Leto Y.
V Celju, dne 21. julija 1910.
Št. 29.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pobijati fi» naslov : „Narodni List" v Cel ju. — Reklamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeya cesta Štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, ca pol leta 9 K, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge deiele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itevilka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po polti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Kako izsesavajo duhovniki kmečko ljudstvo?
(Senzacijonelna sodna obravnava proti kaplanu Fr.
Lovrenku pri Vel. Nedelji.)
V Ormožu, 15. julija.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Ormožu se je vršila civilna pravda zoper kaplana Franca Lovrenka pri Veliki Nedelji. Ta sodna razprava je bila prav zanimiva. Kajti pokazalo se je, na kak način si skušajo kaplani pridobivati denar od pobožnih žensk. To-žiteljica ima majhno posestvo, torej si ni mogla denarja prigospodariti. Skrbeti ima za se in vrh tega za brata, kateri ni sposoben za delo. Mali prihranek in neki skupiček je tožiteljica naložila v ptuj. hranilnico ter je zanesla hran. knjižico kaplanu Lovrenku v shrambo. Dovolila mu je, kakor je pri razpravi sama izpovedala, da sme g. kaplan, dokler je pri Marjeti in ima hranilno knjižico v hrambi, vzeti vse narast-le obresti in jih porabiti za maše. Tožiteljica je to dovolila, akoravno ie že prej Izročila g. kaplanu, vkljub svoji siromaščini, celih K 300.— za svete maše. G. kaplan pa s tem lepim dobičkom vendar ni bil zadovoljen, ampak je vzdignil pri hranilnici v Ptuju malo dnij potem, ko je hranilno knjižico prevzel v shrambo, ves naložen kapital. To dejanje je tožiteljici zamolčal. Tudi takrat tega ni izdal, ko je tožiteljica spet prinesla par stotakov, da bi jih naložil na prevzeto knjižico. G. kaplan je molčal, prevzel denar ter ga je porabil mirno za se, kakor prvegà, katerega je vzel iz hranilnice, brez dovoljenja in brez vedenja tožiteljice. Pri sodni razpravi'je tožiteljica pojasnila vprašanje, zakaj je ona, ker se vendar mora šteti med revne ljudi, izročila celih 30Ò K kaplanu Lovrenku za svete maše, s tem, da je izpovedala, da je to vsoto morala izročiti kaplanu, ker ji je to on pri spovedi za pokoro naložil. Ko je bil kaplan Lovrenko od Sv. Marjete prestavljen, je šla tožiteljica k njemu in je zahtevala v shrambo izročeno hranilno knjižico nazaj. G. kaplan ni trdil, da je knjižica njegova; tudi ni povedal, da je že davno denar iz hranilnice vzel, da je ves denar za se porabil; to vse je zamolčal nasproti tožiteljici ter ji je naročil, da naj pride drugi dan k njegovi maši in po knjižico. Ko je tožiteljica na določeni dan prišla k Sv. Marjeti, je tam zvedela, da je kaplan že dan poprej odpotoval. Tožiteljica je potem začela pismeno tirjati denar od g. kaplana nazaj in mu je pisala vsako leto več pisem. Na ta pisma g .kaplan niti ni odgovoril. Ker je tožiteljica med tem od neke dekle, ki je služila v župnišču pri Sv. Marjeti, izvedela, da je g. kaplan Lovrenko ves njen denar za se porabil, jo je začelo skrbeti; bala se je, da pride ob ves denar; začela je pisati g. kaplanu ostrejša pisma in groziti
s tožbo. G. kaplan je sicer odgovoril, toda v nobenem pismu ni priznal, da je denar vzdignil in za se porabil, v nobenem pismu ni izjavil, ali bode denai vrnil ali ne. Pač pa je v enem pismu, katero se je pri razpravi prečitalo, pisal vse mogoče reči o kri-vičnikih in nevernikih in je imenoval tistega največjega nevernika, ki je svetoval tožiteljici, naj izroči celo zadevo kakemu odvetniku. Tožiteljica je pri razpravi to tako pojasnila, da je vprašala za svet med drugimi tudi svojega sorodnika duhovnika in da ji je ta svetoval, naj celo zadevo izroči odvetniku. V tem slučaju je tedaj bil največji nevernik po sodbi g. kaplana Lovrenka njegov duhovni sobrat, kaplan na Koroškem. Pri razpravi je nastopila kot priča tudi oseba, ki je bila za časa Lovrenkovega kaplanova-nja pri Sv. Marjeti v župnišču dekla. Tudi ta je izpovedala, da je kaplanu Lovrenku posodila za vinograd prisluženih K 100, da pa pozneje posojila m dobila nazaj, ker je g. kaplan kratkomalo utajil, da bi bil dobil od te župnikove dekle denar. Ta deklà je tako zgubila svojih 100 K! Pri civilni razpravi je g. kaplan Lovrenko trdil, da je prejel od tožiteljice F. hranilno knjižico za 600 K in pozneje v gotovini še 400 K samo za svete maše, kakor je že prej vzel od nje 300 K za sv. maše. Tako je hotel g. kaplan pograbiti in pobasati od revne in pobožne ženske celih 1300 K. Ostalo mu je to, kar je dobil s pomočjo spo-vednice, namreč 300 K za sv. maše in obresti od drugega kapitala po 1000 K tako, da se mu je spoved res izvrstno poplačala. Vendar pa sodnija zneska po 1000 K ni njemu priznala za spoved, ampak je g. kaplana obsodila, da mora ta denar izročiti tožiteljici F. — Ta slučaj pojasnjuje tudi dejstvo, zakaj se danes kaplani in župniki toliko brigajo za posojilnice, zakaj hočejo biti povsod v načelstvu in nadzorstvu, zakaj te nove posojilnice ustanavljajo večinoma v župnišču ali njihovi bližini. Tako najlaglje izvedo, katera ženska ima denar; ta denar se potem da dobiti s tem, da se ji naloži pri spovedi pokora v denarju; da se jo stiska in pritiska pri raznih prilikah, da se denar pobira od župljanov za razne »cerkvene potrebe« ; da se more tistim, katerim je med življenjem še kaj ostalo denarja, tega odvzeti na smrtni postelji ter spraviti v žep vedno denarja lačnim kaplanom in župnikom. To je pristna slika kmečkega izsesavanja, kakor ga prakticirajo sedaj »kmečki prijatelji« in voditelji po župniščih. Doli z njimi!
se pa ljudstvu zabranila udeležba, priredil je naš kaplan v sosednji vasi Vrbje gledališčno predstavo v prostorih g. Nidorferja p. d. Gorjupa. Ko se po noči vrne kmet Jožef Korent iz naše veselice domov v Vrbje, ustavijo ga v neposredni bližini njegove hiše trije mlečnozobi klerikalni petelini ter ga začnejo izpraševati, zakaj hodi na veselice v 2alec in zakaj ne v Vrbje? Ko jim Korent odgovori, da gre lahko vsak kamor ga veseli, začeli so se smrkolini v njega zaletavati, kakor obadi v letečega konja. Spoznavši nevarnost, v kateri se je nahajal Korent, skoči v bližnje gospodarsko poslopje po kidovne vile, da bi se imel vsaj s čim braniti, ker je vedel, da so klerikalni petelini takoj pripravljeni z noži. Med tem pa pride isto pot iz Žalca Ant. Cokan, čevljar iz Vrbja, kateri se je tudi vdeležil žalske veselice! Tudi tega so se lotili nahujskani klerikalni ščurki. Cokan je pa človek, kateri ne razume šale in kateri je z močno roko odbrcaval od sebe klerikalne podrepne muhe in jih metal po tleh, da so se komaj pobirali. Pa njih število se je naenkrat pomnožilo — skriti so bili namreč v bližnjem hmeljišču in čakali na povelje — prav kakor razbojniki. Sedaj je postal položaj za hrabrega Cokana težavnejši in čez nekaj časa pade, ker mu je klerikalni tolovaj zasadil nož globoko v leve prsi, v neposredno bližino srca; vrhtega so prizadeli mu tolovaji več ran po rami, rokah in licu. Cokan je smrtnonevarno ranjen in je bil 18. tm. spo-vedan. Takšen sad rodi torej tisto seme, katerega sejejo naši »apostoli miru in sprave«; pa pravijo, da vera peša. Ni čuda! — Zahtevamo od c. kr. orož-ništva, da natančno preišče celo zadevo, osobito pa dožene, kdo je fante nahujskal in jim dal za pijačo. Naj se zlasti ostro zasliši kaplana Schreinerja in Je-harta v Žalcu.
Klerikalni tolovaji v Vrbju pri Žalcu
Čevljar Cokan od nahujskanih klerikalnih fantov
napaden in smrtno nevarno ranjen.
Jubilejna slavnost, katero ste priredili naši podružnici sv. Cirila in Metoda dne 17. tm. v Viranto-vem hotelu, je uspela v vsakem oziru krasno. Da bi
Ji političnega sVeta.
Madžarske šole na Hrvaškem. Hrvatska vlada je izdala odredbo, da se smejo v madžarske šole na Hrvaškem sprejemati samo taki otroci, ki so zmožni madžarskega jezika. Pametna odredba, kakor bi bila tudi pri nas enaka umestna glede nemških šol, če bi bile naše državne oblasti — pametne.
Poljske slavnosti. Te dni so slavili v Krako-vem Poljaki petstoletnico, kar so Poljaki, Rusi in Čehi pri Grunewaldu v Nemčiji potolkli po večdnevnem boju armado nemškega križarskega reda in s tem za par sto let zastavili prodiranje Nemcev proti izhodu. Pri slavnosti je bilo več stotisoč ljudi.
LISTEK.
Pri teti.
I
Spisala L. J.	(Konec.)
Takoj drugi dan jo začne prirezovati. Ker pa je tožila, da ima malo časa, se ji brž ponudim jaz, da bi ji jo sešila
Grozno sem jo razveselila s tem. Takoj se vse-dem k stroju in začnem šivati, a vse za dobra dva prsta navznotraj. Ko jo končno premeri, je ni mogla spraviti vkup. Rokava sta ji tičala sredi ram, život ji je sedel tudi nekje zgoraj.
»Za Kriščevo voljo, kaj si pa naredila? Ti si mi skazila to lepo bluzo. Oh, saj pravim, zakaj jo nisem šla sama šivat!« je tarnala vsa rdeča vsled razburjenja.
Pomilovalno sem ji zrla v obraz in ji rekla:
»Teta, prav po tisti črti, ki si mi jo zaznameno-vala s kredo, sem šivala. Še sedaj se vidi!«
Jezno jo vrže raz sebe, a po kraktem molku pristavi: »Ne bodi huda, da sem te po nedolžnem obsodila! Najbrže sem jo prirezala po nekih starih vzorcih. Kam si jih pa dala?«
»Nazaj v kovčeg!« ji odgovorim resno.
»Naj bodo kjer hočejo, a raztrgati jih moram«, reče že čisto mirno. Nekoliko časa še ogleduje bluzo, a naenkrat pravi prav veselo: »Jo pa ti pomeri! Če ti bo malo prevelika, se pa še za kak centimeter všije.«
Olajšalo se mi je srce. Bluza je bila na meni kakor vlita, le rokava sta mi bila predolga.
Skoro bi bila od veselja zavriskala, da sem tudi zdaj izpeljala izvrstno svoj načrt.
Minevali so dnevi in tedni in vsak dan je bil bližje koncu počitnic.
Sicer sem ji še marsikaj nespametnega učinila, a vendar nič hudega. Saj meni se zdi, da ni bil to prevelik greh, če sem ji prisolila še enkrat juho, ali če sem ji popila vino in ji potem prilila kisa, pomešanega z vodo, ali če sem ji pojedla vse mandelne, predno je naredila potico itd.
Počitnice sem zaključila prav slovesno. Doma sem se zaljubila v lepega fanta. Večkrat sva imela skrivne sestanke in zaželela sem si že močno zopet kakega sestanka. Tedaj pa mi piše moj ljubček kakor nalašč, da si bo izposodil motor s stranskim sedežem od svojega prijatelja in naj mu takoj naznanim, kje in kdaj bi se lahko sestala. Seveda sem se odzvala takoj mikavnemu povabilu. Kraj sestanka so bile Petrovče.
Vprašanje pa je bilo, kako priti z doma. Prejšnji dan sem bila grozno razposajena in spravila sem zopet teto v jezo, kar je bila edina moja želja.
Drugo jutro vstanem ob štirih — drugi so še vsi sladko spavali —in napišem teti listek, na katerem sem jo prosila, naj mi oprosti, da odhajam z doma, a si moram malo ohladiti ušesa, ker že čutim v njih grozno vnetje od samih njenih pridig in lita-nij. Prišla bom gotovo šele pozno domov, zato naj me čaka že pripravljena postelja in prav »krepka« večerja.
Ko pridem v Petrovče, se mi je že nasmejal nasproti moj izvoljenec opravljen v resničnega avto-mobilista. Ko sva se nekaj časa izprehajala, mu šine v glavo misel, da bi se peljala z motorjem na Vransko. On odide odtam naravnost domov, mene pa bo pustil zapeljati zopet k teti
In hajd, kakor blisk je šlo, le žal samo malo časa, Začel se je trgati jermen. Sreča je bila, da je imel še enega v rezervi. Dve uri sva delala luknje in poskušala, predno je zopet gladko teklo.
A dolgo ni tekel ta breznožni konjiček. Predno se pripeljeva do Št. Petra, začneva lezti vsak na drugo stran in — predno sva se zavedala, ležala sva v prahu. Pretrgalo se je železo, ki veže sedež z motorjem. Vsa opraskana sva vstala in gledala obupno na razvaline. Nekoliko sva ga zvezala, potem pa ga tiščala z združenimi močmi do Št. Petra, kar je bilo dobre pol ure. Peljala sva ga, obstražena z radovedno deco, h kovaču. Midva sva se krepčala v neki gostilni in zvonilo je že poldan, ko nama zma-gonosno naznani kovač, da je popravilo gotovo.
Vseh nesreč pa še ni bilo konec. Slutila sva že naprej, da se mora dvema pridružiti še tretja.
Po cesti, ki vodi z Gomilskega, nama pride nasproti staro kljuse, vpreženo v koleselj, na katerem je sedela široko in ponosno neka ženska.
»Ježeš, Marija!« in že je ležala v jarku, med tem ko si je kljuse delalo pot po krompirju.
»Takoj vas dam zapreti«, sva še čula, ko je hitela za svojim konjem.
Nekaj časa sva gledala za njo, a ko vidiva, da je ukrotila konja, ga privedla zopet na cesto in nama
črna Gora bo v kratkem proglašena za kraljestvo ob priliki 50-letnice vladanja kneza Nikole Rusija in Japonska sta se končno sporazumeli, tako da dobi Japonska Korejo popolnoma v svojo oblast Ta sporazam bo velikega pomeša za razvoj evropske Rusije, ker se bo sedaj lahko tem bolj posvetila dein proti vsenemškemu gibanju na Balkanu in drugod.
Vojna med Grško in Turčijo. Poroča se, da je baje grška armada že zbrana na meji in pripravljena vsak čas ndariti na turško ozemlje. Vodilni grški krogi so prepričani, da mora priti do vojske.	......
Hrvaški ban Tomašič je naznanil svoj odstop, Jf$r «e ne more v nekih zadevah sporazumeti z jj§epino hrvaškega deželnega zbora.
V bosanskem deželnem zboru se je začela raz prava o proračunu za 1.1910. — Bosanska vlada namerava predložiti zakonsko osnovo za odkup kmetov (ki so odvisni od begov, kakor pri nas kmetje pred 1. 1848 od grajščakov). Odkup bi ne bil obvezen, ampak ; navezan na sporazumljenje med kmeti in begi. — Hrvatje in Srbi bodo stavili predlog, naj se v Bosni in Hercegovini namesto nemščine uvede srbohrvaščina kot notrajni uradui jezik.
BctežHe.
Velike zaloge vina, ki jih imajo posamezniki na Sp. Štajerju ter pomanjkanje kupcev za isto, napotilo je že več slovenskih vinogradnikov si nakupiti v Gradcu vinotoče ali celo gostilniške koncesije, ktere se dado izvajati po namestnikih. Takim potom spečajo svoj vinski pridelek z lepim dobičkom. Ena taka gostilniška koncesija, ktero je nek Slovenec dobro vpeljal, je sedaj v Gradcu z vso gostilniško opremo za 4400 kron dobiti in opozarjamo na to naše vinogradnike. Podrobnosti se izvedo pri uredništvu »Narodnega Dnevnika«.
Iz štaj. dež. šol. sveta. Sklenilo se je razširiti ljudsko šolo v Pečicah (kozjanski okraj) v dvoraz-rednico. — Imenovani so def.: v Orli vasi pri Bra-slovčah suplentinja v Zibiki Ana Brišnik; v Selnici prov. učitelj istotam Ferd. Kovačic in v Jarenini prov. učiteljica istotam Marija Lenart. — V začasni pokoj je stopil def. učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. g. Friderik Zinauer.
Zvišani tarifi Juž. železnice ostanejo V veljavi. Uprava Južne železnice je dobila od obeh vlad dovoljenje za 7% povišanje tarifov samo za tekoče leto. Zaradi tèga hoče uprava doseči v doglednem času podaljšanje teh udobnosti od obeh vlad. Baje nameravata obe ugoditi.
v Od južne železnice. Na novo je nastavljen uradniški aspirant Josip Cugmus v Račjem. Prestavljeni so: asistenti Gustav Naumann iz Prager-skega v Bruck, Josip Dvorak iz Sp. Dravograda v Beljak, Josip Čeme iz Zagorja v Spodnji Dravograd, Franc Sobotka iz Hrastnika v Celje, R. Šegula iz Litije v Hrastnik, Rudolf Kotnik iz Račjega v Trident, Anton Gostič iz Nemške Bistrice v Velikovec, Rudolf Robenhaupt iz Maribora v Ptuj.
Poletni dopusti domobraneev so odrejeni letos od 18. julija do 7. avgusta. Poveljniki posameznih čet lahko pošljejo vojake domov že 16. julija.
Štajerski deželni zbor bo sklican, kakor poroča glasilo nemško-nacijonalne večine, najbrže 20. sept. Kaj pa z vašo obstrukcijo, klerikalni poslanski »levi«? Nemški listi ne omenjajo nič več o njej. Ali je
že »fuč«?
■ "" o?: r:-f	M ■ , . -
»Reiobs-Handwerker-Z$itung« se imenuje list, ki je bajft juradpoti glasilo nemških obrtnih organizacij v Avstriji, .^ pa ima tudi med slovenskimi obrtniki — vsled obžalovanja vrednega pomanjkanja lastnega glasila! — mnogo odjemalcev. List bi menda imeh nalogo popolnoma stvarno zastopati obrtniške intejese, ne pa psovati Slovencev, kakor je to storil v zadnji številki, kjer imenuje Slovence »Gesindel« itd. Mislimo, da se bodo slovenski obrtniki premislili še nadalje naročevati tak list.
Iz finančne službe. Prestavljeni so: tit. višji re-spicijent Mairtin Kovač iz Ptuja v Maribor, respici-jent Franc Šošner iz Šoštanja v Ptuj, nadpaznik Rok Bratuša* J?tuja y Celje, Franc Magerl iz Št. Jurja ob j. ž. v Radgono in Mihael Ferenčak iz Vranskega v Ptuj.
Klerikalni divjaki In njihovi duhovni vodje. Na
drugem mestu priobčujemo nad vse žalosten in značilen dogodek, ki se je Odigral minulo nedeljo po noči pri Žalcu. Ni to prvi in ni zadnji: najkrepkejši argument za klerikalno politiko je postal nož in kol. — Stvar je povsod enaka: mladi, bojeviti kaplani gredo med kmečke fante in jih hujskajo proti »liberal-cehi«, lastnim Štarišetti, tovarišem, proti narodnim društvom in obrambnim organizacijam. Sklad za obmejne Slovence in isveta obrt po cerkvah neseta mastne dohodke: denarja za pijačo je torej dovolj in množe se pribori, ko se po gostilnah objemajo in navdušujejo za sveto verö pijani ;kaplani in kmečki fantje, s čukOvskim znakom na prsih. Kdo je odgovoren za dogodke v Vrbju pri Žalcu? Ali.tisti fantje, ki so čakali kot tolovaji v hmeljišču in na cesti na ljudi, kateri so se vračali s Ciril-Metodove slavnosti v Žalcu — s prireditve torej, ki služi edinole narodnim namenom in ki ni imela nič političnega, še manj pa brezverskega v sebi. Ne — niso fantje odgovorni, saj so jih zapeljali duhovniki s pijačo in denarjem; nahujskali so jih v Vrbju in v cerkvi v Žalcu. Zahtevamo ocl. državnega pravdništva, da natančno preišče, kaj se je isti dan govorilo pri predstavi v Vrbju, kaj v žalski cerkvi, kje sta se mudila in kaj stä govorila isti dan oba žalska kaplana, zlasti Schrein®:.i ; Opozarjamo državno pravdništvo na dogodke, ki SP4Se godili za Schreinerjevega kapla-novanja na Dobrni. Pravica mora na dan in Coka-novi morilci morajo biti najstrožje kaznovani! Bil bi že skrajni čas. da bi okrajna glavarstva strožje nadzorovala hujskajoče kaplane po deželi — kajti kakor.kaže slučaj v Vrbju, so že na Sp. Štajerskem javna nevarnost za red in mir; saj ljudem, ki niso duhovniški podrepniki, kmalu ne bo več varno hoditi po klerikalnih Vaseh! Ali se bo naši javnosti kmalu vbudila vešt, da bode začela neizprosen boj proti klerikalizmu in pogubnim njegovim posledicam? —	ji;'.: À:..	: ,,,
Važna razsodba ^domovinski pravici. Upravno sodišče je pred kratkim razpravljalo o pritožbi graške mestne občine 1 zaradi odločbe notranjega ministerstvn.i.Nek gotov Jože Temei, kije bil prej ogrski državljan, je 7. februarja 1902 dosegel avstrijsko državljanstvo, ker mu je občina Gösting dala z^£gilo, da ga sprejme v občinsko zvezo. 22. junija 1907 pa je bilo ravno deset let, odkar je Temei nastanjen v Gradcu. Občina Gösting je vsled tèga posredovala pri graškem mestnem svetu, naj bi Temela sprejela v svojo občinsko zvezo; Mestni sv^y£akor tudi namestništvo je zavrglo prošnjo inpritožbo, češ. da mora vsakdo bivati deset let "kwjAvstrijski državljan vdotični občini, ako hoče imeti pravico do uporabe § 2. dom. zak. Notranje ministerstvo je ugodilo občini Gösting, upravno sodišče pa je odbilo pritožbo graške občine.
' VII. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 20. julija 1910 o rasti hmelja v Savinski dolini. Ugodno vreme zadnjih osem dni — posebno pa tople noči — je vplivalo dobrodejno na hmeljsko rastlino. Gol-dingov cvet se spreminja pomalem v kobule, poz-
pretila od daleč s pestjo, sva jo popihala dalje.
Zadnja neprilika naju je pričakovala na Vranskem. Ko sva si tolažila želodce in mazala grla, je začelo grmeti in bliskati in grozna ploha se je vlila. — Kaj zdaj? V takem se voziti ne kaže ne enemu, ne drugemu. Sklenila sva, da prenočiva na Vranskem. Izmučena sem se Vlegla spat, a spala sem nemirno. Celo noč sem sanjala o teti, kako kleči pred razpelom in prosi, da bi ji Bog poslal izgubljeno nečakinjo nazaj.
Poslal me je, a šele drugi dan popoldne. On se je odpeljal na eno stran, jaz pa z vozom do Št. Petra in odtod domov z železnico.
Kakor brez uma so me obstopili, ko vstopim v vežo. Mislila sem, da bom pošteno ozmerjana, a nič hudega ni bilo, saj so bili veseli, da sem se zopet vrnila. Seveda sem se jim lagala, da sem kar sama sebi verjela. Pripovedovala sem," da sem se sešla z neko součenko in ta me ni spustila od sebe.
To je bila zadnja jeza in zadnja skrb, ki sem jo sploh kdaj še napravila teti.
Cez dva dni je prišel oče po me in odšla sem domov.
Slednje leto nisem šla nič več k nji na počitnice, ker je postal ljubček moj ženin. Sicer ni vedela teta o tem nič, ker sem jo hotela presenetiti. Ko me zopet povabi k sebi, ji odgovorim, da letos ne morem. Ker pa je sledilo vabilo vabilu, jo skleneva obiskati.
Predstavila sem ga ji kot sošolko, ki je bila kriva njenega razburjenja oni usodni dan, ko sem izginila.
Razbremenila sem svojo vest vseh grehov, ki sem jih storila pri nji iz maščevalnosti radi one opazke. Ganjena je bila skoro do solz. Prijela je za čašo, rekoč: »Ljubi Anton in ljuba Draga! Želim vama mnogo sreče v zakonu! Ti boš dobila lepega mladega moža, a ti Anton mlado, brezskrbno in — muhasto ženko. Veruj mj vendar, da ti bo prinesla srečo v hišo, saj je vsa drugačna, kakor smo me druge ženske!«
Zazvenele so čaše — — — — — — Kaj ne, moj stari, sivolasi Anton, da je imela teta prav?
Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde lükje.
il.
Lübi gospodi tan pr narodnen listi! Da se je fsen tak dopalo, gda sen v zadjen mojen pismi mojega prjatela Rajha tak spoštrigla tan gi ga ne nič srbelo, pa sen si misla: „Paj Mihalek, pa še večkrat prvoši liideu kaki špajs, naj se vragovje malo režijo. Te pa sen sklena, ka bon Vau zaj fsakih štrnajst, dni eno pismo pisa pa Van tan vse poveda, kak si jas misliu toto pa driigo reč. Mislin, ka bon že čista pametno fse viin sprava, sa mi je moja stara tiidi že večkrat rekla, ka man biic > za karneje tuči. Rajhov Juško mi je tako veselje za poletiziraje
nji hmelj se pa pripravlja k cvetju ter obljubuje bogato trgatev. Rastlina je zdrava in škodljivcev prosta.	Društveno vodstvo.
Cclj$Ki «Kraj.
Priprave za veliko ljudsko slavnost v Sokolskea domu v Gaberju pri Celju veselo napredujejo. V soboto je bil v »Narodnem dofnu« prav dobro obiskan sestanek rodoljubnih celjskih in okoliških gospa in gospodičen, katere bodo rade volje prevzele proda^ janje v posameznih šotorih, katerih ne bode na ve-seličnem prostoru nič manj ko 16. Iz vseh krajev Sp, Štajerske se oglašajo obenem z brati sokoli tudi navdušene Slovenke, ki bodo ali same sodelovale pri slavnosti ali pa darovale jestvine in pijačo, katera se bode prodajala vprid »Sokolskemu domu«. 14. avgust bode v resnici velik narodni praznik v Celju, zbran bode v »Sokolskem domu« cvet spodnještaj. Slovencev. Pripravljajo se že sedaj za obisk te veličastne veselice, katera bode največja kar smo jih imeli sploh zadnja leta na slov. Štajerju.
Nemške hujskarije v celjski okolici. Rekli smb že zadnjič, da ne bodemo glede občinskih volitev v celjski okolici veliko pisarili, ker smo prepričani, da okoličani nikdar in nikoli ne bodo pripustili, da bi jim gospodaril in komandiral v okolici puklasti Am-brožič in pa znani kranjski renegatje v mestu. Kako bi delali Nemci z okoliškimi Slovenci, to so pokazali dovolj jasno v septemberskih dnevih 1. 1908, ko so pobijali slovensko imetje in do krvi pretepali nedolžne Slovence; še nedavno tega so tuleče nemške barabe z železnimi palicami napadle mirne Sloven-òe na Bregu pri Celju. Kako bi nam Nemci gospodarili v okolici, to živo vidimo v mestu, kjer so občinske doklade tako visoke, da si nikdo več ne upa zidati in vse beži ven v okolico, kjer so cenejša stanovanja in boljši pogoji za stavbe. — Ravnotežje v celjskem občinskem gospodarstvu se komaj in komaj Vzdržuje z vednimi posojili in podporami od mestne hranilnice, čije hranilne vloge vsled nezaupanja Slovencev padajo od dne do dne. Ali hočejo tudi okoličani imeti enako zapravljivo gospodarstvo ko je na celjskem magistratu? Celi štab dobro plačanih uradnikov se redi tam brez vsake potrebe; isto bi bilo tudi na okoliški občini! Kako prijazni so celjski Nemci okoličanom, to kaže njihovo zavlačevanje in, nasprotovanje stavbi slov. okoliške šole. to so pokazali še pri neštevilnih drugih slučajih. Drugače je celjski okoličan mestnemu Nemcu in renegatu le »troti« in »pes« — sedaj ob volitvah pa se ga skuša premamiti in pridobiti za nečedne namene celjskih renegatov in losvonromovcev. Pa ne bode šlo! To lahko celjskim Nemcem podpišemo.	,
Dražba sadja. Oddajanje toletnega obiranja Sadja ob tržaški državni cesti stavbnega okrajaicelj-skega se bo vršilo začetkom meseca avgusta in sicer na progi od Celja do kranjske deželne meje dne 2. avgusta in na progi od Celja do Verhol dne 4. avgusta t. 1. Z dražbo se bo začelo 2. avgusta t. 1. pri mostu čez Ložnico blizu Celja km 130.0 ob 8. uri zjutraj in 4. avgusta t. 1. pri hiši cestnega paznika Deršeka v Gaberju km 126.8 tudi ob 8. uri zjutraj in se bo oddajalo obiranje sadja po kilometrih potom ustmene dražbe ob navedenih dneh zaporedoma pri vsakem kilometerskem kamnu. Izvzeti od oddajanja so kilometri 99, potem 101 do vštevši 104, nadalje 106 do vštevši 108, potem kilometer 110 in 115 do vštevši 118, nadalje km 124, 132 in 140. Nadalje so izvzeta od oddaje vsa z belim križetn označena ali belo pobarvana drevesa. Natančnejši pogoji se lahko pogledajo ne samo. med uradnimi.ura-mi v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva celjskega, ampak tudi v občinskih pisarnah občin, po katerih pelje tržaška državna cesta. \z-dražbana vsota se mora plačati v gotovini takoj po sklepu dotične ponudbene razprave.
v Okrajni odbor vranski j« ostai isti kakor je bil doslej'. Fajmošter Zdolšek je znova izvoljen za načelnika.
nareda, ka sen sklena, ka še moren veki politik gratati. — Pr toten poletiziraji pa bon si vze a za zgled najboj tega novega slovenskega politika, profesara Vrstofšeka, pa mo dela fse tak kak on. — Najpred bon v leberalne cajtinge pisa (vete za od kraja začeti so dobre) pa mo tan notri fest mešnikon viiha briisa, poti i tak za en čas pa bon totin fajmeštron pa kaplanon kere sen pred po leberalnih cajtingah šiufa, roke kiišiva, te bon po cirkvah s čubami miga pa na glas boga mola, pa mežnari groše dava tak ka do fsi liidje vidli, te pan grata deželni pa državni poslanec od tote, kak joj že rečejo, kmečke zveze. — Če je Vrstof-šeki po toten recepti gratalo, te še de meni pred, ki sen kak prlek s te bole kiinš ne plohe rojeni. Preveč kiiušten pa pre tak za to ne treba biti, sa so tisti Vaš gospod dohtar, ki me po svojen imeni zmiron na pražene piceke pa povitice spotijo, Božič se pišejo, pravli na neken shodi, ka poslanci kmečke zveze pre fsi vkiiper nič ne vejo. Teko pa pr moj giiiški jas tiili ven. — Te bon se jas štima, gda mo poslanec. Dohtar Korošec de mi posoda očali, Vrstafšek tisto sükjo na škrice, Meško pa svoje liiučeke, te pan taki, ka do se me fsi bali. — To se reče, tak že ne kak Vrstofšeka. Ministerski prezedent ma pre taki strah pred jin, ka jemi od 4. julja napre na glavi fse kocine po kunci stojijo; kak je čiija 4. julja večer ka je Vrstofšek zvoleni, pa je taki 5 julja od državnega zbora vrata zaklena, ravno Vrstofšeki pred noson, ki si je k jemi po foršus priša. Je
Iz Trbovelj. Petnajstletnico obhaja letos »Pevsko in tamburaško društvo Zvon« v Trbovljah. V nedeöo, dne 24, t. m. proslavilo bode to društvo svoj 151etiji obstanek s ponosno zavestjo, da je ravnu on® pognalo kolo slovenske zavednosti in narodnega žirija v tek. Začetek ob 7. uri zvečer pri For-teju na Vodah. Svira godba pazn. in del. društva v Trbovljah. Vozovi na kolodvoru pripravljeni. Na ve-fcelo syidenje v nedeljo, dne 24. julija v Trbovljah!
v Občni zbor „Slov. trg. društva v Celju"
se vrši v nedeljo dne 31. julija t. 1. ob pol 4. uri popoldne v mali dvorani ..Narodnega doma" v Celja z sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Člani društva se prosijo za polno-številno udeležbo. Odbor.
„Lastni dom", registrovana kreditna in stavbena zadruga v Gaberju pri Celju, je imela v prvi polovici tega leta 881.312 K 95 vin. denarnega prometa. Vložilo se je 272.359 K 48 vin., hranilnih vlog; posojil se je vrnilo 94.736 K 92 vin.; obresti od posojil se je plačalo 16.852 K 52 vin., v tekočem računu (menični eskompti) se je prejelo 43.368 K 59 vin.; 94 na novo vstopivših zadružnikov je plačalo 65 glavnih in 29 opravilnih deležev v skupnem znesku po 1358 K. — Posojil se je izplačalo 218.596 K 07 vin.; hranilnih vlog se je dvignilo 178.303 K 74 vin.; v tekočem računu (menični eskompt) se je izplačalo 38.091 K 35 vin. — Zadruga šteje sedaj 477 zadrnžnikov, kateri so vplačali skupaj 9294 K deležev.
Zakaj je slovenščina dobra? Celjski fotograf Pe-rissich je eden tistih ljudi, ki se jih vsak čas najde med najzagrizenejšimi hajlovci v celj. »Deutsches Haus« in drugod. Sedaj je pa preplavil celo Savinjsko dolino s plakati, kjer se v prav čedni slovenščini priporoča za slovenske groše. Umazanost in bre-zObraznost celjske nemšutarije se pa najbolje zrcali v dejstvu, da hodi njegov pomočnik po naših slovenskih krajih s — sokolskim znakom na prsih in tako slepi naše ljudstvo. Lepa, značajna družba to!
Iz Žalca. Pred par dnevi je bil v »Slov. Nar.« dopis iz Ajdovščine, v katerem se povdarja, da smo Slovenci v obče premalo ponosni. To je gola resnica. Ko smo v nedeljo zvečer spremili naše goste na kolodvor, pripeljali so se z vlakom tudi vdeleženci nemške pevske veselice, katera se je priredila v Velenju in katere so se vdeležili tudi nekateri Zal-čarti; njih imena še zamolčimo za danes. Po prihodu vlaka je bilo vse mirno; ko pa smo se poslavljali od svojih gostov, zadonel je krepki »živijo!« To je dalo »Nemcem« povod, da so začeli s svojim »Heil« in prepir se je začel ter nadaljeval, da je vlak odrinil. Sredi Žalčanov je stal Zalčan, kateri se je vdeležil velenjske nemške veselice ter klical na ves glas: »Heil! Cilli!« To je skrajni škandal! Tega Zalčani ne smejo trpeti, ker si ne smejo zgojiti gada na lastnih prsih. To človeče pa išče vedno rad našo narodno družbo in se s Slovenci kratkočasi. Ali ne bo kazalo temeljito obračunati z njim?
Jubilejna Ciril in Metodova slavnost v Žalcu. Savinjska kri, če vskipi v plemenitem navdušenju, in če nebo prijazno razgrne svoje vedro lice črez nüsO ravan, črez krasni venec gora, ki jo obdaja, tedaj je pri nas lepo. Tak dan je bil 17. julij, naš Ciril in Metodov jubilejni dan. Bila je to res prava ljudska slavnost, kakršno smo si jo želeli. Počastil nas je s svojo navzočnostjo celo prvomestnik osrednjega odbora naše Ciril in Metodove družbe, ki ga je mala Nina Kunejeva tako navdušeno pozdravila, da «am je seglo v srce. Naši savinjski pevski zbori so krasno tekmovali med seboj. Celo poglavje bi se daló napisati o tem lepem petju. In šotori! Ali ni bilo to vse tako lepo, tako vešče prirejeno? In naše Sa-vihjčanke, ki so ta dan stopile v službo za plemenito narodno delo! Ali niso izpolnile svoje naloge v polni meri? In naš sokolooki Benjamin Kunej! Ali ni zopet pokazal, kaj se reče izpeljati lepo narodno priredi-
že resen, gučati nen tak moga kak Vrstofšek, že zato ne, da niman tistih teleg na. nosi, ki jin lüdje cvikar pravijo. Vete, če ma človik tiste te-lege na nosi, te si pač med gučajon zmirok lehko tisto popravla pa puca, posebno če z besedoj dale ne ve, te pa malo oči zavine pa zatuli k coj, pa je ednok fse enači.
Pa p&stmo gučaje! O vi den sen šteja f caj-tingah, kak je en moški na Anglešken pr zdavaji spred oltara vujša ravno te, kda bi moga „ja" reči. — Toti še se je brščas pred oltaron spota, ka jemi sneha premalo penes v zakon prnese. — Te že moren reči, ka je poslanec Vrstofšek bojše račhna, pret kak se je s kmečkoj zvezoj ožena; je fse natenko spreštendera, keko jemi prnese sneha dijet pa časti v zakon, potli še je le trikrat „ja" čvekna. — Na toten gostüvaji je že moglo frdamensko liištno biti. — Jas si po mojih bogih možganih celi špajs tak pretstavlan. Dohtar Jankovič je bija starešin, dohtar Benkovič pozaf-čin, Ojzmec je vküp zvonija, dohtar Korošec pa zdava. Roškar pa Meško pa sta bila na preži. — Za svatefco so vzeli „slovensko stražo" kak nj-tomlajšo še pankrtno hčer snehe kmečke zveze. Dohtar Povalej je bija jeni kranclfirar, Trglav pa je na peči na klarinet fuda. Dohtar Kukovec, dohtar Ploj pa Roblek pa so gi doč na strani z enin okon ta škilili pa si skomine delali kda so ovi žrli kak krave. Za ohcajtrajžo pa je Meško svoje ekspresjiinčeke zaprega. Hec pa špajs je že
tev? Ali naj imenoma navajamo požrtvovalnost od-bornic in odbornikov naših obeh Ciril in Metodovih podružnic, naših gospe in gospodičen, ki so tako prijazno delovale v šotorih? Ali naj tìàvajamo blago-dušne darovalce iz vseh krajev naše Savinjske doline? Ne! Samo zahvala in čast Vaiti vsem! Z rodoljubnim navdušenjem nas je na novo napolnila, najkrasnejše spomine nam ' je utisrtila ta slavnost. Svetle kronice, ki so se položile domu na oltar, bodo pa zavzemale v družbinem izkazu častno mesto.
Cerkveni pevec — morilec. Iz Žalca nam pišejo: V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršila v Vrbju poleg Žalca demonstrativna klerikalna veselica, ki je zahtevala zopet žrtev našega somišljenika Franca Cokana. Ker je bila istega dne ravno obletnica klerikalnega pobojstva v Vrbju, so sklenili vrbenski cerkveni pevci, obenem „čuki", da hočejo praznovati ta znameniti jubilej na vsak način s prelivanjem krvi. Kocka je padla na kmečkega fanta Janeza Drobeža, ki pa jim slučajno ni prišel v pest, ker je bil na Ciril-Meto-dovi veselici v Žalcu; zato so se vrgli kot krvoločne zverine na našega somišljenika Jožefa Ko-renta. V sili mu je priskočil na pomoč čevljar Franc Cokan, a sedaj se je vrgel nanj znani knrzovec Peško, ki je že pred 3 leti smrtnone-varno ranil g. Šušteriča iz Žalca, in mu je zadal dve težki rani; prerezal mu je pljuča. Njegovo stanje je opasno in pričakovati je vsak trenotuk smrti. Zopet dokaz klerikalne hujskarije in „izobraževalnega" dela v Vrbju, ki ga vodita Organist Zupane in žalski kaplan Schreiner.
Iz Št. Jnrja ob Jož. žel. Čebelarska podružnica za Št. Jurij in okolico priredi v nedeljo, dne 24. julija ob 3. uri popoldne čebelarsko po-davanje pri gosp. predsedniku Francu Ferležu v Šibeniku. Predavala bodeta teoretično g. Tomaž Kurbus, praktično g. Franc Ferlež. Razpravljalo se bode, kako se morajo čebele pripraviti za jesensko pašo. Zatorej ne sme manjkati nobeden zaveden čebelar. Iz bližnjih kakor iz sosednjih far pričakuje odbor obile udeležbe.
v Iz Št. Vida pri Grobelnem. Žejo so si hoteli gasiti 14. tm. neznani tatovi v Bevčevi gostilni. Ob pol 2. uri ponoči so potrgali zapahe na vratih in vlomili v sobo. Ropot je prebudil speče in sin — dijak je ustrelil parkrat s samokresom, nakar so zlikovci morali odnesti prazne in žejne želodce. Radi teme se ni videlo, kam so jo krenili. Vlom bo zasledovalo orožništvo.
Pri veliki lavni telovadbi na sokolskem zletu v Celju se bodo plačevali le sedeži na telovadišču, stojišča bodo prosta. Za ljudsko veselico v Sokolskem domu se bode določila neznatna vstopnina posebej.
v Iz Polzele. Nemškutarska veselica „šulve-reinskega kupa" se je vrlodobro — skazila. Še najzvestejši se je niso udeležili le par celjskih kričačev se je pripeljalo, polzelskih nemškutarjev reševat. — Slaba kaže!	? j
v Iz Polzele. Naša Cirilmet'òdoVa podružnica je darovala na dan družbinega jubileja vsoto 200 kron — kot jubilejni obrambni kamen in kot dpugi kamen. Prvega je že preje podpisala ter ga tudi v kratkem zbere. Naj bi posestrime po Slovenskem posnemale, kajti pridnost slehernega člana vrže v petih letih več kot 200 K. — Pohvaliti nam je pa še posebej vrlo-požrtvovalnega podružničnega predsednika, trgovca g. Julija Ži-gana, ki je sam — posebej — daroval K 20 kot
moga biti. Sa sen jin tiidi toga ne fošen, špajsali so se brščas tak samo ednok. Te gda bi nücali hebajko pa botro, pa gda bi krst obhajali, te de ženih Vrstofšek br čas že s kakoj drügoj stran-koj ožejeni, ki še de jemi več haska obečala, pa še de bole kštelt kak kmečka zveza. — Poven Van po pravici lübi gospodi, jas bi tüdi rajši meja tak eno kmečko zvezo za babo, kak pa kako navadno babše. Vete kmečka zveza šinfa fse le-beralce povprek, drüge navadne ženske pa največkrat svoje soside, tiste jih grejo tožit, ove so kaštigane, bogi moš pa plačaj potli za baboj ka-štigo pa advokata. Pr kmečkoj zvezi je samo to vrag, ka oua f-sakega fajmeštra pa fsakega kaplana pret posluša kak lastnega deda. Pa vsega toga še nebi teko zamera kmečkoj zvezi, če bi le ona malo bole sramežliva htela biti. To je najboj grdo pr jjj, ka je nič ne sran. Prosin Vas, po fseh cajtngah pisti ona od se pisati, ka ma Pišek tüdi neko štimo pr joj, pa ka ga pre še posebno pr obštrukciji zlo lehko niicajo, da pre prece glasno guči. — Vete, če ena tak hiida tercijalka, kak je kmečka zveza pisti od se kaj tacega pisati, to pr moj bogi duši ne lepo. — Vete, leberalce se šinfa kak liidi bres pošteja, pa od svoje puce, narodne stranke, oni kaj takšnega le nikdar viin ne povejo.
Skoro bi pozaba! Pred enin tjednon sen šteja v „Slovenci" z vekimi črkami tiskano, ka je tisti liblajnski škof, ki nas ožejene moške če
jubilejni dar mesto brzojavnega pozdrava. Pristopi vrhutega tndi še k narodnim brambovcem tako, da jih bo štela Polzela pet. Živel vrl rodoljub!
v Ponesrečil se je minuli petek v nekem ka-menolomu v Podgorju poleg Braslovč 10 letni fantek Ivan Bukove. Padel je precej visoko s pečine, na katero je splezal in si pri tem tako poškodoval lobanjo, da je v soboto umrl.
Občinske volitve v celjski okoliški občini. Na zaupnem shodn dne 10. t. m. so postavili slovenski zaupniki sledeče kandidate za občinske volitve in sicer so sledeči gg. kandidatje: iz Ga-berja: Gologranc, Pušnik, Plevčak, Konečnik, Stra-šek, Grah; iz Hudinje: Gajšek, Majdič Peter in Male; z Brega: Radej, Levstik; iz Lave: Sušnik in Škrabar; iz Ložnice: Samec Franc in Klinar; iz Medloga: Lipovšek; iz Ostrožnega: Ocvirk in Fazarinc; iz Celja: dr. Josip Sernec, dr. A. Božič, dr. Benkovič in Ogradi; iz Zavodne: Vinkò Kukovec, Fr. Confidenti; iz Pristove: Čečko; iz Koš-nice: Bobnič; iz Pečovnika: Kumer; iz Polni: Je-zernik; iz Lisce: Šah; iz Dobove: Franc Šribar; iz LokrOvca: Janez Samec.
v Agitacijski sestanek za občinske volitve v celjski okolici se je vršil minulo soboto v Ra-dejevi gostilni na Bregu pri Celju. Bil je jako dobro obiskan iz vseh sosesk velike okoliške občine. Razdelilo se je agitacijsko delo. Na sestanku je vladalo kar najboljše razpoloženje — vse se z veseljem pripravlja na boj proti celjskim südmar-kovcem in losvonromovcem, ki bi si radi v svrho ponemčevanja in izkoriščanja zasužnjili slovensko celjsko okolico.
Iz Celja. Nemci so izdali za svojo telovadsko slavnost 6.613 K 11 v in dohodkov so imeli 7.042 K 41 v, torej okrog 400 K čistega dobička. Z ozirom na ogromno reklamo in »vahtaričine« tirade o dobro uspeli slavnosti je to malenkostna svota.
Razpisano je mesto občinskega zdravnika v Laškem trgu. Občina hoče seveda spraviti semkaj kakega Nemca — dasi je trg skoro čisto slovenski, okolica pa popolnoma. Tu bi nam bil potreben slovenski zdravnik!
Podružnica nemškega Schulvereina za Hrastnik Trbovlje je dosegla minulo leto malodane 200 članov — znamenje marljivega dela. Nam sicer ni znano število članov in članic Ciril-Metodove podružnice v Hrastniku in Trbovljah, vendar pa bi bilo pričakovati. da bi jih bilo vsaj enkrat toliko. Nemško število naj bode našim ljudem vspodbuda za živahno nabiranje članov CMD in pa vstrajno narodno delo — ki sicer v obeh krajih lepo napreduje in se razvija.
V Rogaško Slatino je dospel v soboto minister pravosodja dr. Hochenburger in se je nastanil pri »nadvojvodi Ivanu«. Minister ostane dalje časa v Rogaški Slatini.
v Predrzni nzmoviči so se pojavili v Št. Jurju ob j. ž. V noči od 15. do 16. tm. so vlomili skozi slabo okno trgovine Schescherko in odnesli le malo vsoto denarja, ki je bila v blagajni. Kakor se do sedaj konštatira, niso drugega nič odnesli. V najnovejšem času so okradli tudi pri treh hišah pri Sv. Primožu. Sumi se, da je to večja družba dobro „organiziranih" lopovov. Naši orožniki bodo imeli tu precej hvaležnega dela.
Ma šmarski pošti sta 2 poštna sela. Jeden ima dostavljati v trgn in večjem dein okolice. Ta je vsekakor preobložen z delom in tako je neizogibno, da se pošiljatve pozno vročajo na-slovljencem, ozir. da poštarjeva dekla spraznjuje poštne Skrinjice v trgu in popoldne pisma raz-
vučiti, kak naj mi jaboka jemo ka do bole sladke, pre za slovensko stražo celih dvesto kron da. Kda še do klerikalci tak daleč prišli, ka do za „slovensko stražo" po jezere rajnški davali, tak kak leberalci za Cirilovo pa Metodovo driižbo. Mislin ka se to sploh nikol nedè zgodilo, da so ti črni fßi preskopi, boge fajmoštre keri bi lehko dali, pa jihove kuharce teko koštajo, ka jin za slovensko stražo nič penes piek ne ostane. — Da si ravno od penes gučimo, smešni lüdje pa so le toti klerikalci. — Kda eden od jih pr kakšnen konziimnen društvi ali ge indi dosti penes spufka, te so fsi lepo tiho, samo če eden z malo penezi zarošta, te fse na veki zvon obesijo. Moja stara pravi, ka so fsi fkuper hempasti. De že praf mela, sa babe pre fse bojše zastopijo kak mi moški.
Ja tak zaj pan mojo pisaje sklena. Vete zeha se mi že zlo, pa se bojin ka nebi od zehaja preveč šiirokih viist doba. Tii duma tiidi nega drüga nič novega, kak naš tisti blekasti kaplan so si včera na kürjih očeh špegle štrli, zaj pa pre siromak ne do nič vidli v cajtinge pisati.
Za nicor še si driiga nič se želin, kak samo to Vas prosiu, totega pisaja nigi ne kašte. Če bi doba Vrstofšek toto pisaje v roke, bi še se ga znabiti prjeja kakši betek — Takse nevole pa še zaj fse eno ne bi rad krif bija, ka bi še ga nazadjo kakšni leberalni dohtar moga vračiti pa mazati. Te pa srečno za gnes!
Komarov Mihalek.
aša. Po prihodu opoldanskega) vlaka se pa splohi ne dostavlja pošte. Poštno, ravnateljstvo stori dobro, če obrne svojo pozornost na vs& to ter za trg namesti posebnega poštnega sela, ki je ob-jednem poštarja pridjan kot sluga za urad; za praznjenje poštnih škrinjic, dostavljanje brzojavov, ekspresnih pisem» itdi Okoliški občini pa. itak zaradi' nje obsežnosti prifetoja poseben poštni sel.
V	Močljah pri Šmarji je udarilo v sredo 14. t. m. popoldne med neznatno nevihto v gospodarsko poslopje Fr. Vrečkota, ko sta ravno oče in sin tam vedrila. Njima se ni ničesar zgodilo, pač pa je poslopje zgorelo do zidovja. Bilo je zavarovano. Oddelek šmarske požarne brambe z brizgalno je dospel na pogorišče, dasi je to od dobre ceste odstranjeno in vrh tega še na hribu, ter je z brizgalno gasil dokler je bilo kaj vode.
V	Št. Pavlu pri Preboldu se vrši dne 7. avgusta t. 1. velika veselica v prid „Sokolu". Prosi se, naj se na to ozirajo sosedna društva.
31. Julija v Žalec! »Kmetijsko bralno društvo« na Ložnici priredi tega dne v, Hodnikovi dvorani v Žalcu veselico z igro »na Osojah«, godbo in plesom. Več še poročamo.
Žrtva klerikalnih morilcev.
Cokan mrtev.
Žalee, 21. julija. Čevljar Cokan, ki so ga klerikalni fantalini napadli in z noži težko ranili, je nocoj ob 11. uri umrl.
Šentjurski odsek »Celjskega Sokola« priredi v nedeljo 31. julija popoldan zlet v bližnje Lokarje k Zajcu, kjer prvikrat samostojno nastopi pri, javni telovadbi s celjskimi nrostimi vajami in na orodju. Po telovadbi pa je ljudska veselica z različnim, zanimivim vsporedom, godbo, petjem i. dr. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 20 v. Rojaki! Kratka sicer — toda velika in trudapolna je pot, kojo si je mladi »Sokol« nadeloval do sedaj. Z veliko vnemo in krepko voljo se je lotil svojega vzvišenega dela. Pridno je delal v telovadnici, da si najprej ugladi in izvežba svoje mlade sile. S tem zletom pa stopi prvič v javnostj da prebije led, in pobije vse predsodke svojih nasprotnikov* A na vas pa je sedaj tudi, dragi'rojaki in prijatelji, da ga podkrepite s svojim zaupanjem ter mu pokažete to v nedeljo 31. julija & svojim mnogobrojr nim obiskom. Ker nas na jesen nekaj članov zapusti, eni'v svrho spopolnjevanja svojih študij, drugi, da zadostijo svoji vojaški dolžnosti, bodi jim ta dan ob enem tudi iskreno slavlje, na kojem se bratski poslovimo od njih. Zato prihiti vsak, kojemu bije iskrenu bratsko in narodno srce 31'. julija v prijazne Lokarje. Na zdar!
Nedeljska obrtniška shoda v Gornjemgradu in Mozirju sta se prav lepo obnesla. Na vsakem se je zbralo do 20 obrtnikov. O obrtniških vprašanjih, osobito o organizaciji, je v Gornjemgradu razpravljal g. Ivan Rebek, v Mozirju pa poleg g. Rebeka še g. Cretnik iz Št. Jurja ob J. ž. Oglašali so se na obeh shodih tudi obrtniki s svojimi težnjami.
V postelji obstreljen. Pred nekaj dnevi je prišel v stanovanje strojnika trboveljske premogovne družbe Ignacija Bobovečki v Lokah, občina Trbovlje, nek neznanec ter brez vsakega vzroka vstrelil z revolverjem proti Bobovečkemu, ki je spal v postelji. Kroglja je zadela Bobovečkega v desno stran prsi ter so ga prepeljali težko ranjenega v ljubljansko deželno bolnišnico.
SloVcttjcgrasKi ol[raj.
Sv. Primož nad Muto. N-a predvečer godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda je gorelo v naši okolici. 7. kr&sov, Pri kmetu Mežnarju se je natančno videlo goreči C + M. Za ta krasni večer se je zanimalo staro in mlado. Celi dan so drva skupaj nosili. Ob 9. uri zvečer so začeli pokati topiči in goreti kresovi. Fantje so igrali na harmonike, dekleta pa pele lepe narodne pesmi. Vse polno je bilo ljudstva pri kresovih, ki je častilo slovanska blagovestnika. Videli so se tudi kresovi v Vuhredu, Remšniku, Sv. Antona in Št. Janžu na Pohorju. Tako lepega narodnega večera še obmejni Slovenci nismo doživeli. Dobro bi bilo, ko bi se večkrat pokazala naša moč r dravski dolini. A žal, činitelji, ki bi bili v to poklicani in ki bi lahko mnogo dosegli, se premalo za nas zanimajo. Prihajajte med nas, dragi bratje iz sredine naše slovenske zemlje in dajajte nam poguma v našem boju.	Obmejni Slovenec.
Sv. Primož nad Muto. Kako je ljudstvo še nepoučeno in potrebno pouka, naj nam pokažejo zadnje volitve za državni zbor pri nas. Mnogo je bilo kmetov in drugih za Kaca. Pa ljudje niso vedeli, da mora vsak osebno voliti, in tako je eden kmet prinesel s seboj kar 11 glasovnic za Kaca, ki so bile razun njegove seveda vse neveljavne. Tako je prišlo, da so bili pri nas samo 4 glasovi za Kaca. Klerikalci so zadnji dan naravnost nasilno agitirali. Pa spregledalo bo ljudstvo tudi pri nas.
Pernice nad Muto. Gospod urednik, odkrito povedano se čudimo, kako je to, da izid volitev v naši občini ni prišel še v javnost, in da ga tudi klerikalni časopisi še niso priobčili. Razmerje je bilo pri nas: 5 glasov za Verstovška, 6 za domačega župana in 12 za Kaca. Torej go-
I tovo lep rezultat. Bilo bi; dobro se- informirati, I zakaj se te številke doslej, še nikjer niso objavile. Sploh se nam zdi od glavne komisije razglašeni izid silno sumljiv, ker se nikakor ne vjema s končnimi številkami iz posameznih občin.
Iz Za vodenj, pri Šoštanja nam pišejo: Tu so klerikalni sleparji že pred volitvami v svrho agitacije raztrosili laž, da se je Verstovšek potegnil za podporo dvém posestnikom, ki jima je pobila toča, ter za neko cesto, ki jo je nevihta pokvarila. — Župnik je svojim pristašem, ko so prišli od volitve pridno delil sadni mošt in vino. — Župnik si bo menda tudi zapomnil, kdaj je proti naprednim gostilničarjem hujskal in jih zmerjal. Ročnik, ki ga je Rožman v svoji prenapetosti razžalil, ga je izročil sodniji; ih žnpnik je moral lepo odpuščanja prositi ter svitle kronice za stroške šteti. „Prevroča" kri ni dobra.. .
Na Gortini blizu, Mute, kjer prebivajo skoro sami Slovenci, imajo hudega nemškega župana. — Neki posestnik je prosil, da bi mu potrdil neko prošnjo na deželni odbor. Zupan je bil takoj pri volji, a ko je zagledal slovensko prošnjo, mu je kar sapo zaprlo ter je izjavil, da ne podpiše nobene slovenske prošnje. Čakaj, mladi Janež; prišli bodo časi, ko bi ti še rad podpisoval slovenske prošnje, a jih ne boš mogel, ko ne boš več županil. Saj se bodo tudi trdni Gortinčani zavedli, da ni lepo, ako njim zrelim in trdnim kmetom gospodari napol gosposki mladič Janež.
Brtžifti «Kraj.
b Kapele. Z ozirom na dopis iz Kapel v 27. štev. „Nar. lista" izjavljam podpisani, da je poraba vode iz šolskega» vodnjaka sploh vsakemu prepovedana, posebno pa za škropljenje v vinogradih. Kapnica, katera se nabira v vodnjaku, zadostuje komaj šolskim potrebam; kadar je pa zmanjka, ne najde se nobeden prijatelj, da bi vode na kak koli način preskrbel, in si jo moramo od daleč — donašati. Dosedaj si je še vsakteri posestnik vinogradov pripeljal vodo do svojega vinograda, ali si je pa napolnil posodo pri bližnji mlaki. Da je g. župnik zabranjeval rabo vode za škropljenje, storil je to v imenu krajnega šolskega sveta in z ozirom oa posledice, katere nastanejo na našem griču, kadar nam vode zmanjka, V tem slučaju so namreč šolski otroci tu in tam nadležni sosedom, pri katerih prosjačijo vode. — Zaradi dvoumnosti in male nejasnosti v onem dopisu čutim se poklicanega podati to izjavo. Za krajni šol. svet Kapele: Josip Pečnik.
b Sotelska dolina. Kaj bo? kaj bo? se vprašujejo ljudje. Vina ne bode! Poljski pridelki so slabi, edino pšenica in rž ste tu in tam obrodili, a še teh je pray malo. Koruza« po nižavahsne sode-, obrodila, ker; ima preveč mokrote, po drugih krajih) jo, je pobila točai Krompir že; zori; a ima fomaji orehovo debelost, zraven tega se najde že tudi gnilega. Krme je zrastlo veliko, a vsled vremenskih nezgod spravilo se je le malo poštene; nekateri še sedaj kosijo seno, katero seveda nima prave vrednosti; otave ne bode na teh travnikih sploh nobene. Sadja — samo jabolk — smemo se tu in tam nadejati, kar bo našim vinogradnikom nekako nadomestilo za popolni polom v naših vinogradih. Do sedaj ni dobil gospodar delavcev, ako jih je silil s sadjevcem, a zanaprej bode menda to še vendar dobra pijača. Posode bode letos dovolj prazne,- ker se je bode mestoma zamoglo napolniti komaj deseti do dvajseti del, po nekod še toliko ne. Našega vinogradnika in kmetovalca čakajo zares hudi časi!
v Iz Rajhenburga. Narodni župan in gostilničar Senica v Dovškem pri Rajhenburgu .priredi v nedeljo dne 24. tm. kmetsko veselico, katere se udeleže tudi bližnja sokolska društva. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnine ne bode. Kmetje in cmetski prijatelji so srčno vabljeni.
v Požar. 15. po noči je začelo ob pol dvanajstih goreti pri kočljarju Ivekoviču v Sečah blizu Kozjega. Na podstrešju je ležala 60 letna gluhonema ženica sestra Marije Cepin, katero je gospodar Jože Ivekovič s smrtno nevarnostjo rešil da ni zgorela; dobila je že smrtnonevarne rane po obraza in telesu in tudi Ivekovič je dobil operine na desnem ušesu in desnem boku. Njegova žena Antonija Ivekovič je hotela rešiti iz podstrešja nekaj svoje obleke in 10 kron denarja — celo svoje premoženje v gotovini., Ko se je pa vračala, se je vsula na njo goreča slama in ji je začela goreti obleka. Dobila je težke opekline. — Obe ranjeai ženski so pripeljali v celjsko bolnišnico.
b Iz Podsrede. (T u k a j š n j e „K a t. izobr. dr." — hira). Pred letom dni je ustanovil naš „vsega zmožni" kaplan g. Podpečan izobraževalno društvo, v katero je sicer v začetka privabil par-::àntov, več mladih „devic" in nekaj starih brezzobih tercijalk. Pri tem je največ vplivalo vino iz kaplanove kleti, katero je bilo> mladini, posebno pa mladim „devicam" kar po „Štefanih" na razpolago. In tako smo videli, da je naša mladina par nedelj prav pridno -sahajala v kaplanijo — ne morda iz hrepenenja po „izobrazbi", temveč vsled „poželjenja do kaplanovega „gratis" — vina". In caplan je imel veliko „dopadenje" nad člani svojega društva, posebno nad „devicami". Kmala za
tem je« uvedel v svojem društvu „fceater-štikelbe" dvoje vrst. Prvi so' bili namenjeni za javnost v izsesovanje denarja iz žepov neamnih* backov, drugi pa za kaplana in njegove ožje prijateljice — v zabavo kaplana. Slednjih program je bil mnogo^ vrsten; tu navajam le p°r točk: „Devica v —spo-vednici — kaplan zunaj spovednice" (resoiče» prizor na Velikonočni pondeljek), „Deklico, na rokah noseči kaplan" (resničen prizor prvo nedeljo po veliki noči). „Prakticiranje v pljuvanju" (po naših somišljenikih. Ta točka se je odigrala, žal, tudi javno, a se je končala pred okr. sodnijo v Kozjem). „Blagoslovljena kaplanova roka in ne-blagoslovljeno krilo" (šaloigra v enem dejanju — na Velikonočni ponedeljek). „Devica in zaljubljen ... etc. etc. Proti večeru smo videli „device" zelo „zmatrane" odhajati iz kaplanije s „patrno-štrom" (!) in molitvenimi knjigami (!) v rokah.— Gosp. urednik, nikar ne mislite, da Vam to pišem za zabavo. Če mi zagotovite prostor v listu, izide v listu vse v originalu, spisano deloma po steno-grafičnih zapiskih ene miši iz kaplanije, deloma po govoricah. — V tem času se je tudi umazala krstna knjiga vsled nesramnosti ene „device". — Vse to je jelo presedati tudi tem v „krščanskem duhu" vzgojenim fantom in „devicam", in začeli so izstopati iz društva. In ker neče gora k Mohamedu, je moral pač iti Mohamed h gori ; tako je moral storiti naš „teaterski špilavec" g. Jernejče,
—	as slabim uspehom. — Fantje so baje postali ljubosumni in niso hoteli več v društvo, obenem pa so baje prepovedali zahajati tja svojim „izvo-ljenkam". In tako ima- sedaj kaplan v društvu same zaostale „device", katerih pa ma ne zavidamo! — Dopis iz Podsrede v predzadnjem „Slov. Gosp/', v katerem, joka sveti dopisnik in toži o: slabi udeležbi pri njegovih „teaterštikeljcih", kaže da društvo, hira, poginja. K temu dodam le „Amen"
—	to je; „zgodi se!" — Vam fantom, ki ste iz društva izstopili, pa prijateljski svetujem: naročite se na „Nar. List:" ! Ne bojte se, da bi se zategadelj Vaše duše pražile v večnem; ognju. Kakor vidite, dragi fantje, je dosedaj vsakdo v Podsredi, ki je prebral, le par Izdaj „Nar. Lista", si ga ne le sam naročil, temveč ga, tudi razširjal!!! — Ko sem nedavno, temu, rekel mladeniču A. K. v Železnem, naj si naroči „N. L.", mi je žalostno odr govoril: „Jaz bi si „N. L." jako rad naročil, samo bojjm se, kaj, bi mi rekli gospod kaplan potem!" Onim, ki se čutijo zmožne, pa svetujem, naj pur stanejo dopisniki! Dopisovanje naj nas poučuje^ na, drugi strani pa zopet izpodbuja k nadaljnemu krepkemu delu, vztrajnemu in poštenemu! To bo rodilo nedvomno dobrih uspehov! — Kmalu bo zopet zazevala na široko farovška bisaga, ki ni nikoli? polna,- — Ko kokoš znese jajce, ko kmesic omlati žito, ko pobere sladko grozdje, ko se človek rodi (krst), ko se oženi, ko umrje — vedno je ta malha na delu. Kmalu bo hodil po hišah naš kaplan po brnji. Če že kmetje zaradi zamere hočejo kaj dati, naj mu dajo ali koruze ali pšt*-uiee,' le vina ne, niti kapljice ne — če hočejo imeti svoje sinove, posebno pa hčere po nedeljah doma mesto v kaplaniji pri kaplanu L Toliko, danes; ob priliki pa še več, kar bo marsikomu odprlo oči ! Napredne pozdrave! Resnicoljub.
}\m otfraj.
p Iz Žetal. Znani hujskač in ruvač proti šoli in učiteljstvui v Zetalah, Simon Plavčak iz Čer-možiš, je bil zaradi častikraje na domačem učitelj-stvu obsojen pri. ckr. okr. sodniji v Rogatcu na 200 K ali v slučaju neiztirljivosti na 20 dni zapora. S tem mu je morda njegov strupeni jezik zavezan. Staknil je vendar enkrat zasluženo kazen za. svoje hahaško govoričenje, zaradi katerega je po» celi: fari skrajno-nepriljubljen.
p Iz Žetal. Ali ni to predrzen hujskač člOvek kakor je znani Gašpa- Kores, kateri še na Božjo-pot grede hujska in očitno imenuje liberalca moža, s kojim nima nič opraviti, pač pa se lehko nasprotno reče, da ima Marija onega dosti rajši, ki ga veliki Gašper imenuje liberalca. Ta ubogi preklicani liberalec ima zdrave vrle otroke, same fante, a bahati velikan Gašper je pa edinega fanta prisilil v šolo v Celje v ta namen, da bi baje bil enkrat slavni poslanec „Kmečke zveze". Pa ljubi pravični Bog je videl baharijo, in je fant odšel iz šole, ter že od jeseni 1. 1909 ne zna živa duša, jeli živ ali mrtev. In potem še to hinavsko izzivanje vseh, ki ne čitamo laži „Slov. Gospodarja". Taka pobožnost je gotovo boga dopadljiva. če se grede na Božjo pot najme malega dijačeka, da namesto njega piše „liberalcu" sledečo razglednico iz Postojne: Dragi prijatelj! Pošiljam Ti karto iz Postojne, od Trsata Ti ne smem. ker si liberalec, ker se Marija ne ozira na liberalce Tvoj Gašper Kores. In čnjte, karta kaže „plesišče" v Postojni in. vrteče se pare na plesišču. Za take „pobožne" reči izmeče veliki katoličan Gašper denar. Svetujemo mu, naj se nauči manire, dalje pa brati in pisati, da mu ne bode treba najemati za razgleda nico pisača, in slednjič naj vzame Marijo v strah, da ma da sinka nazaj, ako ima res te presnete klerikalce tako rada, kakor sam izjavlja; in rotem še svetujem na vse zadnje, naj vsi taki bahači pustijo sodbo ljubemu Bogu, ki vse vidi in bo sodil namesto klerikalcev s »m v svoji neskončni pravičnosti, in npamo, da bo tadi naša dobra dela videl, ki so storjena ne zastran ljudi, kakor to delate klerikalci.
t Iz Vnrberga Kamo pa gremo v nedeljo 24. jnl. ? Ptnjčani, Mariboržani in St. Lenarčani vsi v Vnrberg! Mariborski učiteljski abiturijenti prirede veliko narodno veselico v prid jubilejnemu skladu Ciril-Metodove družbe. Na vzporedu je slavnostni govor, ki ga ima njih tovariš g. nadučitelj Požegar. Priredili pa bodo tudi dve ljubki igrici s sodelovanjem tamošnjih gospic in sicer „Doktor Hribar" in „Trije tički"1. Prijatelji plesa pa plešejo lahko daleč v noč v vseh gostilniških prostorih in sicer bo svirala pri plesu kakor tudi pri vsej veselici izvežbana „prleška" godba. Drugih razveseljav pa tudi ne bo manjkalo. — Zatoraj, dragi sosedi iz Maribora, Ptuja in St. Lenarta pridite vsi v polnem število dne 24. tm. v Vnrberg kjer se boste, kakor zmiraj, dobro počutili. Prosimo tudi sosedna društva, na ta dan na kakšnih veselic prirejat, da se bo enkrat tudi v tem zaspanem kraju nekoliko razsvetilo. Če pa bi bilo vreme slabo, tedaj se veselica preloži na 31. tm. Toraj vsi 24. tm. v Vnrberg, kjer vas že težko pričakujejo mariborski učiteljski abiturijenti. Toraj „Na zdar" in „Živijo11 ter na veselo svidenje v Vurbergu.
v Iz Šentjanža na Dr. p. Pretečeni teden smo imeli priložnost opazovati sadove pretepa, o katerem smo že poročali. V petek 15. tm. je prišel orožnik v Prepolje ter odvedel šest krepkih fantov, kateri bi naj pomagali starišem pri tolikem nujnem delu. Drugi dan je pogledalo oko postave v Starše, kjer je zasačilo 4 žrtve. V nedeljo pa so zapeli zvonovi fantu Francu Bregu, kot zaključek žalostinke.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Dne 3. t. m. je
priredil »Murski Sokol« pešizlet k Sv. Miklavžu. Bila je dobra misel, da seznani naše ljudstvo s so-kolskimi idejami! Da je bilo tudi zanimanje ljudstva veliko, pokazala je krasna udeležba prostega ljudstva. Posetili so nas tudi Ormožani v častnem številu, Ljutomeržani, Središčani, Bolfenčani in tudi Svetinje in Runeč sta bila zastopana. Vsi so z zanimanjem sledili prostim vajam in vajam na orodju, koje so vrli telovadci pod vodstvom brata Stajnka izvajali z veliko spretnostjo in točnostjo. Da so častno rešili svojo nalogo, so pričali krepki nazdar-klici in burno odobravanje. Posamezne točke je spremljala središka narodna godba pod spretnim vodstvom g. Serajnika. Po javnem nastopu se je razvila prosta zabava pri g. Simoniču. Srečolov je razveselil marsikoga z lepim dobičkim, mladina pa se je zabavala s konfeti, korijandoli i. dr. Brat Mur-šec je »licetiral« kokota dobrega plemena za uboge šolarje pri sv. Miklavžu. Dosegel je lepo svoto 21 K 81 vin., ki se je izročila svojemu namenu. Hvala mu! Starosta g. dr. Chloupek je nato razložil zbranemu ljudstvu pomen sokolstva in navduševal za so-kolske ideje. Vmes je svirala že omenjena narodna godba lepe slovenske oz. slovanske komade. — K dobri volji je mnogo pripomogel gostilničar g. Simo-nič, ki je skrbel za izvrsten prigrizek in dobro pijačo. Škoda, da je nestalno vreme prehitro pregnalo drage nam goste. »Murskemu Sokolu« pa, ki nam je napravil prijetne urice, kličemo krepki »Nazdar!« in želimo, da nas kmalu zopet poseti.
v Zrela ptičica. V Ptuju so zaprli 22 letno Amalijo Podhostnik od Sv. Barbare, katera je še le 11. junija odsedela 7 mesečno ječo v Celju. Od tedaj je hodila brez dela po Ptuju in okolici in je izvršila več tatvin in goljufij.
Volitve v rogaški okrajni zastop. V soboto so volile kmečke občine in izvolile same odločno narodne kandidate gg. Maksa Berlisga, Franca Miku-ša, Alojza Buta, Vinko Žurmana, Franca Valgonija in Franca Vizovišeka. Rogaški okrajni zastop bode imel tudi zanaprej nemško večino.
Posledice pretepa v Prepoli. Poročali smo zadnje dni o pretepu v Prepoli. Sedaj je 211etni kmečki fant Breg, katerega so takrat pripeljali v mariborsko bolnišnico, zaradi pretresenja možganov umrl. Zaradi tega pretepa so že zaprli 10 fantov.
Utopljenka. V Ptuju so potegnili v soboto trije pijonirji utopljeno, 30—40 let staro kmečko žensko iz Drave. Ležala je že 8—14 dni v vodi; na vratu ima mrlič modre madeže in na čelu globoko rano. Morda se gre za kak zločin.
Iz ptujskega okraja. Iz Svetinj nam pišejo: Pred leti je napravil tukajšnji krajni šolski svet na sve-tinjskem hribu studenec, ki bi naj služil v prvi vrsti šoli; stal je okroglo 1400 K. Takrat je bilo mokro leto in je bilo toraj vode v studencu dovolj; zadnje dve leti, ki ste bili zelo sušne, se je pa pokazalo, da studenec ne zadostuje, kajti /voda je že julija usahnila popolnoma. Isto se je zgodilo tudi sedaj. Nad 260 otrok, ki ostanejo vsi tudi črez poldan pri šoli, ie brez vode v tej vročini; donašati se jim mora iz grabe na hrbtu, a zgodi se to v takih množinah, da otrokom vedno zmanjka vode. Da se voda med potom popolnoma segreje, je pač samoumevno. Da se bode spet tako zgodilo, so že pričakovali nekateri člani krajnega šolskega sveta; predlagali so toraj že po zimi, da se naj pokliče strokovnjaka, kateri naj izreče svoje mnenje, kako temu nedostatku odpomoči, da ne bode veliki kapital za studenec ležal mrtev. Krajni šolski svet je sklenil, i da se naj poskusi z vrtanjem ter da če se pride do zadostnega izvira, se potem studenec poglobi. Delo bi se naj poverilo nekemu cementnemu delavcu, strokovnjaka poklicati bi bilo za naš krajni šolski svet preveč. Preteklo je menda že pol leta od tega sklepa, naš gospod načelnik pa seveda ni storil ničesar; zato smo spet pri
tistem kakor s...: I ?.-••' : dve leti v najhujših vročih mesecih. Seveda, kaj pa se zmeni načelnik za sklepe krajnega šolskega sveta, njemu so sveti le tisti sklepi, ki se zvršijo v sosedni hiši od šole. Da pa mi davkoplačevalci s tem nismo zadovoljni, da smo morali pred leti toliko kron našteti za studenec, sedaj pa se mora spet iz našega denarja plačevati, da se nosi voda za otroke, a k temu še mora naša deca vode stradati in krajni šolski svet ne stori najmanjšega poskusa, temu nedostatku odpomoči, to povemo z vsem glasom.	Davkoplačevalec.
v Bazstrelne vaje imajo te dni ptujski pijonirji na svojem vežbališču pod Ptujem. Ponovijo se te vaje 18. avg. Vežbališče je daleč na okoli močno zastraženo.
v Vodena strela. 12. tm. je udarila strela v dimnik Brenčičeve hiše v Vinterskem vrhu, ga razbila in šla potem pri vežnih vratih, kjer je razbila podboj, v zemljo. Vžgalo se ni.
Častni občani. V „Slov. Gosp." čitamo, da je izvolil občinski odbor v Majšbergu tele gospode za častne občane: župnika Štefana Turkuša v Sromljah, župnika Mariniča v Majšbergu, kaplana Vogrinca v Braslovčah in kaplana Simona Petka v Majšbergu. Škoda, da ni list dostavil ttidi, kake „zasluge" so si imenovani gospodje pridobili za Majšperg. Ta vzgled bode gotovo vlekel tudi v drugih občinah: čemu bi pa zaslugi ne častili in slavili naših duhovnih dobrotnikov? Če se oni bogatijo in naše fare ubožajo: nič ne de, saj se lahko tolažimo z nebeškim kraljestvom.
Nož in kol v ptujski okolici. V ptujsko bolnišnico so pripeljali včeraj viničarja Andreja Merca iz Krčovine, kateremu je viničar Jurij Bezjak preparai z nožem trebuh in kmečkega fanta Martina Kram-bergerja, kateremu je nekdo v Kureževi gostilni v Podvincih ubil lobanjo. Šnaps in klerikalizem rodita v ptujski okolici vzornee sadove.
Dijak Žerajic,
rodom Srb iz Nevesinja v Hercegovini, je bil zadnji čas vpisan kot visokošolec na vseučilišču v Zagrebu. Kmalu po cesarjevem obisku v Bosni pa se jejnekega dne razglasila vest, da je nekdo v Sarajevu napadel cesarjevega nanestnika v Bosni in Hercegovini, barona Varešanina. Vstrelil je napadalec petkrat nanj, a ga ni nobenkrat zadel, nakar je napadalec ustrelil samege sebe. Bil je to visokošolec Zerajič, star 24 let. Bil je vedno bolj zaprte narave in dijaki, ki so ž njim v Zagrebu občevali, si še danes ne morejo razlagati, zakaj je napad zvršil.
jtiariborsKi oHraj.
m Iz Hoč nam poročajo zgodbico, da je ban-dero ali zastavo tamošnjih Marijinih „hčerk", ki je veljala 400 K, voda ob priliki zadnje povodnji v cerkvi podrla, in je sedaj tako blatna, da se ne pozna, kaj je bila. Bog že ve, kakšna družba je to. Saj bo med temi devicami samimi tudi menda marsikaj blatnega ...
v Iz Hoč. 11. tm. obiskala je naš kraj katastrofa. Stari ljudje ne pomnijo kaj takega; močno deževalo je že celo dopoldne, ali popoldne bilo je kakor bi se oblak pretrgal, lilo je 3 ure neprenehoma. Iz malega potoka je nastala reka, ki je podrla mostove, raztrgala jezove, zasipala s peskom mlinska kolesa. Plazovi so se začeli udirati, cesto je utrgalo na več krajih 2 do 3 m globoko in tam teče sedaj voda. Kjer pa je še cesta, je videti kakor v kamnolomu; pesek je voda iznesla, debelo kamenje pa, ki ga je voda v davnih časih nano-eila, kaže sedaj svoje ojstrine navzgor. Preteklo bo več mesecev, predno bo mogel ubogi pohorski kmet zopet voziti. Poljski pridelki, žulji naših rok so vničeni, kar je bilo požetega, to je nesla voda, druge pridelke pa zasipala, da se sploh ne pozna, kaj je rastlo; meje po polju so zanešene, da kmet ne ve, kje je njegova last. Voda je udrla tudi v farno cerkev in naredila mnogo škode. Danes 12. tm., ko to pišem, je prišel drž. poslanec Pišek, da si ogleda nesrečo. Videli bomo, koliko bosta pripomogla z dr. Korošcem. — O nekem Cebejn bomo drugokrat nekaj povedali, in tudi o menihu v Pi-voli, ki je kola uzmal.
m Iz Poljčan. „Štajerc" prinaša v 29. št. z
dne 17. jnl., naj se mu naznani ime onega človeka. ki je ukradel V gostilni Machoritsch dve gramofonski plošči in jih zanesel v gostilno Gaj-šeka. Naj se ljubi „Štajerc" tozadevno obrne na svojega zvestega pristaša, kranjskega odpadnika Schwelza, tukajšnjega trgovca, ki mu bo gotovo vedel dati pojasnilo. Ali hoče morda, da govorimo bolj jasno ? — Tudi naš trgovec Sima je eden tistih, ki mu dišijo' slovenski groši, samo ne slovenski jezik. Zdaj že tobaka ne bi rad dajal na slovensko zahtevo. Ali želi, da mu kjé drugje potrkamo na prste?! — Popotnik.
m Šmiklavž pri Mariboru. Imeli smo pretekli mesec občinske volitve, pred katerimi je imel posebno kaplan Kranjc iz Hoč dosti- opravkov in agitiranja. Prizadeval si je na vso ifioiv da bi dobil vse volilce pod svojo kotnando. Äli to se mu ni posrečilo. Celo v šolo se je zaletel in nagovarjal narodnonaprednega šolskega voditelja, naj voli za klerikalno stranko, ako ne, mu grozi, da ga objavi v časnikih. Lahko bi ga bili v šoli prav osorno zavrnili, ali olikanci vedo s takimi vsiljivci ravnati pametno. Nadalje je Kranjc omenil proti šolskemu vodju, če ne bo klerikalcev volil, da krajni šolski svet sploh ne bode nič storil za šolo. Ko je kaplan izprevidel, da nič ne ooravi, se je poslovil še le zvečer in namesto da bi šel naravnost domu, se je podal v gostilno, si pripeljal svoje pristaše in trobeže ter popival tamkaj do 11. ure v noči. Seveda bil je zelo potreben, kajti kdor agitira in politikuje, 'si tudi sme privoščiti. Čez par tednov pa se je kaplanova zgoraj omenjena podla grožnja obistinila. Piše v „SI. Gosp." dne 7. julija, da je šolski vodja organiziral stranko socialdemokratov in stranko nemškutar-jev. kar je pa velika laž. Nadalje laže o dvakratni volitvi odbornikov, ki pa se je vršila samo enkrat, Pač pa se je volitva predstojnika vršila dvakrat, ker so prvikrat volili pristransko in nezakonito. Tudi ni istina, da bi bila izvoljena dva predstojnika, namreč Florjančič Jakob in Potočnik Ivan. Dalje piše „ lov. Gosp.", da je prejšnji župan in načelnik Lešnik Jožef narodnjak, kar pa zopet ni res; to spričuje njegovo nemško uradovanje. — Čitatelj bode končno izprevidel, da so to same podle laži. — Vkljub kaplanovi agitaciji se je volitev za nas naprednjake v odbor dobro obnesla. Prej so bili v zastopstvu sami kaplanovi podrep-niki, a sedaj to ni. Izvoljeni so sledeči napredno misleči možje: Gobec Martin, Grašič Franc, Le-garič Anton, Jože Kiep. Tem nasproti pa stojijo štirje klerikalci in sicer: Potočnik Ivan, Gorinšek Ivan, Vauhnik Avgust; Florijančič Jakob. Navzlic kaplanovemu agitiranju in politikovanju se vendar njegove nakane niso posrečile. Niti v sanjah bi mi'ne šinilo v misel, da bi gospod, ki se šteje k izobraSéncetn, delal take zgage, nemir in sovraštvo, kakor dèla to Kranjc. Želeti bi bilo, da dobijo v Hočah miroljubnejšega kaplana, kakor je ta vobče znani razgrajač. Pravi pošteajak ne bo nikdar razgrajal, ker je prepričan, da bi to njegovemu dobremu imenu škodovalo. Prej bo Kranjc pobral svoja šila in kopita in se moral posloviti od Ho-čanov, kakor to nekateri želijo šmiklavškemu sol-skemu vodju. Pred kratkim je bila povodenj v Hočah in je vdrla v cerkev poldrugi meter visoko. Ljudje so rekli, da je to kazen božja, ker se kaplan bolj briga za politiko, kakor za cerkev.
Iz Marlbora. V četrtek ob pol 1 popoldne je umrl v mariborski bolnišnici g. Josip Ašič, ki se je v ponedeljek, dne 4. t. m. vsled neprevidnosti s puško ponesrečil v Laporju na potu na lov.
v Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Vodstvo „Žensko podružnice sv. Cirila in Metoda" v Št. Lovrencu nad Mariborom izreka tem potem tisočero iskreno zahvalo velecenjeni obitelji Lampreh-tovi p. d. Ternjekovi, katera je dala na razpolago svoje lepe prostore, pripravila velikanski kres in oskrbela streljanje za prireditev kresné" veselice 3. julija v proslavo 25 letnice družbirega obstanka, za njeno izredno skrb in požrtvovalnost pri sodelovanju. Nadalje izreka zahvalo cenjenim gospem in erospodičnam, katere so za svoje neumorno delovanje žele splošno pohvalo in pripomogle k lepemu gmotnemu uspehu. Dragim gostom domačinom in tujcem, kateri so prihiteli ta dan pokla-dat vsak svoj1 dar na narodni žrtvenik za ohranitev svojega jezika in za ojačanje svojih postojank. Čast in hvala vsem.'
Strela je udarila minnli četrtek v Selah pfi Zg. Poljskavi v hišo posestnika Jdrka in jo zažgala. Živino in poljed. orodje so sicer rešili, vendar ima posestnik še vseeno znatno škodo;! ker je bil le za malo svoto zavarovan.
v Iz Eač. Fant Herzog, katerega jé ' polir Paner'v silobranu težko ranil, je v mariborskej bolnišnici umrl.'Zanimiva je njegova izpoved bana smrtnej postelji. Nesrečnež je namreč priznal, da je pred par leti zabodel v Gradcu nekega človeka ter da radi tega zločina drugi že dve leti po nedolžnem obupuje v kaznilnici. Bil je na brzojavno obvestilo izpuščen.
V Kamnici pri Mariboru je izginila gostačici Antoniji Leopold štiriletna hčerkica Matilda Leopold I— in sicer neznano kam. Vkljub natančnim poizvedbam še dekleta dozdaj niso našli. Deklica je precej močna, zlatolasa in je nosila takrat, ko je izginila, barhentno obleko. Klicali so jo za Tilko.
Španski ministerski predsednik Canalejas.

■ v :
lia Španskem se je pod sedajnim načelnikom vlade, Caualejasem, pričela ostra vojska med vlado in klerikalci. Vlada je namreč se postavila na stališče verske strpljivošti, t. j. pripoznavajo se tndi nekatoliškim veroizpuvedanjem gotove pravice. To je papeško gospodo v ßimu in Španskem strašno razburilo in vesoljna klerikalna armada je mobilizirana proti španski vladi. Ta še dozdaj vztraja odločno pri svojih odredbah.
£jotontmHi oKraj.
Dopolnilna volitev v gornjeradgonski okr. zastop namesto pokojnega I. Kolarja se vrši dne 1. avgusta. Slovenci, skrbite za časten izid volitve!
Iz Ljutomera. Koncem tega meseca je pri nas birma. Cerkev in cerkvene stavbe kakor tudi farovž stoje novo ozaljšani, da se poklonijo gospodu škofu. Vse drugo življenje je v našem prijaznem trgu. Tudi v šoli pri učencih - birmancih opazimo novo gibanje. Kaplan Škamlec je postal trgovski agitator. Deli med poukom birmancem reklamne listke v obliki pisma, v katerem piše birmanec botru, kaj mu naj vse kupi, izrecno „le pri nekem tukajšnjem trgovcu". Vprašamo gosp. kateheta, ali mu je v nalogo, da aeritira na ta način med poukom med mladino, in koliko dobi mesečne podpore od istega trgovca, seveda za „obmejne". Tiskala je te reklame znana nam graška firma.
Iz Ljutomera. Tukajšnji veletržec, opekarnar itd. Alois Krainz si je omislil nemške, ogerske in slovenske napise pri svojem podjetju. Ni zadosti toraj, da iz?iva ljudi z nemškimi napisi, mora še jih izzivati jz madžarskimi. Ponudbe pošilja mož Slovencem še slovenske, a račune za naročeno blago pa slovenskim korporacijam in tudi zasebnikom že nemške. To vse blagovoli 99.9% prebivalstva ljutomerske okolice naznanje vzeti.
»Murski Sokol« v Ljutomeru ima v nedeljo 24. julija popoldne ob 3. uri v prostorih g. Seršena iz-vanredni občni zbor. Ker je na dnevnem redu, razgovor o zelo važnih društvenih zadevah, je potfeb-no, da pride vsak. Na svidenje tedaj! Na ždar! — Odbor.
Konjifti oKraj.
Iz Konjic. Na predvečer blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se je žgal velik kres z umetalnim ognjem, ki se je videl na daleč okolu, pričujoč, da biva v trgu še vedno veliko število zavednih Slovencev - vkljub temu, da so Konjice razvpite kot popolnoma nemčurske. Ta kres je tukajšnje posili-Nemce tako razburil, da so dne 9. t. m. slavili »Sonnwendfeier«, ki se samoobsebi umevno ni vršil brez običajnega hajlanja in vpitja. Umljivo pa ni nastopanje tukajšnjih nemških(?) uradnikov, n. pr. c. kr. davčnega asistenta Makotterja, ki je imel pri ognju slavnostni govor, v kojem je pozival Nemce k najsrditejšemu boju proti Slovencem. Radovedni smo, kaj bi vse ne ukrenili naši posili Nemci, ako bi kak slovenski c. kr. uradnik tako nastopal, in kaj misli c. kr. finančna direkcija ukreniti, da se to v bodoče več ne zgodi. Zalibog imamo konjiški Slovenci nerazumljivo potrpežljivost napram Nemcem, o koji lahkO;pričuje c. kr, sodnik Roger. Ima že toliko in toliko grehov ria svoji vesti, da se kar čudimo, da si še upa na svetlo — a vendar še izziva pri vsaki priliki na eden ali drugi način (različni slučaji na razpolago). Zatrjujemo mu pa, da mu bodemo od sedaj ntórej zelo na prste gledali, in če se zopet le v najmanjši stvari pregreši — celo zadevo objavili — vse slučaje, o kojih se mu še niti ne sanja, da vemo za nje in ki se ne strinjajo s častjo c. kr. sodnika, posebno, ker bi nam bilo jako žal, če bi dobila slovenska Vipava takega moža za okrajnega sodnika. Čudimo se tudi našemu okrajnemu sodniku, kojega do sedaj še kot nepristranskega poznamo, da dopušča tako postopanje od strani svojega uradnika. Toliko za danes.
Licitacija sadja ob državni cesti v konjiškem političnem okraju se bode vršila dne 4-. avgusta (proga Gaberje-Verhole).
CospodarsHi pabcrHf.
Par besed o plemenski živini.
Zapisal ViCanski Škerlec.
Ako pomislimo, kako je bilo pred dvajset leti z našo živinorejo, posebno na Spod. Štajer-
skem, se gotovo prepričamo, da se je začelo lepo gibanje za napredek živinoreje med našimi kmetovalci. Zelo tfalo je' bilo tistokrat pri nas posestnikov, kateri ' bi svoje travnike zboljševali, pridelovali v večji reri detelje in si spravili dobro goveje pleme. Oni pa, ki so se tega z vso odločnostjo poprijeli, so dandanes na dobrem stališču. Z veseljem moram povdarjati, da se boljše spoznanje pri nekaterih naših žininorejcih razširja od leta^Wò^léta bolj in ha tem mestu treba izreči zahvalo posebno onim. ki vzgajajo in imajo v čobri oskrbi l<ìpe plemenske bike. Samoobsebi umevno je, da s" tem ni rečeno, da bi prišli spod-nještajerski kmeti samo s takimi biki do boljše bodočnosti pri živinoreji. Gotovo je, da nam do tega še precej manjka. Ne bo mi veliko poma-gano, ako spustim k lepemu plemenskemu biku kravo (takorekòc navadno govejo mačko), katera gloda od meseca oktobra do meseca maja lepo belo slamo.
Da je najpoprej treba dobre in obilne krme, to zna izmed nas vsak in kdor ima to, posebno ako ima nove travnike in prideluje veliko detelje, naj si preskrbi dobro pleme. V vsaki občini naj bi imeli bika čistega plemena. Ravno tako tudi telice in krave čistega plemena. Ako je telica ali krava recimo čistega pincgavskega plemena pri-puščena in breja od čistega pincgavskega bika, je tele navadno čiste pincgavske pasme. To je: čisto pleme.
Zelo grešijo proti povzdigi živinoreje oni ueto-valci, ki taka teleta prodajajo mesarjem. Tukaj moram opomniti cenjene tovariše kmetovalce, kteri imajo taka teleta in jih ne rabijo za pie? menitev, naj to razglasijo na en ali drug način ter prodajo tako živinče sokmetovalcu za pleme, ne pa mesarju.
V tem ozira bi bilo želeti in priporočljivo, da bi okrajni zastopi ali pa kmetijske podružnice poslale zanesljive osebe, ki imajo veselje delati za napredek živinoreje, v živinorejske tečaje in v zavode, kjer se priučijo spoznavanja tega ali onega plemen^- živine, oskrbovanja itd. Te osebe naj bi po dovršenih naukih delale za izgled drugim, česar so se priučile.
Najvažnejše pri tem pa je, da prirejajo kmetijske podružnice po mnogih krajih gospodarske shode, na kterih strokovnjaki, potovalni učitelji poučijo ljudstvo o pridelovanju krme, o zboljšanju in napravi novih travnikov itd. Dokler kmetijske podružnice ti dolžnosti ne storijo, to povem odkrito, je vse prizadevanje, vse pisarjenje in je tudi vsako boljše pleme brez pravega uspeha.
Zoper naglo napenjanje govedi pri zeleni krmi. „Gospodarski Glasnik" piše: Navadno damo 15 do 30 g ugašenega äpna iz jame v pol litru vodi, dobro pomešani v kaki močni steklenici ali pločevinasti kanglji, ali pa 15 g salmijaka na enaki način pomešanega, napeti živini. List po-renske kmetijske komore priporoča razun tega še 75 g žgane magnezije, kakor zgoraj, ali škarnicelj (majhen) tobaka za nos (šnofeca), ki se z roko porine živini v goltanec, da ga požre. Ko se papir razmoči, začno plini uhajati. Požiralnikovo cev morajo najprej z mastjo namazati, potem pa jo počasi in previdno s snkanjem vpeljati. Če se je zamašilo, jo počasi izvlečemo, omijemo in zopet počasi zavrtamo. Če je jabolko ali kaj enakega prišlo v goltanec, ga s cevjo , počasi porinemo iz goltanca v želodec. Cev se mora po porabi oprati, namazati z vazelinom in shraniti na suhem prostoru. Navadno smo izhajali s prvima dvema sredstvoma, enkrat v sili celo s tem, da smo živin-četu polili boke (lačna) z mrzlo vodo, in le enkrat smo morali poseči po trokarju. Da se živina ne napenja na paši, je dobro, če imamo posejan kumič med deteljo in travo. Mlado deteljo krmimo s slamino rezjo — seveda se ne sme ogreti — da ni nobene nevarnosti.
Razne noVosti.
v Po 15 letih odkrit zločin. V Solnogradu so zaprli nekega razgrajača. V svoji pijanosti je pravil tovarišem v zaporu, da je pred 15 leti, ko je služil pri vojakih, nekega dne pripeljal korpo-ral njegove stotnije v četno sobo neko 17 letno dekle, katero je najprvo on posilil, njemu pa je sledilo moštvo, dokler ni dekle pod njimi umrlo. Truplo so zavili v rjuho in potem ponoči spravili iz vojašnice, vendar pa ne ve kam. Poizvedbe so sedaj dognale, da se je pred 15. leti res izgubila neka 17 letna perica, katero so nazadnje videli iti v vojašnico, od takrat naprej pa se ni več slišalo o njej. Natančna preiskava slučaja je že uvedena.
v Ubiia moža — oproščena. V sredo je stala pred poroto v Zagrebu 28 letna kmetica Magda Pudjak iz Cenice pri Sesvetu na Hrvaškem, ker je 9. jnn. ti. s sekiro ubila svojega moža Fabijana. Pred par leti sta se poročila, a mož se je ndal pijači in bil vsak dan pijan. V pijanosti je pa vedno ženo pretepal, bodisi da je prišel domov po dne ali po noči. Tudi 9. jun. t. 1. je že rano zjutraj prišel pijan domov in začel pretepati ženo. Ko je nameril na njo še revolver, je ona zgrabila sekiro ter ga parkat udarila po glavi. Obležal je mrtev. Vse priče slikajo moža kot strašno zverino, ženo Magdo pa kot pošteno, pridno in delavno žensko. Po zagovoru ur. Hinkoviča, ki je na navzoče občinstvo, katerega se je iz Sesvete nabralo na stotine, silno uplival, je porota Magdo Pudjak
oprostila krivde uboja, ker je storila dejanje v ne--odoljivi sili.
Samomor dveh starčkov. V Mako sta dva
prijatelja, 70 letni posestnik Pavel Kovacs ia (Spletni Emerik Juhasz sklenila, zaradi neozdravljivih bolezni skupno umreti. Napolnila sta dve vreči s kamenjem, si privezala vsak eno vrečo krog vratu in skočila v Juhaszev studenec. Oba sta zapustila lepa premoženja
v Od veselja umrl. Nenavaden slučaj se je zgodil v Giflitzi (okrožje Wildungen v Nemčiji). Ob sklepu šolskega leta so imeli učenci slavnost, pri kateri so se tudi razdelila darila. Ko je neki 13 letni učenec dobil darilo, ga je od veselja zadela kap.
v Strašen čin blaznega. V Železnem brodu pri Jabloncah na Češkem je neki kmet nenadoma zblazuel in je v tem stanju umoril celo svojo rodbino. Enega otroka je tako dolgo suval z nogo, da je umrl, drugega je z glavo najprej porinil v vrelo vodo, ženi je odrezal uho, očetu je s sekiro prebil lobanjo, svojo mater je pa obesil. Komaj so ga obvladali.
Strašno zločinstvo. V Trstu so spravili v bolnišnico neko petletno deklico, ki je bila okužena z spolno boleznijo. Bolezen se jej je razširila tudi na oči. Uboga deklica je povedala, da se jej je pred dnevi, ko se je nahajala v javnem vrtu, približal neznanec, ki jej je najprej podaril slaščice in potem „storil slabo". Deklica je vedela popisati ognjusnega zločinca in upati je, da pride kmalu oblasti v pest.
Letalne poskuse v Ljubljani namerava avgusta mesca prirediti budimpeštanska družba za poskuse z letalnimi stroji in ima že tozadevno dovoljenje oblasti.
Tamburji bodo odpravljeni V mnenju, da se pri današnjem načinu boja s puškami tamburjevih znamenj ne sliši več, namerava ministerstvo opustiti tamburje pri pododdelkih. Namesto teh bi se za slučaj vojne za vsako kompanijo upeljali 4 trobentači.
Listnica uredništva.
Banovci : To je premalenkostno! Kam pa pridemo, če bomo vsakega klerikalca „klali" v posebnem dopisu. Udariti je treba pač, če to zahteva politična taktika, včasi po vodilnih osebah, pa tudi samo z ozirom na njih politično delo, take navadne vaške prepire pa moramo v časopisju pustiti. List je pisan za vse spodnještajerske napredne Slovence, zato mora biti splošno zanimiv. Pošljite kaj drugega, splošno zanimivega i? Vaše občine, bom z veseljem priobčil. — P., Zavodnje: Le pišite večkrat kaj. Bog Vas živi! —Ljutomer: Stvar smo povedali na drug način. Je boljše tako. Vsaka stvar ni dobra v dijalektu. Kaj drugega! Pozdrav!
Mje se dobro je f
Kjer znajo pravilno pripravljati izborne Pekatete. Receptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
Proda se zaradi bolezni v prija/nem kraju
veliko posestvo
obstoječe iz gostilne, travnika, vinograda, sado-nosnika in dveh velikih host. Na posestvu se dobi precejšnjo množino premoga. Kupna cena 32.000 K. Ugodni plačilni pogoji. Naslov pove upravništvo tega lista.	179 l
Vabilo na
Mi ini Ér
Prve jnžnoštajerske vinarske zadruge y Celju
ki se bo vršil
i nedeljo, dne 31. julija 1910 ob 2. uri pop. v rudeči sobi Nar. doma v Celju.
Dnevni ped:
1. Sprememba pravil, 3. Slučajnosti,
3. Poročilo o delovanju koncem junija 1910.
1841	Načelstvo.
Proda se
novozidana hiša s 3 sobami in velikim vrtom, 10 minut od Celja. Natančneje pri Ferdinandu Podrebšek, Gaberje pri Celju št. 129.
išče velika tovarna za stroje; posebno prilično za potnike šivalnih strojev. Ponudbe pod „Provision' na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Rotenturmstrasse 9. 182 2 1
Delovodja
zanesljiv, trezen, izučen strojnik, vešč električnih naprav se sprejme s 1. oktobrom 1910. Lastnoročno pisane ponudbe sprejme Želez-narna A. Pogačnik, Ruse.
181 4-1
Redka prilika!
Kupil sem od neke pogorele tovarne celo zalogo
težkih flanelnih odej
najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti le neznatne madeže, ter jih razpošiljam:
3	boljše odeje za 9 K, gospodarske odeje
4	komade za 10 K po poštnem povzetju.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo za pogrnjenje postelj; vse so fine, tople in mehke. Odeje so 180 cm dolge in 135 cm široke.
Naročiti se more le tri komade boljših odej za 9 K, ali 4 komade težkih odej za 10 K.
Otto Bekera, c-kr
fin. straže, NMfaod Češko.
168 2-2
Prodajalka
• • V v
izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme
takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe pod ,2000' na upravništvo tega lista.
üffi Kobilo
pincgavske pasme, z 3 mesece starim žrebetom po ceni proda Marija Zagaženova. posestnica v Zadobrovi 9, pošta Celje. 170 3-2
145 16-9
Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden nakup
40 metrov ostankov.
Ceflr, yoile, flanele in drngo pralno blago, zelo lepo, sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošiljalnica
V. J. Havliček a bratr v Podebradeeh (Češko.)
Od ostankov se vzotci ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in mannfakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko
Loterijske šte\f
Trst. dne 16. julija 1910: /id2%»43j 24, 31, 38. Line, „ „ „	^83, 26, 37, 20, 74.

Sipite „Narodni j List !
frJ
I«

'^a.v
• |»V 1 «.If
i
Ut	• •
jassT «90S
priporoča poljedelske stroje kakor: mlatilnice, vitelje, čistilnice za žito, slamoreznice, mline za sadje in grozdje itd. — Nadalje traverze, cement, strešno in izolirno lepenko
v	-	-.'.Vtir. '	• - ;
.Gl'i. ■ ■ X
Čebelarska
Prilika za nakup!
Tovarna mi je po požaru izročila v razprodaje nepoškodovano blago, mnogo tisoč komadov
težkih flanelnih odej
krasnih modnih vzorcev in barv, obrabljene, imajoCe popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so zelo fine. tople. 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K. 3 fi-nejše flanelove odeje za 9 K, in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko zbirko zelo krasno zbranih snovi za obleke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti od 30 — 35 m ; dobijo, se tudi delni kosi po 4 do 10 m za 13 K. — Rudolf Duiek, tovarniška zaloga odej Nàchod na Češkem. Za neugajoče vrnem denar.
171 3-2
za cepljenje trt se dobijo t Zvezni trgovini v Celju.
n
:bbbbi:
i i
WA
rm


297 -17
Šubieeva slika
praneeta Prešerna
E q w ter Grohariev
nq air ■ -
/. Primož Trubar .*.
-■■j
v okvirju ali brez, okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki : .i ' ■ -m na zahtevo franko. ———
ik
ime
u
!ri'USi:WJ;

Si 5530B i ZZjsbbbsua
Ljubljana
štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Pluge, brone,
2B882S5S8ZB388S^
peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po
H01T117lih /»Aliali ^^^^fl^^^fff^^f^t1 ildj iii/lj ili vvllttll	M



trgovina z železnino Jerhur", P. Majdič, Celje.
1
Postne hran. raònn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - _______	pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DOM'
9©
registrovana kreditna in stavbena zadruga zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
o © ©
Ura du je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure
© © © dopoldne. ©@®
54
B pet od sto (5%)
omejeno
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©e©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
Na proda)
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponodbe na Josipa Sernec, posest, sina, GradiSka p. Pesnica. ii6
|o ceneje
oddamo 'od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče i zahtevajte cenike.
Zinauer & Co.
Sv. Jakob v slov. gor.
32 62-22
Ogromno
denarja si prihranite, ako
takoj naročite cajgaste ostanke za ženske obleke 20 m po K 8 —, K 10 -in K 12'— iz narodne vele-trgovske hiie
R. Stermecki, Celje.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pni j enega 2K. boljšega 2 K 40h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K ; belega, finega puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene posteče
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolj«n z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 26 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14, E, 16 E; zglavniki 2 K. 3 E 50 h, 4 E. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-25
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
10 E, najfinejši drsni
Lekarnarja A. Thierry]a balzam
Allein echter Balsam
rn ta khulzuisil- Udi «U
LThierry in Presrida M tbtt -Swtr
(obi. varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3'60. Naslov: lekarna pri angelu varhu
A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18-10
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Sili
Nagrobne vence
al
m
v raznih^ velikostih in cenah s trakovCflnl brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje..
»s
lfinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju -- prevzame vsakovrstna =====
stavbena zlasti tesarska dela.
61 50-26