1. štev._Januarij. — 1887.	Letnik X,
IHl GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja ]>o enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Kaj je katoliška cerkvena glasba?
Preimenitno vprašanje to! Ako bi si vsi oni, kateri še dandanes o cer-kveno-glasbeni reformi nič slišati nočejo, to vprašanje zastavili in ga resno premišljevali; gotovo, mnogi bi svojo osorno sodbo za-se prihranili ali vsaj v modri reservi ostali, če tu govorimo o katoliški cerkveni glasbi, izključimo pri tem razgovoru, se ve da, vsako drugo glasbo, katera ni katoliško - cerkvena. A, katera glasba je katoliško - cerkvena in katera nij ? Ta trdi: Mozart ima pravi cerkveni slog, zlasti v svojem requiem-u; uni meni, da največji , najbolj vzvišeni vzor katol. cerkvene glasbe je Beethovenova Missa solemnis. Nekemu' koroškemu pevovodji, ki je imel še prvo dobo reforme prestati, bila je na dom poslana celo neka Schiedermeier - jeva maša z brezimnim listkom: „Evo je, to Ti je cerkvena glasba!" Drugi se drže skla-deb od Cec. društva na svitlo danih, Palestrine in gregorijanskega korala, i. t. d. Skoro vsaki založnik eerkv. skladeb priporoča dela svojega zaloga in zagotavlja, da so zložena v pravem cerkv. slogu. Kdo ima tedaj prav?
Ako hočemo to vprašanje prav razsoditi,, moramo poiskati onih znamenj, katera so bistveno lastna katoliški cerkv. glasbi in po katerih jo moremo ločiti od vsake druge glasbe. Katera so pa le-ta znamenja? Dvoje jih je, zunanje in notranje, kateri gotovo odločite, je-li kaka glasba katoliška cerkvena ali ne. Eno izmed teh znamenj, zunanje, je: ,,Katoliška cerkvena glasba je ona, in le ona, katero smatra katoliška cerkev svojo". In katera je pač ta glasba? Gr egorij ans ki koral. O njem pravi sv. cerkev: „To je moje petje, ki je privrelo iz mojega lastnega srca; to nij glasba tega ali unega skladatelja, ampak moja glasba, toraj glasba katoliške cerkve". —- Ako je torej koral edina katoliška cerkvena glasba, nastane vprašanje: „Kaj je tedaj s Palestrino in z vsemi drugimi starimi in novimi mojstri? Nimajo mari pravice do naslova, katerega si prisvojajo ? Stvar je taka-le: Koral je in ostane za vse večne čase prava cerkvena glasba. Cerkev sme o njem reči: Ti si moj sin, danes sem te rodila. Le-ta sin pa ima, kakor moremo dokazati iz zgodovine cerkvene glasbe, zopet sam svojega sina, Palestrinanski slog. In ta vnuk se je zvergel tako dobro po svojem očetu, da je mati, sv. cerkev spoznavši v njem lastnosti svojega sina torej tudi svoje lastnosti, polna
radosti ga vsprejela in mu svetišče odprla; da celo posinovila ga je s tem pogojem, da zvesto ohrani spoštovanje do svojega očeta in mu njegovih pravic ne krati.
Kakor z umotvori Palestrinanskega sloga, je tudi z druzimi cerkv.-glas-benimi deli, ki so vzrasla na tleh koralovih in dihajo njegovega duha. Ona spadajo vsa vslecl svojega rodu k istemu plemstvu, ter imajo kot udje iste družine pravico do naslova svojega deda. Toda nijeden ne sme nikoli pozabiti, da niso rojeni otroci sv. cerkve, temuč le posinovljeni; da si tega plemstva niso sami zaslužili, marveč da naj se zahvalijo zanj edini sličnosti s svojim dedom. Nijeden se ne sme ponašati, da stoji nad koralom; nijeden naj se ne drzne ga nadomestiti ali izpodriniti. Toda tu nam nasproti pride moderna glasba samosvestno govoreč: Čemu bi segali nazaj k Palestrini in Gre-goriju Velikemu, čemu bi zopet vzbujali ono zastarelo glasbo, ki se več ne strinja z našo moderno zavestjo? Jaz edina morem tirjatvam našega glasbenega čustva zadostiti; jaz edina hranim tolik zaklad glasbenih izrazov, da mi za nobeno stanje našega srca pravega tona ne manjka. Zakaj bi torej jaz ne mogla s svojimi modernimi sredstvi na dan spraviti novega cerkvenega sloga, kateri ugaja duhu našega časa in veliko bolje in lože izraziti more voljo sv. cerkve, kakor priprosti in suhoparni koral ali kakor Palestrinanski slog se svojimi pičlimi glasbenimi izrazi? — In čudo! V resnici jih je mnogo, kateri zametujejo pravila in vzore sedanje reforme, pričakovaje rešitev in blagor katoliške cerkvene glasbe od kakega modernega Palestrine. Kako-šni da bodejo umotvori takega ceikv. glasbenega mesije, res, da ne vemo, ampak to vemo že za gotovo naprej: 1. da novi cerkv. glasbeni slog si bode moral pridobiti priznanje katol. cerkve, ako bode hotel tako častno ime nositi; in 2. da bode moral notranje, bistveno znamenje v sebi imeti, katero se zahteva od katol. cerkvene glasbe, da jo po njem kot tako spoznavamo in jo od vsaktere druge glasbe ločiti moremo. Da se pa cerkv. glasba od druge bistveno ločiti mora, čuti vsakdo; vsaj nihče se ne drzne ta razloček zajriko-vati. V čem pa da sestaja ta razloček, to je za mnoge še velikanska pravda.
(Dalje prih.)
Iz mojega dnevnika.
J. lavtiiar.
(Dalje.)
11.	febr. — Poslovil sem se pri oo. karmelitih, ker bodem hodil Sedaj maševat v samostansko cerkev redovnic klarisinj „in ber Dfteitgciffe". Za spomin mi je dal prior P. Theresius dvoje svojih skladb namreč: Li tani ae s s. No mini s Jesu in Litaniae L aur etana e. P. Theresius je eecilijancem vže precej znan skladatelj.
12.	febr. — V gledišči romantične opera „Indra". Godb o je zložil vže leta 1858. Flotow, od katerega ste tudi znani operi Stradella in Martha. Zapopadek igre je naslednji: Znani portugalski pesnik Camoens mora služiti pri vojakih v Afriki (circa 1571). Tukaj odkupi čarovnico Indro iz sužnosti, s katero se odpeljeta — Camoens ko vojaški ubežnik — v Lisabon. Indra čarobno ozdravi portugalskega kralja Sebastijana, in kralj pomilosti zato ujetega pesnika Camoens-a. Ginljivo je, ko se zasliši iz cerkve lep zbor Ave Ma-ria, gr atia plena\ Indri kot nevernici se čudno dozdeva to petje in molitev v cerkvi. Blagi Camoens pa jo uči moliti govoreč:
®er Satfarn, ben mir fein ©efdjtd fanti rauben, Ser atte Sdjmerjen Ijeitt, ift baž ®ebet.
Potem poklekne pred Marijino podobo ter moli.
§eil'ge Simgfrau! ©egenžmilbe, Sie ®u trugft ber @rbe S^merj, ©djiife' mit ®einer (Snaben ©djitbe Sžiebenb mein berjagteš §erj, Unb in meine Bede giefje Semen ©(auben, $ein 33ertrau'n.
Taki resnobni prizori so v resnici blažilni. Godba je zelo melodična in opominja s piščali in cimbali španskih običajev.
23. febr. — V cerkvi svete Klare pri črni peti maši, katero je imel stolni benefi-ciat g. Maier. Redovnice so pele triglasno mašo Bequiem. V skladbi je nekoliko preveč kromatike. Petje je bilo dobro, zlasti prijeten sopran z lepo vokalizacijo in milo-do-nečim glasom. Orgle so bile umno registrovane, da so se dobro prilegale k petju. Res-ponzorije enoglasno brez orgel, s pravilno izreko, s pravim povdarcem, z decrescendo pri koncu. Vse hvale vredno!
26.	febr. — Pri g. Renner-ju, ki podučuje praktično koralno petje, smo začeli peti Offieium hebdomadae sanctae. Peti mora vsak, kakor sedimo v vrsti poleg dolge mize. Speli bodemo vse koralne napeve od cvetne do velikonočne nedelje. To je posebno koristno za duhovnike, ker je v velikem tednu toliko obredov, ki so zvezani s petjem. Pretečem teden smo pa dokončali Psalterium vespertinum t. j. vse psalme in vse to-nove načine, ki se nahajajo pri večernicah (vesperah).
27.	febr. — Tukajšnji liberalni Siegenšburger SagHatt piše med drugim zoper pravo cerkveno petje: ®ie romifdje Siturgie ift baš gotbene Kalb, um toetdješ SEBitt unb feine iftadj-fotger tanjen, ter ščuva cerkvene pevovodje, da naj ostanejo getreu ber Sitte if>rer Sater (!) Ali ni to vže blasfemično, ako se norčujejo z liturgije? Iz tega se pa učimo tudi mi, da je reforma cerkvene glasbe, ako ravno izvira od katoliških Nemcev, zastavljena na rimski liturgiji. Torej ne smemo govoriti, da je vse nemško. Kadar nas zadene v tem obziru kaka težava, tolažimo se z mislijo, da delujemo za Cerkev. Lehko bodemo prestajali vsakoršno nasprotovanje.
28.	febr. — Dominica sexagesima. V stolnici Palestrinova čveteroglasna Missa brevis. Posebno veličasten in precej raztegnjen je Amen pri Čredo. Deški glasovi, posebno soprani, so bili danes nekoliko preslabi nasproti mnogoštevilnim in močnim moškim glasovom.
10. marca. — Namesto da bi se pričenjala spomlad, nastopila je zopet huda zima (— 10° C.) Danes je pepelnična sreda. V stolnici ob osmih pepeljenje in potem sveta maša. Kolikor je korala, so ga deloma peli, deloma recitovali. Popolnoma homofonina, toda lepo se glaseča Kaspar Ett-ova maša.	(Dalje prih.)
„Cerkvene pesmi" nabrane med slovenskim narodom, zvezek II., izdalo Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo.
Blag je namen, pogina rešiti ostanke boljšega prejšnjega cerkvenega petja, blag je namen, ohraniti narodu lastne šege in značajne navade, ako to niso skazonosne, po-hujšljive razvade. Kakor spreten rudar razločuje čisto zlato od bleščeče sljude, katero koj stran meče, tako mora tudi glasbenik strokovnjak ločiti prave cerkvene pesni od posvetnih , akoravno imajo podložene cerkvene besede in so narodu priljubljene. — Po tem kratkem predgovoru izrekamo tudi ob kratkem sodbo o omenjeni zbirki v tem smislu, da je z dobrim blagom tudi mnogo slabega namešnnega: Napev 2. božične (isti kakor napev 1. v I. zvezku) je natanko posnet po nemški narodni „Wenn ich ein Voglein war'"; postna (b) je fantovska (Burschenlied), ki je počasni tempo ne more zatajiti; še hujša istega značaja je štev, 18. no ljubeznjivem Jezusu", ne mnogo boljša je štev. 19. „k sv. Rešnj. te-
lesu". Druga vrsta pesnic zopet ali silno opominja na posvetne češke in narodne pesni, kakor štev. 1., 11., 15. (tudi štev. 7. in 15. v I. zvezku) ali pa so male vrednosti, n. pr. 7., 9., 20., 21. Nekatere pesni, sicer večje vrednosti, so popolnoma novega vira, t. j. v najnovejšem času zložene in naučene; slično se je zgodilo n. pr. se štev. 7. „Cerkv. Gl." V. letnika pod imenom „Staroslovenska", harm. „F. Žmank" (psevdonim). Kako so se cerkvene pesni sploh s časom pokvarile, naj priča štev. 9. v I. zvezku pod imenom „Postna" (b); v Klosso-vi zbirki, tudi v češkem kancijonalu in drugod se nahaja ta pesen pod imenom „Actus fidei" itd.:

' f

Cre-do
in te, spe-ro
in te, o mi De-us, a - mo te.
ms
s

com prehensam san-ete co - lo, in lioc cul-tu mo
pi
U-num De-Tri-ni-ta-
m9
• 0
z±=±=t= et a-mo-re
vo - lo.
nan esto
In hac
i h i
fi - de,
v štev.
in hac spe V štev. 3. nasvetujemo konec 4. pa namesto sinkope rajše : V
Obžalujemo, da ne moremo pohvaliti tega druzega zvezka tako, kakor prvega, in sklepamo razpravo z nasvetom: „Caveant consules!" Ni vse zlato, kar se blišči, ni vse narodno, kar so importovali med slovenski narod razni muzikanti in šolmoštri prejšnih časov. SI. odbor cec. gor. društva ima pač hvalni namen v principu, pa naj pomisli, da bode ljudstvo brez razločka vse pesni smatralo za prave cerkvene, ker je izdaja „Cec. društvo". Konečno naj se le v miru poje ta ali ona pesen v tem ali onem kraji, kjer je uže v navadi, a naj se ne vpeljujejo vse*brez izjeme ondi, kjer imajo boljših za porabo, —t—
Dopisi.
Iz LJubljane. V naši stolnici se je pelo:
1.	adv. nedeljo: „Missa clioralis in dom. adventus" enoglasno (s 3. „Čredo"), grad. zl. Jos. Foerster (vers. dopobil A. Fr.), offert. zl. Fr. "VVitt, po povzdigovanji „0 sa-lutaris liostia" neznanega skladatelja.
2.	adv. nedeljo: Kakor prvo, se ve da drug grad. in off.; „0 salutaris" zl, Fr.
Witt.
8.	dec. Fest. immac. concept. B. M. V., Missa in lion. s. Adalberti za 4 gl., zl. Jos. Foerster, grad. za 4 gl., zl. G. Preyer, offert. za 5. gl. zl. Fr. "VVitt.
9.	dec. (Začetek deželnega zbora.) Instrum. maša „Exultetu zl. Fr. Witt, grad. „Veritas mea" za 3 gl. z orgl. zl. Ant. Foerster.
12. dec. 3. adv. ned. Prestavljeno: Festum s. Nicolai: Instr. maša III. zl. B. Hahn; grad. „ Imeni David" zl. Fr. Witt, offert. „Veritas mea" 4 gl. zl. Ant. Foerster. 4. adv. ned. Kakor prvo; offert. zl. Rob. Burgarell.
2 4. in 2 5. dec. Vigilia nativ. Dni: Po „matutinum" Te Deum laudamus, koral z orglami. In I. Missa-. Missa in hon. s. Caeciliae za 4 gl. in org. zložil Dr. J. Bcnz, grad. „Tecum principium" in oif. „Hodieu etc. po odpetem koralu „Laetentur coeli" od istega skladatelja. In II. Missa: Missa in hon. s. Caeciliae za 4. gl. zl. Ant. Foerster, grad. koral, offert. po odpetem koralu kakor o polnoči. In III. Missa: Instr. maša slavnostna op. 25, zl. Ant. Foerster, grad. za 4 gl., zl. F. Z. Skubersky (do-popolnil A. F.); offert. za 4 gl. zl. J. Haydn,
26. dec. Festum s. Stephani: 3. maša za 4 gl. in org. zl. B. Hahn, grad. in offert. za 4 gl. zl. Ant. Foerster.
Vsakikrat celi predpisani tekst in pri vsaki maši introitus ter communio koral z orgl., tudi pri vseh jutranjih mašah (zornicah in drugih), pri katerih so se pele razne maše in moteti raznih skladateljev, vsakikrat strogo po liturgičnih predpisih! A. F.
Iz Rudnika. (Konec.) Druga točka, o kateri je bilo kaj več razgovarjanja med samostojnimi predlogi pri imenovanem občnem zboru, bil je moj predlog: „Naj se naprosijo preč. mg. knezoškof, da blagovolijo ukazati, naj se vse farne cerkve naročijo na „Cerkv. Gl." in naj pristopijo kot udje cecilijinega društva s svoto 2 gld. 50 kr., da bi se stem podprla list in društvo, pa tudi razširjala cecilijinska ideja". Ugovarjalo se je, da cerkve nimajo premoženja, da že itak skladajo za orglarsko šolo, da bi bile mertvi udje itd.
Dovolite, da ga skušam vender nekoliko zagovarjati: 1. Res je sicer, da naše farne cerkve večidel niso prebogate, in da jim večidel malo ali nič premoženja v gotovini ne preostaja. A premislimo, kakošen namen ima „Cerkv. Gl." in cecilijino društvo in kako naj se porablja cerkveno premoženje.
Namen cecilijiuemu društvu je, kakor pravi njegov §. 2: „povzdiga in pospešek katoliške cerkvene glasbe v smislu ter duhu svete cerkve, na podlagi cerkvenih določb in ukazov". Posredki k dosegi namena pa so v prvi vrsti: a) priporočevanje, naznano-vanje, razširjanje v cerkvenem duhu zloženih kompozicij in podučnih muzikalnih ter liturgičnih spisov". Vse to pa oskvbljuje ravno „Cerkv. Gl." v popolnej meri, saj se ravno zato imenuje po pravici „organ cecilijinega društva".
Namen cerkvene glasbe, ktero ima pospeševati cecilijino društvo, pa je, kakor slehernemu znano, poveličevati službo božjo, nadomestovati verno ljudstvo pri neposredni vde-ležbi liturgičnih dejanj, zbujevati verska in pobožna čutila v zbrani verni občini ter tako pospeševati čast božjo in zveličanje duš, kar je ravno smoter cerkve in vsega bogoslužja. Ako toraj cecilijino društvo s svojim namenom in njegov posredek (organ) „Cerkv. Gl." služita naravnost v cerkveni in bogoslužni namen, ali nista toraj eminentno cerkveni naredbi? — S čim pa se oskrbljujejo cerkvene naredbe? Ali ne s cerkvenim premoženjem? Ako se s cerkvenim premoženjem oskrbljujejo vse druge cerkvene naredbe in potrebščine bogoslužja, zakaj bi se ravno to eminentno cerkvena, v samo liturgično dejanje segajoča, veličastvo božje službe najbolj povzdigajoča naredba s taistim ne oskrbljevala? Zakaj bi morala ona kot gospodinja, kraljica veličastne božje službe v umazanej in raztr-ganej obleki za durmi stati, razne dekle pa naj bi se v bliščeči, gizdavi opravi šopirile? Napravite še s tolikim šumom in lišpom, s streljanjem, z banderi, z obilno svečavo, z mnogovrstnimi venci in šopi, pregrinjali in preprogami, z najlepšimi paramenti in najdražjimi posodami cerkveno slovesnost, pa brez petja, brez cerkvene glasbe: ostala vam bo vsa slovesnost vender le prazna, pomankljiva ter bo zgubila, smem reči, ves značaj slovesnosti. — Nasproti pa jo že sama cerkvena glasba brez vse druge bogate oprave veličastno napravi in ji značaj slovesnosti vtisne. V misijonskih sporočilih se bere marsikdaj, da je misijonarjem prva skrb božjo službo poživiti, poveličati s cerkveno glasbo, akoravno se še ne morejo ponašati z bogato opravo in z bliščečim cerkvenim lišpom, dobro vedoč, daje dostojna cerkvena glasba bistven faktor veličastne božje službe, ne pa dragocen lišp. —
2. Ugovarjalo se je tudi, da cerkve že itak veliko donašajo v namen cecilijinega društva stem, da vzdržujejo orglarsko šolo. — Ali kaj bi pomagalo še toliko donašati za izobražbo cerkvi dostojnih orglavcev, ako bi se jim pa ne pomagalo tudi praktično zvrševati svojo umetnost? Kdor a reče, mora tudi 0 reči! Kako naj pa orglavec pri vsej svojej izurjenosti zvršuje dostojno cerkveno glasbo, ako nima za to potrebnega gradiva, liturgičnih knjig in cerkvenih muzikalij? Ali naj si vse to sam oskrbi? To bi bila gotovo krivična in nemogočna zahteva. Kaj bi se reklo, ko bi od duhovna zahtevali, naj si on sam oskrbi paramente in druge bogoslužne potrebščine, če hoče svojo službo obvrše-vati? Za to in ono je v prvi vrsti poklicana cerkev, oziroma verska občina; saj se obvr-šuje božja služba v njen dušni prid. Ravno s cecilijinim društvom in s „Cerkv . Gl."-om
— pa se polagoma, malo občutljivo za cerkev in versko občino pridobiva g r a d i v a za ob-vršbo cerkvene glasbe; kajti pravice cec. dr. so po §. 5: a.) „pravica do društvenih daril" itd. kot neko povračilo za letni donesek 1 gld. Po tem potu so dobili društveniki, oziroma cerkve, že marsikatero potrebno liturgično knjigo. S „Orkv. Gl."-om pa se daje udom leto za 1. tom bogata zbirka liturgičnih in ueliturgičnih kompozicij kot gradivo za obvršbe cerkvene glasbe. Ni treba še le izkati in premišljevati, kakošne muzikalije naj se omi-lijo za dostojno cerkveno glasbo, tu se dobiva sigurno dostojno muzikalno blago po prav nizki ceni, ki izvestno zadostuje njenemu namenu brez druge naročbe, vsaj v njenem začetku. Ali ni toraj pametno, da potrebno, naj so cerkve udje cec. dr. in naročnice „Cerkv. Gl."-a? Ali mar s tem kaj denarja zavržejo? Smem reči, da nikjer manj kakor tu. Kar tu potrošijo, zato dobijo vedno veljavno in vstranjo blago. Ali se mar tudi pri drugih strokah tako skopari ? ali se mar ne trosijo za man j potrebne stvari znamenit e svote, n. pr. za „pušelce, cofe, banders, smodnik" itd., kakor je že pri cec. zboru nekdo omenil? Ali nam ni dolžnost gledati najpred na „potrebno", potem še le na „korist-no? Ako so vse hvalevredni „Stavbinski slogi" priporočilni se nakupili iz cerkvenega premoženja, mislim, da nič manj trga. ne zaslužita cec. dr. in „Cerkv. Gl." Že mnoga društva, marsikatere dobre knjige in muzikalije bile so cerkvam uradno priporočane; menda sta cec. dr. in „Cerkv. Gl." tudi tega vredna? Nikakor tega ne očitam cerkvenim uradom, ker v to nisem poklican, ampak le želim in prosim, naj bi taisti s svojo vplivno veljavo podpirali ti sredstvi, ki služite tako eminentno cerkvenej, od sv. cerkve toliko povdarjenej napravi, dostojnej cerkvenej glasbi, če so duhovščina in orglavci zraven tega tudi udje cec. dr. in naročniki „Cerkv. Gl.", toliko bolje; a se svojim odhodom tudi seboj odnesejo liturgične knjige in cerkvene muzikalije. Naj pride nov duhoven ali orglavec brez vsega potrebnega muzikalnega gradiva in pri kraji je ves poprešnji trud, vse se zanemari in pozabi, s cerkveno glasbo se napravi „tabula rasa", kar se ne bode lahko pripetilo, ako se nahaja zadostiven cerkven muzikalen inventarij. Ako se vsakojaki cerkveni inventar vtomeljuje in pomnožuje, zakaj naj bi ravno muzikalncga treba ne bilo napraviti iz cerkvenega premoženja? Pri modrem, dobrem gospodarstvu se bo gotovo utrpelo na leto bozih 2'/., gld. za tako potrebno gradivo. Tukajšnja majhna in revna cerkev naročena je na v3e letnike „Cerkv. Gl." in ima še marsikaj druzih cerkvenih muzikalij in liturgičnih knjig, a zato ni nič ubožneja, niti se ji radi tega pozna kako pomankanje pri drugih cerkvenih napravah. Z božjo pomočjo in vernih radodarnostjo se da polagoma marsikaj potrebnega in koristnega napraviti. Odslej pa bode cerkev tudi ud cec. dr., s čemur se bode podpirala cec. ideja, a tudi cerkvi pomnoževal muzikalni inventarij, vsaj so mg. knezoškof naravnost rekli, da „nimajo nič proti temu", in, če prav sodim, je še celo njih želja, naj se po tem potu ustanovi in pomnoži muzikalni inventarij. Tega in sploh cerkveno premoženje pa oskrbljuje cerkveni predstojniki, ki zastopajo tudi cerkev v vseh uradih in društvih in s tem mislim upade tudi ugovor, „kaj hočejo cerkve kot mertvi udje"! oživljajo se namreč v svojih predstojnikih, akoravno bi ne bili taisti osebno njegovi udje. —
Konečno naj še priobčim liturgične projave po zadnjem sporočilu v 7. št. letošnjega „Cerkv. Gl.":
1.	Praznik sv. Petra in Pavla: a) Schweitzer missa in hon. ss. Infantis; b) Introitus: koral; e) Gr aduale po Foersterjevih falsi bordoni iz „Cerkv. Gl." IV. str. 47; d) Offertorium: Lavtižarjev „Constitues" (v drugič); e) Communio: koral.
2.	Praznik Vnebozetja M. D: a) Foerster missa in hon. s. Caeciliae- b) c) e) slično kakor 1. d) Offertorium: Wittov „Assumpsit iz Mus. s. (2).
3.	Praznik Rojstva M. D: a) Ordinarium: Singenberger missa in hon. s. Aloijsii; b) e) slično kakor 1. 2. c) Gr aduale: Foersterjev „Benedicta est tu" iz „Cerkv. Gl." IV. pr. 10 (2.) d) Offertorium-. Lavtižarjev „Beata es" iz „Cerkv. Gl." VI. str. 1 (2.)
4.)	Patrocinij: 3'/l0 (S Wolfgangi C.) a) O r dinarium-. Foersterjev missa in hon. s. Caeciliae (4 glasov); b) e) slično kakor l. c) G r aduale: v falso bordone po Rampis-u J. T. d) Offertorium: Wittov „Verilas" (3.) f) Tantum ergo-Genitori iz Cec. IV.
5. Praznik vseh Svetnikov: a) Ordi narium: Singerbergerjeva missa in hon. s. Aloysii. b) c) e) kakor 4. d) Offertorium: Wittov „Justorum animae" (2). /) Tantum ergo - Genitori iz Cecilije št. V.
Na patrocinij blagovolili so nam mg. prelat kan. dr. Čebašek obsluževati drugo (slovesno) božjo službo, pri kateri so nas s živo, krepko besedo vnemnli za kraljico vseh čednosti, za ljubezen do Boga, potem pa z mladenško čvrstostjo peli sv. mašo in potrpežljivo, da, kakor so rekli, celo z veseljem poslušali obvršbo daljših liturgičnih delov ter bo nas konečno prav laskovo pohvalili.
Bog jim obilno povrni njih trud in naklonjenost!	G. Jaleelj.
Feldkirch na Predarlskem. — Da so čč. oo. jezuitje najboljši vzgojitelji, spoznavajo celo taki, katerim je sv. cerkev in se ve da, njeni prvi boritelji, jezuitje trn v peti. K vzgoji mladine ne zadostujejo le suhi moralni nazori in strogost, kakega korporala> treba rabiti tudi taka sredstva, ki vsestransko blažijo njen um in njeno srce. Edno izmed teh sredstev je, kakor vsakemu omikanemu znano, umetno petje in zlasti pravo cerkveno petje, katero se tu pri nas izgledno goji. Morda Vam vstrežem, ako priobčim repertoir cerkv. zbora v zavodu „Stella matutina" v zadnjih dveh šolskih letih: Aichinger: Ado-ramus, Ttegina coeli. Anerio: Angelus Domini, Verbum supernum. Arcadelt: Ave Maria. Asola: Christus factus est. Casali: Confitebor. Casciolini: Angelus Domini. Clemens non papa: Vox in Rama. Cornazzano: Litaniae B. M. V. Croce: Dies sanctifatus, Exaudi Deus, O vos omnes, O sacrurn convivium, Vocemea. Fux: Di-cite pusillanimes. Gabri eli: Missa brevis. Handl: Christus factus est, Ecce conci-pies, Ecce quomodo moritur. Hassler: Missa Dixit Marin, Missa secunda; moteta: . Dixit Maria, Cantate Domino. Marenzio: Cantatibus organis. Rinaldo del Mell: Litaniae B. M. V. Or lan d us Las s u s: Missa Puisgue j'aiperdu; moteti: Benedictus Deus, Factus est, Tibi laus, De profundis, Litan. B. M. V. Palestrina: Missa brevis, Missa papae Marcelli; Alma Redemptoris, Eram quasi agnus, O bone Jesu, Pueri Hebraeorum, Sicut cervus, Tu es Petrus, Vidi turbam magnam; Miserere, Improperia, Stabat mater, Tantum ergo. Perti: Inter vestibulum. Pittoni: Tantum ergo. Ro-selli: Adoramus. Suriano: Ave regina, salve regina. Veechi: Euge serve. V i a-dana: Vinea mea. Vittoria: Domine non sum dignus, J)uo Seraphim, Ecce Dominus veniet, Ecce sacerdos, Et incamatus (M. 4. toni), Jesu dulcis memoria, Ne timcas Maria, O quam gloriosum. Zachariis: Falsi bordoni. — Stari skladatelji so torej zastopani s 25 imeni in 60 številkami; in tako je prav, naj reče kdo, kar hoče; kdor jih prezira, je prevzeten ali pa neveden. — A tudi mlajših nismo zanemarjali. Evo jih! Aib-linger: Ecce Deus, Justorum animae. Ett: Laudate Dominum, Laudate pueri, Per-fice gressus, Requiem. Habert: Diffusa est gratia. Haller: Missa S. Henrici, Missa 3. voc., Discite a me, Beges Tharsis, Surrexit pastor, Tui sunt coeli, dvoje litanij, Te Deum i. dr. Hanisch: Hoc est praeclarum vas, Veni S. Spiritus, Tantum ergo. Koe-nen: Adeste fidelis, Offeramus, Salve regina etc. Quante: Ave naris stella 9. voc. Witt: Missa op. XII. O Domine ego servus, Quis ascendet, Benedicta es, Te Deum etc. etc. Od Mozart-a edino: Ave verum.
Posvetnih skladeb, ki so jih gojenci predavali pri raznih zabavah, ne bodem navajal, ker ne spadajo v cerkv. glasbeni list, in se celo bojim, da ne bi bil gornji zapisnik preveč raztegnen. Pa saj ga lehko skrajšate, ako se Vam preobilen dozdeva. Blagoslov božji in ž njim srečno novo leto Cec. društvu in njegovemu listu „C. Glasbeniku"!
(Prisrčna hvala za dopis in voščilo, katero tudi Vam velja.) Vr.
Razne reči.
— Ephemerides Liturgicae. V Rimu bo z novim letom začel izbijati v latinskem jeziku „liturgični časnik" s posebnim blagoslovom sv. Očeta Leona XIII. pod pokroviteljstvom kardinalov Bartolinija načelnika kongregacije za sv. obrede ter f ar o cchi-j a, vikarja Rimskemu mestu, in po željah in s podporo kongregacije za sv. ob-
rede. Pečal se bo z vsem, bar spada v liturgično stroko z liturgienim starinoslovjera, z li-turgično vedo, z liturgičnim petjem. Obravnaval bo namreč koralno ali gregorijausko, kakor tudi figuralno ali Palcstrinansko petje. Pozornost svojo bo obračal tudi na druge zadeve, ki se strinjajo z liturgijo. Sodelovali bodo pri časniku učeni možje z vsega katoliškega sveta, zlasti pa udje Rimske „liturgične akademije". Izhajal bo list enkrat na mesec, ter stal za Italijo 10 lir, za naše kraje 11 lir ali 5 gld. 50 kr. Sotrudniki naj se oglašajo in naročniki svojo naročnino pošiljajo založniku: Pietro Christiano — Piazza Borghese, 91, Koma.
(Prevažne knjige), vredne da si jih umislijo, je pazljivo prebirajo in se po njih ravnajo duhovniki, cerkveni pevovodje, pevci pa tudi drugi ljudje, kateri se zanimajo za cerkveno glasbo in znajo nemški, naznanimo tu in je vrlo priporočamo; so pa: 1. Kirchenmu-sikalisches Jahrbuch fiir das Jahr 1887. Redigirt von Fr. X. Haberl. Cena 1. M. 60 dl. 2. Gestatten die liturgischen Gesetze beim Ilochamte deutsch zu singen? von Fr. Witt. Drugi pomnoženi natis. Cena 50 dl. 3. Das kgl. bayerische Cultus - Ministerium, die bayer. Aligeordneten - Kammer u. der Caecilien - Verein. Eine Streitsclirift u. zugleich ein llandhuch fiir Musiklaien bci Beurtheilung katolischer Kircheumusik. "Von Franz Witt. Cena M. 1"50. — Prva knjiga je dobro znana čitateljem Haberl-ovega „Caecilienkalender-ja", ki nosi zdaj le nov naslov, obsega pa enake članke kot nekdanji koledar. Druga velja tudi za nas, treba le „fto&enif$" postaviti namesto „beutfd)". O tretji pa piše P. Utto Kornmliller pisatelju: „3ct) Ijabe Q£jre ©c^rift gelejen u. frčite m i d), baf§ bie fiir djeu--muftf ttad) aHett Sejteljtntgen fyttt itn gufammett^ang erortert ift". Vsi katol. listi prinašajo najugodnejše ocene. Zlasti §. 9. i. dr. zaslužijo, da bi se v tisoč in tisoč iztisih razširjali. — Vse tri knjige, ki so izšle pri Pustetu v Regensburgu, prodaja katoliška bukvama v Ljubljani.
—	Dopis iz sv. Hi poli t a (St. Polten) poroča, da se je s prvo adventno nedeljo v ondošnji stolnici pričelo pravilno cerkveno petje pri slovesnih mašah (za vse prihodnje nedelje in praznike) a tudi pri vsakdanjih korarskih mašah, katerim po vsi pravici in dolžnosti pripada ime slovesnih maš, kakor se tudi skoro po vsih stolnicah slove--sno obhajajo. Dvorazredna pevska šola pa bode vzgajala nove pevce za stolnico in župnijske cerkve po škofiji.
—	Koralno pevska šola v Pragi je praznovala dne 21. nov. 1886., deset let svojega obstanka se slovesno sv. mašo (S. Raphaelis zl. Dr. Witt); spremenljive pevske molitve bile so vse in korali, Tantum ergo od Jos. Foersterja.
—	(Nova šola za cerkveno glasbo), katero je g. Bockeler v Ahenu 1. 1885. ustanovil in je lansko leto štela 30 učencev, je letos sklenjena z internatom v karmelitan-skem samostanu. Plače se zahteva za 10 mesecev 600 mark. Poduk traja 2 leti in obsega 13 predmetov. Preč. g. nadškof Kolinski se je izrazi), da ga je volja to dosedaj privatno šolo v škofij sk zavod spremeniti.
—	Nove orgle v Naklem, se sapnico na stožce od firme bratov Zupanov v Kamni -Gorici izdelane, obsezajo v dveh manualih (po 54 tipk) in v pedalu (27 tipk) in v pedalu (27 tipk) 973 piščali, in sicer 614 iz cina, 284 iz lesa ter 74 iz cinka, ki nadomestuje les. Glasov pevajočih je 16, razun teh imajo orgle, sploh iz dobrega materijala solidno izdelane, 3 kopule ali sklepe za manuala, pedal in oktave ter 3 kolektivne zbiralnike; registri so v vseh ležab enakomerno in značaju primerno intonovani. Cena orgelj 2000 gld. je jako nizka, in tako vse priča o marljivosti omenjene domače firme.
Naše priloge.
Začenjamo deseti letnik delovanja na polji cerkvene glasbe z umotvorom najslavnejšega skladatelja zlate dobe. Palestrinova maša „Brevis" ima ime od prve note v Kyrie j—|; da ustrežemo splošni želji, podajamo skladbo v skrajšanem taktu. V partituri ima vsak glas svojo vrsto, ker se tako najbolje poje; gg. pevovodje naj se vadijo v či-tanji in igranji takih partitur, slabši naj si jo sami sestavijo v dveh vrstah. Stavek tip ostane do 20. januarja nerazmetan; do tega časa si vsak lahko naroči več iztisov cele maše, in ne bo potreba posameznih glasov za pevce pisati. *) Akoravno vemo, da s tem delom ne ustrežemo vsem (kje pa je vse za vse ?!), smo vendar dolžni sveti reči, da začenjamo za poskus vsaj ozirati na zrcalo prave cerkvene umetnosti.
*) Ena priloga velja 5 kr. in se naroča pri uredništvu lista.
Pridana je listu 1. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda, — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.