LETO Lil, št. 50 PTUJ, 16. DECEMBER 1999 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN tudeža (pa) ni bilo Ptujski mestni svetniki in svetnice so v ponedeljek na izredni seji imeli dve pomembni točki dnevnega reda: osnutek strategije razvo- ja turizma na Ptuju z analizo stanja in osnutek odloka o lokalni turistični organizaciji. O obeh točkah v tem okolju razpravljajo zadnje leto in pol. O strategiji celo dlje, o lokalni turistični organi- zaciji pa se na Ptujskem pogovarjajo že vse od sprejema zakona o pospeševanju turizma v lanskem avgustu. Da sta točki uvrščeni na dnevni red izredne seje, kaže tudi na to, da v turizmu teče voda v grb, ker so stvari že toliko spustili z va- jeti, da jih več ne obvladujejo. Ali pa so optimisti, kot to izhaja iz osnutka strategije razvoja turizma, ker bo sedaj v turizmu čez noč bolje kot zadnja leta, pa so tudi doslej imeli strategijo. Izrednost seje naj bi vendarle imela motivacijski vpliv, ta pa naj bi se iz razprav na mestnem svetu prenesel v vsa okolja, ki se tako ali dru- gače ukvarjajo s turizmom. Tako bo celo mestna občina zbrala do- volj poguma, da se bo znova pogovarjala z vodstvom Kmetijskega kombinata (Kombinatove Terme so namreč srčika razvoja ptujske- ga turizma, nekateri svetniki pa so prepričani, da je takih srčik več). Da pa pri vprašanjih turizma vendarle ne gre za veliko svet- niško odgovornost, govori podatek, da so si nekateri izbojevali celo odmor med ponedeljkovo maratonsko sejo, sestavljeno iz nadalje- valne in izredne seje, in si šli ogledat turistične filme o Ptuju. Še dokaz več, da sta v Ptuju neusklajenost in nesodelovanje še vedno stalnica, da o odgovornosti niti ne govorimo. Dokler bo tako, se lahko obrišemo za večjo turistično pogačo. Lokalno turistično organizacijo bodo vsaj v začetku ustanavljali le za območje mestne občine Ptuj in morda Markovcev. Čudeža torej ne bo, kljub drugače pripravljenemu odloku, kije predvideval vključenost vseh petnajstih občin, ki so naslednice bivše občine Ptuj, in torej tudi GIZ-a Poetovio vivat, ki se bo preoblikoval v lokalno turistično organizacijo. Še ne tako dolgo pa je kazalo, da se bo za turistično združevanje odločilo vsaj sedem ali osem občin. Druge občine bodo pristopile, ko bodo videle konkretne rezultate, je najnovejši podatek. Če drugega nič, je mestni občini tudi v tem primeru spodletelo pri dogovarjanju, čeprav ta z drugimi občinami na Ptujskem bojda dobro sodeluje, predvsem pri predstavljanju prednosti turis- tičnega skupnega nastopa in pridobitve statusa turističnega območja, ki pelje do denarja iz državnih virov za razvoj turizma. Ker pa minister za turizem vsaj za zdaj baje ne razume prav za- kona o pospeševanju turizma in ker bodo v Ptuju zaprosili za sta- tus turističnega območja le za manjše območje, je vprašanje, kaj lahko Ptuj sploh doseže sam. Denar pa nujno potrebuje, če želi doseči kvaliteten razvojni premik - v tem trenutku ocenjujejo, da 54 milijonov mark. In kot je slikovito dejal eden od svetnikov na ponedeljkovi seji mestnega i sveta: ;Ttuj - L tisočletij m samo v nasih ro- \ kah, je tudi v naših glavah." \1 * Se ena svečka in prazniki se začenjajo. Foto: Jože Bračič ORMOŽ / NOVOLETNI PROGRAMI ZA OTROKE Veseli deiember v Ormožu Novoletni praznični program za ormoške otroke so tudi le- tos pripravili Zveza prijateljev mladine Ormož ter Društva prijateljev mladine posameznih krajevnih skupnosti. Že tretje leto zapored bo najmlajše zabavalo priljubljeno lut- kovno gledališče Fru-fru iz Ljubljane. Dedek Mraz, s kate- rim se bodo srečali otroci po predstavah, je tudi letos poskrbel za poln koš daril, ki jih je namenil predšolskim ot- rokom od drugega leta starosti naprej; v občini Ormož jih je letos 970. Po prijave na občinski razpis za decembrske prireditve in obdarovanje otrok je bila na os- novi dobro pripravljenega programa za organizatorja in iz- vajalca izbrana Zveza prijatel- jev mladine. Tudi letos so v da- rilnem paketu poskrbeli za kva- litetne igrače. Občina Ormož je v ta namen prispevala finančna sredstva v višini 1200 tolarjev po otroku. Iz občinskega pro- računa pa se bodo financirale tudi decembrske lutkovne predstave. Vsekakor bi bil zara- di dogovarjanj z izvajalci novo- letnega programa in nabave da- ril september veliko primer- nejši za objavo razpisa, letošnji novembrski je bij nekoliko pre- pozen. Glede na skromna sredstva in obilico dela, ki ga zahteva organizacija tovrstne prireditve, pa lahko vprašamo, ali v občini Ormož ob Zvezi prijateljev mladine sploh obsta- ja še kakšna tako razvejana or- ganizacija s člani, ki bi bili pripravljeni opraviti toliko ur prostovoljnega neplačanega dela. Prva decembrska predstava za otroke se je že zgodila. V sredo, 8. decembra, popoldan je v na- bito polnem domu kulture gos- tovalo lutkovno gledališče Ma- ribor s predstavo Veliki kon- cert. Tudi to predstavo je finan- cirala občina Ormož. Lutkovno predstavo Svinjski pastir pa si bodo otroci lahko ogledali v so- boto, 18., in nedeljo, 19., decembra po naslednjem razpo- redu: - sobota, 18. decembra: KS PODGORCI ob 8.30 KS MIKLAVŽ ob 11.00 KS KOG ob 14.30 KS SREDIŠČE ob 17.30 - nedelja, 19. decembra: KS IVANJKOVCI ob 9.00 KS TOMAŽ ob 11.00 KS VEL. NEDELJA ob 13.00 KS ORMOŽ ob 16.00 KS ORMOŽ ob 18.00 Predstavam bo sledil prihod Dedka Mraza s polnim košem daril. Prireditev so tudi letos omo- gočili občina Ormož ter številni sponzorji. Majda Fridl 2 __četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK PTUJ / TENZORJU IN VARGASU - AL CERTIFIKATA KAKOVOSTI Novi kvalitetni razvojni liorali Za podjetji Tenzor, d.o.o, iz Ptuja in Vargas - Al, d.o.o, iz Ki- dričevega je bil 9. december pomemben dan. Novoletni spre- jem so združili z zanje nadvse pomembno pridobitvijo, pode- litvijo certifikata ISO 9001, ki jim ga je podelil direktor TUV Bayern Sava za Slovenijo Stevan Radovanovič. Da sta podjetji prejeli certifikata sočasno, ni nobeno naključje, veže ju nekaj- letno uspešno pogodbeno sodelovanje. Kljub temu da sta regi- strirani za isto dejavnost, varovanje premoženja, pa se ukvar- jata z dvema sicer nujno povezanima, a popolnoma različnima posloma: Tenzor s tehničnim, Varga-AI s flzičnim varovanjem. Ceriflkat ISO 9001 predstavlja za obe podjetji prvi korak k uspešnejšemu nadaljnjemu razvoju, obenem pa ju zavezuje za še kakovostnejše storitve. Direktor Miran Senčar podjet- ja Tenzor je poudaril, da je bilo letošnje leto zanje zelo uspešno. Dosegli so nekaj ciljev, ki so si jih zadali že pred leti. Prednosti je bila na stabilizacija poslovanja poslovanja, sledijo pa skrb za vzgojo kadrov, pridobitev prima- ta vsaj v delu dejavnosti na območju Sloveniie, pridobiti zau- panje največjih podjetij, ureditev novih poslovnih prostorov na Mariborski 13 v Ptuju in ne na- zadnje urediti poslovanje skladno s certifikatom kakovosti ISO 9001, ki je za hitro rastoča podjet- ja še kako potreben in nujen. V zadnjih štirih letih je Tenzor z dejavnostima varovanja ljudi in premoženja naredil skokovit raz- voj, indeks rasti v tem obdobju ja kar 1373, število zaposlenih pa se je povečalo za šestkrat. Direktor podjetja Vargas - Al, d.o.o., Kidričevo, Janko Vindiš je predstavil podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 kot hčerinsko podjetje družbe Ta- lum. Dve leti kasneje je pridobilo vsa z zakoni določena dovoljenja za izvajanje storitev, to pa so li- cenca za fizično varovanje, dovol- jenje za servis gasilskih aparatov in dovoljenje za izvajanje servisa hidrantnega omrežja z izdajo uradnih potrdil za obratovanje. Osnovna dejavnost Vargasa je fizično varovanje in protipožarno varovanje, opravljajo pa tudi pre- voze denarja, kontrole bolniških staležev, izvajajo alkoteste in po- dobno. ISO 9001 pomeni zanje tudi naložbo v prihodnost. Za obe podjetji je certifikat do- kument, ki odpira pot v poslovne uspehe in v Evropo. Ker ponovno ni bilo ptujskega župana Mirosla- va Lucija (bil je službeno odso- ten), je v imenu ptujske občine na svečanosti govoril podžupan Er- vin Hojker, v imenu občine Ki- dričevo, kjer ima sedež Vargas - Al, pa župan Alojz Šprah. Svečanosti ob podelitvi certifika- ta kakovosti ISO 9001 se je ob šte- vilnih poslovnih partnerjih in drugih gostih udeležil tudi pred- stavnik Sensormatica iz Italije Claudio Carugati. Stevan ^dovanovič, direktor podjetja TliV Bayern Sava Slove- nija, ki je podjetjema v imenu certifikatorja podelilo certifikat, pa je dejal, da je za obema trdo delo, ker ni veliko vzorcev za vzpostavitev sistema na področju njunega delovanja. MG Certifikat kakovosti ISO 9001 za ptujsko podjetje Tenzor; od leve Albert Bene in IVliran Senčar, enakopravna družbe- nika, lastnika, ter direktor podjetja Vargas - Al iz Kidričevega Janko Vindiš. Foto: Kosi PTUJ / DETA CENTER RAZŠIRIL PONUDBO F. Iffinc med naipomembnei- širni lesnininimi partnerji Samostojni podjetnik Franc Kline je svojo obrtno dejav- nost pričel leta 1976 s tapet- ništvom. Pred petimi leti, 16. decembra 1996, je na Dorn- avski C. 5 odprl Deta center s prodajnim salonom pohištva, gostinskim lokalom in proiz- vodnim prostorom. 10. de- cembra letos pa je bila na tej lokaciji slovesnost ob odprtju prenovljenega in povečanega salona pohištva, ki je v bistvu franšizing MI Lesnine Ljubljana in zavzema kar 1700 m^ prodajnih površin. Kot je v petek povedal general- ni direktor delniške družbe Le- snina Ljubljana Bojan Papič, je Franc Kline odličen proizvajalec oblazinjenega pohištva in njihov največji dobavitelj, njegovi proiz- vodi pa sodijo med najbolje pro- dajane izdelke znotraj Lesnine. Ima občutek za posel, zato so se tudi odločili za sodelovanje v skupnem projektu. Klinčev pro- dajni salon je med največjimi, kar so jih odprli v zadnjem času, v Lesnini pa si tudi želijo, da bi bil najuspešnejši. Družinsko podjetje Kline ima že 48 zaposlenih, posodobljeni in povečani prodajni salon pohištva pa je pridobitev tudi za mesto Ptuj. Franc Kline se je ob otvorit- vi prenovljenega in povečanega prodajnega salona zahvalil vsem, ki so mu pomagali uresničiti novo investicijo, posebej pa še Lesnini, NI^ Maribor in družini ter sodelavcem. V imenu Območne obrtne zbor- nice Ptuj je Francu Klincu ob najnovejšem dosežku čestital predsednik zbornice Jože Milošič. V spomin na ta dogodek mu je izročil fotografijo Ptuja. MG Franc Kline se je od odprtju prenovljenega in razširjenega prodajnega salona zahvalil vsem, ki so mu pri uresničitvi projekta pomagali, predvsem pa Lesnini, NKB Maribor in svoji družini ter sodelavcem. Foto: Črtomir Goznik Na 1700 m2 prodajnega salona je izbira res velika PTUJ / ROGAŠKA CRVSTAL TUDI V PTUJU V mestnem jedru nova kvalitetna ponudba v Lackovi ulici osem v Ptuju je 10. decembra samostojna pod- jetnica Marinka Šef iz Maribora v okviru trgovine Gaspari, ki je registrirana za trgovino na debelo in drobno ter posred- ništvo, odprla franšizing prodajalno Rogaška Crystal. Gre za skupen projekt treh: samostojne podjetnice Marinke Šef, Rogaške in Doma Ljubljana, ki ima zastopstvo za izdelke MWF. Ptujska trgovina Rogaška Crystal je že sedma franšizing prodajalna Rogaške v Sloveniji. Kot je na otvoritvi povedal di- rektor komerciale Rogaške Mitja Bračun, so se pred dvema letoma odločili, da bodo več naredili pri uveljavljanju domače blagovne znamke in imidža, potem ko so sedem desetletij v glavnem delali za različne druge blagovne znam- ke. Rogaška Crystal je vse bolj znana tudi po svetu, v Ameriki je njen delež v dejavnosti steklar- skih izdelkov že 12-odstoten. Ptujsko trgovino Rogaška Crystal so uredili v rekordnih dveh mese- cih. Veliko poslovnih uspehov jim je v imenu mestne občine zaželel podžupan Milan Čuček in tudi dejal, da so v mestni občini ponosni na vse, ki s kvali- tetni programi bogatijo ponudbo starega mestnega jedra, kjer zara- di znanih problemov poslovanje ni enostavno. MG Marinka Šef s svojima prodajalkama Suzano in Stanko. Foto: Črtomir Goznik TEDENSK:! KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKi HISE Delnite še vedno navzdol Nizka likvidnost in pritisk na cene delnic še ved- no povzročata nezadovoljstvo med vlagatelji. Gi- banje na trgu je pretekli teden še nekoliko udarilo po njihovem žepu, saj sta tako slovenski borzni in- deks kot indeks pooblaščenih investicijskih družb izgubila. Slovenski borzni indeks se je pogreznil še za nadaljnjih 0,12 odstotka, njegova vrednost je v petek pristala pri 1.813 indeksnih točkah. Pa- dec indeksa spremlja tudi zelo nizek promet na borzi, ki ga povečujejo le posli svežnji. S tovrstni- mi posli, ki se lahko sklepajo po katerikoli ceni, lahko podjetja uravnavajo svoje rezultate in računovodske izkaze. Lenobno vzdušje se bo ver- jetno nadaljevalo do konca leta in še nekoliko v leto 2000, tako da bistvenih sprememb ni pričako- vati. V preteklem tednu je precej izgubila delnica Ko- linske. Njen tečaj je zdrsnil kar za 4 odstotke in pol na vrednost 2.130 tolarjev. Prav tako se je ohladilo zanimanje za delnico podjetja Kovinotehna. Vred- nosti obeh vrst delnic, rednih in prednostnih, sta se v preteklem tednu znižali. Prednostna delnica je izgubila 3,6 odstotka, za negativnim predzna- kom rednih delnic pa sta stali kar dve številki: del- nica je v enem tednu zdrsnila za 10 odstotkov in pol na 737 tolarjev. V razpredelnico padajočih del- nic se je pretekli teden vpisal tudi Mercator. Za podjetje, ki v letošnjem letu pričakuje kar dobri dve milijardi tolarjev dobička, medtem ko so pred- lansko poslovno leto končali s prav toliko izgube, tega ne bi pričakovali. Vendar je splošni vtis na trgu prevladal in potisnil delnico za pol odstotka na 13.660 tolarjev. K padcu indeksa je prispevala tudi Luka Koper. Proces združevanja podjetja z Intereuropo se na- daljuje, vendar ta pozitivni vpliv ne zvišuje cene delnice. Njen tečaj se je v petek znižal na 3.080 to- larjev, kar je v enem tednu pomenilo 2,1-odstotni padec. V rdečih številkah sta teden končali tudi delnici farmacevtskih podjetij. Lek je zdrsnil pod 34.000 tolarjev, Krka pa je zaključila teden nekaj tolarjev nad 26.000 oziroma 0,7 odstotka nižje kot teden poprej. Čeprav je indeks v preteklem tednu izgubil, je nekaj delnic vendarle pridobilo. Med njimi se je vrednost najbolj dvignila Zdravilišču Moravske To- plice. Tečaj delnice se je v tednu povzpel za 8 od- stotkov in pol in se na en tolar približal tisočaku in pol. Dva odstotka manj je pridobila delnica SKB Banke. Zanimanje za delnico se je konec prejšnje- ga tedna močno povečalo, njen tečaj pa se je dvignil na 2.096 tolarjev. Govorice o umiku delnic so povečale ceno tudi delnici podjetja BTC. Njen tečaj se je močno približal svoji najvišji vrednosti 15.000 tolarjev. Do rekordne vrednosti ga loči le še 18 tolarjev in bo ob takem zanimanju kmalu dosežena. Prav tako kot SBI je vikend v rdečih številkah pričakal tudi PtX. Njegova vrednost se je znižala za 1,3 odstotka, pa bi bila še nekoliko nižja, če se zanimanje za pide ne bi nekoliko povečalo. Infor- macija s seje vlade je na pidovskem področju pre- maknila stvari na bolje. Vlada je že zagotovila oko- li 100 milijard tolarjev premoženja za zapolnitev privatizacijske luknje, to pa je pozitivno vplivalo na cene praznih pidovskih delnic. Vrednosti, ki so se med tednom že znižale pod 30 tolarjev, so v petek zopet preskočile ta prag. S praznimi pidi se je zo- pet trgovalo pri tečaju nad 31 tolarjev, v enem ted- nu pa je skok praznih pidov pomenil približno od- stotek. Iste informacije na polne pide niso imele vpliva, saj ponujeno premoženje države ne bo imelo vpli- va na sestavo njihovega portfelja. Triglav steber I je nekoliko pridobil, vrednost se je v petek ustavila pri 91,7 tolarja. Za isti odstotek se je vrednost dvignila tudi Nacionalni finančni družbi. Njen tečaj se je konec tedna oblikoval pri 80,9 tolarja oziro- ma 0,3 odstotka višje kot teden poprej. Ostali pol- ni pidi so izgubili. Zlata moneta I in Zvon I sta izgu- bila 1,3 odstotka, tečaja sta se ustavila pri 71,2 to- larja oziroma 75,4 tolarja. Prav tako je precej zdrsnil tudi Pomurski investicijski sklad, in sicer za 0,9 odstotka na 89,9 tolarja. Do konca leta se tečaji delnic verjetno ne bodo bistveno spremenili. Nizka likvidnost in lenobno razpoloženje bosta mogoče potisnila tečaje delnic najvišje bozne kotacije še nekoliko navzdol, večjih padcev delnic pa se ne pričakuje. Večjih spre- memb bodo verjetno deležne delnice praznih in polpraznih investicijskih družb, saj bo vlada z za- polnjevanjem privatizacijske luknje povečevala tudi zanimanje za delnice teh pidov. Matjaž Bernik, Hirika BPH, d.d., TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor OF Ptuj leta 1948. Iz- daja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor." Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda. Oliver Težak, -B 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mvw. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik&radio-tednik.si tednikS^mis.net TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 3 POROČAMO, KOMIIMimaAMO iKvedeli smo ČASOPiS NOVE KBM NAJBOUSI Med nam/, interni časopis Nove KBM, se je na tekmovanju podjetniških glasil, ki je potekalo v Goteborgu na Švedskem, uvrstil na prvo mesto med slovenskimi internimi časo- pisi. Tekmovanje prireja FEIEA (Federation of European Industrial Editors Associations), Združenje evropskih društev urednikov podjetniških glasil, ki vsako leto razpiše nagrade za štiri kategori- je: za najboljšo revijo, najboljši časopis, najboljše letno poročilo in najboljšo večjezikovno publikacijo, ob tem pc razglasi še do- bitnico oziroma dobitnika častne diplome iz vsake države. Za letošnjo veliko nagrado za vse štiri kategorije je na naslov združenja Feiea prispelo skupno 1 79 predlogov iz trinajstih držav - članic združenja, kar je največ v zadnjih letih. (JB) NOVO PRIZNANJE ZA NOVO iB V novembrski številki Central European, reviji znane založbe Euromoney za srednjo Evropo, je bilo objavljeno, da je bila Nova Ljubljanska banka izbrana za najboljšo banko v Sloveniji v zadnjem desetletju. Revija prinaša desetletno kroniko dogodkov v vladnih in finančnih krogih srednje Evrope. NOVA DONACiJA ZA (MARIBORSKO BOLNIŠNICO Mariborska livarna bo ob svoji 75-letnici mariborski bolnišnici oziroma njenemu kliničnemu oddelku za pediatrijo podarila donacijo v višini 1,5 milijona tolarjev za nakup dvokanalnega EEG monitorja. Ta je za klinični oddelek za pediatrijo velika in pomembna pridobitev ter velik strokovni korak v diagnostiki in zdravljenju nevroloških motenj pri novorojenčkih in dojenčkih. Snemanje možganskih potencialov v pn/ih urah in dneh življenja namreč lahko z veliko verjetnostjo napove težo nevrološke okvare in nadaljnji nevrološki izid. DANES SVET OBČINE HAJDINA Popoldne ob 1 7. uri se bo svet občine Hajdina sestal na enajsti seji. Med 16 točkami dnevnega reda je največ sklepov, med drugim o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo sta- vbnega zemljišča, o opravljanju in načinu oddajanja šolske telo- vadnice v OŠ Hajdina in povišanju cen odvoza komunalnih odpadkov. Svetniki se bodo seznanili tudi s poročilom o delovan- ju Gasilske zveze MO Ptuj, sprejeli pa naj bi tudi soglasje k iz- gradnji lekarne na Ormoški cesti v Ptuju in k imenovanju v.d. ravnateljice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. ŽENSKI VEČER Z BRANKO BEZEUAK OlAZER Decembrski ptujski ženski večer bo potekal v stari steklarski de- lavnici na Slovenskem trgu. Udeženke se bodo zbrale 23. decembra ob 19. uri, gostja pa bo Branka Bezeljak Glazer, di- rektorica šentjakobskega gledališča, Ptujčanka, ki je veliko nare- dila za razvoj kulturnega ustvarjanja v Ptuju, neprecenljivo pa je tudi njeno delo z mladimi. TA TEDEN NA TV PTUJ V četrtek ob 20. uri: v filmskem kotičku si bomo lahko ogledali film Znaki življenje. V soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 1 0. uri: začetek oddaje bo v znamenju dobrodelnega koncerta v minoritskem samostanu v Ptuju, sledile bodo glasbena oddaja "Naj spot" s Heleno Blagne in Marjanom Smodetom, oddaja o svetovnem moto športu ter poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". _______Pripravila; MG Izi^^^li smm se - Trnovski vasi dobili f^^nks^at, ki pa je bil na dan m&oritve in še nekaj dni zatem kot ^flhlgorela žarnica: žarnica je, sveti kljub temu pa je dobra za 'podnevi. ... DA ptujsko zdravstvo išče zdravilo za rast vhoda na reševal- no dvorišče. Po dolgem čakanju so namreč reševalci dobili nov avto, ki pa je medtem "zrasel" in noče skozi domači obok. ... DA je slavnostni govornik z občinske strani svojevrstno preiz- kusil odličnost ISO 9001 živcev dveh podjetij. Ko so po uri čakanja živci še vedru) mirovali, se je prepričal, da gre standard v prave ro^. ... DA so prisotni na otvoritvi najsodobnejše valilnice skrbno pre- I? odprtin na hlačah. W^^sodobnejše aparature namreč ^ takoj ločijo dobre od pokvarjenih ^^jajc - in pokvarjene gredo v odpad. ... DA bo Božiček vložil interpe- lacijo proti dedku Mrazu, saj ima slednji na račun kontinuitete s prejšnjim sistemom še vedno boljše materialne pozicije in sta v obda- rovanju neenakopravna. ... DA ho o interpelaciji razp- ravljal otroški parlament, ki je si- cer zelo demokratičen in v obdaro- vanju dopušča celo podvajanje (ali potrajanje). Tudi eventualni skriti račun ali bajpas firma v tujini jih ne moti. ... DA ima Božiček nesrečo, da je sodobna politika mladini vcepi- la v glavo, da je zanič vse, kar je rdeče. ... DA bi bil mladi rod najbolj prikrajšan, če bi prišlo do združitve desne in leve opcije v sre- dinsko. Obdarovanje bi bilo potem enkratno, nekje med 25. in 31. decembrom. ... DA ho pokojninski sistem odslej rui treh stebrih, zato mar- sikdo sploh ne bo priplezal do pen- zije. ... DA so rw. vratih v novo leto tri ničle. Ker že dve pomenita eno sarru) sr..je, od treh nimamo kaj pričakovati. ORMOŽ / ALI BO PRIČELA DELOVATI ZVEZA DRUŽIN? Glas staršev se premalo sliši Prejšnji četrtek, 9. decembra, seje v hotelu Ormož na povabi- lo Zveze družin, lu deluje v okrilju Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1991, zbrala skupina tistih, ki posvečajo več pozornosti problematiki odnosov znotraj družine ter položaju in pomenu družine v naši družbi. Pogovor sta vodili predstavnici Zveze družin, predsednica mag. Maja Kersnik- Bergant in generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht. Iz Ljubljane sta v Ormož pripo- tovali tudi vodja prodaje revije ZPMS Otrok in družina Duša Gru- bački ter strokovna sodelavka zveze za Zvezo družin in socialne programe Al j a Klobučar, po rodu iz Središča ob Dravi. Udeležencev iz občine Ormož je bilo na žalost samo sedem: predsednica DPM Ormož Angela Rajh, Andreja Resman in Mira Grmič Podgo- relec iz OŠ Stanka Vraza, ravna- telj OŠ Ormož Bojan Burger in pedagoginja iste šole Majda Pod- platnik-Kurpes, Mira Lah iz OŠ Miklavž in predstavnica 00 RK Ormož Maja Botolin Vaupotič. KAJ JE ZVEZA DRUŽIN Zveza družin je prostovoljno, nevladno, nestrankarsko gibanje otrok, staršev in družin. Člani si prizadevajo okrepiti "glas staršev", ker menijo, da se ga premalo sliši in velikokrat premalo upošteva. Temeljni cilj je delovanje v dobro cele družine in sodelovanje pri urejanju položaja otrok in staršev v naši državi. Tokrat so iz "centra" z namenom, da bi izmenjali izkušnje, povabili na neformalno srečanje vse, ki prostovoljno ali profesionalno delujejo za otroke in družine. V decembru se namreč snujejo programi za leto 2000. Vo- dilni pri zvezi družin so želeli, da bi pri tem sodelovali s svojimi ide- jami in pobudami tudi tisti, ki de- lujejo na tem področju v manjših krajih. Udeležba je bila v Ormožu na žalost zelo skromna. Mnenje nekaterih, ki niso prišli, je bilo, da so vabila prispela prepozno, samo dva dni pred dogodkom. Predsednica Zveze prijateljev mladine Ormož Jasna Munda nam je povedala, da Zveza družin v Ormožu ne deluje, načrtujejo pa, da naj bi v kratkem zaživela. V okviru celoletnega programa de- javnosti pa Zveza prijateljev mla- dine pripravlja 15. maja, ob sve- tovnem dnevu družin, tradicional- ni izlet družin na Jeruzalem, ki je praviloma dobro obiskan. Že četr- to leto zapored se okoli 200 do 300 otrok in odraslih v tem času peš ali s kolesi odpravi proti Jeruzalemu. Finančno omogoča delovanje Zveze družin ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je po- vedala predsednica zveze mag. Maja Kersnik Bergant. Znotraj ZPMS delujejo zato, ker imajo po- dobne cilje, ki jih želijo člani zveze družin nadgraditi v dobro otrok in staršev. Staršem želijo omogočiti vpliv na zakonodajo in druga področja, kjer se kreira po- litika, ki določa življenje otrok in družine. Cilje zveze: osveščanje, izobraževanje, usposabljanje star- šev, informiranje o njihovih pra- vicah delno uresničujejo tudi s publikacijo Imam otroka imam pra- vico, posamezne ožje teme pa so predstavljene v zloženkah in dru- gem informativnem gradivu. Pri- pravljajo pa tudi delavnice, v kate- rih starši aktivno sodelujejo, vodi- jo pa jih različni strokovnjaki. S problematiko družine se na os- novi zakonov, deklariranih ciljev v okviru različnih ministrstev in s pomočjo proračunskih sredstev ukvarjajo tudi različne institucije. Zveza družin pokriva tisto področje, ki mu pravimo civilna družba. Staršem pomaga realizira- ti njihova mnenja, različne intere- se in pobude. Pomagajo pa jim tudi pri pridobivanju znanja o tem, kako postati dober roditelj, saj tega drugje ne dobijo. Zveza družin je torej odsev civilne družbe in pobud, ki prihajajo iz okolja. Maja Kersnik Bergant je poudarila, da imajo starši, ko pri- hajajo v stik s strokovnjaki, zdravniki, učitelji, pedagogi v različnih športnih in drugih de- javnostih, pravico povedati, da se z nečim ne strinjajo, če menijo, da so kršene otrokove pravice, kajti oni otroka najbolje poznajo in zas- topajo njegove interese. Ce jih je strah, da ne bodo uspeli ali pa da bodo kot posamezniki zavrnjeni, pa se lahko organizirajo tudi v družinski klub ali skupino po- dobno mislečih staršev. V teh skupinah oblikovane pobude ci- vilne družbe bodo laže prišle tja, kjer se bodo lahko razrešile. Družina, otroci, starši so nad- strankarske teme, daleč od politi- ke, sočasno pa so del programa sleherne stranke, je dejala Maja Kersnik-Bergant. Na koncu še enkrat povejmo, da so pripadniki civilne družbe - starši tisti, ki lahko, organizirani v zvezo družin ali družinski klub, mogoče nekoliko laže in prodor- neje zahtevajo pravice za svoje otroke. Družina in odnosi znot- raj nje ter med njo in okoljem so tema, preko katere naj ne bi po- tekala medstrankarska trgovina. Maida Fridl SLOVENSKA BJSTRICA/ DEVETA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Povsad premalo denarfa Po sprejetju osnutka lokacijskega načrta za obvoznico Pra- gersko, svetniki so ga potrdili soglasno, je bil na zadnji seji obravnavan rebalans letošnjega {Proračuna in nato še prvo branje odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 2000. Rajko Sterguljc, direktor Urbi- sa iz Maribora, je svetnikom podrobno predstavil osnutek lo- kacijskega načrta obvoznice Pra- gersko v dolžini 6048 metrov, ki je že v javni razgrnitvi. Pragerčani pa tudi vsi drugi so bili še posebej veseli, da se je končno pričelo pre- mikati tudi na tem področju. V nadaljevanju dvofaznega postop- ka morata odlok poleg sloven- jebistriške občine sprejeti še občini Rače - Fram in Kidričevo. Manj soglasni so bili svetniki ob sprejemanju rebalanska in osnut- ku proračuna za leto 2000. Reba- lans je bil sprejet s tremi glasovi proti in enim vzdržanim, osnutek proračuna pa z dvema proti. Svet- niki so imeli veliko pripomb na osnutek proračuna, podanih je bilo veliko želja, kaj vse bi bilo potrebno upoštevati ob njegovem sprejemanju, od oskrbe z vodo (nove vrtine) do urejanja pokopa- lišča v Slovenski Bistrici, premalo je denarja za Rdeči križ, za ljubi- teljsko kulturo, gospodarstvo, oh- ranjanje kulturne dediščine. požarno varnost, turizem, štipen- diranje, slišali pa smo tudi pri- pombo, da bi moral proračun 2000 razpolagati z več sredstvi kot v letu 1999. Ko je svetnik Simon Unuk poslušal vse te želje in tudi argumente za in proti, je dejal, da se strinja s kolegi o tem, da denar- ja primanjkuje, vendar mu naj kdo pove, kje ga dobiti in komu vzeti. V nadaljevanju seje so po hitrem postopku sprejeli še pravilnik o podeljevanju socialnih pomoči, poročilo sklada za štipendije na- darjenih študentov ter poročilo komisije o postavitvi spominske- ga znamenja pri bunkerju v Zgornji Bistrici. Kot je navada, so ob koncu svetniki postavili še šte- vilna vprašanja in pobude. Vida Topolevec 4 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK KULTURA, IZOBimŽEVMNfE PTUJ / VIKTORINOV ADVENTNI VEČER Kramllanje z Berfo Golob Pisati o Berti Goioijovi je liot bi lovil živo srebro. Neulovljivo je in izmu/ljivo. Že misliš, da si ga zbral, pa se zopet raztrese in sestavi na drugem koncu. Če pa je tisti, o katerem je govor, še ustvaijalen na toliko področjih, je naloga še težja. Najbolj gotovi so njeni življenjski podatki rodila se je leta 1932 v Ljubljani, celo življen- je pa živi v Struževem pri Kranju, v "čudoviti oazi miru in zelenja brez računalnika". Leta 1957 je diplomirala iz slavistike na filo- zofski fakulteti v Ljubljani. Bila je profesorica slovenskega jezika, vodja oddelka za mlade v kranjski knjižnici, lektorica na ljubljanski televiziji, svetovalka na zavodu za šolstvo v Kranju. Prejela je kar nekaj nagrad: Prešernovo nagra- do Gorenjske, Levstikovo in Žagarjevo nagrado, Trubarjevo plaketo ..., "med njimi pa ni manjše priznanje moje učenke, ... češ da razlagam tako nazorno, 'da lahko vsak osel razume'," kot je sama povedala. O naši gostji pove- do veliko tudi njene besede: "Na- jraje sem židane volje, zelo pa se bojim bolezni, vojske, strele in šibe potresa. Smrti pa nič." Obseg njenih del je obširen in pester in še se širi. V javno dos- topnem katalogu, ki ga lahko preglejujemo po Internetu, je najti čez 500 enot, kjer je Berta Golob označena kot avtorica besedila, spremnega besedila, recenzije ... Bodi mi dovoljena razdelitev nje- nega opusa na mladinska oziroma otroška dela z navedkom nekate- rih od njih: Sovražim vas, Skrinja iz babičine bale, Drobne zgodbe, Babičina skrinja. Šolske razglednice... Njen verjetno najobširnejši opus zajema duhovite učne tekste, ki učeči se mladini na prijazen in za- nimiv način približa, pojasnjuje in utrjuje njeno jezikovno znanje: Žive besede. Jezikovni vozli, Igra- rije besedne čarovnije. Čudoviti svet besed, Dežela slovničarija, Slovnica, odčarana čarovnica... Žive in nekatere že pokojne slo- venske ustvarjalce nam je na zani- miv način približala v knjigah po- govorov z ustvarjalci: Znani obra- zi, Srce ustvarja, roka piše in Do zvezd in nazaj. Od začetka šestdesetih let piše članke v mnoge časopise in časni- ke: strokovne v Prosvetnega dela- vca, Jezik in slovstvo. Šolsko knjižnico, v Vzgojo in izobraževanje. Otroci radi prebi- rajo njene prispevke v Cicibanu, Pastirčku, Kekcu, mladino razve- seljuje s prispevki v Galebu, Mla- dem rodu ... Televizijski Rado- vedni Taček je tudi njen "otrok". V zadnjem desetletju ji je misel zaorala v duhovne globine: Dalja- ve prihodnosti, Kako visoko je nebo. Med nama. Gospod, Zlata lestev do nebes zbirka najlepših pripovedi o angelih. Na tem kraju bom delila mir, Marijine srajčke. Kam ljudje hitijo. Senca svetlobe Napisala je tudi številne recenzi- je, spremne besede... Kljub naštetim delom, ki bi jim jih lahko dopisala še več kot en- krat toliko, ponovno ugotavljam nemoč opisovalca, ki bi želel predstaviti tako iskrivo ustvarjal- ko, kot je Berta Golobova. V pogo- voru z njo človek ni v zadregi za besedo, saj le-ta kar žubori iz nje, v pripovedovanju o njej pa zelo. Zato Vas, dragi bralci, vabim, da pridete v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v refektorij minoritske- ga samostana. V okviru Viktori- novih večerov bomo kramljali z Berto Golobovo saj je kramljanje morda tudi eden izmed izrazov, ki ga, bognedaj, čisto vsak Slovenec ne pozna več. Obogatili se boste z njenimi vedrimi mislimi in žlaht- no slovensko besedo. Za glasbeni utrinek bo poskrbela vokalna sku- pina Trenutek in Ribnice. D. E. DOBROVNIK / ŽENSKI PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA GOSTOVAL V PREKMURJU Blizu smo - pu se mala pamnama v soboto, 4. decembra, je ženski pevski zbor Svobode Ptuj z zbo- rovodjo Mitjo Gobcem gostoval v Dobrovniku. Na povabilo zbo- rovodje Jožeta Gerenčeija iz Velike Polane je sodeloval na območnem srečanju pevskih skupin bivše občine Lendava. Srečanje je potekalo v prenovljenem kulturnem domu v Dobrov- niku, središču nove dvojezične občine. Gostitelji so ptujskemu ženske- mu zboru namenili uvodni nas- top. Zapele smo štiri skladbe Ka- rola Pahorja, Lojzeta Lebiča, Da- nila Bučarja in Vodopivčeve Žabe. Na srečanju so se zvrstili še: mešani nonet Žitkovci, ki je zapel dva venčka pripovednih ljudskih pesmi v madžarščini, moški septet iz Dobrovnika, ki je prav tako predstavil splet madžarskih ljud- skih pesmi, kvintet vinograd- niško-sadjarskega društva Tur- nišče pod vodstvom tamkajšnjega župana Jožeta Koceta je predstavil tri slovenske ljudske pesmi. Višek večera pa je bil gotovo nastop ko- mornega mešanega zbora Gloria iz Velike Polane pod vodstvom Jožeta Gerenčerja; na letošnji Naši pesmi v Mariboru so prejeli bronasto plaketo mesta Maribor. Dvajsetčlanski zbor je v treh letih delovanja dosegel vidne uspehe v širši okolici, lani pa je izvedel uspešno turnejo po ZDA. Koncert so zaključili citrarji "Luštna ban- da" iz Dobrovnika. Z drugače ob- likovanimi in uglašenimi citrami so odlično zaključili pestro zasno- van koncert. Vsi sodelujoči smo prejeli spominska priznanja. župan Marjan Kardinar pa se je vsem nastopajočim zahvalil za lep večer, vsem v dvorani pa čestital za bližajoče se praznike. Ob tej prložnosti je vodstvo ptujskega ženskega pevskega zbo- ra povabilo zbor Gloria, naj spomladi obišče Ptuj, kjer bosta zbora priredila skupen koncert. Splošen vtis in moto družabnega večera je bil: tako smo si geografs- ko blizu - pa tako malo se pozna- mo! Zato smo povabile župana in nastopajoče, naj prihodnje leto obiščejo Ptuj že v času pusta. Natalija Veršii TEDNIKOVA KNJIGARNICA Dve prazniini pravljm Astnd Lindgren Astrid Lindgren je zaslovela z nenadkriljivo Piko Noga- vičko, njenih pravljic, pripo- vedk in zgodbic za mlade bralce pa je veliko več. Slo- venski bralci poznajo nas- lednje njene mojstrovine: Era- zem in potepuh, Nevarno življenje Kalleja Blomkvista, Bratec in kljukec s strehe, Kljukec spet leta. Najboljši kljukec na svetu, Brata Le- vjesrčna, Detektivski mojster Blomkvist, Ronja, razbojniška hči, Emil iz Lonnenberge, Emilove nove vragollje, Že spet ta Emil, Pobegnimo s Piko Nogavičko. Toda mnoge njene knjige še čakajo na pre- vod v slovenski jezik. Današnja Tednikova knjigar- nica predstavlja dve praznični, božični pravljici Astrid Lind- gren, Božič v Hrupni vsi in Lota zna skoraj vse. Prva je velika slikanica po- dolžne oblike in je izšla leta 1993 pri založbi Rotiš iz Mari- bora. Božič v Hrupni vasi je prevedel odličen poznavalec in slovenski specialist za Ast- rid Lingren Marjan Marinšek, ki je avtor tudi odlične in izjemne knjige o Astrid Lind- gren (knjigo sta založili Karan- tanija iz Ljubljane in Pozoj iz Velenja leta 1997). Slikanica Božič v Hrupni vasi obsega štirinajst celostranskih ilustra- cij Hona VViklanda, ki je tudi le- vostransko kratko besedilo imenitno opremil s podobami božičnega praznovanja. Pravljica pripoveduje o otrocih in življenju na kmetiji, kjer je ob novoletnih praznikih še po- sebej veselo in zabavno. Vsi otroci morajo pomagati pri zimskih in prazničnih opravi- lih: skrbijo za kurjavo, ptičkom nastavljajo hrano, sodelujejo pri peki peciva. V Hrupni vasi so le tri kmetije in vsi si poma- gajo med seboj, zato gredo otroci skupaj po božična dre- vesca v gozd. Skupaj tudi po- jejo božične pesmi in iz snežnih kep gradijo snežne svetilke. Božič v Hrupni vasi je pravzaprav idilična podoba praznovanja božiča, ki je dan- danes pridobil preveč pot- rošniškega okrasja. Druga knjiga je velika slikani- ca, ki je pravkar izšla pri založbi Karantanija. Ilustrator in prevajalec sta ista kot pri prvi knjigi. Loto, nadebudno petletno deklico iz Ropotalčni- kove ulice, so slovenski bralci že spoznali v zgodbici Lotino kolo, ki je letos izšla pri Karan- taniji. Lota je najmlajša v družini In mora znova in znova dokazovati bratu Jonasu in sestrici Miji, da zna sama mar- sikaj postoriti. Deklica v svoji vnemi trdi, da zna vse. Z veli- kim veseljem opravlja dela, ki so še za večje otroke težka: neguje bolno in osamljeno sosedo gospo Bergovo. Tudi pri maminih gospodinjskih de- lih je rada zraven. Lotina družina je zelo žalostna, saj je očka zamudil pravočasni na- kup božičnega drevesca. Razočarana Lota se odpravi h gospe Bergovi in na bencinski črpalki opazi tovornjak, ki je do vrha naložen s smrečicami. Deklica prijazno poprosi šoferja za drevesce, zanj mu ponudi denar, ki ga je dobila od gospe Bergove. A voznik kamiona jo osorno zavrne in pritisne na plin. Hitra vožnja skozi ovinek nagne tovornjak in smrečica se zvali na cesto. Lota natovori drevesce na sani in ga pelje domov. Tako dokaže starejšim, kaj vse zmorejo majhne deklice. Vse knjige iz današnje Tednikove knjigarnice si lahko izposodite v mladinskem od- delku ptujske knjižnice, ki je odprt vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa do dvanajstih. Izjemoma bo danes, v četr- tek, 16. decembra, oddelek odprt do PETNAJSTE URE, enako valja za ostale oddelke Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Uliana tU»menili FILMSKI KOTIČEK Tarzan Nekateri nepozabni ljubezenski trenutki, prikazani na filmu: v neki radijski oddaji Meg Ryan sliši glas Toma Hanksa in se zaljubi vanj (Romanca v Seatt- lu). Leonardo DiCaprio reši Kate VVinsIet, ki skuša narediti samomor (Titanic). Mladenič zagleda dekle svojih sanj na plesu, ki ga prirejajo njegovi sovražniki (Romeo in Julija). In ne nazadnje, mišičast silak pokaže na ljubko mladenko in reče: 'Jaz Tarzan, ti Jane.' O vsebini ni potrebno izgubljati veliko besed, saj jo tako vsi poznamo. Tarzana vzgojijo gorile, saj mu že kot dojenčku umreta starša. Deček se tako nauči pogovarjati z živalmi, plezati po drevju in iz- najde celo svoj lastni krik. V času, ko je goden za ženitev, mu skoraj dobesedno v naročje pade Jane in romanca (z njo pa tudi težave) se lahko začne. Risanka je polna humorja, akcije in ljubezenskih scen. Za lažjo predstavo vam lahko namignem, da je to v decembrski nakupovalni mrzlici podobno kot ponudba tri v enem. Torej, ni potrebno iti gle- dat komedije, akcije in romance posebej, pač pa se enostavno odločite za to risanko. Nič kaj lahka, poceni in predvsem pametna odločitev. Če pričakujete kakršnekoli novitete ali prese- nečenja v filmu, kot je Tarzan, morate pač razu- meti, da ste se odločili za ogled že neštetokrat vi- denega filma, le da je tokrat v animirani verziji. To- rej nič novega za vas, kvečjemu za vaše malčke. Kljub temu pa ob simpatični risanki ne bodo uživa- li le oni, pač pa boste veseli tudi sami, da ste 'mo- rali' spremljati svojega otročička, ki še ni dovolj star, da bi sam šel v kino. V začetku smo omenili nekatere najbolj nepozabne filmske ljubezenske scene. Naj se strinjate, da Tarzan spada mednje, ali ne, dejstvo je, da se je ob znamenitem stavku 'Jaz Tarzan, ti Jane' omehčalo več ženskih src kot samo Janino. Nataša Žuran STOPERCE / KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO PRIPRAVILO PROJEKT "Zgarane dlani so iMienja s/ecfi" Kulturno-prosvetno društvo Stoperce je v soboto, 4. decembra predstavilo projekt z naslovom Zgarane dlani so življenja sledi. Ob besedi in sliki (diapozitivih) so mladi člani društva popeljali navzoče po lepih haloških zaselkih in vaseh ter spregovorili o podjetništvu, kmetijstvu, šolstvu, verskem in bogatem društve- nem življenju v kraju. V odmorih so nastopili ljudski pevci KPD Stoperce, Vjerboški Vanč, Drago in Elizabeta ter citrarka Doro- teja Dolšak. "Lepo je tukaj v našem kraju, kjer so domačije razprostrte po hribih in dolinah, zadovoljni smo s tem, kar imamo, veseli smo, da zmoremo delati in živeti, čeprav je resničnost trpka in vsakdanje življenje za nekatere precej boleče", se je glasilo uvodno raz- mišljanje v prireditev. Mladi člani so obiskali nekatere "posebne lju- di" v kraju in tako so nastale krat- ke, prisrčne in duhovno bogate zgodbe iz življenja haloškega člo- veka, ki ga drži pokonci le trdna volja in vztrajanje ob domačem ognjišču zaradi ohranitve domačije. Življenje je danes nedvomno lažje, kot je bilo v pre- teklosti, ceste modernizirajo, ure- jeno je vodovodno omrežje, telefo- ni in še bi lahko naštevali investi- cije, za katere si prizadevajo vodstvi krajevne skupnosti in občine ter seveda krajani. Skupina desetih članov kultur- no-prosvetnega društva Stoperce je tako vse leto raziskovalo kraj in spoznavala ljudi, cilj projekta pa je bil, predstaviti obiskoval- cem svoj kraj, tako da bodo spoznali, da so Stoperce lepe, za domačine najlepše, in da bodo lepe tudi za tiste, ki jih tod vodi pot. Tekst infoto: AnUa Reie€ Mladi člani KPD so bili veseli pohval župana in predsednika ter vseh prisotnih TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 5 CIRKULANE / SE ENA PRIREDITEV OB STOLETNICI KULTURNEGA DRUŠTVA V znamenju tamburk v nedeljo je bilo v Cirkulanah medobčinsko srečanje tambu- raških skupin. Nastopilo je sest skupin. Iz Gorišnice sta nastopila otroški in članski orkester, ki ju vodi Drago Koren. Orkester iz Vidma je vodil Jože Šmigoc, svoj nastop so popestrili s harmoniko, Vitomarčani so združili sile, še lani so nastopali z dvema orkestro- ma, letos so otroško skupino prikl- jučili k odrasli, bolje rečeno mla- dinski skupini; vodil jih je Mar- jan Horvat. Najštevilnejši od nas- topajočih je bil orkester iz Cirkovc pc^ vodstvom Draga Kleina, ki že štiriindvajset let vodi to skupino. K sodelovanju so tokrat prit^nili flavtistko Natalijo Frajnkovič. Pri- reditev so zaključili tamburaši iz Cirkulan. V izvedbe so vključili tudi tri ljudske instnmiente (dru- melco, lončeni bas in glavnik), k sodelovanju pa so prite^ili pevski nonet Mlcide veseljake iz Cirkulan, ki jih vodi Jože Demikovič. Cir- kulanske tamburaše je vodil Boštjan Polajžer, ki je obenem tudi predsednik domačega društva. Srečanje je organiziral Sklad Re- publike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna iz- postava Ptuj skupaj z Zvezo kul- turnih društev Ptuj in domačim kulturnim društvom Frančka Ko- zela, Cirkulane. Prireditev je vodil Peter Kirič. Po strokovni plati je spremljal srečanje Damir 2^jec iz Kranja. Nastopajoče je pozdravil gorišniški župan Slavko Visen- jak, priznanja pa je podelil pred- sednik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen. fl Gostitelji - cirkulanski tamburaši - so nastopili ob spremljavi domače pevske sku- pine Mladi veseljaki. Foto Langerholc MARIBOR / TISKOVNA KONFERENCA ZALOZBE OBZORJA Fredi izdal222 afonimov Prejšnjo sredo, 8. decembra, je bila v Glazerjevi dvorani mari- borske univerzitetne knjižnice tiskovna konferenca založbe Obzorja, na kateri je urednik Andrej Brvar z gosti predstavil pred kratkim izdane knjižne novosti. Poleg Mariborske knjige (izšla pri Slovenski matici), poezije madžarskega pesnika Sandorja Pe- tofija, ponatisa zbirke Drevo na sa- mem Ceneta Vipotnika, razprave o kitajskem pesništvu Onkraj belih oblakov in slovenske mladinske novosti Junaki Olge Pavšič pose- bej omenimo novo knjižico aforiz- mov Milana Fridauerja Fredija z naslovom 222 aforizmov. Milana Fridauerja Tednikovi bralci dobro poznate, saj že od leta 1992 s svojimi bodicami pika po Tedniku. V teh sedmih letih se je seveda nabralo krepko čez 222 af- orizmov, kolikor jih je Fredi izbral za tokratno knjižnico (ki ni njego- va prva). Objavlja tudi v drugih časopisih: velikokrat ga srečamo v Večeru ali pa na televiziji. In ko smo ga vprašali, kaj bi re- kel letu 2000 na pot, nam je seveda postregel z aforizmom. Ker nam- reč nekateri menijo, da bo kmalu sodni dan, Fredi pravi: "Sodni dan me niti malo ne skrbi, če bodo le njego- vo izvedbo zaupali slovenskim sodiščem." a Tednikov aforist Milan Fridauer Fredi PfUJ / GEOGRAFSKO DRUŠTVO PRIPRAVILO PREDAVANJE Vili Podgoršek o dimnanHh in Braziliji Ptujsko geografsko društvo je v Šolskem centru Ptuj pripravi- lo predavanje o diamantih in Braziliji. Predaval je profesor geografije na drugi gimnaziji v Mariboru Vili Podgoršek, ki je bil v Braziliji oziroma Južni Ameriki že trikrat, letos kar dva- krat. Svojo pot je pričel v največjem brazilskem mestu Sao Paolu, v tem mestu pa se je začelo tudi njegovo predavanje z diapozitivi. S seboj je imel tudi diamante, za katere je bilo na koncu največje zanimanje. Predavanja so se zraven članov društva udeležili predvsem dijaki in pokazali veliko zanimanje za Brazilijo, saj je bilo predavanje profesorja in popotnika Vilija Podgorška zelo zanimivo. Brazili- jo je prikazal kot svet zase, deželo, ki je večja od Evrope in v njej živi kakih SCK) Slovencev in kjer so raz- dalje med naselji nenormalno veli- ke. Društvo geografov Ptuj obstaja od januar 19%, njegova pre^ed- nica je profesorica Mirjana Šeru- ga. V njem je trenutno aktivnih dvajset članov; ti organizirajo stro- kovna predavanja in ekskurzije po svetu. Milan Kraint Pavlita Profesor in popotnik Vili Podgoršek ob zemljevidu Brazilije. Foto: Nini ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ / OB ROB PROJEKTU O JANEZU PUHU "Že od nekdai smo v f vropi" Laskavi vpisi v vpisno knjigo in številni podpisi obiskovalcev iz Slovenije in domala cele Evrope potijujejo v naslovu zapisa- no misel. Evropskost se je pokazala tudi pri predstavitvi našega velikana. Velikopotezno in obsežno vsebinsko zasno- vana razstava avtorice Kristine Šamperl Purg je bila prvotno horizontalno postavljena, vendar je zaradi prostora in ideje oblikovalca Danila Muršca, ki je impresionirala marsikoga, tudi ravnatelja ZAP Ivana Lovrenčiča, dobila vertikalno obli- ko, tudi v skladu z idejo razvoja in vzpona Janeza Puha - od preproste kmečke izbe do letalskih konstrukcij. Ni bilo enostavno postaviti za tri običajne hiše opažev v sredico pos- lovnega centra Domino na Ptuju. Sedem mladcev, med katerimi je bil šef enak med enakimi, je preko- silo same sebe. Osvetlitev Elektro Senčar, d. o. o., je dodala zahteven in potreben sijaj in direktor Senčar, ki je sam ljubitelj hitrosti in avtomobilizma, je brez vsakega pompa postal donator. Prav tako so storili lastniki v poslovno- trgovskem centru Domino, med katerimi je eden od lastnikov in hkrati gospodar Matjaž Androma- ko viteško vzdržal vse majhne ne- prijetnosti. Župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med, je poskrbel za dostojen in tudi dosto- janstven sprejem avtorjev in spon- zorjev. Perutnina Ptuj pod pred- sednikovanjem dr. Romana Gla- serja je omogočila reklamiranje razstave s plakati, zloženkami v treh jezikih in letaki. Lastniki Puhove dediščine so svoje lepotce - oldtimerje pripeljali osebno, tako Franc Pušnik iz Slo- venske Bistrice in njegov kolega Mladen Čerič kot Peter Grom, upravnik Muzeja motociklov na Vranskem, Vekoslav Pislak iz Majšperka, Stanko Kores iz Spodnjih Jablan, Boris Novak iz Razkrižja pri Ljutomeru, Franc Furlan iz Škofljice, Edi Vuk iz Xamne in Ambrož Debel j ak iz Cmuč so malce začudeno opazova- li nenavadno prizorišče, lebdeče oblake skozi 16 m visok prazen prostor. Brez plakatov, reklam, starih fotografij, opreme, ki smo jih dobili od posameznikov, kot so Hilde Harrer iz Gradca, Jožica Brecelj, Jožica Zoreič, Srečko Šne- berger, Lojz Petrovič, Franci Go- lob - vsi iz Ptuja, Maja Rašl iz Ki- carja, Šuenovi, Zidaričevi, Ne- deljkovi iz Sakušaka, Miro Finžgar iz Maribora, Franc Mun- da iz Bratislavcev pri Polenšaku, Vilma Mavrič iz Celja, Ivan Rihta- rič iz Gornje Radgone, Igor Vod- nik iz Maribora, bi oldtimerji na oblakih lebdeli brez trdne osnove poznavanja Puhovega načina dela. Pojasnjevalni del razstave so prispevale posamezne institucije: Tehiiiški muzej Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, Mestni arhiv Gradec in Deželni arhiv Grad^ Pokrajinski muzej Ruj, Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj, Škofijski arhiv Maribor, Župnijski urad sv. Lov- renca Juršinci, Osnovna šola Jiu^inci, Osnovna šola Trnovska vas in Zgodovinski arhiv Ptuj. "JANEZ PUH JE BIL PRAVI AS" Tako so razmišljali tudi vsi tisti, ki so prispevali finančna sredstva ali nas pogostili, da smo lahko iz- peljali našo idejo - prikazati Janeza Puha kot asa, doma iz Slovenskih goric, kot asa, ki se ni ustrašil dejstva, da so drugi imeli več in da so vedeli več. Delo in talent sta mu omogočila, da je mnoge dohitel in nekatere tudi prehitel. Finančna sredstva za razstavo, obsežni kata- log in za predstavitev ter odprtje razstave so prispevali Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ptuj, Elektro Senčar, Senčar, do.o., Perutnina Ptuj, Občina Gornja Radgona, Geoplin, do.o., Ljubljana, Krašovec Hirospeleo, do.o., Pos- lovni center E)omino, Tehniški muzej Slovenije, Pokrajinski mu- zej Ptuj, Muzej motociklov Vran- sko, Arhiv Republike Slovenije, Občina Juršinci, Univerza Mari- bor - Fakulteta za strojništvo, Občina Markovci, Komunalno podjetje Ptuj, d d. Območna obrt- na zbornica Ptuj, Zavod dr. Mari- jana Borštnarja I^mava, Meso-iz- delki Žerak Podlehnik, Cvet- ličarna Roža Ptuj, Patentna pisar- na Ljubljana, Rado-Tednik Ptuj, Mlekopromet Ljutomer, Mlekar- na Ptuj, Soboslikarstvo demit fesa- de Trnovska vas. Sladki butik Ptuj, Občina Ljutomer, Občina Gorišnic^ Lancom, do.o., Inženi- ring Maribor, Trsničarstvo in vi- nogradništvo Matjašič Juršinci, Gradiš, GP Gradnje Ptuj, d.d.. Ser- vis RTV Munda, Ptujske pekarne in slaščičarne, dd.. Kmetijski kombinat Ptuj, Vekoslav Pislak Majšperk, Zavarovalnica Maribor, Sava Kranj, Ob^vski zavod za veterino Ptuj in Šolski center Ptuj - Kmetijska šola ter vsi našteti, ki so posodili gradivo. "RAZSTAVA JE BI- LA POSTAVUENA Z UUBEZNUO" Našega rojaka smo želeli pred- staviti Slovencem in svetu poveda- ti, da je bil Slovenec, ki je šel s tre- buhom za znanjem in uspel. V svo- je delo ie vložil vse, tako energijo, znanje, dušo in prav gotovo tudi srce. Brez srčnosti vseh, ki so sode- lovali v projektu, tako vseh avtor- jev v katalog, vseh, ki so prevaja- li, lektorirali, tiskali, fotografirali, kaširali, lepili, oblikovali besedila, pretipkavali in opravili še in še drugega dela, projekta ne bi uspeli izpeljati. 2^to prisrčna hvala vsem sodelavcem v Žgodovinskem arhi- vu na Ptuju, hvda vsem, ki ste zau- pali v projekt, in hvala moji družini, staršem in učiteljem. Vsi podnaslovi so iz vpisne knji- ge ob razstavi Janez Puh - čovek, ki je svet obrnil na glavo, 25. 9. 1999 do 25. 11. 1999, Ptuj, Domi- no, Trstenjakova 5. Katalog in monografija sta še vedno na voljo v Zgodovinskem I arhivu na Ptuju. Naj ne bo nobene j knjižne {»lice brez ene od omenje- j nih publikacij. I Avtorica razstave in urednica kataloga Kristina Šamperl Purg, Zgodovinski arhiv Ptuj JMARIBOR/ SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV Zanimhro preda^mje 0 dmskih kn/ižnkoh Pretekli teden so se povabilu Društva bibliotekarjev Maribor, ki združuje delavce knjižničarske stroke širšega območja, odzvali tudi ptujski knjižničarji. V Glazerjevi dvorani Univer- zitetne knjižnice Maribor je bilo svečano, saj je prejel čestitke za visok življenjski jubilej dr. Bruno Hartman, literarni zgo- dovinar, gledališčnik, prevajalec in bibliotekar ter častni član Društva bibliotekarjev Maribor. Osrednji del srečanja je bil na- menjen predstavitvi študijskega tedna v splošni knjižnici Aarhus kommunes biblioteker v Aarhusu na Danskem. Knjižnico, ki ima položaj, podo- ben našim matičnim knjižnicam (izvajajo knjižnično dejavnost na širšem območju), kamor sodi tudi ptujska knjižni^ je v okviru pro- jekta Puhlica - izvaja ga Evropska skupnost - obiskala Barbara Ko- var, vodja službe za razvoj in matično dejavnost v Mariborski knjižnici. Kot je poudarila Kovar- jeva, je v knjižnicah na Danskem najbolj presenetljiva izredna odprtost in razvejanost knjižničnih storitev, ki so never- jetno prilagojene okolju in potre- bam bralcev. Recimo: ena izmed enot (izpostav) knjižnice Aarhaus je v neposredni bližini velikega športnega centra, zato je ta Imjižnica še posebej dobro založena s knjigami, ki so kakor- koli povezane s športom in rekrea- tivnimi dejavnostmi. Dnevno časopisje, revije in tudi izbrane knjige so po zaprtju knjižnice na voljo v bližnjem bifeju. Knjižnice ne začnejo dihati pred deseto uro, a so odprte tudi do dvaindvajsete ure. Druga enota knjižnice Aar- haus deluje v stavbi kulturnega doma, kjer so pod isto streho gle- dališki, operni in baletni oder, kino dvorana, galerija ... V tej knjižnici opravljajo knjižniča^i tudi storitve sosedom v stavbi, kjer je v navadi tudi prostovoljno delo meščanov. Kot zanimivost: ob četrtkih prodaja kino karte bančni direktor. Danska je bogata dežela, odliku- je jo visoka socialna drža, zato daje zavetje številnim pripadnikom na- rodnosti iz celega sveta. Tudi knjižnice odlično skrbijo za dobro počutje prišlekov: imajo oblikova- ne knjižne zbirke držav, ki so jih zapustili novi prebivalci Danske. Knjižnici s svojim delovanjem vzp^bujajo strpnost ter razimie- vanje med narodi in pomagajo ohranjati kulturne stike z matičnimi državami. Danska knjižnična dejavnost daje velik poudarek na raziskave trga. Sistematsko preverjajo želje in potrebe obiskovalcev knjižnice ter načrtno privabljajo nove člane. Hkrati sodi med temeljne knjižne naloge vzpodbujanje branja domačih avtorjev. Le-te predstavl- jajo na domačih spletnih straneh, kjer lahko bralci avtorju postavlja- jo vprašanja ali posredujejo mnen- ja o prebranih knjigah. Tudi druge informacije lahko bralci pričakuje- jo po internetu, kjer so knjižničarji dolžno posredovati želene odgovo- re v desetih dneh. Danski knjižničarji so zavezani nenehnemu izobraževanju, ki sega od strogo bibliotekarske stroke do znanja s področja marketinga, psi- hologije, psihiatrije, pedagogike... Delovanje knjižnic temelji na fi- nancah lokalnih skupnosti, ki imajo velik posluh za kultiu"o branja. Vse projekte in akcije po predhodni prijavi denarno podpre država. Oprijemljiva sredstva pris- pevajo tudi podjetj^ ki si štejejo sodelovanje s knjižnico v čast. Slovenska knjižnica dejavnost je v nekaterih segmentih primerljiva z evropsko, a dansko knjižničarst- vo je za nekaj krepkih korakov drugače in bolje organizirano. Lillana Klemeniii 6 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL Samanta rada po/e in pleše, rada pa /e tudi urejena Samanto Strafela iz Vidma pri Ptuju, 12-letno učenko ta- mkajšnje osnovne šole, je za akcijo Iščete svoj stil prijavila mama Majda. Njuna skupna želja je bila predvsem, da bi Sa- manta spremenila frizuro. Dolge lase je imela že kot čisto majhna deklica in jih vsa leta doslej ni strigla; naveličala seje čopa in kitk. Čeprav je Samanta na videz redkobesedna deklica, je aktivna na številnih področjih. V šoli obiskuje plesno šolo, v Ptuju kik- boks (pravi, da za obrambo), na- jbolj pa jo veseli petje. Ko bo veli- ka, bi bila rada pevka. Navdušuje se nad najstniško pevko Britney Spears in skupino Vengaboys. V šoli ji gre dobro, čeprav je zadnje tri razrede obiskovala v Nemčiji. Dom pa je le dom, pravi mama Majda, zato so se vrnili domov. Pozna pa se razlika med nemško in slovensko šolo. Samanta najraje obleče hlače oziroma športna oblačila. Všeč sta ji modra in črna barva. V letu 2000 želi vsem vse najboljše, predvsem pa, da ne bi bilo konca sveta; to je slišala po televiziji. Ker je še zelo mlada, kozme- tične nege ne potrebuje, njen obisk v kozmetičnem študiju Neda je bil bolj informativen. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je predstavila svoje delo in storitve, ki jih ponuja njen studio. Ko bo v najstniških letih, pa naj se le ogla- si, jo je povabila. Prof. Vlado Čuš, strokovni vodja športnega studia Olimpic, je Samanti glede na leta priporočil, da si izbere eno od športnih panog katerega koli ptujskega kluba, s katero se bo resno ukvarjala oziro- ma redno hodila k vadbi. Seznanil jo je tudi s prehrano mladostni- kov, z osnovnimi vsakodnevnimi potrebami, ki jim mora vsak dan vsak zadostiti za zdravje, dobro počutje in boljšo delovno zmoglji- vost. V Hairclubu Fenos je za novo Samantino pričesko poskrbel lastnik in frizer Sašo Fenos. Kljub temu da jo je kar precej ostrigel, je še zmeraj ohranil neko dolžino las. Oblikoval ji je mla- dostno igrivo trendovsko pričesko, v kateri se bo Samanta dobro počutila, kaju šele s tem je naredil pravo stvar. Zaradi Samantine mladosti ozi- roma njene zelo mlade kože vizažist Dani Kolarič ni uporabil pudra. Rahlo ji je le svetlo osenčil oči, na trepalnice ji je nanesel črno maskaro, ker jih je želel zara- di dolžine narediti še bolj izrazite, na ustnice pa ji je nanesel lip glos, da so se ji svetile. Pri oblačilih za Samanto so tudi tokrat pomagali strokovnjaki modnega studia Barbare Plaveč. Glede na njeno starost so izbrali modna oblačila, ki še vedno pou- darjajo njeno nežno otroško plat, a so kljub temu v trendu najstniške mode. Posebej za Sa- manto jih je oblikovala Alenka Kolarič iz butika Pinocchio v Cankarjevi ulici v Ptuju. Odločili so se za kombinacijo krem barve z intenzivno pariško modro, kajti Samanta se mora zaradi svoje bele polti in še neizrazitih potez na obrazu izogibati nežnih pastelnih vodenih barv, saj jo naredijo zelo neizrazito. Njen barve so močni odtenki modre, zelen, vijolične, pa tudi rdeče barve, manj pa oranžna, rumena in roza. Kot lah- ko vidimo na fotografiji, so pri Sa- manti uporabili večplastno modno nalaganje oblačil, piko na "i" pa so izbranim oblačilom dali klobuček, muf in obrobe na jakni iz umetnega krzna v močni modri barvi, ki je tudi Samantina barva. Dvanajstletna Samanta iz Vidma pri Ptuju je bila enajsta udeleženka akcije Iščete svoj stil. Kot se za slovo od leta 1999 spo- dobi, bomo dvanajasto ude- leženko, Mimico Zoreč, oblekli v svečano oblačilo kreacije Barbare. Plaveč. Akcijo bomo nadaljevali tudi v letu 2000. V zadnji letošnji števil- ki Tednika bomo ponovno objavi- li kupon za vse tiste, ki bi želeli sodelovati. K sodelovanju vabimo tudi moške. Tudi zanje velja, da k uspešnemu nastopu v javnosti in nasploh v življenju in delu ob vsem drugem veliko prispevata tudi primerno oblačilo in urejena frizura. MG Samanta prej ... ... in pozneje. Foto: Črtomir Goznik Samanta v unikatnih oblačilih butika Pinocchio. 8 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK mo NAŠIH imAJIH ADVENTNI ALI PREDBOZICNI CAS V NAŠIH KRAJIH Še vedno so žive šege in nttvade čas pred božičem imenuje Cerlcev advent ali prihod (beseda adventus je latinskega Izvora) in to ime se je udomačilo tudi med našim ljudstvom. Z adventom se pričenja ob pričetku zime tako imenovano cerkveno leto. To je tudi čas duhovne priprave na božič, na praznik Kristusovega rojstva oziroma njegovega prihoda na svet, vse pa je povezano s številnimi običaji, ko se prepletajo pobožne krščanske šege s poganski- mi ostanki, ki se jih danes še komaj zavedamo. Na praznik Jezusovega prihoda so se kristjani že od nekdaj pose- bej temeljito pripravljali. Ker pa Cerkev obhaja spominski dan Je- zusovega rojstva od konca četrte- ga stoletja dalje, se omenja tudi priprava nanj šele v šestem stolet- ju. Najstarejši način priprave na božični praznik je bil post, ki se je pričel že ob martinovem. Spomin na nekdanji post se je vse do ned- avnega ohranil tudi pri nas. Na Štajerskem in Koroškem so si sta- rejši ljudje v adventu zabelili jedi z maslom ali oljem ter si tudi sicer pritrgovali pri hrani. V cerkvi je vladala vijoličasta barva, ženitvo- vanj ni bilo, v tem času pa je bilo nezaželeno na vasi tudi fantovsko petje in ukanje. Adventni čas obsega štiri nedel- je (včasih jih je bilo pet). Polago- ma so mu verniki poleg spokome- ga pomena pridali še simbo- ličnega. Adventni venček s štirimi svečami naj bi nas spominjal na štiri tisočletja, kolikor je preteklo od Adama do Kristusa, ko je grešno človeštvo čakalo mesijo - odrešenika. Advent je torej čas duhovne in zunanje priprave na božič. O tem, kako se je slovenski človek v pre- teklosti pripravljal na advent, smo vprašali mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Povedal je: "Naša slovenska adventna pri- prava je najprej obstajala v tako imenovanih zomicah, to je ju- tranjih zgodnjih mašah, h katerim so prihajali verniki od svojih do- mov celo v romantičnem razpo- loženju z raznimi lučmi in svetil- kami. To prihajanje v cerkev jih je spominjalo prihoda odrešenika na svet, ki so ga pričakovali, oziroma Božjega prihoda k človeku, potem pa človeWega prihoda k Bogu. Drugo zgovorno znamenje slo- venskega adventa, pa tudi adventa v nemško govorečih deželah je ad- ventni venec, ki ga najdemo v vseh župnijskih cerkvah, v zadnjem času pa tudi povsod dru- god. To je venec iz zelenega smrečja s štirimi svečami, kar ima svoj simbolični pomen. Zelenje pomeni novo življenje, ki ne umi- ra, torej neke vrste nesmrtnost, hlo-ati pa štiri sveče simbolizirajo štiri nedelje, ko ljudje od ene do druge nedelje prižigajo po eno svečo več. Tako postaja venec v adventu bolj in bolj razsvetljen, kar pomeni, da so bile duhovne priprave vedno močnejše in svet- lejše, dokler niso dosegli praznika luči, kakor so imenovali božični praznik. Adventna priprava je obstajala tudi v domačih molitvah v družinskem krogu, v marsikateri odpovedi, predvsem pa v pripravl- janju domačih jaslic, ne kuplje- nih, temveč doma izdelanih, pre- prostih, ki so potem postale del naše kulturne dediščine in našega izročila." Kako pa danes? Brez dvoma je še vedno na prvem mestu duhov- na priprava na največji praznik - Kristusovo rojstvo, vendar mu je sedanji čas dodal še druge, svetne priprave, ki pa imajo ob vsem v prvi vrsti komercialni značaj. Va- bijo razkošno okrašene in osvetljene izložbe, polno je razne- ga okrasja, adventnih venčkov, električnih lučk ter seveda daril, ki jih ljudje obilo kupujejo. V teh dneh okoli hiš in stano- vanj že prijetno diši po maslu, orehih, vaniliji in drugih dišavah. Pridne gospo^nje že pečejo razno drobno pecivo in ga potem spravi- jo za praznične dni, ko na mizi ne sme manjkati nič. Tiste večje sta- vri - razne vrste kruhov, tudi na- polnjenega s suhim sadjem, ki ga gospodinje zadnje času vse več pečejo, in seveda potica, ki v teh praznikih krasi bogato obloženo praznično mizo - pa pridejo na vrsto pozneje. ADVETNI SVETNIKI Veliko navadi in verovanj je v adventu povezanih s posamezni- mi dnevi, ko godujejo nekateri ad- ventni svetniki, kot so sv. Andrej, sv. Barbara, sv. Miklavž, sv. Lu- cija in sv. Tomaž. Okoli sv. Barbare, ki je zavetni- ca rudarjev, topničarjev ter tudi krojačev, so pri nas znane šege, ki s svetnico nimajo nič skupnega.. Tako so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v Središču ob Dravi n^ predvečer sv. Barbare majhni dečki vadili voščila, da bi jih prihodnji dan lažje izreldi. Na barbarino zjutraj so potem hodili od hiše do hiše. Ko je takšen pobič, tudi sicer namazan z vsemi žavbami, stopil v sobo, je najprej pozdravil domače. Potem je šel k mizi in okoli nje ter govoril svojo voščilo: "Bog vam daj žrebičke, teličke, prešičke, goščice, purice, piščance, račiče in vsega v obil- nosti, enkrat pa tudi dušno zve- ličanje in dosti kruha pa malo otrok ...". To šego ali tudi koledo so pred nekaj leti pod vodstvom Tilike Kolarič lepo prikazali pri KUD Obrež. Izzvala je veliko za- nimanja pa tudi smeha in veselja, saj želje tu in tam niso bile naj- boljše, še posebej če je gospodinja pozabila na darove za male koled- nike. Dravorin Trstenjak je okoli 1885. leta opisoval šego, kako so na dan sv. Barbare in sv. Lucije v Veržeju otroci hodili od hiše do hiše voščit srečo. Potem so morale hišne gospodinje voščilce ali ko- lednike primerno obdariti s pogačicami, jajci, sireki, hruškami, jabolki, z vsem pač, kar je hiša premogla. Podobno šego so nekaj let kasneje opisali tudi v Ljutomeru, pa tudi v Ormožu. Za- nimivo je, da si v obeh primerih mali voščilci, ko stopijo v sobo, hitro poiščejo primeren prostor pod klopjo ali mizo in tukaj sede ali kleče glasno govorijo z otroškimi besedami: "Bog vam daj ..." Šega se je potem razširila po vsem vzhodnem Štajerskem in Prekmurju. Tem malim voščil- cem pravijo polaziči ali tudi polažarji, v okolici Murske Sobote pa tudi balažiči. V ptujski okolici se oglase pred hišo kmalu po tretji uri zjutraj, potrkajo na okno in začno z voščilom: "Dobro jutro vam Bog daj in ljuba sv. Barbara." Po končanem voščilu, ko po vrsti naštejejo vse dobre želje, jim go- spodinja v klobuk, ki ga pomolijo skozi okno, ali v torbo nasuje su- hega sadja, orehov, v roko pa jim stisne tudi kakšen drobiž. Če mo- rajo polažarji oditi od hiše praz- nih rok, se maščujejo med drugim tudi s temi besedami: "Puno dece pa malo kruha, plantavo kobilo in daleč k mlinu." Najbolj priljubljen zimski svet- nik, še posebej za otroke, je sv. Ni- kolaj, ki mu pri nas pravimo Mi- klavž in goduje 6. decembra. Bil je doma v Mirni v Mali Aziji in je umrl 324. leta v visoki starosti. Za svojega zavetnika ga imajo šolarji in študentje ter mornarji in brod- niki, pri nas na Koroškem in v Dravski dolini je zavetnik spla- varjev, v Savinjski dolini se k nje- mu zatekajo mlinarji in Žagarji, v Ziljski dolini se mu priporo&jo tudi drvarji. Okoli njega se je spletio nrnogo legend. Tako govo- ri ena, da je tri hčere siromašnega očeta rešil sramotne usode in jim je ponoči skozi okno porinil tri kepe zlata ter tako priskrbel po- trebno doto za njihovo možitev. Ena od kep se je odkotalila v bližino copata pred ognjiščem in od tod morda izhaja tudi šega, da prinaša otrokom ponoči darove v nastavljene posode, nogavice in čevlje. Sv. Miklavž je tako postal pomemben obdarovalec otrok, ki ga zvečer pred njegovim godom nestrpno pričakujejo, saj pridne nagrajuje, poredne pa rad pre- pušča kaznovanju, ki ga opravijo njegovi spremljevalci, parkeljni. Č^čenje sv. Miklavža se je razširilo po Evropi po letu 1084, ko so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Bari v jažni Italiji. V 12. stoletju se je razširilo tudi k nam tostran Alp. O njegovi pril- jubljenosti med Slovenci govori okoli 200 cerkva, posvečenih sv. Miklavžu: največ jih je v lavantin- ski škofiji, kar 11 župnijskih in 63 podružničnih. Priljubljenost sv. Miklavža potrjujejo tudi mnoge cerkvene freske in slike. Omeni- mo fresko v nekdanji križni kape- li Marijine cerkve na Ptujski Gori iz časa okoli 1420 in sliko v Tur- nišču iz leta 1389. Naši davni predniki iz predin- doevropskega časa so imeli zimski čas za dobo duhov. Duše rajnikov so se po njihovem verovanju vračale na ta svet, pridruževali pa so se jim tudi duhovi rasti. Te du- hove so predstavljali našemi j enci, ki so rogovih po vaseh. Do danes se je ohranila le lupina, vsebina se je izgubila. Danes se nikomur ne sanja, čemu so se v davnih časih šemili davni rodovi. Zimski obhodi našemi j encev imajo verjetno globoke korenine in čaščenje sv. Miklavža je bilo kot nalašč, da jim da novo vsebi- no. Našemi j enci, ki so dotlej pred- stavljali rajnike in druge demone, so po krščanskem pojmovanju postali hudobni duhovi - "par- keljni". Postali so spremljevalci svetniškega dobrotnika in izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Divjim odhodom našemljencev se je tako spremenil pomen. Razvoj Miklavževih obhodov je bil po posameznih slovenskih deželah različen. Vzhodna Slove- nija - Štajerska jih je razvila v vsej bohotnosti, medtem ko zahodni predeli dolgo niso poznali sv. Mi- klavža kot nosilca darov. To se je zgodilo šele v prejšnjem stoletju. O miklavževanju na Slovenskem imamo mnogo pisanih poročil. Najstarejše je verjetno tisto iz leta 1839, ko opisuje miklavževanje, kakor ga poznamo še danes po slo- venskih vaseh. Tudi danes je Mi- klavž zelo priljubljen med otroki. saj mu svoje želje sporočijo v pi- smih, včasih pa jih tudi narišejo. Pisma položijo na okna in zjutraj veseli opazijo, da jih je Miklavž vzel, in sedaj se prične čas pričakovanja. Na predvečer Mi- klavževega godovanja, to je 5. de- cembra, se pred hišo pojavi Mi- klavžev sprevod. Najavita ga zvo- nec in rožljanje verig njegovega spremstva, v katerem so angeli in parkeljni (hudobci), ki se jih še posebno bojijo poredni otroci. Oče ali mati pričakata Miklavža pred hišo, mu dasta darove za otroke, ki jih angel spravi v svoj koš, in izročita list z opisom last- nosti otrok. Sprevod vstopi v hišo. vendar Miklavž pusti parkeljne zimaj, da ne bi preveč prestrašili otrok. Le v skrajnem primeru jih pokliče v hišo. Miklavž se pogovo- ri z otroki, ki navadno zmolijo molitev, jim izroči darove in sve- tuje, da naj bodo še naprej pridni, potem jih bo obiskal in obdaril tudi prihodnje leto. Nato se Mi- klavž poslovi in napoti k naslednji hiši. O sv. Luciji, ki goduje 13. de- cembra, je malo zgodovinskih pričevanj. V izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida. Skoraj vse podobe jo kažejo s pladnjem in parom oči na njem. Njeno čaščenje se je na Slovensko razširilo iz Ogleja inor- da že v 13. stoletju. Pri nas na Šta- jerskem so na predvečer Lucijine- ga hodile naokoli "lucije", v belo oblečene ženske s košaro, v kateri so bila darila. Ponekod poznajo lucijo z belim, drugod s črnim obrazom. Za čas sv. Lucije je bilo mnogo vedeževanja. Tako je znana vera, da povedo dvanajsteri dnevi od lucijinega do božiča vreme dva- najstih mesecev prihodnjega leta: vreme prvega dne naznanja vreme v januarju in tako naprej. Sv. Lu- cija si s sv. Barbaro deli šego, da na njen god narežejo vejice in jih dajo v vodo, v plitve posodice pa posejejo žito. Zrnje vzkali in oze- leni do božiča, prav tako pa zacve- tijo tudi vejice češnje in slive. V zvezi s sv. Lucijo je tudi nekaj pregovorov: "Lucije lu-atki dan je znano vsem ljudem," ali pa "Po- magaj nam bog in ljuba devica Marija, za oči pa sv. Lucija." MAMJO NOSUO v 17. in 18. stoletju je bila zani- miva devetdnevna pobožnost "noseče Marije" (latinsko Mater gravida). V zvezi s to očitno močno razširjeno in priljubljeno pobožnostjo je nastalo tudi na slo- venskih tleh nekaj umetniških podob, ki so deloma še ohranjene. Podoba, pred katero so obhajali devetdnevnico v ljubljanski stol- nici, je sicer izginila, znana pa nam je z ohranjenih strih podobic v bakrotisku. Za upravljanje pobožnosti pred to podobo je iz- dal duhovnik Valentin Eržen nemško knjižico s potrebnimi molitvami in premišljevanji. Sicer pa sta nam znani podobi "noseče Marije" v ljubljanskem tu^tilin- skem samostanu in frančiškan- skem samostanu v Nazarjih v Sa- vinjski dolini. Obe sta deli našega baročnega slikarja Fortimata Ber- ganta (1721-1769). Toda zdi se, da se "noseča Marija" v ljudski pobožnosti ni obdržala. Raz- svetljenstvo je pobožnost odpravi- lo, nakar je v prvotni obliki brez sledu izginilo. Sele v drugi polovi- ci 19. stoletja zasledimo pri nas podobno pobožnost, ki pa ima povsem "ljudski značaj". V de- vetdnevnici z dramatskim prizo- rom se je ljudstvo namreč spo- minjalo potovanja noseče Marije in sv. Jožefa v Betlehem. Evange- lijsko poročilo, da sveti par v mes- tu ni mogel dobiti prenočišča, je šlo ljudstvu do srca in je spodbu- jalo njegovo domišljijo. Slovenska poročila o tej pobožnosti poznamo pri nas šele iz prejšnjega stoletja, toda domne- vamo, da se je pri nas udomačila že v dobi protireformacije. Pobožnost "Marijo nosijo" izvira iz španske pokrajine Andalizije, od koder se je razširila ne samo po Evropi, temveč po španskih misi- jonih tudi v Latinsko Ameriko. Tako v Mehiki še danes živi v raz- nih oblikah kot domača ali otroška cerkvena pobožnost. V Evropi ji sledimo po vseh kato- liških alpskih deželah. Ali sta jo jožefinizem in janzenizem konec 18. stoletja pri nas do kraja zatrla, ni povsem jasno. Zanimivo pa je, da je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izšel v nekem tirolskem nabožnem časopisu po- ziv, naj bi se stara pobožnost "pre- nočevanja Marijinega" spet uved- la. Poziv že zato ni bil zaman, ker so se oglasila poročila iz odročnih alpskih dolin, kjer je pobožnost, kot kaže, skrita preživela viharje jožefinskih preganjanj. Na pobudo tirolskega časopisa se je zganila "Zgodnja Danica", kjer so 1875. leta pozvali Slovence k obnovitvi stare pobožnosti. Od- ziv je bil na Slovenskem zelo močan. Obredje "Marijo nosijo" je znano v dveh oblikah. Značilen zanj je uvodni dramski nagovor pred hišnimi vrati, dvogovor, ki ga pozna tudi tirolska oblika obredja. Druga oblika je brez omenjenega dvogovora pred vrati. Kot zgolj pobožnost "Marijo nosi- jo" je bilo obredje do druge sve- tovne vojne živo še po vsem nek- danjem Krajnskem, Beli krajini, na Spodnjem Štajerskem razen panonskega dela ter v Benečiji. "Marijino potovanje" se je pričelo 15. decembra. Ko se je zmračilo, se je zbrala vsa soseska v hiši, kjer naj bi Marijo posodili in od koder naj bi jo tudi dvignili. Da se je običaj konec prejšnjega stoletja hitro širil v slovenskih deželah, govori tudi podatek iz zgornjeložniške oziroma venčeseljske fare, da so 1890. leta ženske nosile Marijo po hišah. V šolski kroniki ga je zapisal takrat- ni venčeseljski nadučitelj Janez Povh med drugim tudi to, da so tega leta za en dan Marijo prinesli tudi v venčeseljsko ljudsko šolo na Zgornji Ložnici. Učilnico so okrasili, da je bila podobna kapeli. To je bil v šoli lep dan, niso se učili, ampak je dan minil v petju in molitvi. Zvečer je Marija nadal- jevala svojo potovanje po vasi. Kaže, da v tem podpohorskem kraju ta šega ni nikoli povsem zamrla. V vsem sijaju pa so jo po- novno obudile k "življenju" venčeseljske ljudske pevke iz Zgornje Ložnice, ki so lansko leto ta obred z vso zanimivostjo, lepo- to petja ter spretnosti dramskega prizora tudi izvajale. Povsod, kjer je Marija prenočila, sta jim gosp)o- dar in gospodinja pripravila po- gostitev, potem pa so v petju, mo- litvi in tudi pogovoru sklenili večer. Pri zadnji hiši, to je deveti večer, ostane Marija 40 dni, vse do svečnice. Prvi namen venčeseljskih ljud- skih pevk ob lanskoletni obnovit- vi tega pobožnega obredja je bil njegova oživitev. Sprva so name- ravale obiskati po tri hiše na Zgornji Ložnici, v Gladomesu in Kostanj evcu. Želele so si pri tem nabrati dovolj izkušenj za pri- hodnja leta, ko naj bi se običaj ob- novil in razširil. Niso pa vedeli, kako jih bodo ljudje sprejeli. Ne- kateri so menili, da bi bili s tem nekateri deli župnije izpuščeni, čeprav bi si želeli, da bi se ljudska pobožnost odvijala tudi pri njih. Tako so potem nastale tri skupi- ne, ki so v venčeseljski fari nosile Marijo - v Gladomesu, na Zgornji Ložnici in Kostanjevcu. Ljudje so obuditev tega običaja lansko leto pozdravili, saj so se mu lahko priključili vsi, ki so želeli. Zopet so se dobro počutili v družbi sose- dov in pozabili na osamo, ki je človekova najhujša bolezen. Ljud- je želijo, da bi to ljudsko pobožnost ponovili mdi letos. Za adventni čas so značilni tudi nekateri vremenski pregovori: "Prvi teden v adventu mraz trajal bo ves zimski čas;" "Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem." Vida Topolovec Viri: Niko Kuret: Praznično leto Slo- vencev Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih Niko Kuret: Marijo nosijo Izdelovanje adventnih venčkov v Ljudski univerzi Ptuj. Foto: M, Ozmec Marijo nosijo - prizor z lanskoletnega obnovljenega običaja na Zgornji Ložnici. Foto: VT TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 9 OO TOD m T. PTUJ / STO LET ŠTEFANA VODE Čestitali stoletniku Včeraj, 15. decembra, je dopolnil okroglih sto let Štefan Voda iz Liice Lackove čete 9 v Ptuju. Jubilant zasluži vse naše spoštovanje in občudovanje ne le zato, ker je dosegel tako čas- titljivo starost, temveč še bolj zato, ker je ta visoki jubilej dočakal telesno krepak, umsko bister, gibčen in nasmejan. Starejši ljudje s ptujsko- ormoškega območja se ga še go- tovo spominjajo, saj je bil v letih 1946-1951 poverjenik za trgovi- no in preskrbo pri takratnem okrajnem ljudskem odboru v Ptuju. To je v letih velikega po- manjkanja pri nas, ko so se do- bila živila le na živilske karte, vse drugo blago do obleke in obutve pa je bilo na nakaznice. Tiste srednjih let, ki so se že ali se bodo v kratkem srečali z Abrahamom, pa naj zvedo, da jim je prav današnji jubilant nekoč izdajal nakaznice za ple- nice, prve oblekce in čeveljčke, izdajali živilske nakaznice za dojenčke in predšolske otroke. Seveda tega ni opravljal sam, temveč prek krajevnih ljudskih odborov, ki jih je bilo takrat v okraju 86. Sam pa je pripravljal razdelilnike po KLO in lastno- ročno tudi podpisal vsako na- kaznico. O tem nam je jubilant pove- dal: "Resnično je bilo takrat težko. Ljudem je vsega pri- manjkovalo, blaga pa ni bilo. Mesečno smo lahko izdali le to- liko nakaznic, kolikor je znašal našemu okraju skopo odmerjen kontingent. Vendar sem s svoji- mi pridnimi sodelavci delo zmogel in uspešno krmaril med strogo kontrolo in skopimi možnostmi na eni strani ter ve- likimi potrebami ljudi na drugi strani. V dobrem sodelovanju s krajevnimi ljudskimi odbori smo tista težka leta le nekako prebrodili". Naj na kratko predstavimo ju- bilantovo življenjsko pot. Rojen je bil 15. decembra 1899 v Mest- nem Vrhu pri Ptuju. Po končani obvezni šoli je nadaljeval v sad- jarski šoli do marca 1917, ko je bil vpoklican v takratno avstro- ogrsko vojsko. Sodeloval je v bojih na Južnem Tirolskem in ob Piavi, bil ujet od Italijanov, kjer je trpel ponižanja 16 mese- cev, po vrnitvi v domovino pa je služil še 2 leti v kraljevi vojski SHS - vsega 5 let v vojaški suknji, ki jo je po demobilizaciji zamenjal z železničarsko. Leta 1924 pa je dobil zaposlitev v ptujski podružnici takratne Ljubljanske banke. Tako je da- nes najstarejši še živeči uslužbe- nec te banke. Med okupacijo je moral zopet delati pri železnici na območju sedanje Avstrije. Takoj po vojni je bil zaposlen pri komandi mesta Ptuja, nato pet let poverjenik OLO in zadnja tri leta pred upokojitvijo, leta 1954, trgovski inšpektor. Po upokojitvi se je posvečal predvsem domu in družini, za- nemarjal pa ni društvenega živl- jenja v okviru Društva upoko- jencev Ptuj, saj je član že 45 let, zato je tudi razumljivo, da so mu ob jubileju prvi čestitali prav predstavniku DU Ptuj. Kako živi danes in kakšen je njegov običajni delovni čas? Po- vedal je: "Živim v svojem domu z družino hčerke Marice in zeta Janka Petka. Zadovoljen sem in želim, da bi tako tudi ostalo. Zdravje mi še dobro služi, k zdravnikom hodim poredko. Ob nekem pregledu so mi rekli, da imam krvni pritisk kot kak 30-letnik. Oči mi še dobro služijo, časopise redno prebiram kar brez očal, nadeti si jih mo- ram le za kak drobnejši tisk. Precej pa mi je opešal sluh, imam slušni aparat, a si ga ne- rad nadenem. Včasih sem užival enako hrano kot drugi v družini, posebno rad sem imel meso, še danes mi diši, a se ga raje izogibam. Zajtrkujem večinoma mleko in kruh z me- dom, za kosilo in večerjo pa naj- raje jedila iz pšeničnega zdroba, ovsenih kosmičev, vrtnin in ze- lenjave. Kavo pijem bolj pored- ko, vino pa le ob posebnih pri- ložnostih kak kozarček ali samo polovico. Zjutraj vstajam na- vadno ob pol devetih, ker čez noč slabše spim. Po zajtrku se odpravim na sprehod okoli domače hiše in po vrtu. Vedno vzamem s seboj sadjarske škar- je, saj vedno kaj opazim, kar je treba odrezati. Uživam v naravi, zato tak sprehod traja tudi po tri ure. Popoldan počivam, prebi- ram časopise, gledam TV. Še vedno me zanimajo politična in kulturna dogajanja, če mi v časopisu kaj ne ustreza, se razje- zim, če je to na TV ekranu, pa televizor ugasnem. Spat se od- pravim ob pol enajstih". Marsikaj bi bilo moč še napi- sati iz njegovega živahnega pri- povedovanja o doživljajih iz mladosti, v obeh svetovnih voj- nah, o njegovi ljubezni do sad- nega drevja, grmičevja in vrtnin ter do lepot naše domovine. Spominja se tudi bolečih tren- utkov v življenju, ko mu je kma- lu po upokojitvi umrla žena Ma- rija in ko mu je nekako pred 20 leti v prometni nesreči na službeni poti umrl sin Ivan, od- vetnik v Ptuju. Toda čas celi rane, brazgotine pa ostanejo in boleči spomini. Ostanejo tudi lepi spomini na- prijatelje in znance, mnogo jih je imel v živl- jenju. Toda danes je vse bolj sam, njegovi vrstniki in prijatel- ji so odhajali drugi za drugim, ostajajo pa mlajši, ki so ga poz- nali in spoštovali, ko je še bil sredi dela, jim bil vzornik in učitelj. STOLETNIK OBISKAL MESTNO HIŠO Štefan Voda je v soboto v spremstvu hčerke in njenega moža obiskal Mestno hišo, kjer mu je svečani sprejem ob čas- titljivem jubileju, ki ga dočaka- jo le najbolj kleni, pripravil ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci in mu ob topli čestitki v spomin na srečanje podaril tudi sliko Ptuja in novo ptujsko penino, s katero so udeleženci sprejema tudi nazdravili jubi- lantu. Poudaril je tudi, da je nje- gov prihod v Mestno hišo zanj osebno in njegove sodelavce ve- lika čast. Ponavadi potekajo takšni obi- ski na domu jubilantov, za spre- jem v Mestni hiši pa se je župan odločil, ker je Štefan Voda pri svojih letih še zelo pri močeh, le sluh mu nekoliko nagaja. Ker je znani ptujski optik Leon Pire izvedel, da za branje drobnega tiska v časopisih jubi- lant potrebuje očala, ga bo obddaril z njimi; sicer pa je dos- lej očala podaril vsem Ptujčanom oziroma občanom bivše občine Ptuj, ki so, odkar je on optik v Ptuju, dočakali sto let. Lepim željam se je ob stotem rojstnem dnevu Štefana Voda pridružil tudi Milan Ostrman in mu izrekel čestitke v imenu mestne četrti Ljudski vrt, na območju katere jubilant živi. "Srečen in zadovoljen sem, ker ob vas spoznavam, da se življen- je moje generacije z upokojitvijo ne umiri, ampak da je lahko tudi v poznejših letih sila pestro in živahno. Vesel sem, da vas vi- dim tako vzravnanega in zdra- vega in to je ravno tisto, kar bi vam ob vašem prazniku hotel še zaželeti. Ob listanju po knjigi, ki vam jo podarjamo, kjer je na razglednicah zaznamovan utrip življenja Ptuja v zadnjih sto le- tih, pa vam želim, da bi se spomnili čimveč tistih najlepših dogodkov iz svojega življenja." Sobotni obisk najstarejšega Ptujčana v Mestni hiši je v njeni zgodovini, če ne prvi, pa gotovo eden redkih tovrstnih dogod- kov. Štefanu Vodi ob njegovem ju- bileju iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva in bralcev Tednika. Franc Fideršek, Majda Goznik Stoletnik Štefan Voda v spremstvu hčerke in njenega moža na poti v Mestno hišo Štefan Voda v živahnem pogovoru s ptujskim županom Mi- roslavom Lucijem. Foto: Črtomir Goznik TRNOVSKA VAS / OB PRVEM PRAZNIKU OBČINE Shvesno tudi zaradi novih pridol^itev v domu krajanov v Trnovski vasi so se s sobotno proslavo končale prireditve ob 1. občinskem prazniku te mlade sloven- skogoriške občine. V kulturnem programu so ob domačem mešenam pevskem zboru Jakoba Gomilška ter osnovnošolcih nastopili še ljudski pevci in drugi. Slovesnosti v Trnovski vasi se je udeležil tudi predsednik Združene liste Borut Pahor z bližnjimi sodelavci. Občane je ob prazniku nago- voril župan Kari Vurcer, v go- voru pa orisal prvo leto občine. Izpostavil je vidnejše pridobitve in investicije ter dodal, da so v Trnovski vasi s svojo občino do- bili dolžnost, živeti odgovorno in po svoje. Na slovesnosti so predstavili nov občinski grb in zastavo, kjer se kot simbola ro- dovitne Pesniške doline in vi- norodnih slovenskogoriški gričev pojavljata močvirska lo- garica ter grozd. Grb, delo obli- kovalca Danila Muršca, je na so- botni slovesnosti podrobneje predstavila svetnica Marija Kovačič. Zastave pa so ob tej prilodnosti prejeli predsedniki vaških odborov in društev v občini. V Trnovski vasi so ob prazni- ku podelili tudi občinska priz- nanja. Prejeli so jih Milan Hor- vat za uspehe v obrti, kmetova- lec Anton Mohorič in kultur- nik Marjan Potrč, ki je letos iz- dal svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Ujetnik spomina. Proslave v Trnovski vasi se je udeležilo veliko občanov ter več županov sosednjih občin in s širšega ptujskega območja, gost pa je bil tudi predsednik Združene liste. Prireditve ob prvem občin- skem prazniku so se v Trnovski vasi pričele že prejšnjo soboto s srečanjem starejših, v sredo so na potoku Črmlja v Bišu odprli nov most, v četrtek 1200 metrov asfaltirane ceste Trnovski Vrh- Bišečki vrh, v petek so uporabi namenili bankomat Nove KBM in laboratorij z laserjem v zaseb- ni ambulanti dr. Franca Šuta, v soboto pa so še pred osrednjo slovesnostjo pri domu krajanov v Trnovski vasi odprli čistilno napravo; odprtja so se udeležili predstavniki Biotehne Inženi- ringa Kranj, ministrstva za ok- olje in prostor RS ter ptujskih Gradenj. AK Do zdravja v Trnovski vasi odslej tudi z laserjem. Na foto- grafiji dr. Franc Šuta z medicinsko sestro Majdo Žemljic Do čistejšega okolja pa z novo čistilno napravo JMARIBOR / ODPRLI MERCATORJEV SUPERMARKET Ptuiski Mercofor vse boli pnsaten v Maribom Delniška družba Mercator SVS se vse bolj širi tudi v Maribo- ru. Po lanskoletnem odprtju hipermarketa so 10. decembra na Ptujski cesti 155 odprli supermarket Jagoda. V njem je prodajalne odprlo tudi več poslovnih partnerjev in skupaj zaokrožujejo ponudbo. Gre za naložbo v vrednosti 400 milijo- nov tolarjev. Ob standardni ponudbi, ki ob- sega okrog devet tisoč izdelkov, so v nakupnem centru, ki obse- ga skupaj 1529 m^, od tega su- permarket Jagoda 1168 m , ure- dili klasično mesnico (Košaki), pekarno Kruh peciva Maribor, na voljo pa so tudi pripravljene mesne jedi, solate, peciva, deli- katese in velika izbira sadja in zelenjave. V supermarketu Jago- da je zaposlenih 23 prodajalk in prodajalcev, vodi pa jih poslov- odja Janko Stepišnik. MG Mercator SVS Ptuj je na Ptujski cesti v Mariboru odprl su- permarket. Odprtja sta se udeležila tudi predsednik uprave PS Mercator Zoran Jankovič in mariborski župan Boris Sovič; skrajno desno predsednik uprave Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak. Foto: Langerholc 10 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK MASveri KuhmFM nmsmti Prepeli€e Po strogi razporeditvi zajema pojem perutnine udomačeno perutnino, ki se spreiiaja po dvorišču, kot so kokoši, piščanci, gosi, purani, race in pegatke. Toda sodobna reja je mednje pri- peljala še celo vrsto druge perutnine, med drugim tudi prepeli- ce. In ker je perutnina zelo priljubljena vrsta mesa, se za praz- nike potrudimo in jo pripravimo nekoliko drugače ali pri pri- pravi jedi uporabimo nevsakdanjo vrsto perutnine. Prepelice so okusna majhna perutnina in jih pripravljamo ob najpomembnejših svečanih prireditvah. Večina francoskih bifejev in banketov ima v svoji sestavi vsaj eno jed iz prepelice. Primerne so za pečenje, dušenje, izvrstne so tudi pečene na žaru, sploh če jih pečemo s pomočjo lesnega oglja ali trdega lesa, kar prispeva k dodatnemu okusu pečenega mesa. Zaradi svoje majhnosti prepe- lice ne zahtevajo daljših toplot- nih postopkov. Če jih pečemo ali dušimo v celem, za porcijo ponudimo zmeraj eno celo pre- pelico. Čas toplotne obdelave je zmeraj odvisen od velikosti in starosti prepelic, vendar na splošno velja, da cele prepelice v pečici ali na štedilniku dušimo zmeraj pri temperaturi 180 C 30 minut; ta čas se pri go- jenih in mladih prepelicah lahko še skrajša, odvisno od mehanske in druge toplotne predpriprave. Prepelica je ku- hana, dušena ali pečena takrat, kadar zataknemo kuhinjske vi- lice v meso in to zlahkote pade z njih. Jerebica se po okusu lepo uje- ma z maroni, zeljem, klobasimi in slanino, gomoljikami, limo- no, rdečim vinom, nadevamo jo lahko s pašteto iz gosjih in račjih jeter ,zelenjavo in kru- hom. Najpogostejše jedi iz pre- pelice so prepelica z gobami, prepelica po turško, prepelica z gomoljkami, prepelica po babičino, prepelica s poma- rančo, prepelica z gosjimi jetri, pečena prepelica z različnimi marinadami, kot so poprova, zeliščna in divjačinska, prepe- ličja rižota, prepelice po lovsko ter prepeličja obara. Prepeličjo obaro pripravimo tako, da prepelico en dan prej narežemo na manjše koščke ter jih potresemo s soljo in po- prom. Drugi dan v kožici segre- jemo manjšo količino surovega masla in žlico sesekljane čebu- le, in ko čebula zarumeni, doda- mo narezano meso, dodamo še na kolobarje ali na kocke nare- zano korenje ter nekoliko pražimo. Od začimb dodamo majaron in limonino lupinico ter zalijemo s perutninsko juho ali vodo. Pokrijemo in dušimo slabe pol ure. Ko juha povre, meso pomokamo, narahlo pre- pražimo in ponovno zalijemo. Tik pred serviranjem okus iz- boljšamo z limoninim sokom. Zraven ali v juho lahko zakuha- mo manjše testenine, žličnike ali cmoke. Rižoto iz prepelice pripravi- mo tako, da meso prav tako narežemo na kose, narahlo soli- mo in popramo. V večjo kožico damo na rezine narezano slani- no in na slanino položimo raz- kosano prepelico, meso potrese- mo s sesekljanim peteršiljem in sesekljano čebulo ter ga pokri- jemo še z rezinami slanine. Pre- lijemo z manjšo količino stalje- nega masla, pokrijemo in počasi pečemo. Posebej skuha- mo dolgi riž in mu dodamo na čebuli in česnu prepražne gobe. Ponudimo tako, da na ploščo ali krožnik damo na sredino pečeno prepeličje meso, okrog pa dekorativno oblikujemo riž z gobami. Gobe pri rižu lahko zamenjamo tudi z zelenjavo. Če prepelice pečemo, jim ved- no pred peko odstranimo dro- bovino in odrežemo vrat. Naj- boljši okus dobimo, če jih pred peko začinimo s soljo, strtim poprom, olivnim oljem in limo- ninim sokom, po želji pa lahko dodaste še papriko v prahu. Vse naštete sestavine med sabo do- bro premešamo in prepelice prelijemo ali preliv s pomočjo čopiča nanesemo na meso. Tako pripravljene pustimo stati na hladnem vsaj tri ure ali čez noč. Nadevamo jih lahko z raz- ličnimi nadevi: kruhovim, ki mu za boljši okus lahko doda- mo na kocke narezano in pre- praženo slanino, temu nadevu lahko dodamo tudi fino sesekl- jana gosja jetra, lahko pa pri- pravimo nadev iz mešanice kruha in namočenega suhega sadja ter gobov nadev. Če pre- pelico polnimo z nadevi, jo pred peko s kuhinjsko nitko povežemo tako, da k trupu sti- snemo še obe bedri. Po vrhu lahko položimo na prepelico lističe slanine. Iz slanine lahko spletemo tudi kitice in tako dosežemo, da prepelice dobijo med peko dober okus in še lep videz. Pečemo pri temperaturi 200 do 220 C 30 minut, in če imate suh nadev, jih med peko večkrat prelijte z juho ali so- kom, ki se na- bira pri pečenju. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 30. november - Marjan Peteršič, Dornava 85/b, Matilda TIH, Klcar 48, Marija Voda, Podvinci 137/a, Marija Žuran, Cirkulane 32, Adolf Brglez, Mariborska 57, Ruj, Vinko Valentan, Šeronova 4, Ptuj, Aleš Amejčič, Gorišnica 37, Stanislav Čuš, ŽametincI 12/a, Milan Goričan, Stuki 28/a, Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj, Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Ivan Kušar, Nova vas pri Ruju 99, Marija Kolbl, Žabjak 45, Peter Habjanič, Dornavska c. 14, Ptuj, Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ptuj, Bo- jan Košič, Križni Vrh 96, Rudi Podgoršek, Dežno 5, Andrej Ekart, Rošnja 29, Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ruj. 2. december - Franc Jus, Žetale 23, Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Branko Cizerl, Mala vas 11, Marjan Meglič, Spuhlja 65, Jože Levak, Rimska ploščad 6, Ruj, Štefan Bukvič, Sp. Hajdina 63, Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ruj, Leon Hrovat, Dragonja vas 25, Edvard Ko- derman, Pobrežje 28, Franc Bratuša, Strezetina 30, Ivanjkovci, Janez Meglič, Markovci 4/b, Srečko Velt, Štuki 32/a. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 255. NAD Zakon, družina in duševno mdravle 117, nadaljevanfe Terapevtski proces zakona in druiine - na splošno - 44. nad. Analitska zakonska in družinska terapija - kdaj jo uporabljati in kdaj ne (indikacij je in kontraindikaci' je) Načeloma ima analitska družinska in zakonska psiho- terapija velik obseg uporab- nosti. Primerna je pri vseh oblikah duševnih motenj, ne glede na njihovo težavnost. Konkretno to pomeni, da lahko terapevt veliko pomaga pri psihiatričnih obolenjih, v genezi katerih prevladujejo interpersonalni in socialni dejavniki, nadalje pri nevrot- skih in reaktivnih stanjih, disocialnih vedenjskih motn- jah in psihosomatskih bolez- nih. Prav tako je uspešna pri težavah v zakonu in pri vseh oblikah motenj odnosov starši - otrok. Nekateri avtorji so mnenja, da jo je smotrno uporabiti: 1. kadar obstaja skupni problem, zaradi katerega se zdi članom družine sodelo- vanje v terapiji smotrno. Za primer je lahko naveden prob- lem osamosvajanja v adole- scenci. Že Erikson je leta 1956 poudaril, da je osnovno vprašanje razvoja v pozni ado- lescenci konsolidacija trdnega občutka osebnostne in social- ne identitete. Težave v tem obdobju duševne diferenciaci- je in izgradnje se kažejo na številne načine, med njimi pa še zlasti v obliki dveh proble- mov: - identitetne krize, ki lahko vodi tja do shizofrenskih re- akcij. Te krize se večinoma sprožijo ob prvih večjih ločit- vah od družine; - rebeliranje neprilagojenega in neprimernega vedenja, njun cilj pa je "potrjevanje na negativen način". Običajno so ti problemi obravnavani v obliki individualne terapije mladostnika ali ločeno z mla- dostnikom in starši. Tak pris- top v obliki družinske terapije je seveda primeren, če starši niso pretirano zapleteni v mladostnikove probleme; 2. kadar je odvisnost enega partnerja od drugega ali družine tolikšna, da vodi v primeru individualne terapije do Številnih težav, odporov ali celo okrepitve odvisnosti; 3. če imamo opraviti s čla- nom družine, ki po stand- ardnih pojmovanjih sicer ni bolan, ker ne kaže manifest- nih znakov, a je ob upoštevan- ju svoje konfliktne dinamike tak, da moti terapevtski pro- ces drugega člana. Naslednjič bomo nadaljevali to temo. Mag. Bojan Šinko APAČE / ZASEBNIK PETER BREG ODPRL MESNICO Po meso kor k sosedu ### V Apačah na Dravskem polju so v soboto svečano odprli mesnico, kije velika pridobitev za kraj. Lastnik lično urejene mesnice, ki je velika več kot 90 kvadratnih metrov, je Peter Breg. Zraven prodajalne so še prostor za pri- pravo mesa, razsekovalnica in hladilnica. Kupcem iz Apač in drugod bosta na voljo sveže meso domačih rejcev in perutninski program. Ideja o mesnici je stara toliko let, kolikor je Pe- ter Breg v Apačah, to je od osemdesetih let. Kljub temu da je Peter kar dvakrat končal na za- vodu za zaposlovanje, pa je le doživel svoje sanje, da ima svojo mesnico, ob tem pa tudi samozapos- litev. Simbolično je vrvico ob otvoritvi prerezal Vin- ko Veit, zraven pa je bil tudi župnik iz Lovrenca Karel Pavlič. Tako sedaj krajanom Apač in oko- ličanom ne bo potrebno daleč do mesarja, saj ga bodo imeli kar blizu svojega doma. Danilo Klajnšek Peter Breg pred svojo mesnico. Foto: DK PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ Vrt v grudnu Da je po vremenskem pregovoru lahko mesec "gruden malo vlju- den", je ob letošnjem prihodu kaj kmalu potrdil. Ze prve dni mese- ca je stalil snežno odejo in spremenil poclobo snežnega vrta nazaj v jesensko sivino. Za vrtno rastlinje, ki se je že odpravilo k zimskemu počitku, ta otoplitev ni ugodna, sicer pa vrtnarju omogoča nekatera opravila, ki jih v za- sneženi zimi ne zmore. ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU SADNI VRT je ob prvenn sneženju ob koncu preteklega meseca, ko je zapadlo kar precej mo- krega in težkega snega, pri nekaterih sadnih vrstah, ki pred tem niso odvrgle listja, utrpel poškodbe zaradi lomljenja vej. Polomljene in začesnjene veje po prvi odjugi odstraninrxD, da ne bi prišlo še do večjih poškodb in da nastale rane čimprej ubraninno pred možnimi okužbami z gli- vičnimi tx)leznimi in trohnenjem. Rez in sanacijo ran opravinno, ko drevesa niso zamrzla. Poško- dovane veje izrezujenrK) do zdravega dela, naj- bolje pa pri njihovi osnovi. Rezana ploskev odžagane veje naj bo pravokotna na snner rasti, tesno ob deblu, da se bo lažje zarasla. Pogloblje- na vreznina v deblo predstavlja zanj poškodbo, pri rezi na štrcelj pa se rana ne zaraste, pač pa prične trohneti. Rano, ki jo je zalomljena veja povzročila globlje v deblo, z nožem krivcem zgla- dinrK), les in lubje pa zamaženno s cepilno snnolo ali temu primemimi pripravki, da pospešinno cel- jenje in preprečimo trohnenje. Ta zimski čas je primeren, da izkrčinno ostare- la, poškodovana ali drugače neuporabna sadna drevesa, pri katerih ni več nnogoče pričakovati količinsko in kakovostno zadovoljivih pridelkov. Pri krčenju je n^pomembneje drevesni panj iz- kopati v tako obsežnem drevesnem kolobarju, do koder sežejo korenine. Koreninske ostanke moramo namreč čim dosledneje iztrebiti, da ob razpadanju v tleh ne bi postali vir okužb za talne rastlinske bolezne novo zasajenih dreves. Janne pustinno odprte, četudi tu ne t)onx) sadili novih sadnih sadik, da se izkopana zemlja dobro prez- rači in premrzne. V OKRASNEM VRTU po odjugi veje okrasnih grnrtovnic in drevnin ter živih ograj, ki so klonile pod težo snega, naravnamo v prvotni položaj. To opravinDo čimprej, ker lahko veje nekaterih dre- vesnih vrst trajno ostanejo v nepravilnem položaju, kar bi jih zaviralo v rasti in kazilo njiho- vo vzgojno obliko in videz. V dolgem obdobju zinnske sivine si svoje bival- no okolje želimo od časa do časa popestriti s po- dobo zelenega žitnega polja, pa čeprav le v pod- stavku cvetličnega lončka. To lahko storimo na preprost in cenen način tako, da pest žitnega zrnja posejenno v presejano dobro vrtno zemljo, kompostovko ali krtinovko, nameščeno v glinast podstavek cvetličnega lončka, globlji pladenj ali pekač. Prst naj bo primerno vlažna, setvenica pa položena na svetel ter zračen prostor s stalno to- ploto 18 do 20 stopinj Celzija, kjer bo žito vzklilo že po nekaj dneh setve. Prastar običaj na Sloven- skem je, da so v dneh od svete Barbare, ki godu- je 4. grudna, pa do svete Lucije, ki goduje 13. grudna, posejali božično žito, ki tx) v okras in osvežitev bližajočim se prazničnim dnem. Spomladi sajene čebulnice (tulipani, narcise, hijacinte in podobne) v letu sajenja ne vzcveto. Če snno jesensko sajenje zamudili ali pa preka- sno dobili nove sorte čebulnic, to lahko storimo še v grudnu, če jih posadimo v plitve lesene sad- ne zabojčke v zmes dobre vrtne zemlje, kompos- tovke, substrata in nekoliko mivke. Takšne posa- jene platoje postavimo na prosto v zavetrje in po- krijenTKD z 8 do 10 cm debelo plastjo listja, ki bo čebulice grelo, da se bodo še pozimi vkoreninile. Po prvi odjugi, ko februarja sneg skopni in se zemlja prične ogrevati, zabojčke s čebulicami vred vkopljenno v tla, listje odstraninno, površino pa ponovno prekrijemo s 5 cm debelo plastjo rahle prsti. Čebulice tulipanov bodo v takšnih razmerah vzcvetele enako, kot da bi bile že jese- ni vsajene na prosto. V ZELENJAVNEM VRTU v tem pozno jesen- skem času, ko je zemlja v zamrzlem stanju ali pa pod snežno oddejo, ni vrtnih opravil. Če pa na vrtu hranimo sveže vrtnine, pred zimsko zmrzaljo na gredicah prekrite s prekrivali, v bunkerjih s plastično folijo ali v zasipnicah, pa to zahteva po- treben nadzor in sprotno dodatno zavarovanje. Ko je pred časom skopnel sneg, je lahko moč opaziti, da se je k varovanim pridelkom zatekla divjad in jih poškodovala ali uničila. Grede, ka- mor so se zatekli talni glodavci voluharji in polj- ske miši, odgrnemo, odstranimo poškodovane rastline, v žive rove pa nastavimo takšne strupe- ne pripravke, ki po rovih ustvarjajo strupene pli- ne, ali pa pripravke, ki škodljivce za dalj časa preženejo. Tako negovano gredo, če je na njej ostala večina pridelka nepoškodovanega, po- novno prekrijemo, prekrivalo, ki je običajno vla- knasta folija, pa podvojimo s toplo zimsko folijo, da solatnice (endivijo, radič, motovileč in listni ohrovt) zavarujemo še pred ostrejšim zinnskim mrazovjem, ki bo sledilo temu v zadnjih dneh to- plemu obdobju. Ob oporne loke pri plastičnih bunkerjih vpnemo še dodatne, večje, in bunker prekrijenno še z eno plastjo folije, tako da ustvari- mo vmesni zračni prostor med dvema folijanna, s čimer bistveno povečamo toplotno osamo. Za- sipnice, v katerih hraninno korenovke, go- moljčnice in glavnato zelje, pa pred večjo zmrzal- jo dodatno zavarujemo tako, da jih prekrijemo s plastjo slanne, praproti ali listja in obdamo z za pedenj debelo plastjo nemrzle in ne prevlažne zemlje. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 11 PREDSTAVUAMO VAM ... / RADIJSKA NAPOVEDOVALKA DARINKA ČOBEC Srečna v radltskih studiih Mnogi sežejo po časopisu, ali vključijo radio takoj, ko se pre- budijo. Željni vedno novih informacij, segamo po medijih, pi- snih ali govornih, ne da bi se spraševali o njihovi kakovosti ali verodostojnosti. Brez njih si danes ne moremo zamišljati pre- toka informacij, ki so za napredek neke skupnosti še kako po- membne. Skorajda samo po sebi umevno se nam zdi, da smo deležni bolj ali manj pomembnih informacij, ki smo jih pri- pravljeni vsrkavati, ne da bi kdaj, če so posredovane po javnih medijih, podvomili vanje; mnogi niti ne pomislijo, da neka in- formacija, sporočena po radiu, televiziji ali časopisu, lahko vpliva na celoten razvoj neke družbe. Torej si moramo priznati, da delo tistih, ki delajo z mediji, le ni tako neodgovorno in te svoje odgovornosti se prav gotovo tudi zavedajo. Darinka Čobec, ki informacij sicer ne zbira, jih pa posreduje poslušalcem po radijskih valovih, pravi, da je tudi to odgovorno delo, saj mimo^ede lahko z napačno izgovarjavo besede ali narobe prebranim besedilom na- povedovalec posreduje popolno- ma neresnično informacijo. Kdo od poslušalcev radijskih medijev severovzhodne Slovenije še ni slišal značilno obarvanega Darin- kinega glasu? Zaposlena je kot knjižničarka v matični knjižnici v Lenartu, sicer pa si življenje bo- gati s honorarnim delom na radi- ih Ptuj, Maribor in ljutomerskem Maxiju, za hobi pa v tem delu Slovenije povezuje manjše in večje javne prireditve. Z radijskim studiem se je prvič srečala na radiu Slovenske gorice, kjer je sodelovala od začetka nje- govega oddajanja. Ker je želela preizkusiti svoje sposobnosti in ker je čutila, da se lahko preizkusi tudi na drugih radijskih hišah, je ob povabilu Radia Ptuj z veseljem pričela delati v tej radijski hiši. Ze ob prvem srečanju z njo ti pos- tane jasno, da v sebi nosi neizme- ren vir informacij, ki si ga bogati s prebiranjem vsega, kar ji pride pod roke. Gospa Darinka, radi ste brali že kot otrok in še vedno radi be- rete, poklicno pa je to tudi vaša obveza. Kaj vam osebno pomeni branje? "Bere veliko ljudi, le da večina bere le zase. Sama sem izredno rada že kot otrok brala drugim in poklic, ki ga danes opravljam, mi je bil skoraj že določen v naprej. Branje me polni, sprošča in predvsem bogati. Mislim, da sem ravno zaradi vsega prebranega takšna, kakršna sem. Branje nam- reč močno vpliva na človeka. Knjige nas ob vsem tudi vzgajajo. nas oblikujejo, spreminjajo naš pogled na življenje in prav srečna sem, ko lahko ob svojem delu spoznavam, da v našem tempu življenja, zasičenem z raznovrst- nimi novitetami, otroci še berejo. Zelo pomembno se mi zdi, da pe- dagogi otroka na pravi način vzpodbujajo, kajti preden otrok začne brati, mora spoznati vred- nosti, ki jih nosi knjiga." Človek vam z veseljem pris- luhne, tako lepo vam teče l^se- da in tako prijeten je vaš glas. "Tudi to veščino si pridobiš z branjem. Sama zelo rada govorim in vesela sem, če moj sogovornik razume, kaj mu povem. Na žalost se ljudje v pogovorih velikokrat zapletejo v svoje misli in težko je razumeti, kaj so hoteli povedati. To se dogaja velikokrat zato, ker ko odrastejo in so obremenjeni s svojimi številnimi obveznostmi, ne najdejo časa, da bi prebrali kakšno knjigo. Besedna komimi- kacija ljudi okrog petdesetega leta se pogosto poslabša ravno za- radi tega. Starejši ljudje, ki so končali svoje obveznosti, ponov- no posežejo po knjigi in to se poz- na tudi pri njihovem izražanju." Se tega ljudje zavedamo? "Če smo kdaj izpostavljeni jav- nemu nastopu, kaj hitro spozna- mo, kako je z našimi sposobnost- mi izraziti svoje misli, sicer pa o tem ne razmišljamo. Občuduje- mo ljudi, ki znajo lepo in tekoče govoriti in jim je prijetno pris- luhniti, misleč, da jim je to pač dano. V resnici pa je potrebno trdo delati, da se tega naučimo. Veliko lažje bi nam bilo, če bi se tega naučili že v otroštvu. Po- membno je, da se starši z otroki veliko in lepo pogovarjajo. Seve- da pa k lepemu izražanju največ pripomorejo pedagogi." Ali ste pri svojih hčerah bili pozorni na ta smoter? "Starejšo hčer, ki že študira, sem najbrž že vzgojila. Včasih opažam, da sem kaj naredila tudi narobe, ampak saj vsi grešimo. Mlajšo pa skušam vzgojiti s svoj- im vzgledom, ob tem pa se zave- dam, da svoje naredijo tudi šola, znanci, njeni prijatelji. Vse bolj se mi zdi, da se mladina danes v veliki meri vzgaja sama, vendar kljub temu moramo svoje opravi- ti tudi starši, ki bomo prav goto- vo na svojih potomcih pustili znamenja. Moram reči, da sem pazila na to, kako se hčeri izražata, mogoče kdaj celo neve- de. Sem v poklicu, ki to od mene zahteva. Sem pa tudi zavestno poskrbela, da sta vzljubili lepo slovensko besedo. Nikoli mi ni bilo težko najti trenutka, da sem jima prebrala kakšno zgodbico in se o njej pogovarjala. Z njima sem se vselej veliko pogovarjala." Vzgajajo tudi mediji - televizi- ja, radio, časopisi... "Mogoče se niti ne zavedamo, kako močan vpliv imajo mediji na naše otroke. Moramo si nam- reč priznati, da danes otrok več časa preživi s televizijo kakor pa s starši in prav gotovo ni vseeno, kakšne informacije ob njej vsrka- va. Radio in časopisi pa bolj kot otroke vzgajajo in uči zrelejšo po- pulacijo, za katero pa je značilno, da medijem pogosto nekritično verjame, ne da bi pomislili, da se v njih oglašajo tudi zmotljivi ljudje. Ne pomislimo, da se v časopisju lahko vtihotapi tudi kak tiskarski škrat in informacija je lahko kaj kmalu napačna. Res pa je, da se v glavnem to ne dog:a- ja, saj se večina delavcev v medij- skih hišah svoje odgovornosti povsem zaveda." Vsaka nekoliko večja občina v Sloveniji razpolaga s katerim od medijev, ti pa so običajno v upravljanju zasebnikov, ki daje- jo prednosti komercialnosti hiše, mogoče pa nekoliko manj vsebini. Ali ob poslušanju ali branju le-te lahko še govorimo o kvaliteti? "Prebivalci nekega območja tak medij sprejmejo za svojega, ne glede na to, kdo ga upravlja in s kakšnimi nameni. V domačem mediju se ljudje srečujejo z domačimi novicami, z ljudmi, ki jih poznajo, in ne nazadnje z vse- binami, ki so jim blizu. Ker je res, da medijske hiše v zasebni lasti morajo poskrbeti za samofi- nanciranje, se pogosto zgodi, da je v njih vse preveč komercialnih prispevkov, manj pa izobraževal- no-poučnih oddaj ali člankov, saj je te strokovnjakom, ki jih pri- pravijo, pač potrebno tudi ustrez- no plačati. Sama ne želim govori- ti o kvaliteti ali nekvaliteti medij- skih hiš, ki so v zasebni lasti. O njih imam pač svoje mnenje tako kot najbrž večina up)orabnikov. Moram pa povedati, da je tudi kvantiteta medijev v našem pros- toru imela pomembno vlogo ali jo pa prav kmalu bo, saj proizvajal- cem informacij pač ne bo smelo biti vseeno, ali ima uporabnike ali ne. Moramo se zavedati, da bodo ljudje med veliko ponudbo prav kmalu našli tisto, kar je zan- je." Kateremu radiu najpogosteje prisluhnete in kateremu časopi- su se najtežje odrečete? "Pravzaprav za poslušanje radia nimam ravno veliko časa. Če ga poslušam, ga v avtomobilu ali ob gospodinjskem opravilu in najpo- gosteje sta to Radio Ptuj in Radio Maribor; z obema hišama hono- rarno tudi sodelujem, kdaj pa kdaj pa prižgem tudi domači ra- dio, kjer sern kot napovedovalka tudi začela. Časopis pa preberem vsak, ki mi le pride pod roke ob pravem trenutku." Kako dolgo nameravate sode- lovati z radijskimi hišami? "Delala bom, dokler bodo ljudje zadovoljni z mojim delom. Ni- mam posebnih avtorskih oddaj, delam pa v oddajah, kjer imam neposreden stik s poslušalci ali pa z gosti radia in moram povedati, da je občutek, da te ljudje spreje- majo, izredno lep. Nekaj časa bi to še rada občutila." Tisti, ki Darinke Čobec ne poz- najo, slišali pa so njen glas po ra- diu, jo bodo ob srečanju na ulici prav gotovo prepoznali. Vedno nasmejana pozdravi vsakogar, ki je pripravljen sprejeti njen poz- drav. Njen glas ni drugačen od tistega na radiu. Kljub obilici dela izžareva energijo in veselje, kot da v njenem življenju ni te- gob in problemov. Morda pa je takšna zato, ker je prepričana, da moramo v življenju stvari, ki se ti postavijo na pot, le sprejeti in jih obrniti sebi v prid. AnaPerko Darinka v studiu radia Ruj. Foto: Majda Fridl KOG / SOLA IN STARSI V priiakovaniu praznikov Na štiriletki Kog, podružnici osnovne šole Miklavž pri Oimožu, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 33 otrok iz 26 družin, potekajo letošnje aktivnosti v okviru sodelovanja med šolo in starši pod skupnim naslovom Čas. Na uvodnem srečanju v no- vembru so se s starši pogovar- jali na splošno o temi čas. Naj- pomembnejša ugotovitev srečanja je bila, da je besedna zveza "nimam časa" bolj izgo- vor kot pa pravi odgovor na vprašanja otrok, zakaj se ne igramo z njimi, zakaj ne gleda- mo skupaj televizije ali zakaj smo tako malo z njimi. Bistvo problema je v tem, da si časa ne znamo vzeti. Težave imamo pri razporejanju lastnih obveznos- ti, tako da se ponavadi zgodi, da ne znamo izbirati med stvarmi, ki so v resnici po- membne. To pa naj bili v prvi vrsti otroci. Na prvem srečanju so se učitelji in starši dogovori- li tudi o aktivnostih, načrtova- nih za to šolsko leto. Pripravl- jajo štiri srečanja z različnimi vsebinami: predstavo "Naučimo jih in pustimo jih živeti", kulturno ter športno prireditev, pri izvedbi katerih bodo sodelovali tudi starši. Srečanje, ki so ga izpeljali 7. decembra v prostorih šole, pa je bilo namenjeno druženju in iskanju načinov za kvalitetno preživljanje prostega časa v predprazničnem obdobju. V šoli so pripravili pet delavnic z naslednjimi vsebinami: peka peciva, vezenje prazničnih mo- tivov, izdelovanje voščilnic, iz- delovanje okraskov, izdelovan- je priložnostnih daril. Tri del- avnice so vodile učiteljice Ani- ca Pevec, Nevenka Jambriško in Danica Zore^ dve pa mami učencev Karolina Gjura in Sonja Škrlec. Staršem so v ob- dobju priprav ponudili s pomočjo vprašalnika možnost, da se skupaj s svojimi otroci odločijo, v kateri delavnici bodo sodelovali. Skupine so na koncu v resnici oblikovali po njihovih željah. Tako so se zbrali v torek ob 10. uri v šolski avli. Po uvod- nem pozdravu so starši skupaj z otroki odšli v učilnice in se lotili dela. Zapisati je treba, da noben otrok ni ostal sam, vabi- lu so se odzvali prav vsi starši, v treh primerih sta prišla celo oče in mama. Delo v delavni- cah je v prijetnem vzdušju po- tekalo dve uri in pol, nato so pripravili razstavo izdelkov ter se posladkali s pecivom, ki so ga spekli. Stekel je sproščen pogovor med vsemi udeleženci delavnic. Nekateri so svoje občutke povedali tudi na glas. Splošno mnenje, ki ga je bilo moč razbrati iz povedanega, je bilo, da nikomur ni žal časa, ki ga je preživel v delavnici. Mno- gi starši so zatrdili, da so dobili ideje, kako kvalitetno in predvsem skupaj preživeti predpraznični čas v svojih družinah. Ugotovili so tudi, kako lahko s skupnimi močmi, nekaj dore volje, predvsem pa z majhnimi stroški izdelajo okraske, voščilnice, darila ali druge stvari, za iskanje katerih po trgovinah ponavadi porabi- mo ogromno časa in dostikrat tudi preveč denarja. V zakl- jučku je bilo povedano tudi, da upajo, da se bodo čimvečkrat srečali v podobnem številu pri podobnih, predvsem skupnih aktivnostih, je povedala Kristi- na Podgorelec, šolska svetoval- na delavka in vodja projekta. Ur TRNOVSKA VAS / DRUGAČEN DECEMBER V SOLI Uienti okrasili šolo Vsak letni čas ima svoj čar in svoje posebnosti. Pomlad nas ob- dari z zelenjem, poletje s soncem, jesen s pisanimi barvami, zima pa s snegom. In z decembrom, ki prinaša veselo pričako- vanje Miklavža, Božička in dedka Mraza. Na osnovni šoli v Trnovski vasi so se odločili, da bodo december pričeli bolj nenavadno kot druge mesece. Učiteljica Milena Mezna- rič je predlagala, da z učenci preuredijo šolsko jedilnico, jo spremenijo v domač in prijetnejši prostor z jelko v sredini. Učitelji- ca Alenka Štrafela se je domislila, da bi pri tem lahko pomagala cvetličarka, ki se spozna na svoje delo. Tako je vodja šole Angela Fras povabila bivše učenke šole, ki so danes cvetličarke. V torek, 7. decembra, so se vabilu odzvale Andreja Pukšič, Slavica Potrč in Marija Potrč. Otroci so jih pričakali z obilo zelenja, posušenega sadja in cvetja. Kot velika družina otrok male šole in razredne stopnje smo pričeli delo. Andreja je najprej učencem pred- stavila poklic cvetličarke. Marsi- katere očke so zažarele, nekatere učenke pa so povedale: "Tudi jaz bom cvetličarka." Ob natančnih navodilih Andre- je, Micike in Slavice so pričeli nastajati prekrasni božično-zim- ski aranžmaji. Učenci so jih po treh urah dela, v katerem so zelo uživali, razstavili po razredih. Naslednji dan so si jih ogledali starši, ki so prišli na popoldansko govorilno uro. Na koncu so vsi skupaj okrasili smrečico, ki jo je podaril oče učenke Katje Mihe- lak, hišnik Srečko pa jo je skrbno p)ostavil, da ne bo padla pod težo čudovitih pentelj. Učenci in učitelji so bili po končanem delu zadovoljni. Za- hvalili so se Andreji, Miciki in Slavici za prekrasne ideje in za ogromno materiala, ki so ga ob tej priložnosti prinesle s seboj in ga podarile učencem. Vsi skupaj so ponosni nanje, saj so nekoč obi- skovale tukajšnjo šolo. "Jedilnica je sedaj bolj domača. Med malico smo kot velika družina zbrani okrog smrečice, ki smo jo samo okrasili. Sedaj se počutimo kot doma! Dom pa je največ, kar človek lahko ima. Želimo, da bi ga imeli vsi ljudje, da bi v teh predbožičnih dneh vsakdo imel koga, ki ga čaka," je zaželela pobudnica okrasitve na OS Trnovska vas Milena Mezna- rič. Ur Učenci so z navdušenjem posnemali delo spretnih cvetličark TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 13 ZAGOJIČI / GOČLOVA KMETIJA MED NAJLEPŠIMI Upov list za odliino urejenost živimo s podeželjem je bil naslov letošnje že dvanajste akcije tednika Kmečki glas, v kateri vsako leto podeljujejo lipove liste za zgledno ureje- ne kmetije na Slovenskem. Med prijavljenimi kmetijami, teh je bilo v letošnji akciji 48, je bila tudi kmetija Franca in Elizabete Horvat iz Zagojičev 15 v občini Gorišnica. V Zagojičih je zagotovo naj- lepše urejena pritlična domačija, zgrajena v pa- nonskem stilu, s prijetno ureje- no okolico in lepo obnovljena. K domačiji spada tudi obnovlje- na kapela. Horvatovo ali po domače Gočlovo domačijo so za tekmovanje prijavile ptujske svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, potem pa je posebna komisija opravila delo na terenu in odločila o nag- rajencih. Med tremi zgledno urejenimi kmetijami je tudi Horvatova iz Zagojičev, na kar so domači posebej ponosni. Franc in Elizabeta Horvat pa sta si ob tem prislužila tudi po- sebno priznanje Turistične zveze Slovenije v letošnjem pro- jektu Moja dežela - urejena in gos- toljubna. Horvatova sta se obeh priznanj razveselila, kajti v obnovo domačije sta vložila že veliko truda, in ko bo njuna domačija z okolico dobila do- končano podobo, si bosta verjet- no prislužila še kakšno nagrado in priznanje za veliko skrb za domačijo. TM Gočlovo domačija Franca In Elizabete Horvat iz Zagojičev se ponaša z lipovim listom za urejenost Horvatova sta postala nagrajenca Turistične zveze Slovenije PENINE ZA LETO 2000 Na zdravje z mehuriki Slovenski vinarji so poskrbeli, da bomo lahko leto 2000 pričakali in proslavili tudi s peninami slovenskega porekla. Tako rekoč vsi so na to seveda pomislili že veliko prej kot pot- rošniki, saj je za kakovostno penino potrebnega kar nekaj časa. Doslej smo bili Slovenci slabi potrošniki penečih vin, letna potrošnja je manj kot liter na prebivalca. Največji pot- rošniki so Nemci, ki zaužijejo letno skoraj pet litrov tega vina na prebivalca. Zanimiv bo podatek, kako se bo potrošnja v sve- tu in pri nas povečala ob vstopu v leto dva tisoč, ko mnogi me- nijo, da se začenja tretje tisočletje, čeprav bo potrebno na začetek novega stoletja in tisočletja počakati še 366 dni. Ta- krat bo natopila še ena in zares prava priložnost za peneče proslavljanje pričetka tretjega tisočletja. Čeprav smo Slovenci slabi pot- rošniki penin, se po tradiciji pridelave vendarle vključujemo med pomembnejše države. Klet v Gornji Radgoni se namreč ponaša s 150-letno tradicijo pri- delave penečih vin in ostaja naš največji pridelovalec penin po tradicionalni metodi s sekun- darnim vrenjem v steklenici. Tradicionalnim pridelovalcem so se pred letom 2 tisoč pridružili številni drugi in Slo- venci bomo lahko ob prehodu v leto 2000 odprli vsak svojo steklenico. V Sloveniji je okoli 40 pridelo- valcev penin. Približno polovica je pridelovalcev, ki bodo dali na trg nekaj tisoč steklenic, v drugi polovici pa gre za že uveljavlje- ne pridelovalce penečih vin. Omenimo nekaj penin, ki so jih pridelovalci pripravili prav za slovesen prehod v leto dva tisoč. Stoletna penina Agroinda Vipa- va je bila pripravljena v čast ju- bileju vinske kleti Vipava 1894, osnova pa je vino chardonnay. Ponudimo jo kot aperitiv in lepo spremlja začetne jedi. Zna- mka Barbara Internacional (iz kleti Istenič) je pripravila tri pe- nine: tisočletje, barrique in chardonnay 1993. Prva se odli- kuje s prijetno cvetico. osvežujočim okusom ter lepim sproščanjem mehurčkov, kar je posledica 18-mesečnega zorenja na kvasovkah. Druga je suha bela penina iz sorte chardonnay in je tri mesece zorela v novih 225-litrskih sodih ter v tem času pridobila vonj in okus po lesu. Chardonnay 1993 je suha peni- na, ki je na kvasovkah zorela 6 let. Vino Šmartno ponuja me- hurčke rajske penine in polsuhi moj biser. Rajska penina se odli- kuje z elegantno in aromatično cvetico in pridihom muškata, moj biser pa je kakovostno polsuho vino z nizko alkoholno stopnjo. Kmečka zadruga Krško je pridelala kraljevski cviček, poln svežine, lahkotnos- ti in prijetnega okusa, kar pač pričakujemo od aperitiva. Kme- tijska zadruga Goriška Brda je pridelala penečo rebulo 2000, ki se prilega tudi k lažjim ribjim jedem, cecilio 2000 z rahlo muškatno cvetico, prijetno kis- lino in polnim okusom, ter grand millenium, ki bo ob vsto- pu v leto 2 tisoč razveseljevala goste portoroškega Metropola. Tudi Kmetijska zadruga Met- lika se je odločila, da letu 2000 nazdravijo s svojo metliško pe- nino, ki je dve leti zorela v steklenicah, osnovno vino zanjo pa je beli pinot. Slovenijavino je pripravilo valvasorja, suho peneče vino, sestavljeno iz več kakovostnih belih sort iz Len- davskih goric. Vinakoper je pri- delalo peneč capris millenium, v katerem so zastopane vse sorte iz koprskih vinogradov, na čelu z malvazijo. Vina Brežice bodo letu 2000 nazdravila z baronom mosconom, suhim penečim vinom, ki bo presenetilo vsake- ga ljubitelja penin, in posluhim milleniumom. V kleti kon- jiškega Zlatega griča so za srečanje z letom 2000 pripravili belo in rose penini in se tako prvič preizkusili v tej zahtevni pridelavi. Osnovno vino bele penine je chardonnay, modra frankinja pa je osnova penečega roseja. In kaj so pripravile kleti z našega območja? Zlata radgonska penina je že ne- pogrešljiva spremljevalka slo- vesnih trenutkov. Tokrat se predstavlja v novi podobi, z žigom prihajajočega leta na steklenici in spremenjeno etike- to, na voljo pa je v treh okusih: ekstra suha, suha in polsuha. Škofijsko gospodarstvo Rast je pridelalo vrhunsko rajsko peni- no iz osnove chardonnayja. Pre- poznavna je tudi po posebni, neobičajni steklenici in zlato modri etiketi. Mariborski Vinag je pridelal vrhunski royal. Peni- na se lahko postavi ob bok sve- tovnim, uveljavljenim blagov- nim znamkam šampanjcev. Je- ruzalem Ormož nudi tri penine: jeruzalem je suho peneče vino iz sort šipon in chardonnay, ormoška penina 1998 je novost ormoške kleti, donegovana kot polsuho vino iz sort chardonnay in beli pinot, ormoška penina 2000 pa je podobna penini 1998, vendar svečano oblečena in pri- merna za darilo. In nazadnje: tudi Vinarstvo Slovenske gorice Haloze Kmetijskega kombinata Ptuj je pripravilo peneči prve- nec. Poetoviona 2000 je penina, pripravljena posebej za leto 2000. Je vrhunsko suho peneče vino, donegovano po klasični metodi iz sortnega vina char- donnay. Priporočajo ga kot ape- ritiv, spremlja pa lahko tudi začetne jedi. Na zdravje torej ob prehodu v leto 2000 z enim od slovenskih "šampanjcev"! J. Braili Poetoviona 2000 - peneči prvenec ptujskega vinarstva. Foto: M. Ozmec KIDRIČEVO / LIKOVNA SEKCIJA DPD SVOBODA VABI Razstava vošiil in vošiiinii v okviru likovne sekcije de- lavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo so v petek, lO. decembra, ob 17. uri v prostorih Svobodine knjižnice odprli zanimivo razstavo voščil in voščilnic. Posebej zanimive so bile voščilnice, ki so jih naslikali na svilo in jih ročno izdelali. Po uvodnem pozdravu predsednice DPD Svoboda Majde Vodušek so praznično vzdušje z besedo in glasbo pričarali trio mladih flavtistk iz OŠ Kidričevo Katja Bek, Nata- lija Tumpej in Katja Lendero pod mentorskim vodstvom Su- zane Menoni, nekaj svojih pes- mi je prebrala mlada pesnica - študentka Nataša Muršec, ustvarjalno domačnost pa je s svojimi sadnimi aranžmaji pričarala Rebeka Galun. Med gosti, ki so bili nad uni- katnimi in ličnimi izdelki zelo navdušeni, je bila tudi Nevenka Gerl iz Zveze kulturnih društev Ptuj. Razstava, ki je nastala po zamisli Alenke Brumen, bo na ogled do konca decembra, odpr- ta pa bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Tekst in foto: -OM Članice sekcije kreativnih delavnic med slikanjem na svilo; prva z desne Majda Vodušek, predsednica DPD Svoboda Kidričevo. 14 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK OD TOD IN TAM PTUJ / NADAUEVANJE 11. SEJE SVETA OBČINE Problem niso sllčlri GLASILO PTUJČAN S (PRE)VISOKIMI STROŠKI • SPREJELI SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU MESTNE OBČINE Ptujski mestni svetnild in svetnice so v ponedeljek dokončali II. sejo, ki so jo prekinili 29. novembra, ter razpravljali še o preostalih točkah dnevnega reda. Najprej so se ustavili pri sklepu o merilih za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih lokalov in kmetij v podaljšanem obratoval- nem času. Pri tem so imeli vrsto pomislekov - od tega, da se neka- teri lokali prehitro odpirajo (re- snici na ljubo so potem ugotovili, da je takšen lokal v mestnem je- dru le en), skrbeti pa bi nas mora- lo tudi to, da so nekateri lokali predolgo odprti, po podjetniški logiki pa še premalo. Mesto naj bi bilo prijazno, obenem naj bi nava- jalo k zdravemu načinu življenja, zato obratovalni čas ne bi smel biti predolg oziroma bi moral vo- diti k preprečevanju alkoholizma, ki je zlasti zaskrbljujoč med mla- dimi. Zato jutranji šilčki niso in ne morejo biti problem, je pre- pričan Ignac Vrhovšek (DS), pro- blemi so drugje, od omejitev pa rezultatov ni pričakovati. Kljub vrsti pomislekov na sklep (za ne- katere napisan zelo nerazumljivo) gre predvsem za to, da si je to ok- olje zapisalo merila, ki bodo v pomoč pri izdaji soglasij za obra- tovanje v podaljšanem obratoval- nem času. Za nekatere svetnike pa je bilo sporno tudi določilo o pre- klicu soglasja za podaljšani obra- tovalni čas, če pride do prijav občanov, da je ta moteč za okolico, ob kršitvah javnega reda in miru in podobno. Predvsem jih je zani- malo, koliko prijav mora biti, da pride do preklica soglasja, in kdo odloča o upravičenosti prijav. Je pa ta razprava spodbudila sprejem pobude, da bi se na eni prihodnjih sej sveta temeljiteje pogovorili o razširjenosti alkoholizma v Ptuju. Zelo polemična je bila razprava o poročilu o izdajanju javnega gla- sila Ptujčan s prilogo Uradni vest- nik Mestne občine Ptuj v obdobju od 1. januarja do 10. novembra le- tos. Spodbudili so jo vedno večji strošlu za njegovo izdajo, ki so po nekaterih izračunih letos dosegli že trinajst milijonov tolarjev, ob upoštevanju dejstev, da je bilo po- trebno letos plačati še nekatere račime za leto 1998 (razprava svet- nika LDS Emila Mesarica), čeprav naj bi se ob razpravi bilan- ce prihodkov in odhocficov govori- lo drugače. V prvem letu izdajanja Ptujčana, glasila mestne občine, so stroški za njegovo izdajo znesli 5,4 milijona. Nastanek Ptujčana so, kot zatrjujejo nekateri svetni- ki, predvsem spodbudili visoki stroški za uradne objave, ki jih je v letu 1995 plačala mestna občina Tedniku; šlo je za štiri milijone tolarjev. Ker pa svetniki niso do- bili natančnih podatkov, kot je dejala Lidija Majnik, LDS, oziro- ma celovitega pregleda stroškov za izdajo Ptujčana, ki pa morajo zajeti tudi stroške plače odgovor- ne urednice, tajnika, nagrade za člane uredniškega odbora (ki je - mimogrede - po nekaterih trdit- vah najbolj demokratičen ured- niški odbor, ker ga sestavljajo predstavniki vseh strank, zastopa- nih v mestnem svetu), so zahteva- li dopolnitev v tem pogledu, to pa je pri nekaterih vzbudilo negodo- vanje. Slavko Brglez (SLS) se je celo vprašal, kaj bi koristilo, če bi to vedeli. Če je mestni svet že sprejel meri- la, kako naj bi bila sestavljena poročila zavodov, bi se tega veliko bolj moral držati sam. Glede na to, da se Ptujčan financira iz jav- nih sredstev, je ta podatek še toli- ko potrebnejši, menijo drugi. Prav tako ne more biti govor o brazplačnosti glasila, ker se po- rabljajo sredstva davkoplačeval- cev. Po vsej verjetnosti pa tudi s podatki o plačah oziroma nagra- dah za člane uredniškega odbora, ki so do letos delali brez honorar- ja svetniki in javnost ne bodo do- bili pravih podatkov o tem, koliko stane kvalitetno obveščanje (kot ga ocenjujejo nekateri v mestnem svetu) o delu mestnega sveta ozi- roma mestne občine Ptuj, ker ta plačuje za objave tudi v drugih časopisih. Ker pa se v zvezi z jav- nimi financami vse bolj zaostruje, se bodo tudi stroški za izdajo Ptujčana morali uokviriti. Kakor- koli ^ svetniki naj bi v kratkem dobili poročilo o vseh stroških, ki so vezani na izdajanje Ptujčana. Od uredništva pa pričakujejo predlog glede nadaljnjega objavl- janja reklamnih sporočil. O vsebi- ni Ptujčana pa v ponedeljek niso razpravljali, čeprav je bilo nekaj poskusov. Prvo poročilo o svojem delu pa je na ponedeljkovi seji podala ko- misija za izveske in napise v sta- rem mestnem jedru. Svetniki so ocenili, da je komisija delo dobro zastavila in da na tem področju lahko v bodoče pričakujemo do- bre rezultate. Neustrezni izveski in napisi bodo odstranjeni; po prvem poročilu so to nekateri že storili, tisti pa, ki so jih postavili že pred uveljavitvijo tega odloka, pa morajo v enem letu zahtevali izdajo dovoljenja za postavitev. Ta rok poteče 14. februarja 2000. Komisija se ukvarja tudi s sveto- vanjem, pri tem pa ji je v pomoč katalog, ki ga sproti dopolnjujejo. Na sprejem sklepa o spremembi sklepa o imenovanju predsednika in članov komisije za statut in poslovnik pa bo potrebno še počakati; šli bodo v ponovni pos- topek izbire, ker zdajšnji naj ne bi bil demokratičen. Sporen je bil namreč predlog za imenovanje Emila Mesariča za predsednika te komisije. Kljub temu da so sejo sveta prekinili, da bi komisija za volitve in imenovanja lahko obli- kovala nov predlog, tega ni bilo. Precej pomislekov so v ponedel- jek ptujski svetniki in svemice imeli tudi na predlog programa javnega silvestrovanja pred ptuj- sko Mesmo hišo, zlasti še v delu prireditve, ki se nanaša na živo glasbo, ki jo bo izvajal Pero Lovšin, ker naj ne bi bil najbolj posrečeno izbran izvajalec za to priložnost. Nekateri pa so nezado- voljni tudi z novoletno okrasitvijo mesta, ki bi bila lahko boljša, če bi v mestu dosegli boljše sodelovan- je. Ker bo proračun mestne občine za leto 2000 sprejet predvidoma šele v januarju 2000, bo financi- ranje v mestni občini potekalov v prvih treh mesecih novega leta po sklepu o začasnem financiranju. MG LENART / 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA Pricefi obravrnnm proračuna za leta 2(HHi Lenarški svetniki so večji del zadnje redne seje sredi prejšnjega tedna namenili prvi obravnavi proračuna za leto 2000. Svetu občine sta ga predstavila direktor občinske uprave Bojan Mažgon in župan Ivan Vogrin, ki kljub števil- nim pripombam pričakuje, da bodo proračun za prihodnje leto sprejeli na zadnji letošnji seji konec decembra. S potrditvijo pogodbe o ustanovitvi lokalne turistične organi- zacije štirih občin in drugih turističnih subjektov še s strani lenarških svetnikov pa je ustanovitev LTO Slovenske gorice, d.o.o., čedalje bliže. Lenarški svetniki so se že v začetku sredine seje seznanili s pi- sanjem Tednika o donmevni de- litvi lenarške občine, kar so tam prisotni zanikali. Menili so nam- reč, da gre pri vsej stvari za dom- nevne težnje posameznikov v kra- jevni skupnosti Lenart, med kate- rimi so mdi avtorji nedavno izda- nega almanaha ob 10-lemici mes- ta Lenart, kjer je izpuščeno po- membno obdobje novejše le- narške zgodovine v letih po osa- mosvojitvi Slovenije. Kakorkoli, trditve o delitvi največje sloven- skogoriške občine ostajajo le težnje posameznikov, ki se, kot smo izvedeli, ne "ujemajo" s se- danjo občinsko oblastjo v Lenar- tu. Svetnikom je tokrat uspelo potrditi odlok o kategorizaciji občinskih cest, prav tako tudi od- lok o spremembi in dopolnitvah odloka o spremembi zazidalnega načrta dela industrijske cone v Lenartu za območje Agrokombi- nata - KSC in za območje obrata TAM Lenart. Zadnja seja občinskega sveta v Lenartu pa je bila ponovno ena bumejših tudi zaradi prve obrav- nave proračtma za leto 2000. V Lenartu načrtujejo, da bo pro- račun obsegal nekaj več kot 1,240 milijarde tolarjev, kar kaže na manjšo rast, nominalno za^5 od- stotkov, realno nekaj več. Župan Ivan Vogrin poudarja, da je ta naravnan razvojno-investicijsko, saj je za investicijske odhodke predvidenih 667 milijonov tolar- jev, za t.i. tekoče odhodke pa 573, kar pomeni, da je razmerje med tekočimi in investicijskimi od- hodki ostalo približno enako kot v letu 1999. Svetniki so po branju imeli kar nekaj pripomb. Zanima- lo jih je, zakaj toliko stroškov z obnovo občinskih prostorov, za- kaj sredstev za gradnjo nove knjžnice ne prispevajo tudi druge novonastale občine na Le- narškem, imeli so pomisleke glede sredstev za projekte CRPOV, več kritik pa je bilo slišati tudi na račun neenakomerne razdelitve proračunskega denarja v vse štiri krajevne skupnosti. Največ sred- stev naj bi po mnenju nekaterih tudi v letu 2000 dobili KS Lenart in Voličina. Pomisleki pa so bili tudi pri postavkah, ki se nanašajo na kmetijstvo in turizem, pa na komunalno infiiastrukturo in dru- gih, tako da bo morala biti občin- ska uprava skupaj s svetniki do konca meseca še posebej aktivna, da ponovno preseda načrtovani proračun in vnese vse morebitne spremembe. Po končani razpravi o pro- računu so se lenarški svetniki odločili še za ustanovitev lokalne turistične organizacije Slovenske gorice, d.o.p., in se strinjali z ime- novanjem Ale^e Knuplež za ravnateljico OŠ Voličina. Prav tako so so bili enotni pri preime- novanju Kulturnega doma Zavrh v Kulturni dom Rudolfa Maistra, sprejeli so sklep o prodaji nepre- mičnin na območju nekdanjega Agro Lenarta, ki se je znašel v stečaju. Glede želja krajanov na- selja Zg. Porčič iz krajevne skup- nosti Sv. Trojica ter priključitvi h krajevni skupnosti Lenart pa bodo svetniki razpravljali na eni prihodnjih sej. AK SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Hrvaška brez Tudmana Hrvaška je v soboto umrlemu predsedniku dr. Pranju Tudmanu soglasno priznala odločilne zasluge za nastanek in ohranitev samostojne in medna- rodno priznane hrvaške države. Tudmanova smrt končuje izjem- no ponnembno obdobje hrvaške zgodovine. Tudman je odšel s hrvaške politične scene v trenut- ku, ko država potrebuje nov za- gon in nove reforme, ki ob stari "strukturi" oblasti, ki jo je pose- bej poosebljal Tudman in njegov slog vodenja, vse očitneje niso bile več mogoče. Naključje uso- de je tako poskrbelo, da se Tudmanu ne bo treba soočati z nekaterimi neprijetnimi izzivi in tudi razočaranji. TUDMANOVA SPRAVA Zdaj bi že lahko rekli, da Tudmanovo otxJobje Hrvaška v celoti presoja veliko objektivneje kot tujina, ki tudi v tem primeru ne more iz nekaterih svojih šablon. Tudmana preprosto ni sprejela v vsej njegovi celovitosti in specifičnosti, v njegovem večkrat samosvojem in prese- netljivem ravnanju. Mnogi niso dojeli, da Tudmanove "poseb- nosti" izhajajo tudi iz njegove po- sebne pozicije, ki jo je imel kot "predsednik vseh Hrvatov", še zlasti, če upoštevamo, da mu je uspelo doseči zavidljivo visoko stopnjo sprave med Hrvati raz- ličnih ideoloških opredelitev in tudi ekstremnih usmeritev. Opazovalci in analitiki se bodo morali pri kritičnem presojanju Tudmanove vloge večkrat vprašati tudi, kaj bi se na Hrvaškem, v nekdanji Jugoslavi- ji in na Balkanu dogajalo, če ne bi bilo ravno takšnega Tudmana. Kakšno pot bi ob dru- gačnih razmerah ubiral Miloševičev ekstremizem in he- gemonizem? Brez Tudmanove Hrvaške bi bilo tudi slovensko osamosvajanje nedvomno težavnejše in nevarnejše. Po drugi strani pa je Slovenija lahko po svoje hvaležna Tudmanu, da se ni izraziteje tudi sam vojaško vključil v slovensko-jugosrbski spopad na strani Slovenije, kar so mu sicer nekateri Hrvati in Slovenci zelo zamerili. Samos- tojna slovenska obramba sa- mostojnosti je pozneje omo- gočala, da se Sloveniji ni bilo treba neposredno vključevati in zapletati v druge vojaške spopa- de na tleh nekdanje Jugoslavije, zlasti tudi na Hrvaškem. Tudman je na prvih parlamen- tarnih volitvah na Hrvaškem 1990 s svojo Hrvaško demokra- tično skupnostjo (HDZ) zmagal s presenetljivo veliko večino in v nasprotju z napovedmi vseh drugih političnih nasprotnikov in opazovalcev. Porazil je Račano- vo stranko, naslednico hrvaške Zveze komunistov, ki se je (tudi zaradi svoje protimiloševičevske politike) že videla na zmagovalni poziciji. V marginalen položaj je postavil tudi stranko hrvaške pomladi, ki sta jo vodila pril- jubljena nacionalistična politika (nekdanja komunistična voditel- ja) Mika Tripalo in dr. Savka Dabčevič-Kučar. Tudman je bil prvorazredno presenečenje tudi s svojim programom, v katerem se je zavzemal za samostojno Hrvaško. Zaradi tega so nekateri v tedanji Hrvaški Tudmanovo HDZ označili za stranko "nevar- nih namer". Tudman je bil nekdanji parti- zan, Titov general in hkrati poli- tični oporečnik, ki so mu v prejšnji Jugoslaviji dvakrat poli- tično sodili. Ravno takšnemu je uspelo pred volitvami združiti v enotno gibanje ljudi, ki so si še malo prej stali nasproti. Zaradi tega ni naključje, da so se v prvi Tudmanovi vladi in na drugih oblastnih pozicijah, ki jih je zav- zela HDZ, skupaj znašli mnogi nekdanji komunisti in predstav- niki politične emigracije, ki dotlej niso imeli niti prostega vstopa na Hrvaško. Tudmanova politika pomiritve je bila za mnoge ne- pojmljiva in nerazumljiva. V združevanju dveh ekstremnih polov je na vsaki strani iskal predvsem pozitivne elemente, skupna točka pa je bila "hn/atst- vo" in pripadnost hrvaškim idea- lom. Pri tem je dr. Tudman sicer padal v nove "teorije" in različna poenostavljanja in enostranske ocene, v celoti vzeto pa mu je vendarle uspelo prepr^iti, da bi politične tenzije in nasprotja med Hrvati po volitvah prerasle v kakšne hujše oblike napetosti. Zaradi tega je lahko tudi vojaški upor Srbov na Hrvaškem in na- pad srbskih sil dočakal z visoko stopnjo enotnosti med vsemi Hrvati. Vsekakor je zanimivo (in poučno tudi za Slovenijo in Slo- vence), da Tudman ni nikoli v celoti izničil pomena partizan- skega gibanja na Hrvaškem in političnih odločitev gibanja, ki so po njegovem trdnem pre- pričanju skupaj z ustavnimi spremembami 1974 predstavlja- le zametek, celo temelj za dose- ganje dejanske hrvaške samos- tojnosti pod njegovim vodst- vom. Tudman si je posebej pri- zadeval, da bi afirmiral in potrdil vlogo hrvaškega naroda v anti- fašističnem in antinacističnem boju. Posebej ponosen je bil (in to je kar nekajkrat poudarjal), ko se je kot predsednik hrvaške države in kot eden redkih aktiv- nih udeležencev bojev na proti- fašistični strani udeleževal pros- lav ob 50-letnici zmage nad na- cizmom v Londonu, Parizu in Moskvi. Tudman sicer ni nikoli rehabilitiral ustaškega gibaja, kar so mu sicer mnogi kritiki kar naprej očitali, res pa je, daje tudi v tem gibanju iskal "olajševalne okoliščine" in govoril, da so mnogi v fašistični Neodvisni državi Hrvaški NDH videli predvsem uresničitev tisočetnih hrvaških želja po lastni držav- nosti. V svojem zadnjem televizij- skem intervjuju pred nekaj tedni je dr. Franjo Tudman posebej govoril tudi o vlogi Josipa Broza Tita. Pojasnil je, zakaj je Titova skuiptura uvrščena na častno mesto med druge zgodovinske hrvaške politične velikane v nje- govi rezidenci. Tito je bil za Tudmana velik jugoslovanski in predvsem tudi hrvaški politik, ki ima kljub posameznim napakam nesporno pomembno mesto v zgodovini. Ob neki priložnosti - ob obisku pri izseljencih v Čilu - je zahteval, naj odstranijo sliko ustaškega voditelja Paveliča ali pa naj ob njo postavijo še slike drugih "spornih" hrvaških vodi- teljev. Vsekakor je treba upoštevati, da je bil Tudman ves čas svoje- ga vladanja v precepu med raz- ličnimi težnjami znotraj HDZ. Mnogi mu kot največjo napako pripisujejo "paktiranje" s tako imenovano hercegovsko eks- tremno strujo, ki ji je vse do ne- nadne smrti pred nekaj meseci načeloval obrambni minister Gojko Šušak. Vendar pa je res tudi to, da ekstremisti znotraj HDZ niso nikoli dobili kakšne bolj izpostavljene vladajoče po- zicije. Tako so bili vsi Tudmanovi premieri izrazito zmerni ljudje, predstavniki modernega in de- mokratičnejšega dela HDZ. Na vrhuncu bojev za Hrvaško je dr. Tudman vzpostavil celo ne- kakšno vlado narodne enotnos- ti, v kateri je bil podpredsednik Račanove (komunistične) stran- ke dr. Tomac celo podpredsed- nik. Hrvaška opozicija je Tudmanu vse do konca očitala, ker se formule o vladi nacional- ne enotnosti ni držal tudi pozne- je, češ da je hotel v končni fazi vse zasluge za osamosvojitev in osvoboditev hrvaških ozemelj vendarle pripisati zgolj HDZ. V resnici pa je dr. Tudman s tem naredil opoziciji samo korist, sebi pa škodo. Kot je bilo pričakovati, je Hrvaška v zadnjih letih zaradi objektivnih in subjek- tivnih okoliščin padla v velike gospodarske in socialne težave, ki jih čedalje več ljudi zdaj pripi- suje - tudi zaradi takšnega načina Tudmanovega vladanja - zgolj HDZ. TRAGIKA OČETA HRVAŠKE DRŽAVE Nekdo je te dni zapisal, da je Tudman do smrti govoril, "da s tujci (mednarodno skupnostjo) ni dobro niti češenj zobati". V tem je seveda nekaj pretiravan- ja, res pa je, da se je Tudman za razliko od voditeljev drugih tran- zicijskih držav in njihove servil- nosti do zahoda zelo pogosto zapletal v nesporazume in tudi odkrita nasprotovanja z ZDA in Evropsko unijo. Tako je Tudman kategorično odbil prvotni zahod- ni načrt za vzpostavljanje srbske avtonomije na Hrvaškem, ki bi vzpostavil nekakšno državo v državi. Prav tako je Tudman iz- vedel obe vojaški akciji osvoba- janja okupiranih hrvaških oze- melj - Blisk in Nevihta - proti volji ali celo ob izrecnem nasproto- vanju zahoda - in uspel. Dr. Tudman je s tem dokazal, da tudi vsi zahodni nasveti in "re- cepti" niso čisto zlato. Seveda pa to še ne more biti opravičilo za siceršnje Tudmanovo kljubo- vanje in zoperstavljanje medna- rodnim ocenam glede (ne)spoštovanja človekovih pra- vic in nasploh demokracije na Hrvaškem. Glede tega se je Tudman prikazoval kot "trd" člo- vek, ki ne razume zahtev časa in sodobnih gibanj po svetu. Zara- di tega je izgubljal čedalje več prestiža po svetu, pa tudi doma. V tem pa je pravzaprav tudi naj- večja tragika nespornega očeta hrvaške države. Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 15 OO TOD m TAM PTUJ / S PRVE IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA Je strategila preoptimisHina? ZA BISTVENE INVESTICIJE V NASLEDNJIH PETIH LETIH POTREBNIH MILIJARDE TOLARJEV Na prvi izredni seji sveta mestne občine Ptuj in predvidoma tudi edini v tem letu, ki je bila 13. decembra, so ptujski mestni svetniki in svetnice razpravljali o treh točkah dnevnega reda: osnutku odloka o zimski službi, kjer naj bi šlo zgolj za spre- membe trenutno še veljavnega odloka iz leta 1979 zaradi spre- memb pri izvajalcih in višin kazni, osnutku strategije razvoja turizma na Ptuju z analizo stanja in osnutku odloka o lokalni turistični organizaciji. Najprej so precej poglobljeno in kritično razpravljali o odloku o zimski službi, nato so sejo preki- nili, ker so nekateri svetniki šli na ogled turističnih filmov(?!), večina pa je potrpežljivo čakala, da so se po približni uri in četrt vrnili in so lahko nadaljevali raz- pravo o teh za nadaljnji kvalitet- nejši razvoj ptujskega turizma po- membnih točkah. Ustanovitev lokalne turistične organizacije so v Ptuju obljubljali že v prvi polovici leta. Pismo o na- meri o njeni ustanovitvi so neka- teri župani spoznali že ob začetku letošnjih ptujskih pustnih prire- ditev, zatem pa se je, kot kaže, vse ustavilo, ker sicer ne bi tik pred zdajci, pred iztekom leta, hiteli s sprejemom odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije (vanjo se bo preoblikoval GIZ Poetovio vivat) in še to samo za Ptuj, morda skupaj z Markovci. Pričakovanja o tem, da bodo pris- topile še druge občine, so se izja- lovila; pridružile se bodo, ko bodo videli prve konkretne rezultate. Predlog odloka o ustanovitvi LTO Ptuj bodo ptujski mestni svetniki in svetnice sprejeli še le- tos, predvidoma na seji 29. decem- bra. Kljub pozni uri so ptujski svet- niki in svetnice v ponedeljek začeli razpravo o osnutku strategi- je razvoja turizma na Ptuju z ana- lizo stanja, vendar šele po prihodu nekaterih s predstavitve tiu-is- tičnih filmov; to je bilo po 19. uri, ko so se družili že šest ur. A jim kritičnih in ustvarjalnih mislih ni zmanjkalo. Od okrogle mize o tem dokumentu je preteklo že več kot šest mesecev, zato je predstavnik delovne skupine za pripravo do- kumenta Peter Vesenjak iz firme Hosting, osvežil nekatere že večkrat objavljene podatke. Glav- ne ugotovitve so, da imamo na Ptuju le 344 ležišč v 136 sobah in 110 kampirnih mest, kar je manj kot odstotek vseh nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji, pov- prečna zasedenost je le 31-odstot- na, 80 odstotkov vseh nočitev pa ustvarijo v Termah. Gostinstvo v Ptuju ponuja le povprečne gostin- sko-kulinarične storitve. Letno Ptuj obišče med 50 in 80 tisoč iz- letnikov. Ti so v večini obiskoval- ci ptujskega pokrajinskega muzeja in kleti. 90 odstotkov obiskoval- cev je Slovencev, le deset odstot- kov tujcev. V ptujskem tiuizmu neposredno dela le 84 delavcev. V letu 1997 je čista tiuistična po- trošnja znašala nekaj nad 561 mi- lijonov tolarjev, od tega kar 41 od- stotkov odpade na Terme Ptuj. Gost v Ptuju povprečno porabi le 2653 tolarjev. Čeprav se je v dose- danji dejavnosti GIZ Poetovio vi- vat pojavilo precej pomanjkljivos- ti (od prevelike usmeritve na pri- reitve do premajhne aktivnosti na področju promocije in prodaje receptivnih turističnih progra- mov), je vendarle potrebno priz- nati, da je bil pa zelo uspešen pri pridobivanju izvirnih prihodkov, saj v prihodkih združenja prispe- vek proračuna znaša le 31 odstot- kov; podobne institucije v Slove- niji dosegajo le majhen del lastnih prihodkov. POBOŽNE PTUJSKE ŽEUE ... že omenjeni podatki naj bi se s pravimi razvojnimi prijemi in vla- ganj i^v petih letih močno spreme- nili. Število gostov, ki prenočujejo na Ptuju, naj bi se v tem obdobju z zdajšnjih 16 tisoč povečalo na 30.500, število prenočitev z 49 tisoč na 111 tisoč, povprečna po- trošnja za slabih 800 tolarjev, skupni prihodki od tiu-izma naj bi bili za dobro milijardo večji od se- danjih, število delovnih mest naj bi se povečalo za 376 in podobno. V prvi fazi uresničevanja strategi- je naj bi delali na manj zahtevnih projektih za izboljšanje kvalitete ponudbe, v drugi fazi pa je os- rednji poudarek dan večjim in- vesticijam, med katerimi je najpo- membnejša v Termah. Vrednost bistvenih investicij je v naslednjih petih letih ocenjena na okrog 5,4 milijarde tolarjev; od tega naj bi okrog 25 odstotkov za- gotovili iz javnih virov, 75 pa od zasebnih oziroma korporativnih investitorjev. Za realizacijo bo po- treben pristanek vseh ključnih dejavnikov, ki so odgovorni za razvoj turizma na Ptujskem. Svetnike je zanimalo, kako se bo strategija uresničevala, kdo bo od- govoren za posamezne naloge ozi- roma kako si jih bodo med seboj delili občina, podjetj^ posamezni drugi investitorji in podobno (vprašanje Anke Ostrman, ZLSD), pa tudi to, ali je strategija tudi projekt ptujskih Term. Stra- tegija je precej optimistično zas- tavljena, zato je ključno vprašanje, ali so jo posamezni no- silci sposobni uresničiti. Rajka Fajta (SDS) je še posebej zanima- lo, zakaj ni vlaganja v Terme, če smo priče, da se to dela v vseh drugih zdraviliščih. Ali je za tem kakšen črni scenarij, ker Kmetij- ski kombinat samo nekaj prodaja? Kje je potem denar, kajti vlaganj ni. PTUJ JE BIL VČASIH VESELO MESTO župan Luci je povedal, da so pogovori s Kombinatom izredno težki, da pa jih bodo nadaljevali. ker je to potrebno. Do vlaganja v Terme pa bo po njegovem pre- pričanju prišlo šele, ko bodo te zu- naj Kombinata. V osnutku strategije razvoja tu- rizma na Ptuju po mnenju Slavka Brgleza (SLS) manjka analiza se- danje dediščine. Včasih je bil Ptuj veselo mesto, znan je bil po do- brih gostilnah, po pelinkovcu, go- spodarski razstavi in podobno. Njeni sestavljava so optimisti, glede nato da naj bi se razmere na področju tiu-izma v petih letih po- pravile za 300 odstotkov. Premalo pa je omenjena tudi kultura. Vla- do Čuš (Zeleni Ptuja) je menil, da steber razvoja ptujskega turizma niso samo Terme, ampak tudi mestno jedro. Po mnenju Ignaca Vrhovška (DS) je v osnutku turis- tične strategije preveč predpos- tavk, Emil Mesarič (LDS) pa je med drugim menil, da bi morali več narediti za stimuliranje obrti in malega podejtništva na območju starega mestnega jedra, kjer je po najnovejših podatkih le še en obrtnik domače obrti. Svetla točka na področju bodočega raz- voja tmizma na Ptuju pa je mla- dinski turizem. Milan Čuček (podžupan - LDS) pa je pepričan, da mej med občinami, kar zadeva turizem, ne more biti in da je potrebno doseči sodelovanje. Kar pa zadeva nosil- ne prireditve na Ptuju, so to po njegovem, kurentovanje, festival domače zabavne glasbe in razsta- va dobrot, pri čemer je še poseben poudarek dal festivalu domače za- bavne glasbe, ki bi moral postati ptujski projekt, ker je Radio -Ted- nik kot organizator finančno in kadrovsko prešibak. Strategija razvoja na turizma na Ptuju bo uresničljiva, če bomo iz predstavl- jenega in dopolnjenega gradiva znali potegniti nekaj konkretnih načrtov in jih bomo sposobni ure- sničiti. Miroslav Letonja (SNS) pa je prepričan, da bi razprava še pridobila na teži, če bi se je ude- ležil tudi minister za malo gospo- darstvo in turizem Janko Raz- goršek. Za osnutek strategije razvoja tu- rizma je v ponedeljek glasovalo vseh 23 na seji navzočih svetni- kov. MG MAJSPERK/ SPREJELI PRORAČUN ZA LETO 2000 V cbUmkl blmgmini sirorci/ 427 mlfl/oif oir Svet občine Majšperk je na 10. redni seji v torek, 14. decembra, kljub nasprotovanju nekaterih svetnikov zaradi nepreglednosti in pomanjkljivosti tabelarnega dela v drugi obravnavi sprejel odlok o občinskem proračunu za leto 2000, ki je za 20 milijo- nov višji od predlaganega in znaša 426.927.000 tolaijev. Čeprav je že pri obravnavi dnev- nega reda kazio, da bo seja vroča, se je po dveh prekinitvah zaradi usklajevanja mnenj razprava ven- darle obrnila tako, da so ob izdat- nem prizadevanju župana Franca Bezjaka sklepali o vseh sedmih predlaganih točkah dnevnega reda. Svetnik Milan Jager je nam- reč predlagal, da predlog občin- skega proračuna za leto 2000 uma- knejo z dnevne^ reda, ker je iz predlaganega tabelarnega dela v gradivu premalo raz\'idno, koliko denarja naj bi namenili za posa- mezne postavke. Svetnik Miran Smole je predlagal, da bi umakni- li tudi razpravo o gradnji skupne deponije za komimalne odpa(^e, predsednik odbora za gospodarst- vo Stanko Hemja pa je predlagal, da bi o gradnji skupne deponije razpravljali v dveh delih. Na pred- log podžupanje I>arinke Faldn so sejo prekinili, po uskladitvi mnenj pa so vend^le izglasovali predlagani dnevni red v celoti. In če je bil v prvi obravnavi predlog občinskega proračima za prihodnje leto sprejet soglasno in brez pripomb, se je v drugi obrav- navi razprava vsaj malce razgiba- la. Za prva dva amandmaja je poskrbel kar župan sam; predvsem je bil dobrodošel njegov predlog, da se zaradi gibanja fi- nančnih sredstev prvotno predla- gani proračun v višini skoraj 407 milijonov poviša za 20 milijonov. Tretji amandma je predlagal svet- nik Marjan Kokot s še tremi svet- niki, namreč da bi v okviru povišanega dela proračuna zago- tovili sredstva za gradnjo javne r^svetljave od šole do kapele. Čeprav prepričanje svetnikov ni bilo enotno, je razporeditev poli- tičnih moči v svetu odločila, da so oba županova predloga sprejeli, predloga skupine svetnikov pa ne. Nekaj podobnega se je primerilo tudi ob sprejetju prihodnjega občinske^ proračuna, ki naj bi bil po volji večine svetnikov težak skoraj 427 milijonov. V nadaljevanju so brez razprave soglasno sprejeli sklep o financi- ranju političnih strank v občini. Ta zagotavlja političnim stran- kam, ki so jim pripadli mandati za obdobje od leta 1999 do 2002 in katerih kandidat je bil izvoljen za župana, pravico do 30 tolarjev mesečnega plačila iz sredstev občinskega proračuna za vsak dobljeni glas na volitvah. Ker so cene v vrtcu že skoraj dve leti nespremenjene, življenjski stroški pa so v tem času vendarle narasli, so se na predlog OŠ Majšperk po krajši razpravi in drugačnemu mnenju nekaterih svetnikov vendarle odločili za skoraj 10-odstotno povišanje cen programov vrtca Majšperk. Občanov omenjena podražitev ne bi smela huje prizadeti, saj plačujejo le 30 do 35 % veljavne cene, večji del, 70 do 75 %, pa fi- nancira občina. In tako bodo lahko v vrtcu dosegli 94,15 % po- krivanje stroškov. Zelo previdni pa so bili ob obravnavi predloga za gradnjo skupne regijske deponije za ko- munalne odpadke, o čemer so župani Spodnjega Podravja raz- pravljali na skupnem sestanku 3. decembra. Strinjali so se namreč le s prvim delom predlagane izja- ve, da so zainteresirani za novo in- vesticijo centra za ravnanje in od- laganje komunalnih odpadkov, ki bo regijskega značaja za Spodiije Podravje in katerega lokacija naj bi bila v Krčevini pri Vurberku na območju mestne občine Ptuj. O sredstvih za to investicijo pa tudi o posledično skoraj 200 % povišanju cene odvoza komunal- nih odpadkov pa bodo sklepali kdaj drugič. Navsezadnje tudi za- radi ugotovitve, da je v organizi- ran redni odvoz odpadkov vključenih le dobrih 30 % njiho- vih občanov. Med predlogi in vprašanji svet- nikov velja izpostavili predlog Marjana Novaka, da v občinski upravi čimprej pripravijo odlok o zimski službi, ob koncu pa so so- glašali z imenovanjem Lidije Maj- nik za v.d. ravnateljice knjižnice Ivana Potrča v Ptuju. M. Ozmec OD TOD IN TAM SREDIŠČE OB DRAVI m Obini zbor upokojentev V nedeljo, 12. decembra, je Društvo upokojen- cev Središče ob Dravi združilo redni letni občni zbor in prednovoletno srečanje, ki se gaje ude- ležilo 140 upokojencev iz celotne krajevne skupnosti^ Za predsednika društva so izvolili Avgusta Čulka, za namestnika predsednika pa Janka MIhoriča. Izvolili so tudi nadzorni in upravni odbor ter častno razsodišče ter pred- stavili program dela za leto 2000. Družabni del srečanja sta popestrila mlada harmonikaša iz OŠ Središče ob Dravi. Ena izmed aktivnosti DU, ki poteka v tem prednovoletnem času v sodelo- vanju s KS in osnovno šolo, je obdarovanje kra- janov, starejših od 85 let, na njihovih domovih. mf PTUJ • Sreianie ilanov društva mulHple skleroze člani ptujske podružnice društva multiple skleroze Slovenije vabijo člane na novoletno srečanje, ki bo v soboto, 18. decembra, ob 13. uri v restavracije Perutnine Ruj. MS PTUJ • Tovariško sreianje upokojencev ONZ Upokojeni delavci organov za notranje zadeve Kluba Maksa Perca Ruj so se že četrto leto srečali ob novem letu z aktivnimi delavci Policij- ske postaje Ruj. Srečanje je bilo zelo prijetno, tovariško in prisrčno, saj se gaje udeležila vrsta nekdanjih sodelavcev. Zbrane, med katerimi je bila večina upokojencev, sta pozdravila pred- sednik kluba Jože Lovrenčič in komandir Poli- cijske postaje Ruj Silvester Skok. Vezi med upokojenci in aktivnimi delavci so bile in še bodo vedno dobrodošle in koristne. saj se tako prenašajo nnarsikatere pozitivne izkušnje, ki koristijo tudi danes, da kljub bistve- no spremenjenim delovnim razmeram ne dela- mo nepotrebnih napak. Srečanja se je udeležil tudi n^starejši član Ivan Peternelj, ki ima za sabo že kar 85 let. Mihael Gobec MARIBOR m Spoznajmo ptice pozimi Vabljeni ste na izlet, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Iz- let bo 18. decembra na Mariborskem otoku, vo- dil PA ga bo Damijan Denac. Informacije dobite po tel. (št. 062/106 532). Opazovali bomo števil- ne ptice, ki se zadržujejo v naši okolici v zim- skem času. Spoznali bomo osnovne vrste ptic iz reda pevcev in nekaj vrst vodnih ptic. Posebej vabljeni novi člani in začetniki. Dobimo se ob 9. uri pred gostilno v Koblarjevem zalivu. ROGOZNICA m Zbor sindikalnih aktivistov Na letnem zboru in prednovoletnem srečanju se bodo v soboto, 18. decembra, ob 9. uri v gostišču Savaria v Rogoznici sestali člani aktiva sindikalnih aktivistov občin s ptujskega obmo- čja, ki ga vodi Feliks Bagar. Uradni del bo v znamenju razprave in sprejema novih pravil ak- tiva ter dogovora o progrannskih izhodiščih in aktivnostih za leto 2000. Letošnje delo pa bodo zaokrožili s tovariškim novoletnim srečanjem. -OM IMRIBOR • Izšel Poštni bankir Te dni je izšla prva številka časopisa Poštni bankir, ki ga je Poštna banka Slovenije nameni- la vsem sedanjim in bodočim poslovnim part- nerjem. Kot je povedal mag. Albin Hojnik, ge- neralni direktor Poštne banke Slovenije, bodo o novostih, priložnostih in prednostih v poslovan- ju Poštne banke Slovenije prek Bankirja javnost obveščali štirikrat letno. -OM GORIŠNICA / NA DECEMBRSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA Pnmim - delovno gmdivo člani občinskega sveta v občini Gorišnica so zasedali prejšnji četrtek in med drugim brez večjih pripomb potrdili odlok o na- domestilu za uporabo stavnbega zemljišča, strinjali pa so se tudi s predlogom, da se na Ormoški cesti na Ptuju odpre nova lekarniška enota, sicer pa kot je bilo slišati na seji, bo kmalu lekarniška enota pričela delati tudi v Gorišnici, v novem pos- lovno-stanovanjskem objektu, ki je v lasti Janka Bezjaka. Največ časa je svetnikom vzel osnutek preporačuna za leto 2000, ki ga je kot delovno gradivo za sejo pripravil župan Slavko Visen- jak ob pomoči občinske uprave. Kot je povedal župan, je pro- računski predlog narejen v višini dobrih 4M. milijonov tolarjev, od tega naj bi bilo prihodkov za blizu 119 milijonov, lastnih prihodkov naj bi občina v prihodnjem letu imela za 207 milijonov, od pre- moženja pa naj bi pridobili za 4,4 milijona tolarjev. Sicer pa je v osnutku proračuna, o katerem bodo razpravljali zagotovo še na naslednjih dveh sejah (konkret- nejše predloge in postavke bodo pripravili še odbori in komisije), zapisano, da naj bi za družbene dejavnosti namenili blizu 197 mi- lijonov, za gospodarstvo 30 mili- jonov, za prostorsko planiranje in razvoj 152 milijonov, ostalo so manjše finančne postavke. Do glasne in pestre razprave pa je v Gorišnici prišlo ob koncu seje, saj je na občinski svet prišla pritožba, s katero so se krajani Cirkulan in sosednjih naselij uprli izdaji gradbenega in obrtne- ga dovoljenja za vinoteko z okrepčevalnico v novih poslovnih prostorih, ki jih je pred časom odprla KŽ Ptuj. Kot je dejal pred- sednik komisije za pritožbe Igor Horvat, so imeli na komisiji malo argumentov, da bi nasprotovali iz- daji dovoljenja, ob tem pa predla- gal, da naj do prihodnjič posebno mnenje poda VO Cirkulane, da bodo spoznali konkretnejše argu- mente. Horvat je še omenil, da se vzdušja na terenu ne sme zaostro- vati, svetnica Elizabeta Korenjak pa je v imenu občinskega odbora SKD predlagala, da naj se v objekt da "mirna" obrt, saj je ta v bližini sakralnega objekta. Razpravljav- cev je bilo še nekaj, med njimi tudi svetnika Janko Ivanuš in Stanko Demikovič; slednji je prvi podpisnik protestne liste in bližnji sosed novega objekta. Gorišnišniški občinski svet o tem še ni rekel zadnje besede, vendar kot je bilo mogoče zaznati iz raz- prave, nekega posebnega naspro- tovanja (razen redkih izjem) za odprtje lokala ni. TM 16 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK OP TOD IN TAM PTUJ / MESTNA ČETRT UUDSKI VRT Sreimie stoniših ob€ano¥ "Brez vas bi nekaj manjkalo" je bilo napisano na vabilu, ki so ga prejeli vsi stanovalci mestne četrti Ljudski vrt, če so že pre- koračili 70 let starosti. Vsi vabljeni zaradi bolezni in drugih nadlog niso mogli priti, a vseeno - v torek, 7. decembra, se je v jedilnici Doma upokojencev v Ptuju zbralo natanko 158 sta- rostnikov, precej pa tudi raznih predstavnikov in sodelujočih v programu, zato v jedilnici ni ostajalo praznih sedežev. Sre6uije je bilo razdeljeno na uradni, kulturni in družabni del s pogostitvijo. Uradni del je začel Milan Ostrman, predsednik MČ Ljudski vrt, ki je razčlenil enolet- ne aktivnosti v skrbi za starejše ljudi tako na območju mestne čtrti kot celotne občine Ptuj. Na- loge izvajajo povezano s Centrom za socialno delo, organizacijo Rdečega križa in Domom upoko- jencev Ptuj, zlasti z njihovim dnevnim centrom. Vse te aktiv- nosti, obogateni z izkušnjami v letošnjem mednarodnem letu sta- rejših, bodo nadaljevali tudi v letu 2000. Veliko dejavnosti temelji na sa- mopomoči in medgeneracijskem sodelovanju. Več skupin že utečeno deluje, vabljeni pa so še vsi, ki imajo ustrezno zanimanje, voljo in sposobnost, zato so po mi- zah krožUe vpisne liste za sodelo- vanje. V imenu mlajših in nekoli- ko mlajših je udeležence pozdra- vil tudi podžupan Milan Čuček ter se v imenu mesme občine za- hvalil vsem starejšim za njihov prispevek za razvoj Ptuja z um- skim in fizičnim delom. Posebej je predstavU zdravega in čile^ stoletnika Štefana Vodo, ki se je tudi udeležil srečanja. Tako nje- mu kot vsem navzočim je zaželel vesele praznike in zdravje v letu 2000. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Ljubki vrt s svojo fol- klorno skupino, v kateri so vključeni učenci od 2 do 8 razre- da, vodi pa jo mentorica Sonja Pučko ob pomoči Silve Vartek in Simone Lozinšek, vse so učiteljice na tej šoli. Program so naslovili "Iz srca - samo za vas!" in tak je tudi resnično bil, saj je pošteno ogreval dlani navzočih, izvabljal radosten nasmeh, pa tudi solzo v očeh, pač spomin na minule čase. Recitacije, pesmi in plese so sj)remlj^a tudi ljudska glasbila. Zal so pri nekaterih omizjih v ozadju posamezniki pozabljali, da poslušajo kulturni program, in s svojim "glasnim razmišljanjem" motili druge. Kaj hočemo, "čudo mora biti", je bil naslov ene od pe- smi nastopajočih ... Med po- skočnim plesom in prisrčnim plo- skanjem so člani folklorne skupi- ne zapustili prireditveni prostor. Zato ni bilo priložnosti, da bi se jim bili prireditelji javno zahvalili v imenu navzočih. Vsi udeleženci so na mizo prejeli tudi pestro, barvno in poučno zloženko "Dnevni center", ki jo je izdal Dom upokojencev Ptuj. "Dnevni center je oblika varstva, namenjena starejšim osebam, ki živijo doma in želijo nekaj ur preživeti v družbi," se glasi uvod- ni stavek, ki pove namen zloženke. Po kulturnem programu je sto- pilo v akcijo strežno osebje doma, ki je delovalo kot dobro naoljen stroj, zakaj v nekaj minutah so bili mize obložene s skledami z juho, potem pladnji in vse drugo, kar spada k dobri postrežbi, da ka- kovostnega vina s Koga niti ne omenjam. Vsi pogoščeni so se z užitkom lotili tistega, kar je ponu- jala miza, kot da bi se ravnali po besedilu pesmi o Abrahamu in njegovih sedmih sinovih, s katero so mladi iz folklorne skupine za- pustili dvorani: "Vsi so jedli, vsi so pili, vsi so delali tako..." Za konec pa povsem zares v ime- nu vseh starejših, ki so bili deležni gostoljubja v Domu upo- kojencev prisrčna zahvala organi- zatorjem - mestni četrti Ljudski vrt in mestni občini Ptuj, skupaj z organizatorjem pa iskrena hvala vodstvu OŠ Ljudski vrt in članom folklorne skupine ter prav prisrčna hvala vodstvu, kuhari- cam in strežnicam Doma upoko- jencev za vse dobrote in prijazno postrežbo. Želimo si, da bi bilo prihodnje leto enako lepo. Zato ZDRAVJE IN SREČO V LETU 2000! Franc Fideršek DESTRNIK/ SVET GASILCEV PODRAVSKE REGIJE in nKunalniško povezavo Ob zaključku leta so se v petek, 10. decembra, na Destrniku sestali predstavniki dvanajstih gasilskih zvez podravske regi- je. S predstavniki Gasilske zveze Slovenije so na seji regijske- ga sveta, ki ga vodi Franc Simeonov, kritično ocenili stanje v gasilstvu, svoje letošnje aktivnosti, uresničevanje sprejetih sklepov z zadnje seje in predsedstva Gasilske zveze Slovenije ter se dogovorili, kako delati v bodoče. V razpravi, v kateri je sodeloval tudi član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Stanko Štajnba- her, so se med drugim vprašali, kje so pripombe, ki so jih dali na zakon o gasilstvu, kajti še zdaleč niso bile upoštevane. Opozorili so na strogost novega zakona o var- nosti cestn^a prometa, ki bo pri- zadel tudi vozni park gasilcev. Po določilih tega zakona namreč vo- zila, ki so stara več kot osem let, ne bodo smela prevažati gasilcev, še posebej ne otrok in mladine, na najrazličnejša tekmovanja in ga- silska srečanja. Tega ne morejo ra- zumeti, saj so vsa gasilska vozila redno vzdrževana in tehnično pre^edana, torej brezhibna. Tudi gasilci razumejo zahteve za var- nost, kje pa bodo dobili denar za nova vozila, je seveda vprašanje, na kater^a za sedaj nimajo odgo- vora. Pozitivno so ocenili sporazum o sodelovanju slovenske in hrvaške gasilske zveze. Tudi v bodočnost se usmerjajo gasilci in se sprašujejo, kako doseči čim popolnejšo informati- zacijo v gasilstvu oziroma posodo- biti izmenjavo informacij med po- sameznimi društvi. V pripravi je projekt kompleksne račimalniške povezave in enotnega programa za potrebe gasilstva. Vprašujejo tudi, zakaj poleg utečenih virov financiranja ne bi nekaj sredstev pridobili tudi iz požarne takse. Gasilci so tudi potožili, da jim je bilo ob reorganizaciji lokalne sa- mouprave veliko obljubljeno, žal pa ne vse uresničeno. Po drugi strani je še vedno čutiti neenako- merno porazdelitev sredstev, na- menjenih za gasilstvo. Tako smo slišali, da naj bi večja mestna sre- dišča imela denarja na pretek, da ne vedo kam z njim, medtem ko gasilci v manjših krajih životarijo. Glede na to, da kljub opozorilom nekatera gasilska društva še ved- no niso opravila operativnih načrtov, so naložili posameznim društvom, da to storijo v začetku prihodnjega leta. Opozorili so tudi na nujnost kontinuitete izobraževanja. Po se- danjih dogovorih naj bi bili pri- hodnje leto tečaji za vodje gasil- skih enot in morda tudi za gasil- ske sodnike in strojnike v Lenar- tu, Ormožu, Slovenski Bistrici in Ptuju. Menijo namreč, da imajo pravico in sposobnost za gasilsko izobraževanje tudi gasilske zveze v podravski regiji, ne le izo- braževalni center na Igu. Nekateri so opozorili na dejstvo, da se na posamezne težave odzivajo pozno, morda celo prepozno. Zato je vse bolj čutiti, da so premalo uspešni. Sicer pa lx)do še marsikatero ne- dorečenost poskušali pojasniti to soboto, 18. decembra, ko bo srečanje gasilcev Slovenije. Ob koncu lahko ugotovimo, da je bilo iztekajoče se leto 1999 za gasilce podravske regije dokaj uspešno, saj so se sestali na štirih sejah regijsk^a sveta, med dru- gim se je 130-letnice slovenskega gasilstva v Metliki udeležilo več kot 400 članov iz naše regije, na tradicionalnem regijskem tekmo- vanju v Bukovcih pa je nastopilo kar 140 ekip. Gasilce je v njihovih prizade- vanjih podprl tudi župan občine Destmik Franc Pukšič in jim pri tem obljubil podporo tudi v pri- hodnje. M. Ozmec PTUJ / POSVET Z MENTORJI PROMETNE VZGOJE PHxadevanlv xa iliiiifICiiifC iiFOHicfCi Na prednovoletnem posvetu so se v torek, 14. decembra, sesta- li člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mest- ne občine Ptuj skupaj z mentoiji prometne vzgoje iz ptujskih osnovnih šol in Šolskega centra ter pripravili sprejem za pet učencev ptujskih osnovnih šol, ki so na povabilo sveta napisa- li najlepše spise ali narisali najlepše risbe. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Franc ^zei je vsebino in potek letošnjih preven- tivnih in dnigih akcij sveta ugod- no ocenil. Vendar je opozoril, da je potrebno v prihodnje k sodelo- vanju pritegniti še več tistih, ki so odgovorni za prometno varnost, pa tudi udeležencev v prometu. Tudi letos so izobraževali učence osmih razredov osemletk za vožnjo s kolesom z motorjem. Žal pa je bil odziv slabši kot prejšnja leta, zato bodo v prihodnjem letu priprave na to akcijo okrepili. Težave so bile tudi pri opremljan- ju prvošolčkov z rumenimi rutica- mi, saj letos zavarovalnice niso so- delovale. Zato so v svetu sami zadnji čas pripeljali iz Ljubljane 350 rutic. Sicer pa so tudi letos večino preventivnih akcij izvajali v tesnem sodelovanju s ptujsko policijsko postajo, za kar se je Franc Kozel posebej zahvalil. Vse tiste naloge, ki jih letos niso uspeli realizirati, bodo poskušali uresničiti v letu, ki je pred nami. Tako smo slišali, da bodo poleg opozorilnih panojev v bližini šol in vrtcev, kakršne že imajo v občini Videm, v kratkem v nepos- redni bližini teh objektov postavi- li tudi hitrostne ovire, tako ime- novane ležeče policaje, saj bodo tudi v prihodnje nadaljevali z umirjanjem prometa. Zato bodo predlagali tudi omejitev hitrosti prometa v starem mestnem jedru in na celotni Volkmerjevi cesti na 30 km/h, kajti šol^em je v osnovi potrebno zagotoviti čimbolj varno pot do šole in nazaj domov. Predlagali bodo tesnejšo poveza- vo z vsemi 15 občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in v ta namen ustanovili povezovalno telo, ki naj bi ga ses- tavljali vsi predsedniki svetov ter policijskih postaj Ptuj in Zavrč. Sicer pa bodo ponovno preverili vse šolske varnostne poti in sproti opozarjali tudi na vse druge ne- pravilnosti in pasti v prometu. V nadaljevanju pa so pripravili sprejem za pet učencev ptujskih osnovnih šol, ki so na povabilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj napisali najlepše spise ali na- risali najlepše risbe. Najlepši risbi sta narisala učenec Miha Fištra- vec iz 1. razreda OŠ Mladika in Peter Lovenjak iz 5. razreda OŠ Breg, najboljše spise pa so napisali Jana Bedrač iz 6. razreda OŠ Ljudski Vrt ter učenki 8. razredov Nina Kolarič iz Mladike in Anja Horvat iz OŠ Ljudski vrt. Nagra- jencem je čestital in se zahvalil za sodelovanje predsednik sveta Franc Kozel, predstavnik podjetja Pikapolonica Jani Volgemut pa jim je izročil praktične nagrade. M. Ozmec ORMOŽ / DOBRODELNI KONCERT Z glasbo do igrai Prejšnji petek, 10. decembra, so ljubitelji glasbe, ki so do konca napolnili prireditveno dvorano v ormoškem gradu, doživeli pr^eten glasbeni večer. Učenke Srednje glasbene in baletne šole Maribor so v korist učencev ormoške OŠ Stanka Vraza pripravile dobrodelni koncert \a sporedu so bila dela F. Chopina, J. Turine, S. Rahmaninova, C. Debussyja, J. Matičiča, J. Masseneta, J. Brahmsa, R. Schumanna in mlade skladateljice Urške Orešič. Program so izvajale dijakinje srednje glasbene šole Mojca Mlina- rič in Zlatka Puklavec, obe iz Ormoža, ter Martina Turk, Urška Orešič in Mojca Sok. Prireditev je organizirala in pripravila profe- sorica Milena Sever na pobudo profesorice Metke Žižek iz Ormoža. V tem predbožičnem času, fc poteka v znamenju ljubezni do bližnjih in tistih, ki so pomoči potrebni, so se odločili, da do- brodelni koncert organizirajo v pomoč otrokom, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom - OS Stanka Vraza, na kateri je veliko otrok iz socialno šibkejših družin. Ravnatelj OŠ Stanka Vraza S. Lesjak je dejal, da so tovrstne pobude vedno dobrodošle. Zbrana sredstva, ki so jih prispevali obiskovalci koncerta, 34.000 tolarjev, bodo porabili za obdaritev otrok ob novem letu. Prireditev so po- magali realizirati tudi občina Ormož in nrnogi sponzorji. Majda FridI UUBUANA/ NACIONALNI OTROŠKI PARL^MENT Tokrat v pmlamentu o siHdnosti v ponedeljek, 6. decembra, se je v prostorih državnega zbora v Ljubljani zbralo okoli 200 otrok - predstavnikov osnovnošol- cev iz vseh koncev Slovenije. Sprejeli so sklepe, ki so jih obli- kovali na podlagi pogovorov na šolskih, občinskih in me- dobčinskih otroških parlamentih, ki potekajo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letošnja tema je bil AIDS, pogovori pa so potekali pod sloganom Imava se rada. Dogovorili so se, da bo v naslednjem letu tema otroškega par- lamenta Problemi sodobnih otrok in mladine. Iz občine Ormož sta na srečanje odpotovala Maja Mlinarič iz OŠ Središče ob Dravi in Karmen Vizjak z ormoške gimnazije. S po- dročja, na katerem deluje upravna enota Ptuj, je v spremstvu treh mentoric Irene Furek iz OŠ Mar- kovci, Dragice Kosi iz OŠ Hajdi- na in Katje Križe iz OŠ Mladika odpotovalo v Ljubljano na zase- danje nacionalnega otroškega par- lamenta 13 osnovnošolcev: Tomaž Šmigoc iz OŠ Ljudski vrt, ki je bil izbran za govornika v imenu vseh, Tamara Korošec iz OŠ Hajdina, Marko Kojc iz OŠ Žetale, Branka Bratuša iz OŠ Dornava, Klementina Matjašič iz OŠ Juršinci, Petra Turk iz OŠ Majšperk, Metka Rihtarič iz OŠ M^kovci, Andreja Svenšek iz OŠ Podlehnik, M^na Veselič iz OŠ Zavrč, Marinka Golob \z OŠ Videm, Jasna Tominc iz OŠ Ki; dričevo, Mateja Šalamun iz OŠ Destmik in Sandi Kolednik iz OŠ Cirkidane. Generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht nam je dejala, da se pomemben sklop sklepov, ki so jih oblikovali otroci, nanaša na vprašanja, ki se lahko rešijo v šol- skih programih. Predlagali so, da bi vzgojo o spolnosti, medseboj- nih odnosih in drugih sorodnih temah vključili v redni program oz. predmetnik osnovnošolsk^a izobraževanja. Poudarili so tudi, da naj bi več pozornosti posvetili komimikaciji in izobraževanju staršev. Imeti bi morali tudi več možnosti za pogovore o spolnosti in medsebojnih odnosih v okviru šole. Na področju zdravstva so pred- lagali uvedb« posebnih posveto- valnic, v katerih bi dobili odgovo- re na vprašanja o zdravi spolnosti, kjer naj bi se torej zgodili prvi po- govori z ginekologom in kjer naj bi v diskretnem okolju doživeli prvi ginekološki pregled. Ordina- cije, namenjene otrokom od 12. do 16. leta, bi morale imeti tudi prilagojen delovni čas. Mladi parlamentarci so poudari- li, da je na razpolago prernalo pro- mocijskega materiala. Zato so predlagali, da naj bi Inštitut za va- rovanje zdravja in druge inštituci- je s področja zdravstva pripravili več zloženk in drugega promocij- skega gradiva, ki naj bi ga dobili otroci v roke na začetku šolskega leta. V drugem sklopu so sklepi, ki se nanašajo na življenje v družini. Dejstvo j^ so ugotovili, da se starši izogibajo pogovorom o spol- nosti v družini. Pri prvih tovrst- nih vprašanjih svojim otrokom niso najbližji sogovorniki. Zato predlagajo staršem, da se temu po- dročju bolj posvetijo. V okviru zdravstvenih služb bi morali za starše organizirati dodatno izo- braževanje. Kritični so bili do me- dijev, časa predvajanja pornograf- skih filmov na TV, opozorili pa so tudi na odnos Cerkve do vprašanja spolnosti. Mladi so svojo nalogo opravili, oglasili so se in povedali svoje raz- mišljanje. Na potezi so odrasli, ki imajo v svojih rokah škarje in platno. Glede na izkušnje ob re- fonm šolstva pri nas, ko so tisti, ki jim je bilo kaj mar za otrokovo dušo, izstopali iz kurikulamih ko- misij, ker so bili vsi strokovni ar- gumenti "bob ob steno", se našim otrokom tudi tokrat slabo piše. Večja verjetnost je, da bodo slednji, ko odrastejo, na osnovi svoje izkušnje pok^^i več razu- mevanje za svoje otroke. Majda FridI Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ruj Jadranska 13, Ruj RAZPIS SREČANJA UUDSKIH PEVCEV iN GODCEV Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ruj razpisuje srečanje pevcev in godcev, ki izvajajo ljudsko glasbo. Srečanje bo potekalo v dveh delih: 28.1. v Zavrču in 29.1.2000 v Trnovski vasi. Pogoji za sodelovanje so: - prijavijo se lahko vse skupine ljudskih pevcev in godcev, ki gojijo izvirno ljudsko izročilo; - skladbe in pesmi naj ne bodo umetniško obdelane ali prire- jene, obravnavajo naj ljudske šege in navade; - vsaka skupina lahko prijavi dve pesmi oziroma skladbi, ki pa skupaj ne smeta trajati več kot 7 minut; - skupina lahko šteje največ 10 članov; - prijava mora vsetx)vati: natančne naslove in čas trajanja pe- smi, število nastopajočih, naslov in telefon kontaktne osebe, kratko predstavitev skupine. - prijavo pošljite do 12.1.2000 na naslov Območna izpostava SLKD Ruj, Jadranska 13, Ruj. Organizatorji bomo upoštevali samo popolne pisne in pra- vočasno prispele prijave. Spored srečanja bomo oblikovali organizatorji, nastopajoči pa bodo o njem obveščeni do 20.1.2000. □ 20 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK MARKOVCI / NOVA VALILNICA PERUTNINE PTUJ 950 milijonov za tehnološko prenovo Konec prejšnjega tedna je Perutnina Ptuj dokončala še eno letošnjo investicijo. Potem ko so nekaj dni prej pognali eno na- jsodobnejših pakirnih linij za živila iz piščančjega mesa, so to- krat odprli sodobno valilnico. S temeljito prenovo klavnice v prihodnjem letu pa bo Perutnina zaokrožila svojo tehnološko prenovo in si z najsodobnejšo ravnijo proizvodnje tudi v pri- hodnje odpirala vrata na zahtevna tržišča. Nova valilnica je nastala v osem- mesečni gradbeni obnovi obsto- ječe valilnice v Markovcih. V njej je najmodernejša valilniška opre- ma belgijske firme Petersime, ki je v celoti računalniško krmiljena. Naložba 950 milijonov tolarjev za- gotavlja optimiranje tehnološkega procesa prve faze vzgoje piščan- cev, ob tem pa prinaša tudi racio- nalizacijo zaradi prihranka ener- gije in manjšega števila zaposle- nih. Delo dosedanjih 45 delavcev bo namreč v novi valilnici zmoglo samo 21 delavcev, ki bodo delali v zelo prijaznem delovnem okolju. Nova valilnica na površini 3000 m^ ustreza slovenskim in ev- ropskim kakovostnim stand- ardom in bo zadostila potrebe Pe- rutnine v 10-letnem razvojnem obodbju. Perutnina, največji proizvajalec perutninskega mesa v Sloveniji, pa tudi največji slovenski iz- voznik mesa, se zaveda ostrega konkurenčnega boja na ev- ropskem trgu in zato nenehno skrbi za tehnološko posodabljanje svoje proizvodnje in zagotavljanje z Evropo primerljive kakovosti. "V konkurenčnem boju za kupce lahko sodelujemo samo z znanjem in kakovostjo, brezhibna tehno- loška opremljenost pa je pri tem nujen pogoj," poudarja predsednik uprave in generalni direktor Perutnine dr. Roman Glaser. Načrtovano investicijo v posodobitev klavnice v pri- hodnjem letu bodo tako izvedli, še preden bo potekel običajni deset- letni rok poslovanja. Poslovni rezultati Perutnine so v iztekajočem se letu dobri. Družba je kljub precejšnjim ni- hanjem na tržišču Evropske unije prodajo živil iz piščančjega mesa povečala in začela intenziven proces specializacije v osnovni de- javnosti. Zaradi velikih investicij bo dobiček nekoliko manjši od lanskoletnih dobrih 700 milijo- nov tolarjev, vendar pa to ne bo vplivalo na dividende delničarjev, ki bodo predvidoma ostale na ena- ki ravni kot v letu 1998. JB Slovesno sta valilnico odprla minister za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Ciril Smrkolj in predsednik uprave In generalni direktor Perutnine dr. Roman Glaser Gradbeno obnovljena In najsodobneje opremljena valilnica PP v Markovcih UUBLJANA, ŠENTJUR / PREDSTAVITEV PROJEKTA SLEDLJIVOSTI MESA Po podatke o zrezku na internet Državno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredi prejšnjega tedna skupaj z mi- nistrstvom za znanost in tehnologijo, predstavilo pilotski projekt sledljivosti mesa. Cilj projekta je, da bo potrošnik natančno informiran, iz katere reje žival izhaja, na voljo pa mu bodo tudi vsi drugi pomembni podatki, ki govorijo o kakovosti kupljenjega mesa. Projekt trenutno preiz- kušajo v klavnici Jurmes v Šentjuiju pri Celju, ko bo uspešno prestal testno obdobje, pa bo na voljo tudi vsem drugim slovenskim klavno.predelovalnim obratom. Kot je poudaril minister Ciril Smrkolj, bo sistem sledenja mesa v prvi fazi zajel govejo živino, pozneje pa ga bodo vpeljali tudi za drobnico, prašiče in konje. Skupi- na strokovnjakov, ki je razvila omenjeni projekt, se je dela lotila zelo temeljito in upoštevala tudi izkušnje nekaterih evropskih držav, kjer ta sistem prav tako šele uvajajo. Za govedo imajo sicer v nekaterih državah sistem že učin- kovito vpeljan, pri drugih živalih pa so še prav tako na začetku poti. Sistem sledljivosti mesa je v Slo- veniji tesno povezan z uredbo o identifikaciji in registraciji živali. V ta namen pri ministrstvu za kmetijstvo ustanavljajo posebno službo (SIR), ki bo skrbela za centralno bazo podatkov. Vse šte- vilke, ki bodo spremljale žival od rojstva do klavnice, bodo izhajale iz te službe, ki bo sprejemala in shranjevala tudi vse informacije s terena, torej vse podatke o živali, premike iz hleva v hlev, iz hleva v klavnico, uvoz živali itd. Sistem bo v končni fazi omogočil popoln nadzor nad stanjem v rejah in bo zagotavljal maksimalno zaščito zdravja potrošnika. Čimprejšnja vzpostavitev siste- ma sledljivosti mesa je v interesu klavnic. Po predpisih Evropske unije se namreč klavnice, ki ne bodo imele uvedenega sistema sledljivosti mesa, ne bodo mogle pojaviti na teh trgih, tudi osveščeni domači potrošniki pa bodo ob nakupu mesa želeli vedeti za poreklo živali. Sistem sledlji- vosti mesa naj bi v Sloveniji v ce- loti zaživel do vstopa v Evropsko unijo, sistem identifikacije in re- gistracije živali pa bo stopil v vel- javo s 1. januarjem dva tisoč in bo po nekajmesečnem prehodnem obdobju obvezen tudi za rejce. V tem času bo vzpostavljena maksi- malna podpora svetovalne službe in službe za kontrolo in selekcijo, ki bosta pomagali rejcem, da bodo vse živali, ki še niso oštevilčene, dobile svoje številke. Trenutno je v govedoreji okoli 70 odstotkov živali že pod kontrolo in bo ta za- logaj manjši kot pri drobnici, prašičih in konjih. Ministrstvo za kmetijstvo usta- navlja tudi agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, v njenem okviru pa še plačilno agencijo. Ta sistem bo omogočal uveljavljanje ukrepov državne kmetijske politi- ke in v bodoče tudi kmetijske po- litike Evropske unije. Kmetje bodo omenjenih ukrepov deležni samo v primeru, če bo kmetija v sistemu registra kmetij, identifi- kacije in registracije živali in če bodo kmetijske površine v siste- mu zemljiškega katastra. Brez vse- ga tega kmetija ne bo mogla uvel- javljati proračunskih podpor, kar obenem tudi pomeni, da ne bo imela možnosti za obstoj. Uvedbo sistema sledljivosti mesa je na predstavitvi pilotskega projekta pozdravila tudi predstavnica urada za zaščito pot- rošnikov. Po njenem mnenju gre za resnično pomemben projekt, ki bo v pretežni meri odpravil nego- tovost potrošnika in njegov dvom o kakovosti kupljenega mesa. Za bolj razumljivo predstavitev sistema sledljivosti mesa je potrebno dodati, da bo vsaka žival ob rojstvu prejela identifikacijsko številko, nekaj podobnega, kot dobi človek svojo davčno številko. Rejec bo dolžan žival prijaviti v 20 dneh po rojstvu, rejcem, ki tega ne bodo upoštevali, se bodo reje slej ko prej zaprle. Številka bo spremljala žival vse njeno življen- je. V centralnem računalniku bo zabeležena njena morebitna pro- daja drugemu lastniku, tudi mo- rebitni zdravstveni posegi, vse do časa končne prodaje in klanja. Us- trezna številka bo spremljala tudi vse dele živali do prodaje končnemu potrošniku, ki bo lah- ko podatke o njej in rejcu dobil preprosto na internetu. Če bodo mesarji - prodajalci prodajali samo meso iz sistema sledljivosti, bodo lahko imeli "odprt" način prodaje. Če pa bodo želeli proda- jati tudi meso, ki sledljivosti ne bo zagotavljalo, bo moralo biti meso iz sistema predhodno pakirano in opremljeno s številko. Tako naj bi bilo zagotovljeno preprečevanje zlorab. Sistem sledljivosti mesa bo bistveno zmanjšal tudi črne za- kole, saj bo mogoče zaklano žival iz centralnega računalnika izbri- sati samo na osnovi podatkov o času in kraju klanja. Inšpektorji, ki nadzirajo delo v klavnicah, bodo v primeru, da se podatki zaklane živali ne bodo ujemali s podatki iz računalniške baze na kmetijskem ministrstvu, trup živali zaplenili in uničili. Identifi- kacija in kasnejše vnašanje podat- kov o živali je tako v interesu re- jca, mesarja in kupca. Slednji po uvedbi opisanega sistema pač ne bo želel kupovati mesa, za katere- ga ne bo mogel vedeti, od kod izhaja, je zdravo ali ne. J. Bračič Sistem sledljivosti mesa preizkušajo v klavnici Jurmes v Šentjurju pri Celju TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 21 MALI NOGOMET Šesff naslov SRP Mariborionom Ptuj, športna dvorana Center in organizator Poetovio Mila so postali sestavni del flnalnih turniijev za slovenski revialni tur- nir v malem nogometu. Pravico nastopiti v finalnem turniiju si je pridobilo osem ekip. Že pred turniijem so se nogometni nav- dušenci spraševali, ali bodo Ptujčani osvojili peto lovoriko in se pridružili Luvinu Braniku Talcem iz Maribora v številu prvih mest ali pa bodo ti pobegnili in povečali razliko za dva naslova. Medtem ko v nedeljskem do- poldnevu v dodobra napolnjeni dvorani Center gledalci niso vide- li mojstrovin igralcev v takšni ob- liki, kot so pričakovali, so bili lah- ko s popoldanskim programom zadovoljni. Svoje so naredili tudi organizatorji, ko so napovedali nastope Zlatka Zahoviča, Anteja Šimundže in Amirja Kariča na eni ter Damjana Gajserja, Vladi- mirja Kokola in bratov Emeršič na drugi strani. Amir in Ante sta se s svojo klapo trudila ves dan, medtem ko je Zlatko Zahovič držal obljubo in prišel na finalno srečanje. Velika škoda pa je, da za domače niso mogli nastopiti Emil Šterbal, Saša Gajser in Nastja Čeh. Veliko nestrpnost med številni- mi gledalci je povzročilo, da Zlat- ka Zahoviča, ki so ga nestrpno pričakovali, ni bilo na uradni predstavitvi ekip. Prišel je sredi prvega polčasa in ni potrebno go- voriti o navdušenju starejših lju- biteljev nogometa, kaj šele o mlajših, ki so reprezentanta obko- lili, da je komaj prišel do klopi, na kateri je ekipi Luvin Branik Talci dirigiral Darko Križman, trener slovenske malonogometne rep- rezentance. Prvi so v finalu povedli Mari- borčani z zadetkom Gašperšiča. Hitro je izenačil Klinger, nato pa še zadetek Kokola in v dvorani Center na Ptuju je zavrelo. V začetku drugega polčasa je Karič izenačil, vendar pa je že v nas- lednji minuti Milan Emeršič po- novno povedel Poetovio Milo v vodstvo. V zadnjih trenutkih igre je Zlatko Zahovič z dvanajstih metrov uspel rezultat izenačiti. Podaljška, dvakrat pet minut, sta bila izenačena in tako se je končalo z neodločenim izidom. Pri streljanju kazenskih strelov je v zadnji seriji Damjan Gajser zgrešil, Zlatko Zahovič pa zadel. Tako so si lovoriko priigrali nogo- metaši Luvin Branik Talci iz Ma- ribora. Oboji udeleženci finalnega srečanja pa so prejeli zasluženi ap- lavz korektnega in številnega ptujskega občinstva. Vsekakor si pohvalo zaslužijo organizator finalnega turnirja - KMN Poetvio Mila in številni gledalci, ki so dodobra napolnili ptujsko športno dvorano. Na- jvečja kritika ob tem turnirju pa ni na račun nogometa, ampak gre vodstvu Šolskega centra Ptuju, ki upravlja z dvorano. Tokrat so padli na izpitu, saj so se številni gledalci morali drenjati na majh- nih tribunah, ker premičnih kljub številnim letom obljub niso uspeli usposobiti. Mogoče bi bilo še več gledalcev. To se vleče že od roko- metnega srečanja Drava - Rudar Trbovlje. Vsekakor je vodstvo ŠC Ptuj kandidat za podelitev kakšnega kaktusa leta, če upošte- vamo dejstvo, da jim Športni za- vod Ptuj za termine plačuje več kot 5 milijonov tolarjev na leto. Sicer pa to ne more skaliti izjem- nega dogodka v malem nogometu. Rezultati: - skupina A: Oplotnica ITT - Elesprom 0:4, Lotus - Gostišče pri Antonu 2:1, Elesprom - Gostišče pri Antonu 5:1, Oplotnica ITT - Lotus 6:0, Lotus - Elesprom 0:4, Fostišče pri Antonu - Oplotnica ITT 1:0. Vrstni red: 1. Elesprom Ruše, 2. Oplotnica ITT, 3. Gos- tišče pri Antonu, 4. Lotus; - skupina B: Luvin Branik Talci - Brezno Wink 2:0, Bakara - Poe- tovio Mila 0:2, Brezno Wink - Po- etovio Mila 1:5, Luvin Branik Talci - Bakara 8:3, Bakara - Brez- no Wink 7:3, Poetovio Mila - Lu- vin Branik Talci 7:6 po kazenskih strelih /regularni čas 0:0/. Vrstni red: 1. Poetovio Mila Ptuj, 2. Lu- vin Branik Talci Maribor, 3. Ba- kara Maribor, 4. Brezno Wink; - polflnale: Luvin Branik Talci - Elesprom 3:0, Poetovio Mila - Oplotnica ITT 2:1; - za 3. mesto: Elesprom - Oplot- nica ITT 6:1; - za 1. mesto: Branik Luvin Talci - Poetovio Mila 9:8 po ka- zenskih strelih. Najboljša peterka turnirja: Kornik /Poetovio Mila/, Gašperšič, Karič, Šimundža (vsi Luvin Branik Talci), Milan Emeršič /Poetovio Mila/; na- jboljši vratar: Silvo Kornik /Poe- tovio Mila/; najboljši igralec: Amir Karič /Luvin Branik Talci/; najuspešnejši strelec: Ciganovič /Elesprom /Ruše/; pokal za fair play: Poetovio Mila. V ekipi Poetovio Mila Ptuj so igrali: Kornik, FridI, D. Gajser, M. Emeršič, T. Emeršič, Klinger, A. Čeh, Vesenjak. -ek KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ H. Pintarii ' novi trener Perutnininih kolesarjev Kolesarski zvezdnik na mnogih dirkah doma in v svetu Robert Pintarič je prevzel trenersko vlogo pri kolesarskem klubu Pe- rutnina Ptuj. Da bi ga predstavili bralcem, smo mu zastavili ne- kaj vprašanj. TEDNIK: Kaže, da se boste težko izognili kolesarski usodi, ki vam je bila naklonjena. Kate- re dirke so iz vas naredile na- jboljšega slovenskega kolesarja? R. Pintarič: Predvsem sem bil specialist za dirke na čas - krono- meter. Tu sem dosegel veliko zmag. V Franciji sem z zmago na kronometer izpolnil normo za nastop na olimpiadi. Na njej sem nastopil kot edini Slovenec. Šte- vilne zmage sem dosegel tudi na etapnih dirkah po Sloveniji, od vseh tekmovalcev sem največ dni nosil rumeno majico. Vseh zmag je okrog šestdeset. V vožnji na čas sem bil sedemkrat državni prvak. Dobre uvrstitve sem dosegel po vsej Evropi, na dveh dirkah sem zmagal tudi v Ameriki. Zadnji dve leti sem tekmoval kot profe- sionalec. TEDNIK: Ali boste obnovili svoj sijaj tekmovalca tudi kot trener? R. Pintarič: Prepričan sem, da bodo moji kolesarji ob podpori kluba dosegli še boljše rezultate, kot sem jih sam. Žal nisem imel dobrih učiteljev, začel sem tudi nekoliko prepozno. Treningi bodo po pripravljenem načrtu, vsak kolesar bo tekmoval glede na sposobnosti. Osvojiti morajo predvsem tehnično znanje, zave- dati se morajo svojih zmožnosti. Rad bi imel dober odnos med tre- nerjem in tekmovalcem. Želim tudi pravo športno življenje s pra- vim športnim obnašanjem tekmo- valca. Vzpostavil bom tudi stike s starši in šolo. Hočem, da bomo v ponos klubu in staršem ter v ko- rist sponzorjem, predvsem Perut- nini Ptuj. S profesionalnim odno- som bi rad povečal navdušenje za kolesarski šport v Ptuju in njegovi okolici. TEDNIK: Zgodaj spomladi bodo uvodne preizkušnje sezo- ne. Kako se pripravljati nanje? R. Pintarič: Po programu ima- mo običajne zimske treninge. Te dni smo imeli testiranje tekmo- valcev na fakulteti za šport v Ljubljani. Ugotovili smo med drugim fizično pripravljenost tek- movalcev pri maksimalnih obre- menitvah. Tudi letos gremo na priprave v Istro - od 16. do 23. decembra v Umag. Trenirali bodo vsi člani do 23 let in elit ter dva starejša mladinca, ki sta potenci- alna člana slovenske reprezentan- ce - Matjaž Finžgar in Andrej Omulec. Tam bodo tehnične priprave, kako izvajati posamezne tipe treningov, predavanja o športni prehrani, individualni razgovori s tekmovalci in drugo, kar vpliva na športne dosežke. TEDNIK: Ali bodo ptujski ko- lesarji tudi letos ogreli gledalce in stali na stopničkah? R. Pintarič: Koncept treninga je tak, da bodo lahko napredovali vsi tekmovalci posamezno ali kot eki- pa. Klub nam omogoča treninge, vso opremo od zimsko-poletnih oblek do koles, popravilo in dru- go, zato uspehi ne bi smeli man- jkati. Na novo sezono bomo pripravljali še posebej člane do 23 let. Največ uspehov pričakujem na tekmovanjih v hitrih dirkah in vožnjah na čas. Gorskih specialis- tov za enkrat še nimamo, a jih bomo vzgojili. Tekmovalci so še mladi, videli bomo, kaj bo kdo zmogel. Zaenkrat je važno, da smo hitra ekipa, voljna trdo delati. Roman Zavec Robert Pintarič je bil tudi državni prvak 1994 na Ptuju kot zmagovalec dirke za veli- ko nagrado Puha MALI NOGOMET/MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Mn^ilino In kvmltieino Sedmo- in osmošolci iz bivše skupne občine Ptuj so se po- merili za naslov šolskih me- dobčinskih prvakov v malem nogometu. V končnici final- nega dela v dvorani Center so nastopile štiri najboljše eki- pe: OŠ Olge Meglič, OŠ Kidričevo, OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava, in OŠ Hajdi- na. Uvodnih tekem, ki so tra- jale teden dni, se je udeležilo 14 šol z okoli 140 mladimi nogometaši. Finalni izidi: Olga Meglič Ptuj - Kidričevo 3:3, Hajdina - Dornava 3:0, Olga Meglič Ptuj - Hajdina 1:0, Dornava - Kidričevo 0:2, Dornava - Olga MegUč Ptuj 3:2, Hajdina - Kidričevo 4:1. Končni vrstni red: 1. Hajdina, 2. Olga Meglič Ptuj, 3. Kidričevo, 4. Dornava, 5. Mla- dika, 6. Videm, 7. Breg, 8. Marko- vci, 9. Ljudski vrt, 10. Grajena, 11. Gorišnica, 12. Cirkulane, 13. Destmik, 14. Žetale. Najboljši strelec medobčinskega prvenstva je bil Bojan Zagoršek (Dornava) s 16 zadetki. Ivo Kornik Zmagovalna ekipa OŠ Hajdina. Stojijo (od leve): Blaž Zago- ranski, Tadej Rozman, Matej Majcen, Rok Sagadin, Tomaž Pe- tek, in trener Damjan Vogrinec; čepijo Peter Vogrinec, Marko Drevenšek, Ivi Vogrinec, Marjan mesarec, Matjaž Rozman in Peter Štrafela. Foto: Langerholc 22 Četrtek, 16. december 1999 - TEDNIK EZHH^^: Info- glasbene novice! V prihodnjih dveh sestavkih si boste lahko prebrali sta- tistični pregled najpopular- nejših malih in velikih plošč za leto 1999. Sestavek, ki je pred vami, pa vsebuje stand- ardno predstavitev novih pe- smi, ki bodo kmalu izdane in bodo najverjetneje postale uspešnice. Kanadska country zvezda SHANIA TVVAIN je s svojega lanskega albuma Come on Over snela že sedem uspešnic z naslovi You're Stili the One, When, From this Moment on, That don't Impress me Much, YouVe Got a Way, Man! I Feel Like a VVoman! in Come on Over. Čudovita pevka izvaja veselo country pesem DON'- TE BE STUPID (YOU KNOW I LOVE YOU) ki je dopolnjena z mojstrskimi vio- linskimi vložki in celotno super produkcijo Roberta Johna "Mutta" Langea. DEBORAH HARRV je pevka zasedbe Blondie, katera je bila letos ponovno v modi s hitom Maria. Gospa HARRV ima na odru še ogromno energije in glasbena založba EMI se je odločila, da ponovno izda kla- sično skladbo I WANT THAT MAN kot razlog je založba navedla, da je v sklad- bi del, posvečen novemu sto- letju - Here Comes the 21 st Century! Ameriški band R.E.M. je letos sredi poletja navdušil na kon- certu v Kopru v okviru turneje Up. Rapid Eye Movement v novi pesmi THE GREAT BEY- OND zvenijo preveč znano in utrujajoče. Gordon Summer je bolj znan pod imenom STING in je svojo glasbeno pot začel pri skupini The Police. STING v novi skladbi DESERT ROSE eksperimentira z zateženimi avanturističnimi zvoki, v skladbi pa gostuje tudi alžirski pevec Chab Mami. V tem pred božičnem času se je pojavilo tudi nekaj času pri- mernih pesmi: A Christmas Kiss - DANIEL CDONNELL, Auld Lang Syng - KENNV G., Last Christmas '99 - RAP ALL STARS, Christmas Song - SYDNEY YOUNDGBLOOD, Christmas EP - ENYA, Ave Ma- rie - ANDREA BOCELLI, Little Drumer Boy - Silent Night - Auld Lang Syng 99 - JIMI HENDRIX... švedska pevka EMILIA je zas- lovela s pesmijo Big Big World. Nato je sledila pov- prečna r&b pesem A Good Sign in v tretje nas pevka po- skuša navdušiti s pesmijo TVVIST OF FATE ki se iz baladnega uvoda spremeni v lahkotno srednje hitro pop pesem. Tri krat dve se imenuje del, v katerem vam predstavljam tri dobre pop skupine, ki izdajajo po dve novi popevki: Say you'- II b Mine / Better than Devil you Know - STEPS, Two in a Million / You're my Number One - S CLUB 7 in I have a Dream / Seasons in the Sun - WESTLIFE. Člani skupine NO MERCY so Ariel Hernandes, Gabriel Her- nandes in Marty Cintron. Ku- banski trio je bil najpopular- nejši s komadom VVhere do you Go, tokrat pa se fantje predstavljajo z vročo latino temo I HAVE ALWAYS LOVED YOU Neil Tennant in Chris Lowe sta člana skupine PET SHOP BOYS, ki je letos po treh letih izdala zgoščenko Night Life. Uspešen duo izvaja nov, neti- pičen komad YOU TELL ME YOU LOVE ME ONLY WHEN YOU'RE DRUNK ki vsebuje originalno besedilo ter pop ritem. BOB MARLEY je v letu 1999 v modi, saj so razni izvajalci pri- redili skupaj z njim razne uspešnice za album Chant Down Babylon. Kralj regija je na klubski sceni dobil pomoč FUNKSTARJA DE LUXA v ko- madu Sun is Shining. Ista kombinacija izvaja tudi komad RAINBOVV COUNTRY ki je mešanica sodobnih zvo- kov in regija. Za konec pa še tri najbolj vroče plesne novosti, ki jih tre- nutno najbolj vrtijo britanski D.J.-i: I vvanna 1-2-1 with you - SOLID GOLD CHARTBUS- TERS, Communication (So- meone Ansvver the Phone ) - MARIO PlU in Re-Rewind the Crovvd Say Bo Selecta - ART- FUL DODGER & CRAIG DA- VID. David Breznik Info - kviz Za nekaj časa prekinjamo Info kviz, dolžni pa smo še nagrado za zadnje vprašanje. Nagrajenec jo dobi v uredništvu Tednika. Da Je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Pero Lovšin, je ugotovila Ljubica Voglar, Skrbije 9 a, Majšperk. Čestitamo! Ta teden na fotografiji Natalija Kolšek, POPULARNIH 10 1. Thafsthe Way it is - CELINE DION 2. The Best of me - BRYAN ADAMS 3. Rhythm Divine - ENRIOUE IGLESIAS 4. She's the One -ROBBIEVVILLIAMS 5. Wlll 2K - WiLL SMITH & K-CI 6. Kiss (When the Sun don't Shine) - VENGABOVS 7. I Learned from the Best - WHITNEY HOUSTON 8. Waiting for Tonight - JENNIFER LOPEZ 9. Radio - THE CORRS 10. Teli me Why - PRECIOZO Lestvico POPtUJm- NIH10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nem sporedu raJa Ptuj. <^Hladi dopisniki SNEG Zunaj je zapadlo veliko snega. Vse se blešči kot diamanti. Otroci so se ga preveč razveselili, kot da bi ga prvič videli. Sneg je razvese- lil vsa drevesa. Najbolj pa je razve- selil smreke. Ko druga drevesa spreminjajo barve, jih smreke ne spreminjajo. Ko pa zapade sneg, pa se najbolj razveselijo, ker si spremenijo barvo in se bleščijo. Popoldan, ko so otroci prišli iz šole, so si naredili nalogo in šli ven. Zmenili so se, da bodo nare- dili sneženega moža. Karmen bi šla k babici po lonec, Janja bi šla k mami po korenček, Katja bi šla v drvarnico po metlo, Jernej bi šel iskat kamne za oči, usta in gumbe, drugi pa bi delali snežaka. Ko so ga končali, so se šli smučat in san- kat. Vsak si je šel domov po smuči in sanke. Ko pa so se naveličali, so se šli kepat. Sneg je bil zelo mrzel, zato se niso dolgo kepali. Ko pa so se nehali kepati, so odšli domov počivat. Zvečer so si vzeli list in napisali zgodbo, ki se je danes do- gajala otrokom. Nato so zaspali in šli čakat na drugi dan, da bi se spet kepali. Bojana Šegula, 4. c, OS Gorišnica NARAVOSLOVNI DAN O DROGI Ogledali smo si predstavo na to temo. Razmišljali smo o tej nevar- ni snovi na razredni uri. Z drogo se srečujemo skoraj vsak dan. To so mamila, v cigaretah, tabletah, kavi in še kje. Droga je zelo nevar- na in strupena. Človek, ki začne jemati poživila ali uživati mamilo, postane zasvojen. Tanuzra Droga je mamilo, ki omamlja predvsem mladoletnike. Poznamo nmoge vrste drog. To so: kokain, hašiš, razne trave, nikotin, alko- hol ... Najprej so imeli drogo za zdravilo. Največ je gojijo v Sever- ni Ameriki. Drogo prodajajo pre- prodajalci, ker je to njihov biznis. Zdaj jo prodajajo tudi v Sloveniji. Največ je kupijo mladoletniki. Drogo uživajo zapuščeni otroci. Imeli so težave. Dobili so mamilo in postali odvisni od njega. Drogo vdihavajo skozi nos, jo pijejo v raznih pijačah in jo tudi kadijo. Ljudje, ki so odvisni od droge, so reveži. Morali bi odnehati. Ka^a Drogo pridelujejo v pragozdo- vih na skrivaj. Uporabljati bi jo morali samo za zdravila. Ne želim si tega in drugim tudi ne. Aleš Droga je mamilo, ki se vbrizga z injekcijo. Droga je bila najprej zdravilo. Zdaj jo uporabljajo kot mamilo. Zaradi nje lahko umreš. Drogo uživajo nekateri otroci, ker bi radi pozabili na težave. Droga je škodljiva. Ljudje, ki jemljejo drogo, se navadijo in postajajo od- visni. Jaz tega ne bom jemala. Nataša Droga je zelo škodljiva za telo. Zaradi nje nekateri umrejo. Ko drogo nekdo dobi v telo, je zelo dobre volje. Toda kratek čas. Dro- go so izdelali v Ameriki, ker so ugotovili, da omamlja ljudi. Ne- katerim ljudem je to zaslužek. Največ uživajo drogo mladi, ker bi radi pozabili svoje težave in skrbi. Nekateri si drogo vbrizgajo v žile, jo pijejo, jemljejo tablete, vdihavajo skozi nos ... Droga je škodljiva. Zaradi nje lahko tmireš. Droga sploh ni potrebna. Nekate- ri ljudje, ki so odvisni recimo od kave, je ne morejo nehati piti. Matqa Droga je škodljiva snov, ki je zelo nevarna za ljudi. Nekoč je In- dijanec pojedel list in je postal močan. Tako so iznašli drogo. Droge so tudi v aspirinu in drugih zdravilih. Drogo uživajo odvisni- ki. Ker so utrujeni, vzamejo drogo in niso več utrujeni. Zaradi tega zbolijo. Droga je zelo škodljiva. Uporabljajo jo tudi za zdravila. Če pa ljudje jemljejo preveč droge, se več ne morejo odvaditi. Darjan Droga je snov, ki omamlja Naj- hujša droga je kokain. Droga ni potrebna. Odvisni ljudje se mi smilijo. Tega si ne želim. Jani Droga je nevarno mamilo. Dro- go so najprej izdelali v Severni Ameriki. Matej Droga je mamilo. Mamilo je zelo škodljivo za razvoj mladega orga- nizma. Poznamo več drog. To so kokain, nikotin, alkohol itd. Dro- go so si izmislili že pred mnogo leti. Največ je izdelajo v Severni Ameriki. Drogo so dajali proti bolečinam. Zdaj jo na skrivaj pro- dajajo, ker daje moč in je opojna. Drogo uživa večina klošarjev, da pozabijo na svoje skrbi. Droga je I potrebna za zdravilo, nikakor pa za mamilo. Morali bi ga prepove- dati. Odvisni ljudje se nečesa pri- vadijo in zaradi tega zbolijo. Davorin V Drogi delajo odlične čaje. Ne- kateri ljudje pijejo kavo, mamila, cigarete, cigare in nikoli ne neha- jo. Mislim, da droge nikdar ne bodo nehali izdelovati, čeprav je prepovedana. Joži, učenci, 4. razreda OŠ Sela OD KDAJ IMA SLON RILEC Nekoč je živel slon z imenom Albert. Želel je imeti rilec. Hodil je in hodil in prišel do mravlj- inčarja. Vprašal ga je:"Zakaj imaš ti rilec, jaz pa ne?" "Jaz moram imeti rilec, da srkam mravljice." "Kaj pa jaz, ko moram piti veliko vode?" Sel je naprej in se spota- knil. Padel je na nos, ki mu je začel zatekati. Kot bi mignil, mu je zrasel rilec. Od takrat imajo vsi sloni rilec. Marko Kmetec, 3. h, OS Kidričevo SANJAL SEM, DA SEM STAR Skozi okno spalnice me poz- dravlja sonce. Žena je že dvignila žaluzije in ropota po kuhinji. Vsa- ko jutro, odkar sem upokojen, dolgo časa poležavam. Ta čas iz- koristim za načrtovanje novega dne. Nato skupaj z ženo po- zajtrkujeva. Ker imam rad živali, imam psa Ringa. Odpeljem ga na sprehod v bližnji gozd. To nare- dim vsak dan, ker je dobro tudi za moje telo. Z Ringom se igrava, malo tečeva in se na koncu "pogo- voriva". Rad imam tega psa. Ko se vrneva, naju že čaka kosilo. Žena je odlična kuharica. Kosilo po- jem, kot bi mignil. Po kosilu naju obiščeta otroka z vnuki. Imava dva sina in eno hčer. Pogrešam prvega sina, ki je doma v Švici in je svetovno znan srčni kirurg, zato j nas obišče le ob praznikih. Mlajši i sin je doma na drugem koncu ; mesta in je župan, hči, ki je ' uspešna pravnica, pa je na srečo najina soseda. Imava kar sedem vnučkov, od katerih jih pet živi v našem mestu. Ti so mi v pravo ve- selje. Ko jih ^edam, kako se igra- jo, se zabavajo, tekajo po sadovn- jaku in se včasih tudi skregajo, se mi oči osolzijo. Spominjam se, kako je bilo, ko sem jaz bil mlad, kako je bilo življenje preprosto in lahko, brez težav in neprespanih noči. A zdaj je drugače. Nič zato, si mislim, samo da se njim dobro godi. Včasih jim povem kakšno pravljico, saj pravijo, da sem naj- boljši pripovedovalec pravljic. Ko odidejo, je hiša spet prazna in tiha. Takrat z ženo sedem na tera- so, pogovarjava se in šaliva, včasih tudi kartava ali igrava šah. Pogos- to se nama pridruži tudi Ringo. Nato se odpraviva spat. "Pa kaj je to mogoče, da že piska radijska budilka?" Odprem oči in spet sem v svoji sobi. Sem res? Tako živo sem sanjal svojo sta- rost. V kopalnici sem se najprej pogledal v ogledalo. "Oh, še vedno sem mlad!" sem si končno od- dahnil. Pred mano je še veliko življenja, veliko doživetij in lepih trenutkov. Tomaž Štnigoc, 8. c, OŠ Ljudski vrt, Ptuj MOJ PES Mojemu psu je ime Medo. Je rja- vočrne barve. Dobil sem ga za rojstni dan. Pasma je nemški ovčar. Nekega dne sem se odpravil s psom na sprehod. Tiste iieve je zelo deževalo, takrat so potoki močno narastli. Kljub slabemu vremenu sva šla s psom na spre- hod. Ko sva šla ob potoku, je pes padel v vodo. Zelo sem se ustrašil, tam je bila visoka voda. Hitro sem poiskal vejo, a se pas ni mogel z gobcem prijeti. Ker nisem imel druge izbire, sem skočil v vodo in j sem ga potisnil na kopno. Videl i sem, da je imel zapleteno tačko za korenine. Bil sem do pasu pre- močen. Mamica me je kregala, ve- del sem pa, da sem psu rešil živl- jenje in pes me je imel raje. Aleš Požegar, 5. a, OŠDestmik LUZEK Dober den vsaki den! Štejemo zodje dneve totega leta. Hitro bežijo in nam napoveduvlejo novo tisučle^e. Sedim za mizo in razmišlan. Včeraj sma bla z Mico na pogrebi. Vmtja je naš sovaščan, star kumer 52 let. Meja je nekšni hujdi beteg. Ostali so deca, žena in grunt. Vse je meja tak rad in bija je veseljak. Dosti nas je bilo na pogrebi in marsikeri je meja solzne oči. Bija je dober človik in vsokemi je rad pomaga. Dobri lidje pa prehitra vmirajo... Kak ste vena čuti, je vnuja tudi Francek Tudžmanav, poglavar \ sosedne države Hrvatske. Tak je \ pač, da smrt ne dela izjem, j Vseeno je, si predsednik države, papež ali cesar, smrt te najde in \ ne dela nibenih raziik. Pravijo, j da je ta edina pravica na tatem I puklastem sveti, kije itak pre- pun krivic, laži in nasilja. Kaj vam naj še gnes povem? Smo tik pred božičom in novim letam. Ce človik na inventurni list totega leta pogleda, ma vsaki na njem pluse in minuse, vesele in žalostne spomine, grenke in sladke izkušnje, črne in pafar- bane slike... Pretekla leta je bilo pač takšna, da bi lehko še bajša in tudi slabša bla. Kak smo si pač naredli, kak so nas Bagec i obdarili ali pa karštigali, kak so nas stranke za nas vlekle in kak je navsezadjo usoda htela. Eni so preveč dnara meti, večina pa nas je iz mesca v mesec družin- ske proračune štrikala, pač po tistem pregovori, ki pravi: Veruj v tistega boga, Id v banki svoj ol- tar ima! Seveda pa v penezih nega sreče, če človik neje zdrav, če ga nema niše rad, za ta pa neje potrebno, da je bogat. Vete, nuja z Mico sma najbolj srečna, če je kakšni talarček za sproti, zdravje za vsaki den, če virstvo kejko tejko uspeva, če je v tunki I pujcek, na peči mujcek, v kleti : pa vinček, za kerega pravijo, da j ženeklinček. Tak, pa smo drgoč pri kunci. ] Lepa se mejte, bodite zdravi in I veseli in želim, da bi se nasploh fajn meli. Vaš Lujzek TEDNIK - Četrtek, 16. december 1999 25 BPORT IN POSIOVNA SPOROČILA MALI NOGOMET 2. SIMN - VZHOD Rezultati 11. kroga: Dobovec - Križevci 5:1, Valšped - Pušenci 9:7, Draža vas - Mizarstvo Širovnik 4:5, Slovenske gorice - Vitomarci Petlja 4:9, Mak Cola - Oplotnica 12:10. 1.MAKC0LA 10 8 1 1 88:53 25 2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 9 7 1 1 69:29 22 3. DRAŽA VAS 9 5 1 3 48:52 16 4. SLOVENSKE GORICE 9 4 1 4 46:45 13 5. DOBOVEC 10 4 3 3 44:39 13 6. VITOMARCI PETUA 10 4 1 5 49:57 13 7. PUŠENCI 9 3 2 4 40:54 11 8. KRIŽEVCI 8 3 1 4 24:35 10 9. VALŠPED 10 3 1 5 37:49 10 10.MARCOPOLO 9 2 0 7 42:67 6 11. OPLOTNICA 10 1 2 7 46:63 5 OBČINSKA LIGA ORMOŽ Rezultati 3. kroga -1. liga: Smoki Rštravec - Holemnous 0:0, Mladost Miklavž I. - Interles Ornnož 4:5, Gostišče pri Tonetu - Club Rotation 1:2, SKD Ornnož - Tomaž RTV Kupčič 5:2. 1.Z0PAATEX KRIŽEVCI 2 2 0 0 11:2 6 2. HOLERMUOS 2 110 9:3 4 3. SMOKI RŠTRAVEC 3 111 6:6 4 4.60STI.-PRI TONETU 2 10 1 6:6 3 5. CLUB ROTATION 3 1 0 2 8:9 3 6. TOMAŽ RTV KUPČIČ 2 10 1 6:7 3 7. PUŠENCI 2 10 1 6:7 3 8. SKD ORMOŽ 3 10 2 10:12 3 9. INTERLES ORMOŽ 2 10 1 5:8 3 10. MLADOST MIKLAVŽ 1.3 1 O 2 10:15 3 Rezultati 3. kroga - 2. liga: Ivajnkovci - Mla- dost Miklavž II. 2:1, TSO Ormož - Utmerk 2:4, Trgovina Rina - Kog 10:5, Borec - Cvetkovci 3:4, Pušenci veterani - Vičanci Junior 2:3. 1. TRGOVINA RINA 3 3 0 0 19:11 9 2. IVAJNKOVCI 3 3 0 0 9:4 9 3. CVETKOVCI 3 2 O 1 15:6 6 4. PUŠENCI VETERANI 3 111 6:6 4 5. TSO ORMOŽ 3 11 1 9:10 4 6. UTMERK 3 10 2 10:11 3 7. VIČANCIJUNIOR 3 1 0 2 8:11 3 8. KOG 3 1 0 2 9:22 3 9. BOREC 2 0 0 2 5:7 O 10. MLAD. MIKLAVŽ II. 2 0 0 2 3:5 O OBČINSKA LIGA GORIŠNICA Rezultati 4. kroga: Gamsi Zamušani - Cirkula- ne 1:4, Izziv telefoni - NK Gorišnica Bistro Mile- na 6:7, Steklarstvo Meznarič - Hidus 3:6, Avtošola Prednost - Kokot 4:6, Dina&Sinna - Žher 0:4, Forum - PC Krona 5:1. 1.NK GORIŠNICA BISTRO MILENA 4 4 0 0 26:11 12 2.KMNK0K0T 4 3 0 1 25:11 9 3.DINA&SIMA 4 3 0 1 22:12 9 4. HIDUS 4 3 0 1 17:10 9 5.ŽIHER 4 2 11 14:9 7 6. FORUM 4 2 0 2 15:13 6 7. STEKLAR. MEZNARIČ 4 2 O 2 15:17 6 8. AVTOŠO. PREDNOST 4 12 1 17:18 5 9. PC KRONA 4 112 15:20 4 10. CIRKULANE 4 1 0 3 7:20 3 11. IZZIV TELEFONI 4 0 0 4 9:21 O 12. GAMSI ZAMUŠANI 4 0 0 4 8:27 O -ek ODBOJKA / 1. A DOL- ŽENSKE JVolfo mesto - Marsel 3:0 MARSEL: Terbučeva, Mo- horkova, Žunkovičeva, Biažičeva, ^ Pustoslemškova, Krebsova, Šeronova, Frumno- va, Zgečeva, Vindiševa Odboj karice Marsela so v kri- zi. Tudi na srečanju v Novem mestu so ostale praznih rok. Nastopile so brez poškodovanih Krebsove in Blažičeve, vendar so se kljub temu dobro upirale favoriziranim in izkušenim od- bojkaricam. Nekoliko bolj so za- pretile domačim v tretjem nizu, a je bilo to seveda premalo. Re- zultati nizov: 25:18, 25:16, 25:22. 1. A LIGA • Granit - Bled 0:3 GRANIT: Zorenč, M. Bračko, Z. Bračko, Pušnik, Rajh, Jurak, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Črešnar. Odbojkarji Granita iz Sloven- ske Bistrice so proti tret- jeuvrščenemu Bledu doživeli pričakovani poraz. Domačini so nastopili brez Kavnika, ki je za- radi službenih obveznosti pre- nehal igrati. Seveda je bil to še dodatni hendikep za domačine, ki so srečanje dobro pričeli, saj so bili uspešni do vodstva 19:17, nato pa so izkušeni gostje izko- ristili priložnost in dobili igro. V drugem nizu sta bila igra in rezultat izenačena vse do 22:22. Kot že po nenapisanem pravilu je ponovno prišlo do slabše igre granitovcev in Blejci so tako do- bili še drugi niz. Tretja igra je bila zgolj formalnost, saj so jo gostje prepričljivo dobili in tako prišli do načrtovane zmage. Re- zultati nizov: 20:25, 22:25, 12:25 -ek ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI Atom Krško - Velika Nedella 24:30 /14:10/ VELIKA NEDELJA: Kovačec, R. Mesarec 1, Trofe- nik 1, Gregorič 4, Potočnjak, Bezjak 8, Planine 1, Kokol 1, Belec, Poje 5, A. Mesarec 7, Okreša, Kumer, Belšak 2. Rokometaši Velike Nedelje so prišli do pomembnih točk na gostovanju v Krškem proti lan- skoletnemu prvoligašu in tako samo potrdili svojo odločenost v borbi za mesta, ki vodijo v slo- vensko prvo ligo. Toda začetek srečanja in igra v prvem polčasu nista dajala vtisa o dobrem končnem razpletu, saj so si domači rokometaši do odmora priigrali štiri zadetke prednosti. Veselje in vodstvo rokometašev Atoma Krškega pa sta bila krat- kotrajna, saj so gostje že v šesti minuti nadaljevanja uspeli ize- načiti in potem igrati svojo igro ter si priigrati prednost, ki je na koncu pomenila pomembni dve točki. 1. B SRL • Preddvor - Ormož 26:23 /14:11/ ORMOŽ: Šulek, Antolič 3, Juršič 4, Pučko 1, Džarmati 1, Prapotnik 2, Grabovav 3, Kirič 3, Kotar 5, Horvat 1. V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice so rokometaši Preddvora dose- gli pomembno zmago. V težkih razmerah za igranje so si domači rokometaši priigrali PLANINSKI KOTIČEK Novoletni pohod na Donaiko goro Sedaj že tradicionalno novo- letno srečanje članov PD Ptuj bo kot že nekaj let na Štefanovo, torej v nedeljo, 26. decembra. Tokrat nas bo pot vodila iz Grdine, do koder nas bo popel- jal avtobus iz Ptuja, do Kupčin- jega vrha (KT 9), čez Završe na vrh Donačke gore. Sledi spust do cerkvice sv. Donata, do pla- ninskega doma pod Donačk goro ter naprej do turistične kmetije Golob, kjer se bomo poslovili od tega leta in pozdra- vili prihajajoče leto 2000. Odhod avtobusa z AP Ptuj bo ob 7. uri, vrnitev iz Stoperc pa je predvidena ob 20. uri. Cena izle- ta je 1.000 tolarjev (prevoz, vodstvo, pogostitev). Zaradi omejenega števila sedežev (49) sprejemamo prijave v društveni pisarni do zasedbe mest oz. do torka, 21. decembra. Izlet bo v vsakem vremenu. Odbor za informiranje in propagando PDPtuj prednost štirih zadetkov, ven- dar so se jim Ormožani vedno približali na zadetek ali dva raz- like. Toda v veliki vnemi, da čimprej dohitijo domačine, so naredili nekaj napak in nikakor niso mogli priti do želenega cil- ja. Velika škoda, saj bi zmaga proti Preddvoru v nadaljevanju prvenstva pomenila veliko. POKALNI ROKOMET • Velika Nedelja - Rudar 20:26 /11:12/ VELIKA NEDELJA: Kovačec, R^ Mesarec, Gregorič, Bezjak 7, Šoštarič, Planine 2, Kokol 1, Belec, Poje 4, A. Mesa- rec 5, Špindler 1, Cvetko. V preloženem prvem srečanju osmine tekmovanja za pokal RZ Slovenije so rokometaši Rudarja iz Trbovelj premagali domačo oslabljeno ekipo Velike Nedelje, ki je nastopila brez Potočnjaka, Okreše, Belšaka in Trofenika. Vsekakor se je neigranje štirih igralcev prve postave poznalo v igri domačih in je domači stra- teg Vili Trofenik bil prisiljen v nekatere zamenjave. A so kljub temu domači v prvem polčasu dodobra namučili favorizirane- ga tekmeca in prvi del srečanja izgubljali z zadetkom razlike. V drugem polčasu so rokometaši Velike Nedelje naredili nekaj tehničnih napak, zastreljali lepe priložnosti, nekajkrat pa jih je v obup spravil dober Denič. Svoje sta tokrat dodala izredno neza- nesljiva sodnika. Domači jima lahko upravičeno zamerijo tri izključitve mladega Dina Poje- ta. Ta si je diskvalifikacijo zas- lužil za nedolžne prekrške, medtem ko med gosti to ni dole- telo nikogar, pa so ravno njega skorajda slekli in mu raztrgali dres. 2. SRL - VZHOD • Ptuj - Kras 35:8 /15:2/ MRK PTUJ: Mešl 3, Djekič 1, A. Zajšek 9, B. Zajšek 1, Kafel 4, Bračič 3, Kac 1, Stražišnik 3, Petek 2, Hrnjadovič 4, Berlič 1, Margušič 3, Mlakar. Rokometaši MRK Ptuj so brez večjih težav visoko premagali ekipo Krasa. Razlika v kvaliteti je bila več kot očitna, saj so se gostje predstavili kot najskrom- nejša ekipa, ki je gostovala na Ptuju. Če domači rokometaši ne bi naredili nekaj napak, predvsem pa zaradi tega, ker so želeli izvajati ekshibicije, bi bila razlika še večja. 2. SRL - VZHOD • Arcont Radgona - Pyramidia 22:23 /7:15/ PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 5, M. Šandor, Kelenc, Osterc 6, Pšajd 2, I. Ivančič 4, Žnidarič, F. Sandor 3, Žuran, D. Ivančič 3, Cvitanič, Firbas, Strbal. Rokometaši Pyramidie iz Gorišnice so zmagali na gosto- vanju pri Radgoni. Na srečanje so se dobro pripravljali in to je bilo opazno še posebej v prvem polčasu, ko so popolnoma pre- magali domačo ekipo in ta del igre dobili z osmimi zadetki prednosti. Tudi začetek drugega polčasa je bil v znamenju visokega vodstva gostov. Toda bolj, ko se je srečanje bližalo koncu, bolj so rokometaši Radgone zniževali visoko prednost. Na koncu sta novi dve točki odpotovali v Gorišnico, njihova ekipa pa se je s tem še bolj učvrstila na vrhu razpredelnice. -ek 26 četrtek, 16, december 1999 - TEDNIK POUOVMA SPOROČIIA OD TOD IN TAM / OD TOD IN TAM / OD TOD IN TAM DESTRNIK # Potrdili rebalans proraiuna za leto 1999 Destrniški svetniki so na torko- vi 9. redni seji uspeli potrditi re- balans proračuna za letos, iz ka- terega je razvidno, da so dohod- ki v tem letu znašali dobrih 384 milijonov, odhodki pa 321 milijo- nov tolarjev. V nadaljevanju seje so potrdili še sklep o začasnem financiranju javne porabe za leto 2000, izdali soglasje za imeno- vanje Lidije Majnik za ravnateljico Knjižnice Ivnan Potrča ter se sez- nanili s poročilom o ogledu cest v občini. Po razpravi odbora za infrastrukturo bodo svetniki o pri- oritetah na tem področju govorili na eni prihodnjih sej. Na tokratni pa so se strinjali še s povišanjem cene ravnanja z odpadki in po- daljšali pogodbo za opravljanje pogrebnih storitev. AK MARKOVCI m Danes nadalievanje iiredne seje Ker je bila 11. izredna seja sve- ta občine Markovci v četrtek, 2. decembra, zaradi preobsežnosti dnevnega reda prekinjena, je markovski župan Franc Kekec nadaljevanje te seje sklical za danes, četrtek, 16. decembra, ob 17. uri. Na njej bodo razpravljali o nadomestilu za uporabo stavb- nega zemljišča, določitvi šport- nih objektov, merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostins- kih lokalov ter tudi o občinskem proračunu za leto 2000. -OM JURŠINCI m Pokušnja vinskega letnika Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ruj prireja pokušnjo letošnjega vinskega letnika, ki bo v torek, 21. decembra, ob 16. uh v dvorani lovskega doma v Juršincih. O donegovanju vina bo predaval mag. Tone Vodov- nik s Kmetijskega zavoda Mari- bor, ki bo skupaj z enologom Franjom Jagrom vinske vzorce tudi pokušal. Oba bosta kletar- jem svetovala, kaj je treba storiti, da bi bilo vino še boljše. Vsak udeleženec naj prinese buteljko ali liter letošnjega "vinskega zno- ja", da bi ga lahko pokusili tudi drugi. JOS ROGOZNICA m Zaieli predprainiine prireditve Za veselo predpraznično razpoloženje bodo letos poskrbeli tudi v primestni četrti Rogoznica. Danes ob 16.30 in 18.30 bosta v dvorani gasilskega doma v Podvincih predstavi za predšolske otroke z dedkom Mrazom. Predstavo bodo pono- vili v ponedeljek, 20. decembra, ob 16.30 uri. V nedeljo, 19. decembra, ob 14. uri pa bo v še srečanje starejših od 70 let, ki jih bo pozdravil predsednik pri- mestne četrti Marjan Kolarič. Že jutri se bodo na prednovoletni seji sešli svetniki te četrti ter razp- ravljali o letošnjem delu in načrtih za v prihodnje, govorili pa tudi o delu zimske službe. Svetniki bodo delo v tem letu končali s krajšim družabnim srečanjem. AK svniroMAžm Otvoritev telovadnice v soboto, 18. decembra, se bo ob 11. uri pri Svetem Tomažu pričela svečana otvoritev nove telovadnice osnovne šole Tomaž. Po svečanosti vabijo na pogostitev v jedilnico šole. mff ORMOŽ • Regijski in občinski štab na skupni seji Jutri, 17. decembra, se bodo ob 12. uri v ormoškem gradu sestali na skupni seji člani re- gijskega štaba civilne zaščite za Podravje in štaba civilne zaščite občine Ormož. Po predstavitvi ocene ogroženosti in pregledu organiziranosti sil za zaščito in reševanje v občini Ormož bodo osrednji del razprave namenili analizi letošnje vaje Ormož 99, ob koncu pa pregledali poročila o naravnih in drugih nesreč na območju Podravja v letošnjem letu. -OM ORMOŽ m 4. izredna seja sveta KS v sredo, 15. decembra, ob 18. uri je v domu kulture Ormož po- tekala 4. izredna seja, ki je bila sklicana predvsem zaradi priprav na krajevni samoprispevek 2000- 2005. Prejšnjo nedeljo so pote- kali na področju KS Ormož zbori krajanov. Udeležilo se jih je 120 krajanov. Predsednik sveta KS Anton Šalamon in tajnik KS Fran- ci Trstenjak sta predstavila refe- rendumski program. Na prvem mestu je tokrat ureditev cest ter pločnikov in razsvetljave v nasel- jenih predelih. Predvsem mladim pa je namenjen drugi, športni del programa - ureditev Mestne gra- be: rokometnega igrišča, ki se bo lahko v zimskem času spre- menilo v drsališče, tribune ob no- gometnem igrišču, postavili pa naj bi tudi igrala za otroke. Pro- gram je pripravljen za obravnavo na seji občinskega sveta 21. decembra. Po novem letu bodo sledili zbori krajanov po posa- meznih vaseh, 23. januarja pa bo referendum. Maida FridI Kulturni križemkražem VIDEM • Kuturno društvo Vi- dem pripravlja danes, 16. decembra, ob 17. uri v občinski dvorani v Vidmu predstavitev video filma Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s po- ezijo Franceta Forstneriča. ORMOŽ • Danes, v četrtek, 16. decembra, ob 18. uri bo v glasbeni šoli Ormož koncert mladih glasbenikov, učencev šole. PTUJ • V viteški dvorani na ptujskem gradu bo jutri, v pe- tek, 17. decembra, ob 19.30 novoletni koncert godalnega komornega orkestra Amadeus. Solista bosta Petra Ariati, violi- na, in Borut Zagoranski, har- monika, dirigent bo Štefan Gar- kov. PTUJ • V ptujskem gledališču bo jutri, v petek, ob 20.30 uri ponovitev komedije Triko v režiji Matjaža Latina. PTUJ • V ptujskem gledališču se bodo v okviru Veselega decembra zvrstile naslednje predstave: v soboto, 18. decembra, ob 16.30 in 18.00 bo prispelo v goste Lutkovno gledališče TRI iz Kranja s predstavo Boana; v nedeljo, 19. decembra, bo otroke ob 16.30 in 18.00 zabaval čarovnik Grega; v sredo, 22. decem- bra, ob 16.30 in 18.00 gostuje Lutkovno gledališče Maribor s predstavo Veliki koncert; v četrtek, 23. decembra, ob 16.30 in 18.00 gostuje Lutkov- no gledališče Papilu s predsta- vo Brundarija. VIDEM • Kulturno društvo F. Prešerna vabi v soboto, 18. decembra, ob 17. uri na božični koncert, ki bo v novi občinski dvorani. Nastopili bodo mešani pevski zbor, tam- buraši in recitatorji. PTUJ • V viteški dvorani ptujskega gradu bo v soboto, 18. decembra, ob 19. uri večer samospevov poezije Johanna VVolfganga Goetheja ob 250- letnici pesnikovega rojstva in 140-letnici rojstva skladatelja Huga VVolfa. Nastopili bodo: Katja Predovnik, sopran, Kar- men Ivančič, mezzosopran, in Vladmir Mlinarič, klavir. CIRKULANE • V večnamenski dvorani v Cirkulanah bo v so- boto popoldan ob 17. uri predstavitev kasete ljudskih pevcev iz Cirkulan z naslovom Dober večer Bog daj. KIDRIČEVO • V dvorani Pan v Kidričevem bo v soboto, 18. decembra, ob 18. uri območno srečanje pihalnih orkestrov. Nastopili bodo pihalni orkestri iz Podlehnika, Ormoža, Ruja, Kidričevega in orkester ptujske glasbene šole. GORIŠNICA • Na božičnem koncertu, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 14. uri na gradu Borlu, bosta prepevala mla- dinski in mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Slavice Cvitanič. DORNAVA • Odbor za obno- vo baročnega dvorca v Dornavi pripravlja božično-novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri v grajski dvorani. Sodelovali bodo: ženski nonet iz Voličine, har- monikar David VrabI, moški ok- tet iz Dornave in varovanci Za- voda dr. Marijana Borštnarja, Kulturni križemkražem Dornava. PTUJ • V nedeljo, 19. decem- bra, ob 17. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov adventni večer z Berto Golob. Za glasbeni utri- nek bo poskrbela vokalna sku- pina Trenutek iz Ribnice. PTUJ • V sredo, 22. decem- bra, bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija božični koncert aka- demskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Jože Furst. Vstopnice so naprodaj v TIC-u. PTUJ • Glasbena šola Karola Pahorja, Ruj, prireja v sredo, 22. decembra, ob 19. uri v dvo- rani glasbene šole Božično-no- voletni koncert, ki ga bodo iz- vajali šolski orkestri in solisti. PTUJ • V nedeljo, 19. decem- bra, ob 17. uri bo v v refektoriju minoritskega samostana v okviru Viktorinovih večerov po- govor z Berto Golob. Za glas- beni utrinek bo poskrbela vo- kalna skupina Trenutek iz Ri- bnice. ORMOŽ • V Avtosalonu Re- nault na Hardeku je na ogled razstava slikarja Stanislava Roškarja. KINO PTUJ • Do konca tedna bo na sporedu Afera Thomasa Crovvna, prihodnji teden, od torka do nedelje, pa Asterlx In Obellx proti Cezarju. Predsta- ve so ob 18. in 20. uri. Rodile so - čestitamo: Ve- ronika Štumberger, Mezgo- vci 40, Dornava - deklico; Silva Lorenčič, Hardek 30/b, Ormož - Lana; Mojca Korošec, Rimska ploščad 15, Ptuj - Niko; Irena Sitar, Lancova vas 80, Videm - dečka; Zvonka Krajnc, Mala Varnica 10, Leskovec - Ni- ves; Brigita Jarni Doler, Trimlini 61, Lendava - Mašo; Renata Bratinščak, Plešivica 18, Ljutomer - Benjamina; Gordana Frljužec, Dravska 7, Ptuj - Nušo; Alenka Belca, Pleterje 53, Lovrenc - Katjo; Natalija Lesar, Mihovci 40/b, Velika Nedelja - Elo. Umrli so: Beno Furman, Ul. 5. prekomorske 13, ^ 1932 - t 3. decembra 1999; Alojz Plohi, Bresnica 12, * 1943 - t 3. decembra 1999; Terezija Junger, rojena Krajnčič, Jad- ranska ul. 15, Ptuj, 1945 - t 4. decembra 1999; Julijana Čuš, rojena Pešec, Volkmer- jeva c. 10, Ptuj, * 1915 -1 3. decembra 1999; Vida Res- nik, Šikole 79, * 1929 - 1 4. decembra 1999; Marija Kovačec, rojena Munda, Cvetkovci 39, * 1926 - t 5. decembra 1999; Ivan Žakelj, Sedlašek 3/b, 1931 - t 6. decembra 1999; Frančiška Zamuda, rojena Rihtar, Zamušani 26, * 1915 - t 6. decembra 1999; Anton Vi- dovič, Skorišnjak 8, * 1923 - t 7. decembra 1999; Ana Živič, rojena Križan, Sodni- ce 16, * 1915 -17. decembra 1999; Alojz Rijavec, Pivkova ul. 19, Ptuj, 1930 - t 6. decembra 1999. ČRNA KRONIKA POBEGLI VOZNIK SE JE IZDAL SAM Na cesti v Mihovcih pri Veliki Nedelji je v ponedeljek, 6. decem- bra, okoli 21.45 voznik osebnega avtomobila golf temne barve trčil v 76-letno M.K. iz Velike Nedelje, ki je bila pri tem tako hudo poško- dovana, da je umrla na kraju nes- reče. Voznik je po nesreči po- begnil, policisti in kriminalisti pa so za njim začeli poizvedovati. V torek, 7. decembra, pa so ga že odkrili. Rujskim policistom je namreč prijavil krajo svojega avto- mobila. Policisti in kriminalisti so hitro ugotovili, da je prijava izmišljena in da je prometno nes- rečo zakrivil sam. Gre za 46-letne- ga B.M. iz Babincev pri Ljutome- ru, Po nesreči v Mihovcih se je odpeljal k 40-letnem znancu S.S. na Hajndl. Skupaj sta poškodova- ni avto skrila v gozdu in se odpel- jala v Celje v nočni lokal k znancu, da bi si zagotovila alibi. Zjutraj okoli 4. ure pa je prijavil krajo avtomobila in klobčič se je hitro odmotal. Policisti bodo B.M. ova- dili tožilstvu zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomar- nosti in zapustitve poškodovane- ga brez pomoči, še prej pa ga bo obravnaval sodnik za prekrške. Ovadili bodo tudi S.S. zaradi po- moči storilcu kaznivega dejanja. POŠKODOVAN ŠOLAR Po lokalni cesti od Laporja proti Poljčanam je v torek, 7. decem- bra, nekaj po 13. uri vozila osebni avto 28-letna D.M. iz Studenic. Med vožnjo mimo avtobusnega postajališča v Laporju je izza šols- kega avtobusa stopil 13-letni učenec D.G. iz Zgornje Brežnice. Voznici avtomobila ni uspelo pra- vočasno ustaviti, trčila je v dečka, ta je padel po cestišču in se hudo ranil. PODRL GA JE NA PREHODU ZA PEŠCE v četrtek, 9. decembra, nekaj pred 6. uro je 71-letni P.P. z Mestnega Vrha v Mariboru pričkal čez prehod za pešce Pobreško cesto. Pri tem je z yugom vanj trčil 34-letni G.P. iz Maribora in ga ra- nil. Poškodovancu so nudili pomoč v mariborski bolnišnici. * IZ GARAŽE ODPELJAL TRAKTOR Minuli teden med ponedeljkom in četrtkom je neznanec iz garaže za kmetijske stroje na Dra- vinjskem Vrhu odpeljal traktor znamke IMT 539 rdeče barve z ze- leno evidenčno tablico MB 31-65. KOVINSKA BLAGAJNA OSTALA ZAKLENJENA v lokal Kava bar As v Lenartu je v petek, 10. decembra, okoli treh po polnoči vlomil neznanec. Očitno je bil njegov glavni cilj ko- vinska blagajna, vendar mu je ni uspelo odpreti, zato se je zado- voljil le s cigaretami. Po oceni je lastnika oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. LOVEC SE JE SMRTNO PONESREČIL v nedeljo, 12. decembra, je Lovska družina Oplotnica orga- nizirala pogon, na katerem je so- deloval tudi 68-letni A.T. iz Slo- venske Bistrice. Med pogonom je A.T. padel na strmem pobočju, obraščenem z mešanim gozdom, in se okoli 150 metrov prevračal po strmini. Pri tem se je hudo ra- nil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, vendar je tam še isti dan umrl. FF