Leto III., štev. 202 PoStmna pavSallrana. V LJubljani, sobota dne 26. avgusta 1922 Današnja Ste v. rtane par I znal« ob 4 alutraj. Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20*— „ Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlstvo: Ljnbijana, Prešernova nI. št 54. Telet št 86. Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št. L TeL št 22. Celje, Aleksandr. eesta. Račun pri poitn. čekov, zavodn štev. 11.842. Ljubljana, 25. avgusta. Med državnimi nameščenci je danes materijalno stanje orožnikov najbed-nf jše. Navaden orožnik ima 100 Din plače in 400 Din dravinjske doklade in eventualno dodatek po službenih letih tako, da ima n. pr. 25 let službujoči samski orožnik 580 Din plače. Kaplar ima 15 Din, podnarednik 30 in narednik II. klase 50 Din višjo plačo. Zato ima 25 let službujoči narednik 630 Din celotne plače. Od tega s© še odtrga od plače 1 % za davek, od plače in doklade na službeno dobo pa 3 % za pokojninski fond. Oženjeni orožniki dobivajo poleg svoje plače še po 4 Din dnevno za vsakega rodbinskega člana. S to plačo se mora orožnik vzdrževati popolnoma in kriti tudi nastale stroške pri koncentracijah, eskortah itd., ko se mora prehranjevati po gostilnah. Čudno zato ni, da je zašlo orožništvo, zlasti zadnje mesece, ko draginja rapidno raste, v nevzdržno stanje, v katerem mu propadajo telesne moči, a tudi duševne sile. Le izredni discipliniranosti in vrlini ter sa-mozatajevanju se je zahvaliti, ako naše orožništvo dosedaj še ni seglo po nemoralnih sredstvih, da se reši obupnih razmer. Ako pomislimo, da zahteva naporna orožniška služba vse fizične moči, nepristrancst v poslovanju in gmotno samostojnost, ako naj je služba taka, kakor to zahtevajo zakon in predpisi, potem moramo orožnike, ki vztrajajo danes še na svojem mestu, občudovati kakor junake. Žal, da je začel obup gnati najboljše može tudi iz vrst orožnikov v druge poklice. Meseca januarja je znašalo stanje orožništva v Sloveniji 1533 mož, avgusta meseca 1393, zadnji čas pa hoče zapustiti orožniško službo nad 200 orožnikov. Starejši silijo razventega v pokoj, da potem s kako stransko službo lažje preživljajo svojce. Značilno za težke razmere je tudi pojav, da se že dva meseca nihče ni javil za vstop v orožniško službo, dočim se je druga leta pri nas rekru-tiralo toliko orožništva, da s« ga je oddajalo še drugim brigadam. Ni nobenega dvoma, da je treba kar najnujneje za orožništvo kaj izdatnega ukreniti, ako vlada noče riskirati, da se v Sloveniji javna varnostna služba kratkomalo razsuje. Odgovorni faktorji bi se morali usode-polnih posledic zavedati in zato niti trenutka ne bi smeli odlašati z rešitvijo orožniškega gmotnega vprašanja. Zločin bi bil nad državno upravo, če bi se prepustila lepa in vzorna orožniška organizacija v Sloveniji razpadu. Napisali smo te vrste z namenom, da na najresnejši način in v zadnjem momentu javno opozorimo vlado na pretečo neizbežno katastrofo. Komur je mar blagor države, ve, kaj se mora brez odloga ukreniti. Marij anske Lažne KRALJ SPREJEL BENEŠA. Marijan. Lažne, 25. avgusta- (Izv.) (ČTK) Danes ob 15. uri je sprejel kralj Aleksander ministrskega predsednika dr. Beneša, nakar se je podal k ministrskemu predsedniku Pašiču. Konferenca je trajala do %18. ure. — Dr. Beneš je odšel zvečer v Prago. Marijan. Lažne, 25. avgusta. (Izv.) (ČTK) Ministrska predsednika Pašič in dr. Beneš sta dospela danes ob 10. dopoldne semkaj. Posvetovanja so se vršila ves dan; razpravljalo se je o mednarodni politiki s posebnim ozirom na obe državi. Vladni šefi obeh drŽav so se v vseh nazorih zjedinili. Razpravljali so o alijanci obeh držav na podlagi splošnega sporazuma v - SESTANEK OBEH MINISTR. PRED-SEDNIKOV. Poleg političnega sporazuma so bili sklenjeni gospodarski, finančni in trgovski dogovori, ki naj utrdijo položaj obeh držav. nazorih in spopolnili prejšnji dogorvor. Praga, 25. avgusta. (Izv.) Konferenca v Marijanskih Lažnih se je danes pričela in končala. Zvečer je ministrski predsednik dr. Beneš priredil dine, katerega so se udeležili ministrski predsednik Pašič s hčerko, kabinetni šef ministrskega predsednika Kristič, jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak, Češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Kalina in legacij-ski tajnik Jan Masaryk. Po dineju se je vršila pri kralju soareja. Pred koncem dolgotrajnega ^sporazumevanja" z Italijo Beograd, 24. avgusta. (Presbiro) Po zadnjih poročilih iz Rima je italijanska vlada pripravljena, da končno sprejme naše pogoje za sporazum v jadranskem vprašanju. Ako se ne bi fašisti ponovno vmešali v sporazum med Italijo in Jugo- slavijo, bi bil podpisan do konca tega meseca. Italija je sprožila vprašanje o učiteljiščih v Dalmaciji in se je bilo bati, da bo to vprašanje popolnoma razbilo pogajanja, vendar pa se je tudi v tem dosegel sporazum. Avsfrijsko-ifalijanski sestanek v Veroni Bolgari nspresSano stapacSa!© Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Iz Skop-lia se javlja, da so se v zadnjem času zopet pričele gibati bolgarske roparske tolpe na naših mejah in da pripravljajo j nov vpad začetkom septembra. Uredni-; štvo «Beograjskih Novosti* se je infor-j miralo na pristojnem mestu, kjer se je ta j vest potrdila. Naši merodajni krogi so uverjeni, da se radi teh bolgarskih namer ni treba nič bati, ker je naša meja zadostno zavarovana. Mduierile kaealt^a ob albarsski meis Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Danes je bila od 17. do 19. ure seja ministrskega sveta, na kateri so sklenili da se dovoli 40.000 Din kot podpora za kongres šu-marjev, ki bo dne 8. septembra v Beogradu. Nato so biti podpisani ukazi ministrstev za šume, promet in notranje stvari. Sredi seje so prišli v ministrski svet trije generali, in sicer general Pe-šič kot namestnik vojnega ministra in dva druga generala. V njihovi prisotnosti se je nadaljevala razprava o predlogu italijanske vlade, da se z našo intervencijo očisti roparskih tolp nevtralna cona proti Albaniji. Po seji ministrskega sveta se o rezultatu te razprave ni izdalo nobeno poročilo. Železničarske šole Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Prometno ministrstvo je dovolilo kredit 2 milijona 500.000 dinarjev za zgradbo želez-aičarskih šol, ki se bodo zidale v Beogradu, Zagrebu, Subotici [n Sarajevu. Beograd, 25. avgusta. (Irv.) Prometno ministrstvo je dobilo na račun reparacij iz Nemčije 20 sanitetnih vagonov, dobaviti pa jih ima še 480, ki jih bo izročila do konca leta 1923, Rim, 25. avgusta. (Izv.) Poluradna poročila zatrjujejo, da bo imel sestanek dr. Seipla s Schanzerjem le orijentacijski značaj, ker italijanski zunanji minister ne more sprejeti definitivnih predlogov, predno ni dobil privoljenja kabineta. Vsekakor pa bodo sklepi na tem sestanku tvorili podlogo za nadaljna pogajanja. Zastopnikom časopisja je zunanji minister odločno odrekal, da gre na sestanku za carinsko unijo obeh držav. Posebno pozornost vzbuja tržaško pristanišče, ki bi imelo radi prometa z zaledjem drugo bodočnost. »Tribuna® izve z visoke di-plomatične strani, da je gospodarska in politična zveza Nemške Avstrije z Italijo neizvedljiva, ker Italija z ozirom na svoje zaveznike in Malo antanto ne more skleniti ničesar, kar bi povzročilo v srednji Evropi popoln preobrat sedanjega položaja. SEIPL PRIČAKUJE OD ITALIJE DENARJA. Milan, 55. avgusta. (Izv.) Kakor poroča berlinski poročevalec »Stampe* se je avstrijski zvezni kancelar dr. Seipl izrazil, da na kako carinsko unijo med Avstrijo in Italijo ni misliti, ker ji finančne razmere ne dovoljujejo, da bi prevzela državne dolgove. Upa pa, da bo izposloval skorajšnjo izplačilo že davno dovoljenega kredita 70 milijonov lir in dosegel morda tudi, da bo Francija po-mogla s kakim posojilom. Verona, 25. avgusta, (Izv.) Sinoči ob 10. uri sta prispela semkaj minister zunanjih stvari senator Schanzer s senatorjem Contarinijem in avstrijski kancelar Seipl. Njun sestanek velja razgovoru o eventualni gospodarski uniji med Italijo in Avstrijo. »Agenzia Štefani* je o tem sestanku objavila uradno noto. ki pravi, da more biti ta sestanek le informativnega značaja, ker laški minister zu nanjih stvari ne more prevzemati obvez o stvareh, ki spadajo v kompetenco celokupnega kabineta. V razgovoru z urednikom tukajšnje »Arene* je izjavil minister Schanzer, da je laski tisk nekoliko pretiraval v ocenjevanju praktičnega pomena Seiplovega potovanja v Italijo. »Pretirano je govoriti o aneksiji ali uniji med obema državama. Sestanek s Seiplom mi bo služil v to. da mi poda vse elemente za mirno proučitev in potem presojo položaja. Laška vlada ima vsekakor trdno voljo, da postopa sporazumno z zavezniškimi vladami. Smernice naše zunanje politike gredo za tem, da se ohrani za Avstrijo nedotaknjen položaj, kakor ga je ustvarila saintgermainska pog ' Gibanj, ki se vrše v srednji Evropi, pa že zaradi njihove bližine, ne smeir pre zreti; kajti če ima Italija ves interes na tem, da ostane Avstrija kakor je, mora naravno prepuščati eventualne izpremeni be, vodeče k novi orientaciji, kakor tudi njen gospodarski polom. Treba pa je ravnati z vso previdnostjo tndi gleda morebitnih naših finančnih obvez*. Nadalje je dejal dr. Schanzer, da bo Italija v avstrijskem vprašanju zavzela stališče, ki se bo podrejalo sklepom sveta lige narodov, kateremu je predloženo to vprašanje in ki se sestane prve dni septembra. Glede predlogov avstrijske vlade italijanski je dejal, da ie Avstrija nred lagala enostavno carinsko unije, ki Jo mora laška vlada temeljito proučiti, kake koristi bi imela Italija od nje. Unija da bi brez dvoma koristila Trstu. Minister je zaključil, da je njegov razgovor s Seiplom gotovo največje važnosti, ki da mu je predvsem za sedaj namen, da mu poda elemente za presojo vprašanja, da ga bo mogel spraviti v razpravo v ministrskem svetu. Verona, 25. avjrusta. opoldne. (Izv.) Da nes dopoldne ob 10. uri sta se na tukajšnji prefekturi sestala avstrijski kancelar Seipl in italijanski minister zunanjih stvari sen. Schanzer. Sestanku sta z avstrijske strani prisostvovala tudi finančni minister Segur in poslanik v Rimu Kwiatkowski. z italijanske strani pa kom. Contarini, kom. Varbaro m kom. Biancheri, ki je po odhodu Della Torret-te z Dunaja več mesecev kot opravnik vodil posle italijanskega poslaništva na Dunaju in zavzema sedaj mesto načelnika v uradu zunanjega ministrstva. Razgovor je trajal vse dopoldne. O vsebini razgovora se čuva najstrožja tajnost. Ob 13. uri je bil zajtrk, na katerega je Schanzer povabil avstrijske goste in predstavitelje krajevnih oblasti. Po zajtrku se bo razgovor nadaljeval Kancelar Seipl zapusti Verono drevi. Verona, 25. avgusta. (Izv.) Kancelar Seipl je pred odhodom k razgovoru z ministrom Schanzerjem, podal nekemu tukajšnjemu novinarju naslednjo izjavo; »Londonska konferenca, ki je vzbujala nado, da se najde rešitev sedanjega položaja, se je izjalovila in proučevanje avstrijskih vprašanj je poverjen ligi narodov. Po najnovejših vesteh pa je liga narodov sklenila, da se ne bo bavila s tem vprašanjem, da ji ni treba prevzemati odgovornosti. Tako ni mogoče, da bi Avstrija še dalje vztrajala v svojem dosedanjem bednem položaju, in moramo torej najti drugo pot za izhod. In ravno to je namen potovanja, ki sva ga nastopila 5 finančnim ministrom v Fvr-ho, da konferirava z vladnimi predsta-vitelji naših sosedov: Češkoslovaške, Nemčije m Italije, in jim predočiva v Itako akuten štadij je dospela avstrijska kriza. Upam tudi. da dobim od vašega ministra zunanjih stvari zagotovilo, da se zdavnaj dovoljeno posojilo 70 milijonov lir čim preje izplača. Tudi francosko posojilo se nam še ni dalo na razpolago, da-siravno smo že večkrat dokazali skrajno nujnost vzpostavitve naših financ. Veliko zaupanje imam v sestanek z ekscelenco Schanzerjem, ki je imel besede simpatije nanram nam na londonski konferenci.* Glede vesti o carinski misiji z Italijo Je izjavil kancler: »O tem je govorilo časopisje, toda niti s strani italijanske, niti s strani avstrijske vlade ni bilo nikakršnih predlogov o tem predmetu.* Kancler je dal umeti, da ne verjame, da bi prišlo do česa podobnega, že z ozirom na .ančni položaj Italije, ki ni dovolj trden, da H mogla Italija prevzeti avstrijski dolg, ki bi kljub temu, da v inozemski valuti relativno ne bi bil bogve kako velik, vendarle pomenjal ogromno obremenit«;« sa laško državno gospodarstvo. Evropska kriza ANGLIJA IN KONTINENT. London, 25. avgusta. (Izv.) Evropska kriza se tukaj ostro opazuje. Trenotno so stopila vprašanja reparacij v ozadje. O možnosti, da dobi Avstrija pomoč od zunaj, posebno pa od Italije se razpravlja t vznemirjenjem Tudi Llyod George Je opustil svoje načrte o počitnicah in se vrne te dni v Londonu. REPARACUSKI RAZGOVORI. Berlin, 25. avgusta. (Izv.) »Wolffov urad* poroča, da so se oficijelni razgovori z Bradburrvjem in Mancleerjem danes končali; zastopnika reparacijske komisije sta se vrnila v Pariz. Ne da se reči, da ta pogajanja niso imela uspeha. Zastopnika sta odnesla v Pariz popolno sliko Nemčije, kar je bila pravzaprav njihova misija. ANGLEŠKE KOLONUALNE TEŽAVE. Pariz, 25. avgusta. (Izv.) Kakor poroča »Liberte* je izbruhnil v Mezopotamiji pri Mosulu vojaški upor, ki Je zavzel velik obseg. Upor je naperjen proti Angležem in emirju Fejsalu. Angleži so se morali na več točkah umakniti. MRAČNA SLIKA. London, 25. avgusta. (Izv.) Ko ie pričela nemška marka padati, je mnogo ljudi kupilo večje množine mark, v nadi, da se bo zopet popravila. TI so se sedai strašno razočarali. V Cityju so prodajali trgovci dobre vrednostne papirje in jih zamenjavali v marke. Danes so izgubili vse; na Fleetsteetu se dobi za par pensov cele kupe mark. Nekateri ljudje porabljajo to priliko, ker še vedno upajo, da bo prišel čas, ko bo dobila nemSka marka svojo nominalno vrednost. Amerikanski bankir Vanderlip je izjavil, da ne vidi za Nemčijo drugega izhoda kot bankerot. Bojim se, je rekel, da je prišlo mnogim evropskim državnikom spoznanje prepozno. Amerika ni več pri volji, se vmešavati v evropske zadeve. TAJNA MADŽARSKA MOBILI-ZACIJA. Budimpešta, 15. avgusta. (Izv.) Vojno ministrstvo je odredilo sinoči tajno mobilizacijo letnikov 1899, 1900 in 1901, (To vest je prinesel že pred nekaj dnevi tudi pariški »Journal des Debats*, ki ja je madžarsko poslaništvo po nalogu ministrstva za zunanie posle dementiralo.) LLOYD GEORGE. London, 25. avgusta. (Izv.) LIoyd George se Je vrnil danes opoldan v London, vendar pa namerava v sredo zopet odpotovati v Criccleth, da nadaljuje s pisanjem svojih memoarjev. Čeprav se s strani vlade zatrjuje, da ni prekinil svojega dopusta radi srednjeevropskega položaja, izve vendar Vaš dopisnik, da je prispel v London radi posvetovanja s kabinetom o korakih, ki jih bo moral v slučaju spremeb v Evropi podvzeti. Ne samo padec nemške marke in posebna akcija Francije, temveč posebno žalostni položaj Avstrije je prlvedel Lloyd Georgea do teh varnostnih odredb. Anglija je bila vedno pripravljena Avstriji pomagati. Sedaj pa, ko ji je že dala 2 in pol milijona funtov. Ji seveda ne more prej zopet pomoči, dokler tega ne storita tudi Francija in Italija, ki sta le sprejeli rešitve o kreditih, dale pa še nobenega vinarja, Calais v plamenu Pariz. 25. avgusta. (Izv.) Od sinoči gore vsi magacini v luki Calais. Požar se vidi na daljavo 25 morskih milj. Škoda znaša že sedai neštete milijone frankov, grozi pa pravcata katastrofa, če se vojski in gasilcem ne posreči preprečiti, da bi se vnelo ogromno angleško skladišče bencina in ruma. V tem slučaju propade celo mesto. Prebivalstvo cele dolnje polovice mesta se Je izselilo, pri čemer so se odigrali nepopisni prizori. ITALIJANSKA GONJA PROTI MALI ANTANTI. Rim, 25. avgusta. (Izv.) Današnji »Messaggero*, ki ni daleč od vlade, se obširno bavi s položajem Avstrije in pravi, da se sestanek Seipla 6 Schanzerjem vrši v trenutku izjemne krize. Koncentracijska akcija germanstva, ki se bojevito začenja v Berlinu, ne doprinaša k miru v Avstriji, kakor tudi ne politično delovanje, ki ga okoli njenih mej razvija MaLi antanta, zlasti pa Češkoslovaška. Schanzer se mora torej v imenu Italije z dveh strani lotiti avstrijskega vprašanja, z gospodarske in politične. List svari pred pretiravanji o uniji med Italijo in Avstrijo, ki jih imenuje nespametna in nevarna, in pravi, da italijansko stališče obstoji v tem. da Italija sama in vse države spoštujejo mirovne pogodbe, da se stori vse, da se Avstrija reši gospodarskega poloma, in da prepreči z vsemi sredstvi, da se je druge države ne okoristijo s tem polomom v svoje posebne namene. Ti posebni nameni da se kaže .jo v politiki Male antante, zlasti pa Češkoslovaške, v taki obliki in tako intenzivno, da vzbujejo resno skrb. Gospod Beneš da hoče v tej tragični avstrijski krizi zavzeti nadvladujočo vodilno ulogo. kakor jo je skušal zavzeti v vprašanju Burgen-landa. Njegova politika, ki navidezno hoče pomagati Avstriji, stremi le za tem, da bi črpala nove dobičke iz_ njenega poloma; zato je treba paziti nanjo in jo zavirati v njenih dejanjih in stremljenjih, direktnih in indirektnih. List ne dvomi, da bo Francija stala ob strani Italije v obrambi integritete Avstrije, kakor je določena v mirovnih pogodbah. Težje je gospodarsko vprašanje, ki ee osredotočuje v eni sami ali zelo nujni točki: denarju. Tu pravi »Mes-saggero* dobesedno: »Italija sama ne more dati veliko; upoštevati mora svoj finančni položaj, ki ni cvetoč!* _Jn zaključuje takoj, da Schanzer ne more dati nikakršnih obvez ali točnih obljub avstrijskemu kanclerju. (Kakor rečeno, je »Messaggero* prav blizu vlade in zato se smejo njegova izvajanja smatrati za mnenje vlade eame in za taka jih smatra tudi vsa laška javnost. Praga in Beograd se lahko ravnata po njih.) Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.90 — 0.975, Berlin 4 — 4.75, Budimpešta 4.75 — 4.85, Milan 375 — 388.50, London 377.50 — 380, Newyork 84.50 — 86, Pariz 655 — 660, Praga 287 — 305, Švica 1605 — 1662.50, valute: dolar 82 — 84, avstrijske krone 0.95 — 0.10, češke krone 280 —■ 290, lire 380 — 386. Trg. obrtna banka 61 — 62, Brodska banka 82. Hrvatska eskomptna banka 170 — 172.50 Jugoslovenska banka 107 — 110, Ljubljanska kreditna banka 214 Slavenska banka 113.50. Praštediona 1120 — 1125. Slovenska eskomptna banka 155 — 160. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120. Narodna šumska industrija 101. Našička industrija drva 123. Gutman 310. Slavonija 122 — 125. Ljubljanske strojne tovarne 201.50 Trboveljska premog, družba 300. Beogr?.d. devize: Berlin 4.45, Bukarešt 67, Milan 375. London 377.70, New-york 84.50, Pariz 658. Praga 288, Švica 1605, Dunai 0.95, marka 7. Dunaj, devize: Zagreb 223.85 - 224.15, Beograd 895.40 — 890.60, Berfin 44.85 — 45.15, Budimpešta 51.96 — 52.04, London 3754 _ 3756, Milan 3646.50 — 3649.50, Newyork 83.925 — 83.975, Pariz 6385 — 6391. Praga 2699 — 2701, Sofija 491.50 — 492.50, Varšava 997 — 1003, Curih 15.993 — 16.007. Valute: dolarji 83.550 — 83.650, levi 459 — 461, nemške marke 45.25 — 45.75. funti 3748.50 — 3751.50, fr. franki 6325 — 6335, lire 3608 — 3612, dinarji 891 — 893, poljske marke 990 — 998, leji 658.50 — 659.50, švic. franki 15.940 — 15.960, češke krone 2688.50 — 2691.50. madž. krone 51.24 — 52.06 Praga, devize: Berlin 1.25 — 1.40. Curih 538.50 — 541.50, Milan 119.25 — 120.75, Pariz 211.75 — 213.25, London 125.S0 — 127.50, Newyork 27.30 — 27.70, Beograd 30.75 — 31.25, Sofiia 14.80 — 15.20. Dunai 0.031875 — 0.041875, Varša-va 0.255 — 0.355, Budimpešta 125 — 135. Valute: marke 1.30 — 1.50, švic. franki 536.50 — 539.50, lire 118.25 — 119.75, fr. franki 210.75 — 212.25, funti 124.50 — 126, dolarji 27.45 — 27.85, dinarji 30.75 — 31.25, levi 14.80 — 15.20, avstr. žig. krone 0.0325 — 0.0425, poljske marke 0.255 — 0.355, madž. krone 1.25 — 1.35. Curifa, devize: Berlin 0.25, Newyork 524.50, London 23.46, Pariz 39.95, Milan 22.90, Praga 18.60, Budimpešta 0.30. Zagreb 1.45, Sofija 3, Varšava 0.065, DtmaJ 0.00625, avstr. krone žig. 0.0075. Šport Berlin, 25. avgusta. (Izv.) Ka Stadija se je odigrala danes slavnostna igra nogometne zveze, pri kateri eo nastopili n Švico moštvo Baeela, za Holandske p«, moštvo Haaga. Prvi so zmagali 1:0 (1:0). Igra je trppla vsled dežervneea vremena »Sokol taks, da mu zrastejo peroti... in bo nato poletel nad Trst in Gori-to. Tako se norčuje tržaški fašistovski »Popolo d'Italia*. »Popolo* pravi, da je čital »Jutro* na 20 straneh, (t. j. številko na nedeljo sokolskega zleta), v kateri je mnogo proze in mnogo poezije o priliki VIL mednarodne telovadne tekme. Ta tekma je pa »v resnici bila le tekma sokolskega panslavizma*, kar da je posebno dokazal s svojimi v »Jutru* objaivljenimi verzi g. Joža Bekš. Zlasti nervozen je postal gospod fašist, ko je čital vznesene Bekšove besede: »Prvi naš Sokol, naš narodni kralj — v naši je sredi, ker z nami čuti. — Ko utrdi se najšibkejša dlan — ko Sokoličem zra-eto še peruti — jata vsa švigne v jadransko obal — dvigne nad Krn se, fenežnik, Trst, Gorico, — čez Karavanke in naš Korotan, — in se spusti med vinograde Soče, — dajat ljubezen in terjat pravico*. Nervozni fašist pa skriva svojo bledo zavist in svoj .strah, in ker ve, da je še varen, dela kakor paglavec, kadar ga je Strah teme. Žvižga si na korajžo in pravi: »Bog daj, da pride kmalu dan spopada, na katerega mislijo najbolj pristni dediči Avstrije (t. j. — mi!)- Takrat bo Bekšovi sokolski poeziji odgovarjala proza italijanskega in-fanteristal* Mi mislimo, da ne bo tako huda. Pred vsem pravimo: »Bog daj, da ne bi nikdar več prišlo do vojne. Če pa ae osvo-bojenje našega zasužnjenega in neodre-šenega naroda od Kvarnera do soških Brd ne bo dalo izvesti z argumentom prepričanja in pravice, če se moramo za pravioo in svobodo iznova klati in moriti, potem bosta jugoslovanski Sokol in jugoslovanski infanterist stala ramo ob rami v isti vrsti in ne bosta govorila ne poezije ne proze, marveč bosta storila svojo dolžnost. 6uje}0 da se pač more razmišljati žTeneM pa opravlja fie i&uge Ailptfe po- S. Z * . .. 4 V J _______ rvr, /Innočn^Tv, T-w»f olril T) f>crn T ,1 Tli. IX) l P ITI Unija med Avstrijo in Italijo? nr. Rim, 24. avgusta-. Tukajšnje časopisje je zadnje dni polno razmotrivanj o vesti, ki jo je vrgel pred par dnevi v svet tržaški *Piccolo», namreč o želji dunajskih vodilnih političnih krogov, ki so, uvi-devši, da jim je zadnje upanje na ujedinjenje z Nemčijo vsled odpora Francije splavalo po vodi, baje popolnoma zaokrenili plašč in se sedaj hočejo vreči v naročje — Italiji. Unija z Italijo je sedaj parola dunajskih politikov in državnikov, vsaj kolikor se sme verjeti italijanskemu tisku, ki pa tudi vso svojo poučenost o tem vprašanju gradi na ono »Piccolovo* dunajsko korespondenco, ponatisnjeno v celoti ali izčrpnih izvlečkih v vseh listih. Po želji dunajskih' politikov in državnikov naj bi bila ta unija politična, valutama, finančna in carinska, pri čemer naj bi bila strogo varovana neodvisnost Avstrije vobče in posebej še v politično - administrativnih stvareh. Umljivo je, da jo ta vest pobudila f vsej italijanski javnosti precejšnjo senzacijo, ali vendar se kaže, da ni prišla popolnoma nepričakovano. Sodeč po pisavi nekaterih listov, bi se dalo celo reči, da je bil laški tisk že informiran o njej. preden je zagledala luč sveta v tržaškem »Piccolu*. Tako n. pr. piše «L' Idea Nazionale*: »Nimamo več razloga, da bi molčali o prihodu nekega visokega dunajskega funkcijonarja v Rim pred mesecem dni. Tekom svojega bivanja v Rimu je odposlanec avstrijske republike odkrito razložil načrt carinske unije z Italijo. Vsled naše pomanjkljive biro-kratično - politične organizacije pa se je odposlancu naprtilo toliko razgovorov brez konca in kraja, da se je moral vrniti, ne da bi bil dobil odgovor. Na Dunaj je mogel ponesti samo osebna, razlikujoča se mnenja visokih funkcijonarjev in politikov.* List pripominja, da je danes vprašanje carinske unije z Avstrijo, ki je bilo s strani Avstrije sproženo že pred tremi leti v Parizu, dozorelo in da italijanska vlada ne more preiti preko njega. »Preiti preko njega se ne sme več, zanikati ga bi bilo blazno, in naravnost ne verjamemo, da bi se Consulta pripravljala na to, da bi prešla preko njega.* Kakor je torej videti, nacionalistična »Idea Nazionale* ni nasprotna trni ji. Veliko previdnejša je »Tribuna*, ki te obširno bavi s Schanzerjevimi izjavami o trianonski in rapallski pogodbi in pravi, da mora italijanska zunanja politika iti za svojim glavnim ciljem, ki obstoji v tem, da se je treba izogniti vsaki rešitvi avstrijske krize, ki bi razvrgla ravnotežje osrednje Evrope, določeno po pogodbah. Ista »Tribuna* pripominja, ne da bi _s_e lotila vprašanja unije med Avstrijo in Italijo da ee je v Italiji ponovno razpravljalo o dvojni možnosti rešitve avstrijskega vprašanja: ujedinjenje Avstrije z Nemčijo, ali pa unija s Češkoslovaško in Jugoslavijo. »Tribuna* bi bila vsekakor naklonjena pni rešitvi, dočim pa smatra drugo, za nevarno sedanji uredbi Evrope m bi je Italija ne smela pripustiti. »R Mondo* pa je izgovoril precej odločno besedo proti pretvezmm clu-naiskim. oziroma Seiplovim načrtom. ' • da se pac more raz- sožalno ironijo o načrtu unije, samo gospodarske, z Italijo v nadomestitev ujedinjenja z Nemčijo, veliko bolj. za-željenega, da se more razmišljati o tem in onem ter spoznati, da je treba ravnati previdno, ne pa splošnih situacij na vrat na nos odpravljati z delnimi rešitvami Navedel sem vam tako te tri liste, ker predstavljajo tri glavne tipe laškega tiska: nacijonalistiško - kriča-škega, umerjeno - vladnega in strogo ali resno kritičnega. Vmes pa prihajajo poganjiči, za katerimi delujejo posebne gonilne sile, in med te spada tržaški »Piccolo*, ki je v tej »avstrijsko - italijanski aferi* prevzel nalogo metalca bomb in raket in si za vsako svojo številko daje poročati z Dunaja, kako je ves Dunaj v dno svoje duše prepričan, da more edino le Italija rešiti Avstrijo katastrofe in pa vmešavanja — Male antante, ki si je Avstrija baje nikakor ne želi! Tu se torej kaže konjsko kopito avstrijsko - laške unije! Tako bi se dalo s precejšnjo, če ne že absolutno gotovostjo konstruirati ogrodje to unijske senzacije takole: Beneševo odločno zanimanje za rešitev Avstrije pač ni napravilo najugodnejšega utiska v Italiji, kateri bi pomenjal "odločilni vpliv Male antante na Avstrijo »nevarnost za sedanjo uredbo osrednje Evrope* (glej vladno »Tribuno*!), Seiplovo potovanje v Pr-igo bi moglo le še povečati to 'nevarnost*, in še tem bolj, ker se imajo pravkar vršiti važne konference Male antante v Marijanskih Lažnih, katerim je Schanzer v prvi vrsti namenil svojo noto o mirovnih pogodbah. Po vsem tem ni nič čudnega, da ee je na Dunaju, ali seveda preko Rima (glej »Ideo Nazionale*!), zvarila bomba.^ki naj pokaže Mali antanti, da mogočna velesila Italija ne da brez sebe, preko sebe ali celo proti sebi barantati usodo svoje ljubljene sosede Avstrije. Odtod tudi potem z vseh mogočih strani v svet lansirane vesti o Seiplo-vem potovanju v Italijo. Dunaj ga po šilja v Rim, Berlin v Verono, Budimpešta v Torino, da se sestane s Schan-zerjem, češ, ker Avstrija pričakuje sicer pomoči od vseh, ali v pni vrsti od Italije. Berlinskemu informatorju laškega tiska se je pač zareklo v njegovi preveliki vnemi, ko je sporočil v svet, da po Seiplovi izjavi «ideja o uniji z Italijo izhaja iz — Rima!» In to je pač, kar sem hotel dokazati! Italija hoče parirati naraščajoči vpliv Male antanto z laško - avstrijsko unijo, pa naj bi bila ta unija samo gospodarska, samo carinska, ali če bi ostala celo tudi samo — ideja! Da si je za to »idejo* znala pridobiti na Dunaju ljudi, je lahko umljivo, saj ji je bilo edino le treba namigniti starim sovražnikom Slovanov, pa so bili na njeni strani — in lira je okrogla. V dokaz naj zabeležimo le, s kakim zadoščenjem so beležili v Italiji izjavo proslulega Czernina, da je že 13. julija (ali je to bilo pred potovanjem onega »dunajskega visokega funkcijonarja* v Rim, ali po njegovi vrnit po današnjem poteku pogajanj, potem je pričakovati, da bo sporazum dosežen če ne v pondeljek, pa gotovo do 6rede tedna. Na današnji razpravi raz-ven omenjenega izraza, politične nestrpnosti, ni bilo nobene nekorektnosti. Ker zahteve delavcev, v kolikor znane, niso pretirane, in ker je družba sploh ves čas pripravljena na pogajanja. je dano upanje, da bo ta škodljivi in nepotrebni spor kmalu poravnan. Da se pogajanja Ž9 zadnjič niso mimo in uspešno končala, je zakrivil Štefanovič, li jih je frivolno prekinil in delavstvo nagnal v stavko. Tam, kjer so bila prekinjena, se sedaj nadaljujejo. Upati je, da ne pride do fri-volnih presenečenj s strani kakšnega plačanca skrivnih »Drahtzieherjev*. finančnih prilikah ne moreta obran?-; niti z earancijo za tako visoko posojilo. — o tretji, državni garanciji, pa komunike ne govori ničesar. Zato dr, Politeo v odprtem pismu na zagrebškega žup-ana gosp. Heinzla v »Slo-bodiii Tribuni* konštatira. da je ob pogajanjih z Bensonovo banko bil pretresen tudi ta slučaj in je banka pristala. da na državno garancijo izplača celo posojilo. Seveda zacTebskim »republikanskim* otcem je bilo to za maio. Toda praktični Angleži so jim podali eklatanten dokaz, da na »republiko na luni* ne dajo ničesar. Politične beležke itreinik komunističnega glasila, otv-sle. Ni dolgo, da je prišel k gosp. Bam-bergu st. ponujat se, da bi on, Štefanovič, na- občnem zboru Delniške tiskarne zastopal Bambergove delnice. Ta predlog je bil vljudno odklonjen. Iz »Poslanega* pa se razvidi tudi zveza dr. Ažmana s Štefanovičem. Doktor Ažman je sedaj intimus Kamcna-rovičev in upravni svetnik Jadranske banke ... To se pravi: Štefanovič uganja politično hohštaplerstvo in je obenem zaupnik komunistov, bank itd.; nasprotnik onih, ki ga niso ne mogli ne hoteli napraviti za srezkega načelnika ter njemu na ljubo korupcijo uganjati. Svoječasno je po nepotrebnem oblekel rokavico, ko jo prišel v »Jutro*, sedaj misli, da sc bori brez rokavic. Toda mož se moti. ;eznno 1922/A ki Be prigne dne Ker ve »še kaj drugega*, naj kar blek- r^ ^ . . _ ._ Prosveta Šentjakobski gledališki oder spre- vi?) " poudarjal v dunajskem parlamentu, da more Avstrijo za katero je vstop v Malo antanto izključen, ujedinjenje z Nemčijo za sedaj absolutno nemogoče, z Madžarsko pa zveza vsled medsebojnih sovražnosti ravno tako, rešiti le tesna politična in gospodarska zveza z Italijo! Ker je v Avstriji še mnogo, mnogo Czerninov, bo Italija pač vedno Lahko uspevala na Dunaju s svojimi »idejami*, zlasti če bo ideje podprla s par bankovci po 100 lir. Pogalanla med stav-kulošimi in družbo Stavkujoči trboveljski radarji so se odzvali vladinemu vabilu, o katerem smo včeraj poročali. Zastopniki so se sestali včeraj pri pokrajinski upravi ter razpravljali od %11. do %13. in od %15. do 18. ure. Pokrajinsko upravo sta zastopala gg. namestnik Hribar in načelnik oddelka notranjih zadev dr. Baltič ministrstvo za šume in rude generalni rudniški ravnatelj dr. Antula, oddelek za socijalno politiko g. Popovič, rudarsko glavarstvo višji svetnik Pehani. Prisotna sta bila dva poslanca, dr. Gosar in Brandner. Delavsko zbornico sta zastopala predsednik čobal in tajnik dr. Likar, Zv zo industrijcev pa inž. M. Šuklje, Trboveljsko družbo ravnatelj Skubic in ravnatelj Hajnrih, za štiri strokovne organizacije, razdeljene po političnih strankah (komuniste, socijaliste, klerikalce in NSS) je prišel Štefanovič, za Samostojno delavsko unijo pa Zupane. Razen tega je bilo prisotnih nad 20 zaupnikov delavstva. Pri konferenci je najpreje bilo govora o tem, zakaj je zastopana »tudi* Unija. Pokrajinski namestnik pa je po svoji, dolžnosti izjavil, da je nepristran in da je moral vabiti vse organizacije. (NB., po številu ta ni zadnja, vendar imajo gospodje apetit in kjer mislijo, da morejo, bi radi tudi pn-oti sodelavcu nastopili teroristično, čim je drugega političnega mišljenja). Razprava se je ves čas vodila za ugotovitev povprečne življenske potrebščine vsakega delavca. V tej točki je bil končno sporazum dosežen. Sedaj pride na vrsto v&JlfJZ ETSSr.^ SUTS^ » 4- Intrige v Sokolu? Včerajšnji »Slovenec* poskuša z notico pod tem naslovom zanesti zdražbo v sokolske vrste. Piše, da je na kronskem svetu predlagal dr. Žerjav najvišje sokolsko odlikovanje za dr. Pestotnika, zelo nizko pa za dr. Ravniharja in dr. Mur-nika. »Slovenec* r.adalje piše, da je b0 na 6ejo kronskega sveta pozvan tudi dr. Ravnihar. K temu podajamo nastopno pojasnilo: Vlada je želela, da se ji predložijo zasluženi sokolski delavci v odlikovanje. Pozneje je Savez vladi sporočil, da se mu zdi umestneje, da se odlikovanja ne iz-vrše. Posebno je obsodbe vredno, kako z lažmi intrigi rs »Slovenec* glede dr. Ravniharja in dr. Murnika. Na kronskem svetu sploh ni bilo govora o odlikovanjih, še manj pa, da bi bil kdo poklican k seji razven ministrov. Zadeva ni prav nič delikatna in ce bo treba, jo bomo še podrobneje pojasnili, da se ne bodo v »Slovenčove* predale zanašale take intrige, ki imajo več ko prozoren namen. + Bolnice v Sloveniji. O njih se je svoječasno mnogo pisalo, ko so znani večni zabavljači namreč hoteli dokazati, da Beograd nič ne da. Sedaj je prišla revanša. Po listih gredo objave, da so slovenske bolnice zanemarjene po krivdi lastne uprave. Njihovo knjigovodstvo ni urejeno. Najemala so se celo posojila v inozemstvu, z denarjem se je slabo gospodarilo, prehrana jc slaba. Pet milijonov dinarjev je šlo. Proti krivcem bo treba nastopiti. Tako sta baje ugotovila na inšpekcijskem potovanju minister narodnega zdravja Omerovič in načelnik dr. A. Štampar. Zagrebško blokaško časopisje z nekim veseljem ponatiskuje te vesti, češ, vi Slovenci, ki ste tako ponosni na svoj red, tu se poglejte. Obenem nekako veselo kažejo na ministrovo izjavo, da so bolnice na Hrvatskem in v Dalmaciji v najlepšem redu, tako glede bolnikov, prehrane in finančnega stanja, dasi niso dobile toliko državne podpore, kakor slovenske, niti niso najemale nikakršnih posojil. — Dasi je sedaj razumljiva vest nekega tukajšnjega lista, pred kratkim objavljena, da je prosil ravnatelj ljubljanske bolnice dr. Kraigher za upo-kojenjc, moramo vendar na podlagi svojih iniormacij naglasiti, da so se v upravi slovenskih bolnic našli sicer precejšnji nedostatki, da pa so pritožbe v zgoraj objavljeni obliki in ostrosti znatno pretirane. - Zakaj zahteva «Jutro» štefano-vičevo glavo? Tako vprašuje dolgo »Poslano*, priobčeno v včerajšnji Bankoslaviji*. Kdor je nasedel debelemu naslovu in vohal senzacijo dneva, je bil bridko razočaran. Emil Štefanovič razklada, kako je bil gosp. Bamberg »prisiljen* v prodajo svoje tiskarne, in dalje, kako je tiskarna del svojega zaslužka dala »Domovini*. Seveda, ni povedano, da bi lahko tiskarna darovala od svojega zaslužka. komur hoče, še manj pa, da si je »prisiljeni* gosp. Bamberg pridržal delnic, kolikor je sam hotel. Eno veliko uslugo je pa napravil g. Štefanovič obre-kovanim demokratom in svoie zaveznike je udaril po ustih: Če imajo »mladini* toliko milijonov, zakaj so od lastne tiskarne vzeli dobiček? — Toda tega ne vprašujemo Štefanovi-ča, marveč pametnejše ljudi, katerim sploh svetujemo, naj si od časa do časa prebero »Bankoslavijo* kljub njeni ostudnosti. — Zakaj torej zahteva »Jutro* štefanovičevo glavo? »Zato, ker nekaj o nas ve in še kaj dru-ereera 7a.tr> cm trrha vtakniti v luknio!* ne. V to svrho in sploh mu »Jutro* njegovo glavo privošči iz vsega srca, kajti »Jutro* je baje zlobno, in vrhu tega moramo reči, da bi nam zeljnata glava bila ljubša. + Zaupnik strokovnih organizacij in bančnih svetnikov, kandidat za srezkega načelnika in komunist Štefanovič je na trboveljskem shodu zabi-čeval delavstvu: »Dolžnost vsakega sodruga je, da opozarjate drug drugega, "da ne dela preveč.* — Dalje je še rekel med drugimi produkti svoje glave: »če mi bo še kdo rekel, da so delavci zadovoljni, prmejkršenduš ga zgrabim za vrat in sem pripeljem. Takšne gobce imajo ti prokleti prašiči.* Tako vzgajajo ljudstvo bivši kandidati za srezka nacelstva in bodoči kandidati za ministrsko predsedni-at-^-c t. sin venski federativni sovjetski gega, zato ga treba vtakniti v luknjo! Da bo ta gospod povedal »še kaj dragega*. povomo sledeče: Gospod Emil je napisal in v Peskovi založbi izdal zelo mično brošuro, v kateri zanimivo popisuje, kako je na Dunaju Lampeta zaprisegal na Karagjorgjeviče. Tudi je povedal, kaj je takrat vse storil za Jugoslavijo, ni pa povedal, da. je gospo daril z denarjem, kakor svinja z mehom, se vozil v avtomobilih z babni-cami in se obnašal tako, da ga je obča sodba imenovala hohštaplerja. Tista čase je naša vojaška misija v Budimpešti dobila nalog, naj ga aretira, čim se prikaže mož v tem mestu. Toda mož jo je popihaL Pozneje je hodil po Ljubljani okrog, se trikrat oglasil v »Jutrovem* uredništvu in tukaj ter večkrat na ulici vsiljivo moledoval za primerno visoko mesto pri kakšnem poslaništvu in nazadnje je povedal, da je zadovoljen z mestom srezkega načelnika (okrajnega glavarja), toda le v Banatu. Kmalu nato je pričel pisati v »Jugoslavijo* in mesec pozneje je bil komunist- Danes je ofi-cijalni. zastopnik štirih organizacij. štvo v slovenski federativni sovjetski republiki, kjer bo finance na tržaški način vodil jugoslovanski Stinnes . • • -f Politični «Studenec» živahno bruha. Kakor če te v ruski stepi volkovi zasledujejo, tako so se razni manjši in srednji politikanti spravili nad nas. Gonja je v naprej aranžirana in organizirana. Ne gre jim za delavska življenja, ampak za njihove glasove. Socialdemokrati bi radi v licitaciji prekosili komuniste, Brandner klerikalce, klerikalci pa vse tri. Vsi štirje skupaj mislijo, da bodo že ugnali demokrate, katerih se vkljub samo trem mandatom boje in jih sovražijo s tisto veliko strastjo, ki so je zmožni le mali ljudje. V ozadju čaka ».jugoslovanski Stinnes* Čiro Kamenarovič. On dobro ve, kje bo našel svojo zaslombo. Zato je finansiral nakup »Bankoslavije*, zato vodi iz ozadja vso trboveljsko stavko, nad katero naj bi se pozabil tržaški sleparski poizkus in narodno izdajstvo s prodajo ^Jadranske banke* Lahom. Štefanovič naj bo enako dobrodošlo sredstvo, kakor svoječasno njegov prijatelj Pesek (Josip, ne Anton!), in kakor vseh treh skupni organ »Bankoslavija*. Če se pri vsem tem okoristijo klerikalci, nič za to, z njimi se bo Kamenarovič — najlažje sporazumel. Proti bankam namreč oni nikdar nič ne bodo imeli, ker so sami bankirji. Tako so dani vsi pogoji za razširjenje proslule koalicije v Veliko koalicijo bankirjev, komunistov, klerikalcev itd. Uradni list bo »Bankoslavija* »Slovenec* pa priloga. Vendar še hujši ta politični »Studenec* ne bo, kakor je sedaj. -j- Žurnalja. V »Bankoslaviji* se drzne neki tepec podučevati »Jutro*, kje izhajajo »Times* in kje »Temps*. Mali vse-znalcc naj pride v naše uredništvo po oba lista, če jih hočo prvič v življenju sploh videti. Zgodila se nam je v naglici pomota, da je eden naših urednikov na-pisal pariški »Times* namesto londonske »Times*, in iz tega je »Bankoslavija* naredila celo klobaso. Notabene, to je list. ki je glasovit zaradi Svojega analfa-betstva," ki nobenega tujega imena prav ne prepiše, članke planka često na brezvesten način (tako baš Fakin sam) in sploh kaže nepoučenost, kakršne ni kmalu najti. Le »Naprej* se še včasih blamira slično grobo. — Drugače predrzen je »Slovevenec*. Poročali smo o dogodku v gozdu Prestrani, kjer je g. Ko-privca ustrelil napadalca. Dobili smo avtentično poročilo — pri dogodku ni bilo drugih prič, Koprive in ustreljeni sta bila sama, — in to poročilo smo podali ter v njem povedali, kakor Koprive pnpo-vednie. da je napadalec klical: »Daj kar imaš.' ali pa smrt* ter se povspel na Ko-privčev voz in zgrabil Koprivca za vrat, na kar je ta šele ustrelil »Slovenec* nravi, da bo poročal le po sodni razpravi. in da smo »po žurnalistični metodi* dogodek izrabili. Povedali smo namreč po resnici, da je napadalec bil načelnik »Orla*. Zato govori »Slovenec* o ostudnem napadu. Ostuden je katoliški Šmok. ki je to v »Slovencu* napisal. -f Fiasko zagrebškega posojila. Veliko posojilo zagrebške mestne občine v znesku 500.000 angleških funtov, ki naj bi jih posodila londonska banka Benson. ni uspelo. Zagrebška občina je izdala komunike, v katerem pojasnjuje, da so vsi delni r*>gon pogodbe že bili ugotovljeni., toda do nameravanega izplačevanja ..obrhov zdaj ni prišlo, ker ni garancije Ben-.av. Draso Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. GRASKI VELESEJEM 1922 od 26. avgusta do 3. septembra E se dobivajo pri Ir. dimi špediciji ..ORIEHT", d. d., pod?. Ljubljana. Telefon 463. Sodna ulica št. 3. Telefon 463. ^ Spretno pisarniško moč (žensko ali moško), zmožno slovenščine in nemščine ter veščo teseopisja, strojepisja in knjigovodskih del, išče tovarniško podjetje v Ljubljani. Ce bo službovanje zadovoljivo, se obeta dobra plača. Eventualno se odkaže tudi prosto stanovanje. Služba se lahko nastopi takoj. — Ponudbe pod šifro „T." sprejema upravništvo „Jutra\_2797 Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št- F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Singer-šivalni stroji Boupne & Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila,kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. g Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse | senzacijonalne kino-predstave I 8782 &