STEV.—NUMBER 27«. delavski kandidat izvoljen županom v wnm. PEGU s veliko VE0INO. Ameriški opaiovalso lahteva od prta vrata do olja; aavoaniki delajo Idil« obraat, Torki ao »o po veseli. Drinopolju r petek popoldne. Prvo delo, ki fe je tcvHM iraški «overaor Tthlr I*j, b bilo, mkmm v eUepsja m. pr. S0-I2) ^U« »t^ij 9 PROTI NAZADNJAKOM JE TREBA BITI VEDNO NA9TRA2I. IZ MASELim. V Minnesoti m trudi neki dr. Biley, metodistovsld duhoven, d« te v šoli prepove učiti nauk o evoluciji iWilliam Jennings Bryan, nekdanji stalni predsedniški kandidat demokratične stranke, je na nekem shodu v južnih državah dejal, da ee popolnoma strinja, da se odpravi na vseh iolah nauk o razvoju. Voliva, naslednik Alexan* der Doviejs, ustanovitelja mesta Zion Cityja in edino prave krščanske apostolske cerkve, pa celo uči, da je zemlja ploskva in da se solnce suče okoli zemlje. Taki nauki in priporočila govore delavstvu, da gotovi nazadnjaki žele obdržati ljudstvo v duševni temi, da toliko pohlevnejše gara za druge, da jim ni treba delati. Vsaka taka agitacija je v interesu gospodujočega sloja in ima namen preprečiti razširjenje splošne Izobrazbe. Dokler so imele cerkve moč, da so izvajale tudi posvetno oblast, so seveda s takimi ljudmi postopali malo . drugače, ki niso tega učili, kar je cerkev učila za edino pravo in izveličavno resnico. V letu 1600 po K. so sežgali Giorgano Bruna, ker je učil, da so zvezde svetovi Tri in trideset let kasneje so ponižali Galileja, ker je učil, da se zemlja giblje. Da ni izdihnil na grmadi Galileo, kot se je zgodilo z Brunom, se je imel zahvaliti svojim vplivnim prijateljem. Takrat so bile to same teorije, a danes so dokazane stvari. Kljub temu se najdejo ljudje, seveda oporniki največjega nazadAjaštva, ki zahtevajo, da otroci odrastejo kot butci in verjamejo, da je vse gola in čista resnica, kar je zapisanega v bibliji In to se godi danes, ko najdejo izkopnine, ki pripovedujejo, da so bila zgrajena velika mesta ob času, ko je bil po biblijskih naukih lele svet ustvarjen. To pokacuje, kako daleč se drznejo ljudje, ki •o v službi reakcije. Seveda se take zahteve nazadnjakov ne bodo izpolnile. Kajti že naravni zakon je tak, da učinkuje tako, da se vse vedno bolj in bolj spopolnjuje. Pa tudi število ljudi, ki so dandanes spregledali in verjamejo le to, kar znanost dokaže, je tako veliko, da je prizadevanje teh nazadnjakov zastonj, da bi vrgli ves svet za tisoč ali še več let nazaj. Ampak njih prizadevanje uči 'delavce, da morajo biti Tedno na rtraži napram tem nazadnjakam. Oni ne zahtevajo le tega, da se odpravi resnica is šol, ampak oni podpirajo vsakega, ki zagovarjajo, da ostane gospodarski sistem tak, kakršen je. Nazadnjaki te vrste uče tudi, da od kar svet stoji, sta bila samo dva razreda ljudi na svetu: rasred gospodarjev in razred hlapcev. In tako mora tudi ostati na večne čase, pravijo ti nasadnjaki. Vsaka sprememba v človeški družbi je zanje peklenska iznajdba, ki Jo jf treba s silo zatreti, da ne prinese pohujšanja. Delavstvo se najbolje bojuje proti takemu nazad-ajaštvu, da se izobrasuje in širi izobrazbo med svojimi tovariši, ki še niso spoznali resnice. To delo najbolje opravlja z razširjanjem dobrih knjig, znanstvenih in leposlovnih, in z razširjenjem delavskega časopisa. Posebno sadnje mora širiti, kajti čimbolj je delavsko časopisje raz- Seno, toliko večji je njegov vpliv. Delavsko časopisje >ija sugestije teh krivih prerokov o postanku organič-nega Življenja na svetu in postanku človeške družine, njene dolge poti od najnižje stopnice v razvoju pa do današnje civilizacije. Delavsko Čas9pi*je je orodje, s katerim delavstvo lahko razkriva, da so nazadnjaki v zmoti s svojimi sugestijami in da so njih sugestije nevarne delavstvu, sploh vsem, ki si morajo z ročnim ali umskim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Delavsko časopisje pa tudi pojačuje delavske organizacije. Pojačane delavske organizacije so zopet delav rtvu porok, da se nazadnjakom ne posreči vreči delavce nazaj v tiste slab« razmere, ki Jih Je delavstvo že preživelo in pretrpelo. Da delavsko časopisje vrši svojo kulturno in civiliaa-torično nalogo pa mora imeti podporo vsega delavstva, ki razume sedanje čase in se zaveda, zakaj ni deležno tistih pravic, ki mu gredo po naravnih zakonih. Ako bo zavedno delavstvo Morilo svojo dolžnost napram svojemu časopisju, se ni treba bati, da se še kdaj vrnejo časi, ko so grmade plamtele v proslavo božjo, na njih so pa gorele žrtv«, ki so človeštvo učile spoznavati resnico. Delavstvo vrli najbolje svojo tfražo, da se svet ne povrne več naza v čase, v katere ee danes razumni ljudje ozirajo le še s rtrmhoto, ako stori svojo dolžnost napram svojemu taoopiaju. ———— b okoUm HaJoyvilla, h. ~ Sedaj pa vidi«, fte pečlar ssolfti, da aa n ihče ne oglasi. Kaj ja tarna vzrok, naj le tedaj nepečlarji; ki aa oglaaljo le tedaj, ka ae si pokažemo v javnosti. Kako naj bi saftel s dopisom od tod. Ali naj piftem o delavskih ramerab, ki ao slaba kot povsod, da na najbolj^m konea ai nič vredno. Kadar ae kompsniji zazdi, pa na* ukafte, naj gremo pogledat, če ima io vsak evoie orodja na staram prostoru. Človek bi oi kako pomasal, a kakor ja (rasvidsti po čaaopiaih jo povsod lo slabo sa ubogega delavca. Do 7. novembra smo ao tolažili, da ao bo kaj prenaredila in izboljšalo aa U dan, sedaj pa vidimo, da smo sedli s mola na oslička, kakor aa jo že pogosto sgodi-lo in obratno. Čagsva jo krivda f Po mojem mnenju, nss fte niso dovolj iskoriftftali zadnjih par lst. Izkoriščali ms bodo toraj fte dalje, kar pa ja morda tudi prav, da ss bo ljudstvo prsj izpamsto-valo. Volilni izid nam je pa^vieeno dal nekaj upanja. Res, da ni is-padlo kakor bi moralo, vendar is izvoljenih neksj takih kandidatov, od katerih vsaj upamo,! d* bodo malo bolj držali s delavci. Zadnjič js bilo žs opisano fle-ds nafte stavko, kako smo jo začeli, sedsj ps fte hoŠem omeniti, kako smo jo skonftali. Bili smo od 10 do 12 dni na stavki. Bila js sklicana asjs in is Pittaburghs so priftU organizatorji. To je bilo vse, kar so storili. Povedali so nam, ds nimamo dovolj moči, ds bi stavko dobili. Po mojsm mnenju js bilo dovolj mofti od strasi delavske msss, ali nafti voditelji ss as morajo, oni visftsjo aa dve strani Niso znali ljudi navduši-ti, mesto tega ps so sassjatt med njs msloduftje in rekli, naj gredo dslat s stavkokssi Tako poftet-ja psft človek lahko smatfra, da js bolj nagnjeno v dobrobit kom« panistom kskor pa nam. Saj poznamo pregovor, ki pravit Kdor ta vosi I Ali po tsksm ne-varnem potu bi vsaj jas M vosil M. Kot se že ssdaj opafts, aa kom-panijs pripravljajo že za drago bitko. Tu v bližini js prsmogo-rov, polog katerega gradijo vali-io poslopja sa vskladiftčanjs ve-ike zaloge premoga. V to zgrad->o bo bajs ftlo tridsset sto tieoč ton prsBMgs. Sedaj, ko fta ni dograjeno poslopja, spravljalo pra. mog kar as kupo. Tako ss torsj sedsj zalagajo s potrebnim )remogom, da »o bodo lahko po-sm spravili nad nas. "Imenitni" časi sa aam torsj obetajo. Ali kaj skrbeli sa vss to, isj smo vsak dan bližjf amrti. To bo vse, kar imam dati v dopis, ksr več ns vem, lagati pa resnici na znam. Človsk bi ss fte tako reč izmislil, s is boji graha. Do dsaos ss nsnjreč fte nisem pre-greftil v bodoče sa tudi nočem. Pred dnevi tvs ftla s prijsteljam na lov. Hodila svs ves dopoldan, ■alft nisva vjela. Popoldan ps sva imsla neprimerno erefto. Trs čajofta proti domu svs sagledala celo tropo "sajoov". Pomoril sem na snega In sadel. Na bližnji farmi ssm ga stehtal in žival js tehtaU 1« funtov in pol — *. bro obratujejo; kolikor časa bodo, U se pa ne ve. Vae ja ležeče na kapitalistih samih, kajti oai odločajo, koliko ftaaa naj tovarna obratuj«, kdaj asj se ustsvi in gredo delavci domov. Naj fte omenim, ds sa bo vriil konoert pevskega drufttva Jadran. To jo jMsaski koncert, ki aa bo vršil dno S. decembra v Sta-nečiftevi dvorani v Collinwoodu, aa jako trudi a i 'hjo. Zbor svojimi pevskimi vsjaasi, ds bi bil uspeh čim popolnejftl. S par pesmimi boste tudi aa-B>pila pevski abor Jadran in zbor Zarja. To bo nekaj zanimivega, ksjti nastopilo bo pri tem približno do oasmdaset pevcev in pevk. Program aam na sebi bo precej obftiren. Nsstopil bo tudi *sm pevaki zbor Zarja is Clevs-landa. «... f | Torej na svidenje dns 8. decembra svsčtr ob 7:30, v Htaneči-čavi dvorani. — A. P. JAVNA^GOVORNICA. GlaSori Članov 8. N. P. J. im čitateljev Tals, Kana. — Delavska razmera v premogarakih nasslbinsh Kansaaa so precej slabe. Delamo povprečno samo od 2 do 8 dni v tednu, dasi smo prejftna lata ob tam naa delali vsald dsn. Marsikdo so vprslujs, kaj aaj bi bild tsmu varok, ksr nadejal so js, da l>o sedsj obrst s polno psro, ko v|s, produkcijo premogs brez iajems počivala akosi fttirl mesc-v Kansasu ps skorsj vss Ista. Gotovo js tfri tam neki trik oparstorjsv. Najbrž hočejo svi-ftsti ono premogu, promogsrjs pa isstradati do proffs aprila, ko trav ss«otovo sopot prids stav-ka. Njih namen js orgsnisacijo rsztrgsti in vpostaviti odprto da-avnico. To so jim tudi Uhko posreči, ako ao bo srečala psmet bivših ^prsstovoljoev" do tsgs čass, nantreč, da bodo atoli ns trani zavednega delavstva in se borili proti oporstorskim naka- Olovaland, 0oUinwood, O. — Rodki oo doplal is nafta eollin-woodske naaelbine, ksr pa mislim, da jo radi tega, kar amo vsi tisto "navdufteai" delavoi pričeli delat, ža dooodaj js bUo sllftati, ksko slabi so bUi delovni pogoji, sedaj pa ao sačeli a delom, pod pogojem presrirjs, ki so ga akle-nili unijiki voditelji ia fteleaalftki magnatje. 8eveda, krivda pade smsrom aa delavca, ftsft, ds ni do-' volj solidaren ia vedao mu na novo svetujejo, kako mora delsti, ds bo njegova sUvka uspeftnejfta. Vsekakor je reenioa, da ss dslav al vse premalo ssnimsjo sa avoje gibanje. Mesto da bi redno pohajali aa eeje ia sborovaaja, pa hodijo okoli po eeetah ali takih prostorih, ksftr sa njih napredek ni-s nlkakega pomena. Iaaglbajo se koristnim debatam Ia zborovanjem. Ako je pri soji na vrsti ka* ks važna točka, ki se ima saklju čitiv prid delavstva, pa al navao-čih članov unije, ki bi vaa potrebno ukrenili. Hude ee radi toga posledice, ki vsikdar sadeaejo delavstvo aama. ' Predvsem bi jas priporočal vsakemu delaven, da ss udeležuje oej svoje strokovne orgaalao-sije. Marsikaj bi sa Uhko iabelj ftaio samo na to način. Kar aa dela H«e pi aa« ja še preoej povoljao. Tovarna fte da- ve hifte. Pomnite, da bodo ti ljudje zopet ftlo "proMtovoliti" P" prvi stavki. Slišal sem, da nekaj teh sitnih namerava iti-v Illinois. Tam mislim, da bodo tal zanje precej vroča. . Tem potom vabim članstvo na ftega drufttva ftt. 9 SNPJ, da s* udeležijo seja dne 17. decembra t o <' no ob deveti uri popoldne. To bo redna aeja naftega društva, na katero dnfevnem rodu bomo imeli volitev društvenega odbora za leto 1923. pridite vsi I — L. Jun-ko, tajnik. Prve človeike najdbe. iz- Kaj taksga pa js od njih težko pričakovati, poeebno v Ksnsaau, tajti vos premalo so kaznovani njih početje v teku ssdnje stavke. Delegatje sadnje konvencije H. dktrikt* eo naložili kasen samo po #15 in to na vse e-nako,neglode na to, koliko čaaa jo kdo delal In odjedal kruh nam in naflm otrokom. Oni torej, ki so lil dslat samo po neksj dni in večjidel rsdl jese napram Latviau, so kaznovani za isto vsoto kot tisti, ki so delali vee čas stsvks, fte druge vzpod bujsli k stavkokafttvu ter brili noroe Is organizacije. Po mojem mnenju bi 'motali* najbolj sitne vae čas stsvko kaznovati po dve-ato dolarjev in pa leet meeecev suspenzi je t manj sitne pa eeVeda s manjšo kaznijo. Veliko članov sliftim, ki sejo se radi premsjhne ksznl in prs-vijo, da bodo v prihodnji stavki «11 tudi oai stavkokaziti proti plačanju odškodnino $11. Bratje, delavoi, to jo napačno, če bi naa večina tako etorila, tedaj good bye unija. Kaj so pravi, biti brez unije in garati v odprtih delov ih, je marsikomu, ki tsgs Is ai okusil, telko dopovedati. Tako govore tudi umi taki, ki Is niso okusili biča odprtih delavnici Samo toliko rs&em, da mil a aam majka, ako pridemo do kaj taksga. Blft bo podal po nao vsa ki dan in vtslo bo lota in leta predno bo sopot mogoče pridobi ti organissoijo nazaj. lUsaioa K da jo naložena vae premalo kasen sa nekatere, ki so ■tsvkokasili msd zadnjo etsvko. Zaveden delom ists do takih ljudi hajlo kasen, to je, da jih prezira. Pmv niš al prisiljen, da mera s njim skapaj delati ia ka-znajo ga lahko Is s tem, do ga pri srečaaju ae pogleda. Nekaj jo eovedo takih, ki jih ai prav nič sram prod sa vodnim delavstvom kajti čo bi jih bilo sram bi vei čas stavke ae delali sramoto oebi ia svojim otrokom. Sedaj, ko eo njih rove, po kaUrih so stavko-kazili, poaaprli, oo drsaojo priti v rova, v katerih delata vi, ki ate vstrajali msd vso stavko. Oai sedaj dobivajo proetore rovih, v katerih delata vi, ker so ea vodno prilisovali pri bosih, no sili jim ftunke, svafte meeo la jim dajali donor..Ko booto vi iasoto-vili avoje proetore, boste ssorali r»di njih aa "čakalno lista" tar čakali boote marali po par tod-nov ali meoccsv, pradao boote do-biH drugega. Zakaj vi la dopustite.' Na > sadnje pa os I njimi celo lopo po men kujete tar sahajote v njlho- (Koncc.) Primitivni človek ni imel pojma o času. Tisoče in tisoče let je videl izhajati in zahajati solnce, dan in noč sto se menjala, a on ni vedel, kaj to pomeni. Tisočletja ao pretekla predno je spoznal, da se noč redno vrača vsakih 24 ur. Zanj to ni imelo nobene važnosti, izvzemfti da ae je bal noči in veselil dneva. Spomin je bil zelo reven in telko se je spominjal prejšnjega dne. Ravnotako je bilo z letnimi časi in vremenskimi spremembami. Občutil jih je, toda zavedal se ni, kdaj pridejo. Bila je zopet žena, ki je vsekakor prva rešila vprašanje časa. Razlogi za to so tehtni, biologi-ftki. Življenje ženske je po naravi razdeljeno w sfere, v čaaovne dobef Ravno tako je s nosečnost jo. Redna nosečnost traja devet meeecev in ker je bila primitivna lena brez malega vedno noseča, je dobila pojm o tej daljši dobi in razdelila si je čaa v krajše do bs (mesece), v dobe meifstruaci je in v daljše dobe (leta), v dobe nosečnosti. Šele takrat, ko je poj- moval dneve, noči in letne Čase, je pričel hraniti kože in Živila za zimo, da si je pribraml težko de lo lova v mrazu. Vse to pridobivanje je šlo sil no po%si. Rod za rodom je prido bU komaj drobtino napredka. Marsikatero odkritje je bilo izgubljeno z uničenjem nadarjene gs ljudstva bodisi v bojih ali v naravnih katastrofah in zopet je bilo treba atoletij, ako ne tisočletij, da je kdo drugi prišel na i sto idejo. Od zadnje ledene dobe do prve, najprimitlvnejše civilizacije na bregovih Nila in Sredozemskie-skega morja je preteklo približno 40,000 let V tej dobi, ki se nam zdi eilno dolga, je belopoltni človek napredoval toliko, da je zamenjal kamneno orodje z bro nsetim, udomačil živino, ustano vil atalne naselbine na prostem in pričel obdelovati zemljo. Nam se morda zdi to malo, a je veli kanaki korak od časov ljudožr skega jamskega Neandertalca in jamakega slikarja KromsSnonca Tisočletja so trajala predno je bi la Evropa aposobna za kakšno kultiviranje po ledeni dobi. Ko se je led umaknil na sever, je sle dila dolga doba step s sedanjo si birsko klimo; potem je preteklo več tisoč loi, da se je mogla gola zemlja obrftsti a gozdovi. Ko so šume pokrile Evropo, je prišla takozvana pluvijalna ali deževna doba, ko je skoro zmiraj deževa lo veled a vlago napojene povrži ne. To je bila doba večnih povod nji in neštetih jezer in ftrek. V tem čaau je nastalo Sredozemsko, Jadranako, Egejako in Rde l^rajih ia gradil atanovanja iz mstenja la kakrftnega jo bUo naj\«*4 pri rokah: Is kamna v Egipt«, la potamfji, iz protjrifi tfllfc ^ g°d- ~ '.iS- Največji napredek je tpa do*! gel človek, ko je AfflSto.fcie^ Poleg pizmenk ia knjige je £«1«. zo glavna podlaga moderm eivU lizaciji. Brez železa bi človek n« mogel danes imeti parne aile Železo je žele pričelo spreminjati lice sveta. Ko je u. pela železna sekira, so izgioj«u pragozdi in Evropa je bila god. na za poljedelstvo. Železo je u*. redilo ceste, večje brodove in me. ata z obzidjem. Položilo je teunij industriji, trgovipi, umetnosti ia tudi velikim vojnim, ki so ruiil« stare državice in odprle vrata v«. Ukini osvojevalcem. Železo je bilo odkrito nekako tisoč let pred Kriatom. Kdo ga je prvi rabil, ni ie znano, domneva pa se, da so ga odkrili Fe-ničani v Mali Aziji, ki so dsli svetu tudi fonetične piemenke. Z odkritjem kovin in poitao. kom privatne lastnine je prene-halo materinsko pravo in žena •« je umaknila v ozadje. Na njeno mesto izumevanja in umskega vodstva je stopil mož, ki je lahko Hukal železno sekiro, bat in aoli-co, gradil in podiral, trgoval ia plenil; organiziral in osvajal, vla* dal in izkoriščal — kot dela le danes. RAZNO. Nova ftelesnioe v Afriki. Transabesinjska železnica kmalu pričela z obratom, taki poročajo Portugalci is Beira, \4> hodna Afrika. Nova železniik« proga, ki vodi ekozi dolgo puiti< njo, bo zelo omogočila hiter o« brat, kajti iz Beira pa do Nista-landa, bo vozila nojvoč 26 ur, do-čim so prej karavane, na isti poti porabile do 15 mučne hoje, Z elektriko obratovane fesdijs. • Neka^inozemska'uvozna družba za uvažanje sadja je nsročils za idelavo nove ladije, katere bodo obratovali a elektriko: Nov* iznajdba za obratovanje ladij js nekaj posebnega za marsikaj. Ladiji ne bo treba na dolgih potih prevažati velike množine premoga za kurjavo in stroji za proizvajanje gonilne aile bodo tehtali veliko manj. Na kak način be družba obratovala, to je le tajnost. Najmanjša ura, ki je bila kdsj dogotovljena je posebno precizno delo, ki ga je dovršil nefri Iviesr* ski urar ameriškemu miljonarju. Ogrodje male ure je v platina-stem okviru, katere** premer me ri samo 14. milimetra. Vendsr je okvir okoli'In okoli obdan t di-jamantl Nekaj deloV pri uri js tako majhnih, da Jlh^S ^»i paziti s prostim očesom.*To tsz-košno delo za amer^kega bogsti-na je zahtevalo veSletno 'delo •• nega najboljših urarjev v Evropi. • Kratkočasnice. Došelan jo priftolv .m^stoin odšel opoldne v restavracijo, kjer pa si nikakor ni znal pomagsti, ker še nikdar ni Ml V reetavraci-ji in ni vedel, kako se pravi meit-nim jedilom, pa tudi jezike ni znal. Natakar mu je dal aeznara jedil, a deželan jih ni znal brsti. Tedsj mu natakar prineee juho in izprašuje, kaj bo goet še nsro-čiL Deželan pokaže na prvo vrsto v seznamu. Natakar ma prinese v drugič juho. Ko je pojedel in ga je natakar sopet vprs-šal, je pokazal drugo vrsto. Zopet je natakar prinesel juho. Gost Is obupan pokaže aa zadnjo vrsto. Tedaj pa mu je natakar prinesel razglednice in fotografije od restavracije. ' Angleška. Francost "Psrdon, pepel od smodke Vam nepreits-no pada na ovratnico. Mogla bi s« sežgati." . . Anglež (jezno) t "Ne brifsjts se za to t Vi stojite žs pol urs pri peči in Val plašč že gori hi vendar Vvn nisem o tem ničesar povedal. RDE6S JAGOD1PO f4 W KVOBT. Plant Oitj, na. — Na lele«" skem kolodvoru ae plačuje kvort rdečih jagod po S4.26, ki bodo ^ hiftah bogatinov eervirane aa Z*; hvalni dan pri obedo. Biroja«] ne bodo pogrešali lo fdočik jsgod pri obedu aa Zahvalni d»f. ** pek fte marsikaj dragega. Ah« •• zavedamo, da je fte aa iU*" darjer na stavki v Peansylv«n,JU lH»gstiui pa naročajo ^lejls ^ de po UM kvort, tedaj> aekaj narobe na aveto. LOM PROSVETA KUKLUK80VSKA ll KUHA. SE jabolka zb dbuoo obijb. BADJB (Nadaljevanje a prve etraaL) ka v Bueiji," je dalje rekel Debe. "Ta republika .kolikor je ie na-dostetna pa revna, je predhodnica vesoljne republike ev^a svete, ki prida tako gotovo kakor iside jutri eolnee." .< Apeliral je na dela vos, naj bodo složni in sedinijo svoje moli, kejti pot do emancipacije t Ameriki je Ae dolga in polna teiev. Končno je Debe predstavil J cena Longueta, vnuka Karla Marksa in sastopnika francoekege delavstva ter ekepomenta idej velikega Jauresa. Dejal je, da aU zdaj v Ameriki dva Franoose. Tiger Clemenceau predstavlja imperialistično Francijo, Longuet pa preletarsko, In tega mi prisrčno pozdravljamo v naši sredi. Ko je Debe končal, so ovaeije trajale par minut. Za njim je govoril Longuet. Njegova engleAčina je dobra, is-vaemH francoskega naglaaa, kar je povzročilo, da so ga oddaljeni posluAalci težko razumeli, čeprav je bil dovolj glssan. Pečal se je največ a Olemenceaujem In njego vo imperialistično politiko. "Ti ger" je še itar in ravnotako ao stari njegovi nasori Oa ne rezu-, ma potreb novega čass, zato se emerilki delavd ne smejo preveč ozirati na to, kaj blebete "Tiger" tukaj. Kakor je CAsmeneeeu eta-rokopiten skosinskoz, tako so sta rokopitni in okosteneli vsi ostali imperOflisti, U danes vladajo v Evropi; tak je tudi njih tistem. Toda pod njili nogami in tik pred njih noeovi vstaja nova Evropa J katera prejelislej pomete z impe-rislisti. Amerittd delavci morajo biti solidarni s evropskimi; dobro naj opazujejo delavska gibanja v Evropi,.nabirajo si iskušenj, medtem naj pa vodijo svoj boj sa preobrat ▼ Ameriki na svoj način in po takih metodah, ki so potrebne za Ameriko in kakine zahtevajo tukajšnje rasmere. Cilj je eden, principi so lahko eni, toda bojev-na taktika se mora ravnati po razmerah, U ao lastne posamea-nim deželam in narodom. Longuet je tudi rekel, da sedanja reakcija ▼ Franciji me bo dolgo trajala. Franoosko delovno ljudstvo se js že preoej sdramilo is opajajočih sanj "smags" i pripravlji na dan obračuna. V nedeljo ivečer sta bila Len-guet in Debe gosta na banketu, ki ss je vršil v Douglas Auditoriumu ob navsočnosti več sto socialistov in drugih povabljencev. Včeraj zjutraj se je Longuet odpeljal v Madison, Wis., kjer je predaval na wieoonsinsksm sva-učeliAču. If Wieconaina pojde I Minneapolis. V Chicago se vrne v soboto. Kongresnih Kainejr sahteva preiskavo proti kukluksom. Waahington, D. O. — Kongres nik John W. Rainej je vložil skupno tresoluoijo, da se uvede preiskevs, ako so bile res izvrše-ne ceremonije sa sprejemanje novih članov r Kuklnkeklen v kapi tolu in v poslopjih mornariškega, vojnega in državnega dspart-menta. On pravi, da bo zahtevel, da William J. Burns, načelnik detektivzkege departmenta v jus-;ičnem departmentu, preiAče stver in predloii kongresu informacije. Bainej pravi, ds je prišel čas, to ee morajo javni uradniki dr-šati prisege in strgsti meske z obrazov ljudi, ki hočejo uzurpira-ti avtoriteto ameriške vlade s pomočjo bratskih organisacij. On pravi, da se ni prvikrat sgo-dilo, da se brezvestni ljudje hoteli nedomestiti ustevo in poeta-vo g obredniki in obljubami pod pretvezo po njih razglašenege petri jotisms, v resnici so ps bili najbolj nevaren element v narodu, popolnoma neameriški v dejanju in besedi. *tw Tork, H, J. - Ako Kel-varijska baptistovska cerkev poskusi izključiti splošnega mizjo-nsrje rev, dr. Osear Haywoods, ker lomi kopja za kukluzovstvo, tedaj bo Kukluksklan pozval svo je člane, da izstopijo is cerkve. ftrostozidsrji v New Jerseyju ao se pridružili obsodbi newyor-ških prostozidarjev, ki so jo iz rekli nad kukluksovci. Willism B. Meakie, bivši veliki mojster prostozidarskih loš New Jerseyju, izjavlja, ds je velika laž, ako kdo trdi, da je pet in sedemdeset odstotkov prostozidarjev obenem kukluksov. Beton Bovge, La. — Iz malege Mer Rouge apelirajo ze pomoč proti kuklukzom. Dve mo ška zta bile umorjena. Po mestu so bile razposlane grošnje, da kukluksklan pokaže šc več akcije, ako stanovnikl v Mer Rougu ne prenehajo govoViti slabo o ku-klukeklanu. dhioago, m. — Šolski superin tendent Peter A. Mortsnson na znanje, da je odredil takojšnjo prsisksvo, ako so res kukluksi ne delu v šolah. Slišijo se glasovi, da skušajo kukluksklanovci s po močjo šolskih otrok dobiti naslove vseh stafišev protestentovske vere. V tej zedevi je bil izdan po-zeben apel v podobi okrožnice« AVSTRALSKO DBLAVBTVO mb da obuta xa VOJMO b turčijo. (Nadaljevanje g prva strani.) no politično in Industrijsko, od kloni individualno in skupaj is streliti en ssm top v tuji vojni. Delavski list" AustraUan Work-•r" komentira nastop delavstva "Pustite briteko čaeopisje in di plomete, da pregovorite briuke deievce, ako morejo, de se še en krat žrtvujejo se obogatenje med narodnih izkoriščevalcev. Avstral ski delavci bodo vsemu svetu *gled, na katerege se že dolgo ča sa čaka. Odklonili bodo, da posta »ejo orodje in žrtve krvavih načrtov, U poganjajo v krvevih po drtinah narodov redke prilike ro-p.žfljnoeti in elevohlepnoeti . "Avstreleko ljudstvo ime pra vico zahtevati od Hngkeea (ministrskega predeednika), da ras >oži, zakaj dela na to, da požene Avstralijo v prostoroparsko kam Penjo. Njegovi knčevi govori in divje dejanja ge obeojejo kot Alo-▼•ka, keterege pozicija kot ministrskega predeednika tvori nevernost za Avstralijo. "On (Hughes) je razkril eebc takega kot je — orodje britakih mpsrijaliatov, groasovnik proeto-roparskih rofijačev a sabljo, Id aa rsčuni meea in krvi r svoji blazni *«ljl naAAuvati Avstralijo v pre-rtr, kateri ee ne tiče avatralakega ljudstva.M Cae je prišel, ko je treba pove- menoeau, francoski "Tiger", je doepel v pondeljek opoldne v Chicago. Ob sprejemu ao mu na redili preoej' hrupa, celo topovi so grmeli v Grant Perku. V sprejemnem odboru je bil tudi gene-rel Pershing. S postaje aa ga vozili v spremstvu moftne pniiei^V čete in oddelka topniftsrjet ao mestne hišs in od tem ns Michi-gen Ave., kjer je parade zavile ns jeke Shore Drive, kjer se je "Tiger" nastanil v palači miljonarja Pottera Pelmcrje. Denes ob štirih popoldne bo Clemenceau govoril v opernem gledališču, Vstopnice so bile še v naprej pro dane — menda izbrani družbi. DRUtDTA UMORJENA IV UPEPELJENA Bristol, .Tenn. — James W. Smith, 60 let star in brsnjevec njegova žena, njuna hčerka, njena sestričine mrs. Deline Burch field in njen sin Oherles so bili u-morjeni, na kar je bila hiša žepa-ljene, da so sgoreli. Oblseti so prijele 41-letnege Burchfielde, soprogs Burchfisl dove kot storilce. Burohfleld je proteetirel in izjevil, da je ne 4olŽen. Policeji pa trdijo, da imel okrveljeno,erajco in obleko Hudodelstvo je bilo odkrito ob štirih zjutraj, ko sodospeli ognje gascK ki so našli eežgana trupla Vaa znamenje govore, de so bil ubiti e sekiro, ne ker je zločinec zepeli hišo, da tako izbriše sled evojegs zločine. Burchfield In njegova žena sta bila ločene. O Smitbu govore, de je prode del evojege posestva in ds so se dili, ds mors imeti večjo vsoto denarje, dome. Denarje niao ne šli ne njegovi osebi, pe tudi ae v hiši. TIOEB" V OHIOAOU, OOBT MILJONARJBV. bbkapadb katoliškega profesorja. Bouth Bend, tnd. — Profesor Tieraan na tukajšnji katoliški u-nivsfcai Notre Dsms, i katerim SA je jsvnost seznanila ob času, ko je njegova žena tožila trgovoa Herry Poulina, de je oče njenege um j mlajšega otroka, je sadnje dni zopet esalovtf r javnosti. Zadnji četrtek >oci jo eodnijsko ločil od svoje šene hi 24 ur pozneje se je poročil v Cro\vn Pointu s mledo vdovo iz Iowe, ki je hči nekege protestantovskega pastorje. Devet ur po poroki se je pe vrnil na saj k prvi ženi in naredil prošnjo na a«'VTAe, da naj rasveljevi njegovo resporoko, češ, de ločitev ni bila poztavna. Profesor je te in priznal, da je bigamist.. PROCES PROTI JUDIKAL .OEM V jtlCHIOAHU. St. JoKcph, Mich. — V pondc; ljek je bila tukaj otvorjena sod nijsks obravnava proti dvsnaj stim redikelcem, ki so bili zajeti na tajnem komunističnem zboro vanjp v šumi blizo St. Josepha v zadnjem svgustu. Med obtožehe Je tudi w. Z. Foster, tsjnlk Izo brsževslne strokovnounijnke lige v Chieagu, kateri trdi, de ni bir ne dotičbem zborovsnju. Rsdiksl cl sd ko jih asvetjem sta bila obi-tslj in dem. (Ur«-, Penate). Te staroitelske bogoverje, ki nosi ah sebi popolnoma znsčaj kmetskegs življenja in domovitoetl, preme stilo se je vže v prvih Aaelh v Rib. Rimljani eo imeli dolgo Aaea posebno veselje s življenjem na kmetih kskor tudi šut se dom in todbino, tudi tekret*še, ko ee je rezšlrile njih obleet daleč onkra, itslskih msj. Vsled tega ao ee ohrenili tje do poznejše dobe start kmetski prazniki e svojimi suro vimi, Čestokret ne več rszumlji vimi obredi, kakor "Lupereelia, Haturnslia" itd.f e posebno vest-nostjo pe ee je vedno opravljele služba domečih, bogov. Razen bogov poljedejetve, živinoreje in doma eo ee sprejeli Rimu vže iz začetka tudi zavetni držsvni bogovi, in ker je pretezele pri Rimljenih drževna misel vee druge misli, etopili eo ečasoms držsvni bogovi ns prvo meeto. Ns čelu božjegs svet s stoji Jupiter, ustsnovnik in hraniUlj rimske države in zrsven njegs kot naj, višji drževni bog Mars, roditelj Romulov in oAe rimskega narode dalje (Juirinus, vojeviti, v število bogov sprejeti Romulus. Poleg družlie trojnih bojnih in ssvetnih bogov predočuje Jupiter s svojo soprogo Junono in hčerjo Miner vo drugo, državo branešo družbo "rijihi se je pridružile potem Vests, Imginja domaČega ognji Ačs. držsvnega temeljna. Ceščenje revno kar navedenih zavetnih bogov rimeke drževe bilo glevni del dzlevnega rimske-ge verstva, kuro je beje Nume uredil ter v tesno svečo spravil držsvnim! upravami. Numa je stenovil Vestinine svečniee, dalje Me rtu svečenlAki zbor Bel I Je v, po tem duhovnike posameznih bogov SlofeBtki Narodni UlttM t. aprila Podporna Jedltti lakara. t Vi JralJa 1007 v SrAaH lUleell. GLAVNI STAN. SCST-SS »O. LAWMDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS. lavršovalni odbor t UPRAVNI ODSBKi Vlaaaai Calekar, »ad»rad»4alli Aa4raw Vldrlak. B. P. D. T, aa. Jakaalaani. Pa., ml taiaik Matlka« Tarh. Ujalk W.l.i*WM. addatka nUt Navak. «1. Uafajalk Jak« VaSrUk. aradatk «la*(la Jaše Zavartalk, vllalj |U.iU Filip Gadlaa. > POROTNI ODSEK t Ua4arwoe, paadaadalk. SOT W. Mar St.. SartaaBeM. IU.. MeHia aaaaaaiaar, Baa l?a. Barkah.*, Okla, Tnd A. Vldae, Baa OTS, Ely, Mlaa^ John T.ri.l,. ll». »a, M«n4»r»aaviUa, Pa.. Jaka GarUk, 414 W. Har SpHaafMd. IU. BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE OKROEJEi Blat Navak. pt^adalk. SSST-SS S. Lavadala Av, Cklaaaa, IU. VZHODNO OKROUEi Jaeak Aaikrašl«. Bea SSS. Maaa Raa, Pa. I ipOMdJ. 14SS1 P»ee«r Ava.. ClevalaaA O. i Aatea Isšar. Baa K«a«., aa jageepBM* Maa Marc, Baa 14o. Bukl. Miaa., aa eavereesšad. Mika tagal. MSJ S. WUaka«tar Si., Alane* Uuk. ' i fi Nadzorni odbori Praak Zaita,- pradtadalk. SeSS W. SOlk St., Cklaaga, IU., Praak ZAPADNO OKROŽJE i rraak £attaj» praeaaeaia, «Mt w. aaia a«.. »"i Saairak, SSOO Prataar Aaa^ CUvalaad, O. WlUla« litter, SS0S St. Oalt StH Clavalaae, Okla. Združitveni odbori iPradtadalki Praak Alal. SIS4 Se. C«awfeed Aven CkUaga, III. Joik« O vaa, SMS W. SStk $U Cklaaea, Ul. Ja«. Skuk, IlOt E. aSrd St., CteaeUaA Ohle. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, etOS St. Clalr Av., ClaaaUad, O. POZOR I—Kora«paa4«aaa a gl. aJkaralkl, ki dalaje v gUvaeOi m%4a, •a vrli lakalai VSA PISMA. M ta aaaelaie aa pasla si peedMŠalka se a PvadsedaUtaa S. N. P. J., SSST-Se Sa. Uwadale Ava^ Cklaafa, tU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SB NASLOVE, BelaRBo tal> aUUa S. N. P. J , 20S7-SS Sa. Laaradate Ava., Cklaa«a, III. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, ki se tlšaja jd. IsvršaaaUage ea la Jadlaala vak4a m aatlavai TajaUtva S. N. P. J.. BSBT-SB Se. Lava« dale Ava., Ckiaa«a, IU. • VSE RADEVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POBU m aešOjaks aa aaalavi Bla«ajaUlaa S. N. P. J., SSSV-St Se. Uwadale Ave* Cklaafa, ŠIL Vn pritaAka alada paalavaaja a «1. laarlavalaa« adbara m aaj pešUjaja Praak Zalkaa, pradaadaika aadaaraafa adkara, šlaer aaslev je egaraj. Vel prlalvl aa «1. paratal adaek aa aaj pellljaje aa aaslovi Jaka Uadse* I, 407 W. Har Št- Sprlatflald, IU. h Vsi dapM le drapl aplal. aaaaaaUa, afUU, aaeošalaa la salek mla» ja v araal 7fla»llaai Jadaala, aaj se pelUja aa aaslevi MPreaveleM, SSST-SB le. Learedala AveH Cklaa«a, IIL m (Plaminee), Rojih soproge "Pla- vseh industrijah v drševi Illinola je bile — kakor porote Ulinoisk department ta dele — zednjl me-eee $14.21. Najbolj eo plašen! pre-mogavji pe te« porodilo, prejemajo aamrel povpreAne $36.fT v tednu. Tekstilni. klobuAarski in obU/llai delava! ima je aajnilh povprešoo meedo $20.06. ali prtjataljn r etart mlnieae" eo oprevljale službo boŠJo s svojimi soprogi vred. Fla-mineš eo ee delili r Plaminee 7 malo res in miapvee, k prvim spedali kot na/imenttnlš! Plemen Dielis, poseben Jupitrov duhov nik; Klemen Mertialie, poeeben >iart'»v duhovnik in Plamen (^ulrinslis, poeeben Quirinov da bovnik. Nekateri pripisujejo Nu mi tudi ueunovitev Ketialov (Fe-tielee), ki so Imeli nalog alovosae napo veleti vojsko ter prisegati zaves* in pogodbe mira v imenu narinla. Ksolezni in ob smrti po-kojnege. Iskrene hvele vsem, ki ste obisksli pokojnike-v bolezni In ob njegovem mrtveškem odru V etarl domovini zapušAe oAete, brate In štiri sestre. V Jolietu, IU, brate Msrtine Pleninšeke ia sestro omoŠeno Antonije Kaetells. Tebi neporabljeni soprog In ošs pe želim poAlvej mirno v svobodni meterl zemlji. ŽslujoAe ostala: Bme Plsninšek, soproga in hAerke rojena ne den smrti pokojnegs. Anburn, III mm—mm • i.ftnii.ooo kessv asvs šrlsvss vslse« s« apodaj« sklsks s»s kuplU is je ka« mo prodsjslt ssrsvssst Ijudain po TlS kas. Prava vrednost aa drobna, teševa* .uj.» ja e» no as vsak kos. Vseh vali k o-atl! srsjaa 14 ds 40 hlsls ps 10—44. Poli ji in a asi prava aisre. Plalsjls pla-rnonuSl ko va» prlasM blsffs. att pa nam pallJtto 'Moasjr ordsv'. AkS otats aadovsljM s sblsks, vam pSvrasmo As* asr ss ssktsvs. Pililo aa saalovt Dant. 14, Pilgtjsi Woolos Ca, I4f« iir.>»awajr, Rsw Tork, M. T, POBOB PBVOVODJBI Slovensko pevsko društvo "Evon" v Foreit City, Pa„ lMe pevovodje. Katerega veMll, naj m priglasi se pojasnils In ugodno« ali pri tsjniku. A. Kužaik, P, Bos 500, Forcet Clty, Ps. (Adv.) Nov, 27-2s-2s •VB Pravi importlnsi | lični rovolvor. Kaliber 3B Kaliber 82 2ufialea w»uni»u la pelalai *mi, araaal arakar HkB laka' Spi* M Imamo nTS ■ina iIm »r«i*N rS Smilil j , ml lII11«tr.«V rtfUIT ilalllt" ¥a *aa VM 31 tTvftsr1^« vFž lJW|»°a« 'ulfJui^^St^ciuatT IU*4* ^ejnehJOjne mnu voeMjA labmaoomnaia lavralM ~ MI M M Sra, MMtal im U*«*« V JVOOCLAVMO ,.«.,,.*#,,*#*« 'Bja. B ,,,#.,....»>, -P**- J' «#.#»»». • • Ona« sa ««Sa r raaal aa*. oe»a....« arnaia« SS kaSa^ »H^atoat rfkaaaft aa ^»^Tiaaan^laMMfc «*aa mHšSSt rtas 'MM aatais« »• a^Uafa a* TrM* as I.I.IM, Sar t esMa r B B II o B L1BB B02IC SE Bili!!! leve tadl letos podeli svojcem ■ devtle ee Nsšs banka peAlije denar v kraj hitre, seoostJHre la pe aiskl^oee^ Polet tege je be, de bed i||iM inrt, vi lana Pr«j#mnlki aVnJl /lofTiB^I as odbitka. pBi 0(Ui fiammjMl veti ss bešlA v steH krej, te-dej se psslaSB MU Ce aedeljaa pojaeaUe se SLOVIMSBO BANKO t0 — hk Aaa, Nev Va4S.T, POZOR ROJAKI V DUNLO, PA. IN OKOLICI! Veselica Slov. Pev. dr. "Vihar" se vrši ▼ sredo dne 29 nov. t 1. Namesto kot Je bilo v oglasu poročeno dne 30 nov FRANK KAUČIČ, tajnik. BABICA. ia tfvljenje na Spisala češki BOŽBNA NEMOOVA. Poslovenil FRANCK CKONAR. T7J, "T' gre Po Žernovakem brdu navkreber koraka pet romarie; te so: babi ca, mame mlinarice, Zalika, Len-čika in Barbika. Prvi dve imata beli peči na glavi, nad čelom ka kor streha razpeti f deklice imajo okrogle eUmnike. Zalika in sta rajši ieni eo podpoeane in neeo na hrbtih majhne cule, v katerih imajo bralno. "Meni ee sdi, da lUHm petje," reče Zalika, ko so prišle vrh griča. — "Jas tudi slišim." — "Jas tudi," oglasita se deklici; "stopite hitrejše, babice, da nam ne odidejo," izpod bodeta babico in hočeta ee v tek »postiti. "I ve bebki, ker vodja o nas ve, ne pojb pravnlkovej ženi žal, da ni babic" , čim boljim porfreči, nego Hrastariea ga ji izpuh u roke ae kruhom, ker bebka je živela ob zopet .plazi v avojo poateljo ter kruhu in vodi, kedar je bila na ei m»li: jc> bomo futn jo bomo SSTpaU. Taka navada jej je bi-]lažnjivko, ta jo rekla, da nič pri-la aveta, in njej ee ni dalo nič u- o bole, po^ravde nekoliko avejc obleke, in potem aa Mi v m< »a* Nsjpre je so ee obrnili pod cerkev k studencu, ki toče v eedmih eur kih izpod drevesa, na katerem Je podoba Matere božje Pri tem atudenen eo pokleknili in molili; na to je vaak is etudenea pil in trikrat pomočil oči in lica. Ta Čista, mrsia voda, to je čudodelna voda, njena moč je tiaoč ljudem povrnila sdrsvje. Od atudenea ao šli romarji navkreber k raavitlje ne j cerkvi, is katere eo donele ra* ne peemi, ker ao bile prišle pro« e sije od rasnih strani, in vsaka proeeeija je imela drugo "Ah, babica, tukaj je kraanoP šepeta Barbika. - "Kako ne bi bilo; poklekni in molil" evari jo babica. Deklica poklekne k eUrej, ki je glavo do tal pobesila in srčno molila k pre svetej božji porodnici, katere po dobe se je leeketala v oltarju v »redi mnogih prižganih sveč, o k rešena s venci in kiticami, katerih največ eo derovale neveete in žene, da bi ee najsvetejša Devica ------, ------ . milo ozrla na njihovo ljubaaOn. V, jaše pod drevo. ~ **Tukaj bova,8UB> pride veter, toča in sneg," reče babica. Pri Žeraovskej cerkvi stoji mnogo romarjev, mož, žena in o-(rok, mnogokatera mati nese seboj dete v plenicah, ker ga je obešala Materi božji, da bi mu zdrav-jk ali srečo izprosila. Vodja Martinec stoji ns cerkvenem pragu, njegova viaoka postava sega izmed vee množice, taka da more i jednim pogledom vse sebi izročeno krdelo pregledati. krili, in zopet je bil poeel ž njima. Naposled sta se vzpomnill brsš-na v vrečici in koa sa kosom iz njega jemali; babica in mama mlinarica ju nista opasili, bili sta val vtopljeni v pobožnoet, ali Zalika, idoč s Anico, osrla se je včssih no nju in ju posvarila: "Vedve sta prav sa božjo pot in veliko sa eluŽka ei pridobita, to je gotovo," nasmeje ie njima. — Na večer eo doepeli romarji pred Svatonovice in obetali pred mestom; ženske so drsgem ogrinjalu so viseli krasni lišpi, darovi tiatih, ki so ohromeli, pomoči svojim nogam iskali in jc našli. Po opravljenej molitvi je vprašal vodja zakristije, kaj ima »toriti, ter potem odpeljal svoje ovčice na prenočišča. Preekrbetl jim ni mogel ničcea; kakor lastov ke, ko vzpomladi prilete in poee-dejo v stara svoja gnjezda, tako eo šli tudi romarji tja, kjer so nahajali leto za letom prenočišče, sicer ne bogate večerje, ali prija zen obraa, kruha, soli in posteljo. Mama mlinarica in babica sta o-stall pri oskrbniku premogovnic; tu so bili stari ljudje, babica je rekla, 'Ms starega aveta," in zato jej jc bilo pri njih kakor doma Ko je oskrbnikova žena zvedela, da so prišli Žernovski romarji, šla jih je čakat proti večeru na klop pred hišo, da jih pod streha vzsme. Predno so šli spat, raslo-. Žila je gospodinja mami mlinaric svoje zaklade, cele kupe platna ksnafasa in preje, katero, je sko raj vso sama naprela in leto za le tom množila. "Komu, ljuba' go spa, vse to pripravljate, ker ste hčer že omožilit" vpraša mama mlinarica. — "Ali imam tri vnu ke, in to veste, platno in preja jr stanoviten zaklad." — S tem je bila mama mlinarica popolnoma iovilptf. Mami mlinarici je bil tndi prav prijetno prenočišče pri •skrbniku, in ko je legla na per niče, dekla je a veliko zadovolj noetjo: "Mila poeteljca, kakor bi človek legel v sneg." Zalika m Anica sta bili pri neki vdovi, o^beniei; I Hrastsrics pa se ji ni približala, rtropomjcjer J»maJ«bila ^ Aržanko malo ogleda ^ opazi, da ae več ne zaveda in nit tudi aladko spali Ali to n i™ »j- *» -i... ^ K»r hitr. tdr.vnika, v | potovala." Hr"uric*pa do"uvti ,'hb" še, in selena trava najine perni-|v"J ca," reče Zalika, ogrne suknjo in " im niča in leše poleg nje. — "Ali tol00™ * ~ . Da, neznansko je sladkoprl njej J"1 P°"luia spsti! Ti, tovaršica, kaj misliš,!*™ P* M Palica, obrnivši ee £ ^ doktor> B je bil pri moji — "Kako ne bi prišlo," zagotav . . ja Anica. "Temoš hode tn, kokor|m^1; bi na konju pridfejal, in da ne bi Ivai Erazem Tateibah. Historičen roman is 17. vaka ilovenike zgodovine. Josip Jurčič. (Dalja.) Vaš boj — nič se ne strašite, meč moj je tudi veš, dokler ga more noeiti desnica — vaš boj valja Nemcem, katerih videti ne morete. In bogme, ▼ pravioi ste. Ta Tatenbah je pa vendar tudi nemške rodovine, čeprav se je od kmetov svojih naučil alovsnski jeslk. Nemške krvi in nemškega mišljenja in nagnjenja mu koneem ne morete odvoeti. In kadar bode smsgs naša, skrbeli boste, da vi žanjete, njega boate pa odpravili tako aH inače. In tu ste zopet v pravici, zakaj tak easaneeljiv Človek, ki vae ne bode umel, ni sa vašo stvar." Vukovački je strmel. Keldi nsdsljuje: "Ti veš, da je Kaldi italijanskegs rodu in mu ni vzroka v Nemce seljubljenemu biti. Prekleto! Povsod ao me odrivsli, in golobrsds nemške dečake porivali predme. Bodi bres skrbi: s isto vsrnošt-jo s teboj ns Nemce, kskor prej s Nemei na druga. To je naš posel. In kader končamo, veš, sanašsm ee ns tebe, ds ne ne bode treba pritoše-voli." "(lotovo ne" — odgovori Vukovački. — "AH pro m m te, ne govori več in s nikomer več ob oni domišljevoeti svoji, z nikomer!" "Na roko, in poauli naj ae ter v Živi koži naj nr vrag odnoea, če s kom govorim o tem." Nekoliko čsaa rasgovor utihne in možs sta pridno povzele po ČaŠi. - Kaldi jtf opazil, da Vo-kovečkega njegova alutnja ali njegovo pogojenje M vari ni razveselilo, lzkušal je torej hitro izbri-aati vtiak, pripoveduje tovarišu to in ono nevaž ao bajko, da bi aa ranmialil. Tako ja po nevedo-ma sešel sopet na Tatenbaha. Na v«e Vukovački ni odgovarjal, aamo ko je Kaldi med drugimi elabimi evojetvl (dobrih ni hotel videti) našel tudi to, da Krasem Tatenbah sel o veruje v vraže in čaravnoeti, povzdigne Vuhovački glavo In ga jame natanko iipraševatl a tem. "To bi ae dalo isvretno porabiti/' pravi Vu korački zamUijen. "Opomni me jutri aH keeee-je. o tem je treba preudarjati. ** J ari (lomik pride v eobo in ko na vprolo-nje pove, da je še keeno čes polnoči, vsdignete s« tudi tadnja dva pivca, da bi šla počivat. ftasto poglavja. Is epanjs grof se prebudi, Tek«, mi pravi, govori: Brž, hI«pri, konje oaedlat' Tak m hoče dosdevat'« t>e mlada vpija Alenčlee. Narodna p«aem. Drugo jutro je b»l«» eotnr* Š« vtaoko na ob-rtflfejo tU Tatenlmh pripravljati na okopališče in ee etisna sa vogal pri vbodu, da bi je le nihče no o-azil, četudi je bi lo več sto ljudi a pokopališču. Ljudja so hiteli omov, ker je pričelo deževsti, tsrs Krlanka pa sa ja bolj in U tiščala k sidu in moUU te-ko dolgo, da so že vsi ljudje odšli; Nikogar ni videla več. Vas je Mla premočena in tresla #a jo od mraze. Naenkrat stopi mlšd eleganten gospod prednjo in jo nagovori : "No, mamica, kaj pa s Vami, ali ne greete domov, vaa ste že premočena in treset se od m rasa; sholela boetel" "Ah, vsaj me ne sebe!" "Kaj je vas semkaj jj A?vedlo, vsaj molite lahko tudi doma!" Kržanka mu na to pove, da se boji iti domov, ker, ker, kor je ena med njimi, ki me bo zmerja-M.ko ne prinesem nič denarja. Mladi gospod seše po listnico in ji da sto dinarjev, nato jo vs-d^ne in ji pravit /t 1 "Le pojdite domov in to denar ne smete nikomur dati, eama ga morate imeti sa poboljšek." Gospod naglih korakov odide in etarka je oživela, bila ja ve-sala in sadovoljno je vadihnila: "Ah, to bo veliko bonbonov za Anične male," in niti čutila ni več. kak jo mrasi. Ko ja prišla v ubožnioo, je bila še temno no