Posamezna številka 30 Trituarjev.
Slev. 252 9.	T LjnDlM, v soDolo, dne l novembra m
Leto avl
■■ Val|» po polti t sa
aa Mi« leto m prti •. * »O-Ba •• um „ . • n 4.80 n BemMjo oeloletno „ 5V— n mulo Inozemstvo „ M -
V Ljubljani na dom
la Ml« leto uprt),, K 48— ■■ meseo „ .■> I *'— I iyrnt (ri|il)l mllCll „ 3-50
■i Sobotna Izdaja: ss
to salo lato.....K 10-
M Remtljo oeloletno. „ 12'— sa ostala tnouemiitvo. „ 15 —
MT GreSnlštvo Ja f Kepltarjevi nltol Itev. 6/IH. Bofcoplal ae ae vračajo; nofrantilrana pisma ae ne am sprejemajo. — Urednlikaga telefona itev. SO. —=
tnrgratli aesaaa
Bnottolpas poUtvrtU (te um Stroja ln H ono vIko!u tU n|s
prostor) sa enkrat .	ee »o«
■a dva- ta večkrst „ „ pil »o6jib oaru6Utb ortree-sa popust pe doaoTani Ob sobuMUl «lvo|r»i tarll
ET121.....'i Poslana; «£5==r-3
Enostolpna petitvrsta K 1 Uhaja vsak 4sn lavsam^i ee-dullo ln prhsntke ob k. ori rup. Sedmi letsa prUogn vosat rn
OpravntJtve je v Kepltarjsv! nltot <tt B. — Raftaa poštaa branllnloe avstrijake it 24.797, ograka M .511, bosa.-here. št. 75B8. — DpravnlSkesa teleiona IL M.
DomoultiP 1» meoirausfli
Zdi sc, da se bližajo najhujši dnevi ^rojskine dobe. Disciplina in red bivše avstrijske armade na Beneškem sta porušena; armadni oddelki se vdajajo ali pa beže nazaj v Avstrijo, nekaj po železnicah, z (fOBOvi, večina peš. Kamor bodo prišle te množice, bo gorja. Lačne, brez reda, brez iVodetva vsule se bodo čez deželo in me-ita kakor kobilice in povžile ter pokončale vse.
Življenje naše ne bo varno. Daj, sicer t« ustrelim. To bo geslo sestradanih vojakov.
Ti vojaki bodo večinoma tuji nemški ia mažarski. Odtod še večja nevarnost in opomin, da Slovenci z drugorodci povsod lepo ravnamo, kakor nas tega tiče božje zapovedi.
Druga nevarnost je, da se promet »elo omeji ali da se celo ustavi. Delavcev aa železnici je vedno manj, posla vedno ▼•č, vozov na železničnih tračnicah vedno Več, strojev vedno manj, ker nemški na-dooalci v Celovcu in Gradcu hujskajo.
Vodeni so dogovori med našo narodno vlado in Dunajem, kako poskrbeti za reden promet v teh najhujših dneh, kako
C skrbeti za živež četam, ki se vračajo, ko odvrniti ropanje, požig od nosili mest te vasi.
Vsi na delo I
Narodna vlada jc izjavila v svojem oklicu, da potrebuje vse državljane v pomoč pri svojem odgovornosti polnem delu. Zato treba, da sc sedaj vsakdo požrtvovalno postavi domovini v službo.
Predvsem jc potrebna javna varnost, potreben jc red. Zato treba vojakov, ki red vzdržujejo. Teh pa narodni vladi manjka, ker hiti vse na svoje domove. Razumljivo je to, nikomur nc zamerimo, toda ako bodo vsi tako delali, potem bo v 14 dneh naša domovina puščava. Narodna vlada mora imeti dovolj vojakov na razpolago. Ti vojaki se morajo ped spretnim vodstvom držati strogega reda. Zato, rojaki, se hitro oglasite za par tednov v vojaško službo za vzdrževanje reda, sicer bo vlada prisiljena klicati vojake na službo, čudovito požrtvovalno deluje, mnogo častnikov in moštva noč in dan, a ti bodo omagali, ako se ne uredi redna služba.
Po deželi povsod treba narodnih straž sa javno varnost.
Treba je drugič držati na železnici romet prost in odprt. Zato pa treba de-vnih moči, da se polni vagoni, hitro iz. praznujejo, da niso na pota prometu in da se zopet hitro porabijo v prometu. Rojaki, oglašajte se za delo, ker delavcev na kolodvorih silno primanjkuje.
Pozornosti treba sedaj za oproščene vojne ujetnike, ki bi radi domov, in so zato zapustili delo. A brez dela se ne morejo pošteno preživiti.
Vlada mora v tem oziru kaj ukreniti. Ali naj jih pošlje čez mejo, ali naj jih med nami drži v dosedanji disciplini.
Župane, duhovnike prosimo, da ljudem pojasnijo položaj, da vsak stori svojo dolžnost.
PosSe NamdF&egži
prevzela Narodna vlada.
V vseh nujnih zadevah sc jc obračati na narodno vlado SHS v Ljubljani, ki je prevzela ludi posle Narodnega sveta, ki je dosedaj tako hvalevredno deloval in za prvo silo, ko smo bili brez vlade, veliko pomagal, da so organizacije vzdržale. Tudi zanaprej bo Narodni svet še v pomoč in sosvet Narodni vladi, vendar -je odloeeval-no, ker odgovorno mesto Narodna vlada.
Krajevni odbori narodnega sveta naj se torej tudi obračajo v nujnih zadevah na Narodno vlado. Sami si nc smejo nikjer lastiti pravice eksekutive. Krajevni odbor nima torej pravice uradnike odslavljati ali koga brez povoda izgnati iz bivališča. Za vse to ie odgovorna in pooblaščena vlada.
*tiviS za vojafc$ Ivi s mate® l
Vojaška rekvizicija za bivšo avstrijsko armado jc ustavljena. Vendar pa treba živil za naše domače vojaštvo in za
naše rojake, ki ničesar nimajo. Zato ie dolžnost naših kmetovalcev, da tudi zanaprej po svoji zmožnosti radi dajejo, kar morejo utrpeli. Narodna vlada bo gotovo prisiljena, da bo iskala živil. Pojte njenim ljudem na deželi vsi na roke! Seveda mora vlada poskrbeti, da bodo živila, da bo živina tudi primerno plačana.
Zato vsi na delol Domovina je v nevarnosti. Sovražnik in izdajalec naše jugoslovanske države je vsak, ki bi v teh težkih dneh ne storil vsega, kar upravičeno ne zahteva od njega javni blagor domovine, Doslej je šlo vse lepo in gledko. Delajmo, cla pojde tako tudi zanaprej.
Pulj, 1. novembra ob 10. uri zvečer. : Danes se je potopil »Viribus unitis«. Dva italijanska častnika sta z aeropianom pri-! stala v Istri in potem odšla peš v Pulj. Po-• ložila sta mine pod »Viribus unitis«, ki se j je kmalu nato potopil. Mornarji so se veči-i noma rešili. Vendar jih nekaj pogrešajo. Mrtev je tudi poveljnik jugoslovanskega brodovja Janko pl. Vitkovič. Član Narod-I nega veča dr. Čok je zaslišal italijanska častnika, ki sta izjavila, da nista vedela o premirju in o tem, da je prešlo brodovje
i v jugoslovansko posest. Mine so bile polo-j žene tudi drugod, vendar ni verjetno, da bi tudi te mine položila omenjena italijanska častnika. Ladja »Budapest« je precej poškodovana, vendar jo bodo rešili. V zrak je zletelo tudi neko municijsko skladišče.
Neslovanski vojaki zapuščajo Pulj. Danes jih je odšlo nad 5900.
Zastopstvo Narodnega sveta je brezžično brzojavilo amerikanskemu brodovju in protestiralo proti temu, da so italijanski i letalci razbili Komižo na otoku Visu.
j Trst ii
Trst, 1. novembra ob pol 11. zvečer. Daner, so od tu brezžično brzojavili angleškemu brodovju pred Benetkami in prosili, naj pridejo Angleži kot gosti v Trst. Vprašali so, na kakšen način bi lahko prišli v stik z angleškim brodovjem, Prišel je i odgovor, da bo^o Angleži čakali danes od 9, ure naprej pri Caorle. Ob 7, uri zjutraj je odplula torpedovka iz Trsta pod poveljstvom linijskega ladijskega poročnika Vu-četiča. Na ladji je tudi praporščak Račič. Odpeljali so se štirje zastopniki odbora za javni blagor in sicer Slovenca dr. Ferfolja in dr. Tomažič ter Italijana Canaja in Cal-liai. Dognati hočejo, kakšno stališče zavzema angleško brodovje napram nastalemu položaju v Trstu.
Po Trstu je precej mirno. Naše vojaštvo odhaja iz Trsta. To je porabila poulična druhal in vdrla v vojašnice in skladišča ter odnašala orožje in druge stvari. Drugod niso plenili.
V Trstu položaj aespremertjen.
Trst, 2. novembra ob 12. uri opoldne, V mestu je položaj nespremenjen.
® mt?3 «•>"'	m s? m «2 as ^ <a
rcfiSši«* Ala
Trst. 1 novembra. Poročila, da so Italijani zasedli Reko, se polastili našega brodovja in razobesili na njem italijanske zastave, so neresnična. Narodno veče je v nepretrgani zvezi z Reko.
Iz Trsta pripeljali jugoslovanski mornarji 7 trgovskih ladij na Reko, Reka, 1. novembra. Danes so pripeljali iz Trste ca Reko jugoslovanski mornarji sedem trgovskih ladij.
Reka, 1. novembra. (Ob 9. uri zvečer.) Reka še ni zasedena, Brodovje je pod jugoslovansko zastavo. Italijani so že razobesili italijanske zastave in pričakovali Italijanov. Toda mesto teh je prispel del jugoslovanske mornarico iz Pulja.
Položaj v Primorju. Zagreb, 2. nov. Reško narodno oddel-no poveljstvo SHS. je izdalo naslednje večerno poročilo o položaju:
Na Reki vlada popoln red in mir. Do 2. ure popoldne ni bilo v Trstu ententinih čet, v Pulj pa do 8. ure zvečer tudi niso prispele ententine čete.
'eseiv.
Zagreb, 2. novembra. Iz Zemuna poročajo, da so srbske čete zasedle Belgrad. Most med Belgradom in Zemunom je deloma poškodovan.
francoski, italijanski, severnoameriški ter srbski vladi to-!e noto:
Država SHS., ki se je konstituirala na ozemlju južnih Slovanov, ki je doslej pripadalo sestavu bivše avstrijsko-ogrske monarhije in ki jc pripravljena stopiti v skupno državo s Srbijo in Črnogoro, naznanja formalno, da se ne nahaja v vojnem stanju z aluranimi državami. Ona je srečna, ker more izjaviti, da smatra aJiirane države za prijateljske države, ter pričakuje, da bodo te na mednarodnem kongresu v skladu z razglašenimi načeli podale ji svojo močno oporo, da se zajamči suverenost ujedinjene države vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. To priliko porablja, da naznani uliiranim državam, da se vojuo brodovje, Id je bilo doslej v posest: avstrijske-ogrske monarhije, nahaja od drnes v lasti Narodnega veča SHS. Brodovje je izobesilo hrvatsko zastavo.
Narodno veče Jugoslovanskemu odboru.
Zagreb, 2. nov. Jugoslovanskemu odboru v Genevi je Narodno veče SHS. odposlalo naslednje naznanilo:
Predsedstvo Narodnega veča SHS je odposlalo vladam aliiranih držav naslednjo ' službeno noto, (Sledi tekst zgornje note.) ! Narodno veče hkrati izjavlja, da pooblašča Jugoslovanski odbor, da zastopa koristi države SHS. nasproti tujim državam.
Novi tajniki »Narodnega veča«. Zagreb, 2. nov. Za tajnika »Narodnega veča« sta bila imenovana dr. Vladimir Čorovič in dr. Miloš Martič.
«;aWE iijraaiij!
r.	a* aa u ott. b o
Zagreb, 2. nov. Dne 31. oktobra 191t> je odposlalo »Narodno veče« angleški,
Uradi odsekov narodne vlade SKS v Ljubljani
se nahajajo v naslednjih poslopjih: Predsedstvo: deželna vlada. Notranje zadeve: deželna vlada. Finance: finančno ravnateljstvo. Pravosodje: justična palača. | Kmetijstvo: Kmetijska družba,
i Nauk in bogočastjs: deželna vlada. Javna dela in obrt: deželni stavbni urad
Turjaški trg. Trgovina in industrija: deželni clvorcc. Prehrana: deželna vlada. Promet: glavni (južni) kolodvor, !. nadstropje.
Narodna obramba: deželni dvorec. ! Zdravstvo: deželna vlada. Socialno skrbstvo: kazina.
I	Zahvalna služba božja.
Na praznik Vseh svetnikov je bila ob 10. uri v stolnici slovesna kontifikalna maša v zahvalo, da se je uresničila dolgo gojena želja in da je Bog blagoslovil naš trud, i-i nam je prinesel Jugoslavijo. Sv. mašo jc daroval I nezoškof dr. B, Jeglič, Pred sv. mašo so zapeli pevci na koru Premriovo Vsi svetnikih. Krasno je proizvajal zbor Brosiuovo mašo v f-inolu i spremljevalcem
orgel in instrumentalnega zbora. Med sveto mašo je zbor zapel Foersterjev Graduale in Griesbacherjev ofertorij. Končno je zado-nel v stolnici veličastni Te Deum, v zahvalo, da na sedežih, kjer so prej sedeli tujerodni vladni uradniki, sedaj sede sinovi našega naroda. Po slovesni zahvalnici je zbor zapel hrvatsko ljudsko pesem »Posvetitev domovine«. — Velika stolna cerkev je bila napolnjena vernikov, ki so molili in prosili Vsemogočnega blagoslova in sreče mladi Jugoslaviji. — Zahvalne službe božje so s« udeležili sledeči člani narodne vlade: predsednik Josip Pogačnik, dr. Janko Brejc, dr. Ivan Tavčar, dr. Vladimir Ravnihar, dr, Karel Triller, inženir Vladimir Remec, prelat Andrej Kalan, dr. Lovro Pogačnik.
Slovenske pridige v stolnici.
Včeraj — na praznik vseh svetnikov — je bila po dolgih letih prva slovenska pridiga v ljubljanski stolnici. Pridigal jc Presvetli sam in sicer si je izbral prazniku ter dogodkom teh dni primerno snov; »Naša nebeška in naša zemeljska — narodna domovina.« Množici, ki je stolnico popolnoma napolnila, je razlagal z vso njemu lastno iskrenostjo vodilni načeli, ki sta nas dovedli do sedanje narodne svobode, namreč načelo demokracije in samoodločbe. Na podlagi demokratizma smo si izbrali novo vlado, ki naj izvršuje svojo visoko | nalogo na podlagi krščan, demokracije ne. i sebično, v korist splošnosti in ne na podlagi samovoljne in samopaSne sile. Potem ko je še poda! kratek pregled zgodovine naše deklaracije in dogodkov, ki so deklaraciji sledili in zlasti, kako nam je cesar Karel s svojim odgovorom Wilsonu dal pravico popolnoma svobodne samoodločbe, je pozval navzoče, da bodimo novi vladi, ki je povsem legalna nositeljica oblasti, pokorni.
Slovenski uradni jezik,
Ker se je Narodno Veče proglasilo za vrhovno oblast v vseh jugoslovanskih krajih, se jc pri vseh državnih uradih v Ljubljani uvedel slovenski uradni jezik. Isto naj store vsi uradi v drugih slovenskih krajih.
Tiskovni urad in brzojavna poroče ,'alnica v Ljubljani.
Narodna vlada v Ljubljani je dosedanjemu vodji ljub'janske ekspoziture e. kr, korespondenčnega urada prof. Fr. Ko-bolu poverila ustanovitev tiskovnega urada Narodne vlade SHS v Ljubljani tei uredbo posebne brzojavne poročevaliiice kol oddelek tiskovnega urada.
Navodila narodne vads SHS v Ljubljani za po3;sie urade.
1.	Poštni uradi pošiljajo denar (dnevne odprave) na naslov blagajne ljubljanske glavne pošte, večji uradi pa na finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
2.	Denarne pošiljat ve (v gotovini) in blagovne pošiljatve v kroje izven jugoslovanskih dežel so zabranjene.
3.	Odprava transito-zavilkov v kraje izven jugoslovanskih mej je do preklica ustavljena.
4.	Pošiljatve na vojno poŠto je sisti-rati in vrniti odpošiliateljem.
Priporočene pisemske pošiljatve v kra:e izven Jugoslavije se začasno odpravijo.
6.	Privatne brzojavke in telefonski pogovori v kraje izven Jugoslavije ro začasno zabranjeni.
7.	Poštna uprava naj pospešuje medsebojne občevalne zveze med vsemi novoustanovljenim; lokalnimi in centralnimi or-gar' narodne vlade,
V I jublj tni, 1. novembra 1918.
Dr. P. Fcstotrik, poverjenik za promet.
Tatvine.
Od raznih strani dobivamo poročila, da ljudje kradejo državno lasinino: živila, živino, prešiče, premog itd. Opozarjamo, da je vsakdo odgovoren za vsako lastitev državnega imetja ler da sc bo proti vsakemu postopalo z vso strogostjo. Vs?k državljan je v svojem poštenju dolžan skrbeti, do se čimprej ukine vsako brezvhdjc.
Uddelno predstojništvo za kmetijstvo.
Poverjenik: Prelat Andrej Kalan 1. r,
Prodaja plemenske živine,
V ponedeljek, dne 4. t, m„ se vrši od devetih naprej na posestvu Fužine (Kal-tenbrunn) prodaja plemenskih krav in ob enajstih na Selu pri Mostah prodaja plemenskih prešičev,
Oddelno predstojništvo za kmetijstvo.
Poverjenik: Prelat Andrej Kalan 1. r,
Parlamenter soške armade v Ljubljani.
Danes je prispel v Ljubljano parlamenter soške armade stotnik Luther, da se pogaja z Narodnim svetom o prehodu te armade preko našega ozemlja. — Soška armada ne ve, kje je njen poveljnik maršal Boroevič.
Militarizacija obratov odpravljena.
Militarizacijo obratov, ki so bili iz stavljeni pod vojno dajatveni zakon, odpravi z današnjim dnem Narodna vlada SHS v Ljubljani, sicer si pridržuje vrhovno nadzorstvo nad vsemi temi podjetji. Lastniki so odgovorni za nemoteno nadaljevanje obrata. Vojaški vodje ostanejo do preklica kot civilni funkcionarji narodne vlade v službi in posredujejo med delodajalci in delavci. Pritožbene komisije imajo vnaprej reševati spore v imenu Narodne vlade. Delavstvo, ta sprememba nastopi v Vašem interesu, ostanite torej zato pri rednem delu in podpirajte z vsemi močmi produkcijo!
Ing. V. Remec,
poverjenik za javna dela in obrt.
Narodna vlada v Trstu.
Kot svojega pooblaščenca za Trst in okolico je narodna vlada imenovala dr. Otokarja Rybafa.
Tujci beže.
Bivši predsednik deželnega sodišča v Lju' 'jani, Elsner, ter bivši namestnik biv-Sega policijskega šefa ljubljanskega dr. Skubl, sta potem, ko so ju spustili iz zapora, zaprosila pri narodni vladi za potne liste, ki so jima bili tudi dani. Oba uradnika sta odpotovala in nihče za njima ni niti solze prelil. Tudi tujerodni častniki odhajajo iz Ljubljane.
Sftoacijsko poročilo o umiku našiti že! na ^Soriškem.
Gorica, 1. novembra ob 9. uri 30 min, zvečer: Skozi Gorico gredo zdaj etapne 1 čete, zlasti one s Kormina in okolice, je pehota in vozovi; red pri teh četah ni ravno preveč vzoren, ker je pač premalo častnikov zraven in pa vsled pomanjkanja hrane, posebno kruha. Na postaji Gorica so avstrijski vojaki oplenili vagon vina, se pošteno opijanili in sc temu primerno obnašali. Železnica Gorica-Jesenice je preobložena, ker prihaia vedno več ljudi, ki sc hočejo takoj odpeljati domov, uprava na nima dovolj vozov, zlasti lokomotiv primanjkuje. V Gorici ie mir in red. Čete se pomikajo v smeri Vipava.
Podbrdo, 1. novembra ob 12. uri ponoči: Vedno večje težave imamo s četami, ki se umikajo skozi našo dolino. Madžarski vojaki so vdrli v zaloge tukajšnje vojaške bolnišnice in skoro vse oropali. Narodna straža jc preslaba, pomoč bi nujno potrebovali.
Sv. Lucija, Kar smo z velikim trudom pozidali in pridelali, je zopet v nevarnosti, da zgubimo; prihaja vedno več vojaštva v naše kraje in vsled pomanjkanja hrane nam veliko poltradejo.
Jesenice, 1. novembra ob 11. uri zvečer.. Jesenice so polne vojaštva, ki beži z Laškega. Narodna straža je šibka; zdi se, da se budje niso zavedali do zdaj velike važnosti naše straže, mislili so morda, da je ta le za parado! Sedai teče voda v grlo, zadnji čas je, da pristopijo vsi krenki moški narodni straži in sc oborože, kajti nevarnost je vedno večja!
Velika lumparija avstrijskega no'kovrika!
Jesenice, 1. novembra ob 11. uri zvečer. Ravno v trenotkih kot so sedaj, ko rabimo tako zelo naše železnice, da zamore-mo vsaj nekoliko pomagati množicam bežeče avstrijske vojske, pa je zaukazal neki polkovnik razstreliti progo v predoru Je-senice-Podrožica! Železniški mojster bo sporočil v na'kra'šem času, čc bo mogoče in kdaj popraviti progo; Podrožica ne sprejema več.
Nabrc"ina. 1. novembra ob 11. uri
zvečer. Naval bežečega vojaštva avstrijskega na železnico je naravnost grozen! Pri vlaku. kj :e odbaial nocoj proti Ljub-Ij^ri, ?0 vV' vo:aki v ambul^nčni voz ter v vnz 7i "-'"ete in t 'cre zasedli. Od--n-lev ' ' ov iz trh vznv je bila po-po'nom'> rern^oča, ker nima postajno vcMvo ''ovolj zcincrTive vojaške pomoči
r' ~~ ' rn- -ni'	7rirT(> sile
' M 15 leta' l, ' .) n '	'!.,). niki
•n moštvo so zapustili letala in se odpeljali z vlakom proti Ljubljani
$t. Peter na Krasu kliče na pomoč. Vojaki so oplenili pošto in vlake.
Vznemirljive vesti.
Ljubljana, 1. novembra. Po Ljubljani se razširjajo vesli, da so mažarske čete plenile in požigale v Kranju, Škofji Loki in okolici. Trdili so, da je Primskovo popolnoma zgorelo. Vse te govorice so, kakor poroča Narodni odbor iz Kranja, popolnoma izmišljene. Občinstvo svarimo, naj takim neosnovanim vestem ne"1 verjame in naj jih ne razširja,
Boroevičeva prtljaga zaplenjena.
Najbolj siguren dokaz za to, da naši armadni poveljniki niso niti sanjali, da je tak polom sploh močoč kot ga je doživela avstrijska armada v Italiji, je to, da g. maršal Boroevič ni mogel rešiti liti cele svoje prt!:age, ko je vendar znano, kako hrabro znajo laki gosnodje bežati! Maršal Boroevič je pobegnil že 31. oktobra na Vrbo ob Vrbskem iezeru in od tam opazuje sedaj polpm svoje krvave voiaške s'ave! Slovenski listi so priobčili brzoiav NV na maršala Boroeviča, nai oošilja slovenske in hrvaške polke proti Liubliani, nemške in madžarske pa črez Pontebo v domovino, a oholi general je blagovolil snoroč'ti NV, da on ne prinoznava našega NV, temveč zanj so merodnina samo povePa najvišjega armadnega vodstva.
D-ines mis'i g. maršal skoro gotovo malo drugače, ker snoznal je lahko, kako moč ima danes najvišje armadno poveljstvo in n!erfov najvišM gosood cesar.
Prtljaga g. maršala je prišla na Jesenice, naši gosnodie na no«taii so si jo ogledali in so jo nn povelie NV zaplenili. Morda bo ver<-1ar katerega zanimalo, iz česa c^vtor; prtParfa avstriisketfa maršala, sai ie tudi za t~ke gospode predrvsano po vojaških predpisih, kaj obsega niihova prtljaga, Brzofavka omenia le konie, svilo in razno blarfo. Svilo so podarile g. maršalu menda laške dame od samega vesela, da ne kodo več gledale njegovega obraza; mogoče ie tudi drugače, vsaj smo videli lansko leto oktobra mesca, kako doltfe prste so imeli naši generali v Italiji, a imenovali so to z nedolžno besedico rekviriranie. mi rabimo za tak poset navadno druf^čen izraz! Pa zakaj bi se, razburjali zaradi tega, kaj ne, g. maršal?
30,000 Rusov
pride danes na Vrhniko.
Umikanje na Benečanskem.
Dunaj, 1. novembra. Na Benečanskem se nadaljuje izpraznjevalno premikanje.
Naše glavne sile so prišle na jugovzhodu do severnega brega Donave.
Rim, 31. oktobra, ob 12. uri opoldne. Uspeh naših armad jc vedno ho'j velikansk. Sovražnik se umika vzhodno od Piave. Ugrabili srno ujetnikov, topov, inaterijala in zalog. Korakamo proti Pordenoni in smo dosegli Li-venzo. Sovražnik se ljuto brani. Češko-slovaške čete se udeležujejo akcije. Z naskokom smo zasedli Col Caprile, Col Bonato, Aso-lone, Monte Brassolan, predvrh Solarola in Monte Spinuzzia. Število ugrabljenih ujetnikov presega 50.000; zaplenili smo 300 topov.
O pogromih in nasilstvih na Slovenskem,
Ljubljanska brzojavna poročevalnica je dunajskemu korespondenčnemu uradu poslala nastopno depešo: Narodni svet je tiskovni urad Narodne vlade v Ljubljani pooblastil, da spričo zlasti po Nemški Avstriji razširjenih govoric o pogromih. gro-zovitostih in nasilstvih na Slovenskem ugotovi, da se v vsem območju Narodne vlade ljubljanske ves čas, odkar se je slovensko ozemlje proglasilo za neodvisno, prav tako kakor prej, ni prigodilo prav nič takega, kar bi se moglo označiti kot pre-grešek proti miru in redu. Najvestneje izvršujoč od Narodne vlade SHS izdana naročila, da naj se spoštuje imetje, čast in poštenje slehernega prebivalca na slovenskem ozemlju, pa bodi katerekoli narodnosti, se ves slovenski narod v mestih in po deželi vede kar najbolj korektno. Govorice, ki vedo povedati drugače, se očividno razširjajo edinole z namenom, škodili časti mlade državnosti z zlohotnim obrekovanjem ter, lgolikor se le da, iz vsega početka izpodnašati podstave za zgradbo prijateljskih odnošajev med sosedi, kakršnih si Slovenci nc žele nič manj isk.-cno nego uvidevni pripadniki sosednih narodnosti. Mir in red se je na Slovenskem kalil le v toliko, da so ponekod prav tako kakor n. pr. na Tirolskem z bojišča odhajajoče tolpe poizkušale pleniti po kmetih. Ker pa sc je nemudoma ukrenilo vse, česar treba, da se takšne samosilnosti tujih elementov zaprečijo, za bodočo ni pričakovati niti takšnih pojavov. ________^_
obrana v LsufaSJanir
Meščani! Poživljamo ponovno vse moške sodržavljane od 17, leta, da se priglase za vstop v Narodno obrano. Med dosedaj priglašenimi pogrešamo žal še mno&i čvrsti m'adih mož, ki bi lahko vslo*''i v Iuj.' o douu.ine; te poživljamo, d;i se prijavijo jutri, v nedeljo, od 9. do 11. urs v nosvetovainici mestnega magistrata.
Armade se vale od italijanske fronte; pričakovati je vsak čas prihod razkropljenih vojaških oddelkov, zato ne smemo držati rok križem; gre se za našo slovensko domovino, svobodno Jugoslavijo, zato ne odlašajmo s pristopom. — Odgovor bo dajal vsak, ki zanemarja v teh resnih časih službo domovine.
Hemšha ffivsiriia.
Zaprisega nemško-avstrijske vlade.
31. oktobra ob 7. uri zvečer so v dunajskem parlamentu slovesno zaprisegli novo-imenovani člani nemško-avstrijske vlade; navzoč je bil celokupni državni svet in mnogoštevilni poslanci. Predsednik Seitz je imel nagovor na državne tajnike, v imenu katerih je odgovoril dr. Adler, ki je izrazil nado na lepšo bodočnost nemškega naroda. — Prisegel je tudi vodja tiskovnega urada Ludvik Brugl.
Ministrstvo.
Državni svet je poveril vodstvo državnih uradov naslednjim možem: Zunanje stvari: dr. Viktor Adler, namestnik dr, Ellenbogen; vojaške stvari: Jožef Mayer, nam, Iro; notranje stvari: dr. Mataja; nauk: Pacher, nam. Bodirski; justica: Roller; finance: dr. Steinwender, nam. Luksch; poljedelstvo: Stockler, nam, dr. Gruber; obrt, industrija, trgovina in vojno ter prehodno gospodarstvo: dr. Urban, nam. Waber; javna dela: Zerdik; promet: Jukel; prehrana: dr. Lowenfeld-Russ; socialno skrbstvo: Ha-nuseh; zdravstvo: prof. dr. Kaup.
Priprave za nstanovitev nemško-avstrijske
armade.	I
Nemško-avstrijski državni svet se jc dne 31. oktobra po svojih pooblaščencih posvetoval s častniškimi in vojaškimi delegati glede organizacije lastne nemško-avstrijske armade. Navzoč je bil tudi predsednik Seitz in načelnik dunajskega vojaškega poveljstva polkovnik Primavesi, ki je v svojem govoru naglašal, naj se vse opusti, kar bi^ moglo povzročiti desor-gamzacijo vojaštva. Gre samo za to, da se iz kadrov v ozadju izločijo tujerodni vojaki in odpravijo v njihove države. Armada na fronti naj za enkrat ostane izven računa, ker se mora tu vse naiskrbnejše pripraviti, da se preprečijo nemiri. Prosi, naj poklicani činitelji pomirjevalno vplivalo na vojake. Za nemško-avstrij-ske čete naj se tudi takoj imenuje vrhovni poveljnik.
Po posvetovanju je državni svet odposlal svoje zastopnike po dunajsikh vojašnicah, da so se dogovarjali z vojaki.
Popoldne se je sešel državni svet, ki se je posvetoval o podrobnostih vojaškega položaja in o organizaciji nemško-avstrijske armade ter sklenil oklice na čete v zaledju in na fronti. Vsi vojaki nemško-avstrijske narodnosti se poživljajo, da vlože na svoja vojaška poveljstva, katerim bo dodeljen po en pooblaščenec državnega sveta, prošnje za prestop v nemško-avstrijsko armado.
Nemško-avstrijska vlada
bo sestavljena po vsej priliki tako-le: državni tajnik za zunanje stvari: dr. Viktor Adler; za vojno: Jož. Mayer (nemški agrarec) ali Karel Leuthner (soc. dem.); za notranje stvati dr. K. Renner ali dr. Mataja; za finance dr. Stein-vvender; za trgovino in prehodno gospodarstvo dr, K. Urban; za justico J. Roller (nem. rad.); za nauk P. Pacher; za železnice dr. J. Sylve-ster; za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje dr. J. Ofner ali M. 1'riedmann; za delo soc, demokrat; za poljedelstvo krščanski socialec. Razen tega bo imenovan državni notar in shranjevalec državnega pečata. V ministrstvu so zastopane vse stranke, izvzemši stranko neodvisnosti, ki je vstop v vlado odklonila.
Nemško-avstrijska državna zastava
bo rdeče-belo-rdeča, to je stara babenberška zastava. Na grbu bodo mestna vrata s prekri-zanima kladivoma, okoli katerih se bo vil zlat venec rženega klasja, kar označuje tri glavne stanove nove države: meščane, kmete in delavce.
Burni prizori na Dunaju.
Dunaj, 31. oktobra. V parlamentu, kjer so se danes ves dan vršila posvetovanja državnega sveta, je ponovno prišlo do burnih prizorov. Dopoldne je prišla deputacija visokošolcev v uniformi in se je pogajala z državnim svetom o ustanovitvi nemško-avstrijske armade v svrho vzdrževanja miru in reda. V isti zadevi sta prišla mestni poveljnik Kirchbach in generalštabni načelnik dunajskega poveljstva in nato odposlanstvo častnikov in moštva radi ustanovitve vojaških svetov. Poslanstvo se je podalo k zbirališču častnikov in v vojašnice in naznanilo, da bodo častniki in vojaki prisegli na nemško-avstrijsko ustavo. Popoldne je spet prišla deputacija častnikov in vojakov in sporočila, da je položaj zelo resen in da zahteva hitrega dela. Častniki so od članov državnega sveta zahtevali pooblastil, cla smejo takoj organizirati čete.
Popoldne so pred parlamentom ponovno demonstrirali vojaki, posebno invalidi. Velika množica demonstrantov je odšla čez Ring. Na čelu sprevoda so nosili rdečo zastavo.
Proti nemški rdeči gardi.
Dunaj, 31. oktobra. Načelnik »Rdeče garde« je visokošolec Haller, ki je član so-cijalno-revolucijonarne federacije. Jutri bo zopet zborovanje,
Dunaj, 31. oktobra, Člani »Rdeče garde« so prišli pred P.ossausko vojašnico in hoteli odpreti vrata. Policija je to preprečila. Na policijo so metali kamenje in streljali. Nekaj stražnikov je bilo ranjenih. Stražniki so s sabljami ranili nekaj demonstrantov, Končne se demonstrante raz-podili.
Dunaj, 1. novembra, Danes se je vršil ob spomeniku Deutschmeistrov pred Bosansko vojašnico velik shod, ki je ustanovil rdečo gardo. Nato se jc začelo občinstvo zbirati v protidemonstracije; tem demonstrantom se je posrečilo razgnati rdeče gardiste.
Dunaj, 1. novembra. Jutri se bo vršilo 20 shodov, ki imajo namen, da se ustanove vojaški sveti. Državni svetniki Nemške Avstrije so odklonili vsako ustanavljanje rdečih gard.
Državni svet proti gardam.
Nemško-avstrijski državni svet se je v svoji seji 1. t. m. pečal z vojaškimi vprašanji in dogodki in se izjavil proti snovanju kakršnihkoli gard. Pač pa bodo pospešili in uredili snovanje vojaških svetov; vsak polk in vsak samostojen bataljon ali drugo krdelo osnuje lasten vojaški svet, v katerem bodo zastopniki častništva in vojaštva. Člani državnega sveta in njih pooblaščenci zaprisega jo vojaštvo po vojaš« nicah.
Spopadi med Rdečo gardo in nemško-na-cionalnimi vojaki,
1. t, m. so vojaki, ki so navdušeni za ustanovitev Rdeče garde, zopet zborovali pred spomenikom Deutschmeistrov; nato so šli pred parlament. Nemško nacionalni vojaki so uprizorili protidemonstracijo, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov. Pristaši Rdeče garde so poslali k predsedniku državnega sveta dr, Seitzu deputacijo in se ponudili za vzdrževanje reda in miru.
Rešilna postaja na Dunaju je tekom 31. oktobra posredovala v 123 slučajih;' 14 oseb ie bilo ubitih.
Krušna in močna kvota sc zaenkrat ne zniža.
Proti Andrassyju.
Posl. Malik in tov. bodo stavili v Narodnem svetu naslednji predlog: Bivši, po cesarju Karlu imenovani minister Andras-sy se zaradi njegove note predsedniku Wil-sonu kot nadležen tujec nemudoma izžens iz Nemške Avstrije.
Nemške čete na Štajerskem.
Dne 1. novembra je v Gradcu prisegel na ustavo nemško-avstrijske države vojaški poveljnik general pehote baron pl. Lu-kas. Te dni zaprisežejo čete. Ukrenili so priprave, da se osnujejo vojaški sveti,
Nemško-štajcrski deželni zbor
bodo sestavili tako, da bo poslala vanj vsaka izmed treh glavnih političnih strank: nemško-nacionalna, krščansko-socialna in socialno-demokratična po 20 svojih zastopnikov, med temi v prvi vrsti državne poslance,
Alarm v Gradcu.
Gradec, 1. novembra. Okrog 11. ur« dopoldne je bil tukaj alarm zoper sovražne letalce. Mesto je pričakovalo angleških in francoskih aeroplanov, a kmalu se je izkazalo, da so bila opažena letala avstrijska. Letela so le iz Celovca v Thalerhof. Ob pol 2. tiri je bil alarm med splošnim veseljem občinstva končan.
Za izvedbo demobilizacije in razdelitev vojnega materiala.
Dunajsko vojno ministrstvo je povabilo vse Narodne svete, naj nemudoma pošljejo svoje delegate, da sc uredi demobilizacija, vrnitev čet in pravična razdelitev celokupnega vojnega materiala.
Ogrska zaplenja pošilja tve na Donavi.
Kakor poročajo, zaplenjajo na Ogrskem vse pošiljatve, ki prihajajo po Donavi za Avstrijo in Nemčijo. Dosedaj so zaplenili 20,000 ton živil, dalje mnogo dragocenih rud s Kavkaza in olja iz Rumunije. S tem je preprečen nemški prevoz iz Rumunije, kjer je še 500 nemških lokomotiv in 30.000 vagonov, ravno tako prehod dveh nemških armadnih zborov, ki stojita še na balkanskih tleh.
Nemško-avstrijski poslanik za Berlin.
Nemško-avstrijska država pošlje v Berlin svojega stalnega diplomatičnega zastopnika. Zastopstvo se poveri parlamentarcu.
Prehrana.
Državni svet je sklenil, da jc celokupna prehrana z vsemi podrobnostmi podrejena prehranjevalnemu uradu.
Državno policijo na Dunaju je 1. t. m. prevzel nemško-avstrijski drž. svet.
Avstrijsko poslaništvo iz Sofije na Dunaju.
Dunaj, 29. oktobra. Poslanik grof Oton Czernin se je pripeljal včeraj z osobjem poslaništva v Sofiji in vseh konzulatov na Dunaj.
Karel 1, avstrijski proti prehodu cntentinlb čet po avstrijskem ozemlju.
Z Dunaja poročajo 31. oktobra: Glasom naznanila generalnega štaba pl. Arza jc Karel I. odločen, da premirja, ki ga je zaprosil general Weber, samo tedaj nc odobri, ako bi nasprotniki zahtevali prost prehod svojih čet proti Nemčiji po avstrijskem ozemlju.
Framoii proti pridružitvi Nemtsks Avstrija Nemčiji.
G«nf, 1. novembra. »Tcmps« opozaria na novo nevarnost, ki ogroža Francijo, da-
si je Nemčija premagana, če si anektira Nemško Avstrijo. Proti neizboljšljivemu i.nperializmu so potrebna ojačena jamstva. — Herve piše v »Victoire«; Če se avstrijski Nemci združijo z Nemčijo, ni proti temu drygega sredstva, kakor da se odcepi levi breg Rene s svojimi 6 milijoni prebivalcev s Kolinom, Moguncio, Koblencom ln Aachenom, da se ustanovi nevtralna država. Sicer bodo pa od Nemčije odcepili vse nenemške dele in ji naložili, da mora plačati odškodnino za vso škodo, ki jo je napravila.
Iz dni ustrnovitve češko-slovaške republike.
Ponoči od nedcl e na ponedeljek so dali toliko stoletij zatirani Čehi duška svojim čustvom. Radostna množica je korakala po cestah razsvetljenega notranjega dela Prage. Priboreno svobodo so slavili dostojno: nemške lastnine se ni nihče dotaknil, nobenemu Nemcu sc ni skrivil niti las, kar sin konštatirala tudi • Prager Tagblatt • in Bohemia-.
Lepo jesensko jutro > pozdravljalo državljani: svobodne: .••••pabiike v ponedeljek. Mesto so je spremenilo čez noč v čisto češko-slovaško mesto: nikjer nisi videl več dvojezičnih narisov; noben vojak, noben častnik, noben orožnik, noben policijski redar ni reč nosil distinkcij lvstrij-ske-ogrske soldateske. Izginile so \sc ro-setc, gumbi na čepicah, nadalje zv uzde iu drugi, znaki; belo-rdcči in bclo-modeo-rdv-či znaki so jih nadomestili.
Budimpešta, 31. oktobra. Ogrski narodni svet je danes ponoči prevzel v svoje roke vso oblast. Ob 9. zvečer se je zbrala velikanska množica pred klubovo hiso Karoly-jeve stranke. Častniki so pozivali vojake k prisegi na neodvisno Ogrsko.
Vojaški oddelek Narodnega sveta ie pod vodstvom častnikov vdrl v mestno poveljstvo in pozval mestnega poveljnika pod-maršala Bartonyja, naj se pridruži Narodnemu svetu. Ker tega ni hotel, so ga aretirali in izročili mestno poveljstvo majorju Stegerju. Nato je vojaštvo zasedlo glavno pošto in vse telefonske centrale.
Narodni svet je pozval poveljnike polkov, naj pridejo pred prostore, kjer jih bo Narodni svet po polkih zaprisegel. K Narodnemu svetu je prišel sekcijski načelnik ministrskega predsedništva Pavel Biro in izjavil, da je od nadvojvode Jožefa pooblaščen sporočiti, da je kralj imenoval grofa Karoly-ja za ministrskega predsednika. Zodžupan dr. Harrer je izjavil, da se glavno mesto podvrže Narodnemu svetu.
Karolyi padel?
31. oktobra so poročali iz Budimpešte, da je grof Karolyi, potem ko je padel Ha-dik, sestavil ministrstvo z grofom Batthia-nyijem. dr. Lovaszyjem in drugimi pristaši. Takoj se je sklical ministrski svet, ki se je posvetoval o najnujnejših odredbah. Izdali so proglas, v katerem se izrekajo za takojšnje premirje in mir ter izražajo upanje, da ostanejo meje Ogrske nedotaknjene. Popolna neodvisnost Ogrske je zagotovljena. Proglas je naznanil upostavo vseh ustavnih pravic, vojaško in civilno amnestijo in napovedal demokratično preuredbo ustave. __ V notranjem mestu jc kmalu nastal popoln mir in nato tudi v predmestjih. Socialni demokrati so osnovali delavske straže .za vzdrževanje reda v tovarnah Voini minister Lindner je odredil preda;o civilnega in vojaškega orožja. — Narodni svet je naznanil vsem municipijem v deželi. da je prevzel vso oblast in jim naznanil imenovanje Karolyijeve vlade; pozval jih je, naj se v vsem pokore Narodnemu svetu in snujejo krajevne narodne svete. 48-tovska in neodvisnostna stranka sta naznanili Narodnemu svetu, da se mu pridružita ter sta mu prisegli zvestobo. — Vojni minister je obiskoval vojašnice v črni civilni obleki ter so ga vojaki navdušeno pozdravljali. — Iz zaporov so 31. oktobra oprostili nad 600 oseb; 350 od njih je policija znova zaprla.
Tako poročilo z dne 31. oktobra.
Dne 1. novembra je pa prišla na Dunaj ta-le vest: Tekom zadnjih ur se odigravajo v Budimpešti hudi poulični boji. Grof Karolvi, ki je bil šele včeraj imenovan za ministrskega predsednika, je padel. Telefonska zvez?, z Budimpešto je pretrgana in do te ure ni znano, kri sc godi v ogrski prestolnici.
Uporne mažarske čete.
Zagreb, 2, nov. Mažarske čete kopljejo proti Varaždinu strelne jarke. Varaždinski most je še vedno zaseden po Mažarih. Uporne mažarske čete so zasedle kolodvor v Čakoveu in so po kratkem boju potisnile vladne čete proti jugu, ki pa vendar niso prekoračile Drave.
Pragersko, 2, nov, Mažarske čete, ki se vračajo s fronte, plenijo po skladiščih.
Ceste in trge so napolnili Čehi in Če-hinje. Sprevodi so korakali po mestu s pla-polajočimi slovanskimi in češkimi zastavami, katere so nosili vojaki. Delal ni nihče, vse je praznovalo. Tudi »električna« ni vozila.
Pri Husovem spomeniku se je strnila okolu 11. ure dopoldne množica. Državljan poslanec Nemec je s spomenika govoril ljudem in jih prosil, naj vzdržujejo red. Neki častnik jc: pozval nato vojake na prisego pod praporjem češko-slovaških legij, kar so radostno storili.
Jugoslovani in Čehi.
Dne 29. oktobra so sc zbrali akademiki, da sc poklonijo Narodnemu vyboru. Za Jugoslovane ie govoril akademik Krnič: Jugoslovansko dijaštvo hoče sodelovati roko v roki s češkim dijaštvom pri zgraditvi in razvoju češke države. Zaldical je »Slava«.
Promet med češko in Nemčijo m
st vrši glasom čeških listov v polnem redu, Vesti, da bi bile nemške čete prekoračile meje in zasedle severno Češko ,niso resnične.
poročiSa.
Kapitulacija Turkov v Mezopotamiji.
London, 31. oktobra, Evening Standard* poroča: Izmail Haki paša, ki je zapovedoval v Mezopotamiji turški armadi ob Tigrisu, se jc udal s celo divizijo «'n z najboljšimi deli neke druge divizije.
Ameriške zvezne države in Bolgarija,
Ameriške zvezne državo niso, kakor znano, napovedale vojske Bolgariji in Turčiji. Bolgarski poslanik Panerdteff je še vedno v \Vashingtonu. Wilson ni napovedal vojske, ker jc vedel, da čaka Bolgarija le ugodne prilike, da sklene mir, V Amc-
cr so v

1913.,
Hatashuržanl in Mohen-zoilerci.
no na obeh straneh Nokere. da varujejo stik s svojimi sosedi. Boji so sc zaključili zvečer zahodno od ceste DJnze-Kruishotten in nr višinah v črti Notterc-Kerkhone, toraj 1 do 3 km vzhodno od naše stare najsprednejše črte. Na nižini Selde nasprotnik dalje ruši kraje. Mesta Tournai, Valenciennes in Perauwcls so v angleškem ognju. Na obeh straneh Le. Ouesnoya in Landreciesa živahno delovanje artiljerije in pa letalcev. — \ ojna skupina nemškega cesarievi-ča: Na višinah Aisne, severnozahodno od Cha-teau-Porciena, se je dvignil artiljerijski boj do silne moči. Nastopnik je nastavilGčfGB.ls..RR
riki niso bili zadovoljni Bukareštu dali Bolgariji slab mir.
f NEMŠKO URADNO POROČILO.
i Berlin, 1. Uradno: Zahodno bojiSče: Vojna j skupina kraljeviča Rupreta: Na Flandrskem jc ■ nasprotnik zopet pochzel svoje velike napade, i £> i nizozcmsko mejo in Deinzcjem so izvedli Belgijci in Francozi sunek proti lyski fronti, posebno proti našim mostiščem na zahodnem i bregu reke. Na obeh straneh Zomerghema smo vzeli s protinapadom začasno izgubljena mosli-\ Sča. Na ostali fronti smo odbili sovražnika pred ! našimi črtami. V teh bojih sta se posebno odlikovala pešpolka 57. in 79. Angleži in Francozi so izvedli glavni napad med Deinzo in Seldo. Južno od Dciuze, pri Zulti in Anseghe-mu je vdrl nasprotnik v naše črte. Južno od Deinzeso bataljoni 2. gardne infanterijske di-j vizije skupno s fizilirf.kim polkom štev. 80 nasprotnika, ki jc izvedel sunek čez cesto Dcin-ze-Kruishotten, vrgli. Zadaj stoječe bojne čete
»Miinchner Post;; piše: Cesarska hiša i so ustavile na obeh straneh Anscghema napad
ob Donavi je napravila bankrot, popolen j ^	"f - frtilie«ie. čete, ki so se bo-
i i . t i m l	i	. , nle severno ocl zelezmce v Kortrvk in odbuale
bankrot. Izjalovil se bo popolnoma gotovo , nasprotnika, smo tekom dne umaknili ua viši-vsaK poskus, da drže skupaj avstrijske-ogrske narode pod firmo Habsburg. Rapidno narašča v Avstriji in na Ogrskem republikanski pokret. Medtem pa izgublja dinastija Hohenzollerncev ves ugled, ker se njen šef trajno brani, da stopi v pokoj. Iz vieh, čisto iz vseh krogov Nemčije sc je čul kiic: Odstop dinastije Hohenzollerncev in preosnova državne ustave v duhu svobode. Viljem IL in njegov sin sta pa gluha in vstrajata na svojem mestu. S tem silno pospešujeta propagando misel. V Avstriji je izgubil polnoma svojo suvereniteto. Narodne vlade posameznih narodov so prave nositelji-ce državne oblasti. Če nas ne varajo vsa znamenja, bodo ustanovili nemški Avstrijci nemško državo na obsežnem demokratičnem temelju in jo pridružili Nemčiji. Habsburškega duha v njej ne bo več. Spojitev nemške Avstrije s prusko Nemčijo bo popolnoma zmajala zelo zastarelo malo Nemčijo, pruske Nemčije.
Berlin, 31. oktobra. Sozial, Korre3p.<i poroča: Sinoči se je pečal vojni kabinet z nujno zahtevo nekaterih njegovih članov, da naj izvajajo gotove potrebne posledice v ustavnem preostroju Nemčije tudi v osebnem oziru.
,Vorwarts je objavil uvodnik poti nadpisom »Kaj bo storil cesar.^ Izvaja: Nesmiselno je, če časopisje molči o tem, kar se govori na trgu in ulici. Pred dnevi se je povsod govorilo, da sta sc cesar in cesar-jevič odpovedala prestolu. Ker sc govorice niso potrdile, se je splošno sodilo, cla so bile. prenagljene. Ni uredništva in ni nobene osebnosti, ki jc količkaj poučena, da bi jo ne popraševali: »Kje?« in '-kdaj? Govori se lahko o hitrem pokretu. ki gre skozi cel nemški narod. Cesar ima v državi veliko političnih sovražnikov; v zadnjih letih sc je nasprotstvo posebno pojavljalo. Na nani nasprotni strani sodijo, tla cesar ni bil dovolj vsenemški in da ni kljuboval demokratičnim zahtevam, Vsenemci so razočarani, konservativci čutijo, da so zapuščeni; občutje je razljučeno, Da nam ne bodo ugovarjali, pristavljamo, da v teh krogih mon-
bilo v hipu nobenega razgrajača več. Sedaj pa se naši vojaki niso več dali zadržati Domobrancem sc jc pridružila četa hrvatskih piionirjev in vsi skupaj so med peva-njem narodnih himen korakali po Tegetl-hoffovi, Grajski in Gosposki ulici na Glavni trg. Medpotoma je četa narasla na par sto mož, katerim se :c pridružilo tudi mnogo civilnih oseb. Na Glavnem trgu so se manifestantje ustavili ter zapeli »Hej Slovani«, »Lijepa naša domovina-t ter »Ona-mo, onatno«. Iz kavarne »Tberesienhof- jt padel strel. Lc s težavo se je navzočim častnikom posrečilo, da so zadržali razsr-jene vojake, da niso naskočili kavarne. Kaj bi sc bilo zgodilo, si lahko mislimo, i ocl a fantje so vzdržali disciplino.
Med vsklikanjem i Živela Jugoslavija«, »Živela Srbija« itd,, so se manifestantje razšli. Del njih jc prišel v Narodni dom-?, kjer se je vse trio zavednih Slovencev iz Maribora, ki so hoteli na dostojen način proslaviti dan praznika narodne svobode. Naenkrat sc jc začul klic: Nemci so tu! V
lup;
bili
unaj na:-i vojaki, vsak s svojo
*>	-----t ----- •	hjluk o owi|u
gorjačo, a častniki z golimi sabljami. Tod« Nemcev ni bilo. Zbežali so preje. To so je namerilo šc parkrat. Toda Nemci so vedno prej zbežali. Ko so pa pobili par iip, so naši postavili pred Narodni dom« vojaško stražo.
Ko je prišla vojaška patrulja, so ii naSi vojaki rekli, da jo oni ne poznajo iu nt ori-poznajo nobene druge oblasti, kakor one Narodnega sveta. Ko vas pošlje predsednik Narodnega sveta dr. Korošec, se Vam bomo pokorili, prej ne.
Patrulja jc odšla.
Omeniti nam jcf še, da so mariborski Slovenci, na čelu jim Narodni svet, položili na grob Slomšek« in Tomšiča vence. Na Slomškovem grobu je govoril dr. Kovačič, na Tomšičevem clr. Rosina.
ski grenadirski polk št. 8f>. hanseatski pešpolk 7^, polka 230 in 231 50. rezervne divizije, so nosili glavno breme boja in so z učinkujoče podporo njihove artiljerije popolnoma odbili nasprotne napade. Gardni kirasirski polk in huzarska polka 8 in 11 so se v zadnjih dneh zopet posebno odlikovali. — Galivvitzova vojna skupina: Na vzhodnem bregu Moze tekom dne živahno delovanje artiljerije. — Jugozahodno boiišce: Nemške čete smo umaknili na severni breg Donave na obeli straneh Bclgrada iu JMnedereva. Prehoda čez Donavo nasprotnik m motil. Prvi generalni kvartirni mojster: Groener.
Bitka ob Aisni.
Berlin, L novembra, zvečer. Na lyški fronti severno od Denice se položaj ni spremenil. Južno cd Denice smo sc umaknili nadaljnjim napadom z umikom proti Šeldi. Južno od Valenciennea so se ob uspešnih protinapadih ustavili napadi Angležev, Silna borba ob Aisni in med Ar-goni ter_ Mozo. Napadi Francozov na višinah Aisne severozahodno od Chateaua-Porciena in na obeh straneh Vayeria so izvzemši krajevnih vpadališč omagali. Ujeli smo napade Američanov ra Chamnigne-villo-Bovonvillo.
H
Maribor, 31, oktobra 1918. \ Mariboru narodnega praznika jugoslovanske svobode nismo mogli tako praznovati, kakor so ;o storili naši bratje v Ljubljani, Zagrebu, in drugih jugoslovan-,. t.r- . . . \ v lch kr°S!h ,n,on: i skih mestih. Je pač tu preveč izgubljenih arhistično mišljenje m cuvstvo zvestobejn j sinov, ki se pa brezdvomno v nedolgem
~ času povrnejo v naročje svoje majke Jugoslavije. Vzlic neugodnim razmeram pa vendar tudi mariborski Slovani nismo hoteli zaostali za svojimi brati v drugih delih na-Se domovine. Tudi smo morali dati duška veselju, ki je odmevalo v naših prsih v trenotku, ko naš nnrod stresa raz sebe spone tisočletnega suženjstva. Kakor ponavadi, je seveda tudi tu prednjačila mladina.
o; lc to si žele, da bi bi! vladar drugačen, Članek končava: »Težki oblaki stoje nad gradom Bellcvue, v katerem sc bori vladar za sklep nastopanja. Nobena reč več nc ustavi vprašanja: »Kaj bo stori! cesar? Kdaj bo to storil? •
Berlin, 30. oktobra, Leipziger Volks-zeuung razširja poročilo, da jc naznanil bavarski ministrski predsednik v Berlinu, da se Wittelbachcrji potegujejo za nemški presto1 v slučaju, čc cesar položi svojo krono,
Ententa pritrdila pogajanjem o premirju s sovražnikom.
Bazelj, 30. oktobra. »Morning Post sporoča: Zavezniki so splošno pritrdili, da o premirju s sovraSnl- i
se pnono pogajanr kom.
Kolin, 30. oktobra. »Kolu. Volks^tg. i sporoča z zanesljive strani, da bu stavila j ententa nemškemu sovražniku sledeče goje: 1. Izpraznitev zesedenih ozemelj v | Belgiji in F-anciji, 2. Ameriške čete zusc- .' dejo mostove čez Reno, 3. Francoske čete
zasedejo trdnjavi Metz in StraBburg, zasedejo angleške čete Helgoland.
in
4.
armada DobrudiE.
Neue Freie Presse * poroča, d.
¥
,1 lO
ru-
munska armada vkorakala v Dohrud:>"
Srednješolci so imeli narodni praznik. Zbrali so se predpoldne v mestnem parku, kjer so s primernimi nagovori proslavili dan naše mlade svobode. Potem so korakali v sklenjenih vrstah, z narodnimi ko-kardami na prsih, po Gosposki ulici in po Glavnem trgu pred Cirilovo tiskarno, kjer sc razšli. Vsa manifestacija se je izvršila mirno in dostojno, brez najmanjšega izgreda. Nemci manifestante niso motili, lc par nižjim srednješolcem so neki pobalini iztrgali slovenske znake, isto sc jc zgodilo tudi neki slovenski ženi iz Ruš,
Zvečer pa se je zbrala par sto glav broječa nemška drhal, ki jc poti vodstvom preoblečenih nemških oficirjev pridrvela j i najprej pred Cirilovo tiskarno, kjer je I ravno imel sejo Narodni :,vct. Drhal jc tu pobila več sip in stekleno napisno tablo na j - trgovini tiskarne. Od tu jc šla drhal pred j ; gostilno gospoda Goletn uri Zlatem ja- j gcicturaztrgala slovensko zastavo ter pobila šipe, Medtem je neki slovenski čast-j nik pripeljal pred gostilno g. Golota 40 : mož broječo četo domobrancev. Seveda i\i i
Gosp. dr, Pavel Pestolnik je sprožil diskusijo o ustanovitvi narodne obrambe, Pridružujem se misli, pripominjam pa, da imamo dokaj jasen obris za narodno obrambo žc na dlani. Temu obrisu jc treba vdihniti samo še življenje in mahoma imamo na tisoče članov, na tisoče vidnih znakov in na stotine stražnic za narodno obrambo na razpolago. Narodno obrambo naslonimo na gasilstvo! Gasilstvo jc ena največjih discipliniranih organizacij, idealno organizirana ter ima po večini za svoje člane bivše vojake, ki so :> pomočjo Orla, Sokola, orožništva, občine, učiteljstva in duhovščine sposobni v najkrajšem času iz-vežbati svoje člane za narodno obrambo. Pripomočki: Redovne vaje za slovensko gasilstvo ima vsako gasilno društvo žc nu razpolago, Kjer imajo gasilna društva premalo članov za narodno stražo, tam uaj Narodni svet zaukaže obveznost in občint dajo na podlagi imenikov zadnjih črnovoj niških pregledovanj Ln po rojstnih Jetnikih potrebno število ljudi od 18. do 40. leta in čc treba tudi do 50. leta, gasilnemu društvu na razpolago. Gasilska orodišča ali gasilski domovi bi služili za stalne straže in gasilski kroj, ce tudi samo čepica ali Oe lada, za viden znak narodne obrambe.
Gasilna društva so združena v gasilske župe, gasilske župe v deželne gasilske zveze in deželne gasilske zveze v slovansko gasilsko zvezo. Kranjska gasilna društva imajo 12 gasilskih žup, razdeljene po političnih okrajih, in vsa slovenska gasilna društva v tri deželne gasilske zveze s sedežem v Ljubljani, v >''alcu in v Voloskem-Opatiji. Podstarostvo slovanske gasilske zveze, Lore; vseh treh deželnih gasilskih xvez jc v Ljubljani, S to ureditvijo jc dano tudi že nadzorstvo nad gnri!nimi društvi in nad narodno obrambo.
Po najnovejši statistiki ima Kranjska približno 200 gasilnih društev in 5000 članov, južno Štajersko 60 gasilnih društev in 1500 članov, Istra in Goriška 10 društev in 250 članov, skupaj potemtakem 270 društev in 6700 članov. To število članov bi se mogio na zgoraj omenjeni način podvo ji ti „ potrojiti ali pa 3e več, če bi razmere pokazale potrebo.
V slučaju naslonitve narodne obramba na gasilstvo bi moralo bili gasilstvu brezplačno na razpolago: poštp, brzojav in vožnja. Cepitev kranjskega gasilstva na dve zvezi bi morala izginiti, Odboru za narodno obrambo d ajem to misci na premišljevanje, nočem in ne morem pa si prisvajati te ali one merodnjnosti.
F. Barlč,
Petek g i žeden.
Dne
?7. oktobra ie vlada Nemčije odgo-./cL njogov odgovor na
.......... , ....	■	u.i.u,	v
ljudske •• lacic. kateri so podrejene turi/ ,, ke oblasti, m da pričakujejo predlogov
voriki \Vilsonu. da je --------------------
znanje, da so vsa ustavna pooblastila v rokah
voja-
premirje in pravičen mir. — Avstrija-Ogrska odgovorila \'''.!,onu 28, oktobra, izjavila jc, da pritrjuje vsem \vi!sonovim nazirp.rjem o pravicah rarocioi, po?cbuo tudi glede Cehov-Slc vakov in Jugoslovanov; prosi za takojšnje premirje m mir brez ozira na Nemčijo. -- Dr. i.&iuuidscu K sestavil novo osrednjo vlade, Li naj izvede likvidacijo Avstrije. Cesar je i/dal
razglas, da sme vojaštvo prestopiti v narodne armade, — 30, oktobra so s« x*čeie aa Dunaju velike demonstracije. Revolucionarno vojaitvo jt- sestavilo vojaške svete in ustanovilo Rdečo gardo.
Dne 29. oktobra zvečer se je sešel hrvatski sabor, proglasil neodvisnost vseh hrvatskih dežela, se izrekel za skupno jugoslovansko državo in priznal Narodno veče za najvišjo oblast. V sabor so prišli poveljujoči generali in se z vojaštvom pod\rgli narodni oblasti. Vojaštvo so zaprisegli. Zvečer je Narodno veče v Zagrebu imenovalo vlado za vse jugoslovanske deiele. Načelnik je dr. Korošec, namestnika dr. Pavelič in Svetozar Pribičevič.' Isti večer je Narodno veče imenovalo vlado za Hrvatsko in Slavonijo; načelnik ie dosedanji ban Anton pl. Mihalovič. — 30. oktobra je Ljubljana na veličasten način obhajala praznik neodvisnosti. Mauifestac.i je udeležilo 60.000 ljudi; na Kongresnem trgu je vojaštvo priseglo zvestobo Narodnemu svetu. Tudi dežela je manifestira ia. Nikier se ja\ni red in mir ni kalil. Na Spodnjem Štajerskem je ta dan slovenski Narodni svet prevzel vlado. — V Trstu so italijanski liberalci in socialni demokratje sestavili vlado pod naslovom »Odbor za javno blaginjo«, ne da di se ozirali na Slovence. Na zahtevo le-teh so pritegnili v odbor štiri Slovence: dva narodnjaka in dva socialna demokrata. Italijanska drhal je prirejala izgrede, ki so bili v prvi vrsti naperjeni proti Slovencem. Tekla je tudi slovenska kri. — Na Koroškem se kanijo Nemci polastiti elee dežeie. — Dne 31. oktobra je Narodno veče v Zagrebu imenovalo vlado za Slovenijo; načelnik Josip Pogačnik. Zvečer je narodna vlada prevzela od predsednika Attem-ea vse vladne posle. Državna policija in orož-ništvo sta se podredila narodni vladi. Za poveljnika vseh jugoslovanskih čet je imenovan podmaršal Mihaljevič, za poveljnika čet na Hrvatskem in v Slavoniji general Plivelič, za poveljnika čet v Sloveniji podmaršal Istvanovič. —- Vojno mornarico je avstrijsko-ogrsko vojno ministrstvo izročilo Narodnemu veču, ki jo je 31. oktobra prevzelo. — Narodno veče je proglasilo Jugoslavijo kot nevtralno državo in je prepovedalo prehod nemških čet, ki jih raz-orožujejo. — Češko-slovaški Narodni vvbor je dogovorno z dosedanjo oblastjo prevzel vlado na Češkem in Moravskem, pravtako tudi vojaštvo. •— Nemška Avstrija je imenovala državno vlado in stopila v stik z entento in drugimi narodnimi državami. Nemška Češka in severa:. Moravska sta se organizirali kot samostojni nemško-avstrijski provinci. — Na Ogrskem je ssetavil vlado grof Hadik z dosedanjo vladno večino. Temu nasoroti so ustanovili Kar^lvjevci Narodni svet, ki si tudi lasti vladno oblast. Karolvjevci so za polno ravnoprav-nost narodov, toda v okviru dosedanjih meja Ogrske. Grofa Tiszo so vojaki, ki so Karolvjevi pristaši, ustrelili. — Na italijanskem bojišču so začeli Italijani z veliko ofenzivo. Prišli so čez Piavo, a ponekod so bili z veliko silo odbiti. 29. oktobra je avstrijsko-ogrsko višje armadno poveljstvo prosilo za premirje ter so se začeli pogajati. Mnogi slovanski polki so samovoljno zapustili fronto in sc napotili domov. — V Srbiji so avstrijske-ogrske čete že prekoračile Donavo ter se bližaio Savi in Drini. Istotako se nadaljuje umik iz Albanije. — Na zapadnem bojišču se je umikanje Nemcev začelo nekoliko ustavljati.
Bratom Orlom "m SokoJom
Jugoslavija vstaja! Boljinbolj se bliža dan, ko bo svečano proglašena, ko postanemo svobodni, enaki vsem drugim narodom sveta, kateri niso ječali pod večsto-letnim jarmom nemškega birokratizma in militarizma. Z veseljem v srcu manifestiramo za to ljubljeno Jugoslavijo, težko pričakujemo, kdaj pride trenutek da nam z lepaki, posebnimi izdajami i. t. d. naznani Narodno veče nje obseg, nje ustanovitev in drugo, Dan se bliža in kmalu bo iu! S složnim, bratskim delom smo dosegli Jugoslovani uresničenje svojih narodnih teženj. Veselje vlada povsod ob teh dnevih nestrpnega pričakovanja, a kje večje nego v bratskih srcih Orlov in Sokolov.
Na Slovenskem sta delovali pred svetovno vojno dve telovadni organizacyi;i: Zveza Orlov in Slovenska sokolska zveza. Žal, da so takratne politične razmere onemogočile vsako misel na katerokoli 6kupno delovanje obeh telovadnih organizacij. Bili smo politični fanatiki, oklepajoč se vsak svojega svetovnega naziranja in meneč, da je to narodu v korist. Septembra 1908. 1. s n se pač čuli razni glasovi, naj bi se stranke zedinile in ustanovile Narodni svet; govorilo se je tudi o tem, da bi mogli Orli in Sokoli najti pot, po kateri bi mogli hoditi skupno vsaj v nekaterih stvareh. Pa vse to je bila le hipna navdu-š nost, ki se je le prekmalu razblinila v nič! Ostali smo si sovražniki, ne meneč se za to, da nas druži ista misel: delati za ■ arod, okrepiti ga, vzgojiti ga!
Deset let je minulo od tega in čas nam je prinesel izpremembo nekdanjih fanatičnih strankarskih bojev, v kojih je vsaka stranka poudarjala svoje: Le mi imamo pravico, delati za nr.rod, govoriti v imenu naroda, vi drugi pa ste narodni izdajalci. Pravi sistem ; irokratične Avstrije je bil to. Pri nas smo rc obdelovali s priimki narodnih izdajale; . Stiirgkhov sistem pa je z tega napelji . vodo na svoj mlin: iskal je veleizdajtilcev, obešal jih, streljal, moril, uničeval. Ko so naše rodne brate gonili v je-je, nam pri vojakih v zapisnikih delali z r-Včim črnilrm častne opazke »p. u.« in »n. v.« smo 7ačeli polagoma odpirati oči in s zavedat:, kakr bre: koristno, kako škod-I vo je bi'o ono sovr~šlvo med nami. Izia-x 'i smo se vsi kot *> mož za majniško de 1 i-rr ijo, ki ie hi!a delo dr. Kreka in naš pimimum. Wi' m. ■> načela na so nas pri-i ''a do ;c; a, a t n st- li na plan z za-I umi, ki so naš m&ks mum. In le za-I, e ie Dostavil narod sa mpo svojih za-
' ^topnikih in zaupnikih, združenih v Naro-j c'aem svetu.
Ustanovil i smo v Ljubljani Narodni svet, ki je naša najvišja narodna inštanca. On naj nam kaže pot, po kateri bomo hodili v bodočnosti. In če smo prišli tako daleč, da smo ustanovili Narodni svet, zakaj ne bi tudi med Orli in Sokoli poskusili napraviti nekaj skupnega. Ne vse, ker to ne gre. Kajti noben pristaš ne bo z a p"u s t i 1 svojih idej na ljubo svojemu nasprotniku in zavzel n j e g o v o p o 1 i t i č n o in svetovno n a z i r a n j c. A ravno Orli in Sokoli imamo nebroj stvari na tehničnem in narodnem polju, ki bi bile lahko skupne. Odločil se mse, da podam nekaj svojih misli, kie bi bilo mogoče skupno nasto panje. Želim, da bi bratje Orli in Sokoli, posebno vaditelji, temeljito prečitali ta članek ter o tem ali drugem povedali svoie mnenje. Čas hiti, čemu bi odlašalil Na vseh poljih se moramo organizirati in pričeli z delom. Ali naj mi, ki smo vedno prvi ozua njali demokratizem in delo za povzdigo na roda, sedaj zaostanemo? V spomin vse. bratom pa navedem le to: Predvsem proč s sovraštvom osebnesti! Saj imamo mnogo skupnega. Izluščimo jedro iz lupme in pomenimo se, kaj lahko smatramo za skupno in kaj ne.
Za danes omenim le dvoje, kar naj bi na mbilo skupno: Tehnični o d s e k :n strokovno glasilo. Mislim, da Hibo nikogar, ki bi mi v tem oziru mogel oporekati. Predstavljam si to tako-le:
1. Tehnični odsek; Zveza Orlov in Slovenska sokolska zveza izvolita v ta odsek enako število zastopnikov (n. pr. 10 ali več vsaka). Odsek sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika ter drugih članov. Umevno, da pošlje v ta odsek vsaka organizacija le vaditelje in strokovnjake na telovadnem polju, Delokrog tega odseka naj bi obsegal: a) Nazivoriovje; b) vaditeljske tečaje in vaditeljske izpite; c) izdajanje knjig ah časopisov v slučaju, da se ne bi osnoval poseben tiskovni odsek, na katerega pridem pozneje.
a) Nazivoslovje, Doslej smo imeli enako Vendar pa je v našem nazivoslovju še marsikaj kar naj bi se izpremenilo in stalno določilo. 2e pri sejah vaditeljskega zbora Slovenske sokolske zveze se je otem večkrat razpravljalo, sedaj je čas in prilika, da to uredimo in popravimo, kar je treba, ter dopolnimo, kjer so vrzeli. Dela v tem oziru bi bilo dovolj in naloga gotovo ne lahka.
bi Vaditeljski tečaji in vaditeljski izpiti. Tehnični odsek združenih slovenskih telovadnih organizacij priredil bi vsako leto vaditeljski tečaj v Ljubljani, ki bi trajal najmanj en mesec. Vsaka organizacija bi smela poslati v ta tečaj toliko telovadcev, kolikor bi jih ji pristajalo po številu članov. Umljivo, da bi se na tem skupnem tečaju obravnavale le tehnične stvari skupno, vse ostalo delo bi se prepustilo predavateljem vsake organizacije posebej, v tem slučaju bi toraj predavanja ne bila skupna. Predavatelje za orodno telovadbo, proste vaje i, t. d., nazivoslovje, pouk o razvoju človeškega telesa in drugo bi določil tehnični odsek; predavatelje za organizatorično vprašanje in podobno pa vsaka organizacija posebej! — Stroške za vse to naj bi nosili obe organizaciji v sorazmerju s številom udeležnikov oziroma čianov. V naši narodni državi pa bi s časom lahko dobili tudi podporo vlade, ki bi nam omogočila, da bi se število udeležnikov znatno povišalo in bi se lahko podaljšal vaditeljski tečaj od enega meseca na dva. Čim več vaditeljev bi si vzgojili na ta način, tem bolj bi se večale naše vrste, tem večjo korist bi imel narod, ki bi se telesno in duševno krepil v naših telovadnicah.
Isto velja o vaditeljskih izpitih. Jasno je, da se bodo na koncu vaditeljskega tečaja polagali izpiti. Ostane odprto vprašaje, kakšne ugodnosti bo nudila vlada vaditeljem, ki so napravili izpit vsaj z dobrim uspehom. Ali bodo imeli s tem prav!co, da pos(anejo telovadni učitelji (n. pr. Rusija, kjer so izprašani vaditelji Češke Obec Sokolske bili nastavljeni kot telovadni učitelji na gimnazijah, realka ter kadetnicah; enako v Sribijij ter pravico do stopnje častnika oziroma do enoletnega prostovolj-stva (n. pr. vaditelji francoskih telovadnih ruštev).
2. Strokovno glasilo. Ustanovi naj se skupno strokovno glasilo, ko-jega .-juj poseben tiskovni odsek, ali pa teh nič li odsek. Predstavljam si to glasilo nekako tako, '-ot je bil »Vaditeljski list«, ki je izhajal v Kranju pod uredništvom br. f Evgena Sajovica. Vsa vsebina naj bi bila seveda le tehnična, ki bi služila vaditeljem in boljšim telovadcem obeh organizacij. Umevno naj bi prispeval z duševm mi proizvodi k razvoju tega strokovnega lista vsak. kdor bi hotel in bi imel potrebne zmež osti. Vse ostale podrobnosti bi ?e določbe pozneje: v tem oz!ru, upam, bi e dela'a nobena organizacija posebnih zaprek. Stroški bi se pora? eiiii med obe organizaciji sorazmerno po številu člauov.
Tudi tu bi mogli reflektirati na podporo vlade.
Za začetek dovolj to dvoje. Želim, da bi bratje obeh organizacij povedali svoje mnenje, da s tem razbistrimo položaj in ugladimo pot do skupnosti. Obema organizacijama bi bilo lc v korist, če bi se združili na polju, ki nam je itak skupno, lažje in več bi dosegli v složnem in skupnem delu kot pa vsak posebej.
Na delo torej, bratje, za narod, za Jugoslavijo!
Dnevne novice.
—	Fromoviral je dne 30. oktobra za doktorja teologije na graški univerzi prior cistercijancev v Zatičini Avguštin Kost e 1 e c
—	Narodna bramba za Komendo in oVolico s je ustanovila dne 27. t. m. V ta okoliš spalajo občine: Kapijavas, Klane, Križ, La! ovice, Mlaka, Moste, jNašovce,
•ihadole in Zalog. Predsednikom jc bil
voljen Andrej Mejač iz Komende.
—	Narodni odbor v Kranju se je sestavil 27. oktobra. Ožji odbor: predsednik Ciril Pire, podpredsednik dekan Anton Ko-blar, tajnik dr. R. Marn, blagajnik dr. J. K'inar, namestnik odv. konc. Fr. Šemrov.
—	Narodna obrana v Idriji. Na sestanku Orlov in Sokolov 30. oktobra so bili v krajevni odbor Narod, obrane v Idriji izvoljeni sledeči Orli in Sokoli: Ivan Bajžeij. predsednik (Sokol); Karel Treven, podpredsednik (Orel); Martin Gorše, tajnik (Orel); Janko Šinkovec, tajnikov namestnik (Sokol); Anton Seljak, načelnik (Orel); Franc Krčnik, podnačeinik (Sokol); Karel Hrovat (Orel) in Janez Pivk (Sokol) člana.
—	Izobraževalno društvo v Mengšu ponovi v nedeljo, dne 3. novembra predstavo »Rokovnjači«. Sodeluje tamburaJko društvo »Jugoslavija«. Čisti dobiček je za ubogo jugoslovansko deco.
—	Naš domači polk strelcev štev, 2 odhaja iz Italije; pridružili naj bi se jim bili slovenski častniki iz Vidma.
—	Proč z birokratizmom! Vodstvo deželnega sodišča v Ljubljani je izdalo podrejenim okrajnim sodiščem okrožnico: Naša domovina je rešena težkih okov, ki so ovirale vsako prosto gibanje, vsako prosto delovanje. Danes živimo v svobodni in neodvisni Jugoslaviji. V sedanjih težkih časih ima pravosodstvo zlasti nalogo, da krepkovoljno skrbi za javni red in mir ter ščiti zasebno in javno last. Da se doseže ta namen, moramo vsi združiti vse svoje moči, vsak mora žrtvovati vse svoje sile. Nikakor ne zadostuje, da posameznik stori samo svojo dolžnost, da ravna samo po naročilih in navodilih svojih predstojnikov. Birokratizem, ki je okuževal vsa oblastva stare Avstrije in veliko pripomogel njeni propasti, naj izgine. Vsak uslužbenec naj v svojem delokrogu pokaže, da je svobodno misleč sodržavljan in sodelavec in ne samo mrtvo kolo v državnem stroju. Vsako nepotrebno pisarjenje naj se opusti, prava beseda o pravem času in na pravem mestu izda več, kakor strogi dekreti in dolgovezne naredbe. Nikdo pa naj ne ruši discipline, ki je danes bolj potrebna kot kedaj. Medsebojno zaupanje naj vlada med nami, vsaj smo vsi enakopravni, prosti državljani. Pozabiti pa ue smemo, da imamo vso oblast od ljudstva, da moramo zato vedno paziti na blaginjo ljudstva, da se trudimo pridobiti polno zaupanje ljudstva, kajti le tako bo naše delo imelo uspeh in ga bodemo opravljali brez težkoč. Nepotrebno se mi zdi, opozarjati še posebej na obliko občevanja z ljudstvom, vsaj smo vsi sinovi istega naroda, ki je, kakor dokazujejo zadnji dnevi, kulturen narod. Bodimo vedno stvarni, nikdar se ne dajmo zapeljati od strasti.
—	Poziv sodnim uslužbencem, naha-pjočim se v vojni službi. Vsi sodni uslužbenci, ki se nahajajo v vojni službi v Ljubljani, se poživljajo, da se nemudoma zglase pri vodstvu deže'nega sodišča v Ljubljani, da si varujejo svoje pravice.
—	Naši vseruHŠčniki in naši abituri-jenti se vračajo na svobodna domača tla. Eno, dva, tri leta so jim bila vrata univerze zaprta. Sedaj smo prosti, vsi pa smo edini v misli: Ne maramo biti več gostje tujih univerz! — Nujno torej prosimo slovensko javnost, da v najkrajšem času reši vprašanje slovenske univerze v Ljubljani. Preveč smo že na študijah izgubili, ne moremo in ne smemo več dalje časa odlašati. Predvsem bi stavili vprašanje: Bi li ne bilo mogoče kar najhitreje ustanoviti vsaj juridično in medicinsko fakulteto in takoj omogočiti predavanja, če ne drugače, vsaj za prve semestre? — Slovenski abiturijenti. (Op. ur. Naši vseučiliščniki za sedaj najboljše store, če se vpišejo na za- ! grebško univerzo.)
—	Umrl je v Doprepoljah 30. oktobra ! Ivan Štupnik, zgleden in ugleden mož. Bil je v »Zadrugi« poslovodja ves čas od njene ustanovitve. Vodil jo jc vesLao in z uspehom, da ga bo težko nadomestili, Eog mu bodi plačniki
—	Umrla je na Gočah pci Vipavi dne 28. oktobra 1918 Marija vdova Štemberger,
posestnica in sestra gosp. Frančiška Fer-jančiča, župnika in duh. svetnika v Mav čičai,
Mflri77a^S/"dtnem , Pri Posto'ni ie "mrla lK l!f P \begUnka iz Goriškega, st ,ra lb let. Priporoča se vsem znancem begun cem v molitev.	°
—	Usposobljenosti izpiti za obče ljudske in meščanske šole pred izpraševal no konus,,o v Ljubljani so preloženi na ne-do očen čas. Kdaj se vrše, se pravočasno objavi v dnevnikih.
K, 7pDprINarodn®Inu svctu- Tovarnar g. 100.000K ,G P 1 Narodnem" sv e tu
—	Narodni davek. Vinko Maidič	ve-teindustrijalec v Kranju 50.000 K
—	Narodnemu svetu v Ljubljai	a-kron !ubl'anska kreditna banka	J00
—	Za Narodno veče v Zagrebu so na-
KjVat>e PV;™^ gospoda Milana
na PnL ,g°Spc°iT PcPC0 Rus-KoSakovo na 1 odgabru_530 kron.
. . Gostilničarji in vinske cene Na
inicijativo načelstva ljubljanske gostiimčar-ske zadruge je sklicala deželna zveza go-stilnicarskih zadrug dne 30. oktobra sestanek vseh zadružnih načelstev v Ljubljano. Predsedoval je predsednik g. (W relec, poročilo o nastalem položaju in u nevarnosti situacije za nakupovanje večjih mnoz:: vina je podal namesto o! " 1 tajnika^ v prav dobrih obrisih g. Cerar, nacelr .u i zadruge v Kamniku. Olvorila se je stvarna in temeljita debata. Povdarjalo se je da so vinske cene posebno za letošnji slaoi pridelek furiozno previsoke. Že pri lanski dobri kvaliteti so mali gostilničarji vsled pojemanja obrata morali zapirati; če se vinskih cen ne spravi v pametne meje, bo zanaprej še slabše, in'v oči-gled poročilom iz vePkih vinorodnih dežel o silnem padanju cen vina in z ozirom na dejstvo, da je še velike množine vina v zalogah, se na predlog g. Kavčiča soglasno sklene, da se letošnje novo ne plačuje dražje kot po 3 K, v najboljšem slučaju pa 4 K za liter. Kupovalo se bode le za sproti, večjih partij sploh ne kaže nabavljati, ker tudi ne vemo, kakšna bo valuta v bodoče.
—	Iz odbora Kranjske deželne gasilske zveze. Odbor Kranjske gasilske zveze je v svoji seji dne 31. oktobra t. 1. sprejel soglasno nastopne predloge. 1. Kranjska deželna gasilska zveza stavlja svoje moči na razpolago Narodnemu veču v Zagrebu oziroma Narodnemu svetu v Ljubljani. 2. Kranjska deželna gasilska zveza poziva vsa včlanjena gasilna društva, naj po vseh svojih močeh podpirajo delo Narodne obrane. Za svojega zastopnika v odboru Narodne obrane izvoli poslovodjo Fr. Lav-tižar. 3. Odbor Kranjske deželne gasilske zveze je pripravljen stopiti v stik z odborom Slov. dež. gas. zveze v svrho skupnega, složnega in enotnega delovanja na polju gasilstva. Poslovodja Fran Lavtižar se pooblašča, da vse potrebne predpriprave takoj dogovori s poslovodjem Slov, deželne gasilske zveze Fr. Barletom. 4. Deželni odbor kranjski oziroma Narodna vlada se nujno naprosi, naj z ozirom na negotove denarne razmere, dogovorno z obema deželnima gasilskima zvezama takoj razdeli deželni gasilski zaklad med vsa sloveaska gasilna društva, da poplačajo svoje dolgove.
—	Mnogi poljedelci imajo namočeno sadje, katerega ne smejo kuhati, ker niso še dobili tozadevnega dovoljenja. Po našem mnenju ni treba čakati tega dovoljenja, ampak nai takoj kuhajo namočeno sadje.
Zaplenjeni prešiči. Na Škofeljci imajo Rumuni 30 prešičev, ki so jih zaplenili.
—	Čevljarji, ki prihajajo od vojakov domov in ki ne ostanejo v službi narodne vlad , se pozivljejo, da se zglasijo takoj v Vojni čevljarni zavoda za pospeševanje obrti, Ljubi,ana, Dunajska cesta št, 22.
—- Železniška nesreča na Nemškem. Dunaj, 2. novembra. Včeraj se je zgodila na postaji Briesen velika železniška nesreča. Vojaški vlak z dopustniki je zavozil v tovo-ni vlak, pri čemer se je 19 oseb smrtno ponesrečilo in 43 težko ranilo,
—	Po.-aljšmje vojaške oprostitve v Nemški Avstriji. Avstrijsko ministrstvo deželne brambe je prdaljšalo začasno do dne 31. decembra 1918 vse oprostitve, ki prenehajo 31. okt. 1918 ali pozneje. To velja tudi tistim, katerih prošnja je bila že odbita, a dozdaj niso še odrinili pod orožje,
LlftihtSanske rcovke.
lj Posebno izdajo »Slovenca« smo izdali danes zjutraj za Ljubljano.
lj Krajevnim odborom S. L. S. v I jub-
Ijani. Danes ob 8. uri zvečer se So vrš'l v Mestnem domu sestanek vsih, ki m rej i pristopiti k Narodni obrani. Ker s'a javni red in varnost radi nedisciplinirane -možice s fronte v največji nevarnosti in ker so sc v nekaterih kra<ih Kranjske ■■.v'"' ropi in napadi, zato nujno norv^-mo v? -naše somišl er'1e, da se rr:gV-- ar,o^n obrani. Ore za n-š? inetje in ,'.'• ■ .
lj Narodna obrana v Ljubljani : >• jo osnovala včeraj v petek dne 1. novembra
1918. Popoldne ob 5. uri je prevzela varstvo vseh važnejših prostorov. Nerednosti, ki so se dogajale v noči od četrtka na pc-tek*-ni pripisovati na rovaš Narodne obrane, ker se je ista šele včeraj popoldne organizirala. Nerednosti so povzročali ljudje, večinoma mladi fantje, kateri so si na samovoljen način prisvojili na kolodvoru orožje in izvrševali posle, za katere niso bili poklicani. Vsak član Narodne obrane ima sedaj legitimacijo, zahtevajte jo od vsakogar, vse nerednosti naznanite pisarni v Narodnem domu. Odvzemite orožje mladini brez legitimacije. Drugače se pokorite pooblaščenim članom. Na kolodvorih je prevzelo vso stražo vojaštvo. Vsi, ki ste se vpisali v Narodno obrano in niste izvežba-ni v orožju, se zglasite jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu.
lj Jezikovni tečaji Slov. kršč. - soc. zveze v Ljubljani so preloženi radi nastalih razmer na' poznejši čas, kar se priobči v časopisju. Srbsko-hrvatski in nemški tečaj se bo vršil na II. drž. gimnaziji, češki in laški na 8 razredni slov. dekl. šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani.
lj Stanovanja in mesečne sobe.. Vse one stranke, pri katerih so stanovali častniki in so imeli bodisi cela stanovanja ali posamezne sobe in one stranke, ki prostovoljno oddajo sobe za nastanitev, se nujno naprošajo, da se zglase v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (magistrat, Mestni trg 27/IIIj, ker se rabi veliko sob za slovanske častnike 17. pcšpolka, polka gorskih strelcev itd. in eventuvalno pozneje za ententne častnike. Uradne ure od 8. zjutraj do 6. zvečer.
lj Ravnateljstvo Christofovega učnega zavoda v Ljubljani naznanja, da se vrši pouk na tem zavodu neovirano naprej ker je število obolelih slušateljev malenkostno. Vsi gojenci in vse gojenke zavoda imajo toraj 5. novembra zopet svoj redni pouk. Kakor znano, obstoje na imenovanem zavodu tudi tečaji za moderne jezike, kakor: francoščino, angleščino; poučuje se pa tudi že več let v italijanščini in nemščini. Od 5. novembr^ naprej se otvorijo tudi tečaji za srbohrvaščino. Ker razpolaga zavod z dvema učnima sobama, bo mogoče sprejeti precejšnje število slušateljev, ki naj se priglasijo naipozneje do 4. novembra t. 1. pri ravnateljstvu tega zavoda, Domobranska cesta 7.
lj Z glavnega kolodvora, V tukajšnji točilnici natakarji še vedno izzivalno govore nemško. Pozivamo restavraterja, da nemudoma odpravi to nesramno predrznost,
lj Smrtna nesreča. Sinoči ob četrt na 7 zvečer je nekdo ustrelil v Kolodvorski ulici ponesreči z revolverjem, s katerim se je igral, 20 letno služkinjo Marijo Sirk s Poljanske ceste štev. 20, II. nadstropje. Nesreča se je zgodila pred gostilno »pri Angelju«, Prepeljali so jo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Nesreča z orožjem. Mizar Kranjske stav-binske družbe Josip Novšek, stanujoč v Rožni dolini, je prišel danes zjutraj ob treh s samokresom domov. Imenovani ima samo eno roko. Vsled neopreznega ravnanja s samokresom se mu je samokres sprožil ter je krogla prodria 13 letnemu sinčku Jožefu srce in je bil na mestu mrtev, drugi triletni sinček pa jc ranjen v desno roko.
Dasi se je zelo obetal dež, se je na Vse svete kmalu po 1. uri popoldne dvignila takorekoč cela Ljubljana z bližnjo okolico, da poroma na slovesen obisk k onim, ki so se nastanili v tihem, mirnem domu sredi Ljubljanskega polja, pri Sv. Križu. Zadnja leta in posebno tudi zadnji čas je imela smrt tako bogato žetev, da skoro ni družine, ki ne bi imela pri Sv. Križu dragega groba. A tudi tiste, ki nimajo nikogar svojih tamkaj, je na Vse svete z neodoljivo močjo vleklo na pokopališče, saj so tamkaj grobovi, ki so nam vsem enako sveti in dragi: grob dr. Janeza Evangelista Kreka in grobovi vojakov; niso bili vsi našega rodu, a vsi so bili žrtev strahotne vojne, iz katere naj se porodi trajni mir in svoboda ne samo za jugoslovanski narod, marveč za vse človeštvo. A dr. Krek je pač ravno v teh velikih dneh nam vsem neprestano v mislih in marsikomu se iz hvaležnega srca izvije vzdih: »Škoda, da on ni dočakal..,« Nič čudnega torej, da je danes vse šlo na pokopališče, In vendar čudno! Življenje, nasičeno bodočnosti, valovi in šumi krog nas, cla bi človek mislil, da za spomin na mrtve vsaj za enkrat nimamo ne časa ne prostora v srcu. Ako smo kljub temu sredi vrvenja . silnih dogodkov odložili za hip vse drugo, da dostojno praznujemo praznik mrtvih, da se v hvaležni ljubezni in spoštovanju poklonimo njihovemu spominu, potem smo s tem dokazali, da smo iz šole trpljenja izšli tako dozoreli, resnobni in notranje iz-čiščeni, da smemo mirno zreti v bodočnost, pa naj ta krije v sebi za nas karkoli. To je bila posebna tolažba današnjega dne.
• ft *
Vojaške grobove jc zvesta to ..-viška roka lepo uredila in okrasila. Na vsakem križu je visel kip venec iz smrečja; na veliki skupni križ je bil položen venec s slovenskimi trakovi.
Točno ob 3 uri jc pričel svoj govor vojaški superior Kokolj. Spominjal se je grobov širom svetovnih bojišč, v katerih 'očivajo naši sinovi. Ko so odhajali, so šli,
ker jih je klical ukaz, kateremu se niso I mogli upirati. Šli so v boj za zmago, za katero, pa tedaj še niso vedeli,.. Niso vedeli, da se gredo bojevat za našo zmago, za našo svobodo. Mnogi izmed njih, ki tu počivajo, so naš rod, so naši bratje in danes hvalijo Boga, da leže njih trupla v lastni, svobodni domovini. Njih trpljenje ni bilo zaman, njih kri ni tekla zastonj, s svojimi žrtvami so nam odkupili svobodo. Tudi doma ostali so veliko trpeli in mnogo prestali in bi bili morali pač obupati, ako ne bi bili našli tolažbe in pa opore v križu. Danes vsi spoznavamo, kako dobra in velika je milost božja, da nam je iz te krvave in že skoraj obupne vojne zasijalo solnce svobode, Kakor že pravi sveta katoliška Cerkev: Kri mučenikov je seme kristjanov. Zato pa ne pozabimo nikdar vseh teh, ki so žrtvovali najdražje, kar so imeli — življenje, za naš narod, našo svobodo, našo državo. Mnogo si imamo še povedati, mnogo imamo še danes na srcu, a ob pogledu na križ ho-č' i biti mirni in dobri, ker smo srečni j aših pokojnih bratih. Nato se je go-vl,- . iik v hrvatskem jeziku spominjal junaških sinov kršne Dalmacije in Bosne, ki so na Krnu, na Kalvariji, na Sv. Mihaelu krvaveli in izkrvaveli. Hrvatski sinovi, ki spe na tem pokopališču, se gotovo ne čutijo tuje, saj spe v bratski zemlji, ker ni več razlike med nami in nam je vsem skupna ena svobodna domovina. Za vse, za vse vas, bratje, bomo molili in prosili večnega Boga za sladki pokoj vaših duš!
" Govor, kateremu je prisostvoval tudi knezoškof dr. A. B. Jeglič, se je množice globoko dojmil.	.	.
Nato so pevci »Glasbene Matice« pod vodstvom gospoda Hubada dovršeno zapeli tri pesmi: »Beati mortui«, »Usliši nas, Gospod« in »Blagor mu«.
Z voj. pokopališča so odšli pevci pred grob dr. Kreka, kjer so zapeli latinsko »Smrt pravičnika« in tri kitice »Vigredi«, ki je marsikomu priklicala solze v oči; nazadnje še »Blagor mu«. Z globokim občutkom in veliko dovršenostjo prednašano petje je tisoč in tisočglavo množico popolnoma obvladalo; poslušala je v tihi zbranosti in globokem ganotju kakor v cerkvi.
Odšli smo s pokopališča boljši in notranje močnejši.
pouk 1. oktobra in so ta dan prav vse deklice prišle v šolo, razen 1 v VIL razredu. Takoj prihodnje dni pa so se pokazale v tem in v drugih razredih absence obolelih otrok, tako da je bilo treba zapreti tudi to šolo, kakor so se zatvo-rile vse šole 3. oktobra za 14 dni; ker bolezen še ni ponehavala, treba je bilo zapreti šole potem šc nadalje do 4. novembra.
Zakon o infekcijskih boleznih ne našteva influence med one bolezni, ki jih je treba prijavljati oblastem, radi tega tudi niti približno ni mogoče podati kako število obolelih, povsem pa se lahko računa, da je obolelo v Ljubljani v zadnjih treh tednih kar več tisoč oseb na influenci. Predvsem otroci do 10. leta, mladina od 10. do 20. in 30. leta. Starejši oboleli so bolj redki, pri starih ljudeh pa je obolenje za influenco skoraj izjema. Razlagati je to s tem, da so starejši ljudje influenco že enkrat prestali in najbrže, kakor pri ošpicah na primer, oboli človek tudi za influenco le enkrat.
Obenem z influenco pa so se jako pomnožili slučaji pljučnice, katera je najbrže med sedanjo epidemijo influence povzročena po bacilu influence.
Kakor že omenjeno, je nalezljivost influence jako velika. Bacili se razprše z najdrobnejšimi kapljicami pri kašlju bolnika in če pridejo v sopilo zdravega človeka, se ta okuži. Pri tem je še omeniti, da je znanstveno do-gnano, da imamo tudi pri tej bolezni bacilo-nosce, ki ne obole na okužbi, pač pa imajo bacile influence v ustih in sopilih. Na sto zdravih ljudi je računati do 25 takih bacilonoscev. Razumljivo je zato torej, da se po takih bolezen pred vsem in morda edino s kašljanjem raznaša. Če še poudarjamo, da je vsled vojnih razmer, slabe prehrane, slabe obleke veliko število ljudi jako oslabljenih in slabo hranjenih, da slabe vremenske razmere že itak neugodno vplivajo, si s tem lahko razlagamo razširjenje bolezni in razmeroma veliko število težkih in smrtnih slučajev. Vobč« se zdi, kakor da bi obolelo več žensk kot moških; najbrže so ženske s postrežbo obolelih, potem pa tudi vsled mnogih potov in dolgega čakanja pri anrovizacijah, infekciji bolj izpostavljene.
Javno-zdravstveno, uradoma, se pri tej bolezni iz zgoraj navedenij; vzrokov pač nič ne da doseči. Prihaja pač v poštev predvsem le osebno higijensko zadržanje, ne obiskovati bolnikov po nepotrebnem, izogibati se infekcij po kašlju drugih oseb, kakor je tudi dolžnost vsakega kašljajočega paziti na to, da drugih ne okuži.
Prinoroča se večkratno grgranje na dan, stroga Mesna snažnost in snaga po stanovanjih, ki jih je tudi dobro zračiti.
V zndniem tednu je bilo opažati, da epidemija znatno ponehuje.
Sološno zdravstveno stanje ljubl]anskega občinstva je bilo pred vojno in začetkom vojne prav ugodno. Umrljivost je znašala leta 1913. 13-8 %, leta 1914. 14-9%. Poslabšala se je pa od leta do leta, osobito pa v tekočem letu m zadnji čas.
Velika urorliivost v Ljubljani.
Ves čas vojne ni bilo nalezljivih bolezni v večjem epidemičnem obsegu; sicer smo imen tekom vojne koze, kolero, pegasti legar, tifus, razne otroške nalezljive bolezni; vendar se vse tc niso razpasle v epidemije, nastopale so le posamezno, niso pa zahtevale nadnormalno število smrtnih žrtev.	.
Letos je umrlo do 15. oktobro 1109 oseb,/ tako da je že konec tretjega četrtletja doseženo? število umrlih v normalrih letih.
Griža.
L. 1917. je nastopila med ljubljanskim občinstvom griža, ki se je v normalnih časih pojavljala le v posameznih slučajih, jako razširjeno. Obolelo jc 93 oseb, od katerih jih ie 30 umrlo. Letos se je ta bolezen zopet v jeseni razpasla in zahtevala do 15. oktobra 101 obolenje in od teh 25 smrtnih žrtev. Razen teh pripeljali so v ljubljansko deželno bolnico 21 za grižo bolnih, od katerih jih je 10 umrlo. V zadnjih tednih ie bolezen prenehala, sempatje se pojavlja 6e kak slučaj.
Španska bolezen.
Nastopila pa jc septembra 1918 v :ako razširjeni epidemiji influenca (španska bo-lezen).
L. 1889/90 je nastopila influenca, prihajajoča z vzhoda po celi Evroki in jako hitro v veliki epidemiji; ta je ponehala polagoma, vendar pa so se vedno zopet pojavljali posamezni slučaji te bolezni vsako leto. Letos spomladi se je razširila bolezen zopet, in sicer tokrat prihajajoča s Španskega in se je zopet hitro razširila po celcm kontinentu. V Liub-ljaui je bil čutiti nastop te epidemije v prvem napadu konec letošnje spomladi. Drugi, resnejši in obsežnejši nastop pa koncc septembra.
Irflnenca, povzročena pač po bacilih influence (Pfeiffer 1892) napade nenadoma človeka z visoko vročino 40° in več, bolečine v glavi, suh kašelj, krvavitev iz nosa, bolečine v trebuhu, včasih v težkih slučajih kaže|o se znaki kakor pri tifusu in griži, koža postaia vijoličasta (cyanosa). Pogosto se razvi;e pliuc-nica v posebni raztreseni obliki (kataralična pljučnica). V lahkih slučajih zginejo vsi znaki v dveh ali treh dneh, in siccr se to zgodi v veliki večini vseh obolenj. Drugi okrevalo približno v enem tednu, včasih se pojavi recidil. Kjer se kažejo zgoraj imenovane težke komplikacije, postane bolezen resna, v posebni nevarnosti so pa tudi taki bolniki, ki so že poprej bolehali na pljučih, torej jetični, nadušhrvi, potem bolniki s srčno hibo in tudi noseče matere.
Nalezljivost influence je jako velika, morda tako velika kot pri ošpicah, katero bolezen skoraj vsakdo v svojem življenju naleze. Ta nalezljivost se je pokazala pri sedanii epidemiji posebno med šolsko mladino, ko so je izhajajoče od enega obolenja razvilo med sošolci celo ognjišče ter so iskre razširjevalc in raz-našale kal bolezni med druge tako, da se je v najkrajšem času, tekom par dni, pokazal na vsaki šoli hiter napredek okužbe. V par dneh ic orimanjkovalo skoraj v vsakem razredu srednjih in ljudskih šol večje število, do tretjine, oziroma polovice otrok. Posebno dokazihio ie bilo to v Lichtenlhurničini šoli, ki je pričela
Štajerske ce*
š Nemčurski stebri v prejšnji slov. Štajerski padajo. Narodni svet za sodni okraj Slov. Bistrica se je ustanovil dne 30. oktobra t, 1. ob ogromni udeležbi narodnih zaupnikov vseh stanov v Slov, Bistrici. Na tem sestanku so se par ur temeljito razmotrivala vsa važna narodna in gospodarska vprašanja, posebno pa krajevna. Par važnih praktičnih sklepov se je že takoj drugi dan izvedlo. Koncem zborovanja so zaupniki zložili krog 700 kron narodnega davka. Raz narodni dom je vl-■ a po dolgih letih prvič slovenska trobojnica. Pod vtisom zadnjih dogodkov v jugoslovanskih deželah in menda tudi radi veličastne udeležbe na tem sestanku je še isti večer nemčurski odbor mesta Slovenske Bistrice z županom vred odstopil, da izroči skrajno zavoženo mestno gospodarstvo Slovencem. f>
š Ptujski Ornik je patriotičen v izplačilu dnevne mezde ubogim vojakom. V tej vojni je Ornikov hlapec na Ornikovo povelje povabil več vojakov, ki so pridno kosili na Ornikovem travniku, a živa duša jim ni prinesla ne kapljice pijače in ne drobtine kruha. En oddelek tistih vojakov, ki so dobili od Ornika toliko patriotične nagrade za sleparsko stradanje, da je na vsakega prišlo natančno po 15 vin., je kosilo na slovenskem posestvu, kjer so dobili dovolj hrane in vina in po 2 K pla&la. na osebo.
p Pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici. Vrhovna instanca v vseh narodnih, gospodarskih in političnih zadevah za Goriške je pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici, ki posluje kakor organ Narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega veča v Zagrebu, sestavljen tako-le: Načelnik dr. Karel Podgornik, deželni poslanec, odvetnik v Gorici; podnačelnik clr. Brecelj Anton, zdravnik v Gorici; tajnik dr. Medvešček Peter, odvetnik v Gorici; blagajnik Premrou Sviloslav, ravnatelj Goriške zadružne zveze v Gorici; člani: Dominko l'Van, deželni odbornik, c. kr. dež. sod. svetnik; dr. Franko Alojzij, deželni podglavar, odvetnik; dr. Gabcr-šček Franc, odvetnik; Kozman J., trgovec, dr. Novak Ivo, odvetnik; Rutar Matija, deželni poslanec, c. kr. višji dež. sod. svetnik; Štrekelj A., ravnatelj kmetijske šole: Vuga Ciril, kurat v Podgori, vsi v Gorici. Ljudstvo naj se v vseli važnih zadevah obrača na Pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici ter se pokori njegovim odredbam.
Dr. SkuMova konfiskacija-
Ubežni dr. Skubl je pred tednom dni prepovedal priobčiti naslednjo interpelacijo:
Posl. dr. Korošec, Stanek in tov. so vložili naslednjo interpelacijo:
Z ozirom na mednarodni položaj, potem ko je celo avstrijsko-ogrska vlada vsem narodom teoretski priznala pravico samoodločbe in jim obeta ententa izpolnitev za iste zahteve po samoodločbi, je zares nesmiselno in nemoralno, da se od članov jugoslovanskega, čehoslovaškega in poljskega naroda še zahteva krvavo vojaško službovanje. Dejstvo, da se naši trije mednarodno priznani narodi z nikomur nočejo vojskovati, ima samo ob sebi to posledico, da zahtevamo, da ss odpokličejo naši vojaki iz front, Če bi naše
polke spravili domov, bi to splošno olajšala položaj. Aprovizacija čet in njihova kasneiša odslovitev bi v tem slučaju bila mogoča t veliko manjšimi težavami. Za vzdrževanje jako ogroženega notranjega reda je velika nevarnost v tem, če st: nahajajo tuji regimenti v naših deželah. Ljudstvo smatra prisotnost nemških in mažarskih čet na našem ozemlju kot izzivanje. Z domačimi četami bi bilo sodelovanje vseh za mir in red skrbečih čini-teljev jako olajšano. Potem ko konečno vendar enkrat že umikajo Mažari svoje čete i i češkega ozemlja, smatra vojaška oblast za največjo ustavno umetnost, da napolnjuje Češko s šturnikompanijami nemške narodnosti Posebno izzivanje naših narodov je v tem, da je na tisoče naših vojakov prisiljenih vojskovati se pri Verdunu zoper Francoze in Amerikance. Tamošnje čete so slabo opremljene, tako da je prava sramota. Ljudje radi tega v velikih množinah poginjajo, zlasti pri plinovih napadih.
Za vse prebivalstvo bi bilo dobro, če bi bolne vojake premestili v bolnišnice v njihovi domovini. Tudi naše vojaške zdravnike naj bi se premestilo domov.
Čc se resno želi mir in če res stojimo tik pred pogajanji, kakor zatrjuje zunanji minister, zakaj se istodobno vpoklicuje nove ljudi? Čemu smešna borba takozvane »Enthebungs-gruppe« v domobranskem ministrstvu proti spodnjim instancam in jasnim gospodarskim interesom. Z novimi vpoklici je položaj le še bolj zamotan. Delavske kompanije delajo v prid tujcem za smešno mezdo. Ce se resno hoče mir, treba takoj odpraviti to prisilm delo.
Vprašamo g. ministrskega predsednika in domobranskega ministra:
1.	Ali je pripravljen takoj odrediti pre. mestitev jugoslovanskih, čehoslovaških in poljskih regimentov in čet v njihovo domovino?
2.	Ali je pripravljen povzročiti, da se vsi avstrijsko-ogrske čete odpokličejo iz zapadne fronte?
3.	Ali je pripravljen odrediti premestitev bolnih vojakov v domače bolnišnice, kako» tudi premestitev zdravnikov v njihovo domc vino?
4.	Ali je pripravljen ustaviti vse nove vpoklice, podaljšati že dovoljene dopuste do nadaljne odredbe in razpustiti delavske kom panije,
Dunaj, 22. oktobra 1918.
pr Narodno gledališče. Predvečer vseh vernih duš je bil včeraj, dan, ko ljudje hite na grobove svojih umrlih in počaste njih spomin S solzami in krizantemami, dan,' ko se čutimo bliže grobovom in govorimo z njimi o tem če je boljše biti ali ne biti in sami sebi priznavamo* da »trpimo znova zla tu rajši, kakor da pobe^ gnemo k neznanim. Pretekla leta (do 1913.) smo na praznik Vseli svetnikov hodili v gledališče gledat »Mlinarja in njegovo hči«; hvala' Bogu, sedaj smo vendar enkrat prišli preko tega, Miiller und sein Kind sta se izselila iz na-še Ljubljane /. vsemi solzami, ki so jih preto čile z njima brumne žene in ženice.
Včeraj so igrali v Narodnem gledališču »Hamleta«. Hamlet je kraljevski princ, ki ga omenjajo stare danske pravljico in v svojih kronikah kronist Saxo Grammaticus okrog leta 1200. Saxo piše v svojih danskih pravljicah, da je Hamlet živel okrog 500 let pred Kristom. Kje, ni gotovo. Nekateri pravijo, da je bil do* ma na Zelandiji, drugi smatrajo Jiitlandijo zaL njegov dom. Na Zelandiji baje še danes vedo za! potok, v katerega se je vrgla nesrečna Ofelija. Imena oseb, ki nastopajo v tej pravljici, so ze-J Io različna, kakor n. pr. imena delujočih oseb, ki nastopajo v različnih redakcija Tristana in Izolde. Shakespeare sc Saxovega vira drži precej zvesto, vendar konec tragedije ustvari drugače. Hamlet se poroči v pravljici s škotsko princezinjo Hermctrudo in pade v boju z danskim kraljem Viglctom, na kar Iiermetruda prelomi obljubo zvestobe in se znova omoži z morilcem svojega moža. Za Saxoni je prvi pripovedoval to pravljico Belleforest v svojih »Hi-stoires tragiques« in na podiagi te knjige je nastala tudi angleška >hystorie of Hamblett«, iz katere jc nepesredno vzel tragično sno Sha< kespeare.
Potek tragedije po Shakespeareju je sle« deč: Hamlet, danski princ, dobi v tujini sporo-J čilo o smrti svojega očeta in se vrne domov ravno, ko sc njegova mati poroči z njegovim stricem. Prikaže se mu duh umorjenega očeta in ga pozove, naj maščuje zavralni umor. Da, bi kralja, strica svojega, prisilil k izpovedi njegovega zločina, se hoče delati norega, četudi si s tem odtuji svojo ljubljenko, Ofelijo, Polo-nijevo hčer. Na dvor pride potujoča družba igralcev in Hamlet jo pregovori, da igra pred kraljem tragedijo, kjer nečak Lucijan zastrupi spečega kralja, da se poroči z njegovo ženo, Tako hoče Hamlet izsiliti kralju vsaj indire-ktno priznanje in to se mu pozneje tudi posreči. Vendar se Hamlet kljub nenadnemu razburjenju kralja ne more odločiti za maščevanje, Še slabše se posreči izid prizora med kraljico iti Hamletom. Hamlet, ki sluti, da je za preprogo skrit kralj in ju posluša, predere z mečem preprogo, a zadene Polonija, ki je tičal za njo. Hamletova hlinjena norost in očetova smrt sta vzrok, da Ofelija v resnici znori. Tu se začne tretji, odločilni del žaloigre. Hamleta pošlje kralj na Angleško z naročilom, naj ga tam umore, a on odkrije namero in pošlje na Angleško svoja dva prijatelja, sam pa se vrne na Dansko.
Na grobu Ofelije, ki jc utonila, se sreča z nienim bratom Laertom, katerega je bil kralj naščuval proti njemu, češ da je kriv Ofelijene blaznosti in Polonijeve smrti. I.aertes ga rani z zastrupljenim mečem, Hamlet pa mu iztrga orožje, usmrti Laerta in kralja, medtem ko jo kraljica nevedoma tudi že pila strup na zdravje svojega sina.
Hamlet jc brez dvoma najgloblja in naj' duševnejša drama Shakespearejeva. Mrzlična napetost prekipeva v celem dejanju, četudi se junak bori sam s seb( j skozi celih pet dejanj ali naj izvrši svoj sklep, ali ne.
Shakespeare, ki je največji pesnik ro naissance, zahteva od igralca mnogo, mnogo. Kot noben drug dramatik (Moliere mogoče) je imel vedno pred o*mi tudi scenični efekt in tega je pri vsej psihološki poglobitvi tudi vedno dosegel. Zato pa so zahteve, ki jih stavijo na igralca njegov? dela, W.ke, a niso nehvaležne. Figure, ki jih je pesnik ustvaril, so take bogate, tako plastične, da ostane v njih živ-ljenie, kakorkoli jih opazujemo. Nikdar pri Shakesoeareju ne more igralec več izraziti,
l/a !»n»« «A -£A iit(inw!l r>	»n	X nn rn««X«
Uutiui j*, t?*, »fci v/,ii |JC.OIIII\ cani,	».»a ninuni/
mani. In zato zahteva popolno psiholočično
Izvežbanost v izraz« strasti in okoliščin. Kratkomalo noben pesnik še ni iinel globo-kejšega vpogleda v človeško dušo kakor Shakespeare.
Igra je izpadla proti pričakovanju zelo zadovoljivo. Vendar bi bilo smelo izraziti po eni sami predstavi sodbo o igralcih v psihološko tako globokem in zamotanem delu kot je Hamlet. Brez dvoma je za g. Nučiča Hamlet ena izmed najboljših, rekel bi — življenjskih ulog. Vidi se, da to ni več igra. to je doživljaj, živa Shakespearejeva oseba v besedi in dejanju. Zakaj pa je igral hrvatsko, to vprašanje bi bilo poglavje. Pojdimo čez ihrizem in vra-zizem« in recimo si odkrito: Čeinu hibridizem na našem odru, čemu omalovaževati krasen prevod Cankarjev, čemu paradoks, da Hrvatje in Čehi igrajo slovensko, Slovenci pa hrvatsko? Ni dvoma, da bi bil g. Nučič ustvaril Hamleta v slovenščini enako dobro, če ne bolje kot v hrvaščini. O tem in drugem na dalje prihodnjič.	G. G.
pr Iz gledališke pisarne: Danes se ponovi Shnkespcarjev »Hamlet« za abonement »A«. — Predstava se prične ob 7. uri zvečer. — Jutri v nedeljo dne 3. novembra popoldne ljudska predstava »Svet« izven abonement a po znižanih cenah, — Zvečer se ponovi »Charleyeva teta« izven abonement a. — V ponedeljek ostane gledališče zaprlo,
a Aprovizacija južne železnice. Dnu 4. novembra s eprične oddaja moke in sicer po sledečem redu: pondeljek dopoldne št. 1 do 400, popoldne št. 401 clo 800, torek dopoldne št. S01 do 1200, popoldne št. 1201 do 1600, sreda dopoldne šlev. 1601 do 2000, popoldne štev. 2001 do 2400, četrtek dopoldne štev. 2401 do 2S00, popoldne štev. 2801 clo 3200, petek dopoldne štev. 3201 do 3600, popoldne štev. 3601 clo 4000.
a 'Telečje meso za težko bolne. Tisti bolniki, ki so bili prijavljeni pri mestnem aprovi-cačnem uradu clo sobote, dne 2. t. m., prejmejo telečje meso v nedeljo, clne 3. t. m. zjutraj o:l 7. clo 8. ure na Poljanski cesli štev. 15. S seboj je treba prinesti tisto nakaznico, na katero dobivajo stranke sicer goveje meso.
a Kislo zelje na rmene izkaznice C. Stranke 7. rmenimi izkaznicami C prejmejo kislo zelje v pondeljek, dne 4, t. m. in v torek, dne 5. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-lc red: v pondeljek, dne 4. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 220, od 9. do 10. ure štev. 221 do 440, od 10. do 11. ure štev. 441 do 669, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 661 do 8S0, od pol 3. do pol 4. ure štev. 881 do 1100, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1101 clo 1320, od pol 5. do 5. ure štev. 1321 do 1430. V torek, dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1431 do 1650, od 9. do 10. ure štev. 1651 do 1870, od 10. do 11. ure štev. 1871 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev.
2091 do 2310, ocl pol 3. do pol 4. ure	štev.
2311 clo 2530, od pol 4, clo pol 5. ure	šlev.
2531 do 2570, od pol 5. do 5. ure šlev.	2751
clo konca. Stranke dobe za vsako osebo	po 2
kilograma kislega zelja, kilogram stane	1 K.
a Kostanj za I. okraj. Stranke I. okraja
prejmejo kostanj na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 4. novembra ua deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1 clo iSO, ocl 9. do 10. ure štev. 18J cio 360, od 10. do 11. ure štev. 361 do 540, popoldne od 2. clo 3. ure štev. 541 do 720 od 3. do 4. ure štev. 721 do 900, od 4. do 5.'ure štev. 901 d o konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg kostanja, kg stane 3 krone.
n Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 4. t. m. iu v torek, dne 5. 1. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesli. Določen je ta-le red: v pondeljek, dne 4. t. ni. dopoldne od 8. do 9. ure št i do 110, od 9, do 10. ure štev. 111 do 220, od 10. do 11. ure šlev. 221 do 330, popoldne od 2. do 3. ure štev. 331 do 440, od 3. do 4. ure štev. 441 do 550, od 4. do 5. ure štev. 551 clo 660, V torek, dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 661 do 770, od 9, do 10. ure štev. 771 do 880, od 10. do 11. ure štev. 881 do 990, popoldne od 2. do'3. ure šlev. 991 do 1100, od 3. do 4. ure štev. 1101 do 1210, od 4. do 5. ure šlev. 1211 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 34 vin.
a Krušne komisije bodo uradovale v ponedeljek dne 4. novembra od 9. do pol 1. ure
! popol. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor.
a Trgovcem se bode nakazovala moka \ I torek, 5. novembra ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici.
Izgubila se je na južnem kolodvoru denarnica s približno 20 kron gotovine ter več
1, KI
majhnimi ključki in spomini, kakor tudi zlata damska ura z velikim monogramom H. H. Pred nakupom se svari! Vrne naj se proti nagradi 100 kron pri Milan Hočevarju, Sv. Petra c. 28.
Zgubila se je dahes dopoldne v električnem vozu ženska ročna torbica z veliko vsoto denarja. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odd;i proti nagradi v živilih Andreju Železnik, Kna-ilova ulica št. 10, Ljubljana.
Zgubil se je danes dopoldne bankovec za 20 K in dve krompirjevi izkaznici. Pošten najditelj se prosi, raj jih takoj odda Ivani Kozinc, Zaloška cesta št. 3, ker je izgubite Ijica revna služkinja.
Zgubili so sc uhani v mali škatljjci in zraven listek za popravilo prstana. Pošten najditelj naj proti nagradi odda na Sv .Petra cesti št. 49.
Pri epidemijah izborno služi raba naravne »Franz Josel- grenčice.
Usnjatc oabitke priporoča Peter Kozina & C o., trgovina čevljev, Ljubljana, Breg 2 0.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, in znancem tužno vest, Ua je naša prisrčnoljubljona
Roza
danes, ob 4. nri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, Bogu vdana preminula.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v nedeljo, ob 5. uri popoldne iz "hiše žalosti Vogelna ulica št. :J.
V LJUBLJANI, dne 2. novembra 1918.
Amalija Hočevar, mati. MJ?a Kočevar in Zora Hočevar omož Ekoj-ovSe,
sestri. Jovan Ekerovič, svak.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, ozir. brat
ERNEEST
v četrtek, dne 31. oktobra po kratkem trpljenju podlegel španski bolezni v 31. letu svoje starosti, prejemši tolažila svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 3.novembra oh 4. uri popoldne izpred mrtvašnice v dež. bolnici na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškan, cerkvi.
Žalujoča rodbina JenfcOVa
Sprejme se k boljši družini na deželi
'^snnsSB"* u^ ISm 8.3 8 km ov*
v starosti 14 do 18 let, ki bi opravljala lažja domača dela. Nastop takoj. Prijave sprejema uprava »Slovcnca« pod št. 4186,
V trgovino želi vstopiti kot
17-letna deklica poštenih staršev. Naslov se izve :ri upravništvu vSlovcnca« pod šifro: »Poštenost« 4238.
Iz proste roke se proda na Gorenjskem nekaj

B&5S Tužnim srccm naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem I in znancem pretužno vest, da je moja nadvseljubljena žena
Pavlina Bratovž roj. Kandare
včeraj dne 1 novembra ob 9. uri zjutraj po kratki mučni bolezni Izdihnila svojo blago dušo v 21. letu starosti. Pogreb se vrši v nedeljo dne 3. novembra ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti na Pijavigorici št. 22.
Pijavagorica, clne 2, novembra 1918.
Žalujoči soprog Franc Bratovž.

Vprašanja na: Matevž Svetina, posestnik v Žirovnici št. 7, Gorenjsko.	4236
Slivovko, tropinjevec, konjak
ponudim trgovcem in gostilničarjem. VILJEM SPITZER, LJUBLJANA, KOLIZEJ.
V Bohinjski Bistrici, Grand Hotel Triglav se bode od porušene stavbe prodajalo
opeka, les, okna, peči, deske, stropnik, stop= niče, žlebi i. t. d.
Proda se nekaj sodov domačega
□□□□□□cuaooal
{aaaaociauaann
jjPfp- Dobro, staroznano gostilno pri "i?BB|
,Ferlincu' (Krisch)
sva podpisana s 1. novembrom prevzela. Postregla bodeva cenjene goste kar najboljSe — sedanjemu času primerno. —
Za obilen obisk se priporočata
Peter in Josipina Košak.
m
□□□□□aaaaDDD!
iananaaaanaaa
V nedeljo, 3. novembra od 2. do 5. pop. bo	prodaja SOBNE OPRAVE za 3
sobe s posteljnino in kuhinjsko opravo vred. Predmeti se kupijo lahko tudi posamič. Erjavčeva cesta 4. pritičje levo.
Različno blago
se proda po znižani ceni. BARŽUN za obleke in ovratnike, blago za predpasnike, zimsko perilo itd. — RIMSKA CESTA št. 6, pritličje.	4239
Siciiijsko žveplo
za žveplanje sodov izdeluje in dobavlja v vsaki množini F. HEJHAL, DUNAJ XIV., Kroilgasse 29.	3933
^SIP* Trgovci, pozor! Pošiljam po pošti vzorce svojih 1MP- sladkornih izdelkov, kakor dropsa, karamel, medenih kolačkov itd. JOS. RAJŠTER, tvornica kandi-tor in slaščic, ŠOŠTANJ, Sp. Štajersko.
Na Gaštejn pri Kranju se vrši v ponedeljek, dne 4. novembra ob 11. uri dopoldne prodaja vojaških konj. Proda se 20 sposobnih vojaških konj. Narodni odbor v Kranja.
lOvinarJev
(za dopisnico) Vas stane moj cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. in kr. dvorni zsloZnlk
Jan Konrad,
razpošiljahiica Bribc st. 1996 (Češko).
I. britev iz srebro jekla K 7.—, 9"—, 11'—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 12 K., lase- in bradostrižniki K 26 —, 28 —. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
ssnsasmsanatm
Kranjska deželna podružnica
n.-a.dež. živlien3ke in rentne, nezgodne in jamstvens zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj ln poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
i GORICA . f Rafipl LJUBLJANA Stolna ul.2-4 1 ' ualr! Stari trg št. 28 trgovina in mehanična delavnica. MoSka in ženska DVOKOLESA če s staro pneumatlko, ŠIVALNI in PISALNI STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE
SVETILKE. Najboljše BATERIJE, t Posebno nizka cena za preprodajalce. :
~~ CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH,
le priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila različnih ::
SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd.	2690
Edina slovenska veletrgovina Umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
Hnfon LtL FflnSgsr
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence,, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. I. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
izvežban ključavničar, s spričevali tudi o električnih napravah, SE SPREJME za takojšnji nastop. Prednost imajo taki, ki so že delovali v oljnih tovarnah. Naslov pove uprava -Slovenca« pod il. 4079.
sprejema' v popravilo in tudi nove na nove oblike prenaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, pošta Domžale ori Ljubliani. - Cene primerno nizke, točna postrežba.	3715
siicar
sc išče za dobro, trajno službo na Dolenjskem. Sposoben naj bo za umno obdelovanje vinograda. Viničar. zdrav, z ženo ali derastliroi otroci,, ki bi pomagali v vinogradu, ima prednost. Poleg dobre plače in stanovanja dobi po dogovoru šc r! uge udobnosti. Ponudbe z natančno navedbo služb in izpričcvalov sprejme: A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesla 21.
v dobrih, močnih vinskih sodih po 200 kg s sodi vred po maksimalni ceni.
Kje, pove Jndolf, Florjanska ulica 6.
Kdor rabi pravo, fJno v	v •
črno, 3ivo, belo več vrst, naj sc oglasi v zalogi pohištva, Ljubljane, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
starejša, /. večletno prakso, se sprejme v mešano trgovino A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21.	4129
©6)6)6)0

6)06)6)6)
se sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na: Oskrbništvo graščine v Ribnici.	4128
Čas je že sedaj, da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno
božično darilo
4080
ge pravo izvrstno dišeče toiletno milo vseh vrst pri firnn JMllan Hočevar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
3mjGslovam!
SL flfifis pršdešo zopei is prossss!
domače, lino sMo.
RlaroCISa m debelo m: „5taisi|sRa proMa
sfajusnstaški
a