294. številka. Ljubljana, vtorek 25. decembra. X. leto, 1877. OVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeniši puuđuoijkt! m oauvu po ptasoicib, ter volj« po polti prejutnko lh »viiro-ocerake deiele aa celo leto lt> rIet;t-vr«o 6 kr., &j ce oznanilo onkrat tiska. 5 kr., 6e se dvakrat in 4 kr. oe se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se '■>■■■ .v»a«iir.*ti. — liokopiet #e ne vračajo. — Urednlitvo je t Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ?*. 3 „gledaiiska stolba". Opra vniitvo, na katero *aj >lagovoUta poAiljati tmroitajiio. r-sklamaoijb, oznanila, t.J. administrativne roci, je v „Narodni tiakarui" v Kolmanovej hiši. Zaradi božičnih praznikov izide prihodnji list petek. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", jedini slovenski dnevnik, v jednajsto leto svojega izhajanja. Prosimo vse dosedanje naročnike, da, Čem prej morejo, ponovd naročnino, pa da nam se drnzih, novih naročnikov pridobe. Slovensko novinarstvo je jeden najvažnejših faktorjev našega boja za narodnost in svobodo, zatorej treba, da ga podpira vsak narodnjak, materijalno in duševno. „Nlov. Nttrocl" volja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto .... 13 gld. — kr. Za pol leta.....4i „ 5<) „ Za četrt teta .... 3 n 30 „ Za en mesec .... 1 „ i O „ Za pošiljanje na dom se račuua 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leio.....14» gld. — kr. Za pol leta.....* „ — „ Za četrt leta .... -1 „ — n Za en mesec ..... t „ 40 „ Za gospode uči I cM Je na ljudskih šolah in za «JUji*i*.«* velja xui-Atlitt* cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Telegrami »Slovenskemu ftarodu". Carigrad 23. decembra. (Agentstvo Havas.) Odkar je Nemčija posredovanje za mir odbila z izgovorom svoje nevtralitete, videti je, da se v Carigradu ne računa na nobeno posredovanje za mir več. 0 tiči jalno naznanilo turške vlade pravi, da dočini Turčija vojaške priprave na-daljuje, doseza ona le in samo ta namen, pravice in neodvisnost turške države ohraniti. Belgiad 23. decembra. Oticijalno. Srbska vojska na Javoru je vzela zašan-cano KlaUnieo, Turki so se v Novo varoš nazaj pomaknili. Carigrad 23. decembra, Rusi nameravajo Erzerum cernirati, vendar zveze z morjem nijso še pretrgane. — V Sipki in Kamaiii je velik mraz, zato nij nobeno voj.io delovanje mogoče. P e t e r b u r g 22. dec. Car je denes do polu due ob 10. prav zdrav prispel sem. Na varšavskem kolodvoru so Bprejeli carja vsi udje carske rodovine, vsi udje državnega zbora in Benata, višji uradniki in vojaki, ter mnoge deputacije. Brezštevilna množica ljudij je po zelo ukrašenih ulicah izražavala neprestano svoje navdušenje. Pričujoči gardni oficirji napravljali so carju spremstvo. Zvečer bode mesto razsvitljeno. Bukarešt 22. decembra. Telegram, katerega so denes obznanili zbornicam, pravi: En del rumunske vojske bode držal Plevno, Nikopol in druge kraje, ki so jih ob Dunavu pridobili Rumunci, ob.se dene. Glavna ru-munska vojska, sestavljena od dveh divifcfj, pomika se proti Vid inu. Ena divizija pojde za varstvo ujetnikov nazaj preko Dunava in bode zasedla obrežje od Gjurgjeva do Kala-raša. Peta divizija ostane v Kalafatu kot re-serva in bode združena z drugima dvema divizijama delovala na desnem bregu. Carigrad 22. dec. Sultan je včeraj na trgu Seraskerijata razgledaval vojsko. I/.marširale so bile pred njega vse vojske, kar jih je v Carigradu, učenci iz vojaške šole in mest-janska garda, vkupe 40.000 mož. Palačui maršal je v sultanovem imenu naznanil, da sultan pozdravlja vojne čete, katerih en del otide takoj na bojišče, ter da upa, ka bode mestjanska gurda, ako bode treba, pokazala ravno tako navdušenje, kakor regularna vojska. Sultan želi, da bi Bog podelil Turkom zmago. Vojska. Zima in mraz zadržujeta Ruse in Turke. Misliti si je lehko, koliko vojaki na prostem trpe! Turčija se močno oborožuje na dalje, kakor je videti iz denašnjega našega in iz po uatisnenega druzega telegrama iz Carigrada. Pa tudi Rusija ne drži rok križem. Ta mesec je petino milijona novih vojakov rekruti-rala, marca meseca jih bode še toliko. Vojske ne bode tako kmalu konec. To pa kaže le, da bode morala Turčija poginiti, predno bode mir. — Srbi pa dobro delajo kljubu mrazu in eu kraj za družim Trnkom jemljo. Denašnji telegram poroča važen vspeh javorske vojske pod Nikoličem. Važno je, če je Nikolič tu srečen, ker bode mogel Črnogorcem roko podati in Bosno popolno odrezati od središča turške države. \i Vidina se piše: Ko je junija meseca dobil Osman-paša ukuz, marširati na Plevno, vzel je od tu vso redno vojsko in pustil tu le 4 tabore nizamov, 2 tabora redifov in en ge-uijsk oddelek. Zato zdaj Turki obširnih utrdeb baje ne bodo lehko branili, ker namesto 15.000 je v tvrdujavi zdaj komaj kacih 5000 mož tukaj. Zato je strah velik. Iz K ar s a se piše pruskemu listu: Turki sede lepo v Erzerumu in Bat umu, a Rusi morajo biti v šatorih sredi dežja, Bnega in vedno večjega mraza. Tako bodo Rusi jako težavno prenočili, tem težje, ker manjka lesa za barake in celo drv. Krvav božič. Krščanstvo denes praznuje lep praznik mirii in sprave, a politika in dnevna zgodovina denašnjega hipa vidi le krvoprolitje, ljut boj na vsem jugu. Edna velika država, Rusija, in ž njo tri male, Srbija, Črnagora in Ruraunija, so uže v sredi borb in še nij videti, kedaj bode ti mu konec. Pa ne dovolj tega boja, na Angleškem rožljajo z orožjem in govore tako, da strah nij odveč, da se tudi Anglija vmeša in konec krvave borbe podaljša še bolj v nedoločen čas. In v našej monarhiji ščuje magjarski ro i na boj zoper Ruse, pripoveduje se t tajnih sejah delegacij in v javnih, da bode država, če bode trebalo, tudi b silo svoje „interese1* zastopala. — Francoska je, kakor Nemška, do zob oborožena in obe bi se skoro gotovo na noro sprijeli še grozoviteje nego pred sedmem* leti, ko bi Angličan prouzročil svetovno vojsko. — Italija pa tudi kakor ris čaka v za-tišji, da bi ob pravem času planila in kaj prisvojila si. Torej okolo in okolo nas denes obdaja situvacija čisto protivna velikej misli, katero cerkev denes praznjuje, misli miru in sprave. Človekoljubu, mehkemu in omikanemu možu bi se lehko milo storilo, da je položje tako denes, ko je preteklo 1878 let po Kristovom rešilnem rojstvu. Ali svet je enkrat tak, kakoršen je. Videti je, da mora tako biti, kakor je. Zatorej nam pa ostaje vsaj veliko upanje, da iz zda-njih vi-lic;h bojev se bode rodil koncem trajni mir; iz zdanjih krvavih bojev se bode rodila civilizacija, moč mirne resnice in pravično ppravljivosti, katero je Krist prinesel na svet. Saj se baš ta vojska, ki zdaj divja, vodi za vzvišene ideje narodne svobode in za svobodo krščanskega imena. Politični ra/^ied. V Lj u bl.ir. n i 24. decembra. V Grafici je nemško društvo — reete prusijansko — sklenilo resolucijo, naj ima država odslej le (iOU.OOU vojakov namesto 801).000. S tem hoto ustavoverci najbolj za prihodnje volitve agitacijo pripravljati, aa si vedo, da tukaj ljudstvu obetajo, česar dati še dozdaj ne morejo. V ht-vtt tmhetm saboru je ban Mažuranu- odgovarjal nr iuteipehicijo v zadevi zaprtega novinarja lleusche alias Iloven, sodelavca „Agr. Prese", da je ta tožen zaradi motenja vere ter so ga prijeli, ker se jo sumilo, da hče ubeguiti. .Nadalje se sumi, da bo ga pruska sodišča obsodila t 18 letno ječo a je ušel. Pravo ime mu morda nij niti Reusche niti Hoven. Potem predloži ban budget za 1875. Prihodnja Beja bode v petek. f UMtiJe tfrifivr. Mt*0*ij<* je ravno ta mesec zopet 218.000 vojaških novakov nabrala. Car je ukazal hitro popravljati utrdbe na baltiškem morji in na Črnem morji.—To je odgovor na angleška rožljanja s sabljo. Iz Cirrigi-mct** javljajo, da je odhod Mah um t Dumat paše, svaka sultanovega, toliko kakor začasno izgnan je in sicer na voljo Angležem, kateri 8e boje, da je Mahmut Da-mat preveč nagnen z K u si separaten mir Bklepati, brez angleške potrdbe. — Sultan baje hoče na Sibe izdati proglas, kateri Milana „odstavlja". Smešen korak. Iz lj*»n(i>*ti* se poroča, da je trgovinska zbornica v Manchestru sklenila nujno peticijo dc vlade, naj ne popusti svoje nevtralitete. Druge komore delajo podobne sklepe. Torej pravi Angleži nemajo nič volje krvi prelivati. Le toristični lordi in tori bi radi kaj zrovali proti Rusiji. Dopisi. I k P4Nilojiic 21. decembra. [Izviren dopis.] Pet mesecev je uže preteklo po ne-Brečnem izidu volitve za deželni zbor v našem mičnem trgu. Dosti se je pisalo tačas o delovanji nasprotne stranke, kakih sredstev se je ona poslužila in kako si je k zmagi pripomogla. — Nedavno bilo je v „Slovenskem Narodu" omenjeno, da imamo volitve v občinski odbor. Tudi te, dasiravno ne tako važne volitve, dajejo nam zopet povod, nesramno delovanje nemskutarske stranke malo posvetiti. — Ti ljudje, se svojim capotom dr. Devom, ali Ghazi Edi, (kakor mu pri nas zdaj pravimo), sklicali so pred nekoliko dnevi občinski zbor, h kateremu pa bo samo 4 per-sonae gratae, reci: štiri osobe, z namenom prišle, tri zunanje občine, namreč Studeno, Strmco in Beljsko iz naše soseske iz-riti, ter tako v tretjem volilnem razdelku so svojimi kandidati ložje prodreti. A izpodletelo jim je! Ko so namreč pisano svoje mnenje županu gosp. Viči 5u Miroslavu za podpis predložili, nij ta samo to dejanje odločno odbil, ampak tudi celo polo ali protokol na stran spravil. — Na to sta Šla Devova podvrženca, njegov voznik ali fijaker Janez Bizjak, vulgo Žahar, pa Matevž Vadnjal, vulgo Flebec, po trgu ter vsak v enem koncu za Deva agitirala. Tudi pisač Usar, kateri si je sedaj krčmo napravil, nij imel o tako važnem času miru, ampak povabil je vse dr. Devove podvržene volilce na večerjo ter jim tam razglašal, da le dr. De v je mož, sposoben v soseskinem pridu delati, on je mož, kateri je jamo soseski pridobil. Ali vse to nij nič pomagalo in ko je dr. Dev videl, da mu pri denašnjej volitvi n i j mogoče kot odbornik ne v gospodarski odsek, ne v občinski odbor priti, postavil je sam B podpisom „več dobromislečih občanov" kandidate. Ljudem pa so se oči odprle, ker dasiravno je bilo po prvej burnej agitaciji za dr. Deva, dobil je slednji po izkazu samo štiri glasove. Za to ima zdaj častni tituluš: Edi-ghazi. Od povsod glasovi o radosti in veselji, katero je prouzročil padec Plevne. Ta vele-važna slovanska zmaga naših bratov Rusov je tudi nas z veseljem navdala. Dne 12. t. m. je celi dan narodna trobojnica na našej čitalnici vihrala. Žalibože, da nam nij bilo mogoče Bvoje veselje z dejanjem pokazati, ker vsaka-tera najmanjša demonstracija bila je od tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva ostro prepovedana. Iz It 11 m n <> jrorlce 22. decembra. [Izviren dopis.] Zopet je prišla nova nadloga nad naše, uže tako z nadlogami preobloženo, prebivalstvo. Naenkrat začne šolska mladina iz šole izostajati vsled bolehanja. Ker se je število bolnih le množilo, naznani naš Bkrbni župan, gospod pl. A. Kapus, kroparskemu go spodu zdravniku ter mu naroči, naj Btvar preišče, če nij morebiti epidemična bolezen mej mladino. Preiskava je pokazala, da razsaja škarlatica, in res, v par dneh zbolelo je 20 otrok. Denes je prišel stvar preiskat okrajni zdravnik iz Radovljice g. dr. Pintar ter rekel, da se šola zapre za deset dnij, če se stvar v tem času ne poleže, pa še na dalje. Tukaj smo šolo še le ta mesec pričeli, pa uže nam pride nova nezgoda. — Bližajo se nam veseli božični prazniki, katerih se tudi mi uže naprej veselimo, le nekaj našim pobožnim Ka-mnogoričanom žali njih pobožna srca. Kakor v več krajih, pogrešamo tudi mi še jednega duhovna, da bi vsi zamogli v domačej cerkvi fdužbo božjo opravljati; pri nas je v zimskem času prava nadloga v sosedne cerkve hoditi, kUjti naši kovači so sploh revni ter slabo oblečeni. Radi bi naprosili kakega gospoda v pokoju, da bi nam ob nedeljah maševal, pa žalibog še za dobro plačilo ga nij dobiti, ako-ravno stanujejo v okolici trije še jako krepki gospodje, ki pa raje na Brezje hodijo, kot k nam. Iz Krope 21. dec. [Izv. dopis.] Dolžnost je vsacega, da ohrani spomin na umrlega mu narodnega prijatelja, da zabilježi njegove zasluge, bodisi za narod ali sploh za človečanstvo, ter se mu na takov način izkaže hvaležnega. Toliko bolj veže srenjo dolžnost, da v malo vrsticah stavi spominek ranjcemu možu, ki je izginil iz vrste sosrenj-čanov, zapustivši za soboj mnogo dobrodelnih činov za sobrate svoje. Mislim, da izrazujem sočutje većine svojih sosrenjčanov, ako zapišem spominek na žalibog prerano umrlega sotržana. V petek 7. t. m. popćludne presune nam srca žalostni glas mrtvaškega zvona, ter nam naznanja, da se je preselil v večnost nam priljubljeni prijatelj Jože Jal en, mnogo poznani posestnik v Kropi. — Razven prijaznega obnašanja proti vsacemu poštenemu človeku, bil je on pravi uzor dobrotnika za našo srenjo, v katerej biva premnogo siromaškega ljudstva. Kjer je bila beda največja, nikdar nij odtegnil svoje dobrodelne roke; kadar je bila potreba, da se kaj omisli pri cerkvi, bil je prvi, ki je položil dar na altar. On nam je daroval lepo prižnico v farnej cerkvi, izposojeval denar in mnogo pomagal pri popravljanji zvonika pri cerkvi „Matere Božje", za kar mu moramo biti hvaležni; tudi je bil iskren domoljub. — Da je bil priljubljen, pokazalo je mnogobrojno ljudstvo, ki se je udeležilo njegovega pogreba. Spremljalo ga je pet gospodov duhovnov na pokopališče in sprevod je bil slovesen. Žalibog moramo obžalovanja vredno brez-taktnost tu zabilježiti. Nameravali so mu pevci v spomin zaslug zadnjo čast še posebno s tem skazati, da bi mu zapeli nagrobuico, ki so se je zato naučili — pa gospod župnik jim nij tega dovolil. Taka nepričakovana prepoved nas je jako iznenadila in prouzročila splošno nevoljo. Drug' druzega smo radovedno povpraševali, kaj je gospoda nagibalo do tega, vsaj sta vendar složna bila do konca življenja z ranjcim, Im celo osobna prijatelja; sicer si nekoliko mi* slimo uzrok, pa mi smo te misli, da se s tem nij prav n i č k slogi pripomoglo. Eden prijatelj pokojnega v imenu več srenjčanov. 0€l .TI »ro 15. dec. [Izviren dopis.] (Nasvet v zadevi „Slovenske Matice".) Kakor razna druga društva, tako peša tudi nekoliko „Slovenska Matica", česar sicer nij le ona sama kriva. Krivi so slabi časi, in to slabi časi gledč denarja, glede zatiranja od strani neprijateljev in od „one druge" strani, potem glede naše malomarnosti i. t. d. Nekoliko pa je tudi „Matičin" odbor kriv bil, ker je stavil take kandidate odbornike, kateri nijso bili vsem Slovencem po volji. Za to si dovoljujem jaz v interesu „Matice" staviti ta predlog, da naj odbor „Matičin" nobenih kandidatov ne priporočuje, naj tega tudi časniki ne store, ampak pripusti naj se tO samim udom. Glasi se bodo sicer jako razcepili, skrutiniura bode težak in dal veliko dela, a izvoljeni si bodo v veliko čast šteli to zaupanje, katero bode večje veljave nego, če bi bili prej priporočeni. Iz Dol lito na Dolenjskem 23. dec. [Izviren dopis.] Telegram, ki je naznanil padec Plevne, navdušil tudi je nas Belokranjce. Mi smo v pravo izvedeli preveselo novico iz „Slovenskega Naroda", da je glavni steber turške moči pod hrabrim poveljnikom Osman-pašo udal se ruskej voski. Takoj po prečita-nej novici bili smo vsi ene misli, da moramo i mi po svojej moči slaviti oni srečni dan, na kojem se je zasvetila zora boljše prihodnosti toliko let zatiranih Jugoslovanov! Napravili smo krasen ogenj na prijetnem griči, mej katerim je naznanjal močan pok mož-narjev, da je — smem reči — izdihnil ljuti sovražnik krščanstva in Slovanstva dušo svoje moči. Veselja prevzeti zapeli smo navdušeno: „Hej Slovani"! Pri polni čaši dobrega dolenjskega vinca napivali smo potem carju Rusu, zavezniku našega svitlega cesarja in osvoboditelju naših ubogih brat07 na jugu. Akoravno pozno uže v noči, zbralo se je vendar dosti ljudstva, ki je radosti klicalo: Bog ohrani carja ruskega, ki je premagal onega, ki je zlasti mili naši slovenski domovini toliko zlega uže napravil. Uda ni pa posebno naši cesarski rodovini, klicali smo pri razhodu z navdušenjem : Bog z našim sv'tlim vladarjem Fr. J. I Oti J*nijei>lio-o{feiNke mej« 23. decembra. [Izv. dop.] (O ogerskih Slovencih in njihovem Časniku,) peštan-Bkem „Prijatel-uM govorilo se je uže neka-terikrat v „Slov. Narodu". Da denes zopet o tem spregovorim, napotil me je na to „Prijatelj sam v svojem 20. broju. V tej številki se namreč zopet govori o tem, kako bi mogli ogerski Slovenci, osobito prosto ljudstvo, bolje napredovati. Ako je tiskanim črkam vrjeti, je nek sodelavec ali dopisnik tega lista (x x) poln čisto lepih slovenskih idej in dobrih nasvetov, kakoršne vsi napredni slovenski domoljubi v cislejtanskih pokrajinah goje. On izraža v narečju svojem veselje, da so se njegovi rojaki poprijeli uže nekoliko čitanja, da segajo po „štajerskih" knjigah, da Be omikujejo po štajerskih sosedih. Pripoznava tudi, da je naš slovenski pravopis k temu dosta pripomogel, ter zavržuje magjarski pravopis. Slednjič pri- i poroča dalnje izobraževanje ogerskih Slovencev po „Štajerskih* knjigah, ter želi, da bi vlada ogerska ali kdo drugi Se več knjig izdal za njih Sole in narod, kajti dosedaj imajo oni Bamo dvoje slovenskih Šolskih knjig, (abecednik in neko čitanko) z našim pravopisom. Končno priporoča i ,,Prijatela" ter nasvetuje, kako bi se ta list mogel zboljšati še. Kakor so nas te besede v listu naših ogerskih sobratov razveselile, zlasti ako so došle iz prepričanja in živega navdušenja ka-cega pravega Prekmurca, tako pa nas žalosti, da urednik .,Prijatelev" temu ne potrjuje, da marveč druge zelo napačne nazore razodeva in neprenehoma svoje slovanske čitatelje zoper prvi slovanski narod hujska. Na to, ko nek dopisnik ogerskim Slovencem štajerske slovenske knjige priporoča, odgovarja mu urednik v svojej opazki tako-le: „Istina, ka Itistvo tam išče znanost, gde je to mogočno najti; ali pri Štajerski knig more vsdki jako pazlivi biti, i je more dobro prebrati, ar Štajerski pisatelje pri vsakoj priliki hlldovno pišejo od vogrskoga naroda. Takse knige se moro zavrčti, zakoj bi odilr-nost sadili v serce* lidem eden proti drilgomi. Oi bi vogrski pisateli proti Štajercem tak hii-dovno pisali, to bi tildi ravnok tak osodili. Z&to sam jaz že davno silo: dajmo mi sami našim lidim dobre knige v roke. Ali naši gospodje mislijo, ka se more vse tak zgoditi, kak oni ščejo. Ne istina. Lllstvo ne čaka na njih. Jako njim poračamo v pametivati ete reči na-Sega vrloga prijatela." Prijateljev urednik torej sam pripoznava, •da se je „duh časa" tudi ogerskih Slovencev poprijel, da so se tudi oni začeli zavedati Bvoje narodnosti in potrebe po izobraženi i v narodnem jeziku, ne zmeno se za ogersko vlado, ki jim slovenskih knjig ne privošči. A tega se on sam neče držati, prevelik prijatelj je Magjarom, da bi si upal naše knjige hvalit1. Boji se tudi on panslavizma in celo pan-Blovenizma. V drugi opazki k omenjenemu članku ima celo to neumno opazko: „Za slovenski jezik se te zdaj nticani pravopis pripravi zato ga i jaz naslednjem. Od vladbe vodane šolske knjige so itak po starom pravopisi, to dosta zadevka dela. Vu-čiteli bi mogli v tom deli edinost spraviti. Naskori bo zbujala od mene pisana šolska kniga „Prirodopis" v slovenskom pravompisi. "Te abecednik, šteroga biiltinski vučiteo z vo-' grskoga spravo, za naše slovenske šole se ne pripravi, ar nema od nas nticani a, e, ti, ti li-tere. Naše lllstvo ne pravi „vurau, nego etak „voraa. Zvon toga sojo takSe ttije reči, štere naše ltistvo ne razmi. Ne včijmo naše lllstvo na novi jezik, nego obdržmoga v svojem jeziki." Mi bi temu gospodu uredniku zelo zamerili, ako bi ne poznali osobnosti njegove, odvisnosti njegove od g. Magjarov in njegove nezmožnoti v pravilni pisavi slovenski in v filologiji ter slovnici. Če torej tudi na enej Btrani razodeva in razsirjuje krive nazore, pa koristi na drugej strani s tem, ker se trudi, da prihaja njegov list v roke takim ljudem, kateri bi sicer nič ne čitali. V njegovo opravičenje moram Še to povedati, da bi Ma gjari list gotovo zatrli, ako bi se postavili na stališče slovenskih in slovanskih časnikov v obče. V ostalem pa imamo še Bploh trdno upanje, da se bode „Prijatel" v pisavi in duhu uže začel po malem zboljševati. Domače Ntvnri. — (f V. C. Supan.) Predsednik bivše narodne trgovinske zbornice kranjske, bivši narodni deželni in državni poslanec, V. C. Supan je umrl. Več prihodnjič. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 27. t. m. ob 5. po polu dne zopet sejo, v ka terej bode sprejel poročilo o vspelri razpiranja novega oferta glede dacov ljubljanskega mesta, o katerih stanji smo v zadnjem listu poročali. — (Ljubljanski knezoškof), g. dr. Jan. Zlatoust P o ga čar, je dobil od cesarja v priznanje svojemu poklicu zvestega in zaslužnega delovanja komanderski križ Leopoldo-vega ordna takse prosto. — (Občni zbor) ljubljanske čitalnice je jutri 2fi decembra dopoludne ob 11. uri v čitalničnej dvorani. Program obravnavam je : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti po sameznih družbenikov. 5. Volitev dveh revizorjev za čitalnični račun G. Volitev predsednika, volitev blagajnika, volitev 15. odbornikov. — (Vojaška godba) bode igrala v tu -kajšno čitalnice restavraciji jutri večer v dan sv. Štefana Začetek ob 7. uri. — (Ljubljanska ljudska kuhinja) da denes na božični dan in jutri na Štefanu dan 20O revežem zastonj kosilo: juho, meso s prikuho, pečenko b salato, potice in maselc piva. Sodček piva je zato daroval pivovar Auer. Za drugo jo 50 gld. milodarov nabranih bilo. — (Sokolski večer) v soboto nij bil tako dobro obiskovan kakor včasi, sicer pa živahen. Posebno je dopale humoristična „sen-čna igra" Pegam in Lambergar po Cegnarje j vej pesni. Pevci in domač orkester so k za bavi vrlo pripomogli. — (Zidanje norišnice.) Deželni od bor je v seji zadnji petek oddal dela za novo norišnico v Studencu pod Ljubljano. Dobili so g. TonieB dela stavbena, tesarska, kamnoseška, železninska; g. Veber iz Zalega loga dela krovska; g. Noli dela kleparska. Deželni odbor, narodni, se nij držal tistega načela kakor ono leto nemškutarski mestni zbor pri oddajanji del šole na Cojzovem grabnu, namreč, da bi po protekciji svojim pristašem delo vrgel, če so prav dražji; temuč narodni deželni odbor je gledal, da je dobil tist, ki je — ceteri8 paribus — oferiral najcenejše delo. G. TonieB je po vrhu tega še privatno obetal, samo domače delavce rabiti. — (Vabilo kobčnemu zboru.) Odbor narodne čitaln;ce Ćrnomeljske uljudno vabi vse čestite društvenike k letnemu občnemu zboru, kateri bode dne 27. decembra zvečer v čitalničnih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Blagajnik predloži preteklega leta račun; 4. Volitev novega odbora. — (Mozirska či t al n ic a) bode imela v nedeljo 30. dec. občni zbor, poročilo tajnikovo in denarničarjevo, volitev odbora, tombolo, besedo in petje. Vsi udje in rodoljubi se k udeležitvi najuljudneje vabijo. Začetek ob 6. zvečer. Odbor. — („Slovenski u čitelj") bode — kakor naznanja — s prihodnjo (24. štev.) prenehal izhajati. Zakaj? Klen uzrok je ta, — pravi — da imamo Slovenci za obilo svojih časopisov premalo sredstev, a duševne moči premalo uporabljujemo za se, one ali mirujejo vsled strahu pred sedanjim vetrom, ali pa jih obračamo v korist tujščine. S tem, da bode list prenehal, utegne se pa stanje drugim našim časopisom zboljšati, kar želimo posebno onim slovenskim listom, kateri šolske interese zagovarjajo. Drugi uzrok temu je, da se je materijalno stanje „Učiteljskega društva za slovenski Štajer" kot založnika zelo poslabšalo in to vsled večkratnih konfiskacij, pravd in kaznij in velikega davka, katere so naš organ zadele. Veliko denarja je omenjeno društvo utaknilo tudi v knjige, katere so našle na merodajnem mestu tako malo milosti in po katerih so slovenski učitelji radi tega in radi mlačnosti tako malo segli. — (Peta računica) od dr. vit. Fr. Močnika, katera se bo v 4. in 5. razredu slovenskih ljudskih šol potrebovala, prido — za kakih 8 tednov v c. kr. zalogi šolskih knjig v Beču na svetlo. To bode prav porabi ji va slovenska knjižica, ki bi še odraslim dobro služila. V istej zalogi so uže nekaj časa dobiva v 1 knjigi „Navod k prvej in drugej računici" od istega slovečega g. pisatelja, ki je za slovenskega učitelja tako važna in koristna knjiga, da se ne more dovolj priporočati, pravi „S. U." — (Iz tržaške okolice po padu Plevne) poroča „Ed. : Ko je brzojavna žica vest o padu Plevne prinesla, razširila se je urno vest povsod, z veseljem smo Bi v roke Regali v znamenje slovanske vzajemnosti in trdno zveze z našimi severnimi brati. Zvečer se je po okolici vse veselilo, po vseh krčmah so praznili čaše na slavo Rusov in Rumu-nov ; kresovi so tu in tam goreli po starodavnem običaji naših pradedov, ki so bili v ve-dnih bojih s Turkom. V Trstu se je pad Plevne tudi dostojno praznoval: Grki, Srbi, Hrvati, Slovenci so imeli v več krajih lepe vesele večere, napivalo se je in govorilo. — (Šolsko.) Kake nazore ima vlada o šolstvu, kaže sledeče poročilo „Soče": „Nacrt postave, po katerej bi se imele (na Goriškem) uvesti nekatere prenarodbe v Šolske postave od 10. marcija 1870 št. 18. in 16. oktobra 1875 št. 28 nij zadobil cesarske po-trdbe. Ta načrt je bil sklenen v deželnozbor-skej seji dne 17. aprila t. 1. po predlogu poslanca Dottorija in je zadeval uravnavo dohodkov in razvrščenja učiteljskega osobja na javnih ljudskih šolah. Vlada se ne vjerna s tem načrtom, ker meni, da bi se po njem bistveno skrčil delokrog deželnega šolskega sveta, kateri bi ohranil svoj upliv samo na podelitev učiteljskih služeb tretje plačne vrste, mej tem ko bi pomnoženi okrajni šolski sveti sami učitelje in učiteljice pomikali v višje plačne vrste. Toda, ker je v takih okrajnih svetih le malo pravih strokovnjakov, ne bi mogli prav prevdarjati in ceniti pravih zaslug, koje morajo biti pri takem premeščevanji pred vsem merodajne. Dalje izključuje §. 4. načrta razpisa-vanje izpraznjenih učiteljskih služeb, vsled česar ne bi bilo mogoče privabiti Bposobnih močij iz druzih okrajev in deželi Po tem paragrafu bi se mogli prosilci oglašati samo za službe najnižje plačne vrste, v višje vrste bi jih po tem okrajni sveti kadar koli po svojem spoznanji premikali. Vlada zapazuje v nameravanem sistemu sploh škodi j ivo decentralizacijo olstva in vtesnitev avktoritete deželnega šolskega sveta, ker bi v višje plačne razrede povzdignem učitelji dobivali svoje službene dekrete od okrajnih svetov, ko gre pri tem ven- lar za podelitev višjih služeb, definitivne službo na ima po državni ljudsko-šolski postavi de- kini Šolski svet podeljevati; glede discipline pri učiteljih, meni vlada, pa vlada nij samo želeti, ampak je neohodno potrebno, da se v učiteljih živa ohrani zavest njihove odvisnosti od vlade. — Iz teh vzrokov daje vlada dosedanjemu sistemu v go-riSko-gradiškej grofiji odločno prednost pred nasvetovauim. Sicer bi bil pa gospod minister v interesu našega šolstva z veseljem pozdravil in priporočal načrt, ako bi bil deželni zbor za celo deželo sklenil centralni status učiteljskega osobja (to bi bilo vse pod deželni šolski svet goriški spadajoče potrebno učiteljsko osobje) in bi bil prepustil deželnemu šolskemu svetovalstvu, naj ono morda po predlogu okr. šolskega nadzornika ali celo okr. šolskega sveta, — povzdiguje v višje plačne razrede. S tem bi se bilo šolstvo v deželi gotovo izdatno pospeševalo, ker bi se bil vpljiv c. kr. deželnega šolskega nadzornika pomnožil, in avktoriteta deželnega šolskega Bveta bi se tudi okrepila, pravim zaslugam bi se pa odprla pot do boljše plačanih služeb. Zraven teh pomislekov so tudi nekatere formalne pomanjkljivosti v predloženem načrtu pripomogle — da ga je vlada zavrgla." — (Žepni tatovi) so v Trstu v malo dneh silno napredovali, skoraj vsak dan se čuje, ali bere v domačih listih, da so marsikateremu spraznili žepe. Fosilno delalnico naj napravi naš modri magistrat, ne pa počenih slabih kolib, katerim je treba vedno mazati spoke, da ?e pokrije modrost stavbenega in finančnega odseka, ki z novci davkoplačevalcev tako dobro gospodari. — (Konja ukradel) je nek tat v Sežani ter ga v Trst na prodaj prignal, pa vlast-nik konja je bil prej v Trstu nego tat Bam; počakal ga je se stražami in so ga precej shranili. Razne vesti. * (Srečke za češko narodno gle dališče) se bodo žrebale tekar junija meseca, a ne januarja, kakor je bilo naznanjeno iz prva. * (S a m o u m o r.) V Maros-Vasarhelvja na Ogerskem je dijak ondotne gimnazije, ki se je spri s kuharico zaradi desetice, šel v podstrešje ter se od same razžaljenosti v trebuh s kroglo ustrelil, a potem je šel zopet v svojo sobo in legel v posteljo, kjer so ga našli vsega krvavega. Nij Be nadejati, da bi ozdravel. * (Zašel in od gladi umrl) je dečak o pol tretjem letu, ko so ga od doma — iz vasi Nankosalve na Ogerskem — poslali obi* skat Btarega očeta. Posle 7 dnij našli so ga lovci na trebuhu ležečega v gozdu, kjer je, kakor se je konstatiralo, poginil od gladi, mraza in straha. * (Župnika ubili) so 14. t. m. v Ober-neunkirchnu na nemškem Bavarskem. Tudi kuharica, ki je bila šla ravno po vode, jo je skupila, a vendar je mogoče, da še okreva. Razbojniki so se hudo borili z duhovnim go spodom, kajti vso pohištvo je polomljeno, a župnik ima odtrgano eno uho ter razbito črepinjo. Kar je bilo kaj vrednega, vse so pobrali in odnesli roparji, katerih še nijso mogli zlaslediti. „Laib. Ztg.u more to ponatisniti in pojamrati o surovosti in divjaštvu — na KraujskemV — ne, na Nemškem! * (Kapitan Bovton), znani plavač, je plaval se svojo pripravo v soboto dne 8. t. m. od Orleana po Loiri do Nanta, kamor je prispel 14. t. m. po polu dne ob dveh. Neustrašni kapitan je bil mnogokrat v nevarnosti, da bi ga ne pogoltnili vrtinci reke Loire, a je "endar srečno prispel na določeno mesto, dasi so mu vsled napora in mraza otekle roke. fcdatelj in urednik Josip Jurčič. * (Kako so Nemk e pametne!) Kmet-sko dekletce v nemškem kantonu v Svajci bi se bilo rado omožilo. Šla je vprašat, koliko bi stala poroka. „Dva franka," dobila je odgovor od dotičnega uradnika (ondi je namreč uvedena civilni poroka). -- „Toliko tedaj to velja," pravi krasotiea, „a keilaj morem priti ?-— „V petek ob desetih." '— Natanko ob določene) uri je prišla neve-ta, sicer malo sramežljivo rudeča, a vendar pogumna, opravljena v zenitovanjsko obleko od najlepše volne, z zlato verižico okolo vratu in v najličnejših novih črevljitih. Uradnik jej ponudi stol in oba sta čakala ženina — toda tega od nikoder bilo nij. Naposled vendar povpraša uradnik nevesto: „1 kje imate vendar svojega dražega?" — rSvojega dražega?u se začudi devica, „nu, jaz sem mislila, da vse to dobim tu za dva franka !u * (Kraljica na Madagaskaru), otoku na vzhodu južnej Afriki, grozi kaznovati vse, kateri bi kakovega nje podložnika zarobili ali ga kupili kot takovega ali ga samo izmenjali, kajti, pristavlja naposled, „jaz sem kneginja, ki držim svojo besedo." — Možka je ta! * (Boj z levom.) V menažeriji v Vra-tislavi je 15. t. m. po polu dne levokrotilec, kakor po navadi, v levnjaku mogočnega gospodarja pustinje pustil skakati preko palice, mu odpiral žrelo, itd. Žival ga jo voljno ubogala. A ko so tudi levico izpustili v levnjak, je lev naeukrat ves pobesnil in se bvojo mogočno taco mahnil po svojem gospodarji, da Be mu je kar kri pocedila po lici. Moža so komaj rešili besne zveri, pomaknivši naglo železno steno mej leva in njega žrtev. „VRTE C", 1 časopis s podobami za slovensko mladino, nastopil jo uže ohiuo leto svojega obstanka. Vsi pravi rodoljubi in prijatelji slovenskih otrok so vabijo k obilnemu naročevanju. „Vrtec" stoji n vse leto 2 g-lđ.. SO lcx., za pol leta 1 grl<3~ GO Icr. Naročnina so pošilja uredništvu v L i n g s r j e-v i h ulicah hiš. št. 1, v Ljubljani (Laibach). Dr. k. Plenka „Aiiticatarr|alicMu proti * su krmu ualioclii sliznili mren za, otroke lzx oc3.ra.sle ljiacLi- (Z n. v. c. kr. patentom od 28. marcija 1861. 1. zavarovano proti ponarejanji.) Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih zelišč in korenin, izvrstno deluje pri vseh nahoilih slizuib mren v krblju, v sapniku in njega vejah, v pljučih, v želodci in črevili, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter njo nožnici, tudi ublažuje okrepljujoč in kri čisteč. Dobiti jo v L j u b Ij an i: lekarna g. E. Itirschitza; v (i rade i: lekarna „7.11111 Aloh-ren" g. A. Xedwoda, Murplatz, in lekarna g. J. Eichlei-ja, LeouhardstrasBu. — Daljo v M a-r i b o r u : lekarna g. W. kiiniga: v Radgoni: lekarna g. Ci .Aiulrioua; v L e O b n 11 : lekarna g. Karla Filipeku; v Celovcu: lekarna g. Iliru buclicrja. (405—1) V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in so dobiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. li.1111:1:1, spisal I. Turgeujov, poslovenil dr. M. Samec. 8" 17 pol. (Jona 60 kr. V najem se ' za dalje časa pristava, pripadajoč« graščini HoIIenbnrg. jedno miljo od Celovca odda* Ij.-n:«, prav blizn ljubljanske ceste, katera ima 38 oralov njiv, 16 oralov travnikov in vrtov ter 5 oralov pašnikov, poleg poslopja za stan«.vanje in gospodarstvo ter dobivanja drv za kurjavo in stelje. Natančnejše o te m Be izve pri dr. Ivanu |>i. Vcsm, (401—2) c. kr. notarju v Celovcu. Vi«3M bolnim mod in zdravje brei leki in ure* stroškov po izvratni BerBlBs« ii Barry «? it-o«as. 50 let *ž» je uj holecsi, ki M Jo se bila »«adubo, boločine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-i) a v ljenje, zaprtju, preldajenje, noapanje, slabosti, zlato *il<>, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, stlonje krvi v glavo, Jiai'inje v usod h, tlabeati in blevauie pu nosečih, k ..ao. t, diabet, trganje, ij; mjo, bledičico in pre« l*jonj&; posebno ao priporoča za dojenee in je bolje, logo đojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-k! zdravilnih, brez vsake medicine, mej ujimi spričevala profesorja Dr. Wurserja, g. F. V. Beueka, prati a profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Augelatema, Dr. Shorelanda, H . Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Caatle-•tuart, iiurki/.e du Brehan a mnogo družin imenitnih m« o, se razpošiljava ni posebno zahtevauje zastonj* Kratki Izkaz iz 80.000 aprlcovalov. Na Dnnaji, 18. uprti«. 1872. Frešlo je uže sedem mes co' , od ar sem bil v breznpuem Btanji. Trpel sem vsled prsnih nčat* ničnih bolečinah, in sicer tako, da n m od dne do dno 1 idno gnil, in to za prečilo je dolgo č*sa moje šl d'jv>. Čul Bt-m od Vaše čndapolne Revalesciere pruel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da ae čutim po mesečnem užitku Vaše tečne in okusne Kova-loaciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres>. oja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vaem bolaim to primerno prav cei.d m okusno-hrano, kot t.ajboljŠi pripomoček, ter ostanem Vaš udani Gabriel Teschner, slašatel) javnih višjih trgovskih šot. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne a pel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tiesle so se vse cutnice na celem životu, slabo pro-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-hvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne' hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brčhan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji. 51 76.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omoUci in tiččauji v prsih. Uovulobctero je 4 Krm tečneji«, nego meso, tov a:i pri ouraaconih in otrocih prihraju 60 &rat već aa Oviui, ko pri zdravilih. V -j-tvtumtih padio^ii ;,jo pol feute* l fjoid. 50 ks.t. t uit ž £otd f-0 w, 'J rauta 1 fyHL W U.rn 6 mu-tov 10 i'it funtov 'Jti gokL, da fantov 06 gjii, Uevalesotei«-j3ifićaiteQ v palloali iu Revalesciere-Chocolaičo v prahu L3d -mi i glđ. .>0 ,*r., Vk ^ i Um 4ti tiua ^4. 60 v ,:raUa U.u tO PrOdajOi Du ilSi.-i.-y brtii bsuirjia In spooer^)skih tegova^: :i:d ;as»aatija -ia--ojiUu. hita £a cur.r.je po poJaiib via.uia»aaa ali ij h.*V li^fcilaiji*iia ici .ai. J. S v o b o da, hAar pii Baiatem orm", v tteki pri lt,k>:rju J. P t o-anmn, v Ceiuveu pii leaarju birn jaohorjn, r »pijelu pri ioKr.rju A Ij i uo viču, v Traiu pri Kkurju Jakobu derravallo, pri urotreristu P. lio^ea i J. li i r r, o h u, v Za«lra pri Aadroviča. (158) Vlijel. 23. decembra: Pri ttloiiu: \Voitzer u. Zagorja. — Muyi"rsbach iz Dunaja. — Kokalj iz Gra«lca. — Kainpljancc iz Kočevja. Pri it i i t-i: Fncke It Dunaja. — pl. Dorn iz Trsta. — Hoft'man, Sobr [9 Dunaja. stara in nova, najboljše vrste, kakor sv. Ivanska, bunjačka, ITv. itd. se po 1 vedro in vec tlobotlo pri (404—2) bratih Arko v Zagrebu. 8 Lastnina in tibk ..Nuiuane tiskarne1