IX. LETNIK
6. ST.
M m v mr	jv	JUNIJ 1968
»» ■»	»' ■!.	Cena 30 par ali 30 S din
skiiPliosT
<^CG^Co-szdC čju&t|Gvia 'mosie.-'fiG£|e
NeiiselnDst petih proFatunD« -
to pot z druge plati
Delo jc v svoji sobotni prilogi 6. aprila letos objavil sestavek Andreja Lcvičnika Nesmiselnost petih proračunov.
Prispevek je zbudil v javnosti dokaj zanimanja. Tokrat objavljamo povzetek polemičnih gledišč na ta problem, ki so nam jih posredovali predsedniki štirih ljubljanskih občinskih skupščin.
»Opravičeno« odsoten |
Ena letošnjih sej občinske skupščine Ljubljana ]|f |lg Moste-Polje se je začela z enourno zamudo. In kaj j|g ali je bil vzrok tej zamudi? Zbor delovnih skupnosti U §g§ ni bil sklepčen! Rešitev so našli tako, da so enega igj odbornika tega zbora preprosto »uvozili« na sejo.
Primer je morda malce nenavaden, je pa dovolj	§B
H	resen in značilen, da javno spregovorimo o ude-	Jg
Hj	ležbi odbornikov na sejah skupščine. Sodimo, da je	||§|
gp	odveč opozarjati odbornike na pomembnost redne-	Hi
jgB	ga udeleževanja sej. Volivci so svojega predstavnika	11
v občinski skupščini izvolili z namenom, da jih bo	lj|
pij	dostojno zastopal; in odbornik se je s svečano izjavo	t]|j
Sg	zavezal, da bo v občinski skupščini aktivno sodelo-	gm
Djj|	val ves čas mandatne dobe. Najpomembnejša oblika	m
sK	tega delovanja pa je brez dvoma redna udeležba	B
gs	odbornikov na sejah skupščine, na katerih se v bist-	B
jjgg	vu kreira družbenopolitična in gospodarska politi-	jjjp
3j	ka na občinski ravni. Zato je tem bolj nerazumljiv	|jj|
M	neodgovoren odnos nekaterih odbornikov do tega.	jjjS
Odborniki dobijo skupšč. gradivo na dom ali v	^
gj|	podjetje, kjer so zaposleni, navadno teden dni pred	1U
H|	sejo skupščine. To pomeni, da ima odbornik dovolj	jl|
HH	časa za rezerviranje termina za sejo; nasploh pa je	IB
jj|	znano, da so seje ob četrtkih popoldne. Opraviči ga	H
jgj	lahko samo bolezen ali neodložljivo in nepredvideno	BS
jgj	potovanje. Medtem smo pa zadnje čase priče vse	Iji
jjg	bolj dvomljivim opravičilom. Kajti neopravičljivo	J|1
^	je, če se odbornik namesto skupščinske seje udeleži	Sl
jj|	manj pomembnega sestanka na terenu ali v pod-	gjjj
sil	jetju, kjer je zaposlen, ali gre namesto na sejo po	JjJj
zasebnih opravkih. Nekaterim pa se niti ne zdi	B|
jg vredno izostanka opravičiti.
V ilustracijo in potrditev gornjim trditvam si	|tjj
Bj	oglejmo nekatere številke: od lanskoletnih volitev	mi
|jjj	je imela občinska skupščina 17 sej. Značilno je, da	B
lUl	trije odborniki po osemkrat niso opravičili svoje	j||J
yj|l|	odsotnosti s skupščinske seje, dva odbornika po	BB
BI šestrakt, eden po petkrat itn.
Zanimivo je tudi to, da so se odborniki zunaj	B|
=s=	mestnega območja in celo iz hribovskih krajev, kjer	IB
jjj|	so neugodne prometne zveze, redno udeleževali	I|1
B	skupčinskih sej, medtem ko nekateri odborniki, ki	Bjj
jjjj	imajo skupščino pred nosom, že lep čas niso prišli	Bi
Sjj	na sejo. Nekaj odbornikov, ki opravljajo številne in	!|g
Bj	odgovorne družbene funkcije, ni zamudilo niti ene	HI
m	skupščinske seje. Njim velja vse priznanje in javna	HI
ijg	pohvala. To pa nam tudi dokazuje, da bi tisti od-	IB
3g	borniki, ki se doslej niso redno udeleževali sej, z	E
malo dobre volje lahko odslej redno prihajali na	BI
Vpliv občanov na zakonodajo
Ostali štirje predsedniki odgovarjajo, da danes občine izgubljajo oblastno in gospodarsko vlogo ter vse bolj postajajo široke samoupravne družbenopolitične skupnosti delovnih ljudi. Zato tudi ni potreba po nekaki »-mestni oblastni občini«, ki naj bi ostalim občinam prepustila samoupravo in
*
k
še nekatere druge probleme oz. naloge. Predsedniki menijo, da je potrebno obstoječi mehanizem — pet občin, 79 krajevnih skupnosti in mestni svet — izpopolnjevati in izboljšavati, tako, da bo na vseh ravneh vedno bolj prisotna družbena in ne etatistična oblastna vloga. Čeprav v razpravah o proračunski potrošnji škriplje, je potrebno upoštevati, da na sedanji stopnji delimo samo tisto, kar sami (občine) ustvarimo.
Očitki, da občine neracionalno gospodarijo in rešujejo le Periferne probleme svojega območja, niso utemeljeni, ker imajo majhni vaški vodovodi, električna luč po vaseh, otroš-
AE: 26 KOLAJN
Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je Agrokombinat Emona med 382 različnimi mesnimi izdelki, ki jih je na tekmovanje poslalo 17 podjetij iz Jugoslavije, osvojil 10 zlatih, 8 srebrnih in 8 bronastih kolajn, v skupnem seštevku dve več kot drugi najuspešnejši jugoslovanski proizvajalec, renomirani »Gavrilo-vič«.
Agrokombinat Emona je prejel zlate kolajne za gorenjsko zaseko, ljubljansko salamo, prešano hamburško slanino, nadevano popri-ko, kranjsko klobaso v masti, gu-tajsko salamo, antipasto Bohinj, kraško budjolo, goveje vampe v omaki In delikateso šobelj.
ko varstvo in pereči socialni problemi verjetno le prednost pred npr. rekonstrukcijo filharmonije, dokončanjem drame in drugimi, sicer potrebnimi investicijami mestnega in nacionalnega pomena. Ce je v tem kamen spotike, menijo predsedniki, naj dobijo ljubljanske občine več proračun-
skih sredstev in nesporazumi bodo odpravljeni.
V nadaljevanju predsedniki ugotavljajo, kje so bila žarišča problemov. Tako navajajo problem, ki je nastal s financiranjem mestnega sveta: Ko so se občine dogovorile, da je potrebno za financiranje mestnega sveta in institucij mestnega pomena najti stabilne, tipično mestne vire, je največji vik in krik povzročila občina Center, katere proračun je tokrat dosegel skoraj sedem milijard starih dinarjev, medtem
Titova štafeta v Mostah
Občinski komiteji ZMS Litija, Ljubljana—Center in Ljubljana Moste—Polje so tudi letos organizirali medobčinsko Titovo štafeto. Štafeto mladosti, v kateri so sodelovali pionirji, mladinci in predstavniki JLA, so meščanski mladinci sprejeli v petek 17. maja popoldne pri spomeniku v Jevnici. Od tu je štafeta nadaljevala pot do poslopja občinske skupščine, kjer jo je sprejel predsednik občinskega komiteja ZMS Miloš MIKOLIČ. Po krajšem programu je štafeta nadaljevala pot do Ajdovščine, kjer se je priključila zvezni štafeti mladosti.
Vzporedno z medobčinsko štafeto je v Moste pritekla tudi občinska štafeta, ki je pričela svojo pot na Lipoglavu.
I.	K.
ko proračuni ostalih štirih občin niso presegli treh milijard starih dinarjev. Predsedniki menijo, da ta vik ni bil potreben, ker Center tega denarja ni prigaral, temveč ga je fiskalno zajel prek trgovskega centra.
Drugo žarišče konfliktov je bil raznolik sistem financiranja šolstva v Ljubljani. Za nezdravo ozračje je bila slej kot prej kriva občina Center, ki je v okviru svojih materialnih možnosti sicer lepo skrbela za svoje šolstvo, ni se pa nikdar ozirala, kako je s sosedi — ali imajo in ali zmorejo. Da pa je bilo ob tako lepi skrbi mnogo ekstenzivnosti, povedo številke v oklepaju (Center 4898 učencev, 420 učnega in admi-nistrativno-tehničnega osebja,
(Nadaljevanje na 3. str.)
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je nedavno tega povabil na posvet vse republiške poslance, voljene na območju
V nedeljo, 9. maja je bila pri spomeniku padlim borcem na Jančah spominska slovesnost v počastitev 26. obletnice bojev II. grupe odredov.
Poleg številnih bivših borcev II. grupe se je spominske svečanosti udeležil tudi predsednik republiškega odbora zveze združenj' borcev NOV Franc LESKOŠEK— LUKA. Navzoče je pozdravil v imenu občinskega združenja borcev NOV občine Moste-Polje Stane KEBER. Potem, ko je obudil spomin na znamenite boje, ki jih je II. grupa odredov bila proti Nemcem na Jančah, je govornik še posebej
občine. Navzoča je bila tudi zvezna poslanka soc. zdravstvenega zbora Živa Beltram.
Razpravljali so o pripombah, ki naj jih bi dali občani na
poudaril pomen nadaljnjega razvijanja tradicij NOB. Nevzdržno namreč je, da posvečamo turistično—folklorni prireditvi, kakršna je kmečka ohcet, mnogo večjo publiciteto in pozornost kot pa — recimo — pohodu po poteh tovarištva in spominov. Zato so borci upravičeno ogorčeni nad takim početjem.
Po končani spominski svečanosti so borci II. grupe v planinskem domu na Jančah v sproščenem in prijateljskem pogovoru obujali spomine na težke dni, ki so jih med vojno preživeli tukaj.
spremembo in dopolnitev zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. O tem zakonu bo namreč razpravljala republiška skupščina sredi junija. Zato bo v začetku junija sklicana razširjena konferenca SZDL občine Moste-Polje na katero bodo povabljeni predstavniki sveta zavarovancev, zdravstveni delavci, zastopniki socialno zdravstvenih služb iz delovnih organizacij in drugi. Konference se bodo udeležili tudi republiški poslanci. Po sprejetju zakona v republiški skupščini bo SZDL organizirala na terenu širše razprave in tolmačenje določil novega zakona.
Mimo tega bodo v bližnji prihodnosti obravnavana na terenu še nekatera druga vprašanja kot na primer: delovanje članov Zveze komunistov v SZDL, narodna obramba in civilna zaščita in še druga aktualna problematika.
NE POZABI PREBRATI TUDI...
Gradimo kopališče 3.	str.
Izposojevalnina v LK Moste	5.	str.
Natečaj za ureditev fasad in okrasitev balkonov	6.	str.
Športna stran	io.	str.

*~ .• vvr .■ •••¥
Kljub dežju se je pri spomeniku padlim borcem na Jančah zbralo precejšnje število ljudi.
Družbenopolitična aktivnost in angažiranost republiških poslancev v občinskih forumih in med volivci je očitna. Na posnetku jih vidimo na seji občinske skupščine. V ospredju in sicer z desne proti levi: Vlado Črne, Boris Butina in Bojan Kardelj.
Spominska slovesnost na Jančah
Volivci vprašujejo
VOLILNA ENOTA 12/1 TOTRA
VPRAŠANJE:
Občinska skupščina bi morala forsi-rati predvsem storitveno obrt in jo podpirati, znatno močneje pa bi morala obdavčevati obrt, ki se ukvarja s serijsko proizvodnjo.
Navzoče je na to dejstvo pripeljalo predvsem dejstvo, da delavci, ki zapuščajo njihovo delovno organizacijo odpirajo zasebne delavnice, v katerih proizvajajo enake izdelke kot tovarna in tako povzročajo močno konkurenco. Poleg tega pa so pogoji zaposlovanja tuje delovne sile v zasebnem sektorju veliko lažji kot v družbenem.
Odgovor:
Občinska skupščina skuša z ustreznimi predpisi razvijati storitveno obrt. Po rep. zakonu in po odloku o stopnjah prispevkov in davkov tukajšnje
skupščine se storitvena obrt, ki je obdavčena pavšalno, obremenjuje le po proporcionalni stopnji 12,9 %, medtem ko je proizvodna obrt obremenjena po progresivni lestvici po stopnjah od 22 do 47 %. Pa tudi pri ugotavljanju osnov za obdavčitev se za proizvodno oht uporabljajo ostrejši kriteriji.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
VOLILNA ENOTA 12/1 - -TOTRA
VPRAŠANJE:
Kako naj se podjetje zavaruje v primerih, ko pošlje na strokovno izpopolnitev delavce, da se bodo ti delavci po končanem šolanju res tudi vrnili v podjetje. Volilvci predlagajo, da naj bi se to uredilo z zakonskimi predpisi.
ODGOVOR:
Temeljni zakon o delovnih razmerjih nalaga v 30. členu delovnim organizacijam dolžnost, da po svojih potrebah in možnostih zagotove svojim delavcem pogoje za izpolnjevanje In razvoj delovnih, upravljavskih in psihofizičnih sposobnosti.
Razumljivo je, da so tako potrebe po izpopolnjevanju kot tudi možnosti zanj v vsaki delovni organizaciji različne. Zato mora vsaka delovna organizacija samostojno določiti pogoje in načine izpopolnjevanja delovnih in drugih sposobnosti delavcev v svojem splošnem aktu (4. odst. 30. čl.). To lahko uredi bodisi v posebnem pravilniku o delovnih razmerjih, v pravilniku o izobraževanju delavcev ali tudi v statutu.
V splošnem aktu določi delovna organizacija tiste oblike izpolnjevanja delavcev, ki ji — glede na potrebe — najbolj ustrezajo (npr. redno in izredno šolanje, izobraževanje s praktičnim delom itn.), ter pogoje za tako izpolnjevanje in obveznosti, ki jih mora prevzeti delavec, kateremu delovna organizacija tako izpopolnjevanje omogoči. Pravice in obveznosti delovne organizacije in delavca, ki se izpopolnjuje, se v skladu z določili splošnega akta določijo v posebni pogodbi, ki jo skleneta delovna organizacija in delavec.
Dodeljevanje štipendij ali posojil za šolanje na visokih, višjih ali
srednjih šolah, ki jih delovna organizacija daje študentom teh šol, pa ureja zakon o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Ur list SRS št. 26/67) ter na njegovi podlagi sprejeti splošni akt delovne organizacije.
SVETOVALEC ZA KADROVSKA VPRAŠANJA Franc Bricelj s. r.
VOLILNA ENOTA 6/1 - TEOL
VPRAŠANJE:
Bencin je že tako dražji kot v inozemstvu. Komunalne takse ne prizadenejo toliko tistih, ki imajo avtomobile manjših kubatur, drugi pa so precej prizadeti.
Volivci menijo, naj bi prispevek plačevali ob nakupu bencina in ne od avtomobila
ODGOVOR:
Če prizadenejo komunalne takse tiste, ki imajo motorna vozila z večjo
delovno prostornino motorja, potem bi bili prizadeti tudi če bi bil z ustreznim davkom obremenjen bencin, ker je poraba goriva pri takih vozilih večja. Vendar pa ob sedanjih predpisih ni mogoče obremeniti bencina niti z občinskim prometnim davkom od prodaje na drobno, ker ga temeljni zakon o prometnem davku v 2. točki 23. Člena (Ur. list SFRJ št. 14/65) prepoveduje vpeljati na proizvode, za katere so v zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno. Bencin je tako obremenjen le z zveznim prometnim davkom, ki je dohodek zveznega proračuna.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
VOLILNA ENOTA 2 3/1 - SATURNUS
VPRAŠANJE:
Pristojne službe kažejo premalo razumevanja za območje Dobrunj, kjer je problem vodovoda, predvsem pa trgovine izredno pereč.
Trgovina je zelo potrebna in je ne bi smeli ukinjati.
ODGOVOR:
Prostorov, v katerih je sedaj trgovski lokal podjetja Mercator v Dobru-njah, lastnik stavbe ne dovoli adaptirati. Trgovsko podjetje Mercator pa ni zainteresirano za odkup teh prostorov, ker zanj v prihodnje ne pridejo več v poštev. V Zadvoru bo namreč po predvidevanjih predstavnikov Mercatorja zgrajena nova samopostrežna trgovina z bifejem. Odprli jo bodo v novembru 1968.
Pri upravi inšpekcijskih služb — sanitarni inšpektor — so bomo skušali dogovoriti, da bi podaljšali rok za odpravo pomanjkljivosti v sedanji trgovini v Dobrunjah, oz. da bi podaljšali rok za zaprtje omenjenega lokala do takrat, ko bo v Zadvoru odprta nova samopostrežna trgovina, ki bo sposobna zadovoljiti tudi potrebe občanov iz Dobrunj.
NAČELNIK ODDELKA ZA GOSPODARSTVO inz. Božo Alič s. r.
VOLILNA ENOTA 36 JLA
VPRAŠANJE:
Med volivci je prevladovalo mnenje, da zasebniki, posebno prevozniki, pri-
dobivajo visoke dohodke in da nedovoljeno izkoriščajo tujo delovno silo. Občinska skupščina naj onemogoči bogatenje na tuj račun.
ODGOVOR:
V zvezi z zaposlovanjem dopolnilnega dela drugih pri zasebnih delodajalcih je tukajšnji upravni organ v soglasju s svetom za gospodarstvo na podlagi pooblastila 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Ur. list SRS št. 41/66), določil najnižji mesečni osebni dohodek delavcev v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki družbenega sektorja ustreznih dejavnosti, ki ga morajo mesečno prejemati. S tem se tudi takim delavcem zagotovi tak osebni dohodek, ki ga bi dosegli na enakih ali podobnih delovnih mestih v družbeni organizaciji. Ker pa je ta osebni dohodek tudi osnova za obračun prispevkov družbi, od katerih ima delavec tudi koristi (socialno zavarovanje), so s tem določilom tudi na tem področju omogočene enake pravice in je preprečeno izkoriščanje delavcev. »Bogatenje na tuj račun« se skuša omejiti z davkom na uporabo dopolnilnega dela drugih, ki ga plačujejo vsi zasebni delodajalci ob svojih letnih obveznostih.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
VOLILNA ENOTA 19, 20 - ZALOG
VPRAŠANJE:
Volivci se pritožujejo, da je na občini v popoldanskih urah za stranke premalo uradnih ur, tako da posamezniki ne morejo vsega opraviti, čas uradnih ur ob sredah od 14. do 16. ure ne zadostuje:	sicer pa delajo
uslužbenci do 17. ure.
ODGOVOR:
Z odlokom o petdnevnem delovnem tednu uprave občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, ki ga je skupščina sprejela dne 22.	2.	1968, je
predpisan tudi delovni čas za sprejem strank, in sicer vsak ponedeljek in petek od 9. — 12. ure in vsako sredo od 9. — 12 in od 14. - 16. ure. Preden so ljubljanske občinske skupščine sprejele odlok o petdnevnem delovnem tednu, so uskladile vse njegove določbe, predvsem pa določbe o delovnem času za sprejem strank. Tako je uradni čas za stranke v upravah vseh ljubljanskih občin enoten, kar je predvsem v korist občanom, ki morajo svoje zadeve urejati tudi v upravah drugih ljubljanskih občin oziroma v mestnih službah.
Glede na to, da je delovni čas v upravnih organih z zakonom deljen na tako imenovani zimski Čas s pričetkom ob 8.30 in s koncem ob 17. uri ter na letni čas s pričetkom ob 7.30 in s koncem ob 16. uri, je bilo pri določanju uradnih ur za stranke to različnost nujno upoštevati. Če smo hoteli doseči, da se uradne ure za stranke ne spreminjajo glede na različen delovni čas v zimskem oziroma letnem obdobju, je bila sprejeta rešitev edino mogoča.
Da se delovni čas za sprejem strank med letom ne spreminja, pa je predvsem v interesu samih strank, saj tako ne more priti do nepotrebnega čakanja in negodovanja, ki bi ga prav gotovo povzročali večkratni premiki uradnih ur.
SVETOVALEC ZA KADROSKA IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Franc Bricelj s. r.
VOLILNA ENOTA 28 - ZG. KAŠELJ
VPRAŠANJE:
Občinska skupščina naj uredi lastništvo zadružnega doma v Zg. Kašlju.
ODGOVOR:
Bivši gasilski dom v Zg. Kašlju je s sredstvi tukajšnje občine, deloma pa tudi s sredstvi Mercatorja, razširjen In obnovljen. Po dograditvi je izdelan delilni načrt in osnutek pogodbe ^ o razdelitvi lastnine posameznih delov.
Z izdelanim delilnim načrtom in z osnutkom pogodbe se prejšnji Imetnik pravice uporabe gasilnega doma in zemljišča, gasilsko društvo Zg. Kašelj, ni strinjal. Zato bo potrebno celoten postopek obnoviti.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
VOLILNA ENOTA
26.	1. - ZADVOR
VPRAŠANJE:
Kam je šel denar, ki je bil zbran v letu 1967 s podražitvijo bencina?
ODGOVOR:
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Ur. I. SFRJ št. 52/66) se je s 1. 1. 1967 povečal prometni davek na motorni bencin (tar. št. 10 tarife). Ker je to zvezni prometni davek, so bila denarna sredstva, zbrana na račun tega povečanja, odvedena zveznemu proračunu.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
VOLILNA ENOTA 19, 20 - ZALOG
VPRAŠANJE:
Volivci se pritožujejo, da ob uradnih dnevih na občini ne morejo dobiti posameznih referentov ali načelnikov, ker so na raznih sestankih.
Zato predlagajo naj bodo na uradni dan občanom na voljo vsi uslužbenci — od referentov do predsednika skupščine.
ODGOVOR:
Na pritožbe zbora volivcev, da ob uradnih urah na občini ni mogoče dobiti posameznih referentov, sporočamo, da v času uradnih ur za stranke delavci tukajšnje občinske uprave praviloma ne morejo dobiti dovoljenja za zapuščanje delovnega mesta.
Res pa je, da smo imeli, oziroma ima občinska uprava še vedno težave s tistimi organi oziroma ustanovami mesta Ljubljana in SRS, ki ne upoštevajo dogovorov, da med uradnimi
Cenjeni
naročniki!
K tej številki Naše skupnosti prilagamo položnice in prosimo vse tiste naročnike, ki za leto 1968 — ali morda tudi za nazaj — še niso poravnali naročnine, da to store čimpreje. Naročnino lahko poravnate tudi na uredništvu, Ob Ljubljanici 42/11, in sicer vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure.
urami praviloma ni mogoče sklicati delovnih konferenc in posvetov. Da bi v takih primerih lahko zadovoljili stranke, smo v upravi odredili, da mora v primeru upravičene odsotnosti delavca predstojnik organa ali kak drug delavec v organu uradovati za stranke. Po uvedbi novega delovnega časa to navodilo striktno izvajamo. Res pa je tudi, da še vedno prevladuje druga skrajnost, da namreč stranke navzlic uradno razglašenim uradnim uram ob vsakem času prihajajo v urade in motijo redno delo.
TAJNIK SKUPŠČINE OBČINE Tone Klemen s. r.
VOLILNA ENOTA 17, 18 - ZADOBROVA
VPRAŠANJE:
Občani zahtevajo, naj se del sredstev, pobranih s komunalnimi taksami usmeri v krajevno skupnost.
ODGOVOR:
Komunalne takse so sestavni del skupnega dohodka občinskega proračuna, ki je bil razporejen po posameznih proračunskih izdatkih, s katerimi ste bili seznanjeni ob obravnavi in sprejetju proračuna. Ker je med proračunskimi izdatki zajeta pod ostalo proračunsko potrošnjo tudi dejavnost krajevnih skupnosti, boste del sredstev, pobranih s komunalnimi taksami, prejeli v posredni obliki.
NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE Branko Šircelj s. r.
Vesti iz občinske skupščine
(17. seja — 16. maja 1968)
Skupščina je obširno razpravljala o problematiki razširjene reprodukcije gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje. Odborniki so prizadeto posegli v razpravo predvsem o problemu nezaposlenosti, še vedno nismo domala ničesar storili za ublažitev tega problema, temveč se največkrat konča pri deklaracijah in ugotovitvah. Po strukturi nezaposlenih prevladuje nekvalificirana delovna sila, predvsem ženska. Zastopnik zavoda za zaposlovanje je menil, da dobršen del kadrovskih služb v podjetjih kaže dokaj nesposobnosti glede reševanja tega problema. Zato bi kazalo te službe okrepiti s sposobnimi kadri. Morali bi tudi točno opredeliti pojem nezaposlenosti in nekaj ukreniti za odpravo anomalij, kot na primer: nekateri kraji v Sloveniji zelo potrebujejo več visokokvalificiranih strokovnjakov, v večjih mestih pa jih imamo dovolj brez dela, samo nihče od teh noče ven iz mesta.
Odborniki so predlagali, naj bi v občini Moste-Polje odslej natančneje spremljali nezaposlenost tudi s pomočjo stalne kartoteke. Evidenca prostih delovnih mest in njih sistematizacija bi morala biti točna in popolna.
☆
V informaciji o življenjskih pogojih uživalcev družbene pomoči iz območja občine Moste-Polje, ki je bila predložena odbornikom, je med drugim rečeno, da trenutno uživa družbeno materialno pomoč 161 občanov. Najbolj peieč je problem bivših dninarjev, ki nimajo nobenih pravic do pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Teh je največ. Največ socialnih podpirancev ima krajevna skupnost Besnica, in sicer 26. Višina denarne pomoči se giblje od 20-80 N dinarjev. Te vsote se zdijo na prvi pogled zelo nizke, niso pa to za te ljudi edini vir preživljanja, ker so večinoma bolni in so v zdravniški oskrbi po domovih ali bolnišnicah. Tako jim ta simbolična denarna pomoč služi bolj ali manj za žepnino. Samo v domovih počitka je od skupnega števila 161 kar 96 oskrbovancev.
☆
Skupščini sta bila predložena v potrditev predlog zazidalnega načrta varianta C-in ureditev načrta zazidalnega kareja MS 3/1 — Selo Stare Moste in osnutek urbanističnih pogojev zazidave centra v Mostah — soseska MS 1.
Odborniki so živo posegli v razpravo o teh dveh načrtih, ki sta bila razgrnjena v skupščinski dvorani med zasedanjem skupščine. Mnogo je bilo slišati predvsem o zazidalnem načrtu kareja soseske Selo 3: o gradnji mostu prek Ljubljanice, gradnji nove osnovne šole, otroškega igrišča za najmlajše na desnem bregu Ljubljanice, o prometni varnosti na Zaloški cesti in podobno. Skupščina je oba zazidalna načrta potrdila.
O tej problematiki bomo drugič poročali obširneje!
☆
Skupščina je sprejela sklep o prevzemu ustanoviteljskih pravic in obveznosti do Počitniške skupnosti Moste-Polje. V obrazložitvi tega sklepa je navedeno, da bi moral ustanoviteljske pravice do meščanske počitniške skupnosti po ukinitvi občinskega sindikalnega sveta prevzeti mestni sindikalni svet. Ker pa meščanske delovne organizacije, ki so prispevale sredstva za poslovanje počitniške skupnosti, niso soglašale z združitvijo z mestno počitniško skupnostjo in ker same ne
morejo biti nosilke ustanoviteljskih pravic, so predlagale skupščino kot nosilko teh pravic.
☆
Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri občinski skupščini sta bila izvoljena v skupščino komunalno skupnosti za zaposlovanje Ljubljana odbornika Ferdo CIGALE In Vlado ZLOBKO.
Poleg tega je skupščina imenovala za predstavnika občinske skupščine v svetu za otroško varstvo pri TIS Ljubljana Stefana TROBISA, ravnatelja osnovne šole Vide Pregare.
Nesmiselnost petih proračunov
Kam pošiljati pisma?
(Nadaljevanje s 1. str.)
Vič 6304/395, Moste 4853/284, Šiška 6374/411, Bežigrad 4562/280 — podatki iz statističnega gradiva). Podobna je situacija v zdravstvu, kjer pride v Centru na 10.000 prebivalcev 30 uslužbencev, medtem ko v ostalih občinah ta številka ne preseže 16,5.
Tudi letos je v občini Center, ki se v besedah najbolj zavzema za racionalizacijo v upravi, še vedno 1 uslužbenec na 465 prebivalcev (Šiška na 1005, Bežigrad 679, Moste 760, Vič 838); ali: proračun občine Center za upravo je kljub majhni teritorialni razvejanosti in relativno majhnemu številu prebivalstva še vedno za 120 milijonov S dinarjev večji kot v Mostah oz. za 41 milijonov večji kot na Viču, ki ima teritorialno največji obseg in 20.000 prebivalcev več kot Center.
Štirje predsedniki so proti rušenju in podiranju komunalnega sistema, ki se po njihovi logiki dograjuje in izpopolnjuje. Na tej začrtani poti bomo nasprotovali nagnjenjem reševati probleme z enim proračunom, ki ne bo nič večji (manjši?) — ob tem pa bi moralo biti vsem znano, da se z reorganizacijo političnega sistema ne rešuje ali vsaj bistveno ne rešuje problemov materialne narave. Prepričani so, da imajo v Ljubljani probleme mesta, občin, krajevnih skupnosti in probleme vsakega občana, ki jih je moč urejati na širokem samoupravnem področju z delitvijo nalog in v pristojnosti med občinami in mestom z dogovarjanjem in sporazumevanjem na najširši osnovi.
Vprašljivo je govoriti o oblastni občini v mestu, na sedanjih sedežih (ali pa za nekaj skupnosti) pa o novih samoupravnih skupnostih — občinah, ki bodo deležne verjetno nekaj drobtinic iz enega proračuna in morda osrečene s tistimi prepuščenimi nalogami in posli, ki jih bo mestna občina oz. mestni svet le-tem prepustil.
Predsedniki poudarjajo, da v Ljubljani že imamo samoupravne skupnosti, ki jih občani ustanovijo na osnovi svojih pobud in potreb. Tem krajevnim skupnostim je potrebno posvečati več skrbi, jih krepiti (tudi materialno osnovo) in jim dajati perspektivo. Povsem jasno pa je, da tudi te ne bodo živele od drobtinic, še manj
pa od tistih nalog, ki bi jim jih kdorkoli prepuščal. Tendence, da bi krajevnim skupnostim prepuščali tudi upravne naloge, pa bi spremenile njihovo fiziognomijo ter jim odvzele atribut nepogrešljive institucije v našem samoupravnem sistemu.
Predlog, da bi moralo temeljiti financiranje samoupravnih skupnosti na samoprispevkih občanov, je v večini občin (tu-Ijubljanskih) materializiran. Prav bi bilo — sugerirajo predsedniki — da bi bilo tako tudi v občini Center, saj bi bilo tako rešenih mnogo problemov, Ljubljana pa bi bila kot celota bogatejša.
Ko se predsedniki dotikajo problema združevanja upravnih služb, ugotavljajo, da obstoječa združitev nekaterih služb ni samo ljubljanski fenomen, marveč nujnost efektnega reševanja nekaterih skupnih nalog. Niso pa vse službe takega značaja (in zato je potrebna razmejitev, kaj je mestnega, kaj medobčinskega, kaj občinskega in kaj republiškega in kaj je zadeva federacije) niti se pri takem združevanju ne znižajo stroški. Te bi bilo moč zmanjšati z nadaljnjim zmanjševanjem opravil (predvsem okrog zveznih in republi-
ških predpisov), poenostavljanjem in stabilizacijo.
Obstoječe razlike v davčni politiki so plod prizadevanja za tak sistem, na osnovi katerega bo davčnim upravam mogoče ugotoviti realni dohodek, za take sankcije, ki bodo učinkovite in kjer se nepoštenost ne bo splačala, za take razmere, da bodo občine na svojih območjih lahko konkretneje uravnavale možnosti za razvoj osebnega dela in podobno.
Svoj odgovor zaključujejo predsedniki z odstavkom, ki ga v celoti objavljamo. Upamo, da si bo bralec na podlagi članka v Delu in našega povzetka bistvenih stališč odgovora lahko ustvaril objektivno sliko problema in presodil, kdo od petih ima prav:
"Ce bo imel kdo ta naša stališča za odgovor, drugi za vsiljevanje ali učenje, je to stvar njegove lastne presoje. Nekatere podatke iz včerajšnje zgodovine smo navajali zato, da bi nekatere probleme osvetlili tudi iz drugih zornih kotov in odgovorili na predloge A. Le-vičnika, ki se zavzema za rušenje obstoječega komunalnega sistema, podpisani pa za dograjevanje in za ustvarjanje boljšega ozračja v obstoječem komunalnem sistemu v Ljubljani.«
Na osnovni šoli Vide Pregare so s preureditvijo obeh prostorov dobili lepo urejen fizikalni kabinet in kabinet za pouk kemije. Posnetek kaže učence v fizikalnem kabinetu.
Seminar za člane Počitniške zveze
Zadnje dni v aprilu je izvršni odbor PZ naše občine organiziral za svoje člane v domu PZ na Srednjem vrhu dvodnevni seminar. Udeležnci se-
Razprave o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja
O tezah za reformo zdravstvenega zavarovanja govori-rno že več kot dve leti. Prav toliko časa tudi ugotavljamo, da je reforma tega zavarovanja potrebna. Ker pa razprave izpred dveh, treh mesecev v raznih skupščinskih odborih niso spodbujale k sodelovanju zavarovancev, torej tistih, ki naj bi imeli v novem sistemu odločilno vlogo, so se poslanci zvezne skupščine odločili dati teze novega sistema zdravstvenega varstva v javno razpravo.
Na tej osnovi bomo o slovenskih stališčih na teze o reformi zdravstvenega zavarovanja oziroma varstva razpravljali tudi po nekaterih krajevnih organizacijah SZDL na ob-thočju naše občine. O tem so se dogovorili na zadnji seji predsedniki delovnih komisij Pri občinski konferenci SZDL Moste—Polje, ko so razpravljali o programskih nalogah SZDL oziroma komisij v drugi polovici maja in v mesecu juniju. Tako bodo razgovori o problematiki zdravstvenega varstva hkrati tudi najpomembnejša naloga v prihodnjih dveh, treh tednih — pripravlja jih komi-
sija za samoupravljanje — v Dolskem, Lipoglavu, Besnici, Mostah, Polju, Zalogu in v Sostrem; torej tam, kjer so občani o teh problemih še posebej zahtevali pojasnila. Na omenjenih razgovorih o tezah novega sistema zdravstvenega zavarovanja bodo govorili tudi o predlogih, možnostih in oblikah zavarovanja kmetov. K razgovorom so že povabili razen na našem območju voljenih republiških poslancev tudi ljudi, ki se v občini poklicno ukvarjajo z zdravstvenim varstvom občanov.
In še en sklep velja omeniti. Da bi zagotovili in uresničili želje občanov po čimtesnejšem stiku s poslanci in odborniki, bo odslej v vsaki številki Nsk posebna rubrika, v kateri bodo poslanci odgovarjali na pisma občanov. Ce vas torej kaj teži ali bi radi pojasnilo o kakšnem problemu občega značaja, pišite uredništvu Nsk. Takoj bo ukrepalo in objavilo vaše pismo skupaj z odgovorom poslanca. Odpreti poslansko pisarno v naši občini ni primerno —vsaj za enkrat še ne.
minarja (bilo jih je 22) so se seznanili z delom in vlogo zveze. Predsednik IO PZ Ernest JAZBINŠEK je predaval o sta-tutnih določilih organizacije, predsednik IO PZ Slovenije Stane CURK o organizacijskih in vsebinskih oblikah dela, s posebnim poudarkom, kako vsebinsko pripravimo izlet, sekretar ObK ZMS pa je govoril o nedavnem kongresu ZMJ in o sodobnejših oblikah dela ZMJ in PZ. Celoten program je popestril profesor Ciril HU-^4^’ ki je z barvnimi diapozitivi prikazal organizacijo in izvedbo izleta s kolesi po Sloveniji, Hrvatski in Bosni.
Ob koncu so seminaristi pisali zaključne teste, katerih ocena je bila nadvse zadovoljiva. To nas navdaja z upanjem, da bo tudi delo v družinah PZ odslej še pestrejše.
VIII. KONGRES ZMS
Centralni komite ZMS je na seji dne 26. aprila sklenil, da b° Vlil- kongres ZMS 20. in 21. junija letos. V javno razpravo sta že dana dva osnovna dokumenta: osnutek predloga programskih načel in statuta ZMS, ki naj ju kongres sprejme. Oba predloga izhajata iz dosedanjih izkušenj v delu ZMS in določata poglavitna načela političnega koncepta ZMS. Iz naše občine bodo na kongresu sodelovali: Matej ZUPAN, Aleš GOLJA, Janez DEBEVC in Srečko RESNIK.
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Moste —Polje ima stalne in tesne stike z republiškimi poslanci. Mnogokrat si v neformalnih in sproščenih razgovorih izmenjajo misli in izkušnje o raznih
Med praktičnim poukom v fizikalnem kabinetu (osnov. š.
Vide Pregare)
problemih. Zadnje čase je zelo aktualno vprašanje kako vzpostaviti čim tesnejše in nepo-srednejše stike med poslanci in volivci. Ponekod (tudi v nekaterih ljubljanskih občinah) so odprli tako imenovane poslanske pisarne, kamor se občani obračajo glede raznih problemov, ki jih žulijo. Na občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste—Polje menijo, da je taka oblika dobra, da pa se je v občini Moste—Polje pokazala učinkovitejša oblika skupinskih razgovorov z občani.
Se vedno pa posamezne krajevne organizacije SZDL premalo neposredno sodelujejo z republiškimi poslanci in jih ne vabijo medse. Pri tem je še vse preveč togosti, neiznajdljivosti in premalo iniciative. Dogaja se na primer, da občani včasih kar na ulici ali na domu "bombardirajo« poslance s svojimi problemi. Seveda to velja za poslanca — domačina, ki ga občani dobro poznajo. Mnogokrat pa ostane poslanec, ki prebiva zunaj kraja, kjer je izvoljen, denimo v središču Ljubljane — "neizkoriščen«. Tu bi morala krajevna organizacija SZDL hitro ukrepati in tudi dobro prisluhniti, o čem volivci razpravljajo in kaj jih zanima. Razdalje med KO SZDL in temi poslanci niso tako velike. Dovolj je zavrteti poslančevo telefonsko številko in se dogovoriti o datumu in vsebini sestanka. Takšne neposredne vezi so prav gotovo najučinkovitejše.
In še ena oblika je zelo pomembna. Občani naj bi razna vprašanja pismeno pošiljali na občinsko konferenco SZDL
.c ^ -
Ljubija® ’* Moste—Polje, Ob Ljubljfmici 42/11. Na zastavljena. vprašanja, bodo dobili takojšnje odgovore, splošno pomembno problematiko bi pa objavili v lokalnem časopisu Naša skupnost.
Mimo teža bi morali samoupravni organi delovnih organizacij večkrat vabiti svoje poslance na razgovore z volivci ter jih tudi drugače obveščati o sprotni problematiki v organizaciji.
Obveščanje bi torej moralo biti povsod in na vseh ravneh obojestransko. Poslanci naj bi volivce obveščali o naj novejših dogodkih in ukrepih, sprejetih v republiški in zvezni skupščini, volivci pa poslance o svojih problemih.
Gradimo
kopališče
Dolgoletna zamisel, da tudi občani na vzhodu Ljubljane dobimo sodobno kopališče bo uresničena. Kopališče z vsemi pripadajočimo objekti in rekreacijskimi napravami bo zgrajeno do kopalne sezone leta 1970 v parku na Kodeljevem, kjer bo zaradi bližine centra mesta in naše občine prikladno širokemu krogu občanov v Ljubljani.
Kopališče bo zgrajeno s sredstvi sklada v katerega prispevajo delovne organizacije in s prispevki občanov.
Občani bi prispevali svoj delež tako, da bi tekom letošnjega in drugega leta kupili permanentne vstopnice, ki bodo veljale za kopalno sezono v letu 1970.
Cena vstopnic za odrasle je 50,00 N din. za mladino do 18. leta pa 30,00 N din.
OBČANI. DELOVNE ORGANIZACIJE!
Vključite se v veliko akcijo družbenega standarda, za čim hitrejšo zgraditev bazena.
MLADINA,
ŠPORTNIKI!
Kopališče je namenjeno predvsem vam. Z nakupom vstopnic boste tudi Vi prispevali svoj delež za uresničitev te akcije.
Sklad za družbeni standard Skupščine Ljubljana Moste-Polje
Razširjena seja ObK ZMS
Občinski komite ZMS je pred dnevi sklical razširjeno sejo na kateri so prisotni razpravljali o celovitosti delovanja zveze mladine v Ljubljani in o materialih za VIII. kongres ZMS.
Najbolj je bila živahna razprava o celovitosti delovanja ZM, saj je o tem vprašanju v zadnjem času bilo veliko razprav. V razpravi je bilo danih vrsto kritičnih pripomb na material, ki ga je pripravil Mestni komite. Večina razpravljavcev je bila mnenja, da je material enostranski in premalo prepričljiv, da bi z ukinitvijo delovnih mest sekretarjev na občinskih komitejih bilo delo enakovredno sedanjemu. Prav tako se niso strinjali z združevanjem sredstev, ki jih občinski komite dobi za delo v enoten proračun mestnega komiteja.
Prvi pogoj za kvalitetno delo rhladine, ki bo temeljilo na in-
teresih mladih ljudi je vsebina dela ne pa organizacijske oblike ali pa forumsko delo je bilo mnenje vseh.
Ob zaključku razprave so mladi sprejeli nekaj konkretnih sklepov izmed katerih velja omeniti naslednjega:
Občinski komite ZMS se strinja z tistim delom materiala, ki govori o delovanju ZM po vprašanjih, ki so mestnega značaja. Za izvršitev teh akcij je pripravljen prispevati tudi del proračunskih sredstev mestnemu komiteju nikakor pa ne združiti celotnega proračuna. Občinski komite je mnenja, da za enkrat še ne obstojajo pogoji za ukinitev delovnega mesta sekretarja zato le-ta ostane še naprej zaposlen.
Pri razpravi o materialih za bližajoči se kongres so se na seji pogovorili o nalogah, ki čakajo mlade v času predkon-grešne aktivnosti.
Še nikoli si nisem tako želel pisati iz srca za ubogo, strto človeško srce, kakor v tej tihi minuti, ko lebdi pred menoj v belini spominska podoba tovarišice Helene Puharjeve.
V	tem trenutku se ne morem znebiti občutja, da sediva v ljubljanski vzgojni posvetovalnici pred kakšnimi desetimi leti in se vneto pogovarjava, prehitevajoč in zaustavljajoč drug drugega, o mnogih živih vprašanjih vzgojnega svetovanja.
Vzgojno svetovanje, to odgovorno, humano in strokovno tako mnogolično ter družbeno in osebno nadvse odgovorno delo je bilo namreč polje njenega najbolj polnega in najvišjega samouresničevanja. S to obliko dela, ki se ga je lotila z vsem svojim bistrim in ustvarjalno učljivim intelektom, z vso za človeka gorečo dušo in vsem srcem ob ustanovitvi ljubljanske vzgojne posvetovalnice, se nam je Helena Puharjeva kot vzgojni svetovalec in kot pedagog — predavatelj ter kot pedagog — pisec pravzaprav rodila. S tem delom si je izoblikovala svetlo podobo človeka in svetovalnega strokovnjaka, kakršno zapušča v nas, njenih nekdanjih in današnjih sodelavcih, v starših in otrokih, ki so iskali pri njej pomoči. S tem delom pa se je pojavljala tudi več kot deset let nevsiljivo, a etično globoko osveščajoča v naši družbi in zlasti pedagoški zavesti, pa tudi — vesti.
Helena Puharjeva nas je namreč zadnja leta znova in znova presenečala s svojo pedagoško živostjo, življenjskostjo in prizadetostjo. Lotevala se je v govorjeni in pisani besedi vzgojnih vprašanj, katerih nismo radi načenjali. A preveč je vsa živela za svoje delo in iz njega, da bi zamolčevala stvari, četudi boleče in neprijetne za nas vse, katere ji je razkrivalo življenje vsak dan sproti v svetovalnih razgovorih s starši, učitelji in otroki, ki so želeli od nje strokovnega sveta, človeško tople in pronicljive besede ter življenjsko skušenjsko modrost.
Vzgojno svetovalni razgovor, v katerem je bila tovarišica Helena Puharjeva prav gotovo naš naj-večji strokovni in človeški mojster, ni bil zanjo nikoli mrzla in administrativna registracija ter razčlenitev neugodnih življenjskih in drugih razvojnih ter vzgojnih okoliščin, ki so zaredile neko oblikovalno težavo, temveč vedno le globok in pristen katarzičen stik svetovancev z globoko človeško osebnostjo svetovalca.
To smo predobro vedeli njeni svetovalni sodelavci. To resnico smo spoznavali in se učili njenega mojstrovanja iz zapisov obravnavanih težav, na sejah in ob skupnih reševanjih razkritih vzgojnih problemov. Bila je imeniten razčlenjevalec še tako zapletene vzročnosti posameznih vzgojnih in osebno razvojnih težav. Pri tem smo občudovali njeno pronicljivost, intuitivnost, neutrudnost in zagnanost, da izbrska še tako skrite korenine težavam, ki so jih ji zaupali starši, učitelji ali pa tudi otroci sami.
V	svetovalnem delu pa je bila tudi neprekosen življenjsko praktičen mislec, ki je znala nenasilno združevati poedina razkrita spoznanja o nekem svetovalnem primeru v kompleten in življenjsko stvaren nasvet za reševanje vzniklih težav.
Zadnje pisane in govorjene besede tovarišice Helene Puharjeve so pravi biseri slovenske pedagoške misli in besede. To so labodji spevi široko razpetega intelekta, zažganega srca in zaskrbljene duše, polne žalostnega slutenja, kaj bo s človekom, če se ne bo čim preje povrnil nazaj k samemu sebi in k svoji človečnosti. In kot ena rešnih poti za to povrnitev se ji je kazala tudi starodavna pot moralno zavze-tejše vzgoje novega, bolj podružabljenega in bolj počlovečenega človeka.
Danes vemo, zakaj sta se misel in beseda Helene Puharjeve dvignili zadnji čas tako visoko nad naše misli in besede. Njen razum, srce in duša so se naglo vzpenjali na najvišjo svojo točko, od koder je videla in spoznavala, čutila in slutila obzorja ter korenine današnje vzgojne problematike, ki jih mi odkrivamo prek njene besede šele danes, ko je ni več med nami. Mudilo se ji je. Zato je tako hitela, tako gorela. En sam človeški razum, eno samo človeško srce vsega tega v delu in v študiju razkritega bogastva ni moglo več nositi. Preveč je bilo ...
Odšla je in si utrnila vase zadnjo, največjo in najbolj neusmiljeno izkušnjo, da bi nam mogla kot rojen svetovalec tudi iz te, za nas tako žalostne in grozljive skušenosti, posredovati veliko, a danes vse premalo cenjeno resnico, ki jo je tako živo in nedvomno potrjevala tovarišica Helena Puharjeva z vsem dosedanjim bivanjem in jo potrjuje z dosedanjim nebivanjem: Največji in najbolj nesmrten postaneš, kadar posvetiš vse svoje življenje življenju sočloveka, kadar kot človek zaživiš v sočloveku. In tovarišica Helena Puharjeva je posvetila našemu življenju toliko svojega življenja in je tako zaživela s svojim delom v nas vseh, da je nikoli ne bomo mogli pozabiti...	dr. Franc Pediček
IV. revija ljubiteljskih gledaliških skupin občine Ljubljana Moste-Polje

Od 10. marca do 14. aprila 1968 je bila že 4. revija gledaliških skupin občine Moste-Polje. Nastopile so 4 skupine, ki so odigrale 6 različnih predstav. DPD Svoboda Zalog je namreč pripravila kar tri premiere in se z njimi udeležila revije.
Na letošnji reviji so sodelovale gledališke skupine:
H	1.	DPD	Svoboda Zalog,
jjl	2.	PGD	Senožeti,
^	3.	KUD	France	Prešeren
s	Javor in

z':.
S|
4. Prežganje.
Kot prva je nastopila skupina DPD Svoboda Zalog s komedijo Marca Ca-molettija BOEING-BOE-ING. To je lahkotna kon-verzacijska komedija, polna situacijske komike in zapletov.
Takoj moram ugotoviti, da je bila mlada skupina iz Zaloga kos težavni nalogi in jo izredno uspešno rešila. Predstava je bila lahkotno interpretirana z odgovarjajočo konverzacijo in pravilnim tempom, kar je predvsem važno za zaključne prizore. Predstava je imela več ponovitev in se mi zdi, da je bila zadnja najboljša. Inž M. Zupan je zelo dobro odigral vlogo Bernarda. V začetku je bil poln lahkotne breskrbno-sti, kasneje pa je figura pridobila potrebno težo, se stopnjevala do resignacije in nazadnje do očitnega za dovoljstva, da je položaj normaliziran. Najboljše sta bili podani vlogi Judite, ki jo je igrala Mihelca Wo-hinz, in Jane, ki jo je igrala Jolanda Komac. Malo vlogo Berte je prepričljivo odigrala Dora Rože, Jac-gueline pa povsem korektno Irena Tomič. Franci Bukovec, ki je igral Roberta, je bil soliden, nekaj prizorov pa je imel, odličnih.
To je bila v celoti najboljša predstava revije, za kar gre v prvi vrsti priznanje režiserju Ivanu Lukančiču, ki je z načrtnim delom z mladimi v zadnjih letih vzgojil vrsto mladih, talentiranih igralcev in kot rezultat tega je zelo uspešna realizacija komedije BOEIN-BOEING.
Kot druga je nastopila gledališka skupina Senožeti z ljudsko igro REVČEK ANDREJCEK. To je preprosta zgodba, za današnje čase že skoraj neaktualna.
Naslovno vlogo je zelo uspešno odigral M. Kovič. To je bila lepa, realistično podana, tragična figura, ki je gledalcem ostala v spominu. Povsem prepričljivo in uspešno je tudi tokrat odigral vlogo župana Hrastarja Ivan Uštar. V figuri je bilo čutiti logičen razvoj in preobrat. Njegovo hči Maričko je z odličnim posluhom za tragiko tega dekleta podala Mari Gra-diškova. Bila je v začetku bolno, slabotno dekle, ki v ljubezni do Franceljnu ne najde razumevanja s strani očeta, zatem namenoma navihano zapeljiva v prizoru z Dornikom. Sledila je resignacija in nazadnje preobrat — sreča ji je končno namenila Franceljnu. Lepo, diskretno podana vloga!
Manjšo vlogo Neže je izvrstno podala Marcela Ko-
privnikar, ki je tudi letos dokazala, da je odlična karakterna igralka. Zelo prisrčen »par« sta bila Dani Gradiškova in Janez Seliškar kot družina Domen. Dornika je elegantno in lahkotno odigral Zdravko Dragar. Jerico je mladostno in prikupno odigrala Ivanka Kračan, Anžeta pa zelo dobro Milan Kračan.
Uspešno so še sodelovili: Andrej Jemec, Stane Koprivnikar, Majda Jerina in Fani Jerina.
Navedeno predstavo je zelo korektno zrežirala Cilka Pavšič. Predstava je bila gladko tekoča in je imela vrsto odlično odigranih prizorov. Tudi karakterji so bili pravilno nakazani. Predstava je doživela 10 ponovitev in je bila povsod sprejeta s simpatijami.
Naslednja revijska predstava je bila Franca Strei-cherja KAM IZ ZADREG v izvedbi KUD F. Prešeren z Javora.
To je komedija lažjega žanra, polna komičnih zapletov in razpletov.
Najtežjo nalogo je imel Stanko Trampuš, ki je igral posestnika Dominika Piškurja. Pokazal je veliko smisla za komiko in je premetenega Piškurja prepričljivo odigral. Njegovega prijatelja Lipeta Korena je prav tako uspešno odigral Franc Škerjanc. Oba sta pri gledalcih zbudila mnogo smeha in živega reagiranja.
Zelo dobro so svoje vloge odigrali: Štefka Škerjanc kot Tončka, Olga Berčič kot Petromila Logar,
Revijo je odprl Marjan Benedičič, vodja gledališke komisije pri občinski zvezi kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana Moste-Polje.
Jožica Smrekar kot Fani (škoda, da je bila mestoma pretiha!) in Ivan Smrekar kot Franc. Z uspehom so še sodelovali:	Jožica
Trampuš, Pepca Smrekar, Anon Smrekar in Vinko Galeti.
Režija je bila v rokah Andreja Berčiča, ki je dal komediji lahkoten potek in mizanscensko zelo posrečeno nizal komične prizore. Revijska predstva je bila odigrana v Senožetih.
Sledila je predstava gledališke skupine Prežganje, ki je nastopila z Goldonijevo KRČMARICO. To je lahkotna, igriva rokokojska komedija o brhki krčmarici Mirandolini, okoli katere se sučejo markizi, grofje,
sluge, vitezi, razne »namišljene veličine«. V komediji je polno komičnih situacij, nazadnje si pridobi njeno naklonjenost natakar Fa-bricij.
To je bila izredno težka naloga za mlado, nerutini-rano skupino s Prežganja. Rešili so jo zadovoljivo, mestoma po so dobili prizori povsem sproščeno in odgovarjajočo podobo.
Zdi se mi, da je najbolje rešena vloga Viteza, ki jo je igral Karel Gale. Prikazal nam je robatega, zakletega nasprotnika žensk, ki pa končno le klone pred njihovo zapeljivostjo. Prav dobro so igrali: Hortenzijo Zofka Omahen, Dejamiro Anica Jug, Markiza Jože Gale. Vlogo krčmarice je igrala Tilka Gale, ki jo je v logičnem smislu dobro rešila, manjkal pa ji je temperament, ki je osnova za to vlogo. Grofa je igral Anton Mohar. Sodelovala sta še Anton Gale kot sluga in Ivan Irt kot Fabri-cij.
Režišer te predstave je bil Stane Zontar in jo je mizanscensko in kar se tiče opreme dobro rešil, težava je bila le v tem, da večkrat ni bilo potrebnega tempa. Revijska predstava je bila odigrana v Dolskem.
Naslednjo nedeljo smo gledali predstavo mladinske skupine DPD Svoboda Zalog — Erika Vaša PLEŠOČI OSLIČEK. To ljubko mladinsko igro je zelo uspešno režiral mladi režiser Albin Tomič. Mizan-sceno je domiselno uredil, prav tako sceno, ki je bila njegovo delo.
Mladi igralci, ki so uspešno sodelovali pri tej predstavi, so bili: Marija Peterlin, Jelka Žnidaršič, Vlasta Komac, Franci Puppis, Branko Pangeršič in Labin Tomič.
Z vestnim in predanim delom bodo mladi igralci iz Zaloga lahko dosegli še lepe uspehe.
Zadnja predstava letošnje revije je bila ZUPANOVA MICKA, ki jo je uprizorila DPD Svoboda Zalog. Režiser Janez Lukančič je ponovno spretno in rutinirano uredil mizan-sceno ter ustvaril živo in zanimivo predstavo. Predstava je bila zelo dobro in pravilno opremljena, odlična pa je bila tudi scena, ki jo je pripravil Albin Tomič. Zupan Jaka je bil Janez Lukančič, ki je dal figuri potrebno težo, preudarnost in nazadnje tudi bistrost in zvitost. Jolanda Komac je odlično odigrala Sternfeldovko, prav tako Franci Bukovec Anžeta. Prikupno Micko je zadržano in mladostno podala Milica Tomič. Igralsko zanimivo figuro Tulpenheima in Monkofa sta zelo posrečeno interpretirala Aleksander Skuk in Branko Pangeršič. Zapitega Glažka je originalno odigral Albin Tomič.
Z Zupanovo Micko je bila zaključena IV. revija ljubiteljskih gledaliških skupin naše občine. Revijske predstave so bile igrane v Zalogu, na Javoru, v Senožetih, Zadvoru in Dolskem. Zaradi težav objektivnega značaja letos niso sodelovale skupine iz Zadvora, Most in Dolskega.

r;
Izposojevalnina v LK Moste
Uvodoma moramo pojasniti, da o izposojevalnici v knjižnici odloča po statutu zavoda delovna skupnost s prisotnimi zunanjimi člani delovne skupnosti, ki so iz vrst bralcev in jih imenuje občinska skupščina. Na to sc navezuje vprašanje sveta za prosveto in kulturo o »družbenem dogovoru« med ljubljanskimi knjižnicami o višini izposojevalnice v LK Moste.
Dogovora v taki obliki ni bilo I
Konec leta 1965 so se sestali ravnatelji ljubljanskih javnih knjižnic na strokovnem pomenku, kjer je bil izrečen tudi predlog, da naj bi — glede na gospodarsko reformo — javne knjižnice zvišale lastna sredstva na 50 SD za izposojeno knjigo. Ker o višini izposojnine v knjižnicah lahko odloča samo delovna skupnost z zunanjimi člani, predlog ni bil sprejet, ampak samo priporočilo, naj delovne skupnosti razpravljajo o tem.
Kasneje ni bilo več skupnega pogovora knjižnic o tem. Naš zavod je samo obvestil druge knjižnice, da predloga ni akceptiral, v prepričanju, da ta ukrep ne pomeni nesoli-darnost do drugih mestnih knjižnic, ker je avtobusna zveza dovolj draga, da bralci ne hodijo npr. iz centra v Moste.
Delovna skupnost LK Moste je v 1966 in 1967. letu obravnavala izpo-sojevalnino v knjižnici na štirih sestankih. Na seji 26. 1. 1966 se je odločila, da bo zavod skušal povečati svoja sredstva, vendar bo odnehal takoj, če bo opaziti padec izposoje. Tako je v letu 1966 povečal izposojnino za 66 % in kasneje le postoma zviševal svoj delež, ker je obisk v knjižnici rastel, Število izposojenih knjig pa padalo. Za pavšalno ceno 50 SD od izposojene knjige pa se delovna skupnost ob nobenem pogovoru ni mogla odločiti iz naslednjih razlogov:
1.	Iskanje »notranjih rezerv« ob gospodarski reformi naj ne čutijo bralci posebno ker je med njimi 72 mladine, 15 % bralcev so ročni delavci, upokojenci, vojaki, nezaposleni itn. in samo 13 ^ bralcev je uslužbencev. LK Moste je razumela »notranje rezerve »kot izboljšanje svojega dela in je že leta 1965 organizirala delo tako, da je knjižnica in kasneje tudi čitalnica z nespremenjeno kadrovsko zasedbo in le s pomočjo 1 honorarne sodelavke za čitalnico odprta za bralce vsak dan od 8. do 19. ure. Velja omeniti, da tega ne nudi svojim bralcem nobena ljubljanskih knjižnic.
2.	LK Moste izposoja knjige za teden dni in za polovično ceno. Druge knjižnice izposojajo za 14 dni, ne glede na to, če bralec vrne knjigo prej. Nimamo statističnega podatka, koliko bralcev si tudi pri nas
V osnovni šoli Polje in v osnovni šoli Jožeta Moškriča v Jaršah je bila III. revija pevskih zborov osnovnih šol občine Ljubljana Moste—Polje. Sodelovali so pevski zbori osnovnih šol Dolsko, Jožeta Moškriča, Ketteja in Murna, Križev-ska vas, Vide Pregare, Polje in Sostro ter harmonikarski or-
izposodi knjigo za 14 dni, iz prakse pri delu pa vemo, da je najpogostejša 1-tedenska izposoja, in torej s polovično izposojnino, ki znaša pri nas v povprečju 33 SD. štirinajstdnevna povprečna izposojevalnina bi torej bila ne le 50 ampak 66 SD. V enotedensko izposojo knjig je bila LK Moste prisiljena zaradi utesnjenosti izposojevalnega prostora. Celotna knjižna zaloga je ok. 25.000 knjig, kapaciteta polic na Zaloški c. 35 pa je 8.000 knjig.
Ne moremo mimo ugotovitve, da so občine šiške, Bežigrad in Center investirale v preteklih letih v svoje ljudske knjižnice za prostore in opremo velik delež družbenih sredstev (Šiška npr. samo za opremo 8 milijonov), v Mostah pa nam je vse od ustanovitve knjižnice 1949. leta uspelo pred dvema letoma le nekoliko izboljšati neznosne delovne pogoje. Tako je še vedno od posluha knjižničarjev odvisno, kaj izločijo v skladišče in kaj ostane v izposojevalnici. Teh 8.000 knjig v izposojevalnem prostoru so pretežno novejše in najbolj iskane knjige, ki morajo čimhitreje krožiti med bralci. (Zato smo se odločili tudi za sorazmerno visoko zamudnino I) V letu 1967 je bila tako vsaka knjiga, ki je v izposojevalnici, izposojena 10 krat, če bi pa izposojali 14-dnevno, bi lahko samo 5 krat prišla do bralca. Lastna sredstva bi tako ostala enaka, čeprav bi bilo pol manj izposojenih knjig, seveda pa doseženo večje povprečje izposojevalnine na izposojeno knjigo.
Tu je najbrž vsak komentar odveč, vendarle pa še nekaj misli o vlogi knjižnice v naši sredi.
Prav gotovo igrajo ljudske knjižnice v mestnih središčih na eni, na drugi strani pa v predmestjih ali na deželi povsem različno vlogo. V centrih mest so pionirske knjižnice ali organizirani oddelki za mladino pri ljudskih knjižnicah. Tako lahko večje knjižnice v mostu, ki imajo bogato knjižno zalogo (tudi do 100.000 knjig) prostor za te knjige, ločijo izposojo odraslim bralcem od izposoje mladi-dini; še več, računajo z odraslim bralcem in ta tudi pri njih prevladuje. Tu je knjižničar res posrednik med knjigami in odraslim bralcem. Ta bralec je pripravljen svojo zabavo tudi plačati. Res je, da plačilo za izposojeno knjigo pomeni za vso Slovenijo nazadnjaško bibliotekarstvo, saj izposojnine ne pozna ne zahod, kje šele vzhod; tudi druge republike v Jugoslaviji zaračunavajo samo letno članarino. Na zahodu sicer poznajo privatne izposojevalnice, ki imajo izrazito komercialno politiko in izposojajo za drag denar »šund« literaturo. Najbrž pri nas ne vlagamo družbenih sredstev v ljudske knjižnice zato, da bi živele s tako nabavno politiko; na-
kester glasbene šole Moste— Polje. Obe prireditvi, ki ju je organizirala občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. sta lepo uspeli. Vso revijo je v Jaršah vodila učenka tamkajšnje šole — gostiteljice. Napovedovala je mirno in prijetno ter s tem tudi prispevala k uspehu 2. dela revije v Jaršah.
sprotno, trudimo se pripeljati mladinca in odraslega bralca do tega, da seže po zahtevnejšem branju, pri otroku pa usmerjamo odnos do knjige. Da je temu tako, kaže tudi vsebina izposojenih knjig, ki nam npr. za leto 1967 prikazuje 13 % izposojene lažje literature (družabni romani, kriminalke - glej ZR za leto 19671) Delno nam je tak odstotek uspel tudi z močno povišano izposojnino za lažjo literaturo, medtem ko je tedenska izposojnina poljudnoznanstvenih knjig, mladinskih knjig, družbenega romana, pesništva itn. od 0,10 do največ 0,40 ND. Ker naj dobra knjiga najde pot do bralca, ker je v tem tudi vsebina dela knjižnice, smo se odločili, da je obisk čitalnice, ki ima sorazmerno bogat študijski del, brezplačen.
Ko govorimo o tem, da je izposojevalnina v javnih knjižnicah v Sloveniji redek primer v svetu, kjer je dovolj živo spoznanje, da ostaja knjiga človeku še vedno najboljša učiteljica, vemo, da bodo knjižnice v Sloveniji še lep čas dodajale za svoje življenje in delo tudi svoj delež, ki seveda tudi stane, saj knjižničar s srednjo in višjo izobrazbo porabi
Dan šole
Učenci in učiteljski zbor osnovne šole Ketteja in Murna so za letošnji dan šole (26. april, obletnica smrti D. Ketteja) pripravili bogat program. Tekmovali so za Moškričevo značko, izvedli literarni večer ob izidu nove, 3. številke Iskric, pevski zbori so zapeli na samostojnem koncertu, gledališčniki so zaigrali enode-ianko Cenček, člani jezikov-no-estetskega krožka so pripravili končno proslavo, Športniki so se pomerili v atletskih disciplinah, likov-liki so pripravili kar 2 razstavi v šoli in v Toplarni. [ Zadnja je bila še posebno nikavna, saj je zrasla iz aeposrednega vabila tega colektiva. S tem je delovni colektiv Toplarne dokazal, la se zaveda nujnosti vklju-:evanja kulturnih prizadevanj v proizvodni proces in la bo le v medsebojni povezavi raslo oboje.
skoraj polovico svojega časa za delo z bralcem, za to, da skrbno izračuna in vpiše na vse tri predpisane obrazce pare za izposojeno knjigo in zamudnino. Tega problema najbrž v občini Moste ne bomo rešili. Nekaj pa je vendarle specifičnega za naše področje in moramo odločati o tem sami:
Uvodoma smo omenili, da obiskuje knjižnico v Mostah 72 % mladine, v LK Polje, ki je sedaj pripojena Mostam, pa je ta odsotek še višji.
Ta mladina pretežno nima bogatih staršev.
V šolah skušamo nuditi otrokom učbenike zastonj. Skušamo otroka pritegniti v telovadnico, na igrišče in ne smemo pozabiti, da se za tega našega otroka trudi z vsem znanjem tudi druga ideološka smer.
Kakšno vlogo naj torej igra knjiga pri vzgoji otroka in mladostnika? Mu bomo to knjigo, ki jo otrok rabi za svojo harmonično rast in mladostnik za splošno izobrazbo, še bolj obdavčili, čeprav že tako odbije zanjo svojih trideset par?l Čeprav načrtuje življenje in delo zavoda delovna skupnost s predstavniki javnosti, bi bilo prav, da bi zavzel svoje stališče tudi svet za kulturo in prosveto in družbenopolitične organizacije v občini.
Tu ne gre več za izposojevalnina I Vprašanje sveta za kulturo in prosveto o izposojevalnini je samo dokaz, da niso jasni osnovni koncepti: naj ostaja in bo knjižnica ljudskoprosvetarska izposojevalnica, ki nekaj nudi občanom za del sredstev, ki jih vlagajo v občinski proračun, ali naj nadaljuje svojo rast — gre za dolgoročni program — in se razvija v pedagoško usmerjen trden center tistega dela kulture, ki ga daje človeku knjiga.
III. revija pevskih zborov osnovnih šol Ljubljana Moste-Polje
z moSCani o tem in onem
Matura je
LJUBIM SVET TIŠINE
MARKO LIPOVŠEK je doma iz Zaloga. Tudi on bo letos med meščanskimi maturanti, ki bodo v tradicionalnem sprevodu po ljubljanskih ulicah peli in vzklikali »Gaude-amus igitur ..
— S svojim učnim uspehom sem še kar zadovoljen, ker biti v gimnaziji prav dober že nekaj pomeni. Posebnih težav mi ni delal noben predmet. Tudi vrednotil sem vse enako. Vživeti se je pač treba v razlago profesorjev in potem lahko dojemaš snov. Biologija mi je bila že od nekdaj pri srcu. Naj vam zaupam, da bom — če bom uspel — študiral medicino, in sicer bi se rad po končanem študiju in obvezni praksi posvetil raziskavi pljučnih bolezni in sploh boleznim prsnega koša. Znano je namreč, da so — žal — v medicini še mnoga področja zelo malo raziskana. In prav zavoljo tega bi rad nekoč po svojih močeh prispeval svoj delež k odkrivanju skrivnosti teh bolezni. In misel, da s tem nekomu drugemu lahko pomagaš, me nenehno spremlja in mi pravi: »Marko, na pravi poti si!«
Znano pa je, da so sedaj pogoji za vpis na medicino izredno težki. Poleg sprejemnih izpitov in vseh mogočih testov so podvrženi še temeljiti selek-
ciji vsi kandidati, ki so že uspešno prestali vse preizkušnje. Ne pomagajo več ne strici ne ne vem kakšne zveze in poznanstva. In prav je, da je tako!
Če mi študij medicine spodleti, se bom posvetil proučevanju morskega živalstva. Poleg smučanja še najraje plavam in se potapljam. Ko sem z masko na glavi in plavutmi na nogah v podvodnem svetu tišine, imam občutek neskončnosti. Kako čudovit je ta svet tišine!
V prostem času najraje prebiram knjige, predvsem me seveda zanima snov s področja medicine.
In želje? Trenutno sta samo dve: da bi čimuspešneje maturiral in bil sprejet na medicino.
SLAVISTKA BOM!
Z MILOJKO GLAVIC, maturantko VI. gimnazije v Mostah
pred vrati
sva se srečala na šolskem hodniku. Ko sva sedla v miren kotiček, se je najin pogovor kaj hitro zasukal na temo: učenje, bližnja matura in študij na univerzi.
— Za maturitetne predmete sem si izbrala matematiko, zemljepis in slovenščino. Študirala bom slavistiko! Zanima
me predvsem slovenščina, bolje rečeno slovnica. Rada bi postala lektorica pri kakem časopisu, založniški hiši ali pri RTV. Seveda so pri tem poklicu še drugačne možnosti uveljavitve.
Zanima vas, kaj menim o uveljavljanju mladih v naši družbi. Če naj bom popolnoma odkrita, menim, da je vse premalo zaupanja v mladino, v njene ustvarjalne sposobnosti. Spričo posameznih huliganskih izpadov ne gre stvari posploševati in vse mlade metati v isti koš. Drži pa tudi to. da je krivda obojestranska in bo treba mnogo vztrajnega in požrtvovalnega dela z obeh strani, če naj težave premostimo.
Po materialni plati s študijem ne bom imela težav in zato tudi ne mislim na štipendijo ali posojilo, ker se zavedam, da so drugi še mnogo bolj potrebni pomoči kot jaz. Čez počitnice bom pomagala očetu in mami, ker imamo zasebno pekarno. Za nekaj dni jo bom mahnila na morje in v Bohinj. Treba bo seveda že med počitnicami misliti na študij in pripraviti vse potrebno.
Poleg učenja sodelujem tudi v gimnazijskem gledališkem krožku. Pravkar pripravljamo igro Eutien, s katero se bomo še ta mesec predstavili občinstvu v Titovem domu. V načrtu imamo tudi gostovanja zunaj Ljubljane.
Našo skupnost redno berem. Zdi se mi, da tako po oblikovni kakor po vsebinski plati še kar ustreza okusu povprečnega bralca — Meščana. Samo križanke niso kvalitetne. Menim, da ima najboljše križanke Delo. Pri reševanju njihovih križank se resnično izobražuješ, ker so težke, obenem pa vzgojne in te silijo k brskanju po različnih leksikonih.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI JOŽETA MAZOVCA
MAJ 1966
VERSTVO: Michael Grant - Miti starih Grkov in Rimljanov, Marko Koc ievan — Ateisti in religija danes;
DRUŽBENE VEDE (sociologija, politika): T. B. Bottomore - Elite i dru-itvo, Pero Damjanovič - Trideset let na čelu partije, Alenka Nedog Tito v Sloveniji kronika 1931-1940) ;
UMETNOST: Germain Baiin - Vrhunska dela svetske umetnosti;
ZGODOVINA (druga svetovna vojna): Charles de Gaulle - Vojni spomini. 1. knj., France Filipič - Pohorski bataljon, Milica Ostrovika - Kljub vsemu odpor. 2., 3. knj.;
LITERARNA ZGODOVINA: France Bernik — Pisma Frana Levca;
PESNIŠTVO: Alenka Glazer — Ujma, Simon Gregorčič — Poezije 1882. Faksimile rokopisa . . ., Sredi remije stojim. Poezije nerazvitih ljudstev, Her-man Vogel — Razdalje rastejo;
LEPOSLOVJE: Isaac Asimov — Fantastično potovanje, Pierre Boulle — Gosposki poklic, Alezandre Dumas - Grof Monte Cristo. 1., 2. knj., Josef Vital Kopp - Sokrat sanja, Mimi Malenšek — Noriška rapsodija, Jan Mens — Rembrandt, Kdlman Mikszath — Nenavadna poroka, Boris L. Pasternak — Doktor Zivago, Braco Rotar - Moloh, Pavle Zidar - Barakarji; Marija Magdalena, Vitomil Zupan — Vrata iz meglenega mesta;
KNJIGE ZA OTROKE: Matevž Hace — Povodenj, Smiljan Rozman — Reporter Tejč poroča.
Spomeniško varstvo v občini Moste-Polje
Rimljani so regulirali Ljubljanico
JELOVŠKOVA MOJSTROVINA NA KODELJEVEM — V KAPELI TUDI KOMORNI KONCERTI — POLJSKI SOLARJI BODO POMAGALI PRI IZKOPAVANJIH — ARHEOLOŠKE NAJDBE V AVLI SOLE.
Tudi občina Ljubljana Moste—Polje ima na svojem območju nekaj pomembnih zgodovinskih, etnografskih, kulturnih in drugih spomenikov in najdb. V tem sestavku se bomo dotaknili le treh, ki so po splošni sodbi arheologov in umetnostnih zgodovinarjev morda najpomembnejši.
FRESKE V KAPELICI CODELLIJEVE GRAŠČINE
Današnje Kodeljevo je verjetno dobilo naziv po Codelli-
jevi graščini. Kapelo je dal sezidati baron Avguštin Codelli, ki je pripadal goriški rodbini Codellijev, katere je cesar Leopold I. leta 1666 povišal v plemiče s pridevkom »Fohn Fah-nenfeld«. Avguštin je bil rojen v Gorici leta 1683 in je leta 1749 umrl v Ljubljani.
Ko je bila kapelica leta 1734 nared, je dal baron poklicati predse Franca Jelovška, ki je bil učenec italijanskega fre-skanta Giulija Ouaglia. Jelov-
času utirala pot oglejska trgovina. Arheološke najdbe nam pričajo o tem, da so že Rimljani regulirali Ljubljanico, po kateri se je odvijal živ promet. Dokaz za tako domnevo je bil tudi napis na stari Emoni o združevanju ladjarjev (collegium naviculariorum).
Že pred vojno je strokovna literatura prvič omenila rimsko utrdbo nad starim izlivom Ljubljanice v Savo. Utrdba leži v najbolj vzhodnem delu Zaloga tik nad strugo Ljubljanice. Prav ob obzidju utrdbe je bil nedavno najden nedotaknjen rimski žgan grob. Vsi podatki, lončeni, vrčki, steklene in druge posode, oljenke in podobno, pričajo, da spada grob v prvo polovico prvega stoletja našega štetja.
Utrdba v Zalogu je bila zgrajena zato, da bi njena posad-
KAJ NEKI SE DOGAJA V MLADINSKEM KLUBU?
Na zlonamerno vprašanje Sonje Brodnik v prejšnji številki, ki bi lahko škodovalo ugledu naše mladine, ugotavljam, da po Kodeljevem ni nobenega javnega govorjenja o neprimernem obnašanju mladine v mladinskem klubu Slovan — če ni bilo kot javno govorjenje morda mišljeno priložnostno opravljanje v krogih, ki naši ureditvi niso naklonjeni. V klub prihaja, z vednostjo staršev, v glavnem zelo lepo vzgojena mladina, med njimi najboljši učenci in najbolj disciplinirani športniki. Prihajajo pa tudi posamezniki, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso bili deležni zadovoljive vzgoje, ki se morda včasih res ne obnašajo tako, kakor bi mi želeli. Je pa klub namenjen predvsem njim, da ne bi bili prepuščeni ulici, ampak da bi se v dobrem okolju navzeli dobrih navad in lepšega obnašanja. Kakor ugotavljamo, se to praviloma tudi dogaja.
Seveda pa mladinski klub ni niti poboljševalnica, niti šola, niti cerkev. Mladi se v njem shajajo, da se sproste. Tam se lahko glasno pogovarjajo, se šalijo, poslušajo radio in gramofon, gledajo televizijo, pri nalašč za to nabavljenih mizicah igrajo šah ali karte, igrajo namizni nogomet na avtomatu, pijejo osvežilne pijače pa tudi kadi lahko, kdor kadi. Popiva se v klubu ne! Morda se včasih slišijo tudi kake nespodobne besede, vsekakor pa manj kot na ulici.
V klubu je skoraj vedno eden ali več tistih maloštevilnih športnih funkcionarjev, ki so namenili svoj prosti čas delu z mladino. Ti posredujejo, če je kaka družba preveč živahna, in tudi odvračajo od kajenja premlade kadilce, če jih pri tem zalotijo. Vendar taka posredovanja niso pogosta, ker niso potrebna; mladina je v klubu sicer živahna, je pa praviloma dobro disciplinirana in se lepo obnaša — dosti boljše, kot smo lahko pričakovali.
Včasih pridejo v klub tudi starši, če jih zanima, kako je v klubu, ali če hočejo spraviti svoje domov. Vsak je dobrodošel! Posebno dobrodošli bi biti tisti, ki bi radi skrbeli za mladino ,seveda z delom, ne z zlobnim jezikom. Življenje v klubu si lahko ogledajo kadarkoli vn tudi lahko zvedo vse, kar jih še posebej zanima. Do sedaj vstop še ni bil nikomur odklonjen, in nikogar, ki bi rad z delom sodeloval, še nismo zavrnili.
Za mladinski klub Slovan ing. Radovan Golja
Freske v Codellijev! kapelici — Jelovškova mojstrovina
ka nadzorovala plovbo po obeh rekah. Utrdba nam priča o velikem pomenu vodne poti po Ljubljanici in Savi prav v času, ko promet po rimski cesti proti Trojanam in Cehu še ni polno zaživel. Strokovnjaki menijo, da je to edinstvena vodna utrdba v Sloveniji.
KAJ SO NAŠLI NA PODMOLNIKU?
Pomembne najdbe so izkopane tudi v podmolniških pe-skolomih. Starost najdenih predmetov še ni točno ugotovljena; domnevajo pa, da gre za najdbo iz mlajšega dela starejše železne dobe. Ker so zaradi kopanja peska skeletni grobovi resno ogroženi, bodo letos opravili zaščitna arheološka izkopavanja. Del izkopanih predmetov bo razstavljen v avli nove osnovne šole v Polju, kar bo še posebej pomembno spričo tega, da gre za predmete, najdene v bližini Polja. Sola v Polju bo letos prirejala strokovne ekskurzije, kjer bodo šolarji na kraju samem seznanjeni s potekom izkopavanj in po potrebi bodo tudi sami pomagali izkopavati.
Na območju občine Moste— Polje imamo še druge zgodovinske spomenike: v okolici Javora (nekropola-naselje iz sta-roželezne dobe), v Zagradišču (gradišče iz starejše železne dobe) in vzhodno od Sostrega (gradišče iz starejše železne dobe).
Poleg navedenih imamo še vrsto srednjeveških gradov in utrdb ter drugih spomenikov, o katerih bomo kdaj drugič napisali kaj več.
Franc Fajdiga
Moščani
pozor!
Krajevna skupnost Moste razpisuje natečaj za ureditev fasad in okolice zasebnih hiš, ki bo trajal do 1. 10. 1968. Pri ocenjevanju se bo predvsem upoštevala ureditev balkonov, vrtov, dvorišč, ograj in okolice zasebnih hiš. Na natečaj se lahko prijavijo samo lastniki hiš v zasebni lasti.
Prijave zbiramo do 15. julija 1968.
Takoj po končanem natečaju bo posebna komisija ocenila tri najlepše urejene hiše, katerih lastniki so s prijavnico sodelovali na natečaju.
Nagrade so naslednje:
1.	nagrada 1.000,00 ND
2.	nagrada 600,00 N D
3.	nagrada 400,00 ND
Komisija bo opravila
ogled javno in bo tudi javno razglasila svoje ocene.
Prijavnice je poslati na naslov: Krajevna skupnost Moste, ob Ljubljanici 42/1.
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Podobne natečaje bodo razpisale tudi ostale krajevne skunnosti na območju občine Moste — Polje. Razpisni pogoji v krajevnih skupnostih na mestnem območju so nekoliko drugačni, kot zunaj mesta. Zato prosimo vse interesente, naj se za podrobna pojasnila obrnejo čimprej na svojo krajevno skupnost.
Imena nagrajencev in fotografije najlepše urejenih balkonov in vrtov, bomo objavili v eni od jesenskih številk Naše skupnosti.
šek je bil tedaj vodilni slovenski stropni iluzionistični slikar. Veliko znanje in mojstrstvo, ki so ga razvili slikarji—iluzionisti, je zajemalo človeško figuro v vseh mogočih pogledih in skrajšavah, obratih in pozah. Mimo tega so ti slikarji mnogo vedeli o perspektivi in njenih potrebnih kombinacijah in deformacijah, ki so odvisne od položaja gledalca v kapeli, iz katere je bila projektirana celotna poslikava stropa.
Fresko slikarstvo je bilo Jelovškova glavna dejavnost. Njegove freske v kapelici na Kodeljevem so očarljiv primer sveže baročne dekoracije. Posebno znamenita je »Alegorija Marijinih čednosti« v kupoli kapelice. V baroku je bil predvsem pomemben vtis celote in so ji bili detajli podrejeni; slikar je moral biti zmožen celo-vitostne vizije.
Kot je znano, so freske v kapelici na Kodeljevem sedaj restavrirane. Treba bo še zastekliti okna, popraviti vrata in kapelica bo še letos odprta za domače in tuje obiskovalce. Mestni muzej v Ljubljani bo prevzel kapelo kot stalni razstavni prostor za svoje občasne razstave. V njej bodo razstavljali tudi moščanski likovniki. Notranjost kapele pa je prikladna tudi za komorne koncertne prireditve.
V načrtu je tudi ureditev dela stilnega parka pred gradom.
RIMSKA UTRDBA V ZALOGU
Skozi Slovenijo kot izrazito in važno prehodno področje si je človek že v davnini utiral pomembne poti. Uporabljal jih je rimski trgovec, še preden so rimske legije prodrle v naše kraje. Med njimi so zelo pomembne vodne poti. Najvažnejša taka pot je bila Ljubljanica—Sava tja do Siscije (Si-sak). V Ljubljansko kotlino si je že v zgodnjem rimskem
Smučarji Saturnusa ekipni prvak
Kot vsako leto, so tudi letos smučarji Saturnusa zaključili letošnjo zimsko sezono s tekmovanjem za ekipni pokal in pokal posameznikov med smučarji Papirnice Vevče, Celuloze Medvode, 2ita in Tikija.
Kot lanskoletni ekipni prvak je tek-
movanje organizirala Papirnica Vevče, ki je ta športni dogodek izkoristila za praznovanje svoje 125-letnice strojne izdelave papirja.
Saturniški smučarji so osvojili ekipni pokal, zlato kolajno za edino žensko tekmovalko in bronasto za dobro uvrščenega starejšega tekmovalca.
Se (Ive cesti z asfaltno prevleko
Podjetje Slovenija ceste je pravkar začelo urejati preostali del Proletarske ceste v Mostah v dolžini 200 metrov. Istočasno bodo asfaltirali tudi Partizansko cesto v dolžini 800 metrov. Dela bodo predvidoma končana 15. junija.
Štafeta počitničarjev v Mostah
Štafeto, ki bo ponesla pozdrave Titu ob njegovem rojstnem dnevu, je letos domiselno organizirala tudi Počitniška zveza Slovenije. Ta štafeta tedensko potuje iz kraja v kraj, kjer so bili bivši okraji. Iz Novega mesta je šla v Maribor, od tu pa prek Kranja, Nove Gorice in Kopra v Ljubljano. V Ljubljani so jo v soboto 4. maja sprejeli pred poslopjem občinske skupščine Ljubljana Moste—Polje moščanski počit-ničarji. Za nosilce iz Kopra so pripravili pester program, iz katerega velja omeniti predvsem obisk Urha in ogled muzeja NOV. Moščani so nato ponesli štafetno palico 19. maja v Kumrovec, kjer so se združile štafete iz vseh republik in skupaj s TitoVb štafeto nadaljevali pot do Cilja.
ZMAGOVALNA EKIPA SATURNUSA Z EDINO ZENSKO UDELEŽENKO — sedijo: Saša Kralj, Matija Radelj, Tone Kunšič, stojijo: Dimitrij Kobilica, Metka Jarc, Janez Deisinger, Franc Margu. Zvone Pirc. Manjkata Vito Poljanec in Milan Bekš.
Z18 na 2 odstotka in vendar!?
O obratu Kemične tovarne Vulon smo pisali že lansko leto. Problem tovarne, ki je zabredla v velike finančne težave in katere tehnologija ni bila taka, kot je bilo pričakovati, je obravnavala kot posebno točko dnevnega reda tudi občinska skupščina. Tovarna je takrat napravila obširno ekspertizo in tudi naš list je o problemu dokaj obširno informiral
Vesti iz osnovne šole Vide Pregare
Kako smo tekmovali v poznavanju prometnih predpisov
11. aprila smo izvedli tekmovanje v treh starostnih stopnjah in sicer v:
—	znanju prometnih predpisov;
—	risbi na temo: promet in prometna vzgoja;
—	nalogi: Promet na moji poti v šolo;
—	vožnji s kolesom.
Bil je sončen dan. Pred šolo se je zbralo veliko učencev — kolesarjev. Ob 8.30 so se začeli teoretični izpiti, ki so obsegali snov iz poznavanja prometnih predpisov in znakov. Kljub temu, da smo se že prej vestno pripravljali za izpit, je bil ta za nas trd oreh.
Jutro se je že prevesilo v dopoldan, ko so prvi učenci začeli opravljati praktične izpite. Proga je bila po
Pokopališki, Tovarniški in Bezenškovi ulici na igrišče pred VVZ Angelce Ocepek. Tu je bila spretnostna vož-. nja.
Proga je bila težka in je od učencev zahtevala vso zbranost in pazljivost, če so ji le-ti hoteli biti kos. Sele opoldne so se izpiti za skupino zaključili. Pri izpitih je sodeloval tudi prometni miličnik in naši pionirji — miličniki.
Uspehi so bili zelo dobri, uspešno je opravilo izpite 80 % učencev.	Tomaž PRIMOŽIČ
svoje bralce.
Glavne teme takratne razprave so bila vprašanja kako čimprej izboljšati tehnologijo, povrniti oz. ustvariti zaupanje kupcev in s tem ob dokaj močni tuji konkurenci prodreti na tržišče in kje dobiti več sto milijonov S dinarjev premostitvenih kreditov oz. denarja za obratna sredstva. Ce se prav spominjamo, smo zelo optimistično zapisali (potem ko je občinska skupščina prevzela poroštvo nad omenjeno vsoto), da bo z izvajanjem predvidenega sanacijskega načrta težav kolektiva konec.
In kje smo danes?
Verjetno pravega odgovora ni, oziroma ga bo prinesel čas. Karkoli definitivnega bi napisali, bi bila ugibanja ali netočnosti. Torej ostanimo raje pri otipljivih dejstvih, ki jih lahko dobimo že iz vsakega časopisa, oz. nam jih je povedal direktor tovarne Dušan Tratnik.
Edino, kar trdno stoji pred nami, je -izguba, da zastane sapa« in trditve vodstva, da je Yulon prebolel svoje otroške bolezni. Oglejmo si na kratko še enkrat obe strani medalje, kajti občinska skupščina (beri vsi občani) bo pri kakršnikoli odločitvi nosila levji delež bremena.
Sklepni račun za lansko leto je pokazal, da je Vulon končal poslovno leto z 1.700 milijoni S din izgube. Ker nismo strokovnjaki, bi bilo težko soditi in iskati krivca. Verjetno
27. aprila smo se zbrali pred šolo učenci vseh nižjih razredov. Razvrstili smo se v dolgo kolono. Na čelu je učenec Igor nesel zastavo.
Prišli smo do prvega spomenika. Počakali smo, da so učenci položili šopke rož. Odšli smo naprej. Tudi pred drugim spomenikom smo se ustavili. Tam
bomo najbliže resnici, če samo opozorimo na podražitev investicij (reforma), občutno nižjo carinsko stopnjo na uvoženi yulon od planirane ter padec dolarskih cen na svetovnem trgu. K temu moramo dodati še nestrokovno podpisano pogodbo (premajhno jamstvo za kvaliteto sintetične niti, predolgo fiksirane cene za surovino), nestrokovne inštrukcije, neučinkovitost lastne prodaje in reklamne službe; in omenjene so skoraj vse merljive subjektivne napake.
Bralec bo verjetno vprašal, zakaj nismo še omenili slabih tehnoloških rezultatov oz. skoraj 400 ton odpadnega materiala od 800 ton proizvedne niti. Zato, ker se v tem primeru močno strinjamo z mnenjem direktorja Tratnika in inženirja Trajbariča, da se je od Yu-lona vseskozi preveč pričakovalo. Tovarna je namreč -zadnji krik mode«. Projektanti so v strahu, da bi po znanem jugoslovanskem receptu bila tovarna že zastarela, ko bi jo zgradili, izbrali varianto, ki tudi v svetu še vedno pomeni vrh tehnologije pridobivanja poliamidnih vlaken. Ce upoštevamo, da v Romuniji, ZRN, Poljski in celo ZDA obratujejo veliko večje tovarne izključno v poskusne namene in da so na Poljskem po 4 letih dela dosegli približno 1/3 rezultatov Yulona, potem lahko samo obžalujemo, da je izgrad-
so pionirji pripravili lep program. Učenci so deklamirali, peli in igrali. Po končanem programu smo dobili značke, ki nas bodo spominjale na pohod.
Ko smo odhajali proti domu, smo se že veselili prvomajskih praznikov.
Danica ILIČ
nja in prvo (poskusno) obratovanje Yulona padlo prav v čas reforme in njenih ekonomskih zakonitosti, ko tudi od družbe ne moremo zahtevati da pokrije stroške eksperimentiranja oz. v žargonu: stroške izgube.
Resnici na ljubo pa moramo povedati, da to eksperimentiranje, (po besedah direktorja) ni bilo zaman. Tovarna je tako izboljšala kvaliteto, da imajo sedaj nenormalno nizek odstotek nekvalitetne proizvodnje v številkah izraženo so jo znižali od 18 % na 2 %! Razen tega so v zadnjem času prišli na 100-odstotno proizvodnjo; ukvarjajo pa se z načrtom, da bi proizvodnjo povečali za okroglo 97 ton na leto. Tudi prodaja teče sedaj drugače kot lansko leto in prve mesece letos. K temu je precej pripomogel Ju-gotekstil, ki je prevzel prodajo yulona, relativno pomanjkanje deviznih sredstev po novem deviznem režimu in Yulo-nova inženirja, ki opravljata instruktorsko službo pri odjemalcih — tekstilnih tovarnah.
Vsa ta nova dejstva nam sicer vlivajo nova upanja, kljub temu pa ne moremo mimo vprašanja, kdo bo pokril tako veliko izgubo in kdo bo prevzel obveznosti, ki izhajajo iz primanjkljaja. Kot vemo, je občinski rezervni sklad (100 milijonov S din) le kaplja v morje. V primeru, da bo morala te obveznosti prevzeti občinska skupščina, to istočasno pomeni izčrpanje lastnega rezervnega sklada za dolgo vrsto let in onemogočanje vsakršnega razvoja in rekonstrukcije druge industrije.
V primeru takega izida se pridružujemo mnenju velikega dela občanov, da Yulon ni samo obveznost občine Moste— Polje, marveč širših družbenopolitičnih skupnosti, saj je bila to prva jugoslovanska tovarna poliamidnih vlaken, ki naj bi predvsem razbremenila jugoslovanske potrebe po tem artiklu, katerega je bilo potrebno doslej 100-odstotno zagotavljati iz izvoza.
Mladina je dala svoj prispevek za Dan mladosti
Mladi Saturnusa so v mesecu mladosti organizirali oddajo Mladina pred mikrofonom. K sodelovanju so povabili mladino 37 podjetij ljubljanskega in kranjskega območja. Vabilu so se odzvali mladi iz 7 podjetij, iz naše občine pa samo mladi iz kolektiva Slovenija ceste, čeprav so bili povabljeni vsi, tudi V. P., gimnazijci in učenci osnovne šole Vide Pregare.
Oddaja, posvečena mesecu mladih, je bila 13. maja v Mestnem gledališču. Z recitacijami, petjem popevk in igranjem so sodelovali mladinci iz kolektivov Peko Tržič, BPT Tržič, Slovenija ceste, NA-MA Ljubljana, Pletenina Ljubljana, Stol Kamnik, Iskra Kranj, in Saturnus kot prireditelja. Pevce je spremljal ansambel Septimi iz Ljubljane.
Prireditev je bila dobro pripravljena In je izredno uspela. Vsako točko je publika bogato nagradila s ploskanjem in več točk so morali izvajalci ponoviti. Nastopajoče je ocenjevala strokovna komisija in občinstvo. Prvi, drugi in tretji so dobili lepe nagrade tovarne Saturnus, vsi drugi sodelujoči pa tolažilne nagrade — spodbude za drugič, saj so prepričani, da bo še katera mladinska organizacija organizirala podobno oddajo, kjer bodo mladi pokazali, kaj znajo.
Prisotni v dvorani so bili nadvse zadovoljni in so trdili, da je bila oddaja lepša kot »Pokaži, kaj znaš« iz radia.
Med pevci je zasedel prvo mesto mladinec iz ISKRE Kranj Peter Pečar.
Med recitatorji pa je zmagal mladi* nec iz SATURNUSA Srečko Resnik.
Skoda, da meščanska mladina na tej oddaji ni sodelovala v večjem številu.
PLESNE VAJE
Vaje smo imeli vsako soboto od dveh do šestih. Štiri ure so dolge, toda ob plesu so hitro minile. Učil nas je tovariš Ban, Sedaj znamo plesati kar osem standardnih plesov. Vsem pa je bila kar najbolj všeč četvorka. Tovariš je dejal, da smo prva osnovna šola, katere učence je naučil vseh pet slik tega lepega plesa. Ker smo bili disciplinirani, smo hitro napredovali.
Vaje smo imeli osemkrat. Posamezno vajo smo delili na dva dela. V prvih dveh urah smo ponovili plese, ki smo se jih že naučili, in se začeli učiti posamezne slike naslednjega plesa. Potem je bil petminutni odmor. Ko smo se odpočili, smo spet vadili. Tako je bilo vsako soboto, le zadnjikrat smo samo plesali. Ponavljali smo vse plese, tovariš učitelj pa nam je pokazal še kopico modnih plesov. Za zadnji ples smo si izbrali zelo živahen ritem. Ko smo se še slikali, je tridese-
tim razdelil potrdila, da smo opravili izpit, za spomin pa tudi značko.
Tanja MILORADOVlC
TEKMOVANJE ZA BRALNO ZNAČKO
2.	aprila 1968 — na svetovni dan knjige — so učenci našega zavoda tekmovali za bralno značko Prežihovega Voran-ca. Učenci iz 1. in 2. razreda so tekmovali za cicibanovo bralno značko, učenci 3. in 4. razreda za bronasto, iz 5. in 6. razreda za srebrno ter iz 7. in 8. razreda za najvišje priznanje — zlato značko.
Cicibanovo bralno značko je osvojilo 37 učencev, bronaste 19, srebrno 28 in zlato 10 učencev.
Želimo in upamo, da se bo v naslednjem letu število tekmovalcev še močno povečalo.
Bojana ŠEFIC, 6. d
Planinski dom na Bibi planini
Agrokombinat Emona, obrat mesne industrije Zalog ima na Bibi planini svoj planinski dom, ki bo začel redno obratovati 1. junija letos. V domu je na razpolago okoli 20 ležišč. Glede na to, da je to planinsko društvo odprtega tipa, sprejemajo v dom poleg članov delovnega kolektiva AE tudi druge goste.
Dom ima lepo lego in prav tako lepe izletniške točke v bližini. Na posnetku vidimo nekatere člane delovnega kolektiva v prijetnem pogovoru pred domom.
GLASBENE UGANKE
Glasbena šola Moste—Polje tudi letos uspešno sodeluje z osnovnimi šolami naše občnie. Nekaj dni pred 1. majem je povabila učence 1. razredov osnovne šole Ketteja in Murna na uro glasbenih ugank. Na sliki vidimo, kako živo so pri tej uri sodelovali vsi povabljeni učenci!
Pohod po poteh partizanske Ljubljane
Na IV. pionirskem
Pionirji osnovne šole Vide Pregare so sodelovali pri IV. pionirskem srečanju bratstva in prijateljstva jugoslovanskih
srečanju bratstva
lo 160 pionirjev pod 16 pionirskimi prapori pred šolo Železniki, kjer šo odkrili spominski kip bratoma Jerkovič, po kate-
narodov, ki je bilo v Železniku pri Beogradu od 9. do 12. maja 1968.
9. maja popoldne se je zbra-
rih se šola imenuje. To je bila velika manifestacija bratstva, prijateljstva in miru. Za pionirje in učence je bilo to en-
in prijateljstva
kratno in nepozabno doživetje — iz stotih grl sta zadonela pionirski pozdrav in obljuba domovini in padlim borcem.
Drugi dan so pionirji sodelovali pri literarnem večeru, kjer je vsak soudeleženec prebral delo v svojem jeziku. Slišali smo literarna dela v sedmih jezikih. Prijetno doživetje je bilo srečanje s srbsko pesnico Desanko Maksimovič. S toplimi besedami nas je vzpodbujala k prijateljstvu in bratstvu ter želji po znanju.
Popoldne smo na velikem odprtem prostoru sledili kulturnemu programu. Naši pionirji so nastopili z recitalom naših pesnikov, s pesmijo Moj očka ima konjička dva in folklornim plesom Kovtre šivat.
Tretji dan smo se odpeljali v Oplenac, mogočno grobnico srbskih kraljev, ki je po površini mozaikov tretja na svetu.
Na tem srečanju so pionirji sklenili nova prijateljstva in poznanstva, odnesli pa nepozabne vtise o gostoljubnosti Srbov in medsebojno prijateljstvo, saj so se kljub različnim jezikom z njimi čutili eno.
Prvi maj je svetovni praznik dela, zato ga vsako leto proslavljamo. Letos smo nastopili v Izolirki. Iz našega razreda nas je bilo enajst. Dve deklici sta bili iz 3. b razreda, ena pa iz 4. d razreda. S pionirskimi kapicami in rutami smo se napotili v Izolirko. Odpeljali so nas v slavnostno okrašeno dvorano.
Delavci so imeli občni zbor sindikalne podružnice. Ko smo vstopili, so ploskali in igrali na harmoniko. Počakali smo,
da so zaključili občni zbor in volitve.
Kulturni program je začela Metka s pesmico 1. maj. Mojca je zaigrala na violino, Roman pa na klarinet. Kar odmevalo je, ko je Irena jasno in odločno deklamirala Majsko pesem. Nato je bila zborna recitacija. Povedali smo brez napak in navdušeno so nam ploskali.
Povabili so nas v jedilnico in nas pogostili. Obljubili smo, da bomo še prišli. Malo je rosilo, ko smo se vračali v šolo, a v naših srcih je sijalo svetlo sonce. Brigita VUGA, 4. b osnov. š. Vide Pregare


St
==
Na Vevčah nov stroj za premazovanje papirja
Vedno večja tehnika tiskanja in pa večje zahteve tiskarjev po boljših in bolj specialnih vrstah papirja narekujejo proizvajalcem papirja novih proizvodnih postopkov kvalitete njihovih izdelkov. Eden od teh je površinsko premazan papir za umetni tisk, kromu papir, ilustracijski ipd. V nekaterih državah, zlasti v ZDA in Zah. Nemčiji uporabljajo tiskarji že nad polovico teh papirjev za svoje izdelke. V Jugoslavijo smo te papirje doslej uvažali.
Razvojni načrt Papirnice Vevče je že pred leti predvideval gradnjo novega oddelka za premazovanje papirja. Materialne in druge težave, ki so pred tem nastajale, so ovirale hitro izpolnitev načrta, vendar je vevškim papirničarjem uspelo pred dvemi leti realizirati začetek gradnje novega objekta — oddelka za premazovanje papirja. Predvideni stroški gradnje, montaže in začetka proizvodnje se sučejo okoli 3 milijard S din.
Ob sodelovanju domačih strokovnjakov in nekaterih zunanjih sodelavcev je delo dokaj v redu potekalo in danes že proizvaja Papirnica Vevče nov artikel — prvi domač izdelek te vrste v Jugoslaviji.
Namen premazovanja papirja je v izpolnitvi navedenih por na površini papirja in pa izravnava površine naravnega oz. surovega papirja. S premazovalno maso, sestoječo se iz različnih emulzij, premaže stroj površino papirne osnove na eni ali obeh straneh. Ta papir gre potem v dodelavo, to je glajenje in rezanje, kjer dobi visok sijaj oz. gladkost.
Samo osnovo, t. j. surovi papir za premazovanje, izdelujejo doma. Za to pridejo v poštev brezlesni in pa tudi srednjefini papirji. Premazno maso sestavljata (poleg drugih) dve glavni komponenti: beli ali barvasti pigmenti in vezivna sredstva.
Pri nakupu strojev in vseh strojnih naprav ter dodelavnih strojev z veliko lastno udeležbo so sc Vevčani odločili za tiste dobavitelje, ki so nudili, tako materialno kot tudi tehnološko najboljše pogoje. Sam stroj je angleški, oddelek za pripravo premazne mase je francoski, dodelavne stroje pa je dobavila zahodno nemška firma. Gradnjo stavbe, transportne naprave, regulacije in drugo pa so opravila slovenska podjetja, ob pomoči in vodstvu domačih strokovnjakov.
Novi papirji so dobili tudi nova komercialna imena, pod katerimi so tudi že določene stalne lastnosti, ki naj bi jih vsak papir imel. Naj nekatere navedemo:
»AVALA A« — brezlesen in »AVALA B« z rahlo primesjo lesovine, bosta sposobna za ofsetni tisk, globoki in knjigotisk. Oba bosta enkratno premazana s ca 12 g/m2 premazne mase na vsaki strani.
»SLAVIA A« — je kromo papir, sposoben za ofsetni tisk in globoki tisk. Enkrat in enostransko je premazan s premazno plastjo 12 g/m2. Izdelovali ga bodo v teži 85 do 300 g/m2. Je brezlesen.
»EMONA A« — brezlesni in »EMONA B« z rahlo primesjo lesovine bosta originalna papirja za umetniški tisk, sposobna za ofset tehniko, globoki in knjigotisk. Papirja sta obojestransko premazana s premazno plastjo ca 18 do 20 g/m2 na vsaki strani. Skupna teža bo 100 do 300 g/m2.
»VEMIT« — papir z večjo vsebino lesovine je treba vzeti za premazni ilustracijski roto papir, premazan na obeh straneh s 5 — 6 gramsko premazno plastjo na vsaki strani. Dokončna teža je 60 do 69 g/m2.
»JADRAN A«, »JADRAN B-< in »BLED« pa so površinsko klejeni in kondicionirani papirji z intenzivno belo barvo. »Jadran A« je strojno gladek, medtem ko je »JADRAN B« statiniran.
Komercialna služba je o lastnostih, posebnostih uporabi, pa tudi o cenah teh papirjev že obvestila bodoče kupce.
Po prvih pošiljkah je tovarna že dobila nekaj pritrdilnih in pohvalnih mnenj o novih izdelkih, kar daje kolektivu nove vzpodbude in potrdilo o pravilnosti vodenja investicijske politike.
Po poizkusnem obratovanju bo novi oddelek začel »uradno« obratovati sredi junija letos. Otvoritev bo povezana z jubilejem, kakršnega slavi le redko slovensko podjetje, t. j. s stopetindvajset letnico strojne izdelave papirja na Vevčah.	S. R.
Kdaj bo Ljubljanica 1	čistejša?
Že dalj časa gradi Ijubljan-Bl	sko komunalno podjetje Ka-
|H	nalizacija levobrežni	zbiralnik
A—O, ki bo speljan	od želez-

,;a


Posnetek je že star in prikazuje polaganje cevi pri tržnici


niškega mostu pri Pletenini do Zaloga. Trenutno ima podjetje največje težave na odseku od moščanske tržnice do železniškega mostu. Tu stojijo še stari objekti, ki jih bo treba porušiti. Do sedaj je stroške za gradnjo zbiralnika krila občinska skupščina Moste — Polje, letos pa bo nekaj denarja prispeval tudi mestni svet, ker gre za zbiralnik, po katerem se bo pretakala odpadna voda vsega mesta.
Do Fužin bo treba speljati še 1600 m cevovodov. Letos jih bodo predvidoma položili 450 metrov. S tem bodo odplake Ljubljanice speljane do pred-slapja na Fužinah.
Tako bo končana šele prva faza gradnje zbiralnika A—O. Z drugo fazo od Fužin do Zaloga v dolžini 4,5 km bodo pričeli, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. Samo čistilna naprava bo veljala nad 3 milijarde S dinarjev, kar je odvisno od zahtevane stopnje čiščenja. Za čiščenje Ljubljanice od železniškega mostu pri Pletenini navzdol je nujno spojiti že prej omenjeni neizgotovlje-ni del v dolžini 200 m. S tem bodo prenesene odplake za * kilometer po toku navzdol in odstranjen smrad na enem najgosteje naseljenih bregov Ljubljanice.
Križanka
Vodoravno: 1. glasbena oznaka za tiho podajanje, 6. glas piščali, 10. poslovno združenje za cestni in transportni promet v naši občini, 11. angleški pesnik (Thomas Stearns), 13. podjetje za prodajo motornih goriv, ki ima poslovalnice tudi v naši občini, 14. narodni heroj iz naše občine, ki je padel leta 1944 v Metnaju nad Stično (Albin), 16. kemični znak za srebro, 17. drugo ime za amil, 19. vek, 20. žival v podzemeljskih rovih, 22. nateg, 23. prebivališče živali, 25. nasilnik, 28. bela prosojna snov močnega vonja, 30. kemični znak za rute-nij, 31. tkalski čolniček, 34. začetnici izumitelja dinamita. 36. znana zahodnonemška barvna revija, 37. srbsko moško ime, 40. boginja iz grške mitologije, ki je Zeusu rodila Perze-ja, 42. sukanec, 44. debela odeja, 45. predujem, naplačilo, 46. model, kiparski osnutek, 49. začetnici avtorja Svejka, 50. prekupčevalec, 53. kraj v naši občini, 55. gradbeno podjetje iz Kočevja, ki mnogo gradi v naši občini (šola J. Moškrič v Novih Jaršah), 56. kazen, globa, 57. bombažni odpadki, ki jih prečiščene uporabljajo v medicini, 58. sinova žena.
Navpično: 1. najboljša šolska ocena, 2. ribje jajčece, 3. najmanjši sestavni del snovi, 4. beograjska knjižna založba, 5. oranje, 6. najmlajša tvorba stare dobe v razvoju Zemlje, 7. kraj v osrednjem Kongu, 8. žar, sijaj, 9. samec domače živali, 10. mlada slovenska pesnica, ki je zaposlena kot knjižničarka v naši občini (Saša), 12. nasilje, 31. sporazum, zveza, 14. gugalni stol, 15. juha iz drobovja perutnina in zelenjave, 18. apo-tekar, 21. obilica rastlinskega stebla, 23. grm z modrim jagodami prijetnega vonja, 24. domača pernata žival, 26. italijanska poročevalska agencija, 27. glasbeno znamenje, 29. začetnici Frid-tjofa Nansena, 32. avtomobilska ozna-
Rebus
ka Venezie, 33. rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 34. ime slovenskega protestantskega pisatelja Bohoriča, 35. to, kar narežemo, 38. prsi, 39. poosebitev zvoka v starogrški mitologiji (tudi ameriški komunikacijski satelit), 41. našivek, 43. sedem dni, 46. žensko ime, 47. tisoč kilogramov, 48. muslimanski bog, 51. redkejše žensko ime, 52. zmikavt, 54. poželenje, strast, 65. kratica za »post seriptum«.
Posetnica
Dr. ZINKA OPIS
Store
Zdravnica Zinka vodi zdravstveno ustanovo, ki skrbi za zdravje najmlajših. Kaj vodi?
Premešane črke
Dobro mamo KARLA ima, njeno ime s svojim izda.
Rešitev nagradne križanke
Uredništvo Naše skupnosti je prejelo le 6 pravilnih rešitev majske nagradne križanke. Posebna komisija je izmed reševalcev izbrala enega, in sicer prejme denarno nagrado v znesku 50 N dinarjev, Ivan Kreč, Proletarska cesta 1, Moste.
Nagrajencu bomo znesek nakazali po pošti.
Uredništvo NsK
Rešitve ugank iz prejšnje številke
KRIŽANKA: Vod.: 1. spurt 6. molj, 10. Teodor, 11. Union, 13. pomlad, 14. praznik, 16. OT, 17. kremon, 19. Eve, 20. dan, 22. Olt, 23. pacek, 25. Aleko, 28. Alban, 30. S(tane) S(ever), 31. ponedeljek, 34. rt, 36. kojot, 37. Atila, 40. irian 42. skl, 44. Pan, 45. niz, 46. Standa, 49. UT, 50. Galvanl, 53. lemurl, 55. Seine, 56. celota, 57. takt, 58. stara. Majski pojmi:	Praz-
nik dela, Dan mladosti, pomlad, Izlet, Amor.
POSETNICA: prvomajski Izlet.
REBUS: vigred (v gred).
OBVESTILA
KNJIŽNICA
LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsak delovni dan od 8— 19 ure in ob sobo'ah od 8—12 ure. Telefon 315-877;
LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure.
DEVIZE
Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska 1,
opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute, odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami.
DELAVCI KOLINSKE TOVARNE HRANIL, KI SO ZAPOSLENI V PODJETJU VEC KOT 20 LET
L Dvoršak Nežka
2.	Fefer Lovreta
3.	Hočevar Fani
4.	Jazbinšek Silva
5.	Kastelic Anton
6.	Kapun Marija
7.	Košir Heda
8.	Kreutz Viktor
9.	Kele Friderik
10.	Lesjak Karol
11.	Lunar Lojzka
12.	Milovanovič Vito
13.	Progar Ančka
14.	Ravnohrib Danica
15.	Raškovič Marta
16.	Škafar Vera
17.	Škafar Ivan
18.	Štefančič Francka
19.	Šiverkar Ivanka
20.	Trček Štefka
21.	Vojevec Anica
22.	Zarnik Angelca
POROKE
20.	4. 1968
Gorenc Silvester, Lj. Pitijska 55 in Kos Staša, Lj, Litijska 51; Rici Albina, Sp. Kašelj 21 in Cvitan Peter, Kopriv* nikar Darinka, Lj. Slaven. 11 in Špro-gar Roman; Ježek Ivan Matija, Hrastje 19 in Vidergar Marija, Horvat Jožef. Zalog 166 in Slivar Ana, Zalog 166.
26.	4. 1968
Plastič Vinko, Zg. Kašelj 16 in Blaži Vjekoslava, Zalog 192/a.
27.	4. 1968
Fireder Franci, Lj. Rejčeva 19 in Škrbec Breda Sonja, Bavec Niko, Lj. Tr-pinčeva 9 in Levec Marija, Žagar Marija Lj. Na peči 24 in Miškec Nikola. Helc Majda, LJ. Partlianska 23 in Miklavčiči Anton, Badovinac Dako, Lj. Litijska 51 in Mohar Rozalija, Zg. Kašelj 129, Brilar Ivan, Lj. Ul. Vide Pregarčeve 32 In Vidic Milka, Zaloa 36.	u
30. 4. 1968
Kotar Rada, Lj. Pokopalllka 18 in Čepuran Mirko.
4.	5. 1968
Hrženjak Stjepan, Sp. Zadobrova 49/a in Velepec Antonija, Zg. Zadobrova 117, Romih Anton, LJ. Bezenškova 20 in Gradišek Marija, Grobelšek Marijan, Lj. Proletarska 2 in Vidovič Zorka, Polje 345, Žbogar Božena, Lj. Mirna pot 2 In Šiško Ladislav.
8. 5. 1968
Bunčlč Josip, Vevče 108 In Grbič Nada, Vevče 108, Miklavec Anton. Dobrunje 109 In Mastnak Brigita.
11.	5. 1968
Gale Anton, Vnajnarje 4 in Čenja-vek Stanislava, Zalog 188, Rožič Andrej, Lj. Jarška 14 In Kunstelj Nataša Danijela, Lj. Jana Husa 1, Mahkovec Marija, Polje S-1 in Pohlin Jožef, Bajuk Terezija, Lj. Kodrava 14 In Hrovat Janez.
15. 5. 1968
Popovič Draga, Lj. Kajuhova 42 in Sicheri Ivan Zlatko Krešimir.
UMRLI
Sare Jože 13. 4. 1968 Proletarska 1; Novak, deklica 15. 4. 1968 Poljska pot 8; Ristevski Boris 13. 4. 1968 Fužlne12;
Boštjančič Stanislav 20. 4. 1968 Proletarska 2; Trtnik Antonija 21. 4. 1968 Zadvor 17; Gašperšič Jožica 23. 4. 1968 Poljedelska 4; Kuret, deklica 18.
4.	1968 Smartinska 160; Bolta Ana 27.
4.	1968 Hrastje 22; Korošec Tatjana 1.
5.	1968 Šmartno ob Savi 16; Hri-
bar Anica 2. 5. 1968 Sneberje 82; Novak Ivan 27.	4.	1968 Smartinska
143; Pečnikar Marija 3. 5. 1968 Per-čeva 5; Zabavnik Božidar 24. 4. 1968 Bizovik 106; Purčič Mehmed 6. 5. 1968 Polje 36; Zajc Anton 9. 5. 1968 Zg. Zadobrova 148; Lovrenčič Pepca 4. 5. 1968 Dobrunje 115; Perhavec Marija 3. 5. 1968 Zalog 83; Snoj Peter
14.	4. 1968 Sneberje 112; Prusnik Anton 17. 4. 1968 Zg. Zadobrova 170; Hribar Rajko 17. 4. 1968 Vevče 133; Berlan Marija 13. 5. 1968 Miklavčeva; 9 Juvan Katarina 7. 5. 1968 Ul.
15.	aprila 9; Klemenc Martin 10. 5. 1968 Kajuhova 1.
KINO
Kino »TRIGLAV«*
1.-3. »ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM« ameriški barvni film;
4.	- 5. »KAČJA KOŽA« - ameriška filmska drama;
6.	- 8. »KOMISAR X« - nemško-italijanski barvni kriminalni film;
9. - 11. »ROKE KVIŠKU FREDDIE«
—	švedski barvni film;
12.	- 14. »NAJSTAREJŠI FERCHAUD«
—	francoski barvni film;
15. - 17. »TRIJE KLOBUKI ZA LIZO«
—	angleški barvni revijski film;
18.	— 20. »SVETNIK« — francoski kriminalni film v barvah;
21.	- 24. »PARDAILLANOVE NORČIJE« — francoski barvni pustolovski cinemascope film;
25.	- 27. »SLAMNATA ŽENSKA« -angleški barvni kriminalni film;
28.	- 30. »DEČEK JE VIDEL UMOR«
—	angleško-jugoslovanski barvni kriminalni film.
Kino »VEVČE
1.-2. »SINOVI KATI E ELDER« -ameriški barvni vvestern lifm;
5.	- 6. »GLINASTI GOLOB« - jugoslovanski vojni film;
7.	- 9. »NEBO NAD GLAVO« -francoski barvni fantastični film;
12.	- 13. »KAČJA KOŽA« - ameriška filmska drama;
14.	- 16. »VZEMI JO - MOJA JE«
—	ameriška barvna komedija;
19.	- 20. »DEČEK JE VIDEL UMOR«
—	angleško-jugoslovanski barvni kriminalni film;
21.	— 23. »ŽUTI« (šut) — nemški pustolovski barvni film;
26.	- 27. »ZAKON PO ITALIJANSKO« - italijanski barvni film;
28.	- 30. »CESAR PROTI PIRATOM«
—	italijanski barvni zgodovinski, film.
Kino »ZALOG«
1.-2. »STROGO ZAUPNO, IP-CRESS« — angleški barvni vohunski film;
6.	»PLAVOLASKINE LJUBEZNI« -češki film;
8.	- 9. »SVET SUZIE WONGOVE«
—	ameriški barvni film;
13.	»ČAROVNIK« — nemški barvni kriminalni film;
15.	- 16. »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA« — ameriški barvni film;
20.	»PARDAILLANOVE NORČIJE« -francoski barvni film;
22.	- 23. »RIO CONCHOS« - ameriški vvestern film;
27.	»LJUBEZEN Z NEZNANCEM« -ameriška ljubezenska komedija;
29.	- 30. »ŽANDAR IZ SAIN TRO-PEZA« — francoski barvni cinemascope film — komedija.
Kino »ZADOBROVA«
1.-2. »OLD SHATTERHAND« -nemški barvni pustolovski film;
5. »PLAVOLASKINE LJUBEZNI« - češki film.
8. - 9. »TRIJE NEUSMILJENI« -špansko-italijanski barvni cinemascope vvestern;
12. »ČAROVNIK« — nemška kriminalka po E. VVallaceju;
15. - 16. »STO PEKLENSKIH DNI« -nemsKi barvni vvestern;
19. »MARILVN MONROE« - ameriški barvni biografski film;
22. - 23. »ŠTIRJE IZ TEXASA« -ameriški barvni pustolovski film;
26. »LJUBEZEN Z NEZNANCEM« -ameriška ljubezenska komedija;
29. - 30. »RIO CONCHOS« - ameriški barvni cinemascope western.
Prvenstvo osnovnih šol občine v atletiki
18. V. je bila zaključena peta atletska liga občine Moste-Polje. Kot vedno je v tem tekmovanju sodelovalo vseh 5 osnovnih šol naše občine, uspehi pa so bili primerni pogojem, ki jih imajo posamezne šole za vadbo »kraljice športov«. Kljub temu pa vendar kaže, da je letošnji rod atletov na šoli Ketteja in Murna še posebno napredoval, saj so zmagali z doslej največjo prednostjo. Doseženi so bili tudi nekateri odlični rezultati, predvsem v skoku v višino, kjer že 5 let ni bilo tako dobrih rezultatov. Zato sta poskrbela Lojze Rataj, ki je skočil 160 cm, in Binca Bitenc, ki je skočila v višino 140 cm. Poleg tega pa je veljalo še posebno zanimanje za nastop pionirja Petriča iz Polja, ki je na nedavnem tekmovanju za najhitrejšega pionirja v Slovenji zasedel četrto mesto. Tudi on ni razočaral, saj je izenačil rezultat, ki ga je dosegel na omenjenem tekmovanju.
Omeniti pa moramo, da so rezultati toliko bolj pohvalni še zato, ker je bilo to popoldne slabo vreme, tako da so prireditelji (občinska zveza za telesno kulturo) že nameravali tekmovanje odpovedati.
REZULTATI:
Pionirji:
tek 60 m: 1. Petrič (P) 7,8 sek; 2. Konda (P) 8,1; 3. Stefančič (VP) 8,1; tek 400 m: 1. Prebil (P) 60,5; 2. Bojan Kovačič (KM) 61,0; 3. Čuk (P) 64,8; skok v višino: 1. Rataj (KM) 160 cm; 2. Dimnik (P) 150; 3. Starin (KM) 145; skok v daljino: 1. Husar (KM) 510 cm; 2. Radakovič (S) 482 cm; 3. Kovačič (KM) 468 cm; met krogle: 1. Žorž (KM) 11,12; 2. Pogačnik (VP) 10,92 m; 3. Dolinar (KM) 10,19 m; štafeta 4X60 m:	1. Polje 30,9;	2.
Kette-Murn 31,2; 3. Vida Pregare 31,8.
Pionirke:
tek 60 m: 1. Mravlje (KM) 8,7; 2. Žabek (P) 88,8; 3. Sedaj (P) 9.0; tek 300 m: Klasič (KM) 50,5; 2. Derganc (VP) 51,1; 3. Mikluž (VP) 51,1; skok v višino: 1. Tinca Bitenc 140 cm; 2. Koščak (KM) 130 cm; 3. Kovačič (KM) 130; skok v daljino: 1. Režek (KM) 393 cm; 2. Jeriha (P) 380 cm; 3. Pav-čnik (JM) 379 cm; met krogle: 1. Bu-kovic (KM) 9,63;	2. Susman (JM)
9.12 m; 3. Zrim (VP) 8,59 m; štafeta 4X60 m: 1. Polje 33,9; 2. Kette-Murn 34.2; 3. Jože Moškrič 37,2.
1. Osnovna šola Kette-Murn 2.158 tokč; 2. osnovna šola Polje 1909 točk;
3.	osnovna šola Vida Pregare 1.711 točk; 4. osnovna šola Jože Moškrič 1154 točk; 5. osnovna šola Sostro 416 točk.
OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
Tudi letos so mladi iz SATURNUSA sodelovali v tej množični manifestaciji S tremi ekipami kot mladina iz SATURNUSA in z dvema v sklopu Počitniške zveze Moste—Polje. Tako so mladi ostali zvesti ohranjevanju svetlih tradicij naše borbene preteklosti.
Ot-ASILO SZDL •.Jvmt.uAMA "AOSTE-OOUJ*
Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-2C5/I. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CžP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vini. Rokopisov ne vračamo.
Najboljši športnik v naši obšini v 1.1967 je Niko Potočnik - Najuspešnejša športna organizacija KK Slovan
Rezultati ankete Naše skupnosti
Naša skupnost je v prvi letošnji številki razpisala anketo za izbor najboljšega športnika in najboljšega športnega kolektiva v naši občini. V končnem izboru je imela odločilno besedo komisija strokovnjakov, ki jo je izbralo naše športno uredništvo, in sicer v sestavi: prof. Janez Gašperin, prof. Silvo Kristan, prof. Tomo Kopriv-njak, Ciril Hribar, Jože Mavrič (vsi predmetni učitelji telesne vzgoje), Vili Pfundner, Karel Strekelj (športna funkcionarja), Janez Wallas, Andrej Pirkmaier in Alojz Perharič (trenerji).
Člani komisije so glasovali tajno, rezultati pa so naslednji:
Najboljši klub v naši občini v letu 1967 je bil košarkarski klub Slovan. Lansko leto se je moška ekipa košarkarjev zopet uvrstila v zvezno ligo in se v njej tudi obdržala. Poleg tega uspeha pa so v letu 1967 postali prvaki Slovenije še pionirji KK Slovan; članice, mladinci in mladinke pa so zasedli 2. mesto v Sloveniji.
Klub ima pokroviteljstvo nad košarkarskimi krožki v vseh osnovnih šolah v okolici Kodeljevega.
Drugi najboljši klub je plavalni klub Slavijo. V letu 1967 so plavalci Slavije ponovno osvojili prvenstvo Slovenije za članske ekipe, poleg tega pa so se prvič povzpeli na zmagovalne stopnice na državnem prvenstvu v Dubrovniku (posamezniki). V klubu posvečajo veliko pozornost predvsem mladini, zasluga klubskih funkcionarjev pa je, da bo v letu 1968 dograjen nov 50-metrski plavalni bazen v Vevčah.
Tretje mesto je zasedel rokometni klub Slovan. Pionirji Slovana (pravzaprav reprezentanca osnovnih šol občine Moste-Polje) so v letu 1967 prvič osvojili naslov republiških prvakov. V jesenskem delu slovenskega prvenstva pa je ekipa članic osvojila prvo mesto, ekipa članov pa drugo mesto v Sloveniji. Poleg tega so v letu 1967 osvojile mladinke RK Slo-
van drugo mesto v Sloveniji. Nadvse načrtno pa delajo v klubu z žensko mladino, in to že od 10. leto starosti naprej.
Najboljši športnik obč. zal. 1967 pa je postal NIKO POTOČNIK, plavalec PK Slavijo iz Vevč. 19-letni dijak je letos osvojil državno prvenstvo v disciplini 200 m hrbtno. V vrhu slovenskega plavanja pa je tudi še v disciplini 100 m hrbtno in v prostem plavanju.
Drugo mesto je zasedel MARKO SOK, kapetan košarkarskega kluba Slovan. Kapetan je že od prvega Slovanovega poskusa v zvezni ligi. V kolektivnih igrah je sicer težko meriti zasluge posameznikov, vendar je Sok vedno med najboljšimi na igrišču. Po poklicu je diplomiran ekonom in trenutno služi vojaški rok v Tolminu.
Tretja je telovadka Partizana Zelena jama VIDA PERISIČ, olimpijska kandidatka (v širšem izboru) za tekmovanje leta 1970 v Mehiki, članica članske in
Skupni posnetek nagrajencev. Od leve proti desni: Perišič (TVD Zelena jama), Velikovrh (AK Slovan), Labovič (TVD Zelena jama), Marenčič(KK Slovan), Klcšnik (PK Slavija), Sok (KK Slo van), Golja (RK Slovan), Potočnik (PK Slavija),manjkata še Kastelic (RK Slovan) in .Modic (KK Slovan).
Izredni uspeh šolarjev iz naše občine
V sredo 22. maja letos je bilo na športnih igriščih v Tivoliju prvenstvo osnovnošolcev v organizaciji zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana. ki zajema področje bivšega okraja Ljubljana. V nogometu, rokometu, atletiki, orodni telovadbi, partizanskem mnogoboju in igri med dvema ognjema so se pomerile najboljše ekipe osnovnih šol iz 18 občin (najboljše
Uredništvo Naše skupnosti in občinska zveza za telesno kulturo se zahvalujeta v svojem imenu in imenu nagrajenih športnikov in športnih kolektivov občine Ljubljana Moste-Polje delovnim organizacijam, ki so prispevale nagrade: Tovarni SATURNUS, ki je nagradila 4 športnike; podjetju JAVNA SKLADIŠČA, ki je nagradilo 3 športnike; KOLINSKI TOVARNI HRANIL, ki je nagradilo 2 športnika; podjetju MODNA OBLAČILA, ki je nagradilo 2 športnika; podjetju 2ITO, ki je nagradilo 1 športnika; gradbenemu podjetju PIONIR, ki je nagradilo 1 športnika; AGROKOMBINATU EMONA, ki je nagradil 1 športnika; trg. oodjetju MERCATOR — poslovalnici — Polje, ki je nagradila 1 športnika; PAPIRNICA VEVČE, ki je nagradila 1 športnika; tovarni SUMI; posebej pa še OBČINSKI SKUPŠČINI, ki je nagradila najboljšega športnika in še 3 naboljše športne organizacije v občini.
Pričakujemo, da bodo delovne organizacije še naprej spremljale razvoj telesne kulture in pomagale pri ustvarjanju boljših pogojev za športno razvedrilo delovnih ljudi in telesno vzgojo mladine.
Iz prek 120 šol, kolikor jih je na tem področju).
Tekmovalci osnovnih šol naše občine so dosegli na tem tekmovanju take uspehe, kot še nikoli in jih kljub prizadevnemu delu učiteljev telesne vzgoje na naših šolah nihče ni mogel pričakovati. Kakšno je razmerje teh uspehov do drugih občin, predvsem da ostalih ljubljanskih, lahko vsakdo presodi sam po površnih podatkih:	od 13 ekipnih tekmovanj in
seveda toliko možnih prvih mest so šole naše občine zmagale v 6 disciplinah, 5-krat so bile druge in 4-krat tretje; le v eni disciplini (v košarki pionirskih ekip) se niso uvrstile med prve 3. Kam pa so šla ostala prva mesta: 3 so osvojili tekmovalci iz Kočevja ter po 1 tekmovalci iz 2irov, občine Ljubljana-Center, šiška in Bežigrad. Težko na tem mestu omenjamo vse rezultate, vendar moramo glavne uspehe le navesti:
V	malem nogometu je zmagala os. šola iz Polja.
V	rokometu je med dekleti zmagala Polje zasedla drugo mesto potem, je šola Kette-Murn, med fanti pa je šola v finalu izgubila tekmo šele po streljanju 7-metrovk.
V	igri med dvema ognjema je med
fanti zmagala šola Vida Pregare, medtem ko so bila dekleta te šole druga.
V	košarki so bili fantje s šole Kette-Murn tretji, medtem ko so dekleta šole Jože Moškrič niso uvrstila na eno prvih mest.
V	atletiki sta tako pri moških kot pri dekletih zasedli drugo mesto šola Kette-Murn in tretje šola Polja, obakrat za res najboljšimi Kočevarji.
V	orodni telovadbi so bili fantje in dekleta s šole Vide Pregare prvi.
V	partizanskem mnogoboju so bila dekleta šole Vida Pregare prva, med-
tem, ko so bili fantje te šole drugi, fantje s šole Kette-Murn pa tretji.
Kjer so tekmovali tudi posamezniki, so bili zopet premočno prvi Meščani. V atletiki so sicer iztrgali Kočevarji le 3 prva mesta, in sicer Lojze Rataj v skoku v višino s 155 cm, Tinca Bitenc si je delila prvo mesto s 135 cm in pa Marta Bukovic, ki je zmagala v metu krogle (vsi trije šola Kette-Murn). V partizanskem mnogoboju je zmagala Nataša Trinkaus (šola Vide
Kot smo izvedeli v Papirnici Vevče, sedaj že urejajo okolico novega olimpijskega plavalnega bazena no Vevčah. Predvidevajo, da ga bodo odprli za kopalce okoli 20. junija letos.
Pregare) pred Natašo Podgornik (šola Kette-Mun), prvi pionir pa je bil Miro Vlahinič s šole Vide Pregare.
V orodnem mnogoboju je bilo na prvih 6 mestih kar 5 tekmovalcev s Šole Vide Pregare, med dekleti pa so prvih 8 mest zasedle tekmovalke s te šole. Pri orodni telovadbi moramo še omeniti, da so nastopili tudi odlični tekmovalci iz Polja, ki pa nimajo vadbenih pogojev za vsa orodja in tako niso mogli sodelovati v ekipni konkurenci. Pač pa je tekmovalec iz Polja Bojan Kumše in tekmovalca s šole Vide Pregare Dušan Hace in Miro Ferjančič dosegli najvišjo oceno, ki je možna v gimnastiti, in sicer za vaje na bradlji in v preskoku:	10.0 točk.
Ti uspehi so dokaz pravilne poti, ki jo je zavzela občinska zveza za telesno kulturo naše občine, ki usmerja vse moči predvsem v šolska športna društva in množično telesno vzgojo, predvsem pa seveda rezultat požrtvovalnega dela učiteljev telesne vzgoje na vseh šolah v naši občini.
mladinske reprezentance Slovenije, sicer pa dijakinja pedagoške gimnazije.
četrti je zopet plavalec, in sicer ANDREJ KLESNIK, 19-letni dijak in član PK Slavija iz Vevč. Tako visoko mesto je zasedel zaradi izrednih uspehov na letošnjem državnem prvenstvu (2. mesto na 100 m delfin). Poleg tega je tudi v vrhu slovenskih plavalnih lestvic za leto 1967.
Peto mesto je komisija določila za JANEZA GOLJO, kapetana rokometašev RK Slovan, sicer pa učitelja fizike na osnovni šoli Ketteja in Murna. 2e 11 let je član svojega kluba, zadnjih 5 let pa kapetan ekipe. Član je tudi slovenske reprezentance.
šesta je Meta KASTELIC, kapetan ženske rokometne ekipe Slovana, uslužbenka. Rokomet igra 14 let in je vseskozi med najboljšimi v klubu.
Sedmo mesto je bilo oddano Darinki VELIKOVRH, atletinji AK Slovan, dijakinji, ki je v letu 1967 dosegla odlične uspehe v skoku v daljino in metu kopja, članica je tudi ljubljanske članske in mladinske slovenske reprezentance.
Osmi je JANKO MODIC, košarkar KK Slovan, študent, star 19 let. Lani je bil član slovenske reprezentance najboljši strelec državnega mladinskega prvenstva v košarki. Je član ekipe zveznih ligašev.
Deveta je MAJA LABOVIČ, 16-letna dijakinja moščanske gimnazije, članica TVD Partizan Zelena jama. Lani je osvojila slovensko prvenstvo med mladinkami in je članica članske in mladinske slovenske reprezentance ter v širšem izboru kandidataka za olimpijado leta 1970.
Deseto mesto je zasedla MARI MA-RENČIČ, študentka, kapetan ženske ekipe košarkarskega kluba Slovan. Je med najboljšimi igralkami v svojem klubu, ki je zadnjih nekaj let zapored osvajal naslov slovenskih prvakinj med članicami.
S tem je bilo delo komisije, ki jo je izbrala Noša skupnost, opravljeno. Občinska zveza za telesno kulturo pa je sklenila, da ob tem pove še ^ svoje mnenje. Tako so podelili še posebno priznanje 4 trenerjem ki so v minulem letu (pravzaprav v zadnjem času) dosegli s svojimi varovanci največje uspehe, pa tudi dosegli največjo množičnost. To so:
Janez GAŠPERIN, trener plavalnega kluba Slavija;
Janez WALLAS, trener košarkarskega kluba Slovan;
Jože MAVRIČ, trener telovadk TVD Partizan Zelena jama in
Silvo KRISTAN, trener rokometašic RK Slovan.
Poleg tega pa so dodelile še posebno priznanje in nagrado podjetja 2ito hokejskemu klubu Slavija za velik uspeh v začetku leta 1968, in sicer za uvrstitev v zvezno hokejsko ligo, priznanje AMD Moste oz. njegovi Športni sekciji ter tekmovalcema v go-cartu Ivanu JELENKU in Toneta GRILJU za osvojena državna prvenstva.
Morda to niso prav vsi športniki naše občine, ki so dosegli v letu 1967 največ. Toda gotovo je, da med tukaj omenjenimi ni nikogar, ki tega ne bi zaslužil. Tako je bilo mnenje članov komisije Naše skupnosti in občinske zveze za telesno kulturo in upamo, da bo tako tudi mnenje bralcev.
V spomin Tonetu Lokarju
Ne vem, ali je bilo pone-deljsko popoldne 20. maja letos sončno. Morda ne ve tega tudi marsikdo od mnogih, ki smo se zbrali v poslednje slovo človeku, ki je videl smisel svojega življenja v tem, da se je razdajal za druge, ki je skrbel za srečo in zadovoljstvo drugih, ker je sam ni mogel biti deležen.
Stane Urek mu je prvi spregovoril v slovo nekako takole: -Tone, naj mi ne zamerijo tvoji najbližnji, kajti reči moram, da si živel predvsem za košarko, predvsem za to, da bi omogočil stoterim mladim pogoje za telesno razvedrilo in vzgojo.-
Mnogo je bilo že v Ljub-lani košarkarskih tekem z najboljšimi igralci na svetu, toda nikjer ni bilo mogoče videti zbrane naše -košarkarske zgodovine-. Prav ta dogodek je moral priti, da je zbral vse, ki so pred dvajsetimi leti začeli kot pionirji košarke na Slovenskem, da jih je zbral ob poslednjem slovesu od enega izmed očetov slovenske košarke.
Tone Lokar je bil pred dvajsetimi leti eden ustanoviteljev košarkarskega kluba Poljane na tamkajšnji gimnaziji. 2e takrat močno bolan na srcu ni mogel igrati, ampak je bil glavni organizator kluba. Skrbel je za vse: od tekem, do pranja dresov in sredstev za potovanje; bil je tudi tehnični vodja. Nikoli se ni mogel sam pognati v boje, pod koše, a je vztrajal pod njimi dlje in tesneje povezan z njimi kot kdorkoli od njih, ki so postali slavna imena košarkarskega športa. Njegova zasluga je, da je pokroviteljstvo nad dijaškim klubom prevzelo športno društvo Odred, predvsem njegova zasluga je tudi, da se je ta klub nekako pred desetimi leti preselil v Moste in prevzel ime Slovan, Vsi vemo, da to ime v Mostah pomeni košarko, da to ime tisočim pomeni sobotno razvedrilo, kajti Tonetova zasluga je tudi, da igra Slovan v zvezni ligi.
-Mi smo zmagali,- je dejal Stane Urek,- ti si se veselil z nami. In ko smo izgubljali, si nas tolažil. — Mi smo igrali, a ti si delal za nas. Tako je bilo pred 20 leti, tako je bilo včeraj.«
Poslovili smo se od človeka, od njegovega telesa. Toda njegov spomin bo živel v tem, kar je ustvaril. 200-članski košarkarski klub Slovan je njegovo delo in »trudili se bomo, da bomo ostali v zvezni ligi, ne le zase, ampak tudi v tvoj spomin,- je spregovoril še zadnje poslovilne besede Stane Urek. V imenu pionirjev slovenske košarke in v imenu nas vseh.	Janez Virk
Trener plavalnega kluba Slavija GAŠPERIN prejema darilo
iz Vevč prof. JANEZ podjetja Mercator