Št. 54
V Gorici, v sredo dne 8. julija 1905.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto
ob II. liri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pro-jfinana ali v Gorici na dom posiljana:
vso leto    .......13 K 20 h. ali gld. 6-00
pol lota........6   » «0   »   »     »    3-30
četrt leta.......3   » 40   »   »     .    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino   sprejema upravnistvo v .Gosposki   ulici štev.  7. v Gorici  v   »Goriški* Tiskarni«" A.' GnbrSSek  ': vsak  dan od 8. ure zjutraj  do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na-roinine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice w računijo po petit-vrstah Co I tkano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak.« vrsta. Večkrat po dogudbi. — Večje črke po prost«* •
—  Reklame in spisi v uredniškem delu  15 kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od> i^ovornost.
tečaj XXXV.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od g. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati looo Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in drugo reči; katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se posiliajo le upravnistvo.                                                 .
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K "20 h aH gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gori ci v nast knjigami, v tobakarni Sclnvaiz v Šolski ulitf, J o I le rs it z v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSifi" na tvni dolla Oaserma.                                                 ,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon *t. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
O bodočnosti Trsta.
Odkar gradijo alpske železnice, se govori ter razpravlja neprestano o bodočnosti Trata.
Podjetni nemški duh dela načrte, kako bi se mogel najbolje okoristiti z novo železnico, kako bi zasadil svojo moč v Trst ter kako bi izkoristil ob celi progi, kar se sploh da izkoristiti.
Ni dvoma, da bo igrala ta nova zveza važno ulogo v bodočnosti Trsta, s tem pa uplivala zlasti tudi na njega ozadje, v prvi vrsti na naša tla po Goriškem in Kranjskem. V člankih, ki smo jih pisali glede n.i novo železniško zvezo in našo deželo, smo razpravljali o tem podrobneje. Kazali pa smo zlasti na to, kako naj se domačin pobriga ob pravem Času, da donese nova doba korist njemu in ne tujcu, ki steza svoje roke že sedaj po naših deželah, vkvar-jfije se z najrazličnejšimi načrti, po katerih ima donašati po novi želoznici zvezani Trst koristi v prvi vrsti njemu. Važnost Trsta vsled nove Železnico je jasna, in vsi stojimo pod utisom, kako se razširi trgovina in obrt vsled nje v Trstu in ob progi, kako se dvignejo razna podjetja, in kako se na sploh preobrazi ves tisti del, po katerem bo tekla sova Železnica.
Ta železnica pa prihaja posebno prav baš v sedanjih Časih, ko razmišljajo politiki in trgovci otvoritev vzhodnoazijskega trga.
Državni poslanec Parish piše v neki korespondenci, da pomenja rnsko-japonska vojna začetek svetovne politike ter konec le evropske. Pomorsko trgovinske države smejo računati na dobro bodočnost, vojaške morajo počasi propasti. Avstrija mora izrabiti Trst, ako hoče biti z uspehom deležna tega naravnega razvoja. Težišče svetovnega prometa je bila doslej Amerika, z Nemčijo se ni moglo konkurirati, ker z naše obali se  ne da   izvažati blag*
tako hitro po morju kakor z nemške. I Ko se pa otvori vzhodno-azijski trg, ki bo potreboval vedno več evropskih izdelkov, se bo Trst lahko meril s se-vernomorskimi trgi Nemčije, pa ne le meril, prekosi jih zlasti zategadel, ker bo imel za sebt j brez dvoma cvetočo industrijo, ki se razvije v alpskih deželah. Tam je na razpolago obilo vodnih močij ter so dani vsi drugi pogoji v tako svrho. Seveda je prvo potreba, da bo znala Avstrija izkoristiti nastali novi položaj.
Pri teh računih za bodočnost Trsta smo največ prizadetimi, Slovenci,kajti mi stojimo prvi v ozadju Trsta ter naša naloga je, da si pridobimo kar najboljše mogoče dobro stališče na trgovskih tržaških tleh. Vsi ti obljubljeni novi časi ne smejo iti preko nas brez koristi za nas, marveč moramo čutiti prav mi ves pomen premomb ter poseči v novo življenje tako, da ne bomo zadnji! če ne, pride podjetni tujec, preplavi naše kraje s kapitalom, postavi podjetja in bo tržil potom bližnjega Trsta sobi v velik prid, nam v neizmerno škodo, ki bi se poznala kaj občutno tudi v narodnem pogledu.
Veliki važni gospodarski momenti se porajajo pred nami, ki naznanjajo čas živahnega trgovskega gibanja in Širne podjetnosti v Trstu in v alpskih deželah, zlasti ob novi progi in \ bližini iste. Seveda je eden glavnih pogojev ta, da mora biti trgov J<a politika Avstrijo zasnovana vsem razmeram primerno, la bo znala čuvati Trst ter dati mu lice takega ra pečevališča, kakoršno potrebuje nasproti vzhodnoazijskemu trgu. V tako svrho pa je prav, da gre vlada na roke domačim podjetnikom, da pomaga dvigniti industrijo v rokah domačinov Usr jo popolniti z novimi strokami, kajti neobhodno jo potrebno, da ima za Trstom pa tudi v Trstu glede na naš splošni položaj Činiteljo, na katere sme računati, in ne le špekulativne tujce, katerim je mar le dobiček, vse drugo pa   nič!   Le  ako  bo   razmeram
primerno znala Avstrija izrabiti nov položaj, ter se ne bo potiskalo le tujca proti Trstu in v Trstu na prvo mesto, postanejo novi časti plodonosni za Avstrijo... Seveda mi Slovenci moramo gledati, da ustvarimo iz lastnih močij pogoje, na podlagi katerih bi mogli kolikortoliko mirno gledati v bodočnost, ki se obeta nemalemu delu naše domovine !
Trpljenje domobranskega polka št. S.
Zadnjič smo že poročali, koliko je trpel domobranski polk št. 6. na vajah okoli Vod-njana v Istri, danes podajemo nekaj podrob-nostij.
Ob 2. uri v jutro v ponedeljek so vstali vojaki, in ob treh so že marširali, ko so popili tisto mulo kave v vojašnici. Zapovedoval je polkovnik Glikič, rodom Dalmatinee. Regiment je imel napravili taktične vaje z nasproti si postavljenimi bataljoni; radi tega jo šla polovica regimenta proti Fazani, druga proti Vod-iijauu po stranskih gozdičih.
Vročino je občutila v največji meri naj-prvo osma kompanija, vročine je bilo 40°, in in začeli so klicati vojaki te kompanije: Vode, vode! Ura je biln jediutjsta, pa niso imeli še baje nikakega počitka. Pričakovali so, da pridejo vsaj sedaj do večjega odmora, pa vse zaman. Poveljnik je ukazal z višine: Naprej!
O poveljniku (Jlikiču se je culo, da si je privoščil kopelj v Fazani. Hotel je, da bi regiment defiliral pred njim v bližini Oaležana. Ali do tega ni prišlo, ker seje videlo, da se bliža katastrofa. Poveljnik je odšel v Pulj ter pustil polk usodi.
Končno so vendar dovolili vojakom malo odmora, tu pa se jo pokazala moč vročine, kajti vojaki so začeli padati na tla. Prvi je padel pol kovni zdravnik, katerega poleg polkovnika tudi dolžijo krivde na nesreči.
Vojaki so cepali na tla kakor muhe, in posamezni oddelki so šli v bližnje gozdiče v senco. Padlo jih je, kakor poročajo puljski listi, nad 300. Komande ni bilo nobene več polkovnik se je vrnil v Pulj. Vojakom so prihiteli na pomoč kmetje, potem pa meščani
in ognjegasci z vozovi — če ne bi bila nesreča še večja. Po hišah v Galežamz so sprejemali vojake ter jim pomagali, kar so mogli. Po Pulju se je raznesla vest takoj po poldnevu, ko se je vrnil v mesto mal oddelek vojakov, kateri so pripovedovali, kaj je zadelo tovariše. Ob 11 se je vrni' zdravnik z nekaj vojaki po železnici. Od tu pa so hiteli meščani z vozovi na pomoč padlim vojakom, katere so dovajali v mesto do večera.
Ne da se popisati, kako so se na sploh vračali vojaki v Pulj. Ob cesti, po dvorifičih, kjer le mogoče — so bili razstreseni vojaki. V Tivoliju je stal oddelek neke kompanije, kateri je dovolil stotnik vstaviti se tam. Gin- • ljivo je bilo videti, kako so nekega vojaka prinesli kmetje na voz na svojih rokah.
Umrl je vojak Ivan Jurkovie" iz Dalmacije. — Sprejeli so ga bili v hišo pri Smilovičevih št. 22. v ulici Vodnjan-ski. Položili so ga na postelj ter mu pomagali, kar so mogli, ali vse ni nič pomagalo, ker vojak je ostal nezavesten, in okoli 8. ure pop. je izdihnil svojo dušo.
Največ so trpeli vojaki prvega bataljona, v deseti kompnniji tretjega bataljona je bilo obolelih kakih 40, le peta kompanija drugega bataljona je prišla cela v vojašnico, Nadporoč-nik je daroval vojakom hektoliter piva. Vojakov leži okoli 40 v bolnišnicah, drugih lepo število je še nerabnih za vsako delo.
Nekaj strašnega torej 1 O polkovniku pravijo, da je rekel takrat, ko je kazalo, koliko trpijo ubogi h'udje, da ne more izbirati vremena, da v vojni je tudi lahko taka vročina! — Čudno se pač čuje tako stališče. Kako neprav je imel poveljnik, se vidi iz tega, da je popadalo toliko vojakov na tla. Če pride do žrtev vsled vročine, naj že pride res v vojni, ne pa da se žrtvuje tu ljudi vročini) češ, v vojni utegne biti tako! Poleg tega treba upoštevati, da je bilo med temi vojaki premnogo rezervistov, ki so družinski očetje. Ti pač ne zaslužijo, da se jih podi okoli po vročini 33.3° v senci! To je nečloveško, to bije vsakemu humanitarnemu stališču v obraz. Tako ravnanje pa tudi ne vzdržuje nikakega dobrega razmerja med vojaki in častniki, marveč mora slednje moštvu le odtujiti, da vidi v njih j svoje sovražnike, s katerimi treba ravnati tako.
Grof
Monte Cristo.
napisal fllexandre Durnas.
(Dalje.)
aČujte, gospod Morrel," nadaljuje Penelon, „zelo smo ljubili ,Pharaona', toda naj ljubi pomorščak svojo ladijo kakorkoli, vendar ljubi Še bolj svojo kožo. Zato si tega nismo dali reči dvakrat. Raznn tega se nam je zdelo, da pravi ladija s svojim stokanjem: .Pojdite že vendar, toda pojdite že vendar!' In prav je imel ubogi .Pharaon', kajti čutili smo, kako se potaplja pod našimi nogami. Kakor bi pogledal v zrak, je bil čoln na valovih in mi v čolnu. Kapitan je vstopil zadnji, ali bolje rečno ni vstopil; ker namreč ni notel zapustiti ladij e, sem ga pograbil jaz in ga vrgel k tovarišem, nakar sem skočil k njim tudi sam. In bil je tudi že skrajni čas, kajti komaj sem bil v čolnu, in že je počil krov nalik strelu na bojni ladiji.
»Čez deset minut se je nagnila ladija naprej, potem nazaj, potem je pričela plesati kakor pes, ki se grize v rep, in nate lahko nofi! Brrrrl — In ,Pkaraona' ni bilo več!"
„Nato smo bili tri dni brez jedi in pijače in smo že govorili o tem, da bomo vadljali, kdo da žrtvuje drugim svoje življenje. Tedaj smo zapazili ladijo ,Gironde*. Dali smo znamenje, ona nas je videla, priplula k nam in nas vzela na krov. Tako se je izvršilo vse to, gospod Morrel, kakor resnično sem poštenjak. In svojo mornarsko besedo vam dam, da je bilo tako. Ali ni res, vi drugi'?"
Splošno pritrjevanje dokaže, da je govoril pripovedovalec resnico.
pDobro, prijatelji," pravi gospod Morrel, „vi ste vrli ljudje, in vedel sem že naprej, da je kriva tega novega udarca, ki me je zadel, le sovražna mt usoda. To je božja volja in ne človeška krivda. Spoštujmo božje ukrepe! Zdaj pa mi povejte, koliko plače imate dobiti."
„Ej kaj, ne govorimo o tem, gospod Morrel."
„Naspretno govorimo o tem !" pravi Morrel z žalostnim smehljajem.
„ Torej za tri mesece," pravi Penelon.
„Kokles, plačajte vsakemu izmed teh vrlih mož dvesto frankov. — V drugih razmerah, prijatelji," nadaljuje Morrel, „bi pristavil: ,l)ajte še vsakemu sto frankov nagrade.' Toda časi so slabi, prijatelji, in mala svota denarja, ki ga imam še, ni več moja. Oprostite torej in ne zamerite mi tega."
Penelonov obraz se razžalosti. Obrne se k svojim tovarišem ter spregovori z njimi nekaj besed.
„Kar se tiče," pravi, jemaje svoj tabak z jedne strani ust na drugo in drugič močno pljunivši na tla, „kar se tiče..."
„Česa?"
„ Denarja."
„TorejV"
„Torej, gospod Morrel, moji tovariši pravijo, da potrebujejo zdaj za enkrat samo vsak petdeset frankov in cstalo lahko čakajo."
., Hvala, prijatelji, hvala!" pravi Morrel, ginjen do dna srca. „Vi ste izvrstni ljudje. Toda vzemite, vzemite, in če najdete dobro službo, vstopite v njo, kajti prosti sto."
Poslednje besede napravijo na vrle pomorščake čudovit iitis. Spogledajo se s presenečenimi pogledi. Penelomi zmanjka sape, da bi skoro požrl svoj tobak ; toda k sreči se je držal z roko za goltauec, in to ga reši, da se ne zaduši.
„Kako, gospod Morrel," pravi s pojemajočim glasom, „vi nas odpuščate iz službe V Vi ste z nami nezadovoljni ?"
„Ne," pravi trgovec, „ne otroci, jaz nisem nezadovoljen, Daš nasprotno. Tudi vas ne podim iz službe. Toda kaj hočete ? Ko sem brez ladije, tudi ne rabim pomorščakov."
„Kako? Vi sto brez ladije?" pravi Penelon. »Zgradite si nove in mi počakamo. Morje nam ni tuje, hvala Bogu!"
RDa bi zgradil nove ladije, Penelon, nimam denarja," pravi trgovec z žalostnim smehljajem. „Torej vaše ponudbe kljub vsi vaši dobrohotnosti ne morem sprejeti."
„Če torej nimate denarja, nam tudi ni treba ničesar plačati."
„I)ovolj, dovolj, prijatelji," pravi Morrel globoko ginjen, „prosim vas, naj bode dovolj! V boljših časih, ko bodo razmere ugodnejše, se snidemo. — Pojdite z njimi, Emanuel," pristavi trgovec, „in glejte, da se izvrši moje naročilo."
„Torej vsaj na svidenje, gospod Morrel, ni res?" pravi Penelon.
»Da, prijatelji, vsaj upam. Z Bogom!"
In z roko namigne Koklesu, ki odide. Pomorščaki gredo za njim, in Emanuel se jim pridruži.
„Zdaj," pravi trgovec svoji ženi in svoji hčeri, »zdaj me pustita trenotek samega, ker imam govoriti z gospodom."
In pri teh besedah se ozre na pooblaščenca tvrdke Thomson in French, ki je stal tekom tega celega prizora nepremično v svojem kotu ter uzbujal pozornost samo z besedami, ki smo jih navedli. Dami ee ozreta na tujca, na katerega prisotnost sta popolnoma pozi-bm, in odideta. Mlada deklica se ozre pri tem v moža z angeljsko prosečim pogledom,, na kar se odzove ta s smehljajem, nad katerim bi bil hladen opazovalec strmel, da je zaigral na tem oledenelem obrazu.
Moža ostaneta sama.
pi.i iiipiiiiwi»|iiia4-.a4Wi'i......m ijiuuj
kakor s drugim resničnim sovražnikom i Le pomislimo, kaj se vse godi v Rusiji prav radi stičnega postopanja.
Med onimi vojaki je tudi dosti naših sinov, ki so trpeli vsled trdega srca pove^jni-kovega, ki je pač imel do samega sebe toliko usmiljenja, da se je žel kopat ter je odjahal pred vročino v Pulj in zapustil reveže. Radi tega pa moramo slovesno dvigati glas v obrambo izmučenih vojakov, zahtevati kazen za provzročitelje nesreče ter zagotovilo, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. Zastopniki ljudstva, govorite vendar že enkrat v parlamentu kako krepko besedo v obrambo trpečega vojaštva t
DOPISI.
Iz Gorice. — (O kr a j n a u 6i t. konferenca in koncert v korist »Učit. k on vik tu".) V sredo dne 5. t. m. se je vršila v Gorici vsakoletna učit. konferenca, katere se je vdeležilo vse učiteljsko goriškega okraja, kakor tudi prebl. g, dvorni svetovalec grof Attems, ravnatelj in šol. svetovalec Križnic ter učno osebje c. kr. učiteljišča in vadniee.
G, prof. A. Gvaiz je zelo zanimivo predaval o novi učni metodi pri risanju po naravi. Skazal se je pravega strokovnjaka, ki ume porabiti vsak napredek v razvoju te umetnosti. — Dvorana je bila prelepo odi-čena z izdelki, ki so jih izvršile gojenke učiteljišča pod njegovim nadzorstvom. Za svoj poklic vnetemu g. profesorju vso čast 1 Krasni so bili tudi izdelki ročnih del.
Po konferenci se je izvršila volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okr. šol. svet za novo šestletno dobo. Izvoljena sta bila gg. Ignac Križman in Franc Bajt, prvi s 102, drugi s 74 glasovi. Radi drugega kandidata je bilo med učiteljstvom precej nesoglasja; zavoljo sloge in miru se je vendar večina zedi-nila kakor povedano zgoraj.
Na večer se je vršil v dvorani nTrg. Doma" učiteljski koncert. Neznosna vročina je bila povod, da dvorana ni bila napolnjena. Vendar je gmotni uspeh prav ugoden, ker so mnogi rodoljubi na sijajen način pokazali svojo naklonjenost učiteljstvu s prav izdatnim preplačilL Srčna hvala jim 3
Vojaška godba, ki je igrala pri koncertu, je žela po vsakem komadu živahno pohvalo. Krasni Ganglov prolog, ki ga je govoril s 3"-vim občutkom g. naduč. Prinčič, je segal iz srca v srce. Mešana zbora: A. Lajovic »Napitnica* in dr. G. Krek »Vabilo" sta ugajala; vendar smo opazili pri vseh pesmih prešibek bas. Ta dva zbora je vodil kakor pevo-vodja znani in zaslužni g. naduč. Lavrenčič. — Ljubki Dvofakov »Prstan" je odkril lepe in polne glasove naših vrlih gg. učiteljic, mogočni Havdnov slavospev iz oratorija »Stvar-jenje" pa je pokazal lep uspeh krepkega zbora, podpiranega od izvežbanega orkestra. Vsa čast g. pevovodji Sirci, ki je z veliko požrtvovalnostjo častno rešil svojo nalogo.
G. Drofenik je kaj občutno pel bariton šolo iz opere Lohengrin in Vilharjevo »Kada mi zviezdo". Spretno ga je spremljal na klavirju g. uč. Orel.
Po koncertu se je razvila ob ?vokih vojaške godbe na vrta gostilne pri Jelenu prav živahna zabava. Rojaki vseh slojev so se zbrali, da pokažejo svoje simpatije našemu učiteljstvu. Dan sv. Cirila in Metodga t. I. ostane častno zabilježen v zgodovini razvoja slov. učitejjstvii «a Goriškem.
Domače in razne novice.
Ni VogerskO! — Jutri se bo vršila na Vo-gerskem prva velika veselica, katero priredi tamkajšnje društvo »Lijak". Nastopi več bratskih društev, 3 di-ultva: iz Pevme, Št. An-d.eza in Vrtojbe, nastopno skupno. Vogersko je jako prijeten, lep kraj, preskrbljeno je, da se občinstvo ne bo peklo na solnci, marveč bo moglo v hladu prisostvovati izvajanju vspo-reda. Vspored, kateri smo že priobčili, je prav zanimiv. Pričakovati je obile udeležbe iz raznih krajev Vipavske doline, pa tudi iz Gorice in okolice t
V pokoj je stopil vadniški učitelja na tukajšnjem učiteljišču g. A. Z g u b i 11. Tem povodom je bil odlikovan od cesarja z zlatim križcem za zasluge.
Zt Učiteljski kOIHlkt je daroval g. Fran Plohi, c. kr. šolski svetnik v Gorici, 3 krone, ker se ni mogel udeležiti koncerta dne 5. tega meseca.
PrOBOClJi, — Včeraj je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja g. Ljudevit Pivko, predsednik   „Slovenije".
Žrtve SOlnČarlce, — 40 letni Josip Cej je delal na polju blizu Ajševice v sredo popo-ludne. Kar mu je prišlo slabo, padel je nezavesten na tla ter ostal mrtev. Solnčarica gaje usmrtila. — V Gradišče ob Soči je bil prišel režat žito h kolonu Tofulu Miha Vižintin iz Št. Martina na Krasu. Popoldne okoli 5. ure ga je prijela solnčarica, ob 7. je bil mrtev. — Dne 20. pr. m. so odnesli od dela pri železnici v bolnišnico 16 letnega laškega delavca Štef. Bazzano, ker ga je zadela solnčarica. Od takrat je ležal v bolnišnici, pa ni pomagalo nobeno zdravljenje, kajti v sredo je umrl. — Poročajo iz Červinjana, da je tam okoli solnčarica zadela več ljudij; nekaj jih je umrlo. Neki delavec v opekarni je vsled solnčariee kakor blazen.
V Batih je gorelo v noči na torek. Škode je 2000 kron.
Vročina na Krasil. Poročajo: Dne 3. t. m. smo imeli po vsem Krasu grozno vročino, kakoršne se ljudje ne spominjajo. Toplomer je stal na 38—39 stopinj nad ničlo. Vročina je bila tako silna, da so ljudje odhajali od dela na polju. V več vaseh so ljudje padli v nezavest. Tako v Tomaju, Križu in Štorjah. Nad Štorjami je
umrl posestnik Andrej Jelušič, ko je spravljal seno. Pal je v nezavest in v par minutah izdihnil dušo. — Okolo 5. ure popoludne je začelo grometi in je nastal vihar, ki je bil tako silen, da je odnesel kmetovalcem — med Senožečam in Štorjami — neštevilno centov po-košenega sena. Enemu kmetu v Štorjah ga je vzelo kakih 400 centov. Istotako je vihar odnesel mnogo sena posestniku Antonu Turku iz Šepulj, ki je imel pri Štorjah ravno poko-Šeno.
Vse ŠOle zaprte. — Namestništvo je izdalo ukaz, da se imajo radi velike vročine nemudoma zapreti vse šole.
fallt na GolJakB (1496 m) napravi za jutri tržaška podružnica »Slov. plan. društva". Izletniki gredo iz Trsta v dveh oddelkih, prvi ob 12*30 pop. danes, drugi ob 4. uri do postaje Sv. Križ-Cesta. Prvi oddelek prenoči v Anini koči, drugi v Predmeji. Jutri zvečer se vrnejo v Trst.
iz Mina nam poroča naš dopisnik, da sta vzbudila »popravka" predsednika in tajnika Vuka občen smeh. Vse se je smejalo vijugastima »popravkoma". — Seveda je vse res, kar je bilo povedano poprej v »Soči", na take popravke, kakor jih pošiljata Vuka v svet, pa se ne plača odgovarjati — le smejati se mora vsakdo, kdor pozna razmere v Mirnu, in kdor sodi prav klerikalce, M so povsod jednaki.
Bralno in pevsko društvo »Miren" v Mirnu lepo
napreduje. Ne ozira se pa nič na kavsanjeod strani klerikalnih junakov. Pevski zbor je pokazal že večkrat svoj napredek, kakor na prvi društveni veselici, na veselici v Vrtojbi in zadnjič v Opatjemselu s težko pesmijo »Crnogorac Crnogorki". •— Želeti bi bilo, da začne društvo počasi skrbeti za izobrazbo s predavanji, da bi poiskal odbor može, ki bi bili zadovoljni stopiti med delavstvo, kajti s tem bi napravili velik korak naprej!
Slavnost V Štanjelu. — V nedeljo se je vršila v Štanjelu . veselica pevskega društva „Slovan", o kateri nam poročajo, da je uspela prav lepo. Prihiteli so v Štanjel Tržačani, katere je pozdravil nadučitelj g. Grahli. Veselice se je udeležilo ogromno števi'o občinstva. Točke so se izvajale precizno ter je bilo slišati mnogo ubranega petja, govor nadučitelja Grahlija pa je naravnost navdušil navzoče.
Za lllOZ pO morju. — V uradu tukajšnje trgovske in obrtne zbornice je na razpolago interesentom okrožnica „Lloyda", v kateri je označeno, kako treba zavijati razne reči, ki se izvozijo po morju, zlasti za produkte, ki se pošiljajo sedaj z naših trgov po morju. Kdor želi o tem informacij, naj se obrne do taj-ništvenega urada v omenjeni zbornici.
Poljudna predavanja. — Dne 2. in 9. t. m.
je imel predavati v tukajšnjem zavodu za pospeševanje obrti dr. Pontoni. To so namreč predavanja, namenjena splošnemu občinstvu. Obsegajo nasvete, kako ravnati v raznih slučajih n. pr. prt poškodbah itd, ter druge reči. Določeno je, da bosta predavanji 16. in 23.
t. m. — Če tega ne prepreči vročina. ~-Škoda, da se vršijo ta predavanja le v laškem jeziku!
»Ruski begun". — V Krminu so bili prijeli te dni nekega Ribarda Gerla. Mislili so najprvo, da imajo v rokah ruskega beguna, ali kmalu se je pokazalo, da prijeti Geri ni Rus, marveč bavarski podanik. Po kratkem zaslišanju so ga pustili na svobodo.
Služba CUSSirja je razpisana v Kamnem, v okraju Tolmin. Prošnje je poslati do 29. julija okrajnemu glavarstva v Tolmin. Prosilci morajo znati slovenski in — nemški!
Zaprli SO 39 letnega potepuha GoriČana Jos. Marana, ker je vabil dekleta 5 do 6 let k sebi ter uganjal y njih navzočnosti reči, katerih se tu ne more navesti.
Telovadno društvo »Solkanski Sokol" priredi v
nedeljo dne 16. julija t. 1. veliko vrtno veselico z javno telovadbo in petjem. Vspored: 1. Godba. 2. Nastop telovadcev: a) proste vaje s palicami, b) vaje na drogu in bradlji, 3. Petje. Nastopijo »Sokoli": pevci z raznimi točkami. 4. Godba, 5. Plesni venček. Čisti prebitek veselice je namenjen novi društvenitelovadnici. Vstopnina : K veselici 40 vin,; plesni venček 6 komadov 1 krono. Začetek veselice ob 4. uri pop. Pri veselici in plesu svira vojaška godba iz Gorice. Z ozirom na dobrodelen namen veselice  pričakuje obilo udeležbo — odbor.
Vrtinec. — V četrtek popoludne je kazalo za dež. Ljudje so z veseljem pričakovali, da se malce ohladi, dež je sicer šel ponoči in še včeraj zjutraj, ali v četrtek kmalu po 6. uri zvečer smo doživeli še velikanski vihar z dežjem. Stemnilo se je, oblaki so stali nizko, tako je prišel n. pr. s Stračic proti Cingrafn prav nizek, temen, goat oblak, kakor da bi gorelo, potem pa se je zavrtelo po zraku, zašumelo je, in drevje je začelo pokati. Dež je lil, prah se je vil po zraku, drevesa pa so se cepila. Tu so padle veje, tam se je odlomilo kos ali pol drevesa. Tik Novega mostu je izrnval vihar močno drevo s koreninami vred iz tel ter ga vrgel na pot, ki. \Mjg do Konta nizdol, odkril '/.raven stojČM svetilko, dalje po drevoredu [ ni Soškemu mostu so ležale veje, pa tudi polovica dreves čez cesto. Močno poškodovan je mestni vrt, kjer je polomilo več lepih dreves tor jih osnrakalo, da so gola. Na Tekališču proti kolodvoru je napravila nevihta tudi mnogo škode na drevesih, istotako pri usmiljenih bratih, tik protestantske cerkve, kateri je odkrila kos strehe itd. Pobilo je mnogo šip po raznih strehah, v ulici Angiolina je potrgalo na hiši št. 12. pol strehe kakor je nevihta tudi drugodi, na sploh, napravila mnogo škode. Trajala je kakih 10 minut. — Revni ljudje so vlačili veje in večje dele dreves pridno domov, da jih porabijo za kurjavo. K sreči ni beležiti nikake Človeške žrtve.
(Dalje u prilogi.)
»Zdaj, gospod," pravi Morrel in omahne v svoj naslonjač, »zdaj ste vse videli in slišali, in ničesar več vam nimam razkrita. *
»Videl sem,tt pravi Anglež, »da vas je zadela nova nesreča, nezaslužena kakor prejšnje, in mojo željo, da bi vam pomagal, je to še povečalo."
»O gospod!" pravi Morrel.
»Premisliva," nadaljuje tujec. »Jaz semjeden vaših glavnih upnikov, ni res?"
»Vsaj oni ste, katerega menice zapadejo najprej."
»Ali hočete, da vam podaljšam rok?"
»Podaljšanje roka bi lahko rešilo mojo čast in ž njo tudi moje življenje."
»Za koliko naj ga podaljšam ?"
Morrel se obotavlja.
»Za dva meseca/ pravi.
»Dobro," pravi tujec, »podaljšam ga za tri mesece."
»Toda ali menite, da tvrdka Thomson in French..."
»Bodite brez skrbi, gospod, za to sem odgovoren jaz. Danes je petega junija."
aDa."
»Prav; podaljšajte vse te menice do petega septembra; in petega septembra ob enajstih dopoludne" — kazalec na stenski uri je kazal baš jednajst — »pridem, da mi jih izplačate."
»Hvala vam! In gotovo vam ali vse plačam, ali pa me > mrtvega,"
Poslednje besede izgovori tako tiho, da jih tujec ne more slišati.
Nato uničita stare menice ter napravita nove. In ubogi Morrel je imel zdaj vsaj tri meseca časa, da napne svoje poslednje moči
Anglež sprejme njegovo zahvalo hladno, kakor je to lastno njegovemu narodu, in se poslovi od Morrela, ki ga blagoslavljajo spremi do vrat.
Na stopnicah sreča Julijo; mlada deklica se je delala kakor da prihaja od zgoraj, a ga je pričakovala.
„0 gospod!" pravi in sklene roke.
»Gospica," pravi tujec, »nekega dne dobite pismo s podpisom — ,pomorščak Siinbad'. Vse, kar bode stalo v njem, ubogajte doslovno, če se vam bode zdelo še bolj čudno."
»Da, gospod," odvrne Julija.
»Ali mi obljubite, da storite to?"
»Prisegam vam."
»Prav. Z Bogom, gospica. Ostanite vedno dobra in uzoraa hčerka kakor ste zdaj, in upam, da vas poplača Bog s tem, da vam da za moža Emanuela."
Julija vsklikne, zarudi kakor črešnja ter se oprime ograje ob stopnicah, da se ne zgrudi na tla.
Tujec nadaljuje svojo pot in ji namigne  z roko v slovo.
Na dvorišču sreča Penelona, ki je držal v vsaki roki.po sto frankov in se očividno ni mogel odločiti, da bi z njimi odšel.
»Pojdite z menoj, prijatelj," mu pravi, »ker imam z vami govoriti."
IX.                                              j
Peti september.                                    j
Ubogemu trgovcu se je zdelo, da to podaljšanje roka, katero mu je ponudil pooblaščenec tvrdke Thomson in French v| hipu, ko je tega pričakoval najmanj, pomeni povratek sreče in je migljaj, da se je nesreča končno obrnila od njega. Takoj je povedal svoji ženi, hčeri in Emanuelu, kaj sta se dogovorila z | Angležem, in. rodbina je pričela vsaj upati, čeprav še ni bila brez skrinj. Toda k nesreči tvrdka Thomson in French ni bila jedini Morrelov upnik. Kakor je rekel po pravici, človek koi trgovec nima prijateljev, ampak le ljudij,  s katerimi si dopi-
Buje. Čini bo\j je razmišljal, tem neraznmljivejša mu je bila} službo, kajti tudi ti so izginili.
plemenitost, izkazana mu od tvrdke Thomson in French, in razlagati si jo je mogel le tako, da sta Thomson in French pač mnenja, da je možu, ki jima dolguje skoro tristotisoč frankov, boljše pomagati na noge kakor pa pospešiti njegov padec in izgubiti vse razun šest ali osem odstotkov.
K nesreči drugi trgovci, s katerimi je bil Morrel v zvezi, iz jeze ali iz zaslepljenosti niso bili istega mnenja ter so mislili čisto drugače. Z največjo točnostjo so prišli z menicami pred blagajno, in podaljšanje roka, katero je dovolil Anglež, je pomoglo, da jih je Kokles lahko izplačal. Kokles je torej živel naprej v svoji stari zavesti, da je trgovina čisto v redu. Samo gospod Morrel je videl s strahom da je izgubljen kljub velikodušnemu podaljšanju roka ou strani svojega glavnega upnika.
Vsi marseilieski trgovci so bili mnenja, da se Morrel vsled udarcev, ki so ga zadeli drug za drugim, ne more nit več vzdržati. In vse je strmelo, ko je zadostil koncem meseca svojim dolžnostim s svojo običajno točnostjo. Vendar se zaupanje vanj ni hotelo vrniti v duhove, in soglasno so prerokovali katastrofo za konec prihodnjega meseca.
Cel meiiac se je trudil Morrel skoro nadčloveško, in napel vse f oje moči, da bi si opomogel. Sicer so sprejemali njegove menice vsak čas z zaupanjem in jih še celo iskali, toda zdaj so mu :>ile kljub vsem poskusom, da bi si dobil potom menic nekaj gotovine, zaprf •. vse banke. K sreči je imel Morrel sam še nekaj dolžnikov h i:\ko je tudi še koncem julija mogel izplačati vse potrebno.
Sicer pa nihče več v Marseilleu ni videl pooblaščenca tvrdke Thomson in French. Dva dni po svojem obisku pri Morreiu je izginil, in ker je imel opraviti v mestu samo z županom, ?. gospodom de Boville in z Morrelom, razun teh treh oseb tudi nihče ni mislil nanj.
Kar se tiče ,Pharaonovih* mornarjev, so  našli pač kako
iriloja „iDtt" ti. 54. t lm 8. Julija IMS.
Nt Srpfllicl je umrl trgovec in posestnik g. Iz. Ostan, star 77 let.
VrOŽIfla M T0)m)fltk«n. — Pišejo nam: „Huda vročina 38° C je bila v ponedeljek 3. t. nt. na Tolminskem. Ljudje so oslabljeni opuščali svoja dela.
Namestni reserviti 97. pešpolka, katerih edna konrpanija, broječa 136 mo^manevrira^ ob laški meji, je imela omenjeni dan vajo z Livka proti Tolminu, kamor bi morala dospeti ob 1. uri popoldan. Vročina pa je preprečila stotniku Loeserju račun in prišla jekorapanija še le po peti uri ¦ popoldan v Tolmin ,takot utrujena, da so vojaki dospevši v Tolmin kar popadali. Med vajo od Kanmega do Tolmina pa je oslabelo in padlo nad 50 mož, med temi stotnik sam. Vprašamo višje za to poklicane oblasti, aH je res taka nevarnost, da se mora vbogo ljudstvo v taki vročini okrog loviti V"
TreŠČttO Je dne 3. t. m. zvečer v hlev M. Kolenca na Lokvah. S hlevom je zgorela tudi hiša, nekaj živine, mnogo premičnin, škode je okoli 5000 K.
Prešernova veselica V Ljiibljanl. — Za Prešernovo veselico v Ljubljar! 1(5. t. m. m delajo velikanske priprave. Veselica bo tako obsežna, kakor še ni bila nohena na Slovenskem. Izide tudi poseben humorističen list „Golj'fiva kača".
Vsem občinskim uradom večjih in manjših občin na Slovenskem je poslal odbor iz Ljubljane lepake, katere naj blagovolijo županstva nalepiti na vidnih prostorih.
V trgovski In obrtni zbornici je v zadnji seji
poročal tajnik, da južna železnica ne mere ugoditi željam trgovcev, ki izvažajo krompir, ker jej manjka tirov. ^Bombig je omenjal, da pri sedanjem načinu izvažanja krompirja trpijo trgovci preveč* če stehtajo vagone po zimi, so mnogo težji, • kakor pa v poletnem času; določilo za izvoz pa ostane isto. Konstatovalo se je, da je na nekaterih poštnih oddelkih v Gori •! premalo osobja, in tako mora stranka po nep^tiobi. čakati včasih dolgo časa, da opravi svoj. posel, Govorilo se je o ustanovitvi obrtnih šol v ^Cervinjanu, Ajellu, Loč-niku, Moši, Sv. Lovrencu iu Gradežu. — Kaj Slovencev no pozna nič naša trgovska in obrtna zbornica VI
Zborovanje industrijalcev. — Goriški- oddelek zveze industrijalcev je imel 3. t. m. zborovanje v Červinjanu. Govorilo se je o interur-bani telefonski zvezi Trst-Gorica-Krmin ter so se izrekli preti zahtevanemu prispevku od strani interesentov, o zahtevi občine Ločnik za brzojavno postajo, o vprašanju železniških zvez po Furianiji ter o inicijativi za tramvaj iz Tržiča v Devin, Sesljan in Barkovlje.
Obleke trga pasantom nerodna naprava na drogu pri električni obločnid ob Tekališču Jos. Verdija nasproti mestnemu vrtu. Te dni so si trije gospodje, ko so se umikali, strgali suknje na ramenih. Naj vendar tisto nerodnot denejo malo višje!
Prttlfati |8 hOt'l v Stolni cerkvi 33 letni A. Knez, ki je zmešan. Prijelj so ga ter odpeljali končno v blazinico, ker je bil tudi že nevaren. Tako je bi. pritekel v neko hišo ter je govoril, da VBe zažge.
Ukradli SO neznani tatovi udovi Katarini Figi na poti proti Soškemu mostu Št. 44 raznih sla4kW^^Xi^d«iostij6Jk
Sodna'razprava radi nemirov v kaznilnic?? Gradišča Ob SOČI. — Svoj čas smo poročali o nemirih, ki so bili nastali y kaznilnici v Gradišču. Obtoženi so bili radi' tega; A. Trevisi iz laškega Vidma, Iv. Kosič iz Zadra, Leop. Jereb iz Kamnika, Fr. Lustex8i& iz Trbovelj, Jos. Piciga iz Dekanov, H. Lazarič iz Trsta. Obtožnica pravi, da je Trevisi, ko so ga 15. dec. lani peljali v temnice, ker se je pregrešil proti disciplini, žalil Njegovo Veličanstvo. Kosič, Jereb, Šusteršič, Piciga in Lazarič so obtoženi, da so napadli 5 sokaznencev. Fran Francio je bil ranjen, Lazarič se je tudi zoper-stavljal čuvaju, ko ga je uklepal. Trevisi je rekel, da ni žalil cesarja, pač pa čuvaja Ma-lalana ozmerjal s tatom in tolovajem, pritoževal se je proti ravnateljstvu kaznilnice ter trdil, da vse priče so take, da so sposobne govoriti, kar jim pride prav, da bi bil kaznovan. Glede žaljenja Veličanstva zaslišijo 4 čuvaje, ki podpričajo jednako. Kosič izpove, da je ranil Franeia, ali zato, ker je v napadu ranil Francia njega s kamnom, katerega je pobral ter ga potom bil ž njim. Vsi obtoženci so pripovedovali, kaj jib je navedlo do tega, 13a so se uprli. Zaslišani so bili kot priče nekateri Čiivtiji in 2 knznenca, ki so vsi govorili v smislu obtožnice. Trevisi se je branil sam, druge je branil dr. Vinci, izvzemši Jereba, ki sploh ni hotel priti k obravnavi ter je ostal v svoji celi, kjer je baje že tri dni odklonil vsako jed. Sodni dVor je razsodil tako-le: Anton Trevisi je obsojen na 2 leti ječe s postom vsake 3 mesece, Iv. Kosič na 18 mesecev težke ječe s postom in posamezno celo vsake 3 mesece, L. Jereb istotako, H. Lazarič na 10 mesecev težke ječe. Šusteršič in Piciga sta oproščena.
Požar. — Jos. Volčiču v Črničah je pogorel hlev. Škode 600 K.
Katehet CalllgarlS. — Kasacijska sodnija na Dunaju se je bavila včeraj z utokom kateheta Calligarisa iz Gradišča, ki je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno Sodnijo na 5 mesecev ječe, ker je počel z mladoletnimi deklicami nedovoljene, reči, ter je ugodila utoku, da se ima zaslišali še nove priče. Nova razprava bo naj-brže V kratkem,
Tatvina v moški bolnišnici. — Pri usmiljenih
bratih je bil sprejet za postrežnika neki Al. Mukič iz Hrvatske, ko je ozdravel v tej bolnišnici. Te dni je ukradel svojemu tovarišu Gorkičir' iz skrinje 183 gld. in poročni prstan. Čez dnn je izginil.
Učiteljsko društvo za goriški okra] vabi svoje
•člane na zborovanje v gornjo dvorano kavarne »Central" v Gorici dne 13. t. m. ob 2. uri popoludne. Dnevni red:   1.  Zavczino zboro-
vanje v Polju: a) Vfižnost  stanovskih   zborovanj ž učiteljštvom sosednih pokrajin,   b) volitev delegati- y, c) eventualni referati in resolucije. 2. Vdobritev računov radi »Učiteljskega koncerta"   v   Gorici.   3.   Odmevi z letošnje okrajne konference. 4. Razni nasveti. Tovari-šice in tovariše se opozarja, da   se ne   bode razpošiljalo posebnih vabil, vsled česar se jih poživlja, da   se  pelnoštevilno odzovejo* temu j vabilu, posebno pa razprodajami vstopnic k našemu koncertu. Naprej za stanovske interese ! Odbor. Boj za mladino. — V zadnji seji mestnega sveta goriškega se je bil prav zanimiv boj za mestno mladino.   Zavod   Salezijancev vabi k sebi mladeniče, ki so odrasli šoli ter se bavijo s kakim rokodelstvom ali kmetujejo, ob nedeljah in praznikih. Tam prebijejo več ur popoludne, molijo, in pravijo, da jih učijo in vzgajajo. Ta zavod je prosil  od  mesta podpore 300 K v svrho poučevanja take mladine, in ta točkaje bila na dnevnem redu. Prost Faidutti se je z živo besedo   potegoval   za  podporo, omenjal važnost te naprave v salezijanskih rokah, po-vdarjal, da se poučuje mladino v lepi laščini, da je ta naprava važna tudi v narodnem oziru (da torej Salezijanci, če dobijo Slovenca v roko, fe istega napravijo  pristnega  Laha!), da izvršujejo Salezijanci  to nalogo že dolgo vrsto let itd., ali vse ni nič   pomagalo, kajti sklenilo se je z   večino,  da se  ne da naprošene podpore, da   se   pa  ustanovi s strani občinskega sveta tako zavetišče, ki pa ne bo v du-hovskih rokah. Mladina se bo zbirala, poučeval pa bo privatni učitelj Albanese, kateremu se da za to 500 K na   leto.   Ves pouk ima biti primeren mladini,  združen z dobrim razvedrilom. Poučevali jih bodo in telesno se bo krepila mladina   ter   zabavala,   molili pa ne bodo.   Faidutti  se je   upiral z ostro besedo temu, ali pomagalo ni nič, ker njegov predlog je padel v vodo. Salezijanci ne dobijo nikake podpore, ustanovi   pa  se  nedeljski tečaj za mladino v rokah lajikov.   - Prost Faidutti je pokazal tukaj prvič odločno v mestni dvorani svoja   klerikalna  stremljenja,   katera je znal doslej   tako   spretno   skrivati.   Nastopil   je očitno  -~ pa pogorel je. -- MI povemo odkritosrčno,   da   je storila večina v mestnem svetu pametno delo, ker se je   končno   uprla vzgoji mladine v salezijanskih rokah.  Izkušnja uči, da ni slabših ljudij   od teh, ki izidejo iz takih šol   v  polno   življenje.   Taki ljudje so hinavci, podleži, zanikerni   delavci, slabi družinski očetje I  To dokazuje življenje........ fri-
dolinstva v znanem duhovskem zavodu pa tudi še nismo pozabili!! Da se obrne mladino taki pogubi, to mora pač odobravati vsak razsoden človek. — Žal pa je nam pri tem, da vsaka taka naprava požre nekaj slovenske mladine!
Ravnateljstvo goriške realke nam že nekaj let
ne pošilja več konecletniga šolskega izvestja. Poprej smo dobivali vedno taka izvestja, kakor jih dobivamo vsako leto z gimnazija. Y.r\ je napotilo g. ravnatelja na realki, da je opustil dostavljanje izvestij »Soči", res ne vemo,
ker jih pošilja vsem drugim listom, kakor vidimo iz poročil v njih. Če je iskati vzroka v tem, da smo Se večkrat bavili z raznimi razmerami na tem zavodu in tudi z gospodom ravnateljem samim, je pač tako stališče Jako malenkostno, da ne rečemo še kako drugače! Toda imeti treba pred očmi, da je ravnatelj zagrizen klerikalec! To pa tudi pove nekaj!
Bralno pevsko društvo „Lad!Ja« v uevinu priredi v nedeljo 16. t. m. javno tombolo v korist otroškega vrtca v Devinu. Dobitka sta dva: činkvina 70 kron, tombola 150 kron. Srečke po 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši tombola dne 23. t. m.
Pevsko društvo nKolo" v Trstu bo praznovalo
jutri 9. t. m. desetletnico svojega obstanka in obletnico razvitja svoje zastave.
MK0fflBrB. — V Newjorku je začel izhajati nov list „Komar« s slikami. »Komar« — «pikatt dvakrat na mesec. Urednik ie Frank Krže.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
PonoSna služba v lekarnaK - Od 9. do ie.
t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristo-foletti-Kurner.
Dekliški dom. — Učenke vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v hiši. Ponudbe sprejema gospa Marija Draschfor roj. pl. Gariboldi, v Gorici, Via Trigemina št. 7. I. nadstr.
Higiena V rodbini. Vesela resnica je, da občinstvo čimdalje bolj vpošteva svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov proti alkoholu in vsem pijačam, dražečim živce. K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnata kava, kise ne bije smela navaditi zlasti, naša dora-stajoča mladina. V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izprememba v navadi in provzročila jo je Ka-, threinerjevu Kneippova sladna kava, ki ji uo-sebno Kathreiner-Kneippovo proizvajanje daje okus in vonj zrnate kave. Zaradi to prednosti v okusu, vzorno združene s tako dragocenimi, zdravstvenimi lastnostmi sladovimi, je Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava že izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednosti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da v pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna Kav« prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom „Kathreineru in s sliko župnika Kneippa kot z varstveno znamko. Vsi pos-nemki, ki jih pogostoma odtehtavajo odprto, so vedno le preprosto opražer ječmen ali celo opražena rž 5 to dvoje pa glede okusa ne n^re nikoli ustrezati zahtevam, ki jih upra V*"eno imamo do nadomestka kavine pijače.
Kapitan Gaumard je okreval ter se vrnil iz Palme. Obo-1 tavljal se je iti h gospodu Morrelu, toda ko je izvedel ta za njegov prihod, je šel sam k njemu. Vrli trgovec je vedel že po Penelonovem pripovedovanju, kako hrabro m je vedel ka- j pita« v nesreči, ki ju je zadela oba, in ga je tolažil, mesto da1 bi mu kaj očital. S seboj mu je prinesel njegovo zaostalo plačo, katere se kapitan ni drznil zahtevati.                                         i
Ko je gospod Morrel odhajal, je srečal Penelona. Ta je povabil, kakor je bilo videti, svoj denar zelo dobro, kajti bil je čisto novo oblečen. Ko je zagledal svojega gospodarja, se je zdelo, da je prišel v veliko zadrego. Stopil je v najbolj oddaljeni kot, premetaval svoj tobak v ustih semtertja, oziral se boječe okoli sebe in ko mu je gospod Morrel prisrčno stisnil roko, nerodno molčal. Gospod Morrel je menil, da je Penelo-nove zadrege kriva eleganca njegove obleke. Da bi bil brez zagotovljenih dohodkov za bodočnost kupil dobri mož tako drago obleko, na to pač ni bilo misliti; torej je bil pač že najet za kako drugo ladijo in se je sramoval, da ni dovolj dolgo žaloval za ,Pharaonom', Če se smemo tako izraziti. Morebiti je prišel celo, da bi javil kapitanu Gaumardu svojo srečo in mu Bporočil kako ponudbo od svojega novega gospodarja.
,,Vrlt ljudje," pravi Morrel odhajaje,« „naj vas ljubi vaš novi gospodar prav tako, kakor sem vas ljubil jaz, in naj bode srečnejši od mene."
Tekom celega avgusta m' je prizadeval Morrel, da bi si priboril nazaj svoj stari kredit ;iii našei novih ljudij, ki bi mu kreditirali. Splošno se je meililo, da ga zadene koncem tega meseca neizogibna katastrofa. Toda proti vsemu pričakovanju se je odprla enointridesetega avgusta njegova blagajna kakor po navadi. Kokles se je prikazal za omrežjem miren kakor Horacov pravičnik, pregledoval papirje z navadno vestnostjo ter jih izplačal od prvega do zadnjega z običajno natančnostjo. Ljudje si tega niso mogli razlagati, a prerokovali so Morrelovo katastrofo za konec septembra.
Na konec a\ gusta je bilo vse pozorno radi tega, ker je j Morrel odpotoval. Menili so, da je polom neizogiben in se je gospodar odstranil, da bi inu ne bilo treba prisostvovati temu i žalostnemu dogodku, prepustivši vse zadeve Koklesu in Emanueiu.                                                                                 i
Prvega septembra se je gospod Morrel vrnil. Cela njegova rodbina, h kateri prištevamo tudi Emanuela, ga je pričakovala nestrpno. Od tega potovanja v Pariš je bila odvisna rešitev ali katastrofa. Morrel je mislil namreč na Danglarsa, svojega prejšnjega uradnika, katerega izvrstni sedanji položaj mu je bil znan in h kateremu mu je pripomoglo pravzaprav vendar le priporočilo, katero mu je napisal Morrel za špansko tvrdko. Zdaj je imel Dadgkrs, kakor so trdili, šest do osem milijonov in neomejen kredit. Danglars bi bil lahko rešil Mor-rela, ne da bi mu bilo treba seči v žep; samo jamčil bi bil zanj, in Morrel bi bil rešen. Morrel je že dolgo mislil na Danglarsa, toda neka čudna predslutnja ga je silila, da je odlašal to pot do trenotka največje sile. In Morrel je imel prav, kajti vrnil se je ves potrt, ker ga je Danglars poniževalno zavrnil.
Ko se vrne, se tudi ne pritožuje. S solzami v očeh objame svojo ženo in svojo hčer in prijateljsko stisne Emamielu reko, se zapre v svoj kabinet v drugem nadstropju ter naroČi, naj pride k njemu Kokles.
„Zdaj," pravita Emanueiu žena in hči, »je vse izgubljeno."
Nato sklenejo ti trije v kratkem posvetovanju, naj piše Julija takoj svojemu bratu v Nimes, kjer je bil v garnizjji, in ga prosi, naj pride takoj domov.
Ubogi ženski sta instinktivno čutili) da jima bode treba zbrati vse moči, da preneseta preteči udarec. Tudi je imel Maksimilijan Morrel, dasl star šele dvaindvajset let, velik vpliv na svojega očeta.
Bil je resen in odločen mladenič. Ko se je bilo treba od 1oč!j) glede njegovega poklica, ni hotel njegov oče storiti tega,
ne da bi vpoštevul Maksimilijanove nagibe. Ta si je že dolgo želel, posvetiti se vojaškemu stanu, in si pridobil v tem oziru že mnogo strokovnega znanja. Vstopil je v politehnično šolo ter jo zapustil kot podpolkovnik 53. linijskega polka. Kot tak je služil jedno leto, a bilo mu je obljubljeno, da postane ob prvi priliki poročnik. Pri polku niso poznali Maksimilijana Monela samo kot izvrstnega in vestnega vojaka, ampak tudi kot Človeka, ki se odlikuje po svojem srcu in svojem duhu in ki je nenavadno vesten in strog s samim seboj. Zaradi tega so ga splošno imenovali stoika. Seveda nam ni treba omenjati, da oni, ki so mu dali to ime, niso niti slutili, kaj pomeni ta beseda.
To je bil torej mož, ki sta ga poklicali mati in sestra za dan nesreče, ki se jim je bližal, sebi v tolažbo in očetu v oporo.
O svojem pomisleka vrednem položaju in o tem, kaj jim preti, se nista motili, kajti trenotek potem, koje vstopil Kokles v kabinet gospoda Morrela, ga je videla Julija, da se je vrnil bled, trepetaje, s čisto potrtim obličjem.
Hoče ga vprašati, kaj se je zgodilo, toda vrli mož nadaljuje svojo pot po stopnicah z nenavadno hitrostjo, dvigne svoje roke proti nebu in zakliče:
„0 gospica, gospica! Kakšna strašna nesreča, in kdo bi jo bil le slutil.*
Trenotek pozneje vidi Julija, da se vrača s tremi velikimi zapisniki, z listnico in denarnico.
Morrel pregleda zapisnike, odpre listnico, prešteje* denar.
Ves njegov denar je znašal osem tisoč frankom vsi dohodki do petega štiri ali pet tisoč. Vsa njegova aktiva so znašala k večjemu trinajst tisoč frankov, in s tem je imel plačati menico za dvestosedeminosemdesettisoč dvesto frankovi
Toda pri obedu je bil Morrel še precej miren. Ta mir je prestrašil ženo in hčer bolj kakor bi ju bila oplašila najglo-bokejša potrtost.                                                (Dalje pride.)
lpii!iiUap&ci.|
Japonski miroval komisarji.
Komisarji ža mirovna  pogajanja v.Was- | hingtonu odpotujejo dne 8 t. m. GrofKatsura prevzame začasno vodstvo ministerstvavnanjih stvari.
Japonske izgubo i bitki pri TsuM
„Ruskij Invalid" poroča, da je v pomorski bitki pri Tsušimi bilo pogreznjenih 15 japonskih ladjj, 24 jih je pa bilo znatno poškodovanih,                                                           j
Dva japonski ladlji se potopili.
„Ruskij Invalid" od 28. pr. m., poroča da sta dve japonski transportni ladji na poti v Korejo zadel? na mine ter se potopili. Ena ladija je bila sTdminaru% ime drugi ni znano. Na obeh ladjah je bilo baje 900 konjenikov s konji, štirje topovi in velika množina vojnih potrebščin.
Japonsko Izpis. Glasom izvestja, podanega v japonskem parlamentu, je bilo do konca meseca aprila t. 1. v vojni ranjenih, oziroma je obolelo 300,000 do 300,000 japonskih vojakov! 50.000 mož je umrlo vsled bolezni oziroma na ranah.
Japonci prodiralo.
Ruski konjeniški oddelek 400 mož so 2. t. m. šest milj severno od .Tuskonga vrgli nazaj. Japonci so potem napravili velik ovink in Ruse napadli pri umikanju in jih razgnali. 1. t. m. so zapodili v beg oddelek 600 konjenikov v bližini Primulhoja. Osem milj od tega kraja so napadli ruske čete, obstoječe iz konjenice, pehote in 18 topov. Poj je trajal do ranega jutra. Rusi so bili zagnani nazaj in so izgubili 400 mož. JaponcTso izgubili 90 mož.
Preesnova rustags brodotja.
Posebna komisija za mornariški program je pod predsedstvom morn. ministra Avellana sprejela predlog o preosnovi ruskega brodovja. V teku 7 let naj se izda 75 milijonov rabljev za zgradbo novih ladij.
Llneilč ni obkoljen.
. Olginskij, poročevalec „Nbv. Vremena" na bojišču, poroča, da je obšel pozicije vseh treh ruskih armad ter se prepričal, da ni nobene resnice na tem, da bi bili Japonci obšli desno rusko krilo. Te tendenčne vesti so razširili Japonci. Pričakovati ni nič važnega. Japonci sedaj demonstrujejo proti Hajlnnčenu. Na fronti je opaziti počasno in tiho prodiranje Japoncev proti severa. Vsako ras, ki jo Japonci zasedejo, jo takoj silno utrdijo.
Do premirja bržčas še ne pride tako hitro, ker so Japonci zahtevali baje, da sklenejo premirje le, če zapusti Linevič svoje koncentracijske pozicije.
Razgled po suefu.
Poslanska zbornica. — v seji 4. t. m. je
predlagal Schonerer s tovariši: „Zbornica naj izjavi, da je z Ogri treba brez odloga govoriti resno besedo, in sicer y ta namen, da se pripravi ločitev obeh državnih polovic in tako zagotovi samostojnost obeh držav." Taj-edlog je utemeljeval posl. Stein. Odločno je pobijal ta predlog min. predsednik baron Gautsch, češ, da se s takim predlogom zbornica le osmeši pred vnanjim svetom. .Vlada hoče, kakor je že izjavila v carinskem in nagodbenem odseku, odločno braniti avstrijske koristi. In v tem oziru potrebuje močen parlament, M z vlado vred brani avstrijsko in državno stališče. Ker je Stein tudi očital vladi, zakaj ne pride vojni minister v vojni odsek, da pojasni dogovore z Mažari glede armade, odgovarja baron Gautsch, da skupni vojni minister le v delegacijah daje potrebna pojasnila. Sicer pa bode vlada o pravem času storila svojo dolžnost, ko bi se kaj ukrenilo, kar bi bilo na škodo Avstriji. Med govorom je bil velik krik. Govorila sta še Derschatta in soc. demokrat Pernerstorfer. Zbornica je odklonila nujnost predloga. Za nujnost so glasovali Vsenemci, soc. demokratje, nekateri antisemitje in mnogi člani nemške ljudske stranke. Proti so glasovali Poljaki, vsi češki poslanci brez razlike strank, Slovenci, nemška kat. stranka, Italijani, « konservativni in liberalni veleposestniki in nekateri člani nemške liberalne stranke. Hrvatski poslanci niso glasovali. Njih stališče je: Združenje hrvatske kraljevine z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino.
Poslanec Rizzi je stavil v zbornici poslancev nastopno interpelacijo: Dne 3. t. m. je nekaj bataljonov brarabovcev, koncentriranih y Putfu. imelo marš v svrho vaje, čemur
I je bila vsled nenavadne vročine ta posledica, t da je mnogo vojakov obolelo, a trije so umrli. [Vaje, prirejene ob takih nenormalnih okolno-I stih, ne morejo imeti namena, da vojake privadijo težkim naporom, kajti tudi v tem po-[ gledu treba se držati neke meje, katere ni smeti prekoračiti. Humanitarni Čut veleva izogibati se nevarnostim, ki jih je tako lahko predvidjati, in ob katerih gre za zdravlje in življenje oseb. Podpisani ^smatrajo, da mora vojna uprava v sličnih slučajih postopati strogo, da se določi, koga zadeva odgovornost. Na drugi strani bi morala vojna uprava, če še ni storila tega, izdati stroge odredbe, da se v bodoče ne bodo dogajala več taka zlostavljanja.v masah. Podpisani si dovoljujejo vprašanje do njeg. ekscel.: Kako more njeg. ekscelenca opravičiti postopanje poveljnika, ki je dne 3. t. m. priredil iz Pulj marš brambovcev ob okolnostih, ki so dajale predvijati, da prideta zdravje in življenje vojakov v resno nevarnost?!
Na interpelacijo poslanca Rizzi-ja je minister za deželno brarabo Schoftaich prečital uradno brzojavko, iz katere je razvidno, daje vaja trajala od ii. ure 25 minut do 9. in pol ure zjutraj, med tem časom so pa vojaki večkrat počivali ter se okrepčali z vodo. En mož je umrl, od (15 obolelih so vsi ozdravili razun IG. Od teh jih 13 pojde jutri zopet k svojim J stdtnijam, trije ostali so izven nevarnosti. Zdravnik, ki si je zvinil nogo, je moral v Pulj po železnici, radi tega je polk ostal brez zdravnika. Minister poda zbornici obširneje poročilo.
V  svrho obstruiranja nemške trgovinske pogodbe so uložili G. t. m. češki radikalni poslanci 700 nujnih predlogov, ki pa niso bili zadostno podpisani. ----- Konferenca načelnikov klubov je sklenila, da se razprava o nemški trgovinski pogodbi, o kreditih za alpske železnice, event. predloga glede laške pravne fakultete rešijo še v tem zasedanju, torej v par dneh.
Včeraj je razplavljala zbornica o prekoračenja kreditov za alpske železnice. Gautsch je rekel med drugim, da da vlada vsemu železniškemu trgovskemu prometu modernejšo obliko ter odpravi birokratično.
V  proračunskem Odseku je govoril Slovenec Robič pri razpravi o laškem vseučilišču, da naj vlada jednako blagovoljno postopa s slovenskim postulatom kakor glede laške jur. fakultete ter naj se drži izjav, izrečenih v pror. odseku glede slov. vseučilišča.
LaŠkO fseučflišče V ROferetU. — Proračunski odsek je sprejel načrt vlade za ustanovitev laške juridične fakultete v Roveretu ter odbil Malfattijev predlog za Trst.
Dogodki na Ruskem. — Razna poročila: Glasom poročila „Reuterjevega biro" iz Odese se je 3. t. m. udala križarka „Georgij Pobje-donoscev". Mornarji, ki so jih častniki označili kakor kolovoje, so bili izkrcani. — „Pob-jedonoscev", ki je ostal v pristanišču, je izročil oblastnijam imenik kolovodij ustaških mornarjev, ki so bili med tem — 67 na številu — izkrcani. Po kapitulaciji je posadka na novo prisegla. Jahta „Eriklik", dospela iz Nikolajeva, je dovedta semkaj 17 častnikov nPobjedonosceva". Ti častniki so bili, ko se je možtvo „Pobjedonosceva" združilo s „Potem-kinom", odvedeni v Donfinovko, od koder so šli v Nikolajev. Uničevalec torpedov „ Stremi-telnij" je na visokem morju blizo Odese ustavil angležki parnik „Granley" ter ga od vedel v Odeso. Sumi se, da se je ladija udeležila i punta na „Potemkinu". Pripoveduje se, da so I se Členi revolucijske stranke, ki so se nahajale I na oklopnici, preselili na flGranIev".
»Narodni Listy" poročajo iz Libave, da so se skoraj vse čete uprle in da vlada v mestu velika panika.
Iz Odese: Parnik „Granley" so prisilili, da se je podal v luko,kjer so ga ruske oblast-nije preiskale. Preiskovanje je trajalo 4 ure, a dobili niso nič sumljivega. Na to so parnik izpustili.
Na vojaškem vežbališču v Herzonu se je 4. t. m. med vajami več vojakov disciplinarnega batalijona z bajonetom vrglo na kapitana Mirgocodskega, ki je i>il lahko ranjen. Poveljnik batalijona, polkovnik Davidov, ki je z golo sabljo hitel na pomoč, je dobi! pet ran z bajoneti. Vendar je s „hnra"-klicem odve-del batalijon v vojašnico. Od tam je pisal carju, a kmalu se je zgrudil mrtev. Osem vojakov, ki se udeležili zločina, je zbežalo j toda vsi, razun enega, so bili ujeti.
Vladni list je priobčil uradno poročilo o
nemirih v Odesi in o puntu na  „Kujazu Po-
temkinu": Dne 25. junija so imeli odposlanci
j raznih tovarn shod, da proglasijo splošni štrajk.
Glasom vesti, ki jih je prejela policija, so bili med odposlanci tudi, členi soeiJalJBtiSko-revolucijonarnega lokalnega odbora. Udeležniki shoda so bili torej aretovard. Pri enem areto-vanih je redarstvo našlo pismo, iz katerega je bilo posneti, da hočejo umoriti nekega policijskega komisarja. Drugi dan sta bili blizo neke policijske straže aretovani dve osebi, katerih ena je imela dva revolverja in pismo, v katerem je bil omenjeni komisar obsojen na smrt. Dne 27. junija je bil aretovan drugi člen socijalistiško-revolucijonarne stranke. Pri njem so našli 14 revolverjev s patronami. Istega dne je bil zopet aretovan neki mož, kije imel pri sebi bombo. Ko so ga aretovali, je vrgel bombo ob tla, vsled česar je bil ubit sam in neki policijski uradnik. Dne 28. junija so se delavci zbrali blizo _neke_ tovarne, da bi proti aretovanju omenjenih oseb protestirali. — Bili so pozvani, naj se razidejo, na kar so odgovorili j tem, da so pričeli metati kamenje na policijo, potegnili poveljnika sotnije ko-zakov s konja, ga ranili ter potem streljali na četo. Ko so bili zopet večkrat pozvani, naj se razidejo, je 12 Kozakov ustrelilo, vsled česar so bili ubiti trije delavci, eden je bil pa ranjen. Ves dan so skupine delavcev korakale po ulicah. Tovarne so bile prisiljene ustaviti delo. Prirejene so bile barikade in streljalo de je na policijo. Ranjenih je bilo pet policijskih uradnikov. Zvečer so ustaški delavci zasedli neko železniško progo v okolici mesta. Ustavili so neki vlak, prisilili popotnike, da so izstopili ter so potem vagone razbili. Po noči je potem vojaštvo zasedlo železnico. Istočasno z nemiri v mestu Odesi so bili nemiri tudi m»td kmetskim prebivalstvom v okolici.
Vladni list poroča: Minister mornarice je prejel nastopno brzojavko od admirala Krie-gerja: Moštvo transportne ladije „Prot" seje spun.talo, je zaprlo poveljnika in častnike ter je umorilo praporščaka Nesterceva in mornarja Kozlitineva. Ko je „Prtit" dospel v Sevasto-pol, je skesano moštvo osvobodilo poveljnika in častnike ter jih prosilo, naj je zopet vsprej-melo v svojo službo.
Iz Konstance poročajo 4, t. m.': Splošno se sodi, da „Potemkiir" ni odplnl od tukaj v Odeso, ampak proti bolgarski oziroma turški obali. Dokazano je, da se na ladiji nahaja le še 10 tonelat premoga in GO vreč biškota. Bati se je torej, da utegne »Potemkin" napasti trgovinske ladije. Konzuli, bivajoči v Carigrad, so naznanili svojim vladam da bi zamogel rPotemkin"> ki je odplul iz Konstance brez živil, oropati s potoma trgovinske ladije, ki naj se varujejo. Mornarji imajo na razpolago pol milijona rubljev in 200 krogelj.
„N. Fr. Presse" poroča iz Konstance: Pred svojim odbodom iz tukajšnje luke je posadka „Potemkina" dostavila zastopnikom inozemskih vlad v Konstanci nastopno izjavo: Ruska oklopnica „Potemkin" pripadajoča tav-riški eskadri je pričela oaločilen boj proti ruski avtokraciji. Dočim objavljamo to vsem evropskim vladam, smatramo za svojo dolžnost, du izjavljamo, da jamčimo nedotakljivost vseh inozemskih ladij, ki se nahajajo v Črnem morju, kakor tudi vseh mest iu pristanišč v Črnem morju.
Štrajk v petrogadskem iiristanišču je končan. Povišali so delavcem plače ter uvedli zavarovanje za časa dela v pristanišču.
Iz Kostance javljajo od 4. t. m.: Rušilec torpedov „Stremitelnij" je zapustil Konstanco po enournem bivanju. Njegov poveljnik, polkovnik Lenge, je izjavil, da ima nalog zasledovati ,,Potemkinai'. 20 milj daleč od obrežja se nahajajo dva oklopna križarja in dve tor-pedovki črnomorske eskadre, da počakajo poročila „Stremiteljnega".
Rusli.ec torpedov, ki je bil odposlan, da poišče nPotemkina", se je povrnil zopet v Odeso. Isti ima razvito rdečo zastavo ter namerava baje, da pod varstvom revolucionarnega znamenja zavede „PotemkinaK v zasedo. Častniki, ki preoblečeni kakoi uiornarji tvorijo posadko, so se baje hoteli približati »Potem-kinu", da bi pozdravili upornike kakor revolucionarne tovariše ter potem odstrelili torpedo proti ladiji.
Iz Odese poročajo od 5. t. m.: Bati se je, da se rtPoterckin" povrne semkaj. Zato so na notranjem nasipu nastavili v vsej naglici mnogo 16-colnih topov.
„Novoje Vremja" priobčuje zanimiv članek kapitana Klada o revolti na »Potemkinu". Klado pravi: Črnomorski mornarji, kakor vsi južni Rusi, so bolj živahnega temperamenta , kakor severni. V vedni dotiki z južnimi in zapadnimi evropskimi narodnostmi so zelo pri-i stopni modernim idejam. Vkljub temu so bili
I mirni, dokler je bil njih poveljnik admiral Skridlov, ki si je znal pridobiti njihovo' ljubezen. Ko je izbruhnila vojna, so ti mornarji prosili, naj se jih pošlje na Daljni VztOk, katera prošnja pa jim je bila odbita. To jih je
I ozlovoljilOj.še bolj pa imenovanje pedantnega in nepriljubljenega admirala Čuhniaa za poveljnika čmomorskega brodovja. Revolucijo-narna propaganda je našla vsled tega pri njih rodovitna tla. Ob koncu svojega članka izraža Klado bojazen, da bi si tudi drugi mornarji vzeli zgled na »Poteinkinu".
Zadnja dva dneva je bilo IGO oseb po vojnem pravu v Odesi mi smrt obsojenih ter so jih takoj tudi us relili.
Pri zadnjih nemirih v Odesi je baje ubitih 7000 ljudi, najmanj trikrat toliko pa ranjenih. Ob obrežju so našli več mrtvih trupel, ki jih je vrglo morje na suho.
Posadka ruske trdnjave Kovno je odpovedala pokorščino. Ravuotnko so' storile obmejne garnizije v Ejdkuneou in Virbahnu.
Teodozijo je Bl'otemkin" baje bombardirala. Baje se je pridružila ustašera tudi neka torpedovka. 1'oročajo, da je odpotovala v Ba-tum, ])u tudi da se je pogreznila.
Kredit za alpske železnice.       Na povabilo
posl. Stcimvenderjn se je sešlo :*i. t. m. okoli 100 poslancev iz alpskih dežel in južnih pokrajin. Na .shodu je bilo soglasno konstatirano, da so vsi zastopniki alpskih dežel brez razlike narodnosti slenili uporabiti vsa sredstva, da se krediti za alpske železnice rešijo še pred zaključkom tega zasedanja. S tem v zvezi je rešiti tudi važne lokalne železnice za Tirolsko, Štajersko iu Niže-Avstrijsko. Bil je izvoljen izvrševalni odbor, da izvede te sklepe in da stopi v pogajanja z vlado iu parlamentarnimi strankami. Odbor je šel k mmisterskemu predsedniku ter jo prejel od njega obširna pojasnila. Rešitev   kredita je zagotovljena.
Superijor salezljanskega zavoda v Ljubljani utonil. — V Ljubljani je v rakoviiiškem gradu zavod salezijancev. Superijor tega zavoda dr. Angelus Testa je imel navado hoditi se kopat v bližnji ribnjak ponoči. Tnko je storil tudi v torek zvečer ter utonil. Truplo so potegnili iz vode drugo jutro. Festa je Lah iz Tinina.
Uspehi klerikalne obstrukclje v kranjskem detel-
nem Zboru. Tudi letos, kakor lani kaže vladni melijoraeijski zaklad, da Kranjska ne dobi ni vinarja podpore ne za ceste, ne za uravnavo rek. Razdeliti se ima vsota 4,474.GG7 K 72 vin., iu le Kranjska je tako srečna, da ni deležna teh podpor. In zakaj V Ker klerikalna obstrukcija ne dopušča, da bi deželni zbor delal in tudi od svoje strani podpore delil. Če pa dežela ne prispeva v uavedene namene, tudi država ne more in tako se naj občinstvo, ki trpi škodo, zahvali za. to klerikalnim ob-strukcijonistom!
Obsojan, da mora ljubiti svojo soprogo. — u
Ne\vjorka naznanjajo ta čuden slučaj obsodbe. Neki sodnik v Rooklynu je obsodil te dni nekega moža, ki je bil zapustil ženo in dete, na tako-le kazen: vsaki teden mora mož enkrat peljati ženo in dete na, sprehod, vsaki dan jo mora enkrat poljubiti, vstk teden jej dati 30- kr. ter kitje cvetja. Njejjezabranjeno mešati se v njegove posle. Tako mora delati 4 tedne, potem ima žena predložiti sodniku svoje poročilo. Ako obsojenec ne izvrši tega točno,  bo kaznovan radi preziranja sodiuje.
Kdaj  pride  Brno  v češke roke? -- Brno,
glavno mesto Morayske, je v nemških rokah, Ali Nemci že računajo s tem, da pride Brno prej ali slej * češke roke, in sicer pray\jo, da se to zgodi najbrže leta 1930. Nemci so y Brnu napredovali od 1. 1890. do 1900. samo za 8-2%, Čehi pa za 83'6%. Ako pojde tako naprej, bo Brno češko za 25 let.
Za splošno volilno k&rfjo v Ljubljani. — V seji
I mestnega sveta ljubljanskega dne 4. t. m.   je naznanil župan Hribar, da j-j Mla malo poprej pri njem   deputacija  ljubljanskega delavstva, ki ga je prosila za spremembo občinskega volilnega reda.   Župan je povedal, da   je že iz lastnega nagiba izdelal nov občinski in volilni red, kjer je poskrbljeno tudi za četrto, to je j splošno kurijo.  Načrte razdeli  obč. syetu J po počitnicah. Delavci na galeriji so ta govor I viharno odobravali.
Pobegli mornarji. — Ko se je mudila te dni na Reki naša bojna mornarica, je pobeglo z ladij 21 mornarjev, skoro sami Madjari, ter se poskrilo po okolici. Dva dni jih je lovila policaja ter jih končno našla in odvela na tor-I pedovko „Boa", ki je čakala na nje v luki, J da jih pripeke eskadii.
Velika tatvina V Trstu. —  Tatovi, katerih le
ne morejo zasačiti, so   pokradli iz stanovanja
I Fr. Palta   v   ulici   T. Grossi raznih rečij v
I vrednosti   2300 K,   kakor   zapestnike, uro,
j prstane, itd. Denarja so dobili 320 K.
Zahvala.
Za premnoge dokaze srčnega odkritega sočutja med dolgo boleznijo in ob snuti našega prerano umrlega presrčno ljubljenega očeta in tasta, gospoda
Izidorja OšFah-a, ~*
trgotfca in posestnika na Srpenici
kakor tudi za krasne 'darWane felice iti mnogoštevilno častno spremstvo ob pogrebu dragega nam pokojnika, se čutimo dolžne izreči tim potom najiskrenejžo zahvalo.
Presrčno se zahvaljujemo č. g. kuratu IvančiČu, ki je pokojniku lajšal zadnje trenutke s tolažili naše sv. vere. Ob enem se presrčno zahvaljujemo č. gg. dekanu Vidmarju in vikarju Čubejti ter srpeniškim pevcem. Sploh pa kličemo vsem udeležnikom presrčen: Bog plačaj!
Žalujoči ostAli.
Slovanska knjigarna ¦ ¦ A. GflBRSCCK d Gorici ¦ m
Pnporoea na5,edoje knjige , °™, ^   ¦
v slikah in nnt.ii«    .                                                         J    '
Ivan   Kravo s
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
cvetlična paprika LSB
priznano izvrstne vr«t«. lastni pridolcli kg sta K 5. Kazpošilja po povzetju od \ kg dalje franko. Nadaljno |»osebnosu: slanina, Ogrski salami itd so zaračunajo najeeneje-
Razpožlljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf
Budimpešta (Ogrsko) V H. Ovodaffasse 22
Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan
Aleksandrov: Pesmi in romance„J)rp§fcs.K 5jP I?,
eJeg. vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatoroff, planinska pravljica iz Trente,
broš, 1 K 60 h, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjete, broš. 3 K 60 h, eleg. v
platno vez. i K 60 h.
—  Jakob Huda, drama, broš. I K '2J h.
—  Za narodov blagor, komedija;  broš. ž K, eleg. v platno vez. 3 K.
—  Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno vez. 3 K ">0 Ji.
—  Kralj aa Betajnovi, drama.;_2-Kr--
. —-Erotika, II izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h.
—  Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 5 i h.                                                      !
—• Gospa Jodit, broš. ž K, eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton: Momenti, broš. 3 K. eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prejema,  broš.
ž K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr, Iiešič Pr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov, mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi.
I. sešitek. Cjrklamen, broš.
ri. sešitek. inf».»- .-   -   -
Namizna orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjeno
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni Izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni  izdelki za  hotele,  restavracije i i" kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- 1 =s=*s=s      dinjstvo itd.     •= C. kr. dvorni založniki
Gorica + Gorica
Hotel
Ji
Ji
.. w*a,tvH> ursiamen, broš. 2 K fiO h, II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 60 h.
III.  sešitok. Na Zerinjah, broš. 2 K 50 ii.
IV.  sešitok. latrski liadje, Testament, broš.
2, K 50 h. V. sefiitek. Roilin in Vrjanko, *2 K m h. VI. sešitok. Jara gospoda, Ofietov greh, broš.
8 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 6 K. Kersnik Janko: Zbrani   spisi.   Vezana   izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K".
I. zvezek: Cjrklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Istrski ljudje in Te stament
III.  zvezek: Roilin in Vrjanko, jara gospoda in Ofietov greh.
IV.  zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo*
Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h.
(Razprodano; nova izdaja se nripravlja.) >cbek Pran: Pregovori, prilike in'reki, 60 Ii, \ Krek' Gojinir: Anton Aikerc, Studie,  bi-
i K «0 h.
Zoologrjski atlant. Sestavil  H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s .       25f» koloriranimi slikami in 57 strani besedila. I      Trdo vez. 6 K. , Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za
najnežnejšo mladino. Cena 24 h. NaSe doinefe živali. Kolorirane slike iz domačega
živalstva brez besedila. Broš. 40 It. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi„pa-„Na§e— _ domače živali"). Cena I K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Kolorirana izdaja. Cena 1 K «.0 h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji t K 60 h. MuziKalije:
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. —
I! ~|| Velik jedilni salon, poleg stekleni -J salon s teraso. — V poletnem »času prijeten vrt z verando. — l! Sobe za klube, društva, za skle-
|t J njene družbe. — Izborna kuhinja. **J Domača  in ptuja vina.   Izvirno *|l      pilzensko »prazdroj »-pivo. IIJ_________;_____________________I
s. &s»al* ii srtrgr
ti
Podoknica iz Teharskih plemičav za klavir. Hoff-
meister K., 1 K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja.
Hoffmeister K., 1 K BO h. Trije Jahači, melodram za klavir, Hoffmeister K.,
Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H,,
op. 0. 90 h. ^lovenace narodne pesmi. Pirnat Stanko, pnrtitura
3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balado, zložil Risto Savlu. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin,
t K.
Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojinir
Krek. I K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt
2 K.
Bela UubUana, valčak za klavir- Parma Viktor, '2 K 40 h.
Album slovenskih narodnih napevov za klavir, I.
zvezek, Gerbič Pran, 3 It. Album slovenskih narodnih napevov za klavir, II.
zvozek, Gerbič Pran, 3 K. Itoticek,   Enodejanskn   pantomima   za  klavir,
Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s apromljevanjem klavirja.
Lajovfc Anton, 2 K &0 h. legtjonarji. Uglasbil V. Parma.
IhristofleHJV-Diinajl
I Opernring & (Helnrichshof).    j
•- Tlustrovan cenik na zahtevan je.  - j |     ^eh mestih,zastopano po  prekupcih. '
l^toS^Š!^!^*^ belici I .      j   tovarniško znamko m ime C h r i s t o f I e.
________________________________i
»narodni kolek"
kolefee. postne znamke in vse
poštne vreclnostniec prodaja
knjigarna
A. Gabrsček.
«nj«,VIU   AI1IOI1,   2   K   f)0   11.  "
Jpnarji. Uglasbil V. Parma.
L ZapoJ mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s
klavirjem. 1 K 20 h, II. V petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem I K 80 Ii.
III.  Kuplct za moški glas a klavirjem 1 K.
IV.  Romanca, Za tenor z moškim zborom in i           klavirjem. I K 80 h.
V. PtiCka. Za sopran s klavirjem 1 K !0 h. I    VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem I K 20 Ji. Rokovniacl Uglasbil V. Parma. I. uvertura za klavir 2 K SO h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K.
III.  Zora vstaja. Za sopran i K.
IV.  Cvctofiih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K.
Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V.
Parma 1 K tQ h. Ista za citre I K. Zdravijcc. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil
V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za.
klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih
za klavir. Zložil V. Parma 3 K.
Za citre :
Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. TI. natis, I K 40 h.
Slovenski citrar St 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h.
Slovenski citrar St 2. Koželj ski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h.
Pouk v igranju na cifrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek, 3 K, II, zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h.
li
[  Andrej Fajt  #
» pekovski mojster j
v fiiriei Cirsi fina filis. št. t      g filijAlkA V Isti  ulici št. 20.
Sprejema naroČila vsakovrstnega
peciva,  tudi najfinejega,  za nove
maše in  godove,  kolače  za   bir-
mance,  poroke  itd.   Vsa  naročila
izvršuje točno in natančno po želji
naročnikov.
_     Ima tudi na prodaj različne moke,
J fino pecivo, lina  vina in  likerje
• po zmernih cenah.                           i
2 Za veliko   noč  priporoča   goriške •
S               pince, potlee 114.                1
••••• ———————IHMMM*
hampijone, krožnike, prfiče
iz papirja                            i
prodaja po ugodnih cenah knjigarna A, Gabršček.       I
2a mladino;
31$^ ^ad,ao'z,ožil 0to" **—•
Roža Jelod?orska. Povest c? •
S (i koloriranimi pod^lP188*1 K.riStof Sclimidt, Nove pravice iz tiso« ia ^nmK eLe^ vez- a K. ' slikami Eleg. vez, 2 jj eaa M«- S  koloriranimi
Papir za smotčice
(cigarete.)
$a drobno in na d8b6lO so vedno na razpolago te vrste:
flbadie (riz in lailg)    flfda     flristo-crafique    Club    ha fleur - 3ob - Ri»a!
Zaloga Jiigijeniških „RoSS jSkih giljz" ia Odese, >a tudi drugih vrst, za izdelovanje snaotčic. — Medena evka za izdelovanje smotčic.
fiMP      ftolgcipccfi) isdafci) popasf.    "901
Knjigarna in papirnica
f\. Gabršček v Gorici-
j\nton 3vanov pečenko - 6orica
TEKALISČE JOSIPA VERDIJA M. 26.
Velika zaloga
pristnih delih in črnih vin iz lasinih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja pc železnici na vse kraje avslro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
tovarne 6. jfuerjevih dedieev v Ljubljani in plzenjskega piva vprazdroj" iz slovefte Ccške „fllešeanske pivo-varne".
Zaloga ledu,  karerega 3e oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Gane šmarno. Poetratba poštena In točna.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga x omejenim jamstvom.
Naialstve in nadzorstva je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902 tako *
HranlSa« vlogo se obrestujejo po »7t%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentai davek plačuje poa. sama. Posojila) na vknjižbe po 5*/,%, na varščino  ali zastavo ca menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%,
Stani* 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K == 113.3^ - Hranilne vloge 1,554.989 13.-Posojila 157081039 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnici so vredne vež). — Res or v ni salog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon Si 79.
in
E»*t Mizarska zadruga *»*
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
nčjrazličnejša pohištva
useh slogo«
- ¦           ¦  ¦- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r ~   ......----=
Podružnica v Trsta Via dl Piasza vecriila 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orlfentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Odlikooana pekarija in sladčičarna.
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
Lekarnarja A. THIERRT-jev
BALZAM '»Sfej;:
znamko zelena nuna.
Najstareje ljudsko sredstvo proti pranim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiseliei, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic S S, 60 nalib ali 30 dvojnatih steklenic \b K.
prfstno Gentifolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavžentrož.)
najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s spivm-nico iti poštnino vred: 2 lončka K 3*60. Pri tuo jedino iz lekarne pri angelju varuhu A. THIERRT-ja v Pregradi pri RogatCU-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, priCoje broSurica 8 tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošlje posebej na zahtevo.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Ka S tel J a V.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
I   Najceneje kupovalšoe nlrnberškegft In drobnega ''                blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojabe in čevljarje*
Srctinjice. — Rožni veaci. — MnSiie knjižico.
lišna obuYala za fse letne Saše.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kioSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2     35-8
Gorica  -**s~   Gorica
Klimatično zriravišče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu jo obsežna knjižnica.
Zgubljeno.
Mal, bel psiček, s črno glavo, brez ovratnice, pasme „Foxterier", je zbežal iz Gorice v smeri proti Stra&cam, Pevma, Podgora, Ločnik. Oddati ga je za dobro nagrado v ulici Treh kraljev št. 19 v Gorici.
krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 „Na Planini" izvršuje vsakovrstna
zidarska in stavharska dela,
katera izvršuje natanjčno in točno po vsakem obrisu.
Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer
toči pristna domača bela Jn črna vina.
Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA«
4          Prva koiicesljonlrmia  delavnica n mc-
J   tornim obratom za fino mehaniko, fiziko' me
2   tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd 4   Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, liiSnih
<   telefonov, plina in vode.
<        Popravo se izvrSnJeJo hitro in pO ceni.
1 Ivan PotoHmfc & A. Hilpl
3                   Gorica, za vojašnico. 3 Precizijslu delavnica predmetov za
merjenje. |
Bogata zaloga
<   raznih predmetov za razsvetljavo /,a pliuovo 4                          in olektrlcuo luč.
4   Oprave za   kopclji,  sesalke vseh  sistemov. —
^   Poprstvljaliiicu .tu omobilov, motociklov in dvo-
2   koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje
4   —  Puinpe,  železne  ia kovinske cevi.   Zaloga
•4   mesarskega orodja, kuhinjskih nožev,  brivskih 2                           britev, škarij itd.
BožjasL
Kdor trpi na bozjasti, krčili in drugih nervoznih boloznili, naj /alitovii knjižico, o toh boloanih. Dobiva se anstonj in fianko v priv. Schwannen • Apoteke, Frankfnrt a. M.
Ceniki zahtevan" brezplačno.
K Aani & Ci
: v Gorici
Stolni trg št. 9 (PiazzaDuomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov,
za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let.
Zahteuajte pri nakupu
Rchicht-ovo štedilno milo
^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦l              z znamko »JELEN«.  ~*|B
Varstvena znamka.
Oho J« |par» zajamčeno čisto <^M| In braz vsak« kiodljlvo prlntasl. Par« Izvrstno. Kdor hod« dobiti zoro« Jantcano pristno, porllu aalkodljlvo milo naj dobro pazi da bo laiai vsak komad Ima „SCHICHT" In varstvano znamko „JELEN".
8«ar| Seblefct Aeaifg a. E. —  Majvaftja tovarna ta vrata no «vropa|akam ozemlju!                flr%l%iima   ca  vinu c rt/1 V
—¦ Zastopnik: Umberto Bozzini.- Gorica, Stolna ulica št. 0. =
Dobiua se popsod!
i#H