r

Vsem našim rudar cm iskreno česiiia ob noi em letu 1955
Uredniš vo „Vi len sk g.i rud irja"
V.
J
hlevski
LETO II - ŠTEVILKA 16
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE, 31. DECEMBRA 1954
I fll J >71 >3
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR ERANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK m tSKE TISK. VRNE V CELJU
Inl Ahčan Rudi:
Bodoči razvoj RUDNIKA VELENJE
Izredni napredek in razvoj gospodarstva na področju LR Slovenije zahteva, da Rudnik lignita Ve.'enje v bodočih letih znatno poveča svojo proizvodnjo za kritje potreb novo zgrajene indu. trije (TE Šoštanj, Tovarne g in ce in aumi-nija, Tovarna roto papi.rja Kr.ko) in industrije, ki se je preorientira'a na potrošnjo lignita namesto rjavega premoga (Železarna Jesenice, Železarna ištore) in široke potrošnje, kateri je treba zagotoviti kurivo, ker proizvo3n'a v ostalih slovenJkih premogovnikih pada, a naši gozdovi tem povečanim potrebam zaradi svoje izčrpanosti ne morejo zadostiti.
Da bo naše podjetje moglo zadostiti vsem potrebam, bo potrebno proizvodnjo lignita znatno povečati. To povečanje proizvodnje mora v bodočih letih doseči naslednje količine:
V 1. 1955 1,100.000 ton ali 3.600 ton dnsvnc, v 1. 1956 1,500.000 ton ali 5.000 ton dnevno, v 1. 1960 2,500.000 ton ali 8.300 ton dnevno, v 1. 1964 3,000.000 ali 10.000 ton dnevno.
Gornjo številke nam kažejo, da se bo morala v prihodnjih 10 letih proizvodnja premoga v našem rudniku stalno dvigati. Za primerjavo navajamo, da je znašala proizvodnja 1. 1954 ca. 89J.003 ton. Tako bo potrebno v 1. 1955 povečati
Pred letom dni smo stavili v pogon naš dosedaj največji objekt kapitalne izgradnje: Direktor tov. Zgank otvarja pot prvemu vagončku iz novega jaška dne 31. decembra 1953
Proizvodnja in prodaja v letu 1955
Prav te dni bo kolektiv našega rudnika po enoletnem obratovanju novega jaška lahko ugotavljal prve rezultate poslovnega leta 1954, ki predstavlja prelomnico v dosedanji zgodovini rudnika. V tem letu se je povečala proizvodnja za ca. 63% napram prejšnjemu letu predvideno nadaljnje zvišanje produkcije za 19% pa bo uvrstilo ve-leniski rudnik na tretie mesto med vsemi premogovniki v državi, saj bomo v leiu iyoo prvič presegli proizvodnjo milijon ton. Te izpremembe se seveda nujno odražajo tudi pri prodaji lignita, kar bomo podrobneje razčlenili v naslednjih odstavkih.
V splošnem se je tudi v letošnjem letu pokazala nestalnost v oddaji premoga v teku leta, čemur je dodalo svoj pečat še dejstvo, da vključevanje nove industrije ni potekalo skladno z dvigom proizvodnje. Višina oddaje posameznim skupinam odjemalcev v posameznih tromesečjih v primerjavi z letom 1953 se je gibala v odstotk.h takole:
Tromesečja 1954 1953 I U III IV
industrija 54,7 53,5 46,1 44,7 51,1 železnica 11,7 7,7 10,1 9.7 9,5 šir. potrošnja
(ost. odj.) 33,6 38,8 43,8 45,6 39,4
V gornji razpredelnici je zajeta v prvem tromesečju pod industrijo tonaža
'izvoza zdroba, namenjena za termoelektrarno, a podatki za IV. tromesečje se nanašajo le na meseca oktober in november, s tem, da december ne kaže bistvenega odstopanja.
Dobave industriji so bile v teku leta 1954 v porastu po posameznih tromesečjih, vendar v II. tromesečju niso industrijska podjetja odpoklical® pogodbene tonaže (odgoditev začetka obratovanja Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem ter katastrofalna poplava v Celju, zaradi katere je ustavila junija obratovanje industrija). V preteklem letu smo s pogajanji z elektroenergij-skim sistemom Slovenije prvič dosegli, da so termoelektrarne 'izvršile fiksni letni zaključek in v letnem času same deponirale zdrob. Kljub temu pa smo ob povečani proizvodnji morali poiskati nove odjemalce za drobne vrste lignita in istočasno že deponirati lignit-prah, katerega koncem leta forsirano od-premlj.amo za potrebe elektrarn. Konec I. polletja pa smo bili prisiljeni iskati plasman za sortiment oreh, zaradi že omenjenih vzrokov ter smo ga uspeli oddati železnici in celo za široko potrošnjo, vendar po nižji cenli. Velik uspeh pa predstavljajo za nas pozitivni rezultati poizkusne uporabe lignita v železarnah, kar se bo v nasledniih letih odražalo v povečanju prodaje industrijskim podjetjem.
proizvodnjo za 25%, v letu 1964 pa tri-in polkrat. Zaradi tega nastaja vprašanje, na kateri način bo mogoče izvršiti v razmeroma kratkem času tako ogromne naloge, ki so postavljene pred naš kolektiv. Pri tem se pojavljata dva glavna problema, in sicer prvič, kako in kje nt kopati tako velikanska količino premoga in drugič, kako te ogromno količino izvoziti iz jame in jih predelati. Za povečanje proizvodnje v 1.
1955,	ki znaša 25%, bodo zadostovale sedanje naprave. Premog, ki se bo nakopat na peti medetaži (ca. 2000 ton dnevno) bomo še nadalje voziti na Novi jašek, medtem ko bomo premog, nakopan na peti in šesti etaži (1600 ton dnevno) vozili na stari jašek. Pri tem bo treba urediti predvsem odvoz v jami in povečati učinke na širokih čelih. Računamo, da bo znašal jamski učinek 3,5 ton a odkopni učinek 7,5 ton na dnino.
Za izpolnitev proizvodne naloge v 1.
1956,	ki je obširnejša, s kletkami na Novem in Starem jašku te količine premoga ne moremo več izvršiti. Da bomo mogli izvršiti in predelati tudi to količino, jo sedaj v izgradnji na vznožju Novega jaška skupno polnišče, a zunaj nova separacija. Premog, ki ga bomo nakopaU na čelih na peti in šesti etaži, bo dospel po transportnih trakovih po etažah in upadniku v drobilno postajo v bližini navozišča pri Novem jašku. Tu bomo kosovec zdrobili v kocko in spravili v dva velika bunkerja, iz katerih bo po trakovih prispel v dve veliki posodi prostornine ca. 12 m3. Iz teh posod se bo premog avtomatsko polnil v dva skipa (t. j. koš širine 1,2 m, dolžine 1,8 m in višine 7,0), katere vse bo dvignil naenkrat 7,5 ton. Dnevno bomo v skipi mogli dvigniti do 6000 ton. Skipi bosta avtomatsko iztresavali premog v bunker na izvršnem stolpu Novega jaška, od koder bo po traku prišel v novo separacijo. Nova separacija bo mogla predelati na dan 10.000 ton premoga.
Na podlagi rezultatov širokočelne od-kopne metode moramo na eni etaži pridobiti po vsakem metru čela do 10 ton na dan. Tako nam bodo zadostovale za dnevne proizvodnjo 5CC" ton dve etaži (etaža in medetaža).
Z obratovanjem skipov in nove sepa-racije bomo ukinili odvoz na stari jašek in staro separacijo. S tem bomo pridobil1! okoli 140 ljudi, kar bo znatno povečalo naš učinek. Jamski učinek bo tedaj znašal približno 4,5 ton na dnino, pri odkopnem učinku 8,0 ton.
Nadaljnje povečanje proizvodnje bo nastopilo v 1. 1980, ko bomo mogli proizvesti 8300 ton dnevno. Te proizvodnje ne bomo mogli nakopati v sedanjem polju, temveč bo potrebno odpreti novo odkopno polje. To novo polje, katerega imenujemo z.apadno polje, leži z.apadno od Novega jaška, in sicer izpod osnovne etažo pri Novem jašku, (kota -f- 35). Na površ.ini moramo omejiti zapadno polje nekako takole: vzhodna meja poteka od Novega jaška proti Lešnju, zapadna
meja poteka mimo Družmirja, južna ob cesti Velenje—Šoštanj, severna preko sredine Lešnja. Z odkepavanjem tega polja bi pričeli cb vzhodni meji, cd koder bi potem napredovali proti za-padu.
Sloj premoga je v tem področju zelo močan (do 100 m). Odkopavalo se bo verjetno v vodoravnih etažah. To polje bomo odprli z dvema vpadnikoma, od katerih bo prvi služil edvozu premoga, drugi pa transportu materiala. Etaža se bo odpirala na isti način, kakor to delamo sedaj. Za odkopavanje se bomo verjetno posluževali iste odkopne metode, katero bomo pa skušali izpopolniti in prilagoditi novim prilikam. Premog bomo odvažali na odkopih z eno-verižnimi transporterji, v edvrsnih progah pa z dovoziščnimi transporterji. V prečnikih bodo služili odvozu jekleni členkasti transportni trakovi, po etaži in upadniku pa gumijasti transportni trakovi. Izvoz premoga se bo vršil po Novem jašku s skipi in kletkami.
Za zračenje zapadnega polja bo treba zgraditi 200 m zapadno od Novega jaška zračni jašek, katerega globina bo znašala 375 m. Ta jašek bo v primeru potrebe mogel služiti tudi za izvoz premoga in ga bo mogoče opremiti s ski-pom. Premer zračnega jaška bo znašal 4,5 m. Za zračenje bo potrebno zgraditi še zračne nadkope. Skupno bo treba v jami zgraditi in izbetenirati približno 4000 m za zapadnikovim jaškom.
Za dosego te proizvodnje 8300 ton bo potrebno zgraditi na površini novo napravo, zgradbo s kopalnico, garderobami ter prozivnico za 1400 mož. Dalje se bo zgradilo novo skladišče materiala,
lesni prostori, ventilatorsko postajo in novo strojnico. I o.leg tega bo potrebno nabaviti in montirati vso potrebno mehanizacijo za jamo in zunanje naprave.
Debelina velenjskega sloja premoga se v smeri proti zahodu veča in naraste do Družmirja že do 100 m. Pri sedanjem načinu odkopavanja se krovnina ruši v odkopani prostor. To ima za posledico vsedanje površine zemlje. Tako nastajajo na površini kadunje, katere se na-poinijo z vodo. Te kadunje pa bo potrebno v bližnji bodočnosti zasipavatL Računa se, da bo treba pri proizvodnji 10.000 ton zasipavati v nastale kadunje dnevno do 3500 m3. To veliko količino zasipnega materiala bomo pridobili z velikim bagrom-glederjem, kateri bo mogel v eni uri nakopati do 500 m3. Material bomo odvažali s tran:portnimi trakovi na mesta, sedanje površine. Tako se bo preprečilo nastajanje novih ribnikov.
Proizvodnjo 10.000 ton dnevno bomo dosegli postopoma v 1. 1960—1964, ko se bedo v zapadnem polju razvile posamezne etaže. S povečanjem proizvodnje, se bodo tudi povečali učinki. Tako bo znašal na podlagi sedanjih izkustev jamski učinek do 4,5 ton na dnino, celotni učinek rudnika pa ca. 3,7 ton na dnino. Po tem takem bo pri podjetju zaposlenih v jami okoli 3000, v vsem podjetju pa okoli 4000 delavcev in nameščencev.
Kakor je iz gornjega razvidno, čakajo naš kolektiv zelo velike in častne nalog;-, da razvijemo naše podjetje v eno od največjih in najudobnsje urejenih rudarskih podjetij ne samo v naši državi, temveč tudi v Evropi.
AKTUALNA RAZPRAVA O RUDARSKIH VPRAŠANJIH
Pravica do pokojnine za rudarje z beneficirano delovno dobo
Obstoječe stanje in značaj rudarstva v sedanji razvojni stopnji industrializacije in izgradnji naše domovine je narekovalo, da so Liii poc'vze'i določeni ukrepi za izboljšanje proizvodnje v rudnikih. V zadnjem času so biii pod-vze i ukrepi za boljšo opremo rudnikov, zlasti modernejšo tehnično opremo, higiensko-'ehnično zašči'o, končno pa tudi za zvišanje plač rudarjem. V kompleksu teh ukrepov pa so potrebni še ukrepi za zboljšanje pogojev za navedeno in ugodnejšo uveljavljanje pravice do pokojnine (starostne) rudarjev.
Znano je in medicinsko dognano, da tudi v rela ivno normalnih pogojih dela v rudarstvu, v jami delavec popreje bčrpa organizem kakor na osta'ih delih. Delo v jami poteka v atmosferi prahu, vlage, slabše svetlobe, v spremenljivi temperaturi iid. Vse te okol-nos i povzročajo ne samo hi'rejšo izčrpanost rudarjev, temveč tudi večjo umrljivost, razna obolenja in invalidnost. Nedovoljna higijensko tehnična zašči a in mehanizacija rudnikov samo stopnjuje umrljivost rudarjev, povzroča večji

Železnica je ostala stalni odjemalec velenjskega lignita, vendar ga uporablja le na področju ZTP Ljubljana, medtem ko smo ga v času planske distribucijo pošiljali tudi na področje sosednjo direkcije. Tekom leta se je izkazalo, da tonaža okvirne pogodbe za leto 1954 ni bila zadostna za kritje vseh potreb povečanega prometa in je zašla železnica zaradi tega v II. polletju v znatne težave. Oddaja železnici se bo še dvignila.
V stalnem porastu so bile zahteve široke potrošnje, čeprav tudi letos v II. tromesečju (posebno aprila) trgovska mreža LRS iz objektivnih okolnosti ni uspela odigrati pričakovane vloge. Rezultati prizadevanj večjih trgovskih podjetij so prišli do izraza pozno — šele v juniju — posebno pa v III. tromesečju. V tem razdobju pa rudnik ni mogel nuditi tržišču vseh potrebnih količin premoga. Naročila so presegala v II. polletju razpoložljivo tonažo v toliki meri, da rudnik za III. tromesečje sploh ni sklepal fiksnih pogodb, za IV. tromesečje pa le za znatno zmanjšano tonažo. Z dvema sestankoma s predstavniki trgovske mreže smo sicer dosegli boljše sodelovanje s trgovskimi podjetji, vendar se je pokazala značilnost, da je povpraševanje po lignitu preraslo naša pričakovanja zaradi nizkih cen lignita ob istočasnem zvišanju cen drv za kurjavo.
Na gibanje prodaje lignita v letošnjem letu je odločilno vplivalo:
a)	vključevanje novih industrijskih podjetij v II. polletju;
b)	pozno uveljavljanje predpisov v kreditih za nabavo lignita v gospodinjske svrhe, kar se je negativno odražalo začetkom II. tromesečja, kljub sličnim izkušnjam 'iz prejšnjega leta;
c)	transportna ovire v II. polletju, ki so dosegle doslej še nezabeleženi obseg,
ki jo povzročal poleg deponiranja in drobljenja že celo delno zmanjšanj s produkcije v nekaterih dneh, kar je trajalo od julija do novembra in se je uredilo šele v mesecu decembru;
d)	v IV. tromesečju je rudnik dobival cd oblastnih forumov predispozicije v korist prioritetnim potrošnikom, kar je predstavljalo poseg, ki je onemogočil normalno izvrševanje pogodbenih obveznosti;
e)	v teku leta 1954 so objektivno težavo predstavljale tudi tehnične in ostale ovire produkcije (v I. tromesečju — novi jašek, kasneje pomanjkanje delovne sile in končno zakasnele dobave strojnih naprav itd.);
f)	dvakratno znižanje cen, ki ga je uveljavil naš kolektiv (v februarju in decembru) je še povečalo povpraševanje za lignitom, ki se je tudi sicer že popolnoma uveljavil.
Perspektivne možnosti oddaje lignita za naslednje leto so zelo ugodne, kar je povzročilo predvsem splošno kritično stanje glede oskrbe s premogom v državi, ne glede na to, da nam je zajamčena oddaja z razširjenim tržiščem tako za industrijo, kot za široko potrošnjo. Izkušnje glede prodaje v letošnjem letu postavljajo v tem pogledu naslednje naloge za leto 1955:
1.	Točno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti napram vsem odjemalcem, da popravimo neugodni vpliv ovir, ki so nas spremljale letos.
2.	Proučitev problematike enotnih prodajnih cen.
Sedanje stanje na tržišču —povečano povpraševanje pri nebistveno razširjenih kapacitetah rudnikov v državi, bo nujno terjalo od vseh rudarjev v domovini povečane napore za zvišanje tonaže produkcije, katere prodaja je za-sigurana.	V. D.
odsto'ek lažjih in težjih nesreč, često-krat je tuci vzrok kolek ivnih nesreč. Zboljšanje tehničnih in higienskih pogojev dela lahko do neke mere zmanjša vse neš'e'e posledice: nesreče, obolenja, po mojem mnenju pa jih v celoti nikdar ne moremo preprečiti.
Analize uživalcev pokojnin, posebej rudarjev v jamah pa kažeio, da je za delo nesposobnih rudarjev med 50 do 54 let s.arosii okrog 68%, dočim v ostalih gospodarskih organizacijah ta odstotek znaša komaj 46%. IViii: Mesečnik za pi anje socialne zaščie »Socialna poli.ika« — oktobar 1954.)
Te ugoioviive v:ekakor utemeljujejo potrebo po skrajšani delovni dobi in starosti za rudarje za dosego pravice do pokojnine. Na drugi strani pa se je pokazalo, da večina rudarjev (čez 50%) ne zdrži v jami več kot 20 let, nakar potem jamske delavce premeščajo na zunanja dela, neka'eri pa prehajajo med uživalce invalidske pokojnine. V kolikor neka'eri ostanejo na lažjih delih, se v praksi i:vaja ali pa ne rvaja določilo 44. čl. Zakona s ka'erim jim je zagotovljena razlika v plači.
Ze zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1945 je priznal rudarjem, zaposlenim na težjih delih pokojnino pod ugodnejšimi pogoji: rudarji na najtežjih delih so pridobiti pravico do pokojnine s 25 le i-delovne dobe, na težkih delih pa s 30 !e'i delovne dobe. Tudi v inozemstvu uživajo rudarji ugodnejše pogoje, n. pr. v Franciji pridobijo rudarji pravico do pokojnine ob 55 le'ih sfaros'i s 30 le'i delovne dobe, na Ho-landskem ob 55 letih sfarosii in 25 leti dela itd.
Zvezni izvršni svet je ob sodelovanju Cen'ralnega odbora sindika'a rudarjev izdelal prednačrt odgovarjajočega predpisa. Težko je danes reči, kakšen bo dokončen predpis, vendar bo to zakonsko določilo upoštevalo predvsem tale načela:
a)	rudarskim delavcem je potrebno benificirati delovno dobo;
b)	rudarskim delavcem je hkra'i prizna') ugodnosti v pogledu sfarosfne meje, ki je pogoj za dosego pokojnine.
Po nekem naziranju bi tedaj rudarji v jami' dosegli pravico do polne pokojnine, če prebijejo na najtežjih delih skupaj 25 let ne glede na leta starosti. Jamska dela bi se potemtakem priznavala za pokojninsko dobo tako, da bi se vsakih 9 mesecev efektivnega dela štelo za polno leto pokojninske dobe.
lasno je, da bi s takšno benificirano delovno dobo bili v ugodnejšem položaju tudi uživalci invalidnin in invalidskih pokojnin.
Verjetno je, da bi ta predpis predvidel tudi nekatere ugodnosti za uživalce pokojnin — rudarje, ki so bili upokojeni po lefu 1950.
Kako pa bo ta problem v celoti rešen pa bo dokončno spoznali le po sprejetju predpisa.
Inz. Pipuš Dušan: v
Studijsko potovanje v ZDA
potovanje DA
polnoma svetlo, videli pa nismo ničesar drugega kot oblake pod seboj. Tu in tam smo zagledali pod sabo skozi oblake malo temno liso, kar naj bi bila Irska. Okoli 23. ure pristanemo na letališču Shanon na Irskem. Letalo je vzelo gorivo, potniki pa so se malo razgibali na prostem ali pa se okrepčali v restavraciji. Po enournem pristanku od-letimo nad Atlantski ocean. Polet čez ocean traja 8 ur. Ob 8. uri zjutraj po našem času pristanemo v Novi Fund-landiji na letališču Gander. Ponoči je baje bila močna nevihta ter je letalo nekoliko premetavalo, vendar so vsi potnilki lepo prispeli in niti verjeti nismo mogli, kar nam je drugo jutro stewardesa pripovedovala.
Po kratkem pristanku smo nadaljevali pot v New York. Sedaj smo videli pod sabo Novo Fundlandijo. To je nizko otočje, poraslo z gozdovi z mnogimi jezeri. Naselij skoraj ne vidimo, samo sem
in tja kakšno hišo. Nato letimo ob za-padni ameriški obali, čim južneje pridemo, toliko bolj naseljena je pokrajina. V New York na letališče Idle Wild smo prišli ob 14.30. uri, ter smo morali svoje ure pomakniti za 5 ur nazaj. Bili smo v Ameriki. Letališče Idle Wild je samo za inozemski potniški promet. Ko smo izstopili, so nas razdelili v ameriške državljane in tujce. Tujci so poleg potnih listov morali pokazati tudi spričevala o cepljenju, nato pa je bil zelo strog pregled prtljage. V ZDA se ne sme uvesti nobene hrane. Nekateri tovariši so imeli s seboj pakete za znance, morali so jih odpreti ter je službujoči carinik vso hrano zaplenil (največ Gavrilovičeve sa.lame). Posebno strogi so pri mesnatih izdelkih. Eden tovarišev je imel s seboj še eno zeleno papriko, tudi to so odvzeli in nato uradno uničili. Vsa prtljaga, ki je bila pregledana, je dobila primerno nalepko. Ko smo odhajali z letališča, je poseben uslužbenec pregledal, če ima vsa prtljaga nalepke. Med čakanjem mi je odpadla nalepka z aktovke ter sem se moral vrniti, da mi je carinik ponovno pregledal aktovko.
Letališče Idle Wild je okoli 20 km daleč iz New Yorka. Tam imajo vse večje
0, DRMIT, zdrami se in vstani!
OD BEOGRADA DO NEW YORKA
V	okviru tehnične pomoči FOA Jugoslaviji je 12 članska ekipa Jugoslovanov obiskala ZDA. Namen potovanja je bil spoznavanje ameriškega rudarstva, njihovega duha organizacije, dviganja produktivnosti in ekonomičnosti in končno tudi medsebojnega spoznavanja ter pospeševanja stikov med raznimi deželami.
V	študijski ekipi je bilo 9 članov iz rudnikov, 2 iz državne uprave in 1 iz strokovnega šolstva. Vsi smo se zb^li v Beogradu, kjer je moral vsak urediti vse formalnosti za potni list. Vsak se je moral pustiti cepiti proti črnim kozam. Brez. potrdila o cepljenju ne pustijo obmejne oblasti v ZDA nikogar.
Ekipa je odpotovala iz Beograda s Tauernekspresom preko Jesenic, Avstrije ter Švice v Pariz, kjer smo se morali zglasiti na jugoslovanskem in ameriškem poslaništvu v odseku FOA za Evropo. Tam nas je sprejel naš znanec Mc. Kaam ter nam dal napotila za ZDA.
V	Parizu smo se zbrali ob 18. uri na Plače des Invalide, kjer je postaja vseh zračnih družb. Tukaj smo predali vse svoje dokumente ter vso prtljago. Prtljago so stehtali, da ne bi imel nihče več kot 25 kg s seboj. Kontrolirali so vse dokumente in pregledali, če smo v spisku za potovanje. Kajti za potovanje z letalom je treba v naprej rezervirati mesta. Ko so bile vse formalnosti opravljene, smo vstopili v poseben avtobus, ki je peljal samo potnike za potovanje v ZDA na letališče v okolici Pariza v Orlyu.
Na letališču sta nas sprejeli dve ste-wardesi, ki sta nam pomagali še pri zadnjih formalnostih. Končno smo 15 minut pred odletom vstopili v letalo, kjer je imel vsak svoje odrejeno mesto.
Potovali smo s stratosfernim letalom družbe Pan American Word Airway. V letalu je bilo prostora za 58 potnikov. Vsa mesta so bila zasedena. Točno ob 20. uri in 20 minut smo odleteli. Nekaj časa smo videli pod seboj še Pariz, kmalu pa samo oblalke. Letimo 6000 m visoko.
Takoj v začetku leta pokaže stewar-desa, kje se nahaja rešilni pas za vsakega potnika, kje so zasilni izhodi, če bi bilo potrebno izkočiti, kako se je treba ravnati pri zasilnem pristajanju in slične napotke. Bilo nam je malo čudno pri srcu, ko smo to poslušali, posebno tistim, ki smo prvič leteli. Po uri vožnje nam pove stewardesa, da letimo nad Anglijo, kmalu nato pa, da 6e nahajamo nad Irsko. Bilo je že po-
Drugi kolektiv rudarjev smo obiskali v Berchtesgadenu. V lem rudniku pridobivajo sol in je najstarejši rudokop v vsej Bavarski. Pridobivanje se je začelo v 13. stoletju na rudarski način. Od leta 1517 se je začelo pridobivanje soli pod osnovnim obzorjem s kombiniranim sislcmom pridobivanja — ru-darsko-tehnično pripravo polja v ka-marih, ki jih napolnijo z vodo, ki lopi solni kamen. To slano vodo potem črpajo in pošiljajo po 108 km dolgih ceveh v solarno »Reichenhal« in »Rosenheim«. Seveda pa enake količine izčrpane vode ponovno dovajajo. Voda je nasičena s soljo okrog 26%. Poleg iega pa tudi še danes pridobivajo sol v višini osnovnega obzorja in nad njim z odstrelje-vanjem. To je sol v komadih — živinska sol.
Izparevanje slane vode v solarni »Reichenhal«, kamor smo prišli takoj za tem, nismo videli, ker je bila v glavnem remontu. Videli smo tam naravne izvire slane vode, ki jih zajemajo in ogromno črpalko »prvega lipa« iz Napoleonovih časov, s katero pomagajo črpati slano vodo. V tej solarni predelajo v 24 urah 300.000 m1 slane vode.
Naslednji rudnik v »Waskensdorfu« je dnevni kop lignitov, s kalorično vrednostjo 1800-2000 cal. V tem rudniku pridobivajo premog z najmodernejšimi bagerji-lopatarji. Odkrivanje premogovnih plasti, odkopavanje premoga in transport je popolnoma mehaniziran. Ta rudnik proizvaja toliko premoga, kolikor ga pač potrebujejo z razliko od naših prilik, kjer proizvajajo premogovniki toliko kolikor največ zmorejo. V letnih mesecih proizvajajo dneVno do 5000 ton, v zimskih mesecih pa dajejo tudi do 15.000 ton dnevno, v rudniku je zaposlenih 1000 do 1200 delavcev in nameščencev. Od leh ljudi pa je zelo majhen del zaposlenih v sami proizvodnji, dočim ogromni del gradi cesle — dela nove poti itd. Bagerjev sem videl precej — seveda zelo racionalno razmeščene po raznih odkopnih kadunjah. Videl sem bagre, žličarje in »lopatar-je«. Lelos so na lem rudniku pričeli z montažo ogromnega bagra lopalarja, čigar kapaciteta znaša 1000 m3/h. Bager je 850 ton težak in stane 3,5 milijonov DM. Za to, da bo bager služil v obratu so potrebni le 3 delavci.
Ob tej priliki sem navezal pogovor s sindikalnim funkionarjem o proizvodno-
Močna in pestra je družina velenjskih rudarjev, ki prevdarno kleše sebi in Velenju nov obraz, ko istočasno gradi in spreminja prej zaostali rudnik v eno izmed najbolj mehaniziranih jam v državi. Na dlani leži, da se pojavljajo v zvezi s tem dnevno številni in večkrat zamotani problemi ekonomskega, poli-tično-kullurnega in zlasli čisto tehničnega značaja, ki zahtevajo podrobno in čim širšo proučitev, da bi bile končne rešitve teh problemov res zrele, pravilne, izvedljive in učinkovite.
Zaio je vsakdo, ki z interesom spremlja razvoj našega rudnika, iskreno pozdravil pred dobrim letom dni ustanovni občni zbor rudniškega Drmita (Drušlva rudarskih metalurških inženirjev in tehnikov.)
Po poteku tega občnega zbora sodeč, je moral bi'i vsakdo prepričan, da bo naš tehnični kader na skupnih sestankih dvigal in ostril svojo strokovno raven, se poglabljal v razne tehnične probleme razvijajočega se rudnika, jih podrobno proučeval, popravljal in izpopolnjeval, posegal s prevdarnimi nasveti in mnenji v metode in organizacijo dela, v izpopolnitev strokovnega kadra, skratka konstruktivno sodeloval v izgradnji rudnika vobče, učil, vodil in skrbel za strokovno izpopolnitev svojih članov.
sli in možnosti dobrega gospodarjenja. Odgovoril mi je pa približno lakole:To vse bi bilo lepo in razveseljivo, ko bi poleg vse te mehanizacije, poleg vsega tega tehničnega napredka vsi ljudje imeli tudi zaposlitev. Neki delavec mi je pa na vprašanje ali je v tem kraju kaj brezposelnih ljudi dejal: Vsak nov, tehnično popolnejši stroj nam žre kruli. Pri nas je zaposlenih okrog 1000 delavcev, enkrat toliko pa jih je tukaj brez dela. S temi problemi se ukvarja tudi sindikalna organizacija rudarjev. Trdijo, da se zadnje čase kljub tehničnim izboljšavam stalež delavcev rii zmanjšal in da bo tudi ena glavnih nalog sindikalnega aktiva v lem podjetju, da bi bilo tudi v bodoče tako.
Za samo opremo imajo vgrajenih 6 km Irakov širine 0,9 m.
Ves nakopani premog uporabljajo v termoelektrarni, razen 450—500 ton, katerega predelajo z lastnimi stroji v brikete.
Za izdelavo brikel jim ni treba dodajati nobenih snovi, niti smole. V bri-ketnici premog samo zdrobijo, osušijo in ta suhi prah gre iz. gornje etaže skozi lijak v napravo za stiskanje briket. Kalorična vrednost briket znaša 4800 do 5000 kalorij.
V Ambergu je rudnik železne rude. Rudnik je star. Tudi sam proizvodni proces, priprava, odkopavanje in od-prema je star, nemehaniziran. Popolnoma je podoben odkopni metodi in načinu dela, kol ga imamo pri nas v Idriji — rudniku živega srebra. Ta rudnik je star 1000 let. Zaloge, kakor pravijo, pa niso tolikšne, da bi se izplačalo mehanizirati.
Tukaj bom navedel primer, kakšno delo opravljata dva rudarja s svojo akovalno številko. Sama vrtata, tesari-ta, nakladata, vozita v svojo etažno sipko, iz te odvažata po spodnji etaži v drugo sipko in iz te pred uvozno okno. Zelo dolga pot in zelo različno delo, ki ga morata opravljati la dva rudarja sama.
Poleg teh rudarskih revirjev smo obiskali na poti iz Amberga nazaj v Hans-liarn veliko železarno v Sulzbach-Ro-senbergu in lovarno brezšivnih cevi. Na poti v Berchtesgaden pa smo si ogledali veliko hidroelektrarno. Razen tega so nam razkazali nekaj bavarskih naravnih lepot in turističnih točk.
(Dalje prihodnjič)
Tako zamišljen in res zaželen in potreben Drmil je bil takoj ob rojstvu zaupan skrbno izbranemu odboru z naročilom, da ob rojslvu napovedane programske naloge izvršuje skrbno in vdano v splošen procvit in izgradnjo velenjskega rudnika. Še to so takrat postavili, da naj bodo sestanki čim bolj pogosti, saj je nešle.o resnih in tekočih problemov, ki čakajo na strokovno mnenje, in na čim višji strokovni stopnji, ker je mnogo mladih in še neizkušenih tehnikov med ustanovnimi člani, katere kar žeja po izpopolnilvi strokovnega znanja.
Toda — bržčas je sam spak posegel vmes — in zgodilo se je drugače. Mladi in nadebudni Drmit je pozabil na sestanke. Najrazličnejše tehnične in or-ganizatorne probleme je preslišal ali pa pozabil zavzeli svoje stališče in ga predložili upravnim organom rudnika. Kako dragoceno bi bilo vsako takšno
Stalno razpravljanje o tem problemu,
ampak kot vse izgleda, ga bomo uspeli rešili le z združenimi močmi vseh, od upravnih organov rudnika, organizacije ZK, sindikalne organizacije pa do zadnjega člana kolektiva. Skrajni čas bi že bil, da bi vsi doumeli, kako škodo nam povzročajo izostankarji.
2e v predzadnji številki Rudarja smo v zelo poljudni obliki razpravljali o tem problemu in v grobih številkah nakazali gospodarsko škodo, ki jo izostankarji nanašajo rudniku, torej nam vsem, vsakemu članu kolektiva posebej, pa tudi vsej naši skupnosti. Zal o uspehu skorajda ni mogoče govoriti. Morda smo krivi vsi, ker nismo borbe proti izostankarjem dovolj zaostrili, ker jim nismo z vso trdoto dali čutiti, da so škodljivci.
"Ne bi bilo napak, če bi si nekaj izrazitih primerov ogledali natančneje in z njimi seznani'i ves kolekliv. Tokrat predvsem s tistimi izostankarji, ki jim je kolektiv' poleg dobrega kosa kruha nudil tudi krasno stanovanje, torej za trenutno situacijo zavidljiv življenjski standard, česar se pa ti ljudje ne zavedajo, ali pa nočejo zavedati.
Anclin Ivan II. je še razmeroma mlad rudar in družinski oče, stanuje pa v novem petorčku. V svojem privatnem življenju je popolnoma pasiven in se ne udejslvuje v nobeni organizaciji. V letošnjem letu je napravil štiri neopravičene izostanke.
Oven Miha je starejši rudar in prav tako kot Anclin stanuje v "Novem Velenju. Tudi v številu neopravičenih izostankov sta izenačena. Samo za Ovna bi bilo treba vzeli strožji kriterij kot za Anclina in ostale. Oven je bil član ZK vse od svojega povratka iz Francije pa do pred mesec dni, ko ga je osnovna organizacija zaradi delovne nediscipline in splošne nedelavnosti izključila. Pred tem pa je bil član KP Francije že od leta 1936. Človek bi upravičeno smatral, da bi Oven s svojo politično preteklostjo nujno moral vedeli, da nova socialistična Jugoslavija predstavlja utelešen uspeh njegove življenj-
družbe hangarje za svoia letala. Z avtobusom smo se odpeljali v hotel.
NewYork, 8 milijonsko mesto, z bližnjimi predmestji pa celo 15 milijonsko. Leži ob Atlantskem oceanu ob izlivu reke Hudson. Eno uro. je tra'ala pot od letališča do hotela sredi mesta.
Prvi vtis iz New Yorika je bil porazen. V predmestju male, grde hiše, vse je bilo zelo zanemarjeno in nečisto. Povsod samo trgovine in delavnice. Peljemo se skozi Brodelyn, prekoračimo East River ter pridemoi v center NewYorka v Manhatan. To je otok med rekama Hudson in East River. Tukaj stojijo vsem dobro znani nebotičniki in finančni center sveta Wall Street. Prav tako trgovsko središče in zabavišče New Yorka. V tem delu mesta je tudi znana preko 30lkm dolga cesta Broadway, središče New Yorka in center ZDA. Prekrasen je pogled na Manhattan in na njegove nebotičnike z druge obale Hud-sona, iz New Yerseja. Veličastne so silhuete nebotičnikov, med njimi Empire State s 102 nadstropji in 440 m visok, Chrysler s 77 nadstropji in 310 m visok. Empire State Building je stal 40 milijonov dolarjev ali okoli 12 milijard deviznih dinarjev.
(Dalje prihodnjič)
strokovno in prevdarno mnenje Drmita našemu delavskemu svetu, upravnemu odboru, raznim komisijam ter organom in naši sindikalni podružnici! Vemo namreč, da so ti organi stali večkrat pred resnimi in težkimi problemi v minulem letu. In vendar nič! Prav niči Kaj se je zgodilo? No, novorojenček, ob rojslvu sicer hrupno pozdravljen, je kaj kmalu po rojslvu — zaspal in spi spanje pravičnega... Zakaj in čemu ga je zajel lako močan spanec, sicer še ne vemo, bomo pa prav gotovo zvedeli na prihodnjem občnem zboru našega Drmit, ki ga željno pričakujemo. Prepričani smo, da bo zanimalo vsakogar, ki pozna vlogo Drmit v naši družbeni ekonomski problematiki, zlasli poslovno poročilo odbora.
Nedelavnost našega Drmit je res obsojanja vredna. Posebno pa moramo obsojati njegovo nedelavnost kot društva, ker vemo, da nekateri njegovi
ske borbe oziroma boljše, zmago Partije, katere legitimacijo je nosil.
Poleg tega je bil Oven član delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, torej naših najvišjih samoupravnih organov, kjer so ga prav tako kot v ZK zaradi delovne nediscipline izključili. To ima svojo posebno obeležje. Vsi vemo, da je naš delavski svet soglasno izglasoval in osvojil predlog, da bo vsak član kolektiva, ki napravi dva zaporedna neupravičena izostanka mesečno, iri v presledkih mesečno, ali pel v presledkih letno, odpuščen. Tudi Oven je kol član delavskega sveta dal svoj glas za ta ukrep, ki naj stabilizira delovno disciplino v našem po-djeliu. Glasoval je za ta ukrep, toda delal je drugače. Verjetno je mislil, da mu članstvo delavskega sveta zagotavlja izjemen položaj tudi z ozirom na delovno disciplino in da lahko dela kar in kakor hoče. Odpust iz službe ga bo poučil, da temu ni lako in da bo tudi v njegovem slučaju praktično uporabljen odlok, ki ga je delavski svet z njegovo udeležbo izglasoval.
Še več jih je, toda naj zaenkrat zadostujeta ta dva primera. Gre za ljudi, ki jim je podjetje nudilo maksimum tega, kar je v težki povojni borbi doseglo v izgradnji svojega družbenega, torej življenjskega standarda.
Posebno poglavje pa tvorijo mladi rudarji, novinci, ki so prišli jia naš rudnik šele v zadnjih mesecih. Ti tovariši so večinoma iz pasivne in delno opustošene Kozjanske, delno se pa re-krutirajo iz bajtarskega in do nedavnega popolnoma odvisnega viničarskega življa Haloz, Ptujskega polja, Prek-murja in Medjimurja. Družine teh delavcev so ponavadi zelo številne, torej dajejo velik višek delovne sile, ki se doma ne more preživljati in je v celoti odvisna od zunanje zaposlitve. Naš rudnik daje tem tovarišem vse možnosti, da si zagotovijo dobro življenjsko osnovo, česar pa mnogo njih ne dojema in ocenjuje pravilno ter živi in dela skrajno lahkomiselno. V tem prednjačijo posebno tovariši iz ptujskega okraja in
posamezni člani s hvale vedno po-žr vevalnos'jo delajo na reševanju pro-blemcv, ki nastopajo v ;ve i z rgrad-njo našega rudnika, in da bi le-'i mogli odločilno vp'iva'i na pravi'no in koristno druš veio ak'ivi'e'0 Dmrii'. Res je. da se rešuiejo razni tehnični problemi na 'etičnih konferencah n da so trV^ženci na *eh konferencah člani
Drmit. T~> ie r>--avj'no n s4a'"'arno urejeno v Pravi'ih našega rudnika. Toda zr i ce nam napačno če bi kdo iz tega zaključil, da je dobršen del nalog, ki bi jih nai reševnli po ^voii liniji in po svoji namembnos'i tudi Drini', i'ak pre^isku-!iran in rešen na teh konferencah. Za-kai? Tehnične konference so notran;e organizacijski instrument rudnika, čigar sklepi imajo značaj obveznih odločb in so sankcionirani, dočim je Drmit prostovoljno strokovno drušvo, čigar člani proučujejo v medsebojni diskusiji rekoče probleme, nanašajoče se na rudars'vo vobče, jih analizirajo in na'o sve'ujejo konkre'ne reši ve ter na ta način pomagajo reševa'i oficialno prob!ema'iko rudnika. To je bistvena razlika. Če so posamezni tehnični-stro-kovni uslužbenci, ki so cicer morda člani Drmi1, še tako odlično rešili ta ali oni tehnični problem z zvezi z izgradnjo rudnika, še to ni in ne more bi'i opravičilo za siceršnjo nedelavnost Drmi1. Baš nasprotno! Mnenja smo, da ne bi smelo bili niti enega kakršnega koli problema na našem rudniku, do ka4erega ne bi zavzel Drmit svojega stališča kot strokovno drušlvo za reševanje takih problemov.
In, ali je tako? Zal moramo ugotoviti, da ni! Mirno smemo trdi1 i, da je družina velenjskih rudarjev z uspehom vršila v minulem letu svoje poslanstvo. Vestno in skrbno je rešila prav lepo število problemov, ki jih je narekovalo minulo poslovno le'o. To je prav in hvale vredno. To daje naši družini celo pogum in nado, da bo prav iako kos nalogam, ki jih postavlja pred njo novo leto 1955. Ni pa prav, da ni imela ta naša družina tako zaželene pomoči od Drmil. Resno se moramo vprašali, ali bomo tudi v prihodnjem letu zaman čakali na njegovo dragoceno sodelovanje in pomoč?
Upajmo, da ne! Zato pa poslušaj, spoštovani Drmit in usliši naš glas:
»O, Drmit, zdrami se — in vstani!
Kličejo te — velenjski rudarji!«
ostalih predelov severovzhodne Slovenije, ki nam je dala zelo zelo malo dobrih delavcev, nasprotno — iz njihovih vrst se v glavnem rekrulirajo neopravičeni izostankarji in tisti, ki jim ni do resnega dela in iščeio svojo srečo v tujini, kamor ilegalno prebegavajo. Cel niz jih je: Lesjak Edo, Horvat Janez, Zelenik Stanko, Veršič Pongrac iid. Vsi sami neopravičeni izostankarji in večni bolniki v devetnajstem letu življenja.
Lesjak Edo je bil član našega kolektiva nepolnih pet mesecev, boloval pa je kar 90 dni, prejemal hranarano socialnega zavarovanja, živel na račun skupnosti, nazadnje pa ugotovil, da mu ni dobro, da je rojen za kaj »boljšegac fii da je skrajni čas, da pobere dolarje in šilinge, ki jih je po inozemskih cestah več kot po naših prahu, pa je poskusil s pobegom v Avstrijo. Prav tako njegovi vrstniki, ki sem jih zgoraj navedel.
Skadovnik Andrej, osemnajsiletnik je bil enkrat zaradi neupravičenih izostankov že odpuščen, vendar nato pod pogojem, da bo discipliniran, ponovno sprejet na delo, kar pa se je pokazalo kot nepravilno, ker je pozilivni vzgojni namen uprave nesramno izkoristil. Namesto, da bi se popravil, je ponovno neopravičeno izostal in ponaredil bolniški lislek, da bi svoj izostanek zakril. Ko se je goljufija odkrila, se je odločil za pobeg preko meje.
Vsakdo se mora vprašati, kaj naj bi bil osnovni motiv izostankov in pobegov? Nedvomno vse drugo, samo ne socialni moment. Vsak teh mladincev je zaslužil mesečno 11 — 15.000 din in stanoval v lepih sončnih in toplih sobah, opremljenih z novim, modernim pohištvom. Plačal je le minimalno stanarino 500—600 din mesečno. Hranil se je za 3.800 din. Vse drugo mu je ostalo. Torej lahko govorimo le o skrajni otroški nepremišljenosti, delno pa tudi pokvarjenosti, od katere se odbija tudi vsaka tovariška pozornost in volja pomagali. Torej pomaga le še strogost, ki jo je treba izvajati dosledno v okviru vseh odgovarjajočih predpisov.
Toplo je Ireba pozdraviti sklep našega delavskega sveta, ki je na svojem izrednem zasedanju 20. decembra odločil, da naj neopravičeni izostankarji kot splošni škodljivci posledice svojega početja občutijo tudi pri novoletni razdelitvi nagrad rudarjem in sicer:
za en neopravičen izostanek se bo od skupne vsole odbilo 25%,
za dva 50%,
kdor ima pa iri izostanke, odpade nagrada v celoti.
Morda bo ta ukrep pomagal bolj kot vsi opomini, prošnje in trkanje na zavest prizadetih članov kolektiva. Upamo vsaj. Bomo videli prihodnje leto.
Letošnja proizvodnja našega kolektiva:
890.000 ton
industriji in široki potrošnji, kar je 140.000 ton nad našo družbeno obveznostjo
Po osvoboditvi smo proizvedli:
1946
1947
1948
1949
1950
1951
1952
1953
321.794 ton 405.230 ton 410.870 ton 441.840 ton 477.230 ton 517.300 ton 514.000 ton 540.000 ton
Z obiska pri zahodnonemških sindikalnih organizacijah
(Nadaljevanje)
SPET„PmV7l"
šport
Kočar Franjo:	(Nadaljevanje in konec)
Kako naj bi izgledalo bodoče telesnovzgojno delo v Velenju
Površno, vendar pa dovolj kri'ično sem se doiaknil problemov v Partizanu in Rudarju, obeh teiesnovzgojnih organizacijah v Velenju.
Kako pa bo, oziroma naj bi bilo v bodoče? Jasno je samo eno, da tako dalje ne more i'i in da je treba poiskati novo pot, po ka'eri bosta morala stopa i Partizan in Rudar, če hočemo, da bo boljše. Smalram, da je možnosti za lemeljito saniranje in reorganizacijo telesne vzgoje v Velenju obilo in da so dani vsi pogoji, da ustvarimo solidno osnovo, ki nam bo garant za boljše, smotrnejše in v zvezi s tem tudi uspešnejše delo na vseh poljih lelesne vzgoje.
Osebno sem prepričan, da je edino prava pot, po kateri moramo kreniti, naj'esnejše sodelovanje med Partizanom in Rudarjem, predvsem pa reorganizacija Rudarja, za kar bodo — kot sem že omenil — z bližnjo dograditvijo stadiona in pripadajočih objektov dani vsi pogoji. Rudar je trenutno le še nogometni klub, kar pa je za razvijajoč se industrijski center, kot je Velenje, preveč specifično. Doslej za druge športne panoge res ni bilo razvojnih, pravzaprav osnovnih možnosti. Z našim novim stadionom pa bodo dani najboljši življenjski pogoji vsem športom, lahki atle'iki, odbojki, košarki, itd. iz česar sledi, da moramo preko zime pripraviti vse za novim pogojem prilagojeno reorganizacijo v Rudarju. Mislim, da bi bilo najboljše takoj pristopiti k delu za ustanovitev športnega društva Rudar z nogometnim, lahkoatletskim, košarkarskim, plavalnim, zimskošportnim in drugimi klubi ali sekcijami. Mladine za to je dovolj. Naša dolžnost je, da jo zajamemo, preden se bo izgubila v gostilnah in slabi družbi. Kolikor vem, bo ya vodstvo novih klubov oz. sekcij v bodočem S. D. Rudar tudi dovolj vadileljskega kadra. Vsaj za prvo silo, dokler si ne vzgojimo drugega, ali pa ustvarimo možnosti za profesionalne trenerje, na kar bo čez nekaj let Iudi že Ireba misliti. Vendar, zdi se mi, da sem posegel nekoliko predaleč.
Zaenkrat bi verjetno moral vsaj osnovne vaditeljske dolžnosti za razne nove športne igre in morda iudi lahko atletiko prevzeli lov. Kugonič, ki je diplomant šole za telesno vzgojo in je kol učitelj telesne vzgoje svoje bogato znanje doslej posredoval le v okviru službenih dolžnosti v šoli ier pri orodni telovadbi v Partizanovi telovadnici. V počitnicah bi nam lahko mnogo pomagal tov. Cesar Franci, študent visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani in tov. Glavač, naš rojak in član celjskega Kladivarja, ki je v skoku s palico z znamko 3,70 m drugi na ranglisti slovenskih »paličarjev«, le za en centimeter slabši, kot republiški prvak in njegov klubski tovariš Vehovar.
Za začetek bi io kar šlo. Prepričan sem celo, da bi bil dober začetek, seveda, če se ne bodo pojavile specifične tendence ali direktni odkloni od športnih iger pri kakem tovarišu, kar bi bilo seveda skrajno škodljivo in bi vsako, še tako dobro in pozitivno zamisel vnaprej onemogočilo. Toliko na kratko in lepo po domače o Rudarju m njegovi novi vlogi.
Sedaj pa še nekaj o Partizanu. Njegove ogromne naloge so znane nam vsem. Osnovna telesna vzgoja mora biti v naši socialistični državi sestavni del naše splošne mladinske vzgoje. Postaviti jo je ireba na čim širšo osnovo, ki bo zajela vso mladino: delavsko, kmečko in šolsko, oziroma dijaško. Tukaj je pri nas še popolnoma sveža ledina. Velenje se neverjetno hitro otresa pečata podeželskega trga in se z ogromnimi koraki uvršča med naše največje rudarsko-indusfrijske centre, v čimer se seveda menjava iudi socialna struktura prebivalstva v prid delavstvu. Najprej je v Partizana ireba zajeti našo delavsko mladino, ki je imamo vedno več in ki je po svojem rednem delu prepuščena sama sebi in Taznim zelo kvarnim vplivom okolice, predvsem gostilnam, ki jih kol edinih »ustanov« imamo preveč. Prav iako bo ireba posvetiti vso pozornost kmečki mladini, ki ji je doslej vsaka vrsta telesne vzgoje bila bolj ali manj iuja. Ljubezen do splošne telesne vzgoje in raznih športnih iger je mladini ireba vcepiti že v osnovni šoli in prepričani smo lahko, da bo io obrodilo bogate sadove. Ce bo naši osnovnošolski mladini, delavski in kmečki, ielesna vzgoja posredovana pravilno, i. j. predvsem peslro in zanimivo, bo privlačna za vsakogar in bo doraščajočemu človeku postala življenjska potreba, ki je ne bo več hotel opustiti. Gojil jo bo dalje v Partizanu, specifične panoge, športne igre, pa v S. D. Rudarju. Na ia način bomo imeli veliko število mladine, ki se bo aktivno bavila s telesno vzgojo in športom, kar nam bo zagotovilo neusahljive rezervoarje naraščaja za orodno telovadbo in vse šporlne panoge, pa tudi določeno število kvalitetnih tekmovalcev, ki jih bodo v primeru izpada redno mogli nadomestiti mlajši. V športu nam le čim širša kvantiteta zagotavlja primerno kvaliteto.
K uresničenju te zamisli bo mnogo pripomogel nov stadion in ostala igrišča, ki jih imamo, ali pa bomo napravili. Manjka nam le primerna telovadnica, ki mora bi'i povsod ena glavnih osnov za vsako telesnovzgojno delo. Posebno pozimi in ob slabem vremenu.
Telovadnica bo morala biti v bodoče največja skrb nas vseh Storiti bomo morali vse, da za gradnjo lega prepo-trebnega objekta zainteresiramo vse lokalne gospodarske in politične faktorje in da — če bo io potrebno — potrkamo iudi na vsaka vrata V Ljubljani. Ce jim bomo z delom dokazali, da smo si zaslužili polno pravico do življenja in da imamo solidno bazirane perspektive nam bodo vsi kom-petentni forumi radi pomagali. Saj v socialistični Jugoslaviji drugače biti ne more, čeprav so lokalni upravno-poli-iični organi, konkretno občina, storili
doslej za telesno vzgojo bore malo, ali pa nič.
Iz vsega navednega bi posnel naslednje:
TVD Partizan, ki mu je treba nudi'i kar največ pomoči, bi se moral z vsemi silami posvetili osnovni telesni vzgoji, vaditelji pa bi morali z budnim očesom spremljati delo svojih gojencev, iska'i talente in jih pravilno usmerjati. ŠD Rudar pa, ki bi moral delati s Partizanom ramo ob rami, bi mladino, ki želi specifičnega udejstvovanja, sprejemal iz vrst Partizana in vzgajal v športni panogi, ki se ji mladinec ali mladinka želi posve'i!i. S!var Rudarjevega odbora pa bi bila, da bi slrogo pazil na to, da ia mladina ne bi postala obsolutno enostranska, iemveč, da bi ji telovadba v okviru Partizana ostala iudi nadalje vsaj dragoceno dopolnilo.
Mislim, da je to edini ploden način dela, morda nekoliko prilagojen našim prilikam, vsekakor pa zdrav. Ne bi bilo napak, da bi odbora naših edinih telsnovzgojnih organizacij Partizana in Rudarja o mojem predlogu temeljito razmislila, ga na skupnem sestanku obeh odborov še morda obdelala, vsekakor pa primerno modificirala in mu čimprej dala konkretne oblike v našem velenjskem ielesnovzgojnem življenju.
Upajmo, da ne bodo ostali
sredi poli
Med drobnimi oglasi v Ljudski pravici z dne 27. decembra 1954 smo čitali razveseljivo vest, da upravni odbor šoštanjske lekarne razpisuje mesto farmacevla za samostojno vodenje lekarniške postaje v Velenju.
Z ustanovitvijo lekarne, ali vsaj lekarniške postaje v našem kraju, bi se izpolnil dolgoletni sen vseh Velenjča-nov in okoličanov, katerih bivališča gravitirajo na Velenje.
Sedanje slanje v preskrbi z medika-menti je poslalo resnično že nevdržno. Za vsako malenkost, vsak aspirin ali ovoj je ireba v pel kilometrov odda-
ljeni Šoštanj. Še mnogo hujše pa je za rudarje in kmete iz Št. Janža, Št. Ilja, Andraža in drugih oddaljenejših krajev, ki morajo tudi po 10 in več kilometrov daleč po zdravila.
Lekarna je za kraj kot je Velenje, ki ima že sedaj preko 2000 delavcev in nameščencev, postala že življenjsko vprašanje, ki pa poslaja od dne do dne, vzporedno z razvojem našega rudarskega središča, vse bolj kritično.
Upamo, da tokrat ne bo ostalo le pri dobri volji, temveč, da bomo Ve-lenjčani kmalu lahko nabavljali potrebna zdravila v svojem kraju.
Psihosa alkoholica
Šestnajstega decembra sem ob kakih š'irih popoldne šel iz službe domov. Oglasil sem se v Rudarskem domu, da spijem malinovec. Pri mizi sem opazil
<7"mjulčica
Tretja premiera dramske sekcije .Svobode' Velenje
V	okviru proslave Novoletne jelke je dramska sekcija pripravila prijetno presenečenje za staro in mlado, in sicer pravljično igro v š'.irih dejanjih (6 slikah) z glasbo, peljem in baletom »Trnjulčica«, po Grimmovi pravljici v dramatizaciji Saše Škufca.
Ta pravljična igra bo za naše malčke prijetno razvedrilo, pa Iudi starejši bodo prišli na svoj račun. Igra je dramatizirana po Grimmovi pravljici, dramaturg je zaradi pestrosti in živahnosti pridjal še dvornega norca Bamba, ki s svojimi duhovitimi šalami in norčijami poživlja pravljičen moiiv. Vsebina je več ali manj znana skoraj vsem in bi v kratkem bila naslednja: Nekoč je v deveti deželi živela kraljica, ki je hrepenela po otroku, vendar ji usoda ni bila mila in iako je osiala brez olrok vse doilej, dokler ji ni dvorni norec svefoval, da naj se obrne na dvornega zvezdogjeda. Ko ji dvorni zvezdogled prerokuje iz zvezd, da se ji bo rodila hči po imenu Trnjulčica, zavlada na dvoru splošno veselje.
V	drugem dejaniu se proslavlja pei-
najsidnevni rojstni dan princeske Tr-njučice. Na to slavnosi so povabljene tudi dobre vile rojenice, katere obdarijo princesko s svojimi darovi. Na io slavnosi ni bila povabljena Črna vila, ki pa je prišla na dvor nepovabljena in je jezna ier užaljena princesko zaklela, da se bo zbodla z iglo pri kolo-vrafu in umrla. Njeno usodo omili vila rojenica tako, da ne bo umrla temveč zaspala v stoletno spanje in z njo ves dvor.
V tretjem dejaniu so praznovali petnajsti rojstni dan princeske v burnem veselju, ki pa ga je Črna vila spremenila v iugo. Princeska se je zbodla z iglo in zaspala, kot je bilo prerokovano.
Čelrlo dejanje nam pokaže rešilev princeske po kraljeviču iz dežele sedmerih jezer. Na dvoru nadaljujejo s proslavo rojslnega dne Trnjulčice in hkrati je zaroka s kraljevičem.
Igro režira iov. Furlan Zdenko, predsednik »Svobode« Velenje. Sceno nam je pripravil Ravljen Janez. Orkestrsko spremljavo vodi Beuerman Rihard, ba-lei je našludirala Dominikova, pevske
točke pa Venišnik Ciril in Beuerman Rihard. Inspieient Drovenik Emerik in suflerka Kralj Anica.
V	vlogah nastopajo: kralj, Tratnik Drago; kraljica, Vrečko Milka; Trnjulčica, Jaklič Magdica in Kolenc Marica; Bambo (dvorski norec), Praprolnik Slavko; zvezdogled, Trampuš Franc; dvorni maršal, Trebičnik Bruno; minister Borovšek Stane; kraljevič, Trav-ner Rudi; poveljnik slraž, Korun Franc ml.; prva dama, S^igličeva; druga dama, Podlesnikova; kuhar, Taušič Franc; Ana (negovalka), Trampuš Marta; prva vila, Kolenc Marica; druga vila, Horjak Milka; Iretja vila, Šmajs Slavka; črna vila, Furlan Dagmar; siromak in starec, Mavec Maks; Marjetica, Ošlir Gabi; nadalje nastopajo še: glas žabe, glas zvezde, dvorjani, dvorjanice, kuharčki, stražarji, paž in lakaj.
Predstave za šolsko mladino v nedeljo ob 9. uri dopoldne za okoliške šole. Premiera v nedeljo ob 17. uri samo za odrasle.
Za šolsko mladino v ponedeljek, lo-rek in sredo vsakokral ob 15. uri.
Repriza za odrasle v čelriek, dne 6. januarja ob 19. uri. Vstopnice so v predprodaji v irg. podjetju »Bazen« v Velenju.
V	nedeljo, dne 9. januarja gostovanje v Šoštanju, in sicer ob 15. uri za mladino in ob 19. uri za odrasle.
T. R.
našega rudarja — novinca, iov. Filač Rada. Pozval me je na kozarec vina, ki sem ga odklonil, ker sem videl, da je že pošteno »v rožicah«, pač pa sem ga vprašal, kdaj ima službo. Rekel je, da zvečer, nakar sem mu svetoval, naj gre domov, se naspi in gre zvečer delat, da ne bo imel neopravičenega izostanka. Obljubil je, toda ...
Prihodnji dan je dvignil bolniški listek in boloval od 16. do vključno 24. decembra, torej polnih devei dni. Bolova-nje je od obratnega zdravnika dobil 17. decembra z veljavnostjo za en dan nazaj, lorej še za šestnajstega. Diagnoza se glasi: Psihosa alcoholica, ali po domače, nekaka alkoholna domišljija, kjer si pacient domišlja, da mora pili. Tako nekako pač. Tov. Filač je lorej z zdravnikovim odobrenjem devet dni preživljal v alkoholnih sanjah koi bolnik, ki ga je prvih šesl dni plačal naš kolektiv, zadnje tri dni pa skupnosi — verjetno zato, da mu ni zmanjkalo sredstev za vzdrževanje in primerno krepitev ie zares izredne psihoze.
S iem se ne sirinjamol Smairamo, da bi obratni zdravnik moral po svojih najboljših močeh podpirali rudniško vod-sivo v njegovih naporih za zmanjšanje bolniškega sialeža, ne pa, da s svojo nerazumljivo mehkobo, ali kako bi lo človek definiral, priznava celo »bolezni«, koi je na primer Psihosa alcoholica. Razumljivo je in ne moremo se čudili, če je odsioiek bolovanj z zadnjim mesecem prekoračil 10%, kar je edinslveno — verjetno ne le v našem podjelju, iemveč v Sloveniji sploh.
Okraj m ljudski odbor
Šoštanj
iskreno čestita vsem delovnim ljudem k delovnim zmagam v preteklem letu z željo, da bi z novimi delovnimi uspehi v letu 1955 storili korak dalje k našemu končnemu cilju - izgradnji socializma
Svojim cenjenim gostom	Vsem delovnim ljudem
želi	zeli
OB NOVEM LETU	obilo uspehov in delovnih zmag
mnogo uspehov in zadovoljstva	
	v 1955. letu
ter se priporoča	Kolektiv
	„GRADIS" ŠOŠTANJ
Restavracija	
»JEZERO«	
Tsem investitorjem,	
poslovnim prijateljem	
in delovnim ljudem sirom domovine	
čestita	
k NOVEMU LETU 1955	
Kolektiv gradbenega podjetja
GRADBENIK" ŠOŠTANJ
Vsem svojim delavcem, inženirjem in nameščencem ter vsemn delovnemu ljudstvu domovine iskreno čestita
k novemu letu 1955
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR
z željo, da bi novo leto pomenilo nov, velik korak naprej k dokončni izgradnji
socializma
Vsem svojim članom in ostalemu delovnemu ljudstvu iskreno čestita k novemu letu 1955
DPD »Svoboda« Velenje
Vsem podjetjem, ustanovam in vsem ostalim strankam želi uspehov polno novo leto ter se jf.m priporoča
Foto Pa j k
Velenje
Opravljamo strokovno vsa reportažna, tehnična, pokrajinska in portretna fotografiranja
Razvijamo, kopiramo in povečavamo amaterske filme ter dajemo brezplačno vsa strokovna navodila
V nujnih primerih kličite telefonično Mozirje 10
Svojim gostom in vsem rudarjem želi srečno novo leto 1955
Gostinsko podje'je
RUDAR
Vsem kolektivom in odjemalcem želim mnogo uspehov v novem letu in se jam priporočam s svojimi kvalitetnimi izdelki
MEH JAKOB
mizarstvo - Velenje
Ob novem letu 1955
želi obilo sreče in zadovoljstva svojim cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem ter se jim priporoča še za nadaljnjo naklonjenost
kolektiv trgovskega podjetja
j)
BAZEN
((
s poslovalnicami v Slari vasi. Pri rudniku in v Velenju
Vse/77 delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu želi še mnogo uspehov in delovnih zmag
v letu 1955
Tovarna usnja
v
Šoštanj
TRGOVSKO PODJETJE
„TA BOR"
/
želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspešno novo leto in se še nadalje priporoča
DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR IN SINDIKALNA PODRUŽNICA
TE Velenje
želijo vsem delovnim ljudem obilo uspehov v letu
1955
Sindikalna podružnica
RUDNIKA LIGNITA VELENJE
iskreno čestita vsemu kolektivu velenjskih rudarjev k doseženim delovnim uspehom v preteklem letu in želi našim pridnim rudarjem in ostalim delovnim ljudem obilo uspehov in delovnih zmag v letu
1 9 5 5

Srečno in veselo novo leto
želijo vsem delovnim ljudem
kolektivi GOSPODARSKIH PODJETIJ
VELENJE
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE VELENJE
želi
vsem delovnim kolektivom in občanom obilo delovnih zmag v letu
1955
Kmetijska zadruga
VELENJE
želi v letu 1955
obilo uspehov vsem članom,
delovnim kolektivom
in ostalim občanom
ter se priporoča s svojimi odseki
strojno-pospeševalnim
trgovskim
sadjarskim
kmetijskim
hmeljarskim
živinorejskim
gozdarskim
mizarstvom žago
gradbenim oglarskim kamnolomom in prevozništvom