SVOBODNA SLOVENIJA

RAZGOVORI V RIMU

Francoski predsednik vlade Mendes-
Franee se mudi te dni v Rimu. Že ob
sklepu pariške konference v oktobru
1954 je bilo dogovorjeno, da se bodo dne
17. januarja v Parizu sešli zastopniki
vseh tistih držav, ki so podpisale pari¬
ške protokole, in da bodo govorili o tem,
kako se bo nova evropska obrambna
koalicija oboroževala. Ta konferenca bo
tedaj v veliki meri odločala, kolikšna
bo zaposlenost evropske industrije pri
tem oboroževanju. Italijanska industrija
je pred krizo, ki bi se lahko poostrila,
ako bi na pariški konferenci Italiji ne
bil prisojen tolikšen delež, kakor to za¬
htevajo razmere na italijanskem delov¬
nem trgu. Toda to ni vse! Med Franci¬
jo in Nemčijo so se pred pariško kon¬
ferenco razvijali zasebni razgovori o
tem, kako bi nemška in francoska in¬
dustrija skupno sodelovali pri velikih
delih, ki se napovedujejo zlasti v Sever¬
ni Afriki. Velik del Severne Afrike pa
je v francoskih rokah. Italija pa je ime¬
la v tem delu sveta dolga desetletja ve¬
lika posestva in velik vpliv. Danes je
Italija sicer izločena iz Libije in Tripo-
litanije, toda sledovi njenega dela so
tam še vedno vidni poleg tega pa ima
Italija, v vsem tem predelu mnogo svo¬
jih rojakov. Ta del sveta pa bi moral
ostati še naprej odprt za italijansko iz¬
seljevanje. Ako bi postala Severna Afri¬
ka izključen kondominij Francije in
Nemčije, tedaj bi moglo imeti to pre¬
težke posledice za ves položaj Italije.

Toda Italija ni edina, ki mora tokrat
terjati, da jo vpoštevajo. Predsednik
francoske vlade Mendes-France je prišel
najprej v Rim, ker je to potovanje le
uvod v konference ki jih bo imel kon¬
cem tedna v Bonnu z nemškim kancler¬
jem drjem Adenauerjem. Daši so teža¬
ve glede ratifikacije pariških dogovorov
odstranjene in verjetno tudi ne bo več
prevelikih težav, da bi bil dogovor o
Posarju izpeljan, se mora Francija ven¬
darle pripraviti na to, kako se bo na
konferenci, ki se dne 17. januarja sni¬
de v Parizu, razpravljalo o tem, na kak
način se bo skupna evropska obrambna
koalicija oboroževala. Francija z Italijo
zagovarja stališče, da bi se morala na tej
konferenci ustvarjena agencija za način
oboroževanja organizirati tako, da bo
imela Evropa čim več pravic. Toda An¬
glija je proti temu, da bi se komisija
smela vmešavati v njeno gospodarstvo,
prav tako pa so tudi v ZDA proti temu,
da bi ta pariška agencija smela odloča¬
ti, kam bodo Amerikanci dajali orožje,
koliko in kakšno. Vlada v Washingtonu
zastopa stališče, da mora biti popolno¬
ma svobodna pri tem, komu bo dajala
orožje in koliko — obljublja samo, da
bo agencija obveščena o tem, kam bo
vse to ameriško orožje šlo. Prav tako
so v ZDA mnenja, da bo agencija, ki bo
imela sedež verjetno v Parizu, smela
odrejati proizvodnjo težkega orožja. Ker
pa bo za njega izdelovanje morala da¬
jati sredstva ameriška vlada, bo samo¬
stojnost agencije v tem oziru samo pri-
vidna.

Edino, kar bi ostalo zastopnikom Ita¬
lije in Francije in ostalim evropskim
članicam, bi bilo to, da bi se dogovorile
o cenah za lastne surovine, ker bi se s
tem lahko doseglo znižanje stroškov;
prav tako žele v Franciji, da bi se z
Italijo sklenil dogovor, ki bi izdelovanje
posameznih delov za oboroževanje orga¬
niziral tako, da bi zaradi sodelovanja
nemške industrije pri vsem oboroževa¬
nju nemška industrija nikdar ne mogla
postati popolnoma neodvisna.

Daši se je z ratifikacijo pariških do¬
govorov Evropa že povezala v enotno
obrambno fronto, skušajo sedaj v Rimu
zgraditi še nove vezi, ki bi Nemčijo v
ta obrambni blok še bolj vklenile.

NOVA TEKMA V AZIJI

Ko je predsednik sovjetske vlade Ma-
lenkov ob koncu leta 1954 naslovil ame¬
riškemu narodu svoje čestitke za novo
leto, je med drugim tudi izrazil željo,
da bi prišlo kaj kmalu do konference
štirih, kjer bi se mogla obravnavati
važna vprašanja, ki se nanašajo na po¬
ložaj v Aziji. V ZDA in drugod so bili
presenečeni, da je Malenkov prav tedaj
stavil tak predlog, ko so vsi pričakova¬
li, da bodo sovjeti čisto drugače odgovo¬
rili na to, da je francoski parlament
prav tiste dni ratificiral pariške dogo¬
vore. Menili so, da bo Malenkov napo¬
vedal, da je konec zavezniških dogovo¬
rov med Francijo in Anglijo na eni
strani in sovjeti na drugi strani. — Pa
se je zgodil pritisk čisto na drugi stra¬
ni sveta: Malenkov je. že ponudil, da bi
rad sodeloval pri razvozlanju tega pri¬
tiska — v Pekingu pa so šli in obsodili
11 ameriških pilotov zaradi vohunstva.
Organizacija združenih narodov je mo¬
rala poslati v Peking svojega general¬
nega tajnika Hjamarskjolda — a ta se
prav sedaj vrača domov v New York —■
in kakor poročajo listi v svojih prvih
komentarjih, je bilo potovanje Hja¬
marskjolda k čuenlaju brez uspeha.

VAL KONFERENC V AZIJI

Južni azijski blok, ki je še svoboden,
je povezan v dve skupini. Filipini, Siam,
Anglija, Francija in ZDA so združeni v
takozvani SEATO, nekakšna pacifiška
obrambna zveza, podobna zvezi NATO,
ki ščiti severni del Atlantika pred na¬
valom sovjetov. Poleg te čisto vojaške
obrambne zveze, ki je bila ustanovljena
po konferenci v Ženevi, pa so bile drža¬
ve Indija, Birmanija, Cejlon, Indonezija
in Pakistan že povezane v takozvani
“eolombski blok,” ki je bil pa dejansko
pod vodstvom Indije.

Colombski blok je imel konferenco
pred koncem leta 1954 v Djakarti v In¬
doneziji in na njej so sklenili sklicati
posebno konferenco 25 držav in sicer bi
naj bila ta konferenca koncem aprila v
Bangungu v Indoneziji. Na tej konfe¬
renci bi naj sodelovale vse države južne
azijske polovice, prav tako pa tudi ko¬
munistična Kitajska in severni del Viet¬
nama, ki je pod komunistično oblastjo.
(Povabili pa so tudi južni Vietnam). To¬
da poleg teh azijskih držav bi se konfe¬
rence udeležile tudi tiste afriške države,
ki imajo voljo tja poslati svoje zastop¬
nike. Predvsem so povabili zastopnike
vseh muslimanskih držav v predelu
Afrike.

Ta konferenca ni važna samo zaradi
tega, ker bo verjetno ustvarila tisti ve¬
liki blok “tretjega tabora,” ki se v spo¬
re med Moskvo in zahodnimi demokra
cijami noče vmešavati. Ta konferenca bi
bila važna predvsem zaradi tega, ker bi
na tej konferenci sodelovala tudi kom.
Kitajska. Daši je sicer kom. Kitajska na¬
vezana na sovjete s posebnimi vojaškimi
dogovori, bi njena navzočnost v tem azij-
sko-afriškem bloku imela poseben pomen.
Pred kratkim se je iz Pekinga vrnil
predsednik birmanske vlade U Nu (pred
njim je bil tam predsednik indijske vla¬
de Nehru). Kdor ga je hotel poslušati,
temu je U Nu obširno razlagal, kako
miroljuben je Maocetung in kako veliko
napako delajo tisti, ki mu ne verjame¬
jo. Maocetung je mož, ki se je ves po¬
gnal v delo za obnovo Kitajske in za
vojskovanje ne more imeti niti časa, ni¬
ti smisla. Zato je naravnost nujno, da

se konference v aprilu udeleži tudi ko¬
munistična Kitajska.

KONFERENCA SEATO
V BANGKOKU .

Po 2. septembru, ko je bila pogodba
v Manilli podpisana, se zastopniki držav
—• podpisnic niso več sešli. V začetku so
nekateri še celo želeli počasnost (zlasti
Anglija, ki je upala, da se bo počasi tu¬
di Indija priključila temu bloku), dokler
ni izbruhnilo na dan presenečenje, ki ga
je povzročila konferenca v Djakarti,
kjer je bilo sklenjeno, da bo na azijsko-
afriško konferenco v aprilu povabljena
tudi kom. Kitajska. Ker bi po svoji mo¬
či'in vplivu na tej konfernci morali biti
kom. Kitajski prisojen vodilen položaj,
je jasno, da bi ta konferenca verjetno
zvarila fronto, ki bi v tem delu sveta
bila dejansko usmerjena proti skupini
držav, ki so podpisale manilski dogovor.

Toda to še ni vse. Ameriška vlada je
pred nekaj tedni predlagala, da naj se
za obrambo pred novimi kom. akcijami
(kom. Kitajska je grozila z novo ofenzi¬
vo proti Formozi) takoj osnuje neke
vrste “mobilna vojna sila”, ki naj bo o-
premljena z novim orožjem in s posebnim
načinom manevriranja opraviči svoj na¬
ziv “mobilne vojske”. Kadre za to obo¬
roženo silo bi dale ZDA, Anglija in
Francija. V Aziji so na vidiku nove kri¬
ze — tako menijo v ZDA—, poleg tega
je v ameriškem javnem mnenju vpraša¬
nje položaja v Pacifiku vedno tako pere¬
če in boleče, da je ameriška vlada mo¬
rala predlagati nekaj, kar naj zaskrblje¬
nost ameriških politikov zniža, ali pa od¬
strani. In tako se je zvaril predlog o tej
“mohilni. vojni sili” .glavnih- volosil,

ki naj bi ga na konferenci v Bangkoku
sprejeli in se že dogovorili, kako bi se
izvedel.

Blok držav, ki hoče v Aziji ostati nev¬
tralen in v zatišju v slučaju izbruha
nevihte ali katastrofe, je odgovoril hi¬
treje, kakor pa je bilo pričakovati. V
ofenzivo proti njemu niso šli oni v Mo¬
skvi ali Pekingu, pač pa predsednik in¬
dijske vlade Nehru in njegovi tovariši.
Morebitna navzočnost oboroženih sil za¬
hoda ob kitajskih in sovjetskih mejah
jih je tako “razburila”, da niso sklenili
sklicati samo lastne konference, ampak
so zanjo razposlali vabila še afriškim
državam. Da bi pa pokazali, da radi
verjamejo “miroljubnosti”, ki jo oznanja¬
jo v Pekingu, so povabili še kom. Kitaj¬
sko in severni Vietnam (Vietminh).
Obenem pa bo ta konferenca verjetno
skušala nakazati, na kateri strani bi bil
ves ta blok, ako bi zavezniki svojo na¬
mero z “mobilno vojsko” v tem sveta res
uresničili.

Sera maagurada este mes !a gigaatesea
Destileria Presidente Peron

El ministro de Industria, doctor Or¬
lando Santos, en compania de altos fun-
cionarios del Departamento de Estado a
su cargo, visito la semana pasada las
obras de la monumental destileria Pre-
sidente Peron, que sera inaugurada en
la segunda quincena de enero en el
transcurso de una ceremonia que conta-
ra con la asistencia del jefe del Estado.

Esta gigantesca planta, que se erige
en la zona industrial del puerto de la
ciudad Eva Peron y en cuya construc-
cion han trabajado siete mil hombres,
ocupa un area de 600.000 metros cua-
drados.

Sus instalaciones estan capacitadas
para procesar 4.500 metros cubicos dia-
rios de petroleo. Por sus especiales ca-
racteristicas, constituye una monumen¬

tal planta industrial compuesta por diez
grandes grupos de la mas avanzada tec-
nica de la especialidad. Tiene una capa-
cidad de almacenamiento de 360.000 me¬
tros cubicos, lo que permitira, unido a
su facil comunicacion con las rutas na-
cionales, ferrocarriles y navegacion flu-
vial y maritima, dar la maxima flexibi-
lidad y rapidez a los suministros de los
subproductos y derivados para todos los
centros de gran consumo del pais.

Cabe senalar que el petroleo crudo
procedente de Comodoro Rivadavia y del
Neuquen, sera procesado en este conjun-
to de instalaciones, para la obtencion de
mas diversos y calificados productos.
Combustibles livianos de la mas alta ca-
lidad y rendimiento, asi como toda la
gama de combustibles pesados para la
promocion industrial.

Ta mesec bo začela obratovati ogromna
destilerija Presidente Peron

Minister za industrijo Dr. Orlando
Santos je v spremstvu visokih funkcio¬
narjev tega ministrstva prejšnji teden
obiskal ogromno destileri j o, ki jo sedaj
dokončujejo in ki bo začela obratovati v
drugi polovici tekočega meseca. Ob tej
priliki bo slavnost, katere se bo udeležil
tudi predsednik republike general Juan
D. Peron.

Nova destilerija, je ogromen industrij¬
ski obrat, ki se dviga v industrijskem
delu pristanišča v mestu Eva Peron. Pri
graditvi tega industrijskega obrata je
bilo zaposlanih 7.000 delavcev. Z naj¬
modernejšimi strojnimi napravami bodo
v tem industrijskem podjetju lahko dnev-
ncT prečistili “1X00 kubičnih metrov ITe-

troleja. S svojimi specialnimi karakteri¬
stikami ima ta industrijski veleobrat 10
ogromnih oddelkov. Naprave za vskladi-
ščenje petroleja so tako velike, da bodo
lahko sprejelo 360.000 kubičnih metrov
petroleja. Ta veliko razpoložljivo količi¬
no petroleja bodo zaradi ugodnih pro¬
metnih zvez in to cestnih, železniških,
rečnih in morskih lahko hitro rozpoši-
ljali v vse centre po republiki.

V novi destileriji Presidente Peron r
mestu Eva Peron bodo predelovali suro¬
vi petrolej, ki ga bodo dovažali v to me¬
sto iz Comodoro Rivadavia in Neuquena
ter bodo iz njega pridobivali dragocena
lahka olja, kakor tudi težka olja za in-
dustrijske~pbtrebe.’'

IZ TEDNA  V TEDEN

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”

Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih S 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

ZA OBRANITEV MIRU IE TREBA
BITI PRIPRAVLJEN NA VOJNO

Tako je povdarjal severnoameriški
zun. minister F. Dulles na banketu, ki
je bil v New Yorku v proslavo stoletnice
Združenja katoliške mladine. V svojem
govoru je nadalje naglašal, da so komu¬
nisti besedo mir za svoje propagandne
cilje tako zmaličili, da jo je danes komaj
še mogoče spoznati v njihovih ustih.
Svoja tehtna izvajanja je zaključil z u-
gotovitvijo: “Boja za mir ni mogoče do¬
biti s pacifizmom, tudi ne z nevtral¬
nostjo, pa tudi ne s slabostjo. Vse te me¬
tode so bile že preizkušene, a so propa¬
dle. Napad je mogoče zavrniti samo z

V JUGOSLAVIJI KOMUNISTIČNA
DIKTATURA NESPREMENJENA

Britansko časopisje razpravlja o De¬
dijerjevi in Djilasovi kritiki partijskih
razmer v Jugoslaviji in ugotavlja, da
oba govorita le za svobodo kritike zno¬
traj komunistične stranke, kar nima nič
opraviti z vzpostavitvijo resnične poli¬
tične svobode v državi v zapadnem smi¬
slu. Po mnenju časopisja je politično in
gospodarsko diktatorski pritisk sicer po¬
pustil odkar je Jugoslavija prelomila s
Kominformom, toda “komunistična dik¬
tatura je ostala nespremenjena” zaklju¬
čuje med drugim “Daily Telegraph”.

NAPAD NA COSTA RIGO

Oborožena skupina mož je vdrla iz Ni-
carague na področje Costa Rica in za¬
sedla mesto Villa Quesada. Predsednik
republike Costa Rica Figueres je sklical
takoj sejo vlade. Ker ta centroameriška
republika nima redne vojske, je vlada
odredila takoj mobilizacijo vseh za
orožje sposobnih moških, istočasno pa
zaprosila tudi za vojaško pomoč Severno
Ameriko. Svet ameriških držav je pa ta¬
koj poslal v Costa Rico preizkovalno ko¬
misijo, v kateri so predstavniki Severne
Amerike, Brazilije, Meksika, Ecuadorja
in Paraguaya.

voljo in sposobnostjo za borbo za bolj
dragocene pravice, kot pa je nečasten
mir.”

USA: 84. ameriški kongres je Eisen-
hower odprl 5. januarja t. 1. s svojo po¬
slanico, v kateri se je v glavnem pomu¬
dil pri notranjepolitičnih in gospodar¬
skih problemih države. Pozval je obe
stranki v kongresu, da sodelujeta v zu¬
nanji politiki kakor doslej, v notranji pa
zdravo tekmujeta. — Ameriški obvešče¬
valni krogi menijo, da je bil Stalinov sin
Vasilij ubit istočasno z Berijo. — Ame¬
riška vlada je določila nova področja na
državnem ozemlju, na katera je prepove¬
dan vstop sovjetskim državljanom, ki so
zaposleni bodisi pri ZN bodisi pri sovjet¬
skem poslaništvu. 27% ameriškega o-
zemlja je tako varnega pred sovjetskimi
vohuni in sicer države Connecticut, De-
laware, Massachussetts in Rhode Island
ter skoro 1000 mest v drugih 35 državah.
V ZSSR je ameriškemu osebju prepove¬
dan vstop na 30% sovjetskega ozemlja.

PANAMA: Neznancev, ki so z ročnimi
strojnicami ubili predsednika države Jo¬
se A. Remona, policija še vedno ni na¬
šla. Policija je izvedla številne aretacije
visokih političnih funkcionarjev, med
njimi bivšega predsednika države Aria-
sa.

BOLIVIJA: V Santa Cruz de la Sierra

sta se sestala brazilski preds. Cafe Fil-
ho in bolivijski preds. Estensoro, kjer
sta odprla novo železniško progo, ki je
zvezala bolivijske planote z brazilskimi
atlantskimi pristanišči.

PERU: časopisje v Limi je objavilo,
da so s potniških letal opazili veliko o-
porišče letečih krožnikov sredi brazilske
džungle. Ameriška vlada je takoj posla¬
la tja vojna letala, da ugotovijo resnič¬
nost poročil.

BELGIJA: Vlada je zahtevala od

španske vlade izročitev belgijskega ko¬
laboracionista z nemškimi nacisti Leona
Degrella. španska vlada odklanja izro¬
čitev Degrella, vsled česar je belgijski
zun. min. Spaak izdal ukaz o zadržanju
španskega veleposlanika v Bruslju, do¬
kler Španija ne bo izročila Degrella. Pri¬
čakujejo prekinitev diplomatskih odno¬
sov med obema državama.

ANGLIJA: Britanski zdravniki so do¬
končno ugotovili, da kajenje cigaret
močno pospešuje razne srčne bolezni.
Kajenje pip in cigar na bolezni srca ni¬
ma posebnega vpliva. Te trditve so ob¬
javili v svoji reviji “British Medical
Journal”.

ITALIJA: Amintore Fanfani, vodja
krščanskih demokratov v Italiji, je po¬
zval zapadni svet, “da se združi, kakor
se je združil komunistični” in poudaril,
da “rdeča zmaga nad svetom ni neizo¬
gibna.” — V Rimu je umrl italijanski
maršal Graziani.

VATIKAN: Papež Pij XII. je objavil
slovesen poziv na mirno sožitje vseh
narodov sveta na podlagi betlehem¬
skih načel”. Poziv je bil objavljen v
božični poslanici, ki je papež zaradi
rahlega zdravja ni mogel 'dokončati za
božič in je bil tudi preslab, da bi jo mo¬
gel sam oddati preko vatikanskega ra¬
dia. V poslanici je obdelal 16 let svojega
vladanja katoliške Cerkve.

FLRJ: Titova Jugoslavija je znova
vzpostavila redne diplomatske odnose z
rdečo Kitajsko. Pred šestimi leti je bila
Jugoslavija med prvimi državami, ki je
priznala rdeči kitajski režim.

ŠVICA: Vodja guatemalskih komuni¬
stov Arbenz, ki je bil odstranjen z obla¬
sti s protirevolucijo, ki jo je vodil Ca-
stillo Armas, se je zatekel v Švico, kjer
bo dobil švicarsko državljanstvo, ker je
bil njegov stari oče švicarski državljan.

KITAJSKA: Glavni tajnik ZN Ham-
marskjold je odpotoval nenadoma iz Pe¬
kinga, kjer je skrajšal svoje bivanje za
štiri dni. Po večkratnih dolgih konfe¬
rencah s Čuenlajem je odletel do meje
pri Honkongu, kjer se je peš podal čez
most v to britansko kolonijo, štirje čas¬
nikarji, ki so spremljali Hammarskjolda
do Kantona, niso mogli za njim v Pe¬
king, ker jih tja niso pustile kitajske
komunistične oblasti. Ameriški krogi
menijo, da Hammarskjold ni povsem
uspel prepričati kitajske komuniste, da
enajst ameriških letalcev niso vohuni in
da jih morajo zato izpustiti.

IRAK: Vlada je sklenila prekiniti di¬
plomatske stike z ZSSR iz gospodarskih
razlogov.

BIRMANIJA: Tito je na svoji jahti
“Galeb” prispel v Rangoon na enajst¬
dnevni obisk te dežele. V pristanišču ga
je pričakal kot prvega evropskega vla¬
darja, ki prihaja na uraden obisk, preds.
države dr. U Ba.

JAPONSKA: Ameriška vlada je do¬
ločila dva milijona dolarjev za odškod¬
nino Japonski za škodo, ki so jo povzro¬
čili poskusi s  hidrogenskimi bombami
lansko pomlad na otočju Bikini. Japon¬
ska vlada je odškodnino sprejela.

Stran 2.

SVOBOD NA SLOVENIJA

Buenos Aires, 13. I. 1955

"LIVE AND LET LIVE!"

(Prispevek iz USA)

živi in daj živeti! To bi bilo najkrajše
poslovenjenje gornjih besed. Predstav¬
ljajo nam eno najbolj znanih gesel ame¬
riškega “gentlemanstva”. Seveda pa tu¬
jec v tej kratki obliki besed ne zajame
vsega njihovega pomena.

Amerikanec hoče reči: Ne spodrivaj¬
mo drug drugega! Ne bodimo na poti
drug drugemu! Soseda pusti pri miru,
naj živi po svojem prepričanju, naj se
po svoje žene za udobno življenje, on
naj po tebe pri miru pusti kot pustiš ti
njega. Vsak naj si sam uredi življenje
in naj ga uživa do dna, saj dežela je do¬
bra in v njej se nam nudijo naravnost
“amerikanske” možnosti.

Če se hočeš poglobiti v razmišljanje,
kje je Amerikanec pobral to geslo, boš
najbrž pravilno zadel, če sežeš nazaj do
znanega izreka, ki se ni rodil v ameri-
kanskih možganih: Ljubi svojega bliž¬
njega kakor samega sebe. . . Razlika je
pač ta, da je v tem poudarek na bliž¬
njem, v ameriški preobleki pa geslo ve¬
lja najprej samemu sebi, potem šele bliž¬
njemu. In še druga razlika je. Svetopi¬
semski izrek ali geslo ima v mislih naj¬
prej duhovne reči, ljubezen v srcu, ki
naj jo človek goji do bližnjega zavoljo
Boga. Seveda pa pride ta notranja lju¬
bezen v praksi največkrat do veljave v
obliki medsebojnih odnosov v materijal-
nem svetu. Ameriška preobleka tega ge¬
sla ima pa pred očmi najprej materi-
jalni svet in življenje v njem, ki ga jaz
in moj bližnji pač živiva vsaj v nekem
materijalnem sosedstvu, če že ne v kakš¬
ni duševni ali duhovni skupnosti. Živi to¬
rej udobno, kolikor moreš, v materijal¬
nem oziru, pa tudi sosedu pusti tako
možnost, če ob tej zunanji, ali če ho¬
češ: materijalni tolerantnosti zaigra v
tvoji notranjosti, ali pa v notranjosti
tvojega soseda, vrhu vsega praktičnega
pomisleka tudi kaj notranjega, duhov¬
nega, prav! Tudi za tako življenje ve¬
lja: Živi in daj živeti! Je pa ta okolišči¬
na bolj drugotnega pomena in poprečen
Amerikanec se ne bo gnal, da bi skušal
ti dve vrednosti postaviti nazaj v tisti
red, ki ga je krščansko geslo imelo
prvotno pred očmi.

Seveda Amerikanec tega svojega gent¬
lemanstva ni pobral na ameriški zem¬
lji. Prinesel ga je s seboj iz “starega
sveta”. Ameriška žemlja je pa bila do¬
volj pripravna, da ga je na njej dalje
gojil in si domišlja, da ga še zmerom
goji. Priznati je treba, da je prav za
prav celokupno takozvano “zapadno kr¬
ščanstvo” samo še neko gentlemanstvo,
ki je podedovalo krščanska načela v ob¬
liki olike in civiliziranosti. Tistega, kar
je krščanstvo dalo svetu v obliki umske
in zlasti srčne kulture, v javnem življe¬
nju ni veliko več najti.

Pravkar mi je prišlo pred oči preda¬
vanje o Angležih. Predavatelj pravi:

“Pred očmi vsakega Angleža lebdi
vzor gentlemana. To je človek viteških
dejanj, ki pozna poštenje, ki je priprav¬
ljen braniti sirote in vdove, ki prizana¬
ša premaganim, napram prijateljem pa
pozna prijateljstvo. Ta vzor je Angležu
bolj teorija kot življenjska resničnost.
Je preostanek nekdanjega viteštva, ki je
imelo v srednjem veku v sebi veliko me¬
ro pristnega krščanstva. Brez tega vzo¬
ra bi bil Anglež krut, nasilen in narav¬
nost neznosen”.

Torej tudi v tem primeru je “gentle¬
manstvo” nekak — preostanek. In pre¬
davatelj o Angležih ugotavlja:

“Zgodovina angleških kraljev govori o
krvi in umorih kot le redko katera dru¬
ga.”

Koliko je ameriško gentlemanstvo dru¬
gačno od angleškega?

Tudi ameriška zgodovina govori o
krvi in umorih. Kraljev sicer ta zgodo¬
vina ne pozna. Zato pa pozna — Indijan¬
ce! In kri se ne pretaka zmerom zgolj
z umori. Ameriška zgodovina pozna kru¬
to ravnanje s črnci, sužnji, pozna go¬
spodarsko zatiranje in izžemanje, pozna
vso krutost brezvestnega kapitalizma,
ki mu je omenjeni predavatelj določil
Anglijo kot rojstno domovino:

“Tem Angležem (ki niso pod vplivom
anglikanske cerkve) je svet ena sama
velika tovarna. V njihovem naročju se
je rodil kapitalizem, ki je nauk o brez¬
mejni gospodarski svobodi. Tam se je ro¬
dil tudi skrajni individualizem, ki pro¬
glaša poedinca za boga”.

Bo že držalo. Vendar bi človek dejal,
da pretekla stoletja niso videla teh reči
samo in zgolj v Angliji. In kolikor se je
te robe v teku časa preselilo v Ameriko,
se ni preselila samo in zgolj iz Anglije.
Vsaj pripregal je dokaj pridno tudi osta¬
li “stari svet”. Pa spet ne samo pri u-
važanju teh grdobij, tudi pri uvažanju
gentlemanstva. Kaj ta izraz prav za
prav pomeni, smo že ugotovili v dose-

Zbornik

3. IZ KRAJEV NISO, KI V NJIH
SONCE SIJE

Nobene vesele pesmi še ne more zape¬
ti pesnik v izseljenstvu, če ni pesem ža¬
lostna ali bolestna, je vsaj zelo resna.
Žalost in resnost pa' niso pesimistične,
vsaj vedno ne in iz marsikatere kitice, iz
marsikaterega verza, posebno tistih na
koncu pesmi, veje vera: jutri bo sonce!

Letos je manj pesmi ali vsaj manj
pesnikov, kot zadnja leta. Nobenega no¬
vega imena, pa zato sama zrela dela.
Če so takšni kot so Debeljak, Kos in Vo¬
deb, na že znani, morda ustaljeni vi¬
šini, je pri drugih, pri Jakopiču, Igorju
in Srebrniču — Janežič in Kramolc sta
zastopana le s krajšimi stvarmi — za-
znatna neka zrelost, polnost, ki je prej
ni bilo vedno v tolikšni meri. Posebno
presenečenje je pa zopetni pojav Mirka
Šušteršiča - Valianta. Napoved, da bi
bruhnil pesem na novo, daje upanje ne
le na setev, tudi na žetev.

Pesniki v izseljenstvu si delijo po ka¬
kovosti svojega izvirnega umetniškega
ustvarjanja s slikarji in kiparji prvo me¬
sto, po številu tvorcev pa prednjačijo
vsem drugim, čeprav pesem ni zabavno
berilo, bi morale vse naše edicije posve¬
čati pesništvu več pozornosti, vsaj to¬
likšno kot zbornik. To se pravi: dati jim
morajo vsaj prostor, vabiti jih morajo
k sodelovanju in s pesmijo, dobro nam¬
reč, ne smejo ravnati kot z mašilom.
Zbornikova tradicija v tej stvari je prav
častna. Kar je pri izseljenskem pesni¬
štvu žalostnega, je to, da ni naraščaja.

Ivan Korošec je prispeval oderski pri¬
zor “Naša zgodba”, ki bo letos za pro¬
slavo vetrinjske desetletnice gotovo v
tem in onem kraju prišel do izvedbe.
Morda bo marsikateremu prosvetnemu
delavcu služil za dober vzorec, kako naj
si osrednjo točko takšne proslave zami¬
sli, ustvari in izvede.

Pičla je leposlovna proza. Pa ne samo
v letošnjem zborniku, ampak povsod. Ni
tukaj primerno mesto, da bi o tem pro¬
blemu razglabljali; morda bo anketa
Slovenske kulturne akcije posvetila v to
temo. Tu je mišljena leposlovna proza
v tradicionalnem pomenu: novela, črtica
in podobne stvari. Trije prispevki —
med črtico in novelo bi jih uvrstil —
^zastopajo to leposlovno prozo v starem
smislu. Tudi v teh spisih je mnogo žalo¬
sti in bolesti; še pri-Mauserjevem, ki se
srečno konča, se bo marsikdo vprašal,
če je bilo dobro za fanta, da so ga po¬
tegnili v Ameriko.

Je pa ta Mauserjev “Potokarjev Ton¬
ček” nekaj, kar prime. Prime z neposred¬

nostjo toplega pripovedovanja. Nepo¬
srednost bi bila v tem, da ne potrebuje
pisatelj nobenih nasprotnih igralcev: ne
mežnarja, ki bi suval nebogljenega Can¬
karjevega ministranta v rebra, ne go-
spodskih in gruntarskih otrok, ki bi rev¬
čka zaničevali, ne hudobne soseske, ki se
je spravila nad Velikonjeve sirote. Ton¬
čka imajo vsi radi, še oni, ki bi jim bil
lahko v nadlogo. Kar proti tradiciji je,
da se je pijani mojster Škarja skoraj
raznežil, namesto da bi rohnel. V tem, da
je Tonček vkljub splošnim simpatijam,
ki jih v s^oji vasi uživa — tista Mež-
narjeva do drugih fantov še toliko po¬
kornosti najbrž ni kazala, kot do Tonč¬
ka in je tudi junačkova zaveznica —
vendar še poseben bralčev ljubljenec, to
je pa uspeh Mauserjeve topline v pripo¬
vedovanju. V slikarstvu imamo tople in
mrzle barve; nekaj podobnega je v pri¬
povedovanju: pri toplini pripovedovanja
ne rabiš dosti drugih pripomočkov, da z
umetnino uspeš.

Lojze Novak je tisti naš pripovednik
v tujini, o katerem so zadnji čas naj¬
več pisali in najbrž tudi govorili. Kerec,
Sršen in zdaj Gaber, to so težki proble¬
mi, katerih se je lotil pisatelj z veliko
resnostjo, že samo Novakovo izbiranje
snovi, njegovi psihološki orisi prek¬
murskih, v argentinski pampi in v pred¬
mestjih velemesta preobraženih starona-
seljencev vzbuja pozornost. Oblika teh
novel in črtic je sklenjena. “Dež” v tej
knjigi, ki je zadnja izšla, je zgoščeno
pripovedovanje in še bolj zgoščena ka¬
rakterizacija vodilne osebe.

Tretja v vrsti je “Usodna brzojavka”
psevdonimnega pisca Tineta Brezovca,
črtica, kot je spis naslovil avtor sam,
je že blizu reportaži, danes zelo upošte¬
vani zvrsti pripovedovanja. V njej je

toliko resničnosti, neke resnične zgod¬
be, da kar pozabiš na “črtico” in misliš,
da bereš dnevnik ali pismo Albinovega
spremljevalca. Seveda je ta reportaža
plod literarnega hotenja in to hotenje
tudi opraviči.

Ni to kakovostna klasifikacija, ker so
zanjo poklicani specialisti: literarni kri¬
tiki in nazadnje literarni zgodovinarji.
Toliko pa drži, da so vsi trije spisi po¬
zitivne postavke v zborniku in pozitiv¬
ne postavke v izseljenski literaturi zad¬
njega leta. čemu potem tarnanje o sta¬
nju leposlovne proze? Zato, ker je je
premalo za tako zajetno knjigo, kot je
Zbornik Svobodne Slovenije in ker ve¬
mo, da je bi ta zbornik mnogo več obja¬
vil in magari obseg povečal, če je bi več
dobil. K sreči sta v knjigi dva prispev¬
ka, ki nista bila napisana iz literarne
ambicije, pa sta vendar leposlovje. Napi¬
sala sta ju dva reporterja, ki smo ju že
lani uvrstili tu-sem: Jože Košiček in
Mlinarjev Janče.

Nekaj, česar statistika ne pove, to je
sedem črtic v najboljšem pomenu besede.
Axel Munthe ne bi mogel boljših napi¬
sati, pa tudi naš Magajna ne. Naj ven¬
dar Košiček s tem pisanjem nadaljuje!
In če smem prositi: med te velikopotez¬
ne bolnike naj vrine tiste skromnejše,
slovenske, ki pridejo z nedolžnimi bo¬
leznimi malega človeka v njegov špital
zdravit se ali pa umret!

Mlinarjev Janče je načel čisto drugo
snov, tako nenavadno, da ji skoraj ni
para na svetu: božjo pot, še Marijino po
Vrhu, pa brez milostne podobe. Tako ne¬
navadno, da bi šel mimo te božje poti kot
levit mimo ranjenca, kdor ni umetnik.
Je umetnik v iskanju motivov, on vidi,
česar drugi ne vidijo in kako polno vse¬
bine je to, kar on ujame. Ko bi znali mi
vsi drugi tako bogato zajemati, česa vse¬
ga se ne bi naučili in navzeli! In tukaj
— že skoraj sonce sije! M. M.

Proslava 90-lefnice obstoja Slovenske Malice

V dvorani Slovenske akademije zna¬
nosti in umetnosti v Ljubljani je bila 5.
novembra 1954 slavnostna seja. Sklical
jo je odbor Slovenske Matice v počasti¬
tev 90-letnice obstoja te važne slovenske
knjižne ustanove, ki je v teh letih opra¬
vila dragoceno in široko prosvetno in
narodnostno delo.

“Slavnostno sejo je začel podpredsednik
Slovenske Matice Dr. France Koblar.
Najprej je pozdravil vse navzoče, med
kateremi so bili dr. Ferdo Kozak, pod¬
predsednik Ljudske skupščine, Josip
Vidmar, predsednik Slovenske akademi¬
je znanosti in umetnosti, dr. Dolfe Vo¬
gelnik, predsednik Sveta za prosveto in

danjem razmišljanju — preostanek iz
bolj krščanskih časov.

Ali bomo morali zdaj ugotoviti, da je
tudi Amerikancu vzor gentlemana le
“bolj teorija kot življenjska resničnost”?
Samo. z da ali ne ne moreš odgovoriti.
Kako naj tedaj rešimo to vprašanje?

Gentlemanstvo, ki je prišlo v Ameri¬
ko iz starega sveta, je predstavljalo ne¬
ko sredino, neko stanje med dobrim in
slabim. Predstavljalo je človeka, ki ni
ne ptič ne miš. V tem stanju pa človek
težko dolgo vzdrži, že po naravi ne tako
lahko, še težje, ko je izpostavljen vpli¬
vom, ki vlečejo navzgor proti ptiču in
navzdol proti miši. Od moči vplivov je
odvisno, kam se boš nagnil.

Da so prišli iz starega sveta v Ameri¬
ko slabi vplivi in svoje dosegli, smo že
omenili. Toda stari svet je poslal tudi
marsikaj dobrega. Celo pristno krščan¬
stvo v obliki katoliške Cerkve. Poleg nje
krščanstvo v manj popolnih oblikah, pa
vendar še krščanstvo. Tu pa tam je bilo
pristno krščanstvo le deloma izmaličeno,
čim manj je bilo izmaličeno, toliko bolj¬
ši vpliv je imelo. Ta vpliv je vlekel in še
vleče ameriškega gentlemana navzgor.
Kot celota, kot država, se Amerika ni
nikoli postavila v odkrito nasprotje z
Bogom. Zapisal bi “kot narod”. Toda če
naj mi misli tečejo po evropskem nači¬
nu, se mi pero upira, da bi zapisal:
j Ameriški narod. . .

Poleg zavesti, da je nad nami Bog, si
je Amerika v celoti zmerom ohranila,
prav za prav še mnogo bolj živo, drugo
zavest: Svoboda naj vlada! Bolj ali manj
zavedno se pojavlja nadaljnja zavest:
Enakost in bratstvo. Gotovo v bolj ali
manj spačeni obliki. Kljub temu je tudi
vse to — preostanek krščanstva.

Vpliv dobrega, ki v ameriški svobodi
lahko neovirano nastopa, je premnogega
Amerikanca potegnil navzgor in napra¬
vil iz njega resničnega kristjana. Pre¬
mnoge druge je vsaj obdržal na liniji
“gentlemanstva” kot smo ga razložili.
Obvaroval jih je, da niso zdrknili na¬
vzdol in zapadli vsem mogočim grdobi¬
jam. Zato je take “sredine” še precejš¬
nja plast in zato kljub vsem spremem¬
bam moderne dobe ni prišlo ob vso ve¬

ljavo geslo: Live and let live! Dobri
vplivi, seveda ne najbolj nazadnje, vpliv
katoliške Cerkve, segajo v to srednjo
plast.

Svoboda, prostranost zemlje in razne
druge ugodnosti pa odpirajo tudi vsem
mogočim slabim vplivom neovirano pot.
Mnogo, premnogo slabega se je naplavi¬
lo v Ameriko kar naravnost iz starega
Sveta. Ker je bila to “deviška zemlja”
tudi za vsakovrstno zlo, setev in žetev
nista bili težki. In se je seveda moral
bohotno razviti tudi “spodnji svet”.
Krepko je zapljuskal ob “sredino” — ob
plast ameriškega gentlemanstva. In
pljuska naprej in naprej. In gentleman-
i stvo podlega tudi močnim vplivom od
j spodaj.

] Ali je drugod po svetu res tako zelo
I drugače ?

Ker je Amerika še precej nova, se
svet zanjo posebno zanima. Ker je Ame¬
rika velika, velika po obsegu in boga¬
stvu, se lahko gode v njej velike reči.
Velike v dobrem, velike v slabem. Nič
ni torej čudnega, če slišite ali berete:
Katoliška Cerkev v Ameriki čudovito na¬
preduje. Ali pa samo: Amerikanci vseh
mogočih ver hodijo v cerkev v večjem
in večjem številu.

To je prav lahko res, niste pa s tem
še dobili kaj prida slike o Ameriki.

Nič ni čudnega, če slišite in berete:
Amerika postaja leto za letom bolj zlo¬
činska. Posebno mladostni zločinci po¬
vzročajo mislečemu svetu več in več
skrbi.

Tudi to je prav lahko do pičice res.
Niste pa s tem še veliko povedali o Ame¬
riki. Prav za prav komaj kaj.

In tako bi lahko šlo naprej in naprej:
o ameriški politiki, o vzgoji, o izobrazbi,
o gospodarstvu, o splošni brezbrižnosti,
o brezbožnosti, o protiverskih gonjah
o zagrizenosti, o širokogrudnosti — brez
konca.

Zgoraj in spodaj, na levi in na desni,
spredaj in zadaj — povsod je vsega do¬
volj, oziroma preveč. V sredi je pa tudi
še dosti prostora za tradicionalno gentle¬
manstvo, ki še zmerom verjame v “člo¬
vekoljubno” geslo: Live and let live!

Oba.

kulturo, dr. Fran Zwitter, rektor univer¬
ze; zatem rektorje akademij in visokih
šol, zastopnike raznih znanstvenih in
kulturnih ustanov. Nato je pa prikazal
delo ter poudaril pomen Slovenske Ma¬
tice v 90 letih njenega obstoja.

Med drugim je izvajal: “Njena usta¬
novitev leta 1864 je bilo dejanje prav
tako naprednih kakor domoljubnih ho¬
tenj tistega časa — z njo je bila osno¬
vana književna ustanova za višje duhov¬
ne potrebe slovenskega človeka, šestde¬
seta leta, ko so se zapovrstjo porajale
narodno-obrambne in prosvetne ustano¬
ve, predvsem čitalnice, Južni Sokol in
Dramatično društvo, ko so se slovenske
.politične množice začele zavedati svojih
pravic ter ob volitvah poslancev in na
velikih taborih izražale voljo po upravni
združitvi vseh Slovencev — ta leta so v
Slovenski Matici uresničila prvo zedi¬
njeno Slovenijo — v nji je zaživela
enotna kulturna volja ter vera v lastno
duhovno moč in ustvarjalnost.

S tem dejanjem je bil napovedan boj
narodni nezavednosti in mlačnosti, še
bolj pa narodnemu odpadništvu, ki je ob
šopirjenju tuje, zlasti nemške kulture,
omamilo celo mnoge učene glave, kakor
sta bila Karl Dežman in Vincenc Fere-
rij Klun; prav tako je SM dokončno pre¬
magala ostanke romatičnih sanj o slo¬
vanski kulturni spojitvi na škodo na¬
rodne samobitnosti, kar je še vedno ho¬
tel naš pozni ilirizem.

Iz zgodovinskih preokretov spoznava¬
mo, da ima vsak čas svoje vzročne nuj¬
nosti in posledice. Gotovo je, če bi se
Slovenska Matica ne bila ustanovila ta¬
krat, bi se bila v podobni obliki morala
ustanoviti pozneje; a tako ugodnega ča¬
sa za njen začetek, kakor so bila 60 leta,
bi težko našli. Poznejši gospodarski pre¬
tresi in idejna ločitev v politiki bi ne bi¬
li ugodno vplivali na njen začetek. Zato
naj sodimo o staroslovenskih prvakih
tako ali drugače, naj je naša politična
in kulturna zgodovina v njih delu poka¬
zala take ah drugačne zamude, skrbi za
narodni obstoj v tujerodni in centrali¬
stični državi, volje ohraniti narodnost,
graditi narodno omiko in ji zagotoviti
prihodnost, toga jim ne moremo odreči.
Prav Slovenska Matica kot ognjišče viš¬
je izobrazbe, zlasti njen osnovni knji¬
ževni sklad je bilo delo pozitivnih sil
vsega našega naroda brez razlike mi¬
šljenja in stanu. Tako je Matica iz
skromnih, sicer še neurejenih začetkov,
polagoma dobivala tal med slovenskimi
izobraženci, na široko budila 'čut za viš¬
je kulturne vrednote, za znanost vseh
vrst, za leposlovje in drugo umetnost ter
sčasoma postala nadomestilo za našo
narodno akademijo, ki si je v drugačni
Obliki tedaj ni bilo mogoče misliti. Ta
skupnost je ustvarila pogoje, da smo
končno mogli realno misliti na vse tiste
ustanove, ki jih ima dozorel, svoboden
(Nadaljevanje na 4. strani)

ARGENTINA

Predsednik republike general Pe¬
ron je kot prejšnja leta tudi letos
zvečer pred praznikom Sv. Treh Kra¬
ljev priredil v letni rezidenci v Oli-
vosu večerjo za ministre svoje vlade,
ter člane vodstva moške in ženske
Peronistične stranke ter za člane
glavnega odbora CGT. V svojem go¬
voru se je spominjal umrle gospe
Eve Peron ter njenega dela za ko¬
risti argentinskega delavstva, nato je
pa omenjal vse pridobitve, do katerih
je prišlo argentinsko delovno ljud¬
stvo pod njegovo vlado. Vsem svojim
sodelavcem se je zahvalil za vso po¬
moč ter jim želel v novem letu vso
srečo.

Predsednik general Peron je v le¬
tu 1954 odobril 2.599 avdienc. V
vsem je sprejel 14.549 oseb. Raznih
prireditev, katerih se je udeležil iz¬
ven vladne palače, je pa bilo 121.

Fundacion Eva Peron je za praznik
Sv. Treh Kraljev razdelila med otro¬
ke 6,693.045 igrač. V zvezi s tem je
časopisje poročalo, da ima Argentina
4,031.023 otrok v starosti do 9 let.
Za te otroke vsako leto nakupijo
starši in Fundacion Eva Peron do
20.000.000 komadov igrač, ki jih iz¬
dela 300 tovarn za igrače v Argenti¬
ni. Največja argentinska tovarna
igrač vrže vsak dan na trg do 12.000
komadov igrač. Letno prodajo v Ar¬
gentini otroških igrač v vrednosti 100
milijonov pesov.

Med Argentino in Uruguayem se
je v zadnjem času položaj zelo zbolj¬
šal. Do tega zboljšanja je prišlo po
prijateljskem sestanku in razgovoru,
ki sta ga imela na Silvestrovo ar-
gent. notranji minister Angel Bor-
lenghi, ki je tedaj zastopal tudi od¬
sotnega zun. ministra dr. Remorina
in novoizvoljeni predsednik nacional¬
nega sveta uruguayske vlade dr.
Luis Battle Barres. Sestanek z večer¬
jo je bil na jahti, s katero se je vo¬
zil g. min, Borlenghi na reki La Pla¬
ta. Dne 7. januarja je pa prispel v
Bs. Aires najstarejši sin dr. Luisa
Battle Barresa Jorge Battle Ibanez
ter je imel več razgovorov z notra¬
njim min. Sr. Borlenghijem. O teh

sestankih je uruguaysko časopisje
prineslo toplo pisane članke ter po¬
zdravlja zboljšanje odnosov med so¬
sednjima državama.

V Argentino je prejšnji teden vdrl
na severu s Centralne Amerike val
izredno vročega zraka in z njim pre¬
plavil vso republiko vse do Patagoni¬
je. Povsod se je temperatura zelo
zvišala. Dnevi so bili zelo vroči. No¬
či prav tako. Vročina je dosegla vi¬
šek prejšnjo nedeljo, ko je tudi v
prestolnici dosegla višino 39,7 stopinj,
v nekaterih krajih na področju Veli¬
kega Buenos Airesa kot v Moronu,
Castelarju, Ramos Mejia, Ezeizi pa
kar 42 stopinj. To je bil letos najbolj
vroč dan. V Buenos Airesu je vroči¬
na dosegla 40 stopinj samo trikrat v
tem stoletju in to 24. I. 1923, dne 31.
I. 1935 je bila 40,5 stopinj, 18. I. 1943
je pa dosegla 40,3 stopinje. Višja
temperatura kot zadnjo nedeljo je
bila v Bs. Airesu v zadnjem deset¬
letju samo enkrat in to 2. I. 1948, ko
je termometr kazal 39,8 stopinj. —•
Neznosno vročino so imeli tudi v o-
stalih mestih republike tako na seve¬
ru, kakor tudi na jugu. Povsod se je
temperatura sukala od 35 stopinj do
40 stopinj in še višje. Tako so v me¬
stu Cordoba imeli v nedeljo kar 45
stopinj, v mestu Laboulaye v isti
provinci pa celo 46,1 stopinj. Po¬
prečna temperatura v republiki je bi¬
la prejšnji teden 40 stopinj, kar do¬
volj zgovorno prikazuje silno vroči¬
no, kateri so bili izpostavljeni ljudje,
še bolj pa rastlinstvo in živina v
provincah. Zaradi vročine so ljudje
napolnili vsa kopališča na področju
Velikega Buenos Airesa. Bilo je pre¬
teklo nedeljo 300.000 kopalcev. Orga¬
ni pomorske policije in Rdečega kri¬
ža so morali posredovati v 554 slu¬
čajih, 8 kopalcev je pa utonilo. Zara¬
di neznosne vročine je bilo tudi o-
gromno povpraševanje po pijačah
vseh vrst. Prav tako po ledu ter so
tovarne za izdelovanje leda morale
uvesti poleg dosedanjih turnusov še
novega, a kljub temu še niso utegni¬
le dobaviti vseh zaprošenih količin
ledu. V provinci Buenos Aires je za¬
radi velike suše prišlo do velikih
poljskih požarov, ki so povzročili mi¬
lijonske škode. Časopisje poroča, da
je do teh velikih požarov prišlo tudi
zaradi malomarnosti ljudi, ki so za¬
posleni pri poljedeljskih strojih.

Na vseh argentinskih ljudskih in
srednjih šolah se bo začel redni šol¬
ski pouk dne i. aprila t. 1.

Buenos Aires, 13. I. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice tz SCovenšJe^

.■n.'**

Gospodarski položaj doma se je v zad¬
njem času občutno poslabšal. S tem se
je pa tudi povečalo nezadovoljstvo med
ljudmi. Zato je Marinko v svojem go¬
voru v Lendavi na vso moč poveličeval
velike “gospodarske in politične uspe¬
he” sedanjega komunističnega režima
z besedami: “Kar se splošnega gospo¬
darstva tiče, so uspehi toliki, da ni
razloga za malodušje. Treba je le vide¬
ti širok horizont in ne dopustiti, da
nam poedine težave in trenutmi nega¬
tivni pojavi zasenčijo pogled na te uspe¬
he. Dolžnost naših organizacij je, da pre¬
prečijo razdiralno delo tistih negativ¬
nih elementov, ki demagoško izrabljajo
vsako trenutno našo težavo in tudi po-
mankljivosti v našem gospodarskem si¬
stemu, ki seveda še vedno obstojajo. Ti
sovražni elementi, ostanki bivših izko¬
riščevalcev in prisklednikov prejšnjega
izkoriščanja danes ne morejo več ospo-
ravati uspešne zunanje politike našega
državnega vodstva. Celo pri najbolj ne¬
vednih ne vžigajo več razni zastrašujo¬
či glasovi, ki jih ti elementi radi širijo,
češ, vsak čas bo Jugoslavija propadla’,
‘da nas bo ta ali ona zunanja sila pod¬
jarmila’ itd. Oni sami so morali izgubi¬
ti vsako nado, da bo Tito na pritisk
zapada moral popustiti od socialistične
izgradnje, v možnost restavracije bur-
žuaznega sistema itd. Ostalo jim je
le še, da se poslužujejo naših dnevnih
težav na notranjem gospodarskem po¬
dročju, da iščejo zanje vzroke tam,
kjer jih ni, da skušajo učinek naših zu-
nanje-političnih uspehov zmanjšati z
natolcevanjem, češ, koliko nas je stal
obisk cesarja Selasia in predsednika
turške republike, da mizerno natolcujejo,
da so stroški teh nekaj milijonov vzrok
za porast cen”. Težave v trgovini pa
da delajo “buržoazni elementi”, ker da
so se “marsikateri zatekli v trgovski
aparat in zadruge, ker pač znajo trgov¬
ski posel.” Pri vsem tem pa Marinko
na koncu svojih izvajanja j vzklika: “Mi
se upravičeno lahko vedno znova in/
znova navdušujemo nad sposobnostjo
našega Titovskega vodstva. Zato lahko
vse naše sile posvečamo naši notranji
socialistični izgradnji.”

IVe zamudi ugodne
prilike!

Naloži sedaj svoj denar na tak
način, da ga vedno lahko dobiš
nazaj, kadar ga potrebuješ, in da
Ti obenem prinaša lep dobiček!

Kako to lahko storiš Ti povesta
brata

FRANCE in JANEZ KRIŠTOF

Brandsen 658,

Ramos Mejia, FCNDFS

od 9. do 11,30 ure

in po telefonu 658-0827
od 19. do 21. ure.

Jugoslavija bo v letu 1955 dobila od
organizacije UNIFEF Združenih Naro¬
dov pomoč 115.000 dolarjev za ureditev
enega demonstrativnega središča za za¬
ščito matere in otroka, nato za osnovno
opremo za 50 dispanzerjev domov ljud¬
skega zdravja in opremo za 120 centrov
zdravstvenih postaj. Skupna pomoč
UNICEF Jugoslaviji od vključno 1953
do konca leta 1953 bo znašala 500.000
dolarjev. Jug. nac. komite za UNICEF
pa vodi pogajanja z UNICEF, da bi se
ta pomoč v materialu nadaljevala do le¬
ta 1937.

V Slovenjegraškem okraju deluje 6
nižnjih gimnazij in ena popolna v Rav¬
nah. V vse gimnazije se je v jeseni vpi¬
salo 2155 dijakov, poučuje pa na njih
samo 54 učnih moči. Primanjkuje 13 uč¬
nih moči za matematiko, fiziko in kemi¬
jo. V ljudske šole v okraju se je vpisalo
6150 učencev.

V Sloveniji že več let opazujejo novo
vrsto golobov-grlic. Je to modrosiv go¬
lobček, zelo podoben grlici, je pa od nje
nekoliko večji. Ta golobja vrsta izvira
iz Indije, imenujejo jo pa tudi turško
grlico, ker je v Evropo prišla iz Turči¬
je. Njeno znanstveno ime je Streptope-
lia decaocto. Turški golob je zelo krotek
in si za stalna bivališča najraje izbira
bližino mlinov, pivovaren in tovornih po¬
staj ter mestnih nasadov. Balkanske dr¬
žave je ta golob zasedel v 20 letih ter se
je selil vedno dalje proti zahodu. Do se¬
daj je domač že v vseh državah Sred¬
nje Evrope. Prišel je že tudi v Anglijo
in na Irsko. Zanimivo pa je, da ga ne
najdejo na severu Sovjetske zveze in tu¬
di ne v sredozemskih državah v Italiji,
Španiji in Franciji.

Na kongresu za preventivno medicino
na Bledu je med drugimi zdravnik dr.
France Debevec s statističnimi podatki
pokazal, da pada obolelost mladine za
tuberkulozo. Navajal je, da je bilo leta
1948/49 17.65% tuberkuloznih obolenj, v
naslednjih letih pa so obolenja nazado¬
vala na 7%. Zlasti so nazadovala hilar-
na obolenja. Odprte pljučne tuberkuloze
je bilo v letu 1948-49 še 1.53%, leta
1952-53 pa le še 0.82%.

V Kranju je bila pred kratkim okraj¬
na seja Soc. zveze delovnega ljudstva,
na kateri je predsednik okrajnega od¬
bora SZDL Vinko Hafner imel referat
o ustanavljanju komun na gorenjskem
področju. V uvodu je naglašal, naj bo
bodoča “komuna pred vsem ekonomsko-
socialni organizem, tisto vozlišče, pre¬
ko katerega se najtesneje prepletajo
interesi socialistične skupnosti z inte¬
resi posameznega državljana oz. nepo¬
srednega proizvajalca”. Hafner je na
tem sestanku iznesel tudi predlog naj
bi se kranjski in radovljiški okraj zara¬
di teritorialne in gospodarske podob¬
nosti združila. Znotraj te okrajne skup¬
nosti naj bi se ustanovile naslednje ko¬
mune: Jesenice, Radovljica, Bled, Bo¬
hinj, Tržič, Kranj, Škofja Loka, verjet¬
no še v Gorenji vasi, Železnikih ter v
Cerkljah.

Po novem učnem načrtu je geologija

izrinjen kot samostojen učni predmet iz
srednjih šol. Zaradi tega so ostro pro¬
testirali predstavniki Geološkega dru¬
štva Slovenije pri sed. komunističnih
prosvetnih oblasteh. Na sestanku tega
društva so tudi ugotavljali, da je menda
novi učni načrt šel v tiskarno šele potem,
ko so šole že imele en mesec reden
pouk ter so zaradi tega starši imeli ve¬
like sitnosti z nakupovanjem šolskih
knjig.

Umrli so. V Ljubljani: Metod Keržič,
absolvent geologije, Miroslav Breskvar,
strugar, Roza Pelan, roj. Pogačnik, Hin¬
ko Bravničar, upokojenec, Marija Jemec,
Leopold Haclar, upokojenec, Ivanka Sve-
tič, roj. Strgulec, Ljubo Sinkovič, Mar¬
tin Tavčar, upokojenec in Agata Jerko,
roj. Lipoglavšek, Marija Zatler, roj. Er-
javc iz Kleč, Marija Dolinar, roj. Tome
v Razorih pri Dobravi, Marija Aleš, roj.
Bonča v Šmartnem pod Šmarno goro,
Jože Hervol, žel. upokojenec v Lenartu
pri Brežicah, Stanislav Pucelj, kurjač v
Sp. Polšniku, Anton Bombek, posestnik
iz Nove vasi pri Ptuju in dr. Jurij Po¬
lenšek, predsednik Okrajnega sodišča v
Novem Mestu.

V Novi Gorici so na posvetovanju
predsednikov in tajnikov goriških občin
razpravljali o trgovini in preskrbi. Na¬
vajali so, da so nekateri “špekulativno
nastrojeni kmetje izrabili uredbo o no¬
vem načinu mletja pšenice in so nakupi¬
li po govinah velike količine bele moke”.
Ti pojavi da so bili v okolici Mirna,
Renč, Vinodola in v nekaterih krajih
gornje Vipavske. To je dalo povod, da

Najlepše darilo

je

Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije

se je potrošnikov “lotila mrzlica”, češ,
da bo zmanjkalo mlevskih izdelkov. Po¬
ročilo navaja, da je bilo podobno tudi s
sladkorjem, ki so ga namesto običajnih
9 vagonov prodale trgovine v času “mr¬
zlice” kar za 30 vagonov.

V muzeju za umetno obrt v Zagrebu
je bila lani v okviru “Tedna mu¬
zejev v Jugoslaviji razstava “Steklo
v Sloveniji od antike do danes”.
Razstavo je odprl dr. Ivan Bah, razlagal
pa jo je direktor Narodnega muzeja v
Ljubljani dr. Jože Kastelic.

Mariborsko planinsko društvo je ne¬
davno odprlo planinski dom na Kozja¬
ku. Dom stoji na lepi razgledni točki,
odkoder je lep pogled na Maribor, Po¬
horje, Slovenske gorice in Panonsko ni¬
žino.

Na zasedanju šoštanjskega okrajnega
odbora je bilo sklenjeno, da bodo iz te¬
ga okraja napravili dve komuni in sicer
šaleško in Zgornjesavinjsko.

Na Bledu je bilo tretje posveto¬
vanje jugoslovanske sekcije mednarod¬
ne komisije za visoke pregrade. Or¬
ganiziralo ga je Društvo gradbenih
inžinerjev in tehnikov LRS. Na sestan¬
ku so od Slovencev imeli referate ing.
Lujo šuklje, dr. ing. Milan Goljevšček,
ing. Jože Grčič, dr. Milan Obran, ing.
Milan Kleindist, ing. Janežič in ing. Ja¬
na Bleiweis.

NAS PODLISTEK

Naročniki “Svobodne Slovenije” so
nas že več let prosili, naj bi začeli v
listu objavljati kako slovensko povest.
Odločili smo se, da bomo začeli s priob-
čevanjem take povesti, ki bi zanimala
vse sloje, nam blažila srce in nas vodila
v domač kraj, pa to napisano z močno
pisateljsko osebnostjo.

Zbrali smo Velikonjevo povest

VIŠARSKA POLENA

Zakaj ?

1) Ko je izšla povest pred desetletji
pri Mohorjevi družbi, je bila priznana
takoj kot dotedaj najboljša večerniška
povest. Osvojila si je slovenskega bral¬
ca, tako, da bo gotovo slednji, ki jo je
že kdaj bral, zopet rad segel po njej.
Novemu rodu pa naj kaže življenje na¬
še domovine v času, ki je njemu samo
še zgodovina, nam pa je bila še realna
sodobnost. Kot dobro povest, ki naj jo
pozna slednji slovenski človek.

2) Predvsem pa hočemo s tem pona¬
tisom počastiti spomin pisatelja, na¬
tančno pred desetimi leti tako krivično
ubitega in tako krščansko junaškega
pričevalca naše misli, Narteja Velikonja,
o katerega kulturnem pomenu za narod
in njegovi smrti smo poročali obširno v
letošnjem Zborniku. Tako naj bo Veli¬
konjevo ime v tem letu slednji teden
natisnjeno v našem listu, in slednji, ki
bo bral to lepo povest, naj se spomni
njegovega “zgleda”, ki ga je v našem
imenu in namesto nas postavil pred de¬
setimi leti za vekomaj.

3) Predvsem pa zaradi velike notra¬
nje resničnosti povesti, ki nam kaže zlo¬
čin v njegovem spočetju, pa tudi ka¬
zen... in pokoro... Naj bi tudi današ¬
nja, z zločini obremenjena človeška du¬
ša našla svojo pokoro —- dvignila svoja
spokorna polena in jih nesla na goro
očiščevanja k Mariji — ter naj bi ne
našla nespravljene smrti, temveč odre¬
šenja od zla, kakor ga oznanja Veliko¬
nja po ustih svojega svetega berača,
modrijana, kot da nam govori on sam:
buditelj naše vesti in vesti človeštva.

Prepričani smo, da bomo ustregli
slednjemu bralcu s ponatisom te tako
izrazite slovenske povesti, ki je tudi
eno najboljših del našega, v domovini
ne samo ubitega, temveč tudi z molkom
zanikavanega velikega pisatelja.

Naj bo polno priznan in naj živi vsaj
med nami, vse bolj živ vsaj v tem letu
desetletnice nasilne telesne smrti.

Vse naročnike Svobodne Slovenije
prosimo, da o tem obvestijo še svoje
znance in prijatelje. Kdor nima še Svo¬
bodne Slovenije naj si jo že sedaj naro¬
či, da bo potem imel vse številke, v ka¬
terih bo objavljena povest Višarska po¬
lena.

V sredo, dne 5. januarja t. 1. je odpo¬
toval v Severno Ameriko z dansko ladjo
Estrid Torm g. ing. Jože Brodnik s svo¬
jo družino, gospo Tinko, hčerko Metko
in sinom Jurčkom. V buenosaireškem
pristanišču so se od njih poslovili številni
znanci in prijatelji ter jim želeli srečno
pot. Tudi mi želimo g. ing. Brodniku in
vsej njegovi družini obilo sreče in za¬
dovoljstva v novi domovini.

Slovenci v

Buenos Aires

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
nimajo še plačane naročnine za leto 1954,
prav lepo prosimo, da nam jo takoj pla¬
čajo.

Naročnina za leto 1954 je znašala:
Pri enkratnem plačilu $ 70.—. Pri plače¬
vanju v obrokih $ 38.— za pol leta in
$ 20.— za četrt leta. Vsak naj prispeva
vsaj 10.— pesov za tiskovni sklad zara¬
di zvišanja tiskarskih stroškov.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po poštoi (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!
MISIJONSKA VELETOMBOLA

V nedeljo, 9. januarja popoldne se je
vršila letošnja tradicionalna veletombola
v korist slovenskih misijonarjev širom
po poganskem svetu in sicer spet na mo-
ronski pristavi.

Čeprav je bila zadnja nedelja najbolj
vroč dan, kar smo jih novi naseljenci v
Argentini doživeli — v observatoriju so
zabeležili 39.7 stopinj, v Moronu pa v
senci celo 42 stopinj — je bil naval na
tombolo velik. Pripravljenih je bilo 750
sedežev, pa je moralo še precej ljudi
stati, tako, da lahko računamo na 900
obiskovalcev.

V tej neznosni vročini prireditelji ni¬
so mogli dobiti vseh naročenih hladilnih
pripomočkov, med katere spada cela le¬
dena gora in zato ljudem ni bilo mogoče
postreči z idealno mrzlo pijačo.

Zbirati so se začeli ljudje ob štirih
pop., tombola sama pa se je pričela ob
pol sedmih. Bilo je 90 tern, 80 kvatern,
60 činkvinov in 30 tombol. Prvo tombolo,

Argentini

motorno kolo SIAM-LAMBRETA je za¬
dela gdč. Francka Bergantova iz San
Justa. Druga tombola je bila zapestna
ura, tretja zbirka gramofonskih plošč
klasične glasbe. V času največje nape¬
tosti, ko so ljudje čakali, da prečrtajo
še 15 številko na' tablici, je zavel z za¬
pada orkan, ki je dvignil oblake prahu,
kar pa nikogar ni motilo, da ne bi po¬
čakal konca svoje sreče ali smole. Za
tem prahom pa je pripihal hladnejši ve¬
ter in potolažil tudi one, ki jim sreča pri
tomboli ni bila mila.

Glasbeno-baletni-filmski večer SKA se
je vršil v soboto 8. t. m. zvečer na žup¬
nijskem dvorišču pri Sv. Juliji. Preda¬
val je g. prof. Geržinič o Chopenu in
Bizet-u, katerima sta bila posvečena
prva dva filma. Tretji film je kazal ba¬
let pariške opere pred jaslicami na me¬
lodije francoskih božičnih pesmi.
OSEBNE NOVICE

Č. g. Leopold Zajec, C. M., je dobil,
svoje prvo službeno nastavitev v zavo¬
du lazaristov v Lujanu. Č. g. Buh Fran¬
ce, C. M., pa je nastavljen - v Escuela
Apostolica v Escobarju.

Poroka. V mestu Cerro Azul v pro¬
vinci Misiones sta se dne 27. novembra
1954 poročila g. Srečko Baraga in gdč.
Nikolaja Omahen. Iskreno čestitamo in
želimo vso srečo!

V Buenos Aires je prispela dne 23.
decembra 1954 z ladjo Augustus gdč.
Magdalena Cunta iz Gorice. Po prihodu
v Argentino je odšla k svojemu zaro-
čenu g. Pahorju v mesto Ing. Maschwitz.
V novi domovini ji želimo mnogo sreče
in zadovoljstva.

Nj

MED DVEMA OGNJEMA

Zadnje brazde je rezal na njivi prav
nad Grabnom pod smrekami v Dešni.
Potoček v grabnu je šumel v večnost
enakomerno. Za njim se je po preorani
njivi pasel trop vran. Med Dešno in
Poljanščico se je jela dvigati tenka me¬
glena koprena.

France je ustavil konja in vrgel plug
iz brazde. “Konec, hvala Bogu.” Obrisal
si je rosno čelo in popravil ogljenočrne
lase, ki so mu silili na čelo. Takoj je
hotel zapreči konja v ojnice in spraviti
vse na voz, kar je imel s seboj.

“Saj se ti ne mudi tako zelo, France!
Malo pred hišo zapelji, da ti bom mali¬
co dala, saj si jo zaslužil.”

Hvaležno je pogledal gospodinjo Peč-
nikarico, ki je bila pri konjih. Majhna
je bila, črnega obraza in postarna. Fran¬
ce je slišal, da je že šla čez petdeset.

“Nekaj minut gori ali doli; toliko
pozno je že, da danes ne bom šel nika¬
mor več, samo živino bom še opravil.”

Zapeljal je pred hišo. Plug in voz je
spravil v listnjak, konja pa privezal za
hruško pred hišo in mu vrgel naročje
sena.

Skozi začrnelo vežo je stopil v leseno
hišo. šest majhnih okenc je puščalo v
sobo zadnjo večerno svetlobo. Na stenah
nad mizo so bile obešene svete podobe
na obeh straneh križa v kotu.

“Čudno podobno je vse skupaj Rezi”,
je sam pri sebi sodil France. “Vse niz¬

ko, začrnelo, staro kot Reza, pa tako
domače kot ona.”

“Na, podpri se”, je postavila Pečnika-
rica predenj klobaso, kruha in vrč mo¬
šta, pa se je vsedla še sama.

“Kako ti je kaj všeč pri nas, Fran¬
ce.” France je čutil, da ga žive, črne
oči prebadajo, da hočejo zvedeti resnico.

“Tako rad, kakor sem prav v temle
kotičku, res nisem nikjer; pa ne pra¬
vim zaradi lepšega. Tako lepo samo za¬
se je vse. Dešno s temi visokimi črnimi
smrekami bi človek kar gledal. Pod hišo
spodaj pa Poljanščica poje noč in dan.”
Francetu se je videlo, da iz srca govo¬
ri, tako mehka in otožna mu je bila be¬
seda.

“Srečni ste lahko, da imate tako mi¬
ren in lep dom”, jo je pogledal.

“Prav imaš, France. Meni tukaj še ni
bilo dolg čas. Kot otrok sem imela rada
ta kraj, zdaj ga pa imam še vse rajši
vsak dan. Samo ne vem kako bom sama
zdelovala vse. Je le nekaj njiv, pa tro¬
je živine in par prašičev, pa sadje in
drugo, jaz se pa staram.”

“No, saj je Rozala mlada pa močna;
naj se pa ona omoži” jo je opomnil
France.

“V tovarno hodi, takole delo ji ne di¬
ši. še živeti noče tukaj, kaj šele delati.
Malo čudna je že od mladeg-a, ko pa ni¬
ma ne očeta, ne matere. Seveda vzela bi
že, če bi ji dala, pa se mi zdi, da če bi

se omožila, bi vse to prodala in šla; pa
užitkarica postala tega pa nočem.”

Moral ji je dati prav. Vstal je.
“Mračno postaja, kar iti bom moral.”
Skozi mrak je čutil na sebi oči, ki so
ga pregledovale.

“France, če le kaj utegneš, pa še
pridi. Poglej, drevje bi bilo treba malo
obrezati, pa pogledati kaj je treba po¬
sekati in kje novo posaditi; ali ne bi ti
hotel malo gospodariti, ko jaz ne mo¬
rem ? ”

Mehak, skoro otožen je bil njen glas,
tako, da ga je dirnil.

“Prav, gospodinja, če vam je prav,
bom pa hodil gori, kadar bom utegnil,
ko ni daleč; mene bo pa veselilo, ko
sam nimam nobenega doma, pa tako ve¬
selje sem imel doma s tem. Zdaj sem
pa samo voznik, hlapec.”

“Le pridi”, mu je še na pragu naro¬
čala Pečnikarica.

“Bog vam Iona j vse, pa lahko noč!”
Odvezal je konja in ga peljal na kolovoz.
Tam ga je zajahal in počasi zginjal
med njivami, čim bliže je bil žagi, kjer
je služil, tem huje ga je tlačila teža ne¬
pomembnega hlapca, voznika.

“Ko bi jaz imel takle dom, to bi bila
nebesa”, je sam sebi govoril.

Nekaj dni pred Veliko nočjo je trebil
robido nad Grabnom; prav na njivo je
že segala in delala škodo. Delo ga je
ugrelo. Ko je končal, se je vsedel na
suknjič, da bi malo počil in pokadil ci-
gai-eto. Čutil je, da je sedel na nekaj
okroglega. Vstal je spet in potipal v že¬

pe. Oveselil se je, ko se je spomnil. “Ko¬
stanj” je skoraj glasno rekel. Kot blisk
mu je šla skozi možgane tista čudna
noč, ko je bežal čez mejo. Nad njim go¬
ri, se mu je zazdelo, je blisnila luč. Kar
vrglo ga je pod stezo v grmovje, kjer
je obležal in oprezal. Bog ve, če ni bila
kaka sova, ko potem ni ne slišal, ne vi¬
del ničesar več. Ko se je plazil nazaj
na stezo, mu je roka otipala ta kostanj.
Spravil ga je v žep za spomin na Tol¬
minske gozdove in hribe tam, kjer so
zemljo presekali in razmejili, kakor ne
bi bila ista zemlja na obeh straneh in
isti ljudje, ki poslej niso smeli drug do
drugega. “Kot bi človeka pregradil čez
pol, da noge ne spadajo več h glavi in
rokam istega telesa” je bolelo Franceta.

Zdaj je ogledoval ta kostanj. Ozrl se
je okrog in videl, da je čisto sam. Iz¬
grebel je jamico in ga posadil. Potem
je nametal listja na vrh in zasadil pa¬
lico, da ne bi zgrešil. “Bog ve, če mi bo
vzkalil”, je otožno pomislil.

Od tedaj je začel zahajati vsak prosti
čas v hišo pod Dešno. Otrebil je travni¬
ke, pomladil drevje, popravljal ograje,
še strehe se je lotil. Ob nedeljah popol¬
dne je posedal pri Rezi na klopici ob
praznem uljnjaku. Zdelo se mu je, ka¬
kor da bi bil že pri Pečnikarju doma.
Reza je bila.zanj domača in dobra kot
mati, da je vselej teže odhajal nazaj v
službo za hlapca. Tako so tekla leta
Francetovega vozništva. Čez tri leta je
že služil, tri leta že hodil na Pečnikar-
jev dom.

Ječmen je začel zoreti, ko sta z Rezo
hodila po njivah. Zazrla se je doli proti
Poljanščici in obstala. Potem ga je pa
pogledala. “France, bolj gotovo se ti bo
čudno zdelo, kar ti bom zdajle rekla, pa
sem dolgo premišljala in le mislim, da
bo prav. To menim, če bi me ti hotel
vzeti in bi jaz nate zapisala, da bom
vsaj dobrega gospodarja in pomoč ime¬
la. Kaj praviš?”

Videl je, da njene črne oči prosijo,
obupavajo, pa vendarle še upajo. Bil je
presenečen, da ni vedel, kaj bi ji rekel.
“Midva, da bi se vzela, pa da bi jaz go¬
spodar bil tukajle?! To mi pa res ni
prišlo še na misel.” Z očmi je objel vso
domačijo; vse se mu je zdelo kot s svet¬
lobo oblito.

“Bom pomislil, gospodinja, kar na
hitro nekaj reči, bi ne bilo pametno. Ze¬
lo ste dobri z menoj.” Zadnje besede je
tiho govoril, glas se mu je tresel.

“Prav, France, le kmalu pridi, pa ta¬
ko se odloči, da bo prav za oba.”

Domov je hodil kakor v sanjah. Samo
hiša, sadni vrt, njive, travniki in studen¬
ci tam okrog so mu bili v mislih. Vedel
je, da se mu ne bo treba odločati, tako
zapeljivo ga je vabil Pečnikarjev donj.
Ne bo več hlapec, ampak gospodar tega
pravljičnega kota pod Dešno. čutil je,
da ga nobena sila od tega ne more več
odtrgati.

Čez nekaj mesecev je bil France za
res gospodar. Ljudje so se nagovorili in
umirili. Umirjen in srečen je bil tudi
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4,

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 13. I. 1955

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Ob novem letu so listi prinesli nekaj
številk o izgledih USA gospodarstva v
letu 1955; tako bo silno povečana letal¬
ska industrija, ki 94% zavisi od drž. na¬
ročil, avtomobilska bo dosegla izdelavo
5,750.000 osebnih vozil ter 1 mil. tovor¬
nih; zgradili bodo hiš v vrednosti 39.5
milijard dolarjev (lani 37 milijard),
strojev pa v vrednosti 600 mil. dolarjev
(lani 900 mil.). Lansko leto je padla
produkcija tobaka za 4%, vendar so
kljub temu pokadili 269.000.000.000 ciga¬
ret, kar je 17,8 milijard manj kot leta
1953. Pač pa bodo letos pili lahko več
kave, kajti država se je odločila, da ne
bo več kontrolirala nabav kave. Ker se
bo tako začela med dobavitelji temeljita
konkurenca, upajo, da bo tudi cena na
domačem trgu padla. USA farmerji se
bodo morali potruditi v svrho izboljšanja
kakovosti žitaric, kajti iz Evrope, kamor
je šlo precej amer. dobav, je prišlo mno¬
go pritožb, češ da kakovost ni ravno na
višini. Slabše žitarice bodo Amerikanci
verjetno prodali deželam za železno za¬

veso, kajti v tej smeri že teko uvodni
razgovori. Z nastopom zime je število
brezposelnih v USA poskočilo za 152.000
in doseglo številko 2,890.000. Vendar je
takšno povečanje na zimo običajno, kaj¬
ti mnogo sezonskih delavcev na polju
v zimskih mesecih počiva.

ZSSR je leta 1953 pridelala 38 mil. ton
jekla, za leto 1954 pa napovedujejo šte¬
vilko 41,2 mil. t. Poročilo iz uradnih
sovj. krogov pripominja, da na žalost
produktivnost delavcev ne raste vzpo¬
redno s povečano produkcijo, ki je od le¬
ta 1928. dalje 9 krat večja, medtem ko
je produktivnost delavcev samo 6.5 krat
večja.

V Ženevi so pred nedavnim določili
kvote za emigriranje Evropejcev v letu
1955: 58.000 Italijanov, 31.000 Nemcev,
16.000 Grkov itd., skupno okrog 150.000
oseb, katerih prevoz bo veljal okrog 46
mil. dolarjev. Največ emigrantov bodo
vzele USA, Avstralija in Argentina.

Švedska je objavila, da bo v bodoče
uvažala meso samo iz tistih južnoame-

PROSLAVA 90-LETNICE OBSTOJA SLOVENSKE MATICE

(Nadaljevanje z 2. strani)
in enakovreden narod, da smo mogli pri¬
pravljati univerzo, druge visoke šole in
končno Slovensko akademijo znanosti in
umetnosti. Kolikor imen v zgodovini SM,
toliko delavcev za njene cilje; kolikor
del, toliko kamnov za našo narodno du¬
hovno zgradbo. Zato je naravno, da je
Matica začenjala predvsem tam, kjer so
bile potrebe najvidnejše: pri slovenskem
šolstvu, z izdajo prirodoslovnih knjig in
'zemljepisnih pomagal, zlasti zemljevi¬
dov, ter zgodovinskih knjig in razprav.
Iz teh začetkov so zrasla pozneje dela,
ki dajejo naši znanosti, jezikovni, slov¬
stveni pa tudi družbeni, standardni zna¬
čaj.”

V nadalnjih izvajanjih je govornik o-
menjal udarce, ki jih je ta književna u-
stanova dobivala med obema svetovnima
vojnama ter prizadevanja SM v prvih
povojnih letih, “da bi društvo prišlo do
prvotne” moči, ki pa niso rodila zadovo¬
ljivih uspehov. Pokazalo se je, “da je
treba delo zajeti vse širše in se čimbolj
vrniti k tisti preizkušeni obliki, ki je
dala Matici njen pomen in družbeno
vrednost. Matica mora obnoviti svoj red¬
ni književni dar za društvenike in na¬
ročnike, mora dokončati svoja pomemb¬

na dela kakor sta A. Melika Slovenija in
Iz. Cankarja Zgodovina likovne umet¬
nosti v zahodni Evropi, izdati monogra¬
fije iz vseh področij našega kulturnega
življenja in načrtno skrbeti za poljudno
znanost”.

Za dr. Koblarjem je govoril dr. Dolfe
Vogelnik v imenu Sveta za prosveto in
kulturo. SM je izrekel priznanje za vse,
kar je storila za slovenski kulturni raz¬
voj. Obljubil ji je vso podporo Sveta.
Predsednik Slov. akademije znanosti in
umetnosti Josip Vidmar je poudarjal
zgodovinsko vlogo SM, ki je bila nekoč
osrednja slovenska kulturna ustanova
ter je njeno delo pomenilo tudi pripra¬
vo in izhodišče za sedanjo Akademijo
znanosti in umetnosti. Dr. Fran Zwitter
je pa prav tako poudarjal zasluge SM
za slovensko univerzo.

V Narodni in univerzitetni knjižnici
so po tej slavnostni seji odprli razstavo
knjig in izdanj Slovenske Matice, ki na¬
zorno prikazuje njeno dolgoletno in dra-
ceno delo v preteklih 90 letih. Razstavo
so dopolnjevali nekateri dokumenti, pre¬
gledi članstva in knjižnih naklad po po¬
sameznih letih ter umetniški portreti
najzaslužnejših delavcev Slovenske Ma¬
tice.

riških frigorificov, ki bodo uradno po
predstavnikih švedske vlade pregledani
in odobreni. S tem hoče Švedska prepre¬
čiti uvoz pokvarjenega ali lahko kvar-
ljivega mesa.

Japonci bodo v kratkem poslali poseb-
bno misijo v Južno Ameriko, da na licu
mesta preuči potrebe nekaterih dežel na
tehničnem področju, zlasti za nabave ce¬
menta ter namestitve električne in težke
industrije.

Francoska vlada je odobrila kredit 4
milijard frankov za zgradbo velikega
potniškega parnika, ki naj nadomesti
“Ile de France” in “Liberte” na progi v
severnem Atlantiku.

Argentina je izvozila 70.000 t pšenice
v Čile, ki bodo s tem pokrile trenutni
primanjkljaj.

V Moskvi so po silno kratkih pogaja¬
njih podpisali trgovsko pogodbo med
ZSSR in RLRJ, ki predvideva izmenja¬
vo blaga v vrednosti 20 mil. dolarjev na
vsako stran.

BŠiramar

Za novo leto se je mudil v Miramaru
č. g. Jože Jurak, namestnik direktorja
slov. dušnih pastirjev v Argentini. Imel
je za slovenske rojake božično duhovno
obnovo. Ob tej priliki sta prejela otroka
Matevž in Gregor Jelenc prvo sv. obha¬
jilo. Č. g. Jurak je tudi krstil Olgo-Te-
rezijo Sintič, hčerko g. Antona in ge
Olge Lipovec. Botra, ki sta v Jugoslavi¬
ji, sta nadomestovala soproga g. Lojze
in ga Marija Marolt iz Miramara. —
Prihod novega leta so Miramarski Slo¬
venci pričakali v hiši g. Lojzeta Marol¬
ta. — Te dni se mudi v Miramaru večje
število rojakov iz Buenos Airesa, ki so
izrabili počitnice in odšli v prijetno na¬
selje ob Atlantiku, da v zdravem mor¬
skem zraku, prijetni plaži in neskalje¬
nem miru obnovijo svoje sile. Rojaki iz
Miramara so jih bili zelo veseli, ker i-
majo s tem priliko, da se seznanijo z
razmerami, ki vladajo drugod po sloven¬
skih središčih. — Podjetnost rojakov v
Miramaru se kaže tudi v tem, da stalno
večajo slovensko knjižnico in da so si
kupili teren, na katerem mislijo posta¬
viti svoj slovenski dom.

ZAHVALA

Izredne požrtvovalnosti in idealizma je bilo treba, da so vložili toliko
truda in napora naša slovenska dekleta in fantje in žrtvovali lep nedelj¬
ski dan od zgodnjih jutranjih ur pa do poznega večera za pripravo in to¬
čen potek popoldanskega slavja na moji novi maši v San Justo.

Ker ob tisti priliki nisem mogel vsakemu posebej osebno izreči zahva¬
le, se s tem zahvaljujem predvsem gospema Pahorjevi in Tomazinovi in
njunima hčerkama Majdi in Mariji, dalje gospodičnam Katici Kovač, Mari¬
ci Mole, Mariji Pavli, Francki in Poldki Krajnikovi, Francki Jerin, Veri
Kokalj, Tinci Glavan, Olgi Prijatelj, Marici Bidovec in Ivanki šmajdovi.

Za odlično izpeljano organizacijo je nosil glavno skrb bogoslovec g.
Marko Mavrič s sodelovanjem bogoslovca g. Himelreicha, ki sta skupno z
gg. Jožetom in Metodom Mavričem, Jožetom Pozničem, Tonetom Krajni¬
kom, Stanetom Snojem, Francetom Malovrhom in Selanom ter brati Urba-
nijevimi skrbno izvedla naloženo si nalogo.

Vsem najlepša hvala Zajec Leopold, C. M.

SLOVENCI PO SVETU

ŠPANIJA

Odbor Zveze slovenskih katoliških vi-
sokošolcev želi Svobodni Sloveniji ter
njenim naročnikom v svojem imenu in
v imenu članov zveze srečno in uspehov
polno novo leto 1955.

Marijan Magister, predsednik,
Slavko Kranjec, tajnik.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Dr. Joše Er men e

Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. G2-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

(Nadaljevanje s 3. strani)

France; prvič v svojem življenju je ču¬
til trdna tla pod nogami. Bila sta z Re¬
zo kot mati in sin, čeprav mož in žena.

Od veselja je imel solzne oči, ko je
prvič stopal po hiši kot njen gospodar.

“Tega, Reza, da si mi dala dom, da
nisem več hlapec, da na svojem delam
in živim, ti ne bom nikoli pozabil. Če bi
svoje otroke imela, ne bi toliko skrbeli
zate kot bom jaz.”

“To sem mislila, France, ko sem te
vprašala. Jaz bom pa sedaj brez skrbi,
da se mi vse skupaj ne izmuzne in po¬
dere. Hvala Bogu, da je tako prišlo.
Mislim, da bo za oba prav.”

Novi gospodar ni poznal počitka. Hi¬
ša je bila ob obeh stenah obložena z
drvmi, da so se okna komaj videla. Po¬
pravil je vse ograje in plotove, na spo¬
mlad pa mu je zašumel še uljnjak kot
bi se prebudil iz dolgih, dolgih sanj. V
največje veselje pa mu je bilo odkritje,
da je tam v meji med grmovjem pognal
njegov kostanj. Pokazal ga je Rezi.

“Pa naj še Tolminec raste; v lep spo¬
min ti bo; Bog daj, da bi res imel dosti
kostanja. Jaz ga gotovo ne bom več do¬
čakala, kar čutim, da nisem več trdna.”

“Nič ne bo hudega, boš pa malo več
počila sedaj in jaz malo bolj napel, pa
bo šlo.”

Ajda je bila v najlepšem cvetju, ko je
bilo na hribu žegnanje. Tam gori za
cerkvico za zidom sta stala z drugimi in
gledala doli po Sorškem polju. Kot rož¬
nate preproge so bile ajdove njive.
Francetovih znancev, voznikov ni bilo;

tudi Reza ni našla dosti takih, s kateri¬
mi bi bila bolj znana, ker je bila vedno
bolj samotarska. Kmalu sta zavila po
stezi doli čez Dobravo domov.

“Tako čudno gorko je danes, France,
da se mi hoče kar v glavi zvrteti.”

“Seveda september je lahko še prav
gorak in lep; da bi le bil! Lep kos sla¬
bega vremena bomo odrinili in ajde bo
dosti”, je zadovoljno menil.

Doma sta se vsedla za mizo. Nikogar
ni bilo v semenj. Sama sta pokušala
bob, domačo šunko in mošt. France je
postal kar zgovoren in začel razlagati
vse svoje načrte, kaj misli prenarediti
in popraviti.

“Samo hišo in kamro mi pusti še ta¬
ko, France, kakor je, težko bi se nava¬
dila drugačne kot je. Drugače pa le. ..”

Tu je Rezi nenadno zastala beseda;
zlezla je skupaj, da ji je glava udarila
ob mizo; komaj jo je ujel, da ni zdrknila
pod mizo. Nesel jo je v posteljo. Vsa za¬
ripla je bila v obraz, težko je dihala.
Začel jo je drgniti s kisom po čelu in
prsih; ni vedel, kaj bi storil.

Na hitro se je odločil. Ogrnil je suk¬
njič in zdrvel ven, da bi našel kogarkoli
Prav do križpotja je tekel, ko je zagle¬
dal prve ljudi, ki so šli v hrib proti sv.
Andreju. Prvega, ki ga je srečal, je pro¬
sil, naj gre po gospoda in po zdravnika,
potem pa še na žago, če pride gori go¬
spodinja pomagat. Odhitel je domov.

Rezo je prizadelo na možgane. Zave¬
dla se je šele po odhodu gospoda po
zdravnikovi pomoči. Po desni strani je
bila od tedaj naprej hroma.

Dvojno delo je padlo nanj, pa ga ni

strlo. Rezi je stregel, da bi sin materi ne
mogel bolje.

Reza je ostala v postelji. Ne spomlad,
ne poletje je nista več mogla spraviti
pokonci. Sama je čutila, da ne bo niko¬
li več vstala. Opazovala je večkrat Fran¬
ceta na skrivaj; čudila se mu je, da ga
ni zapustila potrpežljivost in dobra vo¬
lja.

“Sam Bog te mi je prinesel v hišo,
France! Poglej, kaj bi jaz zdaj reva po¬
čela brez tebe. Samo v napotje sem ti,
ko bi lahko pri tvojih letih srečno in le¬
po življenje imel. Pa le še malo potrpi;
saj čutim, da dolgo ne bom. Srečna zad¬
nja leta si mi pripravil, France! Ko bom
umrla, se oženi, da boš imel zares ženo
in družino; gotovo ti nihče bolj ne pri¬
vošči te sreče kot jaz, ko vem, kako si
vse to zaslužil.”

“Eh, kaj bi tisto, Reza, kar pusti to
govorjenje. Nesrečnega se res nisem ni¬
koli čutil tukajle. Za človeka si me nare¬
dila, dom si mi dala; še sanjati se mi ni
moglo nikoli, da bom imel tako lepo in
mirno življenje; dobra si mi bila kot
mati ali sestra; le ne obupuj! Še se boš
popravila.”

čutila je, da govori iskreno, nenareje¬
no, pa čutila tudi, da je upanje zastonj;
omotična je postajala, če je le glavo
dvignila.

Po Vseh svetih je Rezi zazvonilo. Od¬
nesli so jo pod Kamnitnik, hiša je osta¬
la prazna. Te praznote se ni mogel na¬
vaditi. Po njivah, po sadovnjaku je še
bilo kot prej, v hiši pa se mu je zdelo
tuje in prazno. Posebno nedeljsko popol¬

Iz domovine smo dobili sporočilo, da je na sveti večer po dolgi in hu¬
di bolezni v starosti 74 let umrla v Št. Joštu nad Vrhniko naša dobra ma¬
ti, stara mati, gospa

Frančiška Žakelj, roj. Buh.

K zadnjemu počitku so jo položili na farnem pokopališču v št. Joštu.
Vsem znancem in prijateljem jo priporočamo v molitev.

Žalujoči

Sinovi: Vinko, izseljenski duhovnik v Belgiji,
Jakob in Pavel v USA ter Jože v Argentini.
Hčeri: Marjana, por. Maček in Fani v Št. Joštu
ter svak Ivan Maček v Argentini.

Buenos Aires, št. Jošt nad Vrhniko, 9. januarja 1955

Odšli so 5. januarja 1955 naša ljuba mama

Antonija Rupnik , roj. Motgovšek.

k svojemu možu in peterim otrokom uživat večno Pravico in Dobroto.

Draga mama, v 58. letih Vašega trdega zemeljskega življenja, Vam
je bila pravica in dobrota kaj pičlo odmerjena. Niti se Vam ni izpolnilo
srčno hrepenenje počivati v domači blagoslovljeni zemlji. Vendar vsi štir¬
je zvonovi sv. Mihaela v Rovtah se bodo zamajali, ko bodo zvedeli za Va¬
šo smrt in Vam bodo zazvonili v slovo.

Odpočijte se, draga mama, trudni od neprestane molitve, skrbi, dela
ter žrtvovanja na šmartinskem pokopališču v argentinski zemlji, poleg Va¬
še hčere Marije Skaletove, dokler Vas ne pokliče glas angelske trombe
k vstajenju.

V žalosti, toda v trdni veri, da je Bog Vaš pravični plačnik — saj ni¬
ste zamudili po lastni krivdi niti ene pobožnosti prvih petkov in sobot, od¬
kar je bila ta pobožnost vpeljana — upamo tu ostali otroci: Frančiška
Oberžan, Slavko in Terezija, da se zopet snidemo z Vami v nebesih.

Za pokojno mamo žalujejo še bratje in sestre: France, Ivan z ženo An¬
tonijo, Stanko, Marjana in Matilda; nečaki in nečakinje: Maksimiljan z
ženo Julijano, Marija z možem Zorec Francom, Frančiška, Ludovik in Slav¬
ko Treven; zet je: Oberžan Stanko s sinčkom Marjančkom, Skale Jože s
sinčkom Joškom, svak Treven Ivan; bratranci, bratranke in ostalo sorodstvo.

Iz srca se zahvaljujemo vsem rojakom, prijateljem in znancem, ki so
drago mamo v njeni težki in zavratni bolezni obiskovali in jo tolažili. Zla¬
sti se zahvaljujemo č. g. svetniku Škulju, ki je pokojno mamo v šmartin-
ski bolnici večkrat obiskal, jo bodril in pripravil za zadnjo pot v večnost,
jo pokopal in se v imenu vseh poslovil od nje z lepim, ganljivim govorom.

Posebej smo dolžni iskreno zahvalo č. g. Košičku, ki je v bolnici Fer-
nandez vse storil — niti za lastno mater ne bi mogel storiti več —, da bi
mami zdravniki rešili življenje. Ko ni bilo več rešitve, ji je še prinesel
zadnjič Boga in jo mazilil s sv. poslednjim oljem.

Lepa hvala vsem, ki so našo .mamo pokropili, molili za njeno dušo in
darovali cvetje na njeno rakev in grob ter jo spremili na njeni zadnji poti.

Prav lepa hvala fantom, ki so pokojni mami, svoji bivši gospodinji,
darovali krasen venec in jo odnesli v njeno zadnje domovanje.

Bog plačaj vsem! Slavko, Frančiška, Terezija in sorodstvo

Buenos Aires, Rovte, 6. I. 1955

"ČASA BOVL” — urarna in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Zapestnice Douglas v pravem jeklu za damske in moške ure 45.—

moški manšetni gumbi v masivnem srebru . 45 —

moški manšetni gumbi v masivnem zlatu 18 kit. 250.—

ovratne damske verižice v 12 kit. zlatu. 60. —

ovratne damske verižice v 18 kit. zlatu. 82. •—-

uhani v 18 zlatu par od . 48.—

KOT IZREDNA PONUDBA:

zlata damska zap. ura Anker s 15 rub. 320.—■

Moške zapestne in žepne ure znamke; Zenith, Doxa, Election, Record,
Unver, avtomatične Olma Pacar.

PREDELAVA IN POPRAVILO NAKITA. VESTNO POPRAVILO UR.

Slovenske stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644

dne se mu je vleklo v brezkončnost.
Marsikomu od svojih bivših znancev-,
voznikov je potožil to in res vesel bil
vsakega, ki se je oglasil pri njem.

Lovrenc in Matevž, dva stara znanca,
sta mu bila skoro tedenska gosta, naj¬
ljubša nedeljska vasovalca.

“Pa menda vendar ne misliš kar ta¬
kole ostati. Zlomka vendar”, je udaril
po mizi Matevž že malo dobre volje,
“hišo imaš in še precej sveta; zgiblji se
no malo pa oženi se, ki se lahko, saj to
ni nobeno življenje; zdaj jo boš lahko
dobil, ko bo vsaka vedela, da bo na dobro
prišla. Rozala z Dobrave bi te gotovo
vzela, pa kakšna druga mlajša tudi še,
saj jih še čisto štirideset nimaš.”

“Matevž ima prav”, je menil Lovrenc.
“Samo to ti rečem, pravo vzemi, da boš
še kaj družine imel, staro si sedaj imel.
Tam doli v Ločnici, mislim, da bi bilo
zate. Saj jo moraš poznati Zaplazar-
sko Franco; prav dobra, pa skrbna bi
bila; mislim, da si ji bil tudi všeč, ko si
bil še hlapec, pa še misliti ni smela, da
bi hlapca vzela; za gruntarskega pa tu¬
di ni bila.”

Francetu je šla kri v glavo. Saj je že
mislil, da bi se oženil, pa ni vedel, kam
bi stopil. Zdaj mu je Zaplazarska' spet
stopila pred oči. Lepo rasla kot smreka,
zdrava je stala pred hišo tolikrat, ko je
vozil tam mimo. Dobre rjave oči so ga
gledale, ko jo je ogovarjal; nikoli ga
ni pustila brez prijazne besede.

“Poglej, še na misel mi ni prišlo,
Lovrenc, pa imaš prav, ta bi bila pa pri¬
pravna zame, pa prestara tudi ne. če
imaš kaj vožnje tam doli, pa malo po¬

tiplji, da se brez potrebe v jezike ne po¬
dam.”

“Brez skrbi bodi, bom že povprašal
malo naokoli in ti sporočil.”

Tisto noč ni mogel dolgo zaspati. Pred
očmi mu je stala Franca. Zagorela v le¬
pi obraz, zrelo zala, z močnimi kitami
na glavi. Kar videl jo je, kako bi se pri¬
jetno sukala po kuhinji, po hiši, povsod.
Kakšno sonce bi posijalo v to prazno,
pusto hišo. Kako rad bi jo prijel za ro¬
ko, se usedel k njej in se pogovarjal.

Komaj je čakal Lovrenca, ki mu je
povedal, da je govoril z materjo in njo.

“Revež je France, pa tako pameten in
priden; oženil naj bi se sedaj, da bi vsaj
nekaj dobrega vžil”, tako je rekla, veš,
mu je povedal Lovrenc. “Menda boš že
uganil, da te ne bo odbila, če tako govo¬
ri; zdaj pa pljuni v roke, pa mevžast ni¬
kar ne bodi, da ne zamevžaš te, ki je
prav zate.”

France je napredel v glavi cel načrt.
Na šmarjetno nedeljo se je odpravil na
žegnanje k sv. Mohorju. Upal je, da jo
bo videl tam, pa preveč bi ljudem ne pa¬
dlo v oči. Doma je dal jesti živini in za¬
klenil. Ljudi se je znal izogniti, da ga
niso videli. Hrastnico je preskočil na
ozkem mestu pod šteficovo njivo, da
mu ni bilo treba hoditi mimo žage, kjer
bi ga gotovo opazili. Prečkal je pot, ki
gre v Hrastnico in zavil naravnost v
hrib. Od tam je šel po slemenu do ste¬
ze, ki pride iz doline, po kateri so po na¬
vadi hodili ljudje iz mesta. Danes je ve¬
del, da jih ne bo srečaval. Od prve maše
so že odšli, k deseti je vedel, bo šlo vse
k sv. Mohorju. (Nadaljevanje sledi)