se enkrat rešili jarma kapitalistov in takih pože-ruškili salonistov in to se tiče tistih, katerim so roke samo za denar pobirati za kramp in pa lopato so pa slabe! Nisem mislil tako obširno pisati, pa si nevem kaj, da ne bi povedal kako se obnašajo naši salonisti. In kar je poglavitno, na dan plačila, je 25. m. m. eden sotrpin prišel, namreč iz stare domovine in ko je dobil prvi denar je šel glažek ječmenov-ea izpit v bližni salon in ker ima pa dovolj njegovih sovaščanov na stanovanju omenjeni salonist, in ker so ob takih kaj radi doma, da vildijo koliko požirkov strupene tekočine vsaki zaužije, v tacih prilikah si preskrbi tudi o-sebo druzega spola, da pomaga molsti denar od nas. Tudi njemu niso prizanesli; obkolili so ga ter ga hvalili dokler ni pošel zadnji rent. sedaj pa pojdi od koder si prišel! Šel je domov in zopet na delo, da bode saj za hrano in o-bleko zaslužil. Ko pa zopet pride plačilni dan, odšel je precej v jutro in kam ! K tistim, ki so žejni in denarja lačni. A ko je njegov gospodar izvedel pri katerim je bil on na stanovanju, kam jo je zopet obrnil; je precej tele-fonično vprašal gori omenjene ga salonLsta, ako se pri njemu nahaja? Salonar mu je odgovoril, da ga ni pri njemu ker je vedel, da ima še par dolarjev. Ne zme-neč se v kakem položaju se nahaja novodošlec. Ker ta gori omenjeni salonar se imenuje samega sebe za svobodmiselnega rojaka, bi kot tak moral gledati na to, da bi ga spravil pod krilo naše S. S. P. Zveze. Ali bn je naredil z njim obratno! Na mesto prvega, drugo, ker je njemu bolj koristilo. Fant denar zapi pri meni, potem pa z gin! In po nakluč-ju je njegov gospodar izvedel, da je prej imenovani fant delo pustil in šel ravno v tisti salon, kot je poprej telefonično popraševal po njem in ostal pri njem celi dan. Ker je pa vedel, da ni zdravo njemu samemu ga iskati pri dotičnih ljudeh, da hi dobil hrano od njega plačano, je bil primoran postopati proti njemu s o (hujskim potom, 'dokler je bil še čas za to. Na kar je dobil za spremljevalca moža pravice. Ali komaj prideta v salonih precej ju obkoli cela. druhal, kar je sramota za to malo našo naselbino. Tudi salonar in njegova soproga sta se še posebno jezila za lepe podobice po katerih sta že želno hrepenela ki se hudovala, da iz tem se “bisness” razdira, ker kar tako na lepem človeka z denarjem odpeljejo. Ali zato ni bilo pomoči, moral je plačati svojo hrano ako mu je pa še kaj ostalo, ga je pa še lahko nazaj povabil. Kakor se govori ga tisti salonist drugi dan ni več poznal, ker je vedel, da ga je do kraja vničil. Sedaj se pa še jezi, da hodimo- k drugemu narodu denar zapravljati. Jaz pa mislim, da je boljši iti k poštenemu in svobodomiselnemu Hrvatu! kot pa k nič vrednemu Krajncu. Kar se pa tiče dela, gre še precej dobro, delamo vsaki dan, ne-svetujempa rojakom sem za delom iioditi. Tudi tukaj je zadosti praznih rok. Na spomlad nameravajo zopet jeden del tovarne podaljšati, ako bode v tem času kaj več dela, vam v tem oziru takoj sporočim. In kar se tiče v društvenem oziru tudi precej dobro napredujemo, imamo namreč dva društva; prvo pripada k S. S. P. Z. in drugo k S. N. P. J. Pa bi še bolj napredovali, ko bi se ljudstvo kaj zanimalo za društva. Za toraj rojaki, vam kličem : stopajte v naše vrste, da dosežemo kar želimo, ker v slogi je moč! H koncu svojega dopisa pozdravljam vse svobodomiselne rojake po širni Ameriki. Telli Glas Svobode pa obilo novih naročnikov in predplačnikov. Opazovalec. Franklin. Kans. ✓ Uredništvo Glas Svobode: — Dela se sedaj pri nas prav slabo. Kapitalisti hočejo na vsak način uničiti vse delavce in teptati po njih. S pijačo seveda imajo dosti upraviti naši pohlevni šerifi, če zvedo, da se proda tivl^j ali tam vrček, ale pa: po njem, v ječo ali denarno kazen. A pri drugih rečeh, kjer tatovi pri belem dnevu kradejo, se ne zmeni nihče! Bi še opisal dalje razmere, a naj zadostuje za danes. Naše društvo “Juterna Zarja” št. 35 S. S. B. Zveze v Franklin, Kans., priredi veselico dne 26. feb. 1911 popoldan v klubovi dvorani ob 2 uri. Vstopnina 25c; šest vrčkov pive za kvoder. Za godbo, pivo, prigrizek iu red bo skrbel odbor. Zenske v spremstvu moških vstopnine proste. Vabijo se vsa sosednja društva in prijatelji. Na veselo svidenje! Odbor društva Juterna Zarja št. 35 v Franklin, Kans. PAZITE NA SVOJ DENAR! Politični preobrat v Zjedinje-nih državah, ki so ga povzročile zadnje volitve, utegne postati u-sodepoln tudi' za marsikterega Slovenca. Kakor vse prorokuje in kaže, bodo se republikanei-ka-pitalisti, ki so bili pri zadnjih volitvah od demokratov poraženi, maščevali nad svojimi volilci. To maščevanje pa ho obstojalo v tem, da bodo kapitalisti odtegni li svoj denar prometu. S tem bo nastalo pomanjkanje denarja, na-' stala bo denarna kriza, kakor leta 1907. Banke bodo pokale in marsikdo, ki ima pri teh bankah naložen svoj težko prisluženi denar, ga ho zgubil. Vsled. tega opozarjamo svoje rojake, bodite previdni! Spomnite se nazaj na leto 1907, ko ste namesto svojega gotovega denarja dobivali le nekaj vrste čekov. Še je čas, da spravite svoj denar v varnost. Kot najzanesljivejši kraj, kamor smete brez skrbi zaupati svoje prislužke priporočamo vam Mestno Hranilnico Ljubljansko. v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3. Pri tej hranilnici, ki je pod javnim in vladnim nadzorstvom, se Vam ni bati nobene denarne krize, nobene izube denarja. In če pridete, v potrebo, da denar rabite, pa pišite na hranilnico, priložite svojo vložno knjižico in Mestna hranilnica bo Vam poslala denar po pošti in pošta vam bode izplačala celo nakazano svo-to v gotovini in ne v kakem nezanesljivem čeku. Denar na Mestno hranilnico v Ljubljani lahko pošiljate ali sami po pošti, ali pa s pomočjo kake banke. Za štrajkarje. V Brooklyn, N. Y. prirede skupna slovenska društva iz Greater New Yorka v podporo štrajkujočim rojakom, v Westmoreland okraju v Pennsylvania v soboto dne 25^ feb. 1911, veliko plesno veselico m katere ves dobiček se bo poslal štrajkarjem. Veselica se bo vršila v “Lieder-kranz” dvorani, vogal Manha-than ave., in Meserole St., Brooklyn. Pri veselici bo igrala domača slovenska godba in bo vstopnina za osebo 25c. Ker se veselica vrši v plemeniti namen, je želeti, da se tamošnji rojaki ja v največjem številu u-deleže veselice. Poln revmatizma. Skozi to periodo novega leta, sam dež in vlažno vreme; v vseh okrajih je polno revmatizma, trganja. glavobola, bolezni v vratih, otečenje in velike bolečine v gliidih. Bolnik na teh boleznih sledi vsakemu nasvetu, dan od prijateljev in sorodnikov in mnogokrat mu predlagani pripomoček pomaga, največkrat pa ne in še njegovo stanje veliko poslabša in bolnika tako spravi vsak na-dalenj nasvet v nezaopnost. Ce on želi poslušati naš nasvet, naj poskusi z Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinom, jemati ga. strogo po pravilih in gotovo bo bolezen ali napaki pomazano, če ga redno zavživa. On bo okreval hitro. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino mu bo prepodilo in očistilo vse slabe snovi in telesa, bo naredilo prebavo in oddajo redno, naredilo kri čisto in pripomoglo, da dobe mišice zopet prejšnjo moč in ži-lavost. Kakorhitro postane kri čista, s tistim dnem je tudi revmatizem odpravljen. Rabi ga, kadarkoli imaš slab tek. V lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 Bo. Ashland Ave., Chicago, 111.. VABILO. Društvo Lunder-Adamie št. 20 S. S. P. Zveze priredi pustno veselico v nedeljo 26. feb. in z veselico igro “Mutasti muzikant”, srečelov in maškarado; posebno se opozarja plesalke in plesalce, da ne zamude zabave na to zadnjo pustno nedeljo. Kratkočasja in zabave bo v družbi prijateljev 'dovolj in igrali nam bodo tamburaši iz Collinwood-a. Obeta se tudi veliko krasnih dobitkov. — Vstopnina za moške 25c; ženske v spremstvu moških proste. Na veselo svidenje na pustno nedeljo! Odbor. VABILO, na veselico, katero priredi druž-t-vo št. 36 S. S. P. Zveze v. Springfield, 111. v soboto, dne 25 feb. ob 8 uri zvečer v dvorani Brino-viea in Repoviš-a, 1858 S. 15. St. V zvezi z veselico bo tudi maškarada in se bodo dale maskam tri nagrade. Prva. nagrada $3.00 druga $2.00 in tretja nagrada bo ■$1.00. V4bijo se torej vsa sosednja •dkužtva in v okolici živeče Slovenke in Slovenci, da, se veselice v velikim številu udeleže. Za, zabavo in dobro postrežbo ho pa skrbel veselični ODBOR. j Vsak slovenski delavec j mora čitati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!’’ ^------------------------- Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. Priporoča se rojakom vSHEBOYGAN WIS. ,grocerijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst) oodjemalcev. Naročila na dom vozi FruuU Pangerce r. H.GERLACH & €0. Trgovci blaga, grocerijsklh potrebščin» moke in živeža 22)1 S, IStb ST, SHEBOYGAN, WIS, Telefon 630 White. CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MOR J E Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi. in nje sestra C A R O NIA *dv,,m! vit“ki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. PDA NTONIA s d verni vijaki 1 nova 1 r n A n V U 111A 25 čev. dolga - od leta -in nosi 18.000 ton. / J9ll. ) CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška pasirežba iz NEW YORKA v REKO c;z GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vi joka ladje. SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - ¡0.400 tonov Prve vrste kabina $60. do Neapola $65. do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd. S. E. Cor1. Dearborn and Randolph Sts.. Chicago, or Local Agents Everywhere. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo. mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canai 8096, 2103 Bine Island Av. cor. 21.St INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak‘rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku-: Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Laura......4. Jan. 1910 Alice.. 18. Jan. 191J Oceania....11. Jan. 1910 M. Washington .. 28. Jan. 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ir pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Želerniške cene na teh oremljah so najceneje in imenovana pristanišča najbtižja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., GLAVNI ZASTOR ZA AMERIKO* 2 Washington St., New York, N. Y. 3^7 IZREŽITE TO IN ODGOVORITE | NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)?.. . . Ali ste nervozni in slabotni? .... Ali hujšate?..................... Ali ste zaprti?.................. Ali se debelite?................. Ali so Vam nosnice čiste ?...... Ali ste hitro utrujeni?.......... Ali ste raztreseni ?............. Ati so Vaše oči slabotne iu težke? Ali imate bolečine v obljižju srca Ali imate kilo (bruh) ?.......... Aii so Vaši otroci zdravi?....... Ali imate prehlajenjev plečih? . Ali so Vaše roke in noge vnete ?. Ali so Vaši Sieni trdi in otečeni? Ali slabo slišite?............... Ali sto slabovidni?.............. Ali imate bolečine v ncsu?....... Ali je Vaš jezik nečist?......... Ali težko dihate ?............... Ali je Vaša koža suha iu vroča?.. Ali je Vaše grlo suho in tedaj?.. Ali je Vaša voda motna ali gosta Aii je Vaša slina gosta/......... Ali slabo prebavljate/........... Ali kašljate, suho in «a kratko?. Ali kašljate po noči?............ Ali imate slab okus v ustili?.... Ali ste vrtoglavi?............... Ali Vam teče iz ušes?............ A H pljuvate rumene ali sive izmečke? AH dobro spite: Vas spanje okrepča?.......... Ali pijete mnogo vode? ...... Ali pijete mnogo opojnih pija Ali pušite mnogo tobaka?........ Ali opažate, da izgubljate moč'; Ali Vam je slabo po jedi ?...... Ali so Vam noge in roke težke? Ali čutite bolečine v hrbtu in križcil Ali ste hripavi po kašlju?... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vani srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?. . kedaj?....... Ali Vas glava boli na čelu?, .gencih?. Ali velikokrat vodo puščute?......... Ali imate heuiorhoide (Zlato žilo)?,. Ali imate bolečine v sapniku?....... Ali imate kake rane na telesu?. Ali imate katar v nosu?, .vratu?.. , Ali imate reumatizem?............... AH imate slabosti v želodcu?......... Ali imate kake notranje bolečine?Kje? Ali Vas boli temem, vrh glave?....... Ali Vas Ledice bolijo?............... Ali ste otečeni pod očmi?............ Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.. Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen? Triper—Sifilis ali kake drnge bolezni brez razlike,kolikoje bolezen stara? VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN v POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE D00IT6 0DG0- * VOR POVSEM ZASTONJ!!! Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. P IZREŽITE TO ----------------------- “5 o > rJ) § Kadar pošiljate denarje v staro domovino ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. ^ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ Jjj SVOJI K SVOJIM! ® a®®®®®®®®®®® bb®b®®bsb® a® sbb®s®®b®es®s® a . ® ® Oe potrebuje! e zdravila v svoji hiši, bodi samo Severovo. ® a (ai a a a a a a a a a a Pripogibanje in privzdiganje ----------------a a a a , gr ® vam dostikrat pove, ali so vaše obisti oslabele ali obolele. Tako a stanje se mora nemudoma zboljšati, ako hočete preprečiti resno a [n) in zapleteno bolezen. , }=} B a |SEVEROVO | ZDRAVILO ZA OBISTI | IN JETRA. krepča oslabele obisti ozdravlja bolne obisti in jih ohranjuje zdra- B ve. Tudi uravnava razne nerednosti mehurja. Zanesljivo zdravilo za osebe obojega spola in vsake starosti. Cena 50c in $3.00 Kupite ga pri svojem lekarniku. Ne pozabite povedati, da hočete Severovo Zdravilo, in a odklonite vsak drugi pripravek, če se vam ponuja. Seve rova Zdravila imajo navodila tis-® kana v slovenskim jeziku. 0 -------------------------------------------------------- [■] Alozij Gabrijan iz Suibleta, AAryo. piše: “Alnogo let sem imel o*bist n o nepriliko in po- f^j skušal vse, česar sem se mogel domisliti, dokler ni eden izmed mojih prijateljev rekel : r=i ‘Zakaj ne kupiš steklenice Severovega Zdravila za obisti in jetra?’ — Poslal sem po steklc-rm nico in tako mi je koristilo, da sem kupil še dve steklenice in kmalu sem bil popolnoma S 7drav.” Severov Želodčni Grenčec vzdružuje pravilno delovarje piebavrit cr-gaiov, napravlja zdravo »last in uravnava aepriike, ki jih pemroča e er e d e ost želodca. Cena $1 00. Severov Balza m za pljuča ram p-ežene kašelj hitreje, nego katerekoli drugo zdravilo, Deluje zaščitno proti pljui-nitn neprilikam. Prijetno uživanje za otroke in odrasle. Cena 2Sc in'3(10. Ali ste prejeli iztis Severovega Almanaha za letos? Vprašajte svojega lekarnika. Nič ne stane. / Zdravniški svet zastonj. w . Severa Co."«!" ODVETNIK PATENTI GIRL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til. 3889 MAIN Dobra Unijsfca Gostilna,k£b? mrzel in gorak prigri- |/\q C QtjICtllV zek. : Pod vodstvom J v J* Lf 2005 Blue Isfand Ave. delikš Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvoran* za koncerte, ženitve in zabave. SALGON z lepo urejenim kegliščem in »veže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Ul. I Kadar | potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke teclaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo-4$ bukov in spodnega perila na zapadni strani. V* Cene zmerne. Unijsko blago. jjj $3 Izdelujemo obleke po naročilu. ^ 1 J. J. DVORAK Co. | 31 ' — --------- g» 48 1853-55 Blue Island Ave. ^ Telefon Canal 1198. 1 {fr g-CsL^' Ne preglej teh posebnih » predmetov, ko jih rabiš u obleči, j Mi imamo samo enkrat v letu kaj tacega na razpolago. ŽENSKA OBLAČILA, narejena iz same Panama volne ali Serge volne; mornarsko modre, skozi nabrane strajce in gizdavo o-lišpBJie waists, $10.75, sedaj samo.... 4.45 DEKLIČ JE OBLAČILA, jako lepo narejena in ozalšana, mornarsko modre ali črne, .prej se prodajale po $8.50, sedaj samo. ... 3.45 ŽENSKE WAISTS, narejene pri krojačih iz dobrega in trdnega flanela, v rdčem, vojaško modrem ali v črnem; velikosti do 44, vsak kos........................................ 45c ŽENSKE SRAJCE, narejene iz čistega volnenega materiala, več velikosti, vseh 71 barv, $5.00 vrednosti, vaša primera samo 1.29 ŽENSKE SUKNJE, iz prave Kersey volne in po zadnji modi narejene, tudi dekliške velikosti, imamo jih samo še kakih 50, vredne $8.00, sedaj............................... 2.95 MOŠKE KAPE. Velika izbira moških zimskih čepic z trakom, vse velikosti v vrednosti 50 in 57c, vaša sedaj za samo....... 33c KRATKE HLAČE za dečke od 4 do 16 leta ; velika, izibera. Cardurov, Cassemere in Worsted tvrdke ; 50c, isediaj........... 31c MOŠKE HLAČE, narejene iz dobrega Cottonade blaga; vse velikosti in v lepih barvah; navadno $1.50, sedaj par........ 89c MOŠKE OBLEKE, okoli 300 še ostalo, velikosti 34 do 38, vredne do $10.00, za vaš ukus, obleka za................ 2.69 Velika francoska revolucija 1789 do 1815. di zdaj še bil zoper vojsko, ali, u- Avstrijska vojska zoper Napoleona Cesar Franjo I. nikakor ni mogel pozabiti velikega ponižanja in velikih izgub, Id mn jih je v po-• ¿umskem ¡miru prizadejal Napoleon, katerega kar ni mogel, odkar je sam govoril z njim. Dobro je vedel, da mora priti čas, ko se bodo poravnale 'krivice, ki so jih narodi in vladarji evropski trpeli od predrznega cesarja francoskega. Na. ta čas jel se je pripravljati takoj po nesrečnem miru, ki ga je v Požunu podpisal. Odpustil je stare svetovalce ter prvim ministrom imenoval grofa Stadiona, ki je na vso moč sovražil Napoleona; ob enem je bratu svojemu, zvedenemu nadvojvodi Karolu, poveril vso slkrb in vrhovno povelj ništ v o nad vesoljnim avstrijskim vojaštvom. Nadvojvoda se je lotil dela ter jel preñare j ati vojsko* kateri je dodal splošno deželno hrambo in trojno reservólo armado. Toda poudarjal je, da •se ne velja prenagliti. Vesela poročila o narodni vojski na Spa-ujolskem so še bolj ohrabrila avstrijsko vlado, ki se je nadejala pomoči tudi od Pruske, kjer je takrat vrli baron Stein vzbujal narodno zavest in krepil državo za prihodnji boj zopet silovitega Napoleona. Ali to upanje je splavalo po vddi, ko je Stein po hudobnih Napoleonovih zvijačah .moral državno krmilo prusko dati iz rok ter bežati ičrez mejo. Avstrija. je bila brez zaveznikov in morala je sama iti v boj, predno je bila dovolj pripravljena. Deželni brambovci se še niso dosti izurili; o ge r.sik a črna vojska se je le počasi zbirala; novcev pa tudi ni ibilo. Kljuibu temu so nadvojvoda Ivan, Stadion in drugi konec leta 1808 menili, da je napočil čas za osvoboditev, zato ker so ravno takrat španjolske homa-tije prisilile Napoleona, da je sam •moral iti črez Pireneje. Jedmi nadvojvoda Karol je tu- dat se je splošni želji ter prevzel vrhovno poveljništvo. On je z glavno vojsko šel na Nemško; njegov brat, nadvojvoda Ivan se je ■/. drugo podal v Italijo; a tretja je Galicijo morala čuvati proti Poljakom, francoskim zaveznikom. Z rodoljubnimi razglasi sta nadvojvoda razne narode pozivala v boj zoper občnega tlačitelja evropskih držav, ali samo domoljubni Tirolci so se vzdignili, med tem ko so na Nemškem pač posamezni junaki nabrali nekoliko krdel dobrovoljcev, celega naroda pa niso mogli prebuditi in navdušiti za osvoboditev potlačene domovine. Avstrijske priprave niso dale Napoleonu, da bi se mogel dalje časa muditi na Span-jolskem, in kmalu po novem letu 1809 je hitel domu v Pariz. Meseca aprila so Avstrijanci začeli vojsko. Napoleon, zveden in uren, imel je torej časa dovolj, da je zbral svojo vojsko ter jo pomnožil z nemškimi krdeli porenskih zaveznikov.‘Ko je vse bilo pripravljeno, prišel je sam na Nemško in prav hitro je s celo vojsko stopal dalje ob Donavi. Na Bavarskem je zadel na nadvojvodo Karola, ki je imel nekoliko več vojščakov nego nasprotniki, ali bili so preveč raztreseni, in ni jih mogel o pravem času zbrati. Bistroumni Napoleon je to takoj spoznal in hitro je z večjo močjo udaril zdaj tu, zdaj tam, ter v petih dneh, od 19. do 24. aprila, zmagal Avstrijance pri Tannu. Abensbergu, Landshu-tu, Eckmuhlu in Regensburgu. — Nadvojvoda se je z glavno vojsko umaknil na Češko, levo krilo pa je ob južnem bregu Donave hitelo proti Dunaju. Poslednjemu oddelku so Francozi bili vedno za petami in ko so ga pri Ebers-bergu v hudem boju z nova užu-gali, bila jim je odprta pot do Dunaja, kamor je Napoleon prišel dne 13. maja. Nadvojvoda Karol je črez Mo- ravsko za tri dni prepozno prišel, da bi ubranil glavno mesto; ali še je imel dosti časa, da je podrl vse mostove na Donavi ter tako Francozom zaprl pot črez reko. Napoleon si je tedaj moral narediti mostove od ladij ter je v ta namen šel prek reke malo niže od Dunaja tam, kjer otoci reko v pet manjših strug ločijo. Prav tukaj je na severnem bregu Donave vas Aspern ; za njo in za drugimi bližnjimi vasmi utaboril se je nadvojvoda Karol, med tem ko so njegovi konjiki morali stražiti ob bregu, da Francozi niso mogli na oglede hoditi. Dne 21. maja je Napoleon kakih 35.000 mož spravil črez reko in pri Aspernu udaril na Avstrijance, katerih je bilo še enkrat toliko. Francozi ta pot kar niso mogli kaj hrabrim nasprotnikom in morali so proti večeru odjenjati. Po noči je francoski cesar svojo vojsko pomnožil na 80.000 ter drugo jutro dne 22. maja takoj ponovil boj. Avstrijanci so bili v veliki nevarnosti, kajti bilo jih je samo še 66.000. Tu prime vrli nadvojvoda sam zastavo, zažene se junaško v sovražnike in kmalu je bila zmaga njegova. Prvikrat užugan u-maknil se je Napoleon nazaj na otoke in tu je nekoliko časa bil kakor zaprt, zato ker so Avstrijanci po reki spustili velike hlode, cele mline in druge podobne stvari ter z njimi razdrli francoske mostove črez južni pretok. O hrabrosti avstrijske vojske je sam Napoleon rekel: “Ničesar ni videl, kdor ni videl Avstrijancev pri Aspernu!” — Daleč črez meje cesarstva slovelo je ime nadvojvode Karola in marsikdo je mislil, da se bodo našli tudi drugi zavezniki zoper francosko nasilje. Ali še je bila vsaka nada zastonj; pruski kralj je hotel, da Avstrijanci še enkrat zmagajo, potem se jim bode pridružil; sebični Angleži pa so le na se mislili ter so na Holandsko poslali nekoliko vojske, kar ni ničesar koristilo ne njim ne drugim. Na ostalih dveh bojiščih niso Avstrijanci imeli sreče. Nadvojvoda Ferdinand je sicer osvojil Varšavo, ali moral jo je kmalu zopet zapustiti, ko je poljska vojska z idr u ge strani prodrla v Galicijo. V Italiji je nadvojvoda I-van prva bil dosti srečen; užu-gal je Evgena, uamestnega kralja italijanskega, ter ga zagnal nazaj za reko Adižo, ali nesrečna poročila z Nemškega so ustavila daljno vojskovanje njegovo v Italiji, kajti moral se je vrniti proti domu. Evgen je ob istem času pomnožil svojo vojsko in bil je avstrijski vojski takoj za petami ter jo v malih bojih nekolikokrat u-žugal. Nadvojvoda Ivan se je pred njim umikal nazaj črez Ljubljano in Gradec, odtod pa je moral kreniti na Ogersko in ni mogel ubraniti, da se je Evgen z i-talijansko vojsko pridružil Napoleonu. Dalje prihodnjič. V podporo za novi stroj Linotype. Iz Johnstown, Pa., nam se je poslala svota $3.68, za podporo za stroj ; svoto je nabral rojak M. Pečjak in so darovalci sledeči: M. Pečjak, zato ko je blag. tuk. socijaluega Muha Rem. noč vzela 1 Oc; IM. Rovanšek, zato ko sem skebe in rojake nadlegoval z pivom, 10c; G. Hreščak» zato ko smo keke nabijali, pa pili, umevno ne skebske, 25c ; F. Sive, ko -je na Main St. v Johnstown, padel, lOc; M. Šušteršič, zato ko jc iz Franklin petelin mufal, 10c; F. Berdon, ko ga drugi pokajo ga bom pa še jaz, 10c; M. Udovič, zato da bo soc. klub v kranjski dvorani zboroval, 10c; F. Sive, zato ko-so ga iz havza vrgli, 10c; M. Zalar, podporo, 5e; M. Udovič, ko so ga nazaj prinesli, lOe; J. Pike, zato ko ne razumem delavskega stanu (ni res poročevalc?) 15c: M. Pečjak, da bi se Slovenci že enkrat združili, lOc; M. U-dovič, za tistega ko na orgle piska, pa nikjer nič vspeha, 5c; M. Šušteršič, ko neče petelin pri kokoši spat. 7c; F. Berdon, za onega trobleža ko je na meh pritiskov, 5e; G. II. za onega ko je spreik uzraal, 6e; J- P- saj ga je nazaj nesel,: — 10c; F. Sive, da bi se to ne dalo v cajtnge, 10c; M. Zalar, da bi ¡prišlo to v cajtnge. 15«: IM Pečjak, da bi se “Glas Svobode” čital v vseh slov. hišah, 10e; F. Sive, podpiram, 5«: M. Zalar, da bo vse to prebrav, 10c; IM. Šušteršič, ko vsaka kokla svoje pisance varuje, 10c: F. Sive, ko ima S ust r. čmrle v havizu, lOc; IM. Suistr., ko se kokle črnrlov bojijo, 10« • F. Sive. da bi trava zelenela da bi se pasel, 10«; IM. Ž. da biv sive brez nosa bi se lagje pasel, 10c; IVI. P. da ne bi sive v selnik uhajal. 5c; G. H., da ne bi zelje požrl, 5c; L. Zalar, da bi se sivcu zgonc privezal, lOc; M. Pečjak, ko bom imel kimalo krstinjo, 10c; F. Sive, da bi jo imela njegova soproga, 10c; M. Udovič, ko bo šeltkmalo v kon-tra, lOe; M. Šušteršič, ko se bom mufal iz kurje vasi v kontra, 10c; M. Rovanšek, šenkrat za tisti presneti spreik, 5c; M. Pečjak, ko me je uredništvo G. S. naprosilo naj bi zastopnika dobil 5c; G. Hreščak, ko ga bo tudi dobil, 10c: M. Zalar, za nlbegliga blag. soci-jalniga kluba Remšgarja, 5c; G. Hreščak, podpiram, 5c; J. P., zapile. 10c. M. Pečjak, nabiralec. ZABAVA Slov. Del. Pev. Zbor “Orel” priredi v soboto 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni dvorani na Centre ave. in 18. ulici domačo veselico. Zabava se bo pa vršila v mali dvorani št. 3 in je vsakdo stop-nine prost. Vabijo se tem potom rojaki v Ghicagi in okolici, da mnogoštevilno posetijo veselico, ker kakor je znano, se je pevski zbor “O-rel” zopet na novo oživel in če ga bodo še v naprej vsa bratska društva podpirala, mu je trden obstanek in lep razcvit zagotovljen. Da se pa blagajni malo opomore, je naslednja domača zabava kot pripomoček in se želi, da rojaki ne prezrejo vabila. Vsak dobro došel, naj bo star al’ mlad, kdor bode k nam prišel, samo da je vesel rad! Za vse bo skrbel veselični Odbor. 0 r\ I 0 v —0 ! Delavci, širite svoje I j glasilo “Glas Svo- | bode”! O-------------------------o Nemško gledališče v Ljubljani. Prihodnjo sezono bodo nemške predstave že v novem nemškem gledališču. Za prihodnjo sezono jp gledališče oddano celovškemu ravnatelju Richterju. Predstave bodo štirikrat na teden, opere pa Nemci ne bodo gojili. Turčija se modernizira. Kakor se poroča iz Carigrada, se uvede s 14. t. m. gregorijanski koledar in odpravi lunino leto. Glas Svobode stane $2.00 na leto. | Vsak slovenski delavec | I in napredno misleč človek j i bi moral brati “Glas Svo- | ! bode” in se nanj naročiti, j Avg. V. Ranim pogrebnik in balzamov ač, tapetnik in podobar 1429 8,10th St. SHÎJOYSaS, Wii, Zastopnik: FRANK PUNGERČER. 4* 4* 4* 4* 4* * * * * 4* 4* * 4* JOHN NEMETH! Inkorporira« pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilla denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte 4* denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth: ta zna-jjp na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. 4* 4* * 4* 4* 4* 4* Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST., NEW YOKE, N. Y. * JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. ^ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 O 4*444*44* 4* 4*44* 4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4**1* 4*4*44» P IV času dela in jela, spomni se 9 |na ne-delo in ne-jelo. ® Zemlja za kmetije, in kmetije § MISSOURI! MISSOURI! g Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake A _ vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 rfl 0 dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol, g aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. A Kmetije 16—30 dolarjev aker. Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos Ln zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah Cr enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz j/t X ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- remnic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov — Kr zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na jra Q pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se J/r mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. S| | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. § HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uležite svoj denar v INDUSTRIALSÀVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! Hiašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.--— VLOGE 83,700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva in edina češka državna banka v Chlsagi. Plačuje po 3% od Tloženeg» denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na «e dele ■ veta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe. ,