SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de diciembre - 21. decembra 2000 — ------ Samostojna Slovenija, še na mnoga leta! Drage rojakinje in cenjeni rojaki! Prav posebni občutki me prevevajo v teh dneh pred Božičem, ko v imenu stevenske države po desetih letih od plebiscita za samostojno Slovenijo, pišem te vrstice vsem Vam, ki ste svoje življenje °smislili v širni Argentini in po desetletjih tujine iz ljubezni do dežele pod Triglavom ohranili slovenstvo kot temelj svojega bivanja. Nepozaben je spomin na vsa družbe-V-a dogajanja osemdesetih let, ki so pripeljala do ponovne demokratizacije Slovenije in utemeljila prvo povojno demokratično izvoljeno slovensko vlado. Znotraj tega dogajanja si prav posebno mesto zasluži plebiscit za samostojno drža vo 23. decembra leta 1990, katerega rezultate je takratna Skupščina razglasite tri dni kasneje. Ne glede na to, kakšno težo bodo zgodovinarji nekoč pripisovali Plebiscitu v primerjavi z drugimi pomembnimi trenutki v slovenski zgodovi-ni, bo za vse nas, še zlasti za tiste, ki nam je bilo dano takratno dogajanje opremljati od blizu ali ga celo sooblikovati, odločitev 88 odstotkov volilnih upravičencev najtrdnejši temeljni kamen Pove slovenske državnosti. Od tega tre-uutka dalje ni bilo več dvoma, da. smo si Po Prešernovo našli pot, „kjer nje sinovi m prosti voljo vero in postave“. S plebis-mtno odločitvijo smo v zgodovino slovanskega naroda postavili mejnik, ki ni Več dopuščal umika. Ko danes gledamo na čas pred desetletjem, ko je iz prahu pravkar poruše-Uega berlinskega zidu začela vstajati demokracije željna Vzhodna Em-opa, se Pogosto zalotimo pri vprašanju, v kakšni meri so se izpolnila hrepenenja genera-ClJ in uresničila naša pričakovanja. Po-Uovna uvedba in utrditev parlamentarne demokracije, mednarodna uveljavitev samostojne države in uspešen prehod gospodarstva v tržno ekonomijo, so le nekateri najpomembnejši kamenčki v mo-*uiku sprememb. Ob doseženem je še kako potrebno tudi kritično razmisliti o vsem, kar še ni bilo narejeno ali pa je bilo storjeno napak, pa naj je to vezano na našo tragično preteklost dvajsetega st°letja ali pa na prihodnost, tako zno-traj naroda samega, našega sobivanja v družini EU ali pa v mednarodni skup-Uosti držav ter narodov. Šele primerjava , drugimi narodi, ki so svojo državnost ln demokracijo polno zaživeli v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja, kaže, da S7no ob vseh dilemah prelomnih časov Ualogo zaenkrat dobro opravili. Zavedam se, da smo z ustanovitvijo ujstne države stopili na neskončno pot l^nja nacionalnih interesov in ciljev načinov njihovega udejanjanja, zato mej doseženo ni in ne more biti končni 1- Je lahko le zadovoljstvo ob doseže-in ski-b ter zavedanje odgovornosti lem, kar je pred nami. Praznik Dneva samostojnosti naj nas Vezuje tako kot pred desetletjem, da znali vsi udje slovenskega narod-; , " ~'Pslesa sobivati v različnosti in spre- Da bi se božični Ali čujete nocoj kitaro sredi zborne pesmi Angelov? Božji Sin je prišel k nam domov, da bi se rodil božični narod. Tak, ki v Njem ljubezni vek odkriva, v vsakem detetu nebeški dar. Tak, ki z Jožefom gradi ,,oltar”, kjer Marija Detece umiva. Ali čujete nocoj trospeve po požirkih iz nebeških čaš? Božji Sin postal je čisto naš, da bi narod naš ne bil več reven. Vera Vanj sveta skrivnost osvaja, nada Vanj heroje nam rodi. Nanj oprt se narod ne boji -v noč božično zor svobode vzhaja. Vladimir Kos (z zgodnjimi, iskrenimi čestitkami in z zahvalo za zvesto pošiljanje Svobodne Slovenije.) i Porušil se je protimanjšinski sistem v Avstriji Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, deloma protiustavna. Iz omenjene uredbe je bila namreč izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci so omenjeno razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča označili za zgodovinski uspeh. Omei\jeni zakon je namreč tako po 25 letih takorekoč padel in z njim celoten protimargšinski sistem iz 70. let. Občina Dobrla vas doslej ni bila uradno priznana kot dvojezična občina, kar pomeni, da občani niso imeli možnosti uporabe slovenščine kot uradnega jezika, zaradi česar so se pritožili na ustavno sodišče, ki je odločilo, daje omenjeno občino treba priznati kot dvojezično, pri čemer sodišče pravi, da odstotek slovenskega prebivalstva, ki v Dobrli vasi znaša 10,4 odstotka, na vsak način zadostiye za kvalifikacijo neke obči- jemati prihodnje izzive slovenske države in globaliziranega sveta. Povezani s skupnimi cilji bomo zmogli ohraniti narodno identiteto, le s kritično mislijo se bomo izognili čerem današnjega mednarodnega gospodarskega in političnega dogajanja. Samostojna Slovenija, še na mnoga leta! Tomaž Kunstelj odpravnik poslov Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter veliko sreče v novem letu 2001, XXI. stoletju in 3. tisočletju. Novi slovenski predlogi glede Piranskega zaliva Hrvaški dnevnik Večernji list je 12. decembra poročal, da je Slovenija Hrvaški septembra poslala nov predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva v treh različicah, ki predvidevajo, da bo Hrvaška zadržala svojo morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bo svoje teritorialno morje povezala z me- ne kot dvojezične. Zato je najvišje sodišče zakonodajalcu naložilo, da najpozneje do 30. aprila 2001 odpravi nezakonito in protiustavno stanje. Doslej je bila za uradni jezik v veljavi 20-odstotna klavzula, 25-odstotna klavzula pa je bila v vezavi za dvojezično topografijo, ki pa je z odločbo ustavnega sodišča padla. To pomeni, da bo morala Avstrija veljavno območje za slovenščino kot uradni jezik bistveno razširiti. Upati je, da bo vlada na Dunaju to storila prostovoljno, sicer bodo sledile tovrstne pritožbe tudi z ostalih občin, snj koroški Slovenci sedaj vedo, da jim bo ustavno sodišče dalo prav in ne bo odstopilo od svojega mnenja. Posredno razsodba ustavnega sodišča tudi pomeni, da so protiustavna tudi določila dvojezične topografije, tako da bo potrebno postaviti tudi bistveno več dvojezičnih napisov. dnarodnimi vodami v Jadranskem morju. Po teh predlogih bo Hrvaška še naprej mejila na Italijo, kar je posebej pomembno zaradi kontinuiranega izvajanja Osimskih sporazumov in vključevanja v Evropsko zvezo, Slovenija pa bo še naprej pomorska država z vsemi pooblastili. Tako bosta obe državi uživali vse pravice in ugodnosti, ki sta jih že imeli v času nekdanje skupne države, ki na morju ni ustvarila republiške meje. Na poročanje Večernjega lista se je že odzvalo slovensko zunanje ministrstvo, kije sporočilo, da ne želi komentirati objavljenih konstrukcij in ugibanj. Večernji list je sicer v članku omenil, da je predlog tajen in da niti uradna Ljubljana niti uradni Zagreb ne priznavata njegovega obstoja. Dve možnosti predvidevata, da bi Slovenija dobila morski koridor skozi hrvaško teritorialno morje. Cilj koridorja je dostop Slovenije do mednarodnih voda Jadranskega. Na drugi strani koridorja bi nastal otok - trikotnik teritorialnega morja Hrvaške. Tretja možnost govori o svojevrstni črti, ki bi jo potegnili s hrvaško-slovenske razmejitvene točke na kopnem tako, da bi se vse tri države srečale v eni stični točki. STRAN 4: Iz Argentine na plebiscit Pridobitev odškodnine za suženjsko in prisilno delo v obdobju nacizma 4^^ Iz življenja Tone Mizerit Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da je bil v Zvezni Republiki Nemčiji julija leta 2000 sprejet zakon o ustanovitvi sklada ,,Spomin, odgovornost in prihodnost”, iz katerega bodo izplačane odškodnine suženjskim in prisilnim delavcem iz obdobja nacizma. Če ste bili v obdobju nacizma žrtev suženjskega ali prisilnega dela, lahko do 11. avgusta 2001 brezplačno vložite zahtevek za pridobitev odškodnine (v vrednosti do 15.000 nemških mark) na predstavništvu Mednarodne organizacije za migracije v Buenos Airesu, na naslovu: Organizacion Internacional para las Mi-graciones (OIM) en Buenos Aires Av. Callao 1033, piso 3 (1023) Capital Federal „Ustvaijai\je Evrope je umetnost, umetnost možnega,” je dejal francoski predsednik Jacques Chirac, ko se je končala medvladna konferenca Zveze. Priznal je, da je bila konferenca dolga in trda, da rjen rezultat gotovo ni vrhunski, toda Evropa, ki lahko doseže več, je z njim vendar ustvarjena. Pogajalci so dosegli soglasje o vseh ključnih vprašarjih institucionalne reforme. Soglasje in s tem možnost veta se ohranja pri davkih in socialni politiki, pri imigracijski politiki in azilu, regionalni politiki (kohezijski skladi) na zunanjetrgovinskem področju pa ta „izjema” na zahtevo Franclje zadeva le kulturo ali avdiovizualno politiko. Predsednik evropske komisije bo imel odslej večje pristojnosti in bo voljen s kvalificirano večino. Načeloma vsaka država bo imela po enega komisarja. Po letu 2005, ko se bodo tudi štiri velike države, ki imqjo zdaj po dva komisarja, enemu odpovedale, bo v komisiji toliko komisarjev, kolikor je članic. Ko se bo njihovo število z vstopanjem novih članic povečalo na 27, bo Zveza komisijo številčno omejila in uvedla sistem rotacije. Glasovi v svetu ministrov pa bodo v razširjeni Zvezi razdeljeni tako, da bodo imele štiri demografsko najtežje države (Nemčija, Britanija, Franclja in Italija) po 29 glasov od skupno 345, Španija in Poljska 27, Romunija 14, Nizozemska 13, Grčija, Češka, Belgija, Madžarska in Portugalska po 12, Švedska, Bolgarija in Avstrija po 10, Slovaška, Danska, Finska, Irska in Litva po 7, Latvija, Slovenija, Estonija, Ciper in Luksemburg po 4, Malta, najmanjša 3 glasove. SLS+SKD POLNOPRAVNA ČLANICA EDU SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je bila sprejeta v polnopravno članstvo Evropske demokratične unije (EDU). Izvršilni odbor omenjene mednarodne organizacije je že pred časom prejel poročilo o združitvi SLS in SKD ter zahtevo SLS+SKD, da nasledi polnopravno članstvo krščanskih demokratov v EDU. ANKETA: ZA EVTANAZIJO? Delo je zastavilo štiristotim ljudem, vprašanje: Ste za evtanazijo? Odziv je bil nepričakovan. Od teh se manj kot četrtina ni mogla odločiti, ali so za uzakonitev evtanazije ali proti njej. Prav tako se pri- Za informacije se lahko obrnete na OIM tudi po telefonu na številko: (011) 4812 6785, po faksu na številko: (011) 4816 4596, po elektronski pošti na naslov: gfernan dez@iom.int - osebno pa vse delovne dni v tednu razen četrtka med 10. in 13. uro. OIM vam bo pojasnila postopek za vložitev zahtevka. Vojni zaporniki nimajo pravice do vložitve zahtevka za odškodnino na podlagi omenjenega zakona. Če je upravičenec do odškodnine umrl po 15. februarju 1999, imajo pravico do vložitve zahtevka za odškodnino rjegovi zakonski partner in otroci. Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete tudi na Veleposlaništvo Republike Slovenije. Za sprejetje večinske odločitve, če jo predlaga komisija, je potrebnih 255 glasov. V vseh drugih primerih morata za temi 255 glasovi stati dve tretjini članic. Varovalka, ki so jo izbojevale velike države, pa pravi, da lahko vsaka članica sveta zahteva, da se preveri, ali ta večina držav in glasov pokriva vsqj 62 odstotkov prebivalstva Zveze. Če je ne, odločitev ni sprejeta. Ker imajo prve tri največje države - Nemčija, Francija in Britanija - skupaj 41, to je 6-odstotni delež prebivalstva Zveze, razširjene na 27 držav, to pomeni, da lahko večinsko odločitev v vsakem trenutku blokirajo. Razdelitev glasov v evropskem parlamentu, v katerem bo po širitvi največ 740 poslanskih sedežev, je seveda odsev demografskih razlik med državami. Nemčija bo imela v njem največ poslancev (99), Britanija, Franclja in Italija po 72, Španija in Poljska 50 itd. Sloveniji po tej razdelitvi pripada sedem sedežev - en sedež več kakor Estoniji, Cipru in Luksemburgu ali dva več kakor najmanjši Malti. S sedmimi predstavniki pa bo Slovenija zastopana tudi v 344-članskem ekonomsko-socialnem svetu in v svetu regij, v katerem imajo prve štiri največje države le po 24 članov. Po izkušnjah z Avstrijo, ki je bila zaradi vstopa Haiderjevih narodnjakov v koalicijo kaznovana z diplomatskimi sankcijami članic Zveze, pa je zdaj dopolnjen tudi 7. člen pogodbe, ki predvideva ukrepanje proti državi, če ne upošteva skupnih vrednot. Sankcije proti državi se uvedejo, kadar to predlaga bodisi tretjina članic sveta ministrov bodisi komisija ali parlament, tak predlog pa podpre devet desetin članic. bližno četrtina ne bi odločila za predčasno smrt v nobenem primeru, vsi drugi, to je polovica, pa bi izrabili to možnost, če bi bili neozdravljivo bolni in bi trpeli hude bolečine. V Sloveniji večinsko ni več spoštovanja ne pred rojstvom ne pred smrtjo. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Urad predsednika republike je v zakonsko določenem roku prejel 22 predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, dva pa po preteku roka. Prav tako sta na urad prispeli dve kandidaturi za sodnika ustavnega sodišča. Predsednik republike Milan Kučan se bo o kandidatih posvetoval z vodji poslanskih skupin in s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti. Nekaj se premika na odru argentinskega dogajanja. Res se bliža poletje in tudi dopust v političnem delovanju, a ta bo nekoliko drugačen, kot smo še pred kratkim predvidevali. SEDAJ VSI POSOJAJO Temno obzorje, ki je še pred kratkim grozilo s hudo nevihto, se nekoliko jasni. Nobenega dvoma ni več, da bodo mednarodni finančni organi Argentini dodelili .^klopno mrežo" (blindaje), ki naj jo varu,j e pred sunki krize. Tak postopek se običajno uporablja za države v hudih finančnih problemih. Pred našo državo so jo prejele že nekatere druge, ki so se nahqjale na robu prepada. Tako so se z mrežo okoristile Mehika (1995), Indonezija (1997), Južna Koreja (1998), Rusija (1998), letošnje leto pa še Brazil in Turčija. Ko je padla prva ideja te vrste pomoči tudi Argentini, je bilo govora o 20 milijardah dolarjev. Potem pa je ta številka nenehno rastla, dosegla 30.000 milijonov ameriške valute (polovico v svežih bankovcih, polovico v finančni razpoložljivosti), sedaj pa je dosegla že kar 38.600 milijonov. Vedno nove države in finančne ustanove so se namreč prijavljale in izražale pripravljenost, da posodijo denar „ubogi“ Argentini. V vsej tej nevihti ponudb, pa vlada sama ni na jasnem, za kaj bo ta denar pravzaprav uporabljala. Nekateri nočejo, da bi ta denar šel za notraqjo uporabo, medtem ko drugi zahtevajo (in temu se seveda pridružujejo sindikati in socialne ustanove), da se vsaj del tega uporabi za omilitev socialne krize. Namen mednarodnih ustanov je preprečiti, da bi Argentina padla v stanje ne-plačljivosti. Obresti zunanjega dolga so tolikšne, da država naletava na vedno večje težave pri odplačevanju. Seveda je popolnoma jasno, da vsa ta pomoč ni zastonj. Denar bo morala država vrniti in zanj plačati zadevne obresti, ki so seveda nižje kot jih je dosegala doslej, a vrv okoli vratu bo stala zadrgnjena. Včasih se zdi, da so te mednarodne finančne ustanove kot zdravnik, ki pre-dpisnje toliko zdravil, kolikor je potrebno, da bolnik ne umre, ker potem bi ostal brez honorarja in na slabem glasu. A nikdar tudi ne predpišejo taka in zadostna zdravila, da bi bolnik ozdravel, ker potem bi tudi ostali brez „honorarja„. DVA POVRATKA Te dni teče precej polemike okoli povratka" podpredsednika. Chacho Alvarez je precej časa deloval v samoti, daleč od stranke in zlasti od vlade. Potem pa je nenadoma prišel na površje in objavil, da ima vrsto predlogov, ki jih želi predstaviti predsedniku. S temi predlogi da se bo uredilo mnogo stvari, ki v državi ne delujejo prav. Predsednik De la Rua je sicer predloge sprejel in jih preučuje. Razumljivo je, da je celotno potezo označil za ,.pozitivno". Koliko se bo pa po teh predlogih ravnal, je drugo vprašanje. Sploh se mnogi opazovalci sprašujejo, zakaj Alvarez ni teh nasvetov predstavil že, ko je bil podpredsednik. Glede umestnosti njegovega odstopa se sprašujejo celo tisti, ki so prvotno z navdušenjem sprejeli njegov odhod. Vidijo namreč, da od zunaj nikakor ne more vplivati na dogajanje in je vse odvisno le od dobre voije predsednika. Zlasti je bil njegov korak ponesrečen, ker je bil popolnoma osebnega značaja. Drugače bi bilo, če bi se stranka organsko izrekla za izstop iz vlade. V tem primeru bi bil položaj popolnoma drugačen, dalo bi se iztrgovati (ali izsiliti) marsikatero potezo in De la Rua ne bi imel tako prostih rok, kot jih ima. Zato se tudi v sklopu Solidarne fronte dvigajo glasovi, ki bivšemu podpredsedniku očitajo odstop in ga pozivajo, naj kaj ukrene. Zlasti še, ker se glavna zadeva, ki jo je navedel kot razlog za ostavko (korupcija v senatu) ni premaknila za ped naprej in danes absolutna večina državljanov smatra, da se afera nikoli ne bo razjasnila. Predlagani ukrepi in vse, kar je s tem romanom povezano, je seveda imelo precejšen odmev v medijih. S tega vidika je Alvarez dosegel kar je hotel: povratek pred oči javnosti. Je pa jasno, da to samo po sebi nima nikakega učinka na smer in delovanje vlade. Ta teče po drugem tiru in smer še naprej nakazuje predsednik De la Rua. Je pa še nek drug povratek, ki tudi vzbuja pozornost zadije čase: bivši gospodarski minister pod Menemom, Domingo Cava-llo. Vlada se zelo trudi, da bi ga pritegnila v svoje vrste. Nenehno ga omenjajo kadar pride na dan vprašarje davčne reforme. Prav ta povratek pa izredno buri duhove tako v radikalni stranki kot v Solidarni fronti. Levi krili obeh strank se ne moreta sprijazniti z dejstvom, da bo imel besedo v vladi človek, katerega so nenehno napadali skozi leta in ki je zarje večkrat, predstavljal ..utelešenega hudiča". Sprejeti Cavalla v vlado bi bilo dokončno priznati, da so vrgli v koš vse volilne parole rjihovega opevanega progresizma. PROBLEM TABLADE La Tablada. Ta pojem se zadrje čase (mesece in že kar leta) nenehno pojavlja v argentinskem političnem prostoru, a malokdo ve, za kaj gre. Bilo je januarja leta 1989, v zadrjih mesecih Alfonsinove vlade. Skupina ostankov levičarskih oboroženih forma- j c j, pod skupnim imenom MTP (Movimiento Todos por la Patria - Gibarje Vsi za domovino), ki jo je vodil znani gverilec Gorriaršn Merlo, je napadla vojaško postojanko v kraju La Tablada, pred vrati Buenos Airesa. Kjub presenečepju je ostra obramba vojakov, zlasti pa hiter poseg polic je in drugih varnostnih organov izjalovil poizkus. Bilo je več mrtvih in rapjenih, večje število gverilcev pa zpjetih in nato postavljenih pred sodišče. To že ni bila kaka „vojna proti vojaški tiranji," temveč udar na demokratično izvo-jeno vlado, ko so bile (vsaj v tistem trenutku) oborožene sile absolutno pokorne ustavni oblasti. Zato so aretirane gverilce postavili pred sodišče in jih sodili v sklopu zakona za obrambo demokrac-je. Tukaj se je začel ves problem. Zakon predvideva eno samo sojerje, brez priziva na višjo inštanco. To pa ni v soglasju s paktom San Jose de Costa Rica, ki zahteva možnost priziva. Ta pakt pa ima, po spremembi leta 1994, ustavno moč. Na podlagi tega obsojeni gverilci zahtevajo novo sodbo, s pomočjo mednarodnega pritiska (Medameriška komisja za človekove pravice). Obsojenci izvijajo tudi gladovno stavko, ki tri j a že sto dni (po trajanju stavke, si lahko predstavjamo, kakšen „glad“ prestajajo). Vlada se ni hotela izreči o tej zadevi, marveč je prepustila vprašarje parlamentu. Ko ji ta pot ni uspela (poslanci se niso zedinili glede tozadevnega zakona), se je obrnila na sodno ustanovo. Povsod je naletela na negativen odgovor, tako pri državnem tožilcu kol. pri sodni zbornici. Sedtj je vprašarje v rokah Vrhovnega sodišča. A resni strokovijaki soglašajo, da je edina ustavna pot sprememba osporavanega zakona. Trdjo tudi, da po zakonskih odločbah celo predsednik nima moči ne za amnistjo ne za pomilostitev. O vsem tem se mnogo piše, le o dejstvu, da je bil napad na Tablado krvav udar proti demokrat-ji sami, se sploh ne govori. Nova Evropa je le ustvarjena Zgodilo se je Slovenci v Argentini Glasbeno doživetje Razstava pri SKA Pri SKA imamo priložnost, da si ogledamo razstavo dveh slovenskih umetnikov. Cecilije Grbec in Branka Zavrtanika. V obeh primerih lahko vidimo, da njun stil ni enoten. Mimogrede - sodobni kritiki umetnosti na vseh področjih so si edini samo v tem, da današnja umetnost in umetniki nimajo določenega splošnega stila, temveč zelo osebne, individualne izraze kreativnosti in da je čezdalje te/je odkriti nekaj novega na tem polju, razen poseči na nove tehnike. Marsikomu bo tudi padlo v oči, da sta tako Cecilija Grbec kot Branko Zavrtanik nekatera olja poimenovala slovensko, dru-§a Pa kasteljansko. Tako jim je ležalo pri srcu. Živimo že več kot pol stoletja v Argentini in vsa naša bit črpa iz dveh Cecilija Grbec: La mirada de Dona Ninfa kultur. In še neka zanimivost, tako Grbčeva kot Zavrtanik razstavljata, čisto slučajno, sliko z imenom „Trije muzikantje", seveda da so stvaritve precej različne po barvah, tehniki in stilu. Cecilija Grbec se je rodila v Buenos Airesu. Do 13 leta je živela v Yacuibi v Boliviji. Srednjo šolo je dokončala v Santa Rosa de Lima. Po štirih letih študija na Consudecu (Consejo Superior de Ensenan-za Catolica) je postala profesorica de Bellas Artes - Likovne umetnosti. Razstavljala je v Consudecu leta 1997. Ob praznovanju državnega praznika (Dia de la Independen-cia) leta 1999 je predstavila v skupinski razstavi svoje kreacije med argentinsko publiko. Pravtako je sodelovala lansko leto na skupinski razstavi SKA. Sedaj se s privatnimi profesorji posveča študiju umetnosti mozaikov (kar je zadnja leta v Argentini prava redkost) in kiparstvu. Na današnji razstavi lahko občudujemo klasične in vedno nove in očem prijetne cvetlice ali indijanske motive. Ob osebnem razgovoru je Cecilija komentirala, daje primitivni indijanski svet zapjo vir inspiracije, ne samo zaradi spominov na otroška leta, ki jih je preživela v Boliviji, potovala je tudi med Mapuche na jug Argentine. Prevzame jo njih tišina polna vsebine, preprostost, potrpljenje, borba za vsakodnevni obstoj, solidarnost. Dve sliki pa nam razodevata popolnoma drugačen način izražanja: sestava (kombinacija barv in geometrijskih figur). Te sta Dvoumno mesto in Upanje v temi. Na vseh oljih so pa barve tople, na neka- KAKO SMO IZGUBILI TRST (3) Gost je to sporočilo sprejel z zadovoljstvom in odločeno je bilo, da se ta sklep °hjavi po njegovi vrnitvi v Italijo. V Dedije-rJevi knjigi pa ni povedano, da je Tito tisti frenutek terjal od Togliattija, naj ukrene, ^a bo tudi italijanska vlada vračala slovenske in sploh jugoslovanske ubežnike in be-S'Uice, ki so bili takrat v Italiji. Marsikateri še živeči rojak, ki je v tistem času prebival v begunskem taborišču, se lahko spominja, | kako so vsi v bojazni čakali, ali bo prišlo do i božičnega nasilnega vračanja v domovino P°d Titom. K sreči ni prišlo do tega, razen ' v Posameznih primerih, kazalo pa je, da je šlo za tak dogovor, kot je bil eno leto prej na Koroškem z barantanjem za človeška ^vljenja in slovensko ozemlje. Kot poroča Dedijer, sta se Tito in gost j>0govarjala spet v ponedeljek, 4. novem-ra> na Titovem stanovanju v Romunski *^*ci št. 15. Glavna tema pogovora je bilo vPrašai\je o mirovni pogodbi, ki še ni bila Podpisana, posebno pa o mejni črti med ^ijo in Jugoslavijo. Togliatti je poudarjal, a bo imelo vprašanje mejne črte in zlasti tata morda odločilno vlogo pri bližnjih 'jolitvah v Italiji. Naglasa] je, da bi bilo °bro, če bi Jugoslavija privolila, da bi Trst P^Padel Italiji in da ne bi ostal pod kont.ro-0 itnglo-ameriških čet, ker bi takšna odlo-*tev Jugoslavije, ki bi jo pobudil Togliatti, .. ° veliko pomenila za komunistično par-Italije pri bližnjih volitvah, saj bi s tem . clobila ogled pri indijanskih množicah, Na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja nas je v veliki dvorani Slovenske hiše obdarila z bogatim glasbenim doživetjem Anica Rode. V izrazito poletnem razpoloženju je v prijazno okrašeni dvorani izvajala skrbno izbrano vrsto zahtevnih klasičnih samospevov. Uvodna Schubertova Ave Marija je bila kot molitev. Umetnica nas je osvojila z nežno zaupljivostjo, jasnim izražanjem in izenačenim nastavkom. Tudi druga Schubertova z natančno intonacijo in obvladano dinamiko je dokazala pevkino zrelost. Richard Strass je za skladbo September našel odlično izvajalko, ki obvlada zahtevne vpade. Z dinamičnimi postopki je podala pravo občutje ob izvajanem delu. V Adamovi O holy night je Anica z dobro izgovorjavo in intonančno obšimostjo dokazala jasno obvladanje fraz. Mehka skladba C. Guastavina je zahtevala živahno podajanje in umirjeno tehnično moč. Lopezova skladba je nagaji-vka, kjer je klavir skušal prevzeti vodstvo, a je umetnica s popolnim obvladanjem fraz ostala v osprec(ju. Pavčičeva uspavanka je pokazala mehko dušo umetnice. Prvi del večera smo zaključili s štirimi slovenskimi domačimi skladbami. V drugem delu smo slišali tri Mozartove arije iz Figarove svatbe. Občudovali smo visoko pevsko izurjenost ob prepričljivem podajanju zahtevnih del. Wagnerjeva arija Elizabete iz opere Tannhauser zahteva izredno obvladanje glasu. Anica je dokazala, da ga je zmožna. Dvorana ji je z burnim aplavzom dala vse priznanje. Tudi Verdijeva arija Leonore iz Trubadurja je bila ob Aniči-nem izvajanju pravi umetniški užitek. Priznanj kar ni hotelo biti konca. Dodatek je bil slovenski, saj polna dvorana ni kazala volje za odhod. Pevki in spremljevalcu na klavirju Christianu Uschiattiu smo hvaležni za izredno lep večer. Upamo, da nam bo kaj kmalu pripravila podoben spored in gotovo bo dvorana premajhna... M.A. s S Branko Zavrtranik: Trije muzikantje ker da se bori za narodne interese svoje domovine. Togliatti je ob tem poudaril, da bi zaradi pravičnosti in pomirjenja slovenskega javnega mnenja Gorica lahko pripadala Jugoslaviji, ker da so po italijanskih uradnih statistikah v mestu in okolici tako ali tako Slovenci v večini. Na ta Togliattijev predlog je Tito odgovoril, da z njim soglaša in da se tržaško vprašanje lahko najbolje reši z direktnim sporazumom med obema državama. Tito je še na koncu pristavil, da je pripravljen sprejeti Togliattijev predlog, vendar pa se še želi posvetovati s sodelavci, posebno s tovariši iz Slovenije. Zaradi tega sta bila povabljena Boris Kidrič, kije bil do začetka leta 1946 predsednik slovenske vlade in takrat minister zvezne vlade v Beogradu, ter Boris Kraigher. Edvard Kardelj takrat ni bil v Beogradu, ker je po operaciji žolča ostal na okrevanju v Sloveniji. Ko sta prišla Kidrič in Kraigher na sestanek, jima je Tito v pogovoru rekel: Ercoli in jaz sva se domenila, da bo on dal izjavo, naj Trst pripada Italiji, Gorica pa nam. Sporazum o tem bi lahko sklenili le s takšno italijansko vlado, ki bi dala Trstu poseben demokratičen statut in zajamčila manjšinske pravice Slovencev. Kaj mislita o tem? Kidrič in Kraigher sta se strinjala. Govor je bil še o tem, v kakšni obliki naj se objavijo sklepi o teh sporazumih. Togliatti je rekel, da bi on po vrnitvi v Italijo dal izjavo o Trstu in Gorici in prav tako o ujetnikih. Končno je Tito povabil Kidriča in Kraigherja na skupno kosilo, pri katerem terih slikah po obliki in barvi zelo nežne, s primerno kombinacijo in degradejem in kot na sliki La mirada de Dona. Ninfa močne in v zelo originalnih tonalitetah. Branko Zavrtanik, sin primorskih staršev, se je rodil v Kamniku. Študiral je v so se pogovarjali v prijateljskem razpoloženju. Še isti večer se je Togliatti skupaj s Kraigherjem odpeljal iz Beograda v Trst, Titu pa poslal brzojavko, ki se je glasila: V trenutku, ko zapuščam Jugoslavijo, želim ponovno izraziti svoje globoko priznanje vašemu prisrčnemu in bratskemu sprejemu in gostoljubju. Prepričan sem, da bo naše srečanje pričetek nove dobe tesnega sodelovanja ne samo med našima partijama, temveč tudi med narodi nove države in naprednimi silami italijanske demokracije v skupni borbi proti fašizmu in imperializmu za svobodo narodov in za njihovo mirno sodelovanje. Tako končnje Dedijer poročilo o tem usodnem obisku v svoji knjigi na strani 724. S tem obiskom je bila kupčija končana, mesto Trst s pristaniščem in ozemljem s slovenskim prebivalstvom je bilo sramotno izročeno tnjcu, ne da bi bilo vprašano ljudsko mnenje, in izročeno je bilo za vedno. To je bila „pridobitev" Avnoja in NOB, ki ju še danes mnogi tako poveličujejo. S temi in drugimi dokazili bo nepristranski slovenski zgodovinar, posebno mlajši, z vso lahkoto prišel do resnice, ki jo bo sprejelo tudi splošno zgodovinopisje. Če bi Jugoslavija ob koncu druge svetovne vojne imela demokratično vlado, urejeno po zamislih zahodnih zaveznikov, v smislu Deklaracije o štirih svoboščinah iz leta 1941, Atlantske listine in Deklaracije osvobojene Evrope iz leta 1945, bi Trst z okolico in mednarodno luko lahko dobila Slovenija brez posebnih bojev in žrtev. RN - KONEC Escuela Nacional de Bellas Artes Manuel Belgrano in v Escuela Superior de Bellas Artes Prilidiano Pueyrredon. Za profesorje je imel argentinskemu umetniškemu svetu znane profesorje kot Juan Carlos Benitez, Orlando Pierri, Bruno Venier in Maksimo Theule (zadnji je bil učenec znanega Peto-ruttija). Branko je razstavljal v Galeriji II Duomo, na skupinskih razstavah Auditorio Radio Libertad, Club Ausonia. Razstavil je lansko leto na skupinski razstavi SKA. V njegovih stvaritvah, če izvzamemo motive dveh olj, ki sta precej klasični Igle-sia colonial in Drevesa, narejene s slikarsko lopatico, (kar je težji način kot pa s čopičem), prevladuje modra barva v različnih odtenkih, ki je Branku zelo priljubljena. Slike bolj kot trenutni navdih - inspiracijo razodevajo veliko razmišljanja, skiciranja, intelektualnega dela. Tista o (ja, ki so naj-bližja kubizmu, so sad premišljene kombinacije geometičnih oblik in modrih ter rjavih barv. Slike imajo v nekaterih stvaritvah močan kubističen prizvok, ki se pa pretap-Ija na drugih slikah v surrealizem. K temu bližanju surrealizmu nedvomno veliko pripomore že modra barva sama na sebi, ki nas popelje na mejo med svetom sai\j, podzavesti in neverjetno istočasno stvarnega razmišljanja. Triptih, ki je v ospredju dvorane, so stvaritve za razmišljanje, na meji česa? Upanja, življenja, žalosti, bodočnosti... O (j e Harmonikar je postvaritev slike in pripovedovanja Brankovega očeta o slovenskem vaškem muzikantu. Povrnem se k Brankovem olju Trije muzikantje, kjer se v pahljači živih, vročih barv od rdeče, oran-žaste, rjavo - do rumenkaste barve, do take mere prepletajo barve in luč, da nastane prava sinestezija z zvoki, kjer na platnu slike zglednjo, da se gibljejo ob zvokih jazz glasbe. Katica Cukjati, predstavitveni nagovor Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. decembra 2000 ■■■■■ — — Mečejo umazanijo na Cerkev zasluži niti največji zločinec, na najbolj Iz Argentine V začetku decembra leta 1990 je slovenska vlada priporočila Slovencem po vsem svetu, da naj zbirajo podpise za potrditev plebiscita o odločitvi za samostojno Slovenijo. Tudi v Argentini smo takoj organizirali akcijo za zbiranje podpisov in smo jih tudi zbrali izredno število, kar polovico vseh, ki so prišli iz različnih držav sveta. 19. decembra je bila akcija zaključena. V četrtek, 20. decembra pa je ob 13. prišel faks v Slovensko hišo, kjer minister Dular vabi kakega rojaka od tukaj, da naj pride osebno volit na plebiscit v Ljubljano. Sprejel sem ga osebno, ko sem bil ravno v pisarni Svobodne Slovenije. Po hitrem posvetu z Zedinjeno Slovenijo in stranko SKD v Argentini je bilo sklenjeno, da naj grem jaz. Bil sem jugoslovanski državljan s potnim listom, vpisan v državljansko knjigo, pa ravno pred tremi meseci sem bil v Sloveniji na simpoziju o mojem očetu v Škoiji Loki (organiziral ga je Marko Jenšterle). Tako da sem imel kovček skoraj neizpraznjen. Takoj sem preko industrialca Hermana Zupana dobil v eni uri vozno karto in telefoniral domov, naj mi pripravijo kovček. Karto mi je iz centra prinesla na letališče Katica, mimogrede sem doma pograbil kovček in ob sedmih zvečer sem že odletel v Rim. Od tam sem se peljal z avionom v Trst skupnj z msgr. Jezernikom, ki je tudi šel na plebiscit, iz Trsta pa me je prijatelj Aleš potegnil v Ljubljano, Kjer sem ponoči zbudil po telefonu ministra Dularja. Ta je poskrbel, da so mi prihodnji dan strankarski voditelji preskrbeli vpis v volilni imenik pa še pripravili intervju s predsednikom parlamenta dr. Francetom Bučarjem. Drugi dan, v nedeljo, sem odšel na Vič, Iger sem volil. Stranka je pripravila televizijsko snemanje mojega voljenja. Kar se s TV prikaže kot vodja ... sam Čuček. Ko se mi predstavi, sem skoraj onemel, nato pa Pred dnevi sem prejel čudovit prospekt. Poslala mi ga je neka računalniška firma in sicer njena „Computer division”. Takoj ko sem odprl kuverto, mi je bilo jasno (in bi mi bilo, tudi če to ne bi bilo v njem izrecno rečeno), da gre za ,,ponudbo prihajajočega milenija”. Na kratko: gre za to, da mi ponujajo priklop v svetovno računalniško omrežje. Tako bom prišel, mi jamčijo, do ,,širokega spektra informacij z vseh področij človeških aktivnosti za vse dnevno živijepje in v tekmi s časom." To je nekaj zame, sem si dejal zlasti ob zadnjem podatku, suj je z menoj tako, da bi mi tudi oseminštirideseturni dan bil prekratek. Poleg tega bom ,,zaželene informacijo selektivno izbiral in celo sodeloval pri ustvarjanju informacij. Možnosti so neomejene.” Neomejene! Komu ob tej besedi ne zaigra srce! Kdo ne bi vgriznil v to sočno jabolko, in takorekoč že sem odprl usta, da bi vgriznil, ko... ko se nenadoma pojavi črv, tisti črv, zaradi katerega pravi neki filozof, da ,,torej sem”, ki pa povzroči tudi dvom in torej nečesa ne narediš... Kaj pa če je za to vabo tmek? „Kakšen trnek neki! Ne bodi nezaupljiv! Firma je resna firma, je celo international, logično da s svojimi proizvodi služi, toda če je delavec vreden svojega plačila, zakaj ga ne bi bil fabrikant. Podjetje bi rado pomagalo človeštvu, ki se vse obupano zvija v svoji neinformiranosti, premali erudiciji, zlasti kar se kulture tiče, rado bi pomagalo duhovni rasti človeka na njegovi trnjevi poti v na plebiscit mu, lepo rečeno, precej stvari napel. Mimo je poslušal, nato pa izjavil, da on opravlja s tem svojo službo. Kuj sem hotel! Ko so me slikali pri volilni mizi, sem povedal, da si štejem v čast, da prvič v življenju volim, in to ravno za samostojnost Slovenije. V Jugoslaviji sem bil premlad, argentinski državljan pa nisem bil. In da z menoj simbolično volijo tisoči in tisoči mojih sorojakov iz Argentine. Popoldan sem odšel k dr. Bučarju, kjer so snemali na televiziji, kako sem mu predal okoli 3000 podpisov na 177 polah, ki sem jih prinesel iz Argentine. (Podpise starih naseljencev je v Ljubljano prinesla Majda Papež, učiteljica slovenščine v Triglavu, in jih nato izročila meni.) Bučarju sem potrdil, da so vsi ti podpisi in še drugi izraz trdne volje Slovencev v Argentini, da smo že dolgo in smo tudi sedaj za samostojno Slovenijo. Ta televizijski prenos je imel veliko odmeva med ljudmi. Zvečer sem bil na volilni komisiji, Kjer sem tujim agencijam razložil našo gesto. Tja je koroška delegacija, v kateri je bil tudi Bogdan Magister, prinesla Peterletu, Bučarju in Kučanu model knežjega kamna, simbola slovenske države. Prihodnji dan je tudi Delo prineslo daljši pogovor z menoj. Tisti kratek teden je hitro minil. 28. sem bil še na slavnostnem sprejemu in na koncertu v Cankarjevem domu, kjer sem srečal tudi Zdravka in Bernardo Inzko ter še nekaj naših iz Argentine. Obiskal sem predsednika Peterleta pa Spomenko Hribar, ki mi je plačala vožpjo iz fondov Svetovnega slovenskega kongresa. Pa sem že moral nazaj. Osebno in simbolično predstavljenje vseh Slovencev iz Argentine je široko odjeknilo in po i\jem so mnogi I ali ko spoznali naše čutenje z domovino in našo odločitev za demokracijo in samostojnost. Tine Debeljak prihodnost." Že sem segel po telefonu, da poprosim še za „dodatne informacije”, a sem ruje še enkrat prebral vrstico, ki mi je povedala, da se mi „poniya visok zmogljiv heterogen priklop v stanovanje” (kar sem -ne da bi se zduj hvalil - razumel že ob prvem branju.) ,,Priklop vam bo na voljo štiriindvEuset ur dnevno.” Kaj več ponuditi človeku, ki se stalno boji, da svojih intelektualnih zmožnosti (ki so, oprostite, na visokem nivoju!) ne izrablja dovolj? Zdui se bom lahko celih štiriindvajset ur ukvarjal „z osebnim razvojem in intelektualim delom.” Toda kaj, ko se spet pritihotapi dvom in z i\jim skušnjava: „In če bi le kazalo zadevo prespati? Se boš odločil jutri...” Naj mi ne bo šteto v slabo, tako sem storil in -če se usoda res kduj poigra s kom, tokrat se je z menoj - zjutraj sem se odločil, da bom ostal brez računalnika in torej brez „interaktivnega dela”. In zakaj sem se odločil tako? Preprosto zato, ker sem si nenadoma dejal: dragi moj, ti sam veš, da si čudak, in da hočeš vedno zvedeti še kaj posebnega, videti, ,,kaj je za tem in tem”, brskati po celo že ohlajenem pepelu in torej, kako veš, da boš pod geslom ’Prešeren’ res zvedel za podatek, ki te že leta zanima. Nekoč je namreč, kakor beremo, Prešeren dejal nekemu otroku - gre za pripoved Albine Jalen, hčerke Ane Jalen, omožene Prevc - „Dekelce, pojdi sem, ti bom nekaj povedal. Ali si boš zapomnila? Kadar bom enkrat umrl, mi bodo postavili spomenik, na katerem naj bo napisano: V Sloveniji nekateri prenapeteži dvigajo glave, saj jih je opogumil politični povratek levičarjev na oblast. Vredni nasledniki komunističnih revolucionarjev sicer ne morejo več pobijati svojih nasprotnikov, ostane pa jim le pogum in veličina mazanja imena ali sten. BLATENJE POKOJNEGA ŽUPNIKA Duhovnik Jan Kucharik, slovaški državljan, župnik v župniji Šentjurij - Podkurn nad Zagorjem, je konec novembra umrl v prometni nesreči na Madžarskem, zato je vest do Slovenije potovala nekoliko dlje časa, kot sicer. To so nekateri mediji, predvsem najbolj rumeni dnevnik Slovenske novice, izkoristili za namigovanja, da naj bi bil duhovnik vpleten v posle s prebežniki preko meje in je zbežal z njimi... Tako so skušali očrniti tako njega kot slovensko Cerkev. Takšno poročanje je obsodila Slovenska škofovska konferenca, pa tudi vsi župniki dekanije Zagorje. V protestnem pismu Slovenskim novicam so poudarili, da se je časnik lotil človeka na način, ki si ga ne Mineva natanko mesec dni od črnega petka, ko je v Logu pod Mangrtom blatna reka z mangrtskega plazu ob polnoči in pet minut pogoltnila del zgornje vasi in ubila sedem Ložanov. Vas so pred nevarnostjo, da bi se blatna apokalipsa ponovila, izpraznili, 120 domačinov pa je dobilo začasna bivališča. Pred hišama, ki sta na levem bregu Predelice pod mostom nekako preživeli blatno apokalipso, smo trčili ob može, ki so kopali po blatu v hiši Markovih. Po mnenju gospodarja Romana naj bi ta bila obsojena na rušenje. „Novo naj bi začeli graditi na pomlad. Mislim, da nam bodo parcele določili nekje nad gornjo vasjo.” Družina Romana Marka sodi med mlade, za katere se bojijo, da se bodo v mesecih čakanja premislile in si življenje uredile kje drugje. „Res, nekaj je bilo takih z zelo prestrašenimi ženami. Zaklinjale so se, da jih v Log ne bo več. A le prve dni. Zdaj, tako mislim, vsi verjamejo v obljube, da bo vas za nasipi ter zidovi vama. Če se bo ponovilo, bo steklo mimo hiš,” bodri črnoglede vedno od srca vedri Romano Marka. Prazno pa je bilo videti srce Branka Černute, ki je iz hiše svojih v tragediji 'Tukaj počiva France Prešeren, nejeveren in vendar veren.' Ali si boš zapomnila? Povej še enkrat, kako sem rekel. Ti še tega ne zastopiš, ko boš enkrat velika, boš že razumela. ” In zdaj bi rad zvedel - in to zares in resno - tole: ko je ta človek, ki je res lahko bil,,cagav” in „frajgajst” in ,,pijanček” in karkoli še, ki pa ni bil zmožen zlagati se, in še najmanj otroku, to govoril - kaj je ob teh besedah tlelo v njegovih očeh? In kaj bi se mi zgodilo, če bi želel od računalnika biti „natančno informiran”, kako je pravzaprav z Župančičevimi verzi „Svobode naše jabolko se zlato, nam zakotalilo je v kri in blato, in preden spet zasije v čisti slavi, vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi. ” Objavljeni so bili pozneje, toda napisani - ali so bili ti verzi napisani ob začetku dmge svetovne vojne, ob nacističnem napadu na Slovenijo, ali pa pred koncem druge svetovne vojne (kakor pravijo drugi), ko se je pesniku morda v hipu zablisnilo, do česa je v svojem velikem domoijubiju a politični naivnosti pripomogel... in so ti verzi odmev obžalovanja, nior- podel in nizkoten način. Kucharik namreč kot pokojni ni imel možnosti obrambe pred napadi. Od Slovenskih novic zahtevajo opravičilo. Če tega časnik ne bo storil, bodo pravico do dobrega imena, ki jo ima vsak človek, zagovarjali pred sodiščem. MAZANJE PAPEŽEVEGA IMENA Nedavno so v Ljubljani dobili ime ulice, na katero so gotovo lahko ponosni - imenuje se namreč po svetem očetu Janezu Pavlu II. Bivša Zrinjskega cesta teče pred cerkvijo sv. Jožefa, ki jo je pred kratkim spet posvetil ljubljanski nadškof. A neznani storilci so prejšnji teden s črnim razpršilcem premazali vse table z imenom Ulica Janeza Pavla II, ki na križiščih označujejo to uradno poimenovano cesto. S tem sramotnim in barbarskim dejanjem so ranili ponos vseh vernih kristjanov in pomazali kulturno in demokratično ime Slovenije. Sicer pa se lahko spomnimo na proticerkvene izpade na stenah marsikake cerkve, kapele ali spominske plošče. preminulih staršev selil, kar se ješe dalo. Hišo bodo te dni odstranili s površja loške zemlje. To, kar je ostalo za Čemutovima -na kašči shranjeni časopisi, zapisi, knjige in druge drobnarije -budi spomin na čase, ki jih zar\je ne bo nikoli več. Po blatni puščavi smo šli navzdol k hišam na sotočju treh loških voda. Opazili smo, kako je Predelicaše vedno grozljivo blatna, kako je Koritnica smaragdno modra, Fratarica pa zelena, kot so zeleni gozdni mahovi. Od kraja, Iger se te vode srečajo, je Koritnica blatno rjava. Tudi to je dokaz moči mangrtskega plazu. Tam čez, kamor čez deročo reko zdaj, ko ni več brvi, hodijo po zdrizastih tramovih, je Ivan Černuta iz Tolmina ,,pospravljal” z blatom zalito hišo matere Angele, vedoč, da se 80-letna gospa morda res nikoli več ne bo vrnila tja. Igor Černuta, ki še vedno pooseblja loški optimizem, pa je pokazal na kraj za hišo Puhijetovih. Tam je zelo verjetno grob pjegove pogrešane matere. Preusmeril je pozornost k svoji hiši, na podrobnost, ki bi nam med naporno hojo po blatu, zlahka ušla. „Ste opazili, da sem zakuril, da se iz dimnika spet kadi?” da celo poziv k spravi? O tem sem govoril z mladim literarnim zgodovinarjem. O tem, pa tudi o računalnikih, ki te do zadnjih podrobnosti informirajo. O računalnikih mladi mož ni vedel k;y dosti, glede Župančiča pa je dejal samo to, da bomo, žal, o tem morda zvedeli kuj šele od Župančiča samega, „toda to bo šele v neki drugi inkarnaciji.” (Samo mimogrede: ali je to odgovor profesionalnega raziskovalca preteklosti? Zdi se mi, da v prihodnje ne smemo kuj preveč zahtevati in to ne samo od računalnikov, ampak tudi od mladih znanstvenikov...) Torej kuj? Se bom odločil na nakup ali ne? „In če bi se še eno noč, kot svetujejo Španci, ’posvetoval z vzglavnikom’?” Toda kuj ko sem sredi posvetovanja z vzglavnikom imel sai\je: srečal sem se z Gregorjem Strnišo. Kolikokrat sem si dejal, kakšna škoda, da ga nisem mogel osebno spoznati - zdaj pa se mi je želja izpolnila. „Škoda, da se nisi prej vrnil v Slovenijo”, mi je dejal, nekuj časa me gledal in potem dodal: „Imam občutek, da bi oba Nad. na 6. str. ZORKO SIMČIČ Prešeren, Župančič itd. in računalniki ■■h Mesec po črnem petku Loga pod Mangrtom Po STA ■muss** Bivši predsednik komunistov naj bi postal ustavni sodnik Predstavitev knjige ,,Med smrtjo in življenjem 99 Komisija za volitve, imenovar\ja in administrativne zadeve (KVIAZ) je 15. decembra podprla predloga predsednika države Milana Kučana za izvolitev Cirila Ribičiča Na mesto ustavnega sodnika in Darje La-vtižar-Bebler (LDS) za varuhinjo človekovih pravic. Ciril Ribičič —sin zloglasnega oznovca, znanega mučitelja in (verjetno zato) tudi Nekoč predsednika jugoslovanske komunistične vlade— je bil tudi predsednik večkrat preimenovane komunistične partije že v svobodni Sloveniji. Prvi predlog je Komisija po polemični razpravi podprla s 13 glasovi proti šestim, drugega pa z 11 glasovi proti petim; izvolitvi obeh predsednikovih kandidatov so nasprotovali poslanci vladne SLS+SKD ter predstavniki opozicijskih SDS in Nsi. Ti so opozarjali predvsem na domnevno dvojna merila pri izbiri politično opredeljenega kandidata s vprašanjem, zakaj je predsednik države tokrat ravnal drugače kot leta 1999, ko se je za mesto ustavnega sodnika poleg poslanca ZLSD Ribičiča potegoval prav tako nekdanji poslanec SKD Miroslav Mozetič. Takrat n£y bi predsednik države dejal, da se mu ne zdi primemo, da funkcijo ustavnega sodnika opravljajo politično izrazito opredeljeni ljudje. Borgesova Izbrana dela Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot Je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gte za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en lzbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet Knjig. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drob-Nič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu M;ije Šabec, v drugi Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in v tretji Šest problemov za Isidra Parodija v Prevodu Vesne Velkavrh Bukilica. Predstavi pa so tudi Zbornik mednarodnega pos- Tržaški župan za zaščitni zakon Tržaški župan Riccardo Illy se je na srečanju s predstavnikom italijanske stranke Levih demokratov Pietrom Foleno zavzel za čimprejšnje sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Illy se zavzema za to, da bi bil zakon v italijanskem senatu sprejet takoj po božič-no-novoletnih praznikih. Po navedbah Anse se je Illy v pogovoru s Foleno zavzel tudi za rešitev vprašanja optantov, poudaril pa je tudi potrebo po novi železniški infrastrukturi v okviru 5. evropskega prometnega koridorja. vetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti. vanesa matajc Most Literarna zgodovina je še pred slovens-Ko osamosvojitvijo začela oživljati zamolčano pesniško zapuščino z ideološko tedaj Nezaželene „druge strani”; Balantiča, Hribovška, T. Debeljaka, Truhlarja. Njihovo delo je Marija Stanovnik, urejevalka antologije Most postavila še v drugačen, pred-Vsem etično-časoven tematski kontekst v°jne stiske. V njem pesniki gotovo izgubijo nekaj umetniške individualnosti, po dins’ strani pa var\j vendarle niso vključeni Nasilno, ker so ,,vojskin čas” v posameznih Pesmih izražali tudi sami; enako kot pesniki Partizanstva. Po spremni besedi sodeč je namen an-t°l°gjje humanističen: prikazati vojno stisko „obeh strani”, izraženo v poeziji. Temat-sKo enaka poezya obeh ,,taborov” učinkiye k°t naslovni metaforični most, metafora sPrave, in torej ne predvsem s svojo umet-Niško silo, temveč v službi etike (kar ji Nemara ni čisto v prid). Zato je antologijo sNiotrneje brati z drugega vidika: kot lite-ramozgodovinsko pričevanje ali literamo-etnografsko ,.razstavo”; šele ta vidik najbrž 0smišljuje sopostavljanje velikih pesniških llr'en ob anonimne ali upravičeno pozablje-ne Pesnikovalce. Pesmi antologije namreč Koherentno celoto združuje le sedem eNtatskih krogov vojnega časa. Prvi je Ogrožena ..domovina, narod, materinščina”. Nstven (pod)ton teh pesmi je žalost, tes-^Nba, a tudi upanje: zaupanje v Boga in N^stusa ali nereligiozno upanje v nacional-0 osvoboditev. Drugi tematski krog zdru-J”® doživetja „zaporov, izgnanstva, tabo-s- ’ vojakov v tnjih vojskah". Tematsko ‘Nboliena je prva pesem cikla: na vpra- šanje, zakty se narodu dogaja to trpljeiye, Kristus odgovarja: „Pri vas se brat je z bratom sprl.” Tretji tematski krog je kontrasten, je (nereligiozna, nekolektivna, zasebna, posamezna) ,,ljubezen”. Četrti cikel je splošnejši: ,.osebna izpoved, refleksija, žanr,” in zdnmye motivno-tematsko najrazličnejše pesmi: partizanski stradež, poboj talcev, novo odkritje vere, baladno sugerirano bratomomost, ljubezen do sveta na ozaclju smrti; vmes je posejana rahlo ideološko angažirana refleksija o moči krščanske vere ali o posvetni vrednosti osebnega žrtvovanja za nacionalno svobodo. Cikel sklene pesem T. Debeljaka Balada o materi, o ženski, ki v zakmašni ruti skrivaj prenaša in pokopava sinove kosti; je ena najgrozljivejših pesmi zbirke. Sodila bi že v naslednji tematski krog: „smrt”, včasih v kontekstu ,,sna o svobodi”, včasih v kontekstu vere v vstajenje. Slednjo okrepi cikel na temo „uparye, vera”, s prevladujočim motivom Marije priprošnjice, velike noči, božiča ali alegoričnega Kristusa. Zadnji cikel je emocionalno najbolj dvopolen: „konec vojne, zmaga, poraz, begunstvo”; svetli ton novega uparya se prevesi v dvom in obup: „Mi smo kot romarji, ki v prazno gremo.” Naposled preide v plaho uparye na spravo ali v distancirano refleksijo o smislu, ki ga je v situaciji političnih pobojev sposobna zgolj vera. Učinek antologije je neogibno posplošujoč: iz humanističnega in tematskega razloga sopostavlja oblikovno-stilno kultivirano poezijo ob naivno ljudsko ustvarjanje, pridigarsko angažiranost ob krhko-silovito čustveno izpoved, epigonstvo, patos in V petek, 10. novembra, je bila v Slovenski hiši predstavljena naši skupnosti dr. Kremžarjeva knjiga „Med smrtjo in življenjem”. Delo, v katerem avtor obravnava nekatere poglede na slovensko preteklost in prihodnost, je izšlo v knjižni obliki v Ljubljani pri založbi „Diužina”. Tukajšnja predstavitev pa je bila pripravljena v okviru revije „Duhovno življenje", ki šteje avtorja med svoje sodelavce. Na povabilo se je odzvalo okrog 100 rojakov iz Buenos Airesa in okolice. Lepa udeležba pa je spravila prireditelje v neljubo zadrego. Del knjig, ki so bile za to priložnost naročene, se je na pošti zakasnil, in izvodi, ki so bili na razpolago, so hitro pošli. Ostali gostje so se morali zadovoljiti s tem, da so si kryigo rezervirali. Večer je začel v imenu ,,Duhovnega življenja” Stane Snoj, ki je povedal, zakaj se je predstavitev kryige izvedla pod okriljem te revije, in v nekaj stavkih orisal vsebino knjige. Nato je predal besedo arhitektu Juretu Vombergarju. Ta je knjigo predstavil na izviren in posrečen način. Podajal je misli, ki so se mu utrinjale ob braryu posameznih poglavij Kremžarjeve kryige. Svoja izvajanja je arh. Vombergar bogato ilustriral s podobami iz realnega življenja na obeh straneh oceana. Duhovite in pronicljive besede predavatelja so bile nagrajene ob koncu z živahnim odobravanjem hvaležnih poslušalcev. Nazadnje je spregovoril še avtor dr. Marko Kremžar. Najprej je izrekel zahvalo arhitektu Juretu Vombergarju za lepo predstavitev. Nato pa se je s toplimi besedami zahvalil prelatu Jožetu Škerbcu, kije predstavitev v okviru založbe ,, Duhovno življenje" omogočil, Stanetu Snoju in vsem, ki so pomagali pri organizaciji večera. Potem pa je podal naslednje misli: „Naloga avtorja je navadno, da ob takih priložnostih pove, zakaj se je spravil k pisaryu predstavljenega dela. Moj odgovor je povzet v uvodnem citatu, ki je vzet iz izredno doživetega opisa postsovjetske in postkomunistične vzhodne Evrope, ki ga je napisala leta 1995 ameriška časnikarka in kliše ob pristno sugestijo groze. Po eni strani je presenetljivo, koliko pesmi še sredi 20. stoletja z motivi, epiteta in kompozicijo (zagotovo nenačrtno) obnavlja starodavno ljudsko slovstvo. Po drugi strani je presenetljivo, kako celo čas stiske, ki naj bi načeloma sprožil močno izvirno emocionalno izpovednost, ustvarja izrazito epi-gonska besedila s prepoznavno prešemov-sko, stritarjansko in vodnikovsko podlago. Z umetnostnega vidika je ta (mnogo-števil-na) epigonska poezija seveda moteča, enako kot skrajno naivno ljudsko pesryerye ali osebna izpoved, ki zaradi prekratke ustvarjalne distance pač ni umetniška literatura. Vendar je to samo dejstvo, ne očitek antologiji. Izbrala je pač pot zgodovinskega beleženja nekega prostorsko-časovnega gradiva. In v tem je tudi ryen dragoceni dosežek: razstavlja upesnitve istih občutij, četudi dojetih z dveh različnih svetovnonazorskih bregov. Antologija kot,,dialektična sinteza” je ryun humanistični, v posameznih pesmih (Udoviča, Kocbeka, Balantiča, Minattija, Debeljaka in A. Vodnika) pa tudi umetniški presežek. Antologija pesmi iz dinge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se znašli njihovi avtorji , zbrala, uredila, spremno besedo in opombe napisala Marija Stanovnik , Dolenjska založba, Novo mesto 2000, 212 str., 2700 SIT. Književni listi, Delo 22.11.00 pisateljica Tina Rosenberg pod naslovom: „The Haunted Land” (Zakleta dežela). - Dežela, ki prehaja iz totalitarizma v demokracijo, ima dve obveznosti. Njena prva dolžnost je do žrtev: do družin pomorjenih, do mučenih, do krivično zaprtih, do preganjanih, do tistih, ki so jim odrekli pravico do dela v svojem poklicu in do vzgoje svojih otrok. Druga dolžnost pa, ki jo ima, je do svoje prihodnosti. Iz skrbi za slovensko prihodnost sem se leta 1997 spravil k pisanju o naši preteklosti. Ni bil moj namen pisati zgodovine. Prepričan pa sem bil - in sem - da je treba pomagati mlademu rodu, ki bo gradil slovenski jutri, da razume in pravilno presoja naš slovenski včeraj. Moj pogled ob pisaryu teh strani je bil obrnjen naprej. To sem skušal nakazati z naslednjim posvetilom: - Ko dajem iz rok nekaj pogledov na našo preteklost in prihodnost, živo občutim, da se bližam skupaj z vsemi kristjani velikemu jubileju dvatisoče obletnice božjega učlovečenja, kot ud slovenskega katoliškega občestva pa tudi milostnemu obdobju sinode. - Daj Bog, da bi iz teh časov, ki kličejo po prenovi, izšlo naše krščanstvo okrepljeno in poglobljeno, da bomo tako Slovenci v duhu resnice, pravice in usmiljenja pogumno stopili v tretje tisočletje kot nosilci življenja. Čeprav je v knjižici več kot polovica poglavij namenjena osvetlitvi bližnje preteklosti, predstavlja ta predvsem potrebno izhodišče za pogled v slovensko prihodnost. Slovenski jutri raste iz naše sedanjosti in iz korenin, ki so v preteklosti. Čeprav ne vemo kakšen bo, lahko jasno razločimo razpotja in razvodja, proti katerim nas vleče tok časa. Ni zgodovinskih nujnosti, obstaja pa nujnost odločitev. Pred te smo postavljeni vsi ljuclje, vsak trenutek svojega življenja, pa tudi vsaka generacija in vsak narod. Zadrya poglavja kryige so posvečena razmišljanju o nekaterih temeljnih odločitvah, pred katerimi stojimo kot uclje slovenskega naroda. Z njimi ni izčrpan seznam potrebnih življenjskih odločitev. Nakazane so le nakatere, o katerih sem prepričan, da so za obstoj slovenskega naroda v tretjem tisočletju bistvenega pomena. Ob njih se odloča ali - in kako - bomo kot narod preživeli. Odločitev naše neposredne, bližnje prihodnosti je: ali življenje z novim zagonom - ali slovenski samomor. Naloge, katerih se moramo Slovenci lotiti na pričetku stoletja in ki jih omenjam v kryigi, so: Dojeti resnično podobo naše preteklosti, prepoznati in sprejeti vlogo diaspore v narodu, izdelati slovenski narodni program in strniti sile za naše biološko preživetje. Izčrpen odgovor na vsako od teh vprašanj presega zmožnosti kateregakoli posameznika. Nanje mora odgovoriti ves narod po svojih političnih, kulturnih pa tudi duhovnih predstavnikih, ne v konkurenčnem iskanju propagandnih gesel, temveč z resnim skupnim delom, ki presega metode dnevne politike. Pot v življenje vodi v smeri vrednot. Zmorejo jo tisti, ki imajo srce na pravem mestu. Bog daj, da bi knjižica „Med smrtjo in življenjem” lahko služila kot pobuda za pristop, ne le k potrebnemu razmišljanju, temveč tudi k konkretnemu reševanju življenjsko važnih in neodložljivih nalog.” Po teh besedah so bili prisotni povabljeni k prigrizku ob pogrnjeni mizi. Medtem ko so si znanci in prijatelji predajali živahnim pomenkom, je bil dr. Marko Kremžar na razpolago vsem, ki so to želeli, da je kupljene kryige opremljal še z avtorskim podpisom. e. j. REZA MARINŠEK Moj dom Hotela je obkrožiti stavbo, pa se ni dalo. Ni vedela, ali nalašč ali iz nemarnosti je po oni strani rasel obilen osat in tam je bilo sprehoda konec. Vso stavbo je pregledala, marsikaj je bilo drugače. Popravilo so si zelo olajšali, ker so podrte prostore enostavno zazidali, poleg naredili nove ali pa tudi ne. Voda ni več šumela, ker so vodovod podrli, prezidali nekatere prostore, pri galeriji so prizidali visoke pregraje. Prišla je do domačega dela gradu, pa tudi prav tam so ga enostavno zazidali z izgovorom, da bo tam nekoč v sklopu prvega in drugega nadstropja nastala velika slavnostna dvorana. Torej, bil je pobeljen zid brez slik, naslonila se je nary in v duši ji je vstala bridkost. Prihajali in odhajali so tujci in se polglasno pogovarjali. Nihče je ni poznal in ona ni nikogar poznala. Tu je bila še edina nekdaj njihova soba, Urškina soba so ji rekli. V svetlih nočeh in pri polni luni in pri ugasnjeni luči so se skrivali v njej. Bilo je smeha in vzklikov, daje mama odprla vrata in jih opomnila, nnj ne bodo tako glasni. Najbolj zabavno je bilo, ko so zlezli za peč, ki je dehtela od toplote, potem pa niso vedeli, kako naj se spet zmasyo ven. Bali so se opeklin, Ivanček me bo, Ivanček me bo, je v strahu klicala Lejla. Pa saj te ne bom, kaj se dereš, se je smejal. Zunaj je v kosmih snežilo, uboge ptičke so hodile na okensko polico pobirat nastavljeno hrano. Mama je vedno otroke opozarjala nanje. Prestrašeni so kukali v stanovanje in obenem zobali pripravljeno pičo. Po močvirnatem travniku so bili skopani jarki in tam so rasle vrbe in na njih so krakale vrane. Po novem ni bilo več jarkov, ne vrb in ne vran. Pomladno deževje je preplavilo nizko Obrhovo strugo in Ivanček in Miran sta privlekla banjo za prešiče, se zrinila vanjo in si s koli pomagala naprej. Smeha je bilo dosti in strahu, če sta zašla v potokovo strugo. Pri oknih sta imela opazovalce in zavidljivce. To je bil užitek zase. Ledene sveče so visele raz streh, galerija ni bila zakurjena ali prav malo, in z ledenimi prsti si je šla preko oči. Vendar je to takrat bil zadrgi snežni val. Prišla je odjuga in na Griču so vzbrsteli prvi zvončki. V parku so se razcvetele trobentice in na nekdanjem vrtu bi bilo toliko vjjolic! Urška, ki ni marala zarye, jih je vsako leto pridno olopatala na Lejlino Grad pri Kostanjevici ob Krki jezo. Zanjo je to bilo navadno ščavje, sty na njenem domu, so pravili, še peteršilja niso posejali. Ko je drevje vzbrstelo, je Melita kot pesniška duša hodila po potkah vrta in ponavljala: Vi ste dalja, neizrekljiva dalja, ki izteza roke naproti mojemu hrepenenju. Greva drug k drugemu - dalja in hrepenenje! Kdaj se bodo našle najine roke in kdaj se bo spet zgodil čudež in bo srce verovalo, da dalja ni pravljica! Sicer pa je s prijateljicama šivala oblekce za svoje punčke in Anica ter Ivanka sta ji vneto pritrjevali, da so njih punčke scrkljanke in nerade jedo. O, saj, snj, je kimala Anica, tudi moja Mimi ni kaj prida. Nekoč pa je nepridiprav Ivek obesil sestrino punčko na žebelj nizko pod oknom. Melita je vila roke in obupana klicala: Moja Zvezdanka, oh moja punčka! Saj, moja punčka, se je smejal Ivek, a prišla je mama in naredila red. Ob šestih zapremo galerijo, je oznanjal mlad fant, ki je v bivši kleti točil pijačo. V senci so se ljudje hladili s pivom in sokovi. Zunaj je še močno sijalo sonce, na grajskem dvorišču pa so legle prve sence. Ljudje so vstajali in plačevali. Lejla se je zadnja motovilila pri blagajni in fantje postajal nestrpen. Zaprl je kletna vrata in pri zadnjem izhodu je tudi Lejla odšla. Bilo je vse tiho in prazno. Ob stranski cesti je ugledala smo, kako se je pridno mastila s koruznimi storži. Hotela jo je prepoditi, pa zakaj! Pri avtocesti je tudi ugledala mlado kravo, kako je tekla h koruzi. Končno je še nekje nekaj življenja! V parku je bilo vedno mary „forme vive”, dež in sneg sta naredila svoje. Kupi lesa so ležali po tleh, res minljiva je slava sveta! Takrat so še Japonci tesali svojo umetnost in Indjjci. Naredili so „pot v nebesa”, ki pa se je podrla. Bil je hrastov les iz gozda Krakovo, bridkega imena. Obrh je neurejen tekel preko travnikov, ponekod ga je zemlja malone zadavila. Mogočnih hrastov ni bilo več, potke so se zarasle, bil je še mostiček, brez ograje. Nihče ni hodil peš „čez travnike” domov, ki ga pa tudi ni bilo več. Po cesti je tu pa tam pridrvel avto, pešca pa ni bilo videti. Le v centru mesteca je še bil živžav in polno avtomobilov. Vsi so se „oborožili” s poltovornjaki, ki so zasedali pol ceste, da se nisi vedel kam umakniti. Malo, malo je ostalo obdelanega polja, ljudi so vzele tovarne, tudi Opatova gora je samevala. Prizadelo jo je, kako malo znancev ji je še ostalo. Kaj nnj jih išče po pokopališču!? Še gospo Justi ni več! Šla bo in vsakemu bo prižgala svečo v spomin! Vi pa kar peš, jo je ogovorila upravnica hotela. Res, kar peš, je prikimala. Na griču, na Slivnicah, se še vedno sveti dvostolpna cerkev, ali zvončka mrtvim nima več. Pri očetovam pogrebu je še bil. Bilo je mrzlo novembrsko vreme, prvi sneg je ležal in prišlo je ljudi! Ozirala se je po božji njivi. m sc prvih senc. Drhte je prižigala lučke, eno za drugo. Ona bo odšla, svečke pa bodo še nekaj dni gorele v spomin. Melanholična se je pokrižala pred križem in še enkrat s pogledom objela vse drage! Sonce je zahajalo. Krka se je motna in počasna pomikala naprej. Ni bilo ne kopalcev in ne čolnov. Vendar bo tudi tukaj prišel božič, a ona bo že preko oceana v južni vročini prižigala sveče in svečke. Mala Lejla je rada pela in deklamirala. Posebno ljuba pa ji je bila skromna poezija Moj dom je hišica bela, nenehno v njej ogenj gori. Ta ogenj je mamka vesela, ki ljubi me, zame živi! Prešeren, Župančič Nad. s 4. str. bila nečlana istih klubov...” Jaz sem samo pokimal, potem pa mu dejal, da naj oprosti, ampak da me že dolgo mika zvedeti, ali sem ob nihilizmu, tej absorbirajoči črni lukpji v Sloveniji, pravilno razumel sklepne besede njegovega „zmagovalca” Fajota v ljudožercih: „Dozdaj sem klal in jedel človečke. /Zdaj bom ljudem ugašal svečke. / V vsaki glavi gori lučka. /Ugasnem jo: jaz, črna luknja." Toda, ti vrag, a se nisem prebudil, še preden mi je mogel odgovoriti! In prebudila me je prav misel o računalniku, ideja, ki je pred sparyem nisem dovolj odločno izklopil iz zavesti. Kako bi bilo, če bi želel to informacijo - geslo ’Strniša ’ - izbezati iz računalnika?? Nisem se včlanil v svetovno računalniško omrežje in zdaj se samo bojim, da ne bi imelo pocljetje kakšnih hujših problemov, ko bo konec leta zaradi manjšega dobička moralo dajati delničarjem odgovor. Delo IVO JEVNIKAR: ,,Zato ustanovi posebno delovno telo...“ Iz zamejstva, a tudi iz nekaterih ustanov v matični Sloveniji zadnje dni prihaja vse več protestov in znakov zaskrbljenosti, ker v novem slovenskem parlamentu ni več posebnega delovnega telesa, ki bi se sistematično ukvarjalo z vprašanji Slovencev v zamejstvu in po svetu. Malo pozno sicer, ker se je že takoj po volitvah, več tednov pred umestitvijo komisij in odborov, v novem državnem zboru ustvarila večina, ki je odločila, da taka komisija ni potrebna. Ne pa prepozno, ker lahko javno mnenje še vedno prepriča nekatere strankarske vrhove, ali pa naravnost poslance, da spremenijo stališče o tako pomembnem strateškem vprašanju. Kot da bi vedela, kaj bo z njo, je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu iz prejšnje zakonodnjne dobe (predsednik Maryan Schiffrer, podpredsednik Davorin Terčon, člani še po eden iz vsake izmed drugih takratnih parlamentarnih strank, sekretarka Barbara Sušnik) pred volitvami izdala koristno brošuro Slovenci v zamejstvu in po svetu. V njej najdemo poročilo o delu komisije v letih 1997-2000, zakonske in druge akte državnega zbora, ki zadevajo slo- venske manjšine in izseljence, in naslovnik državnih organov in organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjalo s Slovenci zunaj RS, ter pomembnejših ustanov in organizacij Slovencev v zamejstvu in po svetu. Objavljena je tudi Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije, ki jo je državni zbor po enoletnih pripravah soglasno odobril 27. junjja 1996. V tej temeljni listini o odnosih samostojne in demokratične slovenske države do lastnih manjšin je med drugim jasno poudarjena potreba po načrtnem in usklajenem delovanju državnih organov pri sodelovanju s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu. Zapisano je še, da „temeljno politiko sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu določa Državni zbor. Zato ustanovi posebno delovno telo, ki naj obravnava in mu predlaga v sprejem odločitve na tem področju.” Sad resolucije, katere več pomembnih delov je še vedno neizpolnjenih, je tudi omenjena komisija. Nasledila je Delovno skupino za problematiko slovenske manjšine, ki je prej delovala v sklopu Odbora za mednarodne odnose. Izkazalo se je namreč, da potrebnje večjo avtonomijo, zaupana pa ji je bila še skrb za izseljensko vprašanje. Zdnj pa korak naznj. Navajnjo se različni razlogi, ki pa niso dovolj prepričljivi. Samostojna komisija ima čisto dovolj dela, ko pa je izraz naroda, ki ima toliko ljudi po svetu, ki ima manjšine z neurejenim pravnim položajem v Italiji in Avstriji ter specifičnimi problemi tudi na Madžarskem in na Hrvaškem. Gotovo je res, da taka komisija ni vse. Svoje pristojnosti imajo tudi predsednik države in predsednik vlade, zunanje, kulturno, šolsko, gospodarsko in še kako ministrstvo, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Cerkev, šolski sistem, univerza, kulturne ustanove, civilna družba, mediji itd. Vsakdo pač na svojem področju, če želimo res graditi skupni slovenski prostor. Vendar pa ima zakonodajna oblast zelo jasne pristojnosti in odgovornosti. Težko bi verjeli, da bo z ukinjanjem dragocenega delovnega telesa uspešnejša. Že drugi so navajali tudi manj splošne in načelne razloge za obstoj takega delovnega telesa. - Sistematično si je treba prizadevati za uresničitev vseh točk že omenjene resolucije o slovenskih manjšinah. - Podoben dokument o slovenskih izse- ljencih in zdomcih je treba šele izdelati, saj je glede odnosa do tega dela našega naroda in do, če hočete, potomcev pomembnega dela našega naroda, ki še čutijo z njim, veliko nedorečenega Naša prisotnost pa nekod boleče kopni ob preveliki brezbrižnosti. - Še vedno ni uresničeno ustavno določilo o posebnih pravicah in ugodnostih Slovencev brez slovenskega državljanstva. - V Italiji marsikdo opozarja na vnebo-vpijoče dejstvo, da bo po novem v italijanski poslanski zbornici kar dvanajst poslancev, v senatu kar šest senatorjev, izvoljenih zunaj meja Republike Italije, v Ljubljani pa se ukirya še skromna parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu! Ob tem pa še na to, da zaščitni zakon v italijanskem senatu spet stoji, čeprav se čas za njegovo odobritev izteka, signal iz slovenskega parlamenta pa je v tem, da ukinja komisijo, kije tej problematiki od blizu sledila ... Po vsem tem bi od poslancev pričakoval, da bodo ne le obnovili Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, temveč da bodo pred tem spremenili poslovnik državnega zbora v smislu, da postane taka komisija stalno delovno telo, ki ni odvisno od trenutnih strankarskih računov. Poleg tega bi bila to priložnost za ureditev mehanizma za trajnejše in načrtnejše stike med zakonodajno oblastjo in zastopniki Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki morajo pač biti v nekaterih zadevali sogovorniki. MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA Svetonočna angelska poslanica naj doni v prazničnih dneh (j in v bodočem letu po naših domovih in po vsem svetu! Zveza slovenskih mater in žena | SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem v Argentini SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU „Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo. Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja." Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 2001. Društvo Slovenska vas Društvo Slovenska pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2001 Tiha noč, Sveta noč! Prišla je vsem pomoč i nebnih nad soncem bleščečih višav. Prišel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin. Narodna Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova, v letu 2001 pa obilo uspehov, zdra vja in sreče SLOMŠKOV DOM Blagoslovljene božične praznike, mir v duši, veselje v srcu, lepe misli in želje, ki naj postanejo resničnost. Obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 2001 želi vsem članom in prijateljem NAŠ DOM - SAN JUSTO X Tj Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2001 želi dr. Liliana Kožar odvetnica Av. Corrientes 1250 - 5. nadst. „F“ - torek in četrtek 16-19; tel. 4382-9216 „Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.“ Tone Pavček Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu želi vsem rojakinjam in rojakom radosti polno božično praznovanje ter srečno in uspešno leto 2001. Blagoslovljene in miru polne božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo novo leto želiva vsem prijateljem in Slovenkam in Slovencem v Argentini in drugod po državah Južne Amerike. Vsem vam, ki ste v zadnjih slovenskih volitvah 15. oktobra letos za poslance v slovenski Državni zbor dali svoj glas tistim kandidatom, ki se zavzemajo za pravice slovenskih ljudi po svetu, se najlepše zahvaljujem. S svojim glasom ste odločno pomagali tudi pri moji izvolitvi za poslanca v volilnem okraju Škoija Loka. Hvaležen sem vam in se zavezujem, da bom kot poslanec v slovenskem parlamentu vedno in povsod aktivno delal za pravno državo, enakost za vse državljane, za poštenost in razvidnost pri delu in javnem življenju in za povezavo vseh Slovenk in Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu. BESEDA VELJA! Jožef Bernik, poslanec Državnega zbora, in soproga dr. Marija Bernik v Škofja Loka, Slovenija Dragi rojaki! Naj božje Dete blagoslovi slovenski narod v domovini in po svetu, da bo ohranil krščanske in narodne vrednote ter zaživel v novo upanje za novo slovensko tisočletje! Izseljensko društvo Slovenija v svetu Blagoslovljen božič in uspešno novo leto 2001 želi vsem članom in prijateljem NSi - Nova Slovenija Območje Argentina in Južna Amerika SLAVA BOGU IN MIR LJUDEM! MIR SLOVENCEM - DOMA IN PO SVETU, MIR V EDINOSTI IN SLUŽBI DRUG DRUGEMU, ZA BLAGOR OČETNJAVE IN DOBRO NARODA, NE ZA OSEBNI PRESTIŽ! Z iskrenim voščilom SDS - Regija Argentina itr & Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko sreče in uspehov v novem tisočletju Vam iskreno želimo OBLAK Božičnega veselja in sreče v novem letu 2001 _ _ vam želi Standmetal s.a. ENTRE RIOS 3763 SAN JUSTO Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA želita vsem svojim članom, pa tudi svojim prijateljem in rojakom v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v letu 2001 Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v novem letu voščita Marian Sarmiento 385 - 1. nadstr. - Pis. 10 Capital Federal Tel. 4325- 2127 Božičnega veselja in sreče v novem letu 2001 Janez Jakoš in sinovi Rivadavia 13410, Colon 17, Pizzurno 554 (1704) Ramos Mejia Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2001 želi vsem rojakom BAJDA s.r.i parketi Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal Tel/Fax: 4671-2494; MENDOZA in Helena Loboda ZAVAROVANJA VOŠČILO TREM SLOVENIJAM! Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči Slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 2001 prinese vsem trem Slovenijam doma, v zamejstvu in v svetu dokončno in zasluženo blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda. To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem! Cav. VINKO LEVSTIK Gorizia - Gorica, Italija Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2001 vam želi Talleres Crovara S.A. Corte y doblado de chapas hasta 7 mts. x 13 min Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2001 želi DR. VITAL AŠIČ odvetnik Parana 1455 - 5. nadstr. - Tel.: 4811-8186 Prijave na telefaks: 4798-5153 (vsak dan ud 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure Blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto želi odvetniška pisarna dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs Tucuman 1455 - 9. nadstr. E in F - Tel. 4374-7991 / 4372-0320 Odprto vsak dan od 15. do 19. ure Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2001 vsem Slovencem po svetu želi inEHPnCCvn 'IM HERMAN ZUPAN Division e n vases PAPELERA DEL SUR Division cartulinas šsAs, Novice Pisali smo pr UNIVERZITETNI ŠTANJEL Župan občine Komen Uroš Slamič je Predstavil sklep vlade, da se pod določeni-mi Pogoji v okviru obnove štapjelskega gradu zagotovijo prostori za delovanje mednarodne podiplomske (ekonomske) šole za Jugovzhodno Evropo ter druge podrobnosti v zvezi z ustanovitvijo te mednarodne Podiplomske šole. Župan je predstavil tudi Predlog, po katerem bi bil sedež prihodnje Univerze na Primorskem v Štanjelu. Obe šoli bi pomenili za Štanjel in s tem za celoten Kras in Primorsko veliko pridobitev ter dodatne možnosti za nadaljnji razvoj. PLAZOVI ŠE GROZIJO Zemeljski plaz, ki so ga nad Lokavcem P° Ajdovščini opazili pred štirinajstimi dnevi in ki po ocenah geologov naselju 8r°zi z najmanj milijonom kubičnih metrov zemlje in kamenja, se še ni umiril. Vsak dan Se premakne za dva metra. Lepo vreme je v nunulih dneh upočasnilo večje premike, ker pa so napovedi za prihodnje dni slabe, s° v ajdovskem štabu Civilne zaščite pripravili tudi načrt za evakuacijo prebivalcev zgornjega dela Lokavca, za katero pa upajo. da ne bo potrebna. Med počasnim pla-Zenjem je do zdaj premagal že 250 metrov nadmorske višine in je trenutno od naselja oddaljen še slabih 1000 metrov. - Maces-nikov plaz, ki že nekaj let drsi iz Podolševe v smeri Solčave, se je v dveh dneh pri kontrolni točki ob pontonskem mostu zno-Va premaknil za 140 centimetrov. Po oce-nah je plaz dolg 2.000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. Preko opazovalnega terena teče regionalna cesta Logarska doli-na - Solčava - Črna na Koroškem. - Med vnovično iskalno akcijo, ki je potekala med ritševinami hiš v Gorenjem Logu pod Man-gnrtom, so našli posmrtne ostanke še ene Pogrešane žrtve mangartskega plazu, še ^edno pa iščejo zadi\jo pogrešano žrtev šarijo Černuta. SLOVENCI DOBRI MATEMATIKI Rezultati tretje mednarodne matematič-*te in znanstvene študije, v kateri je leta 1999 sodelovalo 38 držav, kažejo, da slo-Vet|ski šolarji v matematiki in naravoslo-vteh predmetih dosegajo precej dobre rezultate. Rezultati omenjene študije, med katero so spremljali dosežke šoloobveznih otrok med 12. in 14. letom starosti v 38 težavah, so objavili v ZDA, študija pa po-teeni nadaljevanje primerjalne študije, opravljene leta 1995, ko je sodelovalo 42 •av’. Izvajalci študije so kot mednarodno Povprečje postavili oceno 500, pri čemer je Vse. kar je bilo več, dobilo oceno nadpo-vPrečno. V matematiki so najboljši šolarji 'Z Singapurja (604) pred Južno Korejo (587) in Tajvanom (585). Najboljša evropska država je flamsko govoreči del Belgije (558) na 6. mestu, Slovenija pa je na 12. mestu z oceno 530. Za Slovenijo so se med drugim uvrstile Rusija (526), Avstralija (525), Finska (520), Češka (520). Tudi glede naravoslovnih predmetov, kot sta med drugim biologija in fizika, prednjačita „azy-ska tigra” Tajvan (569) in Singapur (568), pred Madžarsko (552), Japonsko (550), Južno Korejo (549), Nizozemsko (545), Avstralijo (540) in Češko (539). Slovenija je na 13. mestu skupaj s Kanado (533). PODRUŽNICA MOTOROLE Motorola, eden največjih ponudnikov integriranih komunikacij in specialnih rešitev s področja elektronske opreme na svetu, je odprla podružnico v Ljubljani, ki bo pokrivala področje Slovenje, Hrvaške ter BiH. Motorola se je za Slovenijo odločila, ker se tu silovito razvijajo mobilne telekomunikacije in že več kot 50 odstotkov prebivalstva uporablja mobilni telefon. „KRST“ IZ 1836 V RUSIJI V prostorih Knjižnice ruske Akademije v Sankt Peterburgu so v petek odprli veliko razstavo „Slovenska knjiga 1678-1930” in predstavili prvi katalog 950 slovenskih knjig, ki jih hrani knjižnica. Nekaj deset naslovov je izključno v njeni lasti in niso evidentirani drugod po svetu. Med pripravami na razstavo in katalog so našli tudi doslej neznani in neevidentirani izvod Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836 z osebnim posvetilom pesnika prijatelju Ismailu Ivanoviču Sreznje-vskernu. NOVI SAMOSPEVI V Muzeju novejše svetovne zgodovine na Cekinovem gradu so se predstavili mladi slovenski skladatelji s samospevi na Prešernova besedila. Na koncertu, ki ga je priredilo Društvo slovenskih skladateljev, so nastopili sopranistka Mateja Arnež, tenorist Marjan Trček in basbaritonista Marko Fink ter Juan-Janez Vasle ob klavirski spremljavi Nataše Valant in Leona Engel- ZAMISEL PINA MLAKARJA Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev Janeza Mejača in Vojka Vidmarja ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v „memorandumu”, maja naslovljenemu na novomeškega župana, „verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč”. 30 LET ZSŠDI Združenje slovenskih športnih društev teltii (ZSŠDI) je v dvorani Olimpijskega ®2elnega sedeža v Trstu obeležilo 30. letnico delovanja. Ob obletnici so v Trs-Predstavili tudi knjigo Branka Lakoviča 70 1 Azz,lr'- A >\jej je predstavljenih preko Uv ?.*ovenskih športnikov, ki so se uspeli ha. aviti v širšem italijanskem prostoru in kopiti v italijanskih reprezentancah. Za Natašo je konec sezone Bok a '^~*etno alpsko smučarko Natašo v , ^ ie letošr\ja sezona končana. Zdravniki polici na Golniku so Škofjeločanki tern ^