roamina piafana t gotn^ni	LETO LIX	V Ljubljani, v sredo 15. aprila 1931	ŠTEV. 84	Cena 1 Din
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54'' za inserate; Sara jevo šiv. 75b5, Zagreb štv 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telelon 2992
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 4<) Din — nedeljska izdaja celoletno 9(> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba >050. — nočna 29%. 2994 in 2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondelika in dneva po prazniku
m
vm
Gospod glavni urednik!
Zelo nam je ustregel ^Slovenec«, ko je zavrnil onega inteligenta, ki je nedavno z javnega mesta napadel vse kulturno delo med Slovenci v zadnjih petdesetih lotili — to je, vse, kar so prijatelji slovenskega ljudstva, duhovniki in lajiki, naša cerkev in prosveta zanj storili, da je postalo zavedno, samosvoje in visoko kulturno. Mislimo pa, da ste ta napad na slovensko kulturno delo še premalo ožigosali. Zakaj ta pojav omalovaževanja vsega, kar je slovensko, to izpostavljanje in krivično pretiravanje napak našega ljudstva, to krivo prikazovanje njegove verske in moralne kulture, njegovega duhovnega lika sploh, je postalo naravnost bolezen. Mislimo, da ni na svetu izlepa ljudstva, ki bi ga lastni sinovi tako malo cenili, ga tako poniževali in poniževati pomagali, pa ga tako radi zatajevali, kakor je slovensko. Čim bolj se kdo od svojega ljudstva loči, čim bolj zameta njegovo miselnost in čim več privzema tujega duha, tem bolj se ima za inteligentnega. Med takimi našimi inteligenti in med deklo, ki je začela nositi mestni klobuk, pa se zato sramuje svoje matere, ni prav nobene razlike. Kakor ima mati napram taki hčeri skoraj v vseh slučajih neprimerno več srca, globo-kosti in resnične kulture, tako je tudi naše ljudstvo kljub svojim hibam več vredno in veliko više stoji kot taki njegovi inteligenti.
Kdor naše, oziroma svoje ljudstvo ljubi in razume, pa ga resnično dvigniti želi, ta ne bo krivično posploševal žalostnih slučajev zanemarjenosti, nemorale in nevednosti. Pravičen poznavalec kulturnega stanja evropskih narodov bo drugod, pa celo med marsikaterim veliko večjim in starejšim, pa na višku civilizacije stoječim narodom lahko našel več fizične nesnage in moralnega nereda ko med slovenskim. To iznašanje iu posploševanje negativnih strani v našem ljudstvu ob istočasnem preziranju vsega dobrega in lepega, kar je naša slovenska krščanska kultura ustvarila in na svoji tradicijonalni rodni etični podlagi še ustvarja, to ne more imeti izvora v pravi ljubezni. To ima po našem mnenju svoje korenine v popolni odtujenosti od tega, kar je naše, ljudsko, zraslo iz slovenske duše; poteka iz načelnega nasprotstva do našega lastnega kulturnega bita; iz neumevanja in zametanja verskih in nravstvenih osnov, iz katerih se je slovenska kultura organično razvijala. Druge razlage tega pojava si pameten človek ne more misliti.
Eno je z drugim v bistveni zvezi, gospod glavni urednik! Isti krogi, ki pograbijo vsako priliko, da čim ostreje ožarijo kakšno senčno stran slovenskega ljudstva in njegovih življenjskih razmer, istočasno pa si privoščijo njegovo kulturo sploh, — ki z eno besedo hočejo naše ljudstvo po vsej sili pokazati kot nazadnjaško — so se navduševali za to, da bi se slovenski jezik čimprej likvidiral in z njim seveda to, kar ta jezik izraža, hrani in razvija dalje. Eni so to žrtev samega sebe odkrito propagirali, drugi pa so k temu molčali. Izšli so pa vsi iz tiste struje naše inteligence, ki je že davno pred vojno zamotala osobine slovenske duševnosti, predvsem njegovo katoliško kulturno opredeljenost; ki se je z ogorčeno ljutostjo borila zoper resnico, da je slovenskemu ljudstvu katoli-štvo tudi v pogledu njegove naravne duhovne kulture bistveno, ne pa samo nekaj slučajnega ali celo tujega, kakor se je trudil dokazati stari bo-jevni liberalizem. V istem duhu ravnajo danes tisti, ki bi naše ljudstvo radi bistveno predrugnčili v zmotni misli, da se njegov kulturni obraz ne sklada s tistim, ki bi ga po njihovem mnenju moralo imeti ki žal nočejo uvideti, da se moremo tako poglobiti kakor razširili samo na osnovi lastnega bitja, svojih vrednot in kulturnih svoj-stev ter pridobitev, ki bodo v skladu s sorodnimi Ivorili resnično, naravno in v raznolikosti dopolnjujočo se višjo enoto.
Naj bi se vendar vsak slovenski Inteligent zavedel, da je zdrava rast samo iz sebe mogoča; da moramo sami sebe ceniti in da se resnično in globoko nacionalno čuvstvovanje začne pri lastnem krvnem, družinskem in domovinskem krogu. Svoje prezirati, se vsakega drugega duhovnega držaja oprijemati, vsak drug lik sprejemati, je znamenje notranje slabosti, neplodovitosti in popolne brez-opornosti. V takem stanju	ničesar
ne bomo doprinesli, ga z ničemer ne bomo obogatili in samo pomnožili število one inteligence, ki v Jugoslaviji in na vsem svetu blodi brez vsakega pravega nacionalnega, verskega, moralnega in socialnega ideala, prodana trenutku, stremeča za golimi tvarnimi dobrinami in družabnim položajem, oportunlstična, obračajoča plašč po vetru in brez vere v svet idealnih vrednot.
Spoštujmo torej, kar smo od Prešerna do Finžgarja, od prvih političnih voditeljev in gospodarskih delavcev našega ljudstva do danes v duhu našega ljudstva s težavo ustvarjali in ne iščimo drugih podlag njegovemu življenju kakor je njegova vekovna religiozna in moralna kultura na podlagi krščanskega idealizma. Le na tem temelju in v tej smeri moremo njegovo kulturno življenje izpopolnjevati, napake popraviti, pa tudi njegovo fizično eksistenco in rasni napredek (kakor se to danes podčrtuje) zasigurati, da ne bomo začeii propadati namesto da bi napredovali. Grki so so-
republika
Vsled izida volitev je kralj Alfonz XIII. odstopil in predal državne posle republikanskemu svetu, kateremu predseduje Zamorra
Alcala Zamora.
Zadnja seja Aznarjeve vlade
Pariz, 14. aprila. AA. Iz Madrida poročajo: Španska vlada je imela včeraj sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal po občinskih volitvah. Pri diskusiji se je pokazalo, da ministri ne soglašajo v presojanju položaja. Nekateri ministri mislijo, da bi vlada morala ostati, ker je dobila večino v skupnem številu občin, drugi pa pravijo, da mora odstopiti, ker je ostala v manjšini v velikih mestih. Ministrski predsednik Aznar je iz;avil novinarjem, da krize vlade ni in da bo šel h kralju, da mu poda poročilo.
Madrid, 14. aprila. AA. Politični položaj je zelo napet. Vsi znaki kažejo, da bo torek odločilen in da bo kralj Alfonz skušal najbrže z odstopom rešiti dinastijo. Snoči je kralj Alfonz prijateljem ponovno izjavil, da bi bilo zaman podcenjevati dejstvo, da so izpadle volitve proti njemu in da bo zato izvajal posledice.
Odstop vlade
Madrid, 14. aprila. AA. Velik republikanski uspeh pri nedeljskih občinskih volitvah je imel že prvo posledico. Ministrski predsednik Aznar je predložil kralju ostavko celokupnega kabineta. Aznar je pozneje rekel, da kralj ne bo obnovil diktature in da bo skušal rešiti položaj mirnim in prijateljskim potom. Kralj je ministrom izjavil, da se ne bo upiral zakoniti volji španskega ljudstva. Voditelj republikancev Zamorra je izdal proglas, v katerem poživlja kralja, naj spoštuje ljudsko voljo in odstopi v interesu Španije, ker da so volitve pokazale, da želi oarod takojšnjo proglasitev republike.
Alfonz XIII. odstopit
Pariz, II. apr. kk. Agentura llav i* i,ra-hnr razširja uradno poročilo iz Madrida, da je španski kralj Alfonz danes popoldne podpisal svoj odstop. Čuje se. iln bo kralj še nocoj odpotoval ali v Lls-bono »li pa v llendaje. Vašemu poročevalcu potrjuje lo vest tudi angleška »Internationa! News Service«.
I Madrid. 14. apr. kk. Oh 15.30 je razširila govorica, da se je kralj Allonz zase in za svojo rodbino odpovedal prestolu. Bivši minister Zamora. ki je bil, kakor znano, pred kratkim izpuščen iz zapora, je prevzel sestavo prve prnvizorične republikanske vlade. Čuje sc, da bo dosedanji ministrski predsednik, admiral Aznar oh tej uri v hiši znanega zdravnika in republikanskega politika Maranona liberalnemu bivšemu ministru Zamori predložil kraljevo listino o odstopu v oceno. Oh 16.15 so na veliki ljudski palači
razvili republikansko zastavo.
5' Barceloni so danes opoldne izklicali republiko. Na velikem katalonskem trgu je nastal velik sprevod tisočev manileslnntov, ki so s katalonskimi in republikanskimi zastavami korakali po ulicah notranjega mesta. Vse trgovine so zaprte. Med prebivalstvom vlada nepopisno navdušenje. Red iu mir se nikjer ni kalil. Predsednik republikanskega sveta je bivši polkovnik Macia, ki je liil dolgo let v pregnanstvu v Bruslju.
jili telesno kulturo v najvišji mori, so pa i moli ludi svojega Platona, učitelja idealnih temeljev življenja, na katerih je ravno krščanska kultura, kakor jo mi poznamo in ki jo mi zagovarjamo, gradila dalje.
Čeprav vse lo ni ravno v nnjnoposrednejši zvezi z dogodkom pred ljubljanskim sodiščem, ki je dal povod za te vrstice, ie bilo vendar zelo potrebno novedatl.	A
Madrid, 14. apr. kk. 17.50. Ob tej uri se nahaja ; M'č bodočih ministrov republikanskega kabineta v j kraljevski palači, da sprejmejo listino o odpovedi kralja. Tndi grof Romanone« je odšel v kraljevsko I palačo.
Pariz, 14. aprila. AA. Iz Madrida poročajo, da so tam prevzeti vsi ukrepi za vzdrževanje mirti. Kralj Alfonz bo zapustil nocoj Madrid skupno z rodbino.
Začasna republikanska vlada
Madrid, 14. aprila, kk. Popoldne je imel kralj zadnjo sejo s svojim kabinetom. Okoli IS jc admiral Aznar izročil vladno ohlast novim možem in sirer v poslopju ministrskega predsedništva.
Predsednik nove vlade je Alcala Zamorra. Delavni minister je I-iargo Cabalero. Finančni minister E. Pietrn. Gospodarski minister Dalbert. Notranji minister Miguel Minira. Prometni minister N. Barios. Mornariški minister E. ((uiroga. Prosvetni minister M. Domingo. Minister za socialna dela A. Alhornez. Pravosodni minister Fernando de les Rios. Vojni minister Azana. Zunanji minister Lerrou*. Vsi člani vlade so podpisali svoječasno republikansko izjavo meseca decembra lanskega leta. Nekateri člani novega kabineta se nahajajo Se v Pariza, kamor so svoječnsno zbežali. Oba nvdnje imenovana sta se od meseca decembra dalje skrivala v Madridu.
Odjeh po srefu
London, 14. «pr. kk. Radi rodbinskih ive* med špansko in angleško kraljevsko hišo ie angleška jnvnnst zelo interesirana na dogodkih v Španiji. Pozni večerni listi širijo vest, da je kraljica z otroki zbežala in da je bila republika razglašena v Barceloni, kakor tudi v več drugih španskih mestih. Špansko poslaništvo v Londonu že 78 ur nima nobenih direktnih vesti iz zunanjega ministrstva v Madridu. Londonska španska pororovalna agentom je izdala kot zadnjo vest iz Madrida, da je španski kabinet mlstspil.
Pariz. 14. apr. kk. »Qiiotidien« poroča iz Madrida, da jc voditelj republikancev Zamera prejel na tisoče brzojavnih častitk z naslovom: »Alcala Zamora, predsednik začasne vlade španske republike«, in da je kralj Allonz kupil grad Thouars pri Bordenimi, kamor se namerava preseliti s svojo rodbino.
Vrnitev emigrantov
Pariz, 14. aprila. AA. Španski emigranti, ki so ostali še v Parizu, med njimi tudi Santiago Alba, bodo odpotovali skoro vsi z nocojšnjimi vlaki v Madrid. Politični krogi pričakujejo, da bo španska republikanska vlada odpoklicala svojega poslanika v Franciji Quinonesa de Leona in ga nadomestila z dobroznanim zdravnikom prof. Maranonom. Diplomatski krogi menijo, da bosta imenovana za španskega poslanika v Londonu in Berlinu pisatelj Perez de Ayala in novinar Julio Alvarez del Vayo.
Osebnost AHonza XIII.
Pariz, 14. aprila, fr. Francija je s toplimi simpatijami sledila gigantičnemu boju, ki ga je bojeval za prestol in dinastijo Alfonz XIII. Španski kralj je veljal v Franciji za zgled viteške časti in viteškega poguma, kakor so jih poznala le davna stoletja. Neštetokrat je prihajal v francosko prestolioo, se demokratično mešal med narod, si
osvojeval ljudstvo s svojim neprisiljenim obnašanjem ter z neštetimi anekdotami, ki krožijo c njeni in ki pričajo o možatosti njegovega značaja. Tako je pri svojem prvem obisku v Parizu po vojni v rue de Rivoli naletel na anarhista, ki je streljal nanj ne da bi ga zadel. Padla sta dva častnika njegovega spremsrtva. Kljub vsemu prigovarjanju prestrašene policije, se je Alfonz ustavil, se pobrigal za ranjenca, ju spremljal v bolnišnico in odgnal sitnega policijskega prefekta z besedami: Zakaj naj bežim, atentati spadajo med rizike našega poklica.
Nepozabno je tudi njegovo obnašanje leta 1923., ko je Primo de Rivera zavzel Madrid in otvo-ril usodepolno diktaturo. Alfonz se je takrat nahajal v Biarrilzu v veseli družbi. Ko so mu prinesli depeše iz Madrida, da je vse v neredu, da se je vse spuntalo, se je dvignil, skočil v avto in v strašni nočni vožnji drvel preko galiških gora v Madrid, češ da mora biti vendar prisoten, če licitirajo njegovo hišo. Tudi zadnjič, ko je odstopil general Beren-guer, je pokazal izredno neustrašenost. Sanchez Guerra je grozil z republiko. Kralj je mignil z ramami, češ da je to zanj postranska stvar. Naj mu samo da garancijo, da ne bo nobena kapljica dragocene španske krvi prelita, pa mu prepusti palačo in vse in se umakne.
Allonz XIII. se je rodil dne 17. maja 1886 v Madridu kot najstarejši sin kralja Alfonza XII in kraljice Marije Kristine, roj. habsburške prin-cezinje. Dne 17. maja 1902 je bil sklican za španskega kralja ter si je takoj znal pridobiti ljubezen španskega naroda, ki ga je imenoval »Rey simpa-tico«. Dne 31. maja 1906 se je poročil s prince-zmjo Viktorijo Evgenijo Battenberško. 2e na dan poroke se je izvršil na njega anarhističen atentat, ki je zahteval 15 žrtev. Kralj je že ob tej priliki pokazal vitežko neustrašenost, katero je kazal tudi v številnih atentatih, ki spremljajo njegovo življenje. Iz tega zakona se je rodilo 6 otrok: infant Alfonzo, princ Jaime, princezinja Beatrice, prince-zinja Marija Kristina, princ Juan Carlos in kol zadnji princ Gonzalo. Kraljevo družino zasleduj« strašna usoda. Prestolonaslednik boleha na hemofiliji (krvavljenje), drugi sin je gluh in mutast. Oba dva ostala princa sta tudi v nevarnosti, da dobita usodepolno bolezen krvavljenja
Vladanje kralja Alfonza se je odlikovalo po precejšnjem miru. Na zunaj mir, na znotraj razmeroma mirna borba z anarhističnimi elementi Najbolj važna točka v razdobju pred svetovno vojno je bila njegova politika glede Maroka. S poroko v angleški kraljevski hiši je našel oporo v Angliji, s katero je dosegel leta 1907 pogodbo, po kateri se je dosegel za Španijo ugoden dogovor o Maroku. Nemiri v Maroku so trajali do leta 1926, ko se je Španiji s pomočjo Francozov posrečilo napraviti mir. Med svetovno vojno je Španija po želji večine prebivalstva ostala nevtralna.
Poiožaf na Portugalskem
Belgrad, 14. aprila. AA. Portugalsko poslaništvo nas naproša, da objavimo tole:
Portugalska vlada je z odlokom 8. t. m. zaprla tujim plovbam in trgovini vsak dostop v svoja pristanišča na obalah madeirskega otočja. Izvzeti so satno uradno neobhodni primeri, ki jih kot take označi posebna vladna delegacija v svrho odstranitve in evakuacije tujcev. Posebna sodišča na bojnih ladjah bodo sodila osebe, ki prekrše določbe tega odloka. Posebno občutne so kazni za trgovanje z orožjem in municijo.
Lizbona, 14. aprila. AA. Portugalska vlada je obvestila časopisje, da so revolucionarji na Ma-deiri in na Azorskih otokih naprosili angleške konzule, naj bi posredovali pri portugalski vladi. Začasna vlada na Mp.deiri je poslala Društvu narodov vlogo, ki v njej prosi za priznanje samostojne države Atlantida. Na Azorskih otokih so uporniki aretirali vladi zveste uradnike. Portugalska vlada ie prepovedala angleškim poročevalcem, da potujejo na Madeiro.
Lizbona, 11. apr. A A Vost o bližnji proklama-ciji republike nn Španskem se je naglo razširila po vsem Portugalskem in je zelo ojačila revolucionarno gibanje. General Forraz je odložil mesto nr-madnega generalnega nadzornika. Na njegovo me-
sto so imenovali bivšega ministra Silva Barra Po ! veljnik čet, ki so jih poslali proti upornikom, pot kovnik Borges je izdal proglns, kjer svari vse. na. ne pomagajo revolucionarjem. Roryes poroča vladi, da so uporniki na otokih ugasnili svetilnike , Portugalske vladne ladje blokirajo Azoro. Vlada | je zopet odločno zanikala vest. da so izbruhnili v deželi-materi in v portugalskih kolonijah v Afriki veliki nemiri.
Vlada ie gospodar položaja
- Lishona, 14. aprila, kk. V zadnjih treh dneh je po-pustila napetost političnega položaja. Vlada je gospodar položaja ler ima vojsko čvrsto na vajetih. Posebne odredbo v Lisboni so bile pre-kl icnne. Na važnih strategičnih točkah pa so še vojaške posadke. Vladne čete so danes z ladjami dospele v Puerto Santos na Madeiri in v azorska pristanišča.
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah: Hitro spremenljivo, hladno vreme z lokalnim dežjem. V južnih Alpah pa le nekoliko boljše in toplejše vreme.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, nestalno in hladno vreme.
Slraii z.
»S&OV.Ji.NLC«. <iliv 12. aprilu- J'J"t.
Siov. S2.
Kdo bo imei
živi
Vrftteklo soboto je dospel v Loiulon britski poslanik v Pari*« lovil Tvrell. .ln poročil minislru zn zunanji' zadev«' Hendersonu o resultulu svojih razgovorov z Briandom o brodovnein s(K>r«Miuiu med A milijo. Kalijo in Francijo.
Erancijn, ki sc, kakor znano, brani podpisali sporazum, j" baje sedaj pristala na podpis, ako se sporno vprašanje v nadomeščanju starih bojnih Indij z novimi odgodi do leta H»S>.
Kajn bodo francoski eksperti na konferenci rednkbijuneliiega odbora, ki so zopet Šestimi- v lo-lek 14. 1. ni. v.Londumi. slavili 'tozadeven predlog.
Italijanski eks(xrti, minister iiossi in adnii-rula lluspoli U r 1'ilotli, so 10. t. m. odpotovali iz Kima v Londom
Vest o francoskem predlogu, da naj s,- sporno vprašanje odloži, jc napravila v Itimu *Ho : lab vtis. Italijansko časopisje nu ni. da hoče Francija s svojo taktiko onemogočanja brodovnega spora-zuiua pritisniti na Anglijo, ki je ua tem sporazumu najbolj interesi rana, da lii s- v vprašanju nameravane carinske unije liio-l Nemčijo in Avstrijo pi>-slnvila poiKiinomu na strmi Francijo in v tem smislu vplivala tudi na Italijo.
Ta tendenca Francije je čisto naravno. Francija je marca ineseia \ Rimu pristala v principu ua bi (»loven sporazum z Italijo, predpostavijujoč. ilu bo Italija francosko zunanjo politiko podpirala ali ji vsaj ue bo nasprotovala, /.daj pa ima Francija prilik« videti, kako Italija slejkoprej podpira politiko nnvpmbiiku' Francije, ne <la !»• te od rekla ugodnostim. ki bi zanjo izvirale iz brodoviiegu sporazuma s Francijo.
Itutijn je seveda zelo vz>: jevoljena, ker njena
dvolična politika nima pravega uspehu. Italijansko javnost jc zalo teui bolj zadel govor Duuinor ue-n v Nlzzi, ki je pokuzal, ilu Francija nI voljna reducirali svojih vojnih sil, dokler bo ogrožena po nemških načrtih, katere Italija innkijavelisUčno podpira.
Zato jc zelo dvomljivo, ako bodo konference v j Londonu imele kakšen uspi h, čeprav je Italijanski vladi uspelo, da je pridobila nu svojo stran nekatere angleške liste. Tako u, pr. Dail.v li.\press hudo napada Francijo, Češ da hoče s preprečitvijo carinske unije med Nemčijo in Avstrijo samo ohraniti svojo hegemonijo v Evropi. Avolriju in Nemčija uimala samo polne pravico, da fako unijo skleneta, ampak tale ekonomični blok bi pomenil najuspešnejšo bfirijero proti moskovski ncvnrnosli.
Večina angleškega časopisja pa je slejkoprej zelo rezervirana in se ne mara izreči ne zn francosko ne za italijansko stališče. Zill se, tla se nekateri vplivni angleški krogi carinske unije med Avstrijo iu Nemčijo tudi nekoliko bojo, ker bi mogla i- časom privedli do gospodarsko unije vseh srednjeevropskih držav, v ključi v-i l'eško.<ilovusk,i, Mudjarsko. Jugoslavijo, Romunijo iu mor i i tudi Bolgarijo. So p;i Angleži, 1>1 menijo, da bi Anglija že znala izvleči dobiček ludi iz la': !ga fakta, ako bi se uresničil in da naj si Anglija zalo n. bdi glave s tem problemom.
Tem bclj pa jo vznemirjena Irance 'm- javiiosl. Danes v ponedeljek je v Parizu napove.!; e vi "ka manifestacija, mi kaleri bo poslanec i . i-i u . vodju parlamentarne de emv, govoril proli nevarnosti carinske unije med Nemčijo in Avstrijo, ki je samo primarna za čim skorejši politični An-
sciduss , V istem smislu piše ofieijozni Temps , da. s j Nentčiju ni odpovedala s.ojiui sanjani o nadvladi v Evropi v smislu stare ceuurpki' German i je, radi česar mora Francija ostati na straži, ker, nemški načrti ne ogrožajo smno Francije, ampak bi pcnieiilli kotice politike lufru ' tn sporazuma ter unije vseh narodov na podlagi enakopravnosti 'svobode in demokracije.
V Nemčiji sami vzbujajo francoski komentarji in glasovi seveda ostre odgovore. V glavnem se nemško časopisje trudi dokazati angleški javnosti, da konsolidacijo evropskega položaju preprečuje Francija, ki »Iu se noče odpovedali hegemoniji, pridobljeni po verzajskeni mirti, Ce gospod Dou-mergue pravi, da moril Francija, preden se razoroži. čakati, da postane Evropa popolnoma mirna, poleni se to pravi toliko, kakor i bi kdj liolel upreči voz pred vole, nego narobe. Potem nikoli lie bomo do miru prišli. Trditev, da Nemčija Francijo ogroža, je bajUa.
Francu i;i listi odgovarjajo na Io, <!a nobena držav i na svetu na skrivaj ni tako izvrstno p 'i-; ravijeua ua vojno, ko ravno Nemčija:
i\i It švedski list — da omenimo k svetovnemu položaju še to — opisuje, kakšne ogromne gospode, rsk" koristi bi bila carinska unija, ki bi segal,'. "•! Severnega morja do Jadranskemu in Cimet;:'., i)! se razlegala na 120 milijonov ljudi iu bi ustvu-ula ravnotežje med industrijsko in poljedelsko produkcijo ter na mah rešila gospodarsko krizo. Ta lisi je grriiiaiiofilen.
Noiniki listi podčrlujejo dej.-lvo, da se niti ,!u-gpslavija niti Romunija nista izrekli ne z la no z ie napram načrtu neniško-avslrijske car, unije.
čsl. politični položaj
Praja. inarca I" M.
Velika noč je princ U v vsi. uotr.mjo politiko vsaj začasno potni. i> nje, ki jc bilo nujno | 0!rciuio /aku) vedno ra iOvi -••on med socialisti in avram -o napravili nevzdržno ozraCi?. Spor o rr; .e >lt| Perglera. bivšega csl. potl-.ik* iu se n iv. t pi-Mas.i Stritornega. ki sc jc ^red leii i/u«vtril Deneše-vi stranki narodnih socialistov, jc to uervoznosl še povečal. Ko jc vladna večina uničila mawl.il '»r-gleru, Ce* da ni čsl. aia; a k anuiiJti dr .ivliau. Cc-tudi je zastopal tir-avo na naiviijeni pob ni« c Sinbrny odgovoril i napadom na Orad- t- i Masa-ryka in njegove o;ebne nriialelie z dr. Dencicm na čelu. Ker so a-.'rani prihaja i z vedno novimi z-dite-\ jim, so ncspoia/umljcnj i tudi v vladni koaliciji vedno naraščala. Sclc po celem 1'iŽevem pol« so navsezadnje vendarle prironuli v plcnuni parlamenti zakoiuki načrti o lueliorizauiun iu cestnem zakonu icr o da«ku na bencin. Središče političnega gilvnta sc je preneslo v zakulisje iu zato ni bilo v zadnjih dneh pred velikonočnimi počitnicami, skoraj nikake-il» zuuiin «njj za plenarne seje. \'a cvetni petek sta oila pri govoru nekega poslanca prisotna od 30» po »Ijiiccv : lino dva. Kakor bi bilo še premalo razburjenosti, jc še med tem presenetila češkoslovaško jav-uojI vest o neiniko-avf-lrljskl carin '<i /vez«.
Da bi pomiril javno mnenje, jc dal ministrski predsednik Ldržal časnikarjem izjavo o uemiko-a\»trijski zvezi, o trgov ki pogodbi / Jugoslavijo in se dotaknil fronte med slmnl am'. ki za Grad ali proli njemu. Na l oncu jc v lepi obliki naslovil ostre b.-seec proti li.iim potiiikoiu, ki radi osebnih koriili kalijo mir in |X)/abij.ijo na r. uodnc in državne interese. t'dr/aiove Iv rde . o odjeknile v \-ej .češko '.ov.".;ki javnosti in vplivale pomirjevalno, le njegovi -Irankirski tovariši v scna»u so iih namenoma presti ili. kar sc jc pokazalo na «eii senata. ki je bila klicana na '50. marec. S tako ležavo v poslanski zbornici prejrf zakonski načrt o cestnem iondii v vrho grajenja cest radi zmsnjčcvanja bri/posclnof;i. so uainreč . .iarni senatorji sabotirali. Izjavili -o. e.i b< '<o o ieni zakonskem načrtu ra. ravljali in gia*o aii le leda), če pride i.elc po Veliki iion n.i dr. .ni red. Tako je bila kouiaj otvor-jena s;j.i od-ooena do konca velikonočnih parlamentarnih počitnic.
fmkdiup /avla. vanje zakonodajnega delovanja - strani agr.ircev -e vr"-i ludi v poslanski zbornici. Vidi se. da ui \cč močne in ugledne osebnosti agrarnega voditelja Svchle in neumornega dr. Ho-d/c. Zakon-ki njerli, o katerih so sc žc davno sporazumeli iti mihisiri, se morajo na zahtevo vladne agrarne stranke odstraniti z dnevnega reda in odložili. Ministri :iiso več upravniki in vodje svojega resora, ampak so postali politični meJetarji. Mi-nistrT tratijo čas z dolgimi političnimi pogajanji, predseeuiki in voditelji političnih strank ter klubov pa zopet delajo, kar se jim zljubi. Med vladnimi •ir.inkami ni pravega soglasja in če se ministri s težavo o čem zedinijo, zavlačujejo potem ta sporazum iu ga onemogočajo klubi poslancev in senatorjev.
Da lako ne inore naprej, se zaveda večina vodilnih činiieljev, kar dokazujejo velikonočne številke poiitiuiih č.i-.opisov. Dr. Kramar naglaša v »Narodnih Listvdi , da je božji mir med strankami ieiiicuiu narodu sedaj bolj potreben kakor kdaj poprej. Enako izzveni članek vodilnega lista obrtniške uranke, praške »rielormc-. Dočim glavni socialno-demokratski dnevnik »Prmo Lidu očita agrarcem sebičnost, naglaša agrarni »Venkov z vso odloč-nosljo zahteve svoje stranke. Vse časopisne članke pa je prevpil glavni urednik pariškega lista Ma-tin g. Sauerwein, ki se je oglasil v Ceskem Slovu . Svoje razmišljanje o nemško-avstrijski uniji končuje / besedami: ?Bodočnosti treba pogledati v oči j. ,-ečjim pogumom ln hladnokrvnostjo. /x trikrat smo zmagali. L. , v svetovni vojni, po njej politično, leta IV26. pa v finančnem oziru. Sedaj moralno naglo zavzeli konstruktivno stališče. Tudi sedaj moramo zmagali. Seveda treba doprinesli /rtve iu organizirati Evropo z nami prej kakor se organizira proti nam.«
Saucrvveinov članek Je zelo pomiril radi nein-ško-avstrijske carinske zveze izredno razdraženo češkoslovaško javnost. Četudi so se vodilni politični krogi, ki sicer vedno poslušajo nasvete znanstveni-lov, dobrifcnli Nemcem, vendar jc bila češka javuost
•CcslžO žwt&

v
«0«
AtiUeta „Siovcr.ca" o potožafu i(ali'anow ob naši obali
v.
IJ»ar. 0. aprila, -io Iha,- šiejo na podlag: statistike j.z le.u lt,2J 5C lji. li. .oJ telt je t>0 liidijanav, io je op-I, tni. i»rt-i!, nn o na ilvaru .Stiiiigrad mm '24»W prebivalcev. lt:.'::jnus'iili ■ .daniov '■» 47. V "Ilvaru • ila:i ■ .a r.-i'. ena la, ki jo oblikuje 13 olrak i.. : tjina.' t!). OJ teh so 4 učenci sinovi itnli-jiii-kih op,anio.v. ki stanujejo v livarn; starši drii-^c• It tri U «'lr»ii živijo v Italiji. Trije učenci .so iz "Marr/a grud« In zadnji trii/. Komike. Italija vidr/iij'- ludi po eben cli«-ki vrtec, ki ga ubisku-.'cjii I o.r<Mi (reei: siirje!). (1 kaki iiulijnnski na-ri dni luaiijSinl ua olokti lorej ui mogoče govorili. K:jli na eni slrani gre po veliki veČini za same cplanti', lorej italij:'ii.-ko državljane, ki so po vrlini liri: i kr narodne j t j, in -o po skleuilvi rapalske pogodbe oplirali za llalijo. ker so jim iltVijan-sl;i r:'enli obljubljali vsemogiK-o "ugednosil: Komaj tr'iia;'-t otrok <.lii-!;ujo italijansko šolo, pole« tega še siji>: tieli živijo v Italiji. Kidaj bi Italija do-velila 13 otrokom hrvaških ali slovenskih si. v
posi ono

Iu
v Evropi država,
ki bi trpela poseben t.lruški vrltr za iiliri olroko, ki jo bil očividno caiiovan samo v demonstrativne namene? >llalijniii .-o uobro zavedajo svojega resničnega položaja in jim do daius sploh ni prišlo na um. da bi zahtevali v ce;kvi posebno ugodnosti vase. Lansko leto je italijanski učitelj prosil škofa, naj mu dovoli, da pripelje svoje otroke k šolski sv. maši korporativno. Hkof mu je |o tudi dovolil. Ko pa jo učitelj uvidel. da je vendar premalo oirok, da bi tnugel •/. njimi nastopiti \ cerkvi, jih sploh ni pripeljal k službi božji.
VI.
Kolor. S. aprila. \ \->ej l olor-i i škofiji živila mino dve iln-lijanski družini, ki slu ua podlagi rapalske pogodbe oplirali za llalijo, in sicer gre za družino g. Petru Zannuttilt iz Kolera in družino Alojziji (,'a^lro s Pitanja. (.•. Peler Zaiiuutlini jo rojen v K' torti, Luigi Caelro pa jc doma nekje iz Julijske Krajine v Italiji in -e je priženil na Prčanj. O kaki italijanski naredili manjšini pri uas sploli ue more bili govora.
Položaj na Portugalskem
vedno bol nevaren — Angkšlte hrižarhe pr:ha'ajo
I enden. 13. priln. kk. Po uradnih vesleli vlada nn Portuvulskeni mir, prav i.iiio v Madeiri. Pro-mel r. laljami je iioruialen. Vojno ladje, ki ;-o bile prvotiio poslane iz Lisbone v Madelro, bodo sedaj blokiral. Azorski otoke. Voditelji vojaške revolucijo v ladelri to poslali i.r/ojnvko Društvu narodov zahtevo, da sc Madcirn prlrna kot ustavna republika z imenom Atlantida. V Lisboni se opažu nervozna napetost.
Madrid. 18. aprila, kk. V Oportu je položaj kril''ci'. Najvažnejša poslopju so vojnško zastražena. \ es prouicl v mestu počiva. V afriški koloniji Angoli je iiaf*nl med celami upor.
Pariz, 13. aprila, kk. španskemu kapitanu Na-varru. ki je |K)iuagat letalskemu majorju Francu pob: gnili iz zaporov, se je posrečilo pobegniti nn Oibraltars'<o ozemlje in od tam v Marseille. Na-varro je zapre-il zn bivanje v Franciji, da so bo mogel združiti v major,i 111 Francom, ki biva v Parizu.
I.cndcn, 13. aprila, kk. Vstaja nn Madeiri in na Azorskih otokih je sedaj pr sla ludi na Portugalsko samo. V raznih pokrajinskih mestih so čete ixlpovedale jiokoršrino. tudi v Lisboni se bojijo nemirov. Čete pntruljirajo po mestu. Admira-titetu pn demantira vest, da bi bila odposluua au-gleškn kr i žarka iz Ciibraliarja v Lisbouo.
Lisbona, 13. aprila. AA. Dail.v Mail poroča, da je položaj na Porlugniskeni Se vedno zelo ne-jiisen. Včeraj so poročali, da je angleška križarka
Curlej- odpluta \ Lisbouo. Križarka ^London oslniio nu Madeiri, da -čili uiiglc.-lie uiter"--e. Vodje vojaške revolucije so po radiju razširili neresnično vest, dn je revoltn uspela.
Lisbona, 13. aprila. AA. Položaj na uporniških otokih je zaradi slroge cenzuro še vedno nejasen. Vs,- kaže. (la je vlada odločena upornike izstradati in izvaja zalo ostro blokado. Ker se je položaj na kontinentu razčistil, bo r.oslala vse raz-lKiloŽljive vojne ladje na oloko. Vesti, ki so vedi le povedali, da se je u|K>rniško gibanje razširil« tudi ž.e ua Kapverdsko otoke, sc deuinii-tirajo. Veuiiur vlada prizna, da je ua olokili uvedla v preventivne svrlie cenzuro brzojavk.
Madrid, 13. aprila. A A. S Spansko-porfugal-ske mejo poročajo, da se je nn Pcriugalskem uprlo več posadk. V Barrciri in (.'aldasu Darainha se zbiraje lojalne vladne č te. V Oportu so bili \ nedeljo veliki nemiri. Letalec Aragat je preletel v nedeljo iu danes več mest iti metal letake, kjer poživlja ljudstvo k revoluciji. Na Madeiri se je pod predsedstvom polkovnika Prelrije konsliliiirala začasna vlada. Portugalski vladni krogi zanikujejo vest. da bi topničarka Tainao razobesila uporniško zastavo. Topničarka tbo , ki jo zasidrana blizu Fuuchala, ni še odgovorila ua poziv upornikov, naj se pridruži njihovemu gibanju. Zdi se. da bodo portugalski otoki najbržo proglasili svojo samostojno državo pod imenom »Allantis .
Kapitalizem in sov i e ti v objemu
Stsviine induslrijskc misije lekrmijefa za ljubezen Moskve
Berlin, 10. ajnila. AA. V petek so se nadaljevala pogajanja med zastopniki sovjetske vlade in nemško industrije, ki so jih svojčas pričeli v Moskvi. Zaenkrat gre za obča vprašanja o načinu dobav in o vprašanju državnega jamstva. Nemška vhula naj prevzame jamstvo do 70r/c vrednosti izvoženega blaga. Ruski delegaciji načeljujo bivši predsednik ruske državne banke Pjatakov, nemško industrijo pa zastopajo Kolgen, Kriiiuor, Reu-ler, Schauke in \'cil. Zastopniki obeh strank skušnjo pogajanja pospešili. Poučeui krogi zalo računajo s tem, da bodo v kratkem uspela.
Varšava. 10. aprila. AA. Prihodnji teden odpotuje v Moskvo skupina poljskih industrijeev. ki bodo zastopali vse večje poljske industrije. Skušali bodo doseči večja naročila za poljske industrije.
Moskva, 11. aprilu, AA. Po poročilu iz Neu-vorka je predsednik Amtorca. Bogdanov Imel v Filadelfiji predavanje o trgovini •/. Rusijo. Predavanju je prisostvovalo več 100 industrijeev in
vedno na strani čeških zgodovinarjev, vseuč. profesorjev dr. Pekafa iu Novolncga, ki so vedno opozarjali na nemško nevarnost. Sla bo za njimi tudi seduj, ko ji bodo v duhu svojih narodnih tradicij in slovanske vzajemnosti kazali prave in uspešne poli ter jilt opominjali pred slnritni napakagti.
bančnikov. Ameriško časopisje posveča dokajšnjo pozornost naročilom Sovjetske Rusije v Evropi iu kritizirajo prollsovjetsko politiko Združenih držav. Listi se boje, da bodo Združene države defini-tivno izgubile sovjetska tržišča in sovjetska naročila, ki bodo oddana sanio Evropi.
Novvjork, 11. ajnila. ž. 1-Icarstov tisk jiiše. da je guverner angleške banke Montugu med pogajanji Amerike rekel, da bodo evropsko "drŽave po vsej priliki predlagale revizijo reparaeijskih dolgov, neodvisno od Anglije, in upajo,' da bo Amerika pozneje Io revizijo odobrila.
6 niiisjortov brez tcsehiih v Assierihi
Nevv.vork. 13. aprila. AA. V Združefiili državah je sedaj U milijonov brezposelnih. Izseljenske (.blasti nastopajo tako slrogo, da odhaja iz Amerike skeraj več ljudi kot jih prihaja. Vlada plačuje izseljencem, ki hočejo domov, polne etroške. Vsak mesec so vrača v slaro domovino do lO.CHO izseljencev. Pretekli leden so izgnali 1.500 oseb. ki so se priselili brez dovoljenja v Združeue drž i-\e. Uradni krogi pruvijo. da je odšlo doslej iz Združenih držav najmanj 100.000 delavčev, ki bi drugače konkurirali domagin^lB.^.-
Ur. SSauer na Jadranu
Split, 18. aprila, ž. Danes z ju I raj je prispel semkaj zagrebški nadškof dr. A n t e liane r v spremstvu svojega tajnika msgr. dr. Antona S I a -ui i i- n Hrvatski melropolil i slam; v Splitu u"-Icollko dni na zdravljenju, poleni pa odpotuje v Dubrc\ nik.
„Cantsar" v BeJgradu
Belgrad, 13. aprila. 1. Včeraj zvečer .se ,ie vršil v dvorani hotelu Union koacart slovjcns!c<ii<:v prosvetnega društvu Cankar Za ta koncert je že dolgo časa vladalo veliko zanimanje, tako da so dvorano nepolnih do zadnjega kotička. Pevski zbor je nastopil s pestrim sporedom. Vodil ga je pevo-vodja Polde Mejač. Zbor se je pod vodslvom gop. Mejača zelo dobro razvil in imel lepe uspehe. Pev-tke točke so bile izbrane zelo lepo in sicor za manjši moški zbor in kvartet. Glasovi so !>i!i polni močni in blagoglasni. Tudi kvartet na.u je dal prijeten užitek.
Obsodba dr. Predavca
Zagreb, 18. aprila, ž. Danes se jo >i ilu pivi sodiščem razprava proli Josipu Pretiavuu, iii je bil zaradi žalitve vladarja obložen ie v I. Zatiopal ;;a je ur. Maček. Obsojen je bil m dve I':ti in H mesecev znpOra. V Io kužen :n vračunana že prejšnja kazen '2 in ik>I letu, lako <i<. je Predavec zu ta čin obsojen na 3 mesece zupora. Državni ložiloc l.užič s to razsodbo ni bil zu-dovoljen.
| Samoumor predsednika Vevških papirnic
Dunaj. 13. aprila, kk. Veliko senzii -ijo je I povzročil samounjor predsednika delniške družbe I papirnih lovam Vevče—(joričaue—Medvode dr. | iSehlciferju. ki je včeraj skočil iz ireijega ni J-iri.p-| ju direkcijske palače v Gradcu in obli žal na tleh : mrtev. Kot motil za njegov samoumor - navaja bojazen, da nc bi duševno obolel.
Drobne vssti
Ljubljana. 13. aprila. AA. Našla se je na vlaku večja vsota deimrja. Izgubitdj uu.i se javi na pustili Ljubljana glav. kol.
Ljubljena, 13. aprila. Roko si je zlomila Ličen Zo^a, naraščajnica pri Sokolu lli„ stara, ib let. — Po stopnicah je padla I.opni-škar Frančiška, stara 16 let, iz Šmartinske ce '.c 18 in dobila težjo poškodbe na jjlav'.
Bel^nnl, 18. nprila. AA. SnočI ob '22 je i/.ne-nada nastal požar v sušilnici delavnice za izdelovanje avtomobilskih karoserij lastnika Petroviča, Kraljico Marije 21. Gmoliia Skoda znaša okoli KX).00() Din.
I ricilriclishafcn. 13. nprila. \A. Davi se ii-vmil s poletu v ISgipt ziakoplov Grof Zeppeiiu . Pristal je ylndko.
Sidrcy, 13. aprila. AA. Lclalo Spuihern C.oss , s katerim jc letel Kjngsford Smilil iz Londona v Avolralijo sc je včeraj ponesrečilo. Pri tem sla se ubila lastnik letala Albert James in pilot Pnlnier.
Bruselj, 13. aprila. AA. Dne 28. tipiila oilpo-!uje iz Djcdaha v Afganistanu v Moko '13.0C3 romarjev.
Barcclona, 13. aprila. AA. Mlad slcpcc je izumil plipravo, ki omogoča čilanjc tiskanih črk. Iznajdbo preiskuje komisija.
Nevv York, 13. aprila. AA. V mestu CcnLilly v Združetiih državah so odkrili ogrsmrlo organi -a-cijo liliotajicec alkoholnih pijae, ki jc i^Sblugala z ladjami, letali, poMo in s tajno brezžično -pcslajo.
Dunaj, 13. aprila, ž. Politični krogi zatrjujejo, da je dosedanji vodja llciimvehra knez Siarhcahcrg odločil odstopili, da na la način prepreči razpad Ikimwehra.
Zrnih, 13. aprila. AA. Neki uradnik, Ri jc za velikonočne praznike prišel domov v Curilvjc suuti nenadoma zblaznel in postreljcil z revolverjem svoje štiri otroke, dva sinčka v starosti i in 6 le!, ter 2 hčerki, ki jima jc bilo 5 in 8 let. Malo s? je ; c sam ubil.
Občni zbor Prometne zveze
V nedeljo je bil občni zbor Prometne zveze; ki jc' lii) želu uobro obiskan.
Zadnji občni zbor je pokazal, da se krštenska Žel(zn1c:iv^i<u organizmija vedno bolj širi in dr. postaja v edini Važnejša liniteljicn v borbi za upravičene zahteve železničarjev.
Prometna .ivvvi j; il-ihro iu'.;ina^ ' i - o težave. Danes jc upravno kopsolidirauo, ž/jIo b« z liihkplo rešila so na latjnje n-Moge, knlei • čnlrnjo vsako organizacijo, ki je borbena in življenja sposobna. Pod Io parolo se je vršil zbor, ki ui le poživil medsebojno zvezo člauslva. ampak dol čil ludi jasne direktive za bodoče leto. tako da se bo v resnici ustvarila živa vez v Vselii.
Pred prehodom na dnevni red je predlagalo vodstvo, ilu odpošlje zbor udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, g. ministrskemu preds- lniku, g. n.i-nistru za promet in g. ministru dr. Korošcu. Predlog je bil z navduSciijem sprejet.
Oljčni zbor je pozdravila tudi bralska žel', organizacija iz Češkoslovaške.
Tz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je veliko vprašanje sicer raznih vprašfluj še n : -šenih, n. pr. zakon o drž. promet, osobju: služb:. n doklade, delavske razlike i. dr. Vodstvo se je dobro zavedalo, da je borba za dosego pravic železničarjev težka iu zadeva vsega sluuu. Zato kk ju v vseli važnejših zadevah vezala z ostalimi organizacijami. Skupen nastop jc vedno odklanjalo Io Udrnženje jugoslov. želez, in brodnrjev. V vseli položajih jc pokazalo vodslvo, da se nioiuj« reševali skupne zadeve le z roko v roki z ostalimi organizacijami. Tnko bo ludi v bodoče. Zato s polno pravico zavrača predsedstvo nekvalificiran napad Udruženja ua Prometno zvezo s tem, da je pisalo, da žali poudarjanje krščanskih načel večino železničarjev v državi. Borba za pravice članstvu je neljuba kvečjemu kakemu kapitalistu iu njegovim zaveznikom.
Velik korak je napravila Pronielna zveza na gospodarskem polju s lem, da je osnovala > u\-beno železniško družino e. Sadovi Iu zadruge se bodo pokazali v najkrajšem času.
Ostrejša mnenja so se izmenjala pri vprašanju strokovnega glasila. Ker šo ne more orgmiizacijn izdajati lastnega glasila, s« slavili nekaleii čiuui prciilog, du nuj ue bo sploh glasilo, češ, da ne zadostuje : Del. Pravica; in da nimajo železničarji od nje nobene pravice. Sploh se je izrazila želja, dn se članstvo tiklivne.iše udeležuje dela pri vosi-niku. Ostalo diference pa se naj urede sporazumno z vodstvom Jugoslov. strokovno zveze.
Poročevalec je ludi omenil, du je med lelom umrlo G članov in jo pozval občni zbor, da počasi o njihov spomin s tem. da vsi navzoči vhlmieio.
ivudzorslvo je poročalo, du je našlo vso poslovanje v redu in predlagalo absolulorij s pu-Jivalo.
Pri Volllvnh Jc bil izvoljen statf mlbor.
Zagrebška vremen-k.i ii«h>«)Vc<Ij SIjiIoo. Mulo tq»l' j«\ rocasii sc |>u 'Ool)J;j«.iIj.,.
Trboveljskim rudarjem na pomoč!
Deputacija pri gosp. banu
Jugoslavija očaruje...
njena solnčna obala... njena čarobna jezera... in zobje njenih prebivalcev.
Njena obala obžarjena s svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobč s Sargovim Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zobč z blestečo čistoto in čuva usta nalezljivih kali.
SARGOV
ohranjuje zdravje in lepoto zob. Gonja proti ccrkvi po vsem Primorju
Ljubljana, 14. aprila.
Beda v rudarskih revirjih je dosegla skrajne meje. Praznovanje šihtov je že tako veliko, da dobijo delavci celo samo 50 Din za štirinaistdnevno delovno periodo, potem ko jim odtrgajo stalne odtegljaje. Zato so zastopniki delavcev sklenili, naprositi gosp. bana za pomoč. Predvsem jim je šlo za to, da bi mobilizirali znesek 70.000 Din, ki jc določen v banovinskem proračunu za omiljenje bede rudarjev. Gosp. ban dr. Marušič pa je tudi sam poklical danes v Ljubljano okrajnega glavarja v Laškem gosp. Pinkavo in trboveljskega župana g. Voduška, da ga informirata o dejanskem stanju v revirjih. Ob 11 pa je gosp. ban sprejel deputacijo, v kateri so bili predsednik Delavske zbornice gosp. Č o b a 1, tajnik gosp U r a t n i k , zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze gosp. Ž u m e r , zastopnik Narodne strokovne zveze gosp. K r a v o s in predsednik II. rudarske skupine gosp. P 1 i b e r -š e k. Deputacija je pri gosp. banu dosegla, da bo omenjeni znesek v kratkem uporabljen. Deputacija je intervenirala pri njem tudi zaradi gradnje cest v revirjih, da bi se s temi deli nekoliko omilila beda v revirjih. Od tega pa ni mogoče pričakovati kakšnega skorajšnjega uspeha, ker zahtevajo taka dela mnogo priprav. Deputacija je prosila tudi gosp. bana, naj bi s svojo moralno avtoriteto skušal doseči pri Trboveljski premogokopni družbi, da bi ta dala rudarjem vsaj enkratni nabavni znesek. O obisku pri gosp. banu je izdala Delavska zbornica naslednji komunike:
Predstavniki Delavske zbornice, II. rudarske
Osnutek rudarskega zakona in „Jugoslovan"
»Jugoslovan« je doživel umik, katerega bi si bil lahko prihranil, ko bi se spoznal v stvari, o kateri se je spustil s »Slovencem« v polemiko. Na naš prvi članek v četrtek, 9. t. m., v katerem smo stvarno tolmačili želje delavstva z ozirom na predloženi osnutek rudarskega zakona, kakor je naloga neodvisnega časopisja in tudi namen predloženih zakonskih osnutkov, ki so pred uzakonitvijo dani v pretres, da se zboljšajo in popravijo — nas je »Jugoslovan« drzno napadel v uvodniku 11. t. m. Očital nam je demagogijo in potvorbo zakonskega osnutka. Celo volilnih kroglic se je spomnil. »Slovenec« je na ta napad takoj odgovoril z. daljšim člankom in za resničnost svojih v prvem članku navedenih trditev citiral vsa omenjena mesta iz rudarskega zakonskega osnutka, ki jih je zanikaval »Jugoslovan«. Vsakemu, kdor je stvar zasledoval, je bilo jasno, da tisti, ki ne pozna osnutka ni >Slo-venec«, ampak Jugoslovanova redakcija. Bili smo radovedni na odgovor. Pa je prišel »Jugoslovan« včeraj z izjavo, da njegove informacije temelje na »belgrajskih virih« in da je njihovo točnost
Ves respekt »Jugosto-vanovim« belgrajskim informacijam. Tudi smo prepričani, da ima / t	>	1 dati rudarjem socialen in zadovoljiv zakon. Zato je verjetno
gotovo, da se bo dosedanji osnutek umaknil kakemu boljšemu, kar nas bo le iskreno veselilo, ker samo to je bil tudi namen naše kritike. Toda zaenkrat tega osnutka še ni oziroma ga vsaj ne poznajo merodajne institucije v Sloveniji, kakor sta Zveza industrijcev in Delavska zbornica. Objavljen je kot najnovejši tisti zakonski načrt, ki smo ga mi kritizirali in ga tudi citirali. Ce pa »Jugoslovan« pozna kakega novejšega kakor smo ga mi uporabljali, naj ga izvoli citirati. Ako pa tega ne more storiti, bi mu svetovali, naj se drugič bolje informira in naj ne meče prehitro okrog očitkov o demagogiji in neresničnosti, da ne bodo padali nazaj na njegovo glavo.
Za maslo in jajca 18 mesecev
Ljubljana, 14. aprila.
Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič, je bilo danes več razprav. Zaradi raznih prevar je bil obsojen Jože G. iz medvodske občine na 15 mesecev robije in 600 Din denarne kazni ev. nadaljnjih 10 dni zapora. Zadnja razprava pa je bila v marsikaterem pogledu inte-resantna. Pred sodniki se je pojavil srednje velik, Icrepek Jože iz Strug na Dolenjskem. Jože ima staro navado, da hodi od kraja v kraj. Je tudi božjasten. V predpustnem času se je pojavil po raznih krajih Dolenjske. Obtožnica ga obdolžuje, da je vlamljal pri raznih kmetih in odnašal v prvi vrsti jajca, maslo in meso.
Na Vebkem Mlačevem je posestniku Jakobu Javorniku odnesel več mesa, masla in jajc v skupni vrednosti okoli 500 Din. Odnesel mu je celo 250 jajc. Dober plen je imel tudi v Plešah, kjer je pobral iz shramb posestnici Heleni Jane pleče, smetano, jajca in maslo v vrednosti okoli 800 Din in posestniku Novaku potico, surovo maslo in drugo blago. Letos januarja so imeli pri posestniku Gli-varju v Brezovem dolu ženitovanje. Po svatbi je Jože odnesel 00 najfinejših krofov, potice, mlečni kruh, svinjsko meso in druge stvari v vrednosti 31)0 Din. Na zadnje je obiskal posestnika Lovrenca Ilrovata v Kalu pri Ambrusu. Temu je odnesel nekaj denarja, perila, masla in druge dobrine v skupni vrednosti 860 Din. Obtožnica pravi nadalje, da je Jože človek, ki ne ljubi dela.
Jože se je kratko zagovarjal: »Saj sem vse po pravici povedal. Nisem delal vlomov. Prišel sem notri skozi odprto okno. Nikjer nisem delni sile. Teh in teh slvari pa res nisem vzel. Hotel sem vzeti samo toliko, da bi se nasitil. Prilika pa je bila in sem več vzel.«
Zanimivo je, da jc Jože dalje priznal, da je ukradena jajca In maslo nesel v Ljubljano na Irg, kjer je stvari prodal. Zaradi krofov pa pravi, da lih je kupil v Ljubljani. Iz Ljubljane pa je kronil kar »na gliho- dol v Brezov dol. Nekaj stvari je razdelil tudi po Dolenjskem med ljudi.
Zaradi teh tatvin je bil Jože obsojen na 18 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo. 3 let. Jože je po kratkem obotavljanju sprejel sodbo. Predsednik mu je blagohotno pripomnil: »Če ne bi bili tako bolehen (božjasten), bi vas še nadalje obdržali v kaznilnici,«
skupine in vseh strokovnih organizacij so zaprosile v torek dne 14. aprila za sprejem pri gosp. banu dr. Marušiču da mu orišejo obupen položaj v naših rudarskih revirjih in da ga zaprosijo za pomoč. Gospod ban je deputacijo najijubezujivejše sprejel in je obljubil vso pomoč, ki jo more v tej zadevi dati. Opozoril pa jc tudi na meje, ki se mu pri tem stavljajo. Barska uprava bo preodkazala brezposelnemu fondu za rudarje sredstva, ki jih ima za podpiranje brezposelnih v svojem proračunu. Proučilo se bo, ali bo mogoče započeli takoj s cestnimi deli v bližini revirjev. Na žalost so v banovinskem proračunu za gradnjo cest predvidena sredstva močno reducirana, tako da ni mogoče misliti na gradnjo cest v tako velikem obsegu, kakor bi ti gospod ban želel.
Zastopniki delavstva so prosili za posredovanje, da bi se pogajanja za dobavo premoga čimprej zaključila. Potrebne pa bodo za oblažitev krize večje izredne pomožne akcije. Manjše podpore, kakor so predvidene v raznih proračunih, bi bile kakor kaplje v morje, ako bi se praznovalo cel april v taki meri, kot se praznuje dosedaj.
V	tem slučaju bi prejeli rudarji 1. maja 1931 za 14 dnevno periodo povprečni zaslužek, ki bi se gibal okrog 160 Din, medtem, ko bi znašal odbitek 120 Din.
V	očigled do skrajnosti izčrpanih kreditov pri trgovcih je treba, da dajo rudniška podjetja delavstvu za ta plačilni termin enkratni izredni prispevek, za kar je II. skupina rudarske zadruge že zaprosila.
Draginja na deželi
Črna, 13. aprila.
Še ni bogve kako dolgo od tega, ko so časopisi poročali o pekih in njihovem odporu proti diktiranim cenam. Izgleda pa, da so tozadevne naredbe in ukazi merodajnih oblasti namerjene samo proti onim pekom, ki izvršujejo svojo obrt v Ljubljani ali Mariboru, kajti tu se prav nič ne pozna, da bi se vsi ali vsaj ti peki pokoravali odločbam in zapovedim banske uprave.
Pri nas stane namreč še vedno 5 Din kg bodisi belega ali črnega kruha, dočim je v mestih črni kruh cenejši od belega, a niti beli ne stane 5 Din. Pok v mestu ima dosti večjo režijo kakor pek na deželi. V mestu so dražji lokali, pomočniki, drva, voda itd., dočim je na deželi pri nas, kjer smo 18 km daleč od železnice, dražji samo dovoz; za dovoz se računa namreč po 10 ali 11 par za 1 kg teže. Drva in pomočniki so cenejši tukaj kot v mestu, voda — hvala Bogu — brezplačna, lokali pa tudi niso tako dragi kakor v mestu; tudi dnevni promet, zlasti tukaj v industrijskem kraju, ne bo manjši kakor v mestu; davki so pa skoraj gotovo večji v mestu kakor na deželi. Za znižanje cen kruha so podani torej vsi pogoji. Delovno ljudstvo bi bilo hvaležno merodajni oblasti, če bi maksimirala cene kruhu tudi na deželi, saj je kruh vendar najpotrebnejši živež.
Cene mesa so pri nas še precej primerne, zato pa si ne morem kaj, da ne bi podrezal v gostilniški cenik. Slovenska narodna jed goljaž n. pr. stane tukaj še vedno 5 Din. Iz enega kilograma mesa, ki stane 10 Din, se napravi okoli deset porcij goljaža po 5 Din, kar znese 50 Din. Moka. mast in še vse drugo, kar zraven spada, vključivši tudi zakoniti dobiček, naj znaša torej 40 Din? Cene mesu so padle, cene gostilniške hrane pa nič; če pa je vendarle kje cenejši za kakega pol dinarja, je pa zato gotovo za mnogo več slabši.
Koliko dobička hočejo imeti gostilničarji, se vidi n. pr. pri pijači. Pisec teh vrstic ima v rokah dokaz, da stano liter pristnega vina v Halozah v kleti 4 Din (nekateri ga še ceneje dajo, samo če kdo pride); državna, banska in občinska trošarina znese 2.50; skupni davek na poslovni promet in prevoz iz Haloz v črno pa največ 1 Din; to vse skupaj znese torej 7.50 Din. Gostilničarji ga pa točijo po 16 in po 20 Din; čisti dobiček znaša torej nad sto odstotkov, seveda, če je kupil vino neposredno od kmeta. Ako ga pa je kupil mogočo od vinskega trgovca, tedaj njegov dobiček seveda ni tolik, kajti tudi ta hoče »nekoliko« zaslužiti.
Kapital, vložen v gostilniško obrt ali v trgovino, se obrestuje torej približno po sto odstotkov, a kapital, vložen v banko, samo po 5 odstotkov. Ves ta dobiček nekaterih obrtnikov in trgovcev pa vložimo mi, ki nimamo ne svojega doma ne svoje zemlje, temveč smo navezani samo na svoj skromni priložnostni ali periodični zaslužek.
Novi ljubljanski voz
za pobiranje smeti
Ljubljana, 14. aprila 1931.
Danes popoldne ob pol 5 se je na mestni pristavi vršil koinisijonelni ogled novega voza za pobiranje smeti. Voz so napravili v mestni pristavi. Pri gradnji je sodeloval z nasvetom in delom nadzornik pristave g. Gajšek sam in njemu se imamo zahvaliti, da jo voz tako dobro izvršen. Predvsem pa zasluži mestna pristava pohvalo radi tega, ker je zahteval novi voz razmeroma tako majhne stroške. Voz je namreč stal 23.540 dinarjev, kljub temu, dn je la prva gradnja zahtevala precej eksperimentov, ki so se končno tudi obnesli. Naj za primero omenimo, da jo dosedanji že rabljeni voz, ki je po svoji konstrukciji mod vsemi pobiralnimi vozovi šo najbolj »moderen«, stal celili 45.000 dinarjev. dasi novega voza v konstrukciji nikakor ne dosega.
Novi voz ima na vsaki strani po 2 vrtilni napravi, v kateri so vlagajo zabojčki za smoli in nato tzpraznjujojo. Izpraznjevanje se vrši tako, da pri malenkostni pazljivosti delavca, ki zabojčke iztre-sa, prah niti najmanj no udarja iz voza, ker je med izt resa njem voz hermetifno zaprt. Najnovejše pri vozu pa jc, da ima izpraznjovalno napravo prirejeno tako, da so smoli, ki so v vozu, iztresajo nazaj, medtem ko se vsa škatlja dvigne s sprednjim kon-coiii s podobno pripravo, ki je žo nameščena na vozu. Komisija je ugotovila, da voz v vsakem slučaju odgovarja potrebam in sklonila nabavo še enega, hkrati je določila, naj se nabavi šasij poldru-gotonskega tovornega voza, na katerem bodo potem v pristavi zgradili povsem slično pobiralno napravo, seveda večjo. S tem sklepom je storjen prvi korak, da dobi Ljubljana tudi za pobiranje smeti ' motorna vozila, ki lih tako nujno potrebujemo.
Fašizem še huje pritiska na cerkev.
Aktualna je sedaj gonja proti duhovščini po vsem Primorju. Iz zanesljivega vira smo doznaii, da so v Istri karabinjerji prejeli poseben ukaz, naj pazijo natančno na duhovnike in jih oradijo za vsako malenkost, da jih tako čim preje onemogočijo ter deželo izpraznijo. Po vsej deželi zdaj zlasti nadzirajo pridige. Po več agentov je bilo v vsaki tržaški cerkvi za pridigo na veliki petek. Po deželi morajo to opraviti orožniki.
Papeževa zastava prepovedana.
Za procesijo ob vstajenju so fašisti tudi nagajali po svoje. V Škednjn so procesijo preprečili. V Rojanu so grozili, da bodo napadli zastavo Marijine družbe, če ne odstrani slovenskega napisa, ltes so gledalci procesije opazili, da jo pri zastavi manjkal trak z napisom 3 slovenska Marijina družba«. Po vsem Trstu je policija pred procesijami raznesla ukaz, da pri zastavah ne sme biti trakov | >v barvah tujih držav«. Ker je vsakomur jasno, I da se kaj podobnega ne bi upal storiti v sedanjih razmerah nobeden, se iz to izrecne prepovedi razvidi namen, prepovedati papeške barve (I). Fašizem pač ne zamudi prilike, da se za konkordat zahvali s kakšno priložuostno gesto.
Regulacija Mure in Ščavnice
Ljutomer, 12. aprila.
Regulaoija Mure on ščavnice je za okolico Ljutomera velike gospodarske važnosti. Ob malo večjem nalivu obe reki prestopita svoje bregove in se razlijeta čez polja in travnike, kjer napravljata veliko škodo. Zato zadnja gospodarska anketa v Ljutomeru ni smela iti mimo toga vprašanja.
Na Muri so se regulacijska dela pričela že pred petimi leti, a so bila nezadostna in pomanjkljiva, največ radi nezadostnih kreditov. Izvršene regulacijske naprave je voda tekom časa zaporedoma porušila in s tem naredila veliko škodo. Denar za izvršena dela je bil vržen v vodo. Ker se v zadnjem času ni ničesar več ukrenilo, je danes nevarnost, da se Mura razlije znova v svojo staro strugo in
Pri St. Jakobu v Trstu je bila za pridigo ve
likega petka cerkev natlačeno fiolna. Neki prenapet Lah je v ozadju glasno protestiral, zakaj se še slovensko pridiguje. Orožniki so ga nato iztirali
Tuili spoved državi nevarna.
Ko so v Zgoniku na Krasu imeli prve dni velikega tednn običajno spovedovanje s sodelovanjem sosednjih duhovnikov, se jo v vas pripeljala tudi »letoča kolona« orožnikov z avtomobilom. Pet orožnikov, na vsakega spovednika eden!
Duhovniki brez plače.
V zadnjem času so prefokti zahtevali od škofov, da premostijo celo vrsto duhovnikov, ki niso fašistom všeč. Celo nekateri italijanski duhovniki niso radi svojega pravičnega jiostopanja s slovenskimi verniki oblastnikom po volji. Ker so škofje niso hoteli vdati pritisku prefektov, so ti kratko-malo ustavili plače duhovnikom, ki so padli v nemilost pri fašistih. Tako je ostalo že več duhovnikov v tržaško-koprski škofiji brez kongrue. Naj omenimo samo župnika Mizznna iz Mil, ki je domač Italijan in že delj časa ne prejema državne plače.
tako poplavi vso veliko vas Moto, čez katere sredino je šla stara murska struga. Treba bo torej na strugi Mure začeti z resnimi in zadostnimi regulacijskimi napravami, tak je bil predlog go«j>od.irskih zaslojmikov, katerih voda no bo sproti podirala. v škodo skupne blaginje in prebivalstva.
Enako nevarni sta ščavnica in Globetka, predvsem za Ljutomer sam in bližin jo okolico. Cikca-kasti in neočiščeni strugi Ščavnice in Globetke ob vsakem večjem dežju jiovzročita povodenj v Ljutomeru in napolnita meslno kleti. Regulacija obeh jiotokov bi to preprečila, zlasti še takrat, ko se enkrat končnoveljavno reši vprašanje propustov skozi železniški nasip. Zdi se, da je tudi slednje vprašanje obstalo na mrtvi točki. Po mnenju gospodarskih zastopnikov bi bilo najbolje, ako se med prizadetimi ustanovi hidrotehnična vodna zadruga, ki bo stvar vzela resno v roke in pričela z regulacijskimi doli. Začeli je treba, v lom tiči vsa skrivnost.
Novi poglavarji nemsko-protestantovske cerkve v Jugoslaviji. Novoizvoljeni protestantovski skd dr. Friderik Popp (na levi) m predsednik nemško - protestant sinode dr. Viljem Roth
(ua deani).
italijanski dobrovolici grozijo
Trst, 14. aprila. Ob priliki kongresa italijanskih dobrovoljcev v Gorici je predsednik Cosebchi po svojem govoru prečital izjavo dobrovoljcev, »po-dsno pod Sv. goro, Sabotinom, Sv. Gabriiclom in Podgoro, da so in da ostanejo ti kraji po mišljenju, običajih ln jeziku za vedno italijanski. Predstavnikom »goriškega dalmatinskega krožka« je izročil dalmatinsko zastavo, s katere so prej sneli črn trak, »ker je bila že nanovo blagoslovljena v Tr-sxu«. Nenavadno zgovoren pa je bil predstavnik osrednjega vodstva fašistične stranke prof. Marpi-cati. Izjavil je, da osrednji taj ik fašistične stranke Giuriati povsem soglaša z dobrovoljci. »Bojne pesmi in lepe popevke iz Dilatacije, iz odrešenih iu neodrešenih dežel, govorijo, da je treba zatreti strahovlado od onkraj meje. Italija je velikan, za kateroga so politični umori v Julijski krajini samo bodljaji z iglo. Fašistična Italija čaje klic na pomoč iz vseh teh dežel tja doil do Dalmacije, ki so bile od stoletij naše, ki smo jih Ic deloma osvobodili Mussolinijeva Italija bo zatrla strahovlado in ne bo nikdar dovolila, da iz teh kraiev postane predvojni Balkan. Kaj naj reče ali stori onih sto odvetnikov, petdeset učiteljev, trideset duhovnikov, sovražnikov naše države, ki ščuvajo to ple-
mensko čredo, ki je komaj pred petdesetimi leti prikukala na dsu iz kotička zgodovine proti naši tisočletni civilizaciji? Sicer pa je sablja fašistične {ustice že točno in neusmiljeno posekala zločinec. Bataljoni dobrovoljcev in »sinjih« Dalmatinccv svarijo zlohotneže, da se niso sestali na trgu zmage (nekdanjem Travniku) v Gorici za zabavo, tem-
več zato, da obnovijo prisego, da so pripravljeni na uov boj.« Nato je poslanec Cosetschi pripel na prsa desetih dobrovoljcev dalmatinski križec, dalmatinskemu krožku v Brixnu pa jc izročil dalmatinsko zastavo. Prof. Marpicati bo prejel dalmatinski križec po posebnem obredu, ki sc bo vršil v Rimu 21. aprila.
Aretacije v Ajdovščini
Zlobno maščevanje Hašiš tov
Susak, 14. aprila. (Izvirno.) Fašisti ne morejo pozabiti ponižanja, ki jim ga je prinesla okrožnica jugoslovanskih škofov. Vsa možna sredstva uporabljajo, da bi oslabili porazni vtisk, ki ga je svetovna javnost dobila o postopanju s slovansko manjšino v mejah Italije. Sedaj bi hoteli, naj tudi »ljudstvo protestira proti onemu pastirskemu listu in proti trditvam, da se preganja slovenski jezik v cerkvi. Tako so iz Ajdovščine pozvali 16 odličnejših domačinov na policijo ter zahtevali od njih, naj podpišejo protestno izjavo. Možje so tako izjavo odklonili, češ da se ne razumejo ua cerkvene zadeve in tudi ne vedo, kaj se je pisalo po svetu o teh rečeh; torej njim ne pristoji, da bi dajali slovesne izjave
o tem. Kmalu potem so ti možje zagledali na s" ojih hišali naslikano mrtvaško glavo v znak, da fašizem obeta maščevanje.
Maščevanje je res tudi prišlo. Fašisti sami so naslikali po ajdovskih hišah z velikimi čr v »Živela SHS!« in -Živijo Jugoslavija!« Drugi dan so orožniki zaprli šest niladeničev iz domačih pridobitnih krogov in jih obdolžili, da so oni nari=ali izzivalne vzklike. Vsi so ostali v zaporu. Na ta m čin skušajo fašisti uničiti še edini slovenski trg, kjer živi še nekaj slovenskega razumništva. Fašistom gre predvsem za to, da prisilijo še dokaj trdne slovenske trgovce, da opustijo svoje podjetje in zbežijo.
Boj proti katoliški akciji v Italiji
Novi napadi fašističnega tis ha
Rim, 14. aprila. Vsled gonje, ki jo je započel nedavno fašistični tisk proti Italijanski katoliški akciji, češ da se pod njenim okriljem organizira nekdanja don Sturzova popolarska stranka, jc osrednji odbor Katoliške akcije v Rimu izrazil nezaupanje predsedniku Zveze katoliške mladine v Rimu, ki je skušal s svojo okrožnico na podrejene oddelke organizirali strokovne celice. Predsednik je na podlagi izrečene nezaupnice podal ostavko.
Toda fašistični tisk se s letni koncesijami ni zadovoljil in prehaja zopet v ofenzivo proti Katoliški akciji. II Lavoro Fascista« očita Katoliški akciji, da pripravlja pompozno praznovanje 40 letnice »Rerum novarum«; nato se bo vršil socialni teden v Padovi. V zvezi z obletnico Leonove okrožnice se opaža v osrednjem odboru Katoliške akcije živ ;„ jo delovanje, ki stremi za tem, da se osn.i,t|o veni pododdelki, ki bi združevali člane po poklicih. Tako obstoji »oddelek diplomiranih«, v Napolji' so ustanovili »zdravniški krožek' in v Rimu sc pripravlja krožek katoliških učiteljev, ki bo itn svoje glasilo že obstoječo »Katoliško vzgojo--. Nadalje obstoj i jo »delavska zavetišča-. Vso to socialno in tudi politično akcijo vodijo jezuitje. V političnih zadevah odločuje predvsem p. Rosa, ki ima tudi v Vatikanu izreden vpliv in -brez katerega 6v.
oče ničesar ne naredi'. Obletnica koncila v Efezu se bo proslavila s kongresom vseh Marijinih d; ižt iz Italije in sv. oče je v nagovoru na katoliši.o .r.a-dino poudaril, aa naj bo ta obletnica v oa"«r'« onim, ki danes v Rimu propagirajo »zinoie« pri tein je sv. oče mislil na fašizem. Vse to se gotovo ne strinja, trdi fašistični list, z izključno verskim isi čajem Katoliške akcije.
Tudi »Tribuna« očita voditeljem Katolišk' akcije, da ni dovolj, ako je osrednji odbor izrekel nezaupnico predsedniku »Katoliške mladine«, ki je hotel pod plaščem Katoliške akcije osnovati prave strokovne organizacije. Tu ne gre za osebe, vsa Katoliška akcija je zašla na krivo pot po krivdi »nerazumevanja ali celo prikritega nasprotstva proti fašistični vladavini, ki vlada med voditelji Katoliške akcije, kateri plavajo v vodah pokojne Sturzove po-polarne stranke.« Katoličani se ne smejo zanimati za socialne in politične probleme kot organizacija.
Spor med Vatikanom in fašistično vladavino radi Katoliške akcije postaja čedalje hujši. To se vidi tudi iz tega, da je »Giornale d' Italia« in za njim vsi fašistični listi pod velikim naslovom priobčil vest o aretaciji predsednika Katoliškega mladinskega krožka v Rovigu, ki je obdolžen neprimernega obnašanja.
cmfania in ČSR
Kmetsho zborovanje v U. Plani
Velika Plana, 14. aprila. 13. t. m. se je vršil r Veliki Plani velik shod kmetov, število zboro-valcev je znašalo 5 do 0 tisoč. Večinoma so bili lo kmetje iz smederevsko okolice.
Takoj v začetku sta bili predlagani pozdravni brzojavki Nj. Vol. kralju in predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču.
Koncem živahnega zborovanja je bila sprejela sledeča resolucija:
1.	Najodločneje obsojamo škodljivo delo bivših političnih strank, ki uiao v medsebojnem tekmovanju za oblast prišle nikoli do tega, da bi sprejele ukrepe za zaščito kmetov, najštevilnejšega dela našega prebivalstva in njegovih pridelkov. Težka je gospodarska kriza vasi, ld ni samo največji proizvajalec, temveč tudi največji konzument, in blagostanje ostalih redov družbe izvira deloma odtod.
2.	V neomajni zvestobi izražamo hvaležnost svojemu velikemu kralju Aleksandru zn njegovi dejanji z due 0. januarja iu 3. oktobra, s katerimi je napravil ljudstvu veliko uslugo in ustvaril nedeljivo državo Jugoslavijo. Istočasuo se zahvaljujemo" tudi kraljevski vladi za vso refonnc v korist poljedelstva ter pričakujemo, da bo nadaljuje plo-
donosno delo kraljevske vlade prinesio še druge koristi in verujemo, da bo podpora kmetom prinesla korist in srečo vso domovine.
8. Zavedamo se, da bo prišla naša država iz gospodarske krize samo s skupnim in složnim delom. Gospodarska kriza, ki je zajel i ves svet, je prizadela uajtežje poljedelske države, kakor je naša. V mednarodni tekmi se bomo vzdržali samo tedaj, če dvignemo našo proizvodnjo ln če uvedemo Slednjo lako v privatnem, kakor v javuem življenju.
4. Prosimo Nj. Vel. kralja, da s svojo vzvišeno podporo pomore našemu zadružništvu ki je edina trajna in varna zaščita naših kmetov in maloposestnikov. Brez zadružništva je kmet vedno v nevarnosti, da pade v roke zelenašem, ki mislijo samo na lastno interese in ne pomislijo ua posledice svojega škodljivega dela za zajednico. Prepričani, da bo naš vzvišeni kralj, ki nas je zniagonosuo vodil v vojni, izšel tudi iz te mirnodobne borbo kot zmagovalec, mu kličemo: Naj živi I\j. Vel. kralj, naj živi vzvišeni kralievski dom. naj živi prvi njegov sodelavec predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič, naj živi vlada, naj živi Jugoslavija!
Proti avstro-nemški zvezi
Ženeva, 14. aprila. AA. Tajništvo Društva narodov je prejelo predlog angleške vlade, naj postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja Sveta Društva narodov vprašanje o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo. Angleška vlada utemeljuje svoj predlog s splošnimi razlogi in sc ne sklicuje na določbe pakta o Društvu narodov.
Rim, 14. aprila, kk. Oficielno se poroča, da smatra Italija po natančnem preudarku, slično kakor Anglija, da je pravilno, da se poveri Društvu narodov preiskava o načrtu nemško-avstrijske carinske unije. Ta prošnja Italije se bo predložila DN, kakor Angleška, brez sklicevanja na kak člen mirovnih pogodb.
Pariz, 14. aprila. AA. Na včerajšnji veliki protestni skupščini zoper priključitev, ki jo je sklicala
federacija republikanskih strank, je predsednik bivši minister Louis Marin imel govor, v katerem je naglašal, da vodijo Nemčija, Anglija, Italija in druge države še dalje tajno diplomacijo. Avstrijsko-nemška pogodba je simptom dejstva, da hoče Nemčija z intrigami in brutalnostjo doseči svoje prejšnje kompromisne smotre. To navdaja z grozo prijatelje Francije, njene neprijatelje pa navdaja z veseljem. Nemčija in njeni bivši zavezniki so naposled sneli krinko in napravili javen atentat na mir.
Sprejeta resolucija zahteva izpremembo francoske zunanje politike, ki mora biti popolnoma v soglasju s cilji demokracije sveta. Francija inora ostati to, kar je stvarno, to jc jamstvo za evropski mir.
Zagrebški serm
Zagreb, 14. aprila, ž. Dosedaj je 25 predstavnikov poljedelstva iz Holandske vzelo vizum za Jugoslavijo, da obiščejo zagrebški sejem.
Vladna kriza na Japonskem
Tokio, 14. apr. A A. Ostavka Hamagučijevega kabineta je končna. Dosedanji predsednik vlade je odstopil, ker so je njegovo zdravstveno stanje po atentatu, ki je bil nanj izvršen nedavno tegn, j)0slab3al0. Novo vlado bo sestavil baron Vakacuki, ki pa bo obdržal v glavnem dosedanje ministre.
London, 14. apr. kk. Japonski kabinet ministrskega predsednika Ifamagučija je odstopil. Pričakuje se, da se bo sestava novega kabineta poverila Vakatsukiju. V novem japonskem kabinetu so naslednjo osebnosti: ministrski predsednik predsednik Vakutsukl, zunaji minister fiidehara, mornariški minister admiral Abo, vojni minister Mlnani, finančni minister Inkvuje, notranji minister AdaRl, pravosodni minister Vatonabo, prosvetni minister Tnnaka.
Tudi v Venezueli revo'uci'a
Ncvvvork, 14. apr. AA. V bitki pri Opopiti so vladne četo popolnoma porazilo veneznelske upornike. Voditelj revolucionarjev general Fossi je bil ranjen In ujet. Drugega poveljnika upornikov generala Penaloso zasledujejo zvezne čete.
Sirija - kraljestvo
Rim, 14. aprila. AA. Lisli komentirajo vest, da bo sedanji emir Ali ben Husein imeiiQvan za kralja Sirije. Francoska vlada se je o tem dogovorila neposredno z zainteresiranimi činitelji v Siriji. Italijanski listi so mnenja, da bi moralo o tem sklepati Društvo narodov, češ da je Francija v Siriji samo mandatarka Društva narodov.
London, 14. aprila. AA, Zdravstveno stanje kralja se jc izboljšalo.
New York, 14. aprila. AA. »Herald Tribune« opisuje nov Fokkerjev monoplan, ki j« prava leteča trdnjava. Na obeh krilih so postavljene strojnice, ki jih je mogoče upravljati avtomatično,
Ljubljana, 14. aprila. Današnje »Jutro« pri-občuje pod zgorn im naslovom dopis iz Prage, ki ima namen: 1. demantirati naše poročilo z dne 12. aprila 1931, o govoru ČSR ministra za poljedelstvo gosp. Bradača: 2. napraviti vtis, kakor da je naš list usmerjen proti Češkoslovaški in 3. da se v tem svojem stremljenju poslužuje »vesti posnetih iz kalnih virov« in ki so »razširjene zlonamerno tendencijozno od naših skupnih nasprotnikov«.
»Slovenec« je poročilo o govoru ministra Bradača prinesel z izrecnim pristavkom, »da ga pri-občuje z vsemi rezervami, ker do sedaj še ni sprejel točnega besedila govora«. Stališče »Slovenca« tako glede avstro-nemške carinske unije, kakor glede Male antante, je poznano, ker si je štel v čast, da je dolge tedne edini izmed jugoslovanskih listov zavzel jasno stališče proti nameravani nemški zvezi in za izoblikovanje Male antante v gospodarsko enoto, v čemer sc je »Slovencu« pridružil v velikonočni izdaji »Politike« bivši finančni minister Stojadinovič, Kar se tiče »kalnih virov« za govor ministra Bradača, to so bili prejkoslej isti, iz katerih je Najemal »Slovenski narod« v svoji izdaji dne 11. aprila 1931 Do sedaj je zunanje-politična rubrika vseh naših listov ostala izven vsake zlohotne polemike. Mi bi izrazili željo, da ostanemo v tem pogledu pri starih tradicijah.
Dr. Bauer na oddihu
Split, 14. aprila, ž. Hrvatski metropolit gosp. dr. Bauer je v spremstvu g. dr. Bonefačiča obiskal luko Vranjic in splitsko trdnjavo. G. dr. Bauer bo obiskal še razne druge kraje, med njimi Divuljc in Trogir. Istotako obišče otok Lapad.
Regulacija Zagreba
Zagreb, 14. aprila, ž. Mestna občina je izdala mednarodni razpis za generalno regulacijo Zagreba. Prispelo je 52 ponudb iz vseh krajev države in tudi iz inozemstva. Iz Ljubljane sta bili vloženi dve ponudbi. 21. t. m. bo sestanek ocenjevalnega odbora, ki bo odprl ponudbe in jih proučaval. V odboru je 15 rednih članov in 4 namestniki. Na prvo sejo bodo pozvani vsi člani razen onih iz inozemstva. Delo ocenjevalne komisije bo trajalo dalj časa, ker so ponudbe precej obsežne. Za najboljše delo je razpisana nagrada v znesku 150.000 Din, druga nagrada 100 000 Din, tretja nagrada 50.000 Din. Za odkup nagrajenih del je določen znesek 170.000 Din, skupaj pol milijona Din.
Koncert „Mohranjca"
V ponedeljek je poselilo Ljubljano skopljan« sko pevsko društvo »Mokranjac«, ki je na desetdnevni turneji po državi. Dopoldne ob desetih je bil na kolodvoru sprejem, katerega so se udeležili ob godbi Dravske muzike zastopniki vseh večjih pevskih društev ljubljanskih.
Naša društva zelo pogosto potujejo med srbske brate in jih seznanjajo z našo pesmijo, ter tako vrše med nami važno delo kulturne komunikacije. Skoro vsako leto potuje katero naše pevsko društvo med Srbe, katero leto pa koncertira doli kar pc več naših društev. Srbi nam le zelo redko vrnejo obisk (pred leti je bilo v Ljubljani akad. pev, društvo »Obilic«, lani smo čuli južnosrbske selja-ke), kadar pa pridejo, smo jih od srca veseli. Zanje ir. za nas bi bilo dobro, če bi se čim večkrat obiskali, drug od drugega bi se morda česa naučili.
Zvečer je bil koncert v Filharmoniji, ki je bil nabito polno obiskan, tako da je bila dvorana kar premajhna. Z burnim aplavzom pozdravljeni so nastopili Skopljanci, na čelu jim zastavonoša z zastavo, za njim pa je vstopilo v dvorano članstvo. Dame so nosile krasne, v pestrih barvah tkane in z zlatom in srebrom vezene južnosrbske noše. Zbor šteje nad trideset moških in žensk in je vzorno discipliniran in tehnično podkovan.
Najprej je mešan zbor izva:al Biničkega Oče naš, resno, polifonsko skladbo, potem smo čuli v brzem tempu Mokranjčev VII. rukovet, Hrističev zbor Lijesk, liričnega značaja, podan s fino dinamiko in potem venček izvrstno prirejenih dr. Žgan-čevih medjimurskih ljudskih pesmi. Takoj smo videli, da imamo opraviti z zelo inteligentnim in izurjenim zborom, ki razpolaga z zlasti fundamen-talnimi bas« in dobrimi, dasi ne zelo visokimi ženskimi glasovi, pa je v ostalem lepo ubran in glasovno proporcioniran.
Po prvem delu je pozdravil goste v imenu slovenskih pevcev g. dr. Švigelj, zastopniki vseh večjih ljubljanskih pevskih društev pa so izročili vence in šopke ter spominska darila. Zahvalil se je predsednik zbora, ki je naglašal srbskoslovensko prijateljstvo in jugoslovansko složnost.
Nadalje so gostje peli še pet skladb, ki zglc-dajo, da so umetne priredbe ljudskih melodij, Culi smo neki Manojlovičev ženski zbor, ki poje v preprostem dvoglasnem kanonu, potem je mešan zbor pel Biničkega »Tetovke«, Iličevo skladbo Traka-latnik in neko priredbo Šiiafkega, ženski zbor pa izvrstno Joksimovičevo priredbo narodnih srbskih. Vmes so gostje zapeli tudi dve slovenski skladbi, namreč dr. A. Schvvabovo »Zlato kanglico« za mešan zbor s spremljevanjem klavirja, pa E. Adamičev mešani zbor »Večerna«. Koncertni spored je zaključil izborno in s fineso podani Mokranjčev X. rukovet.
Kakor že rečeno, zbor zasluži vso pozornost pod vodstvom svojega spretnega dirigenta, ki ima zbor povsem v oblasti in je zelo muzikaličen, čuteč in fin. Najbolj so zboru pristojale ritmične stvari, poleg tega melodično zapletanje. To je za rojake z našega jugovzhoda iz etnografskih razlogov razumljivo in zanimivo. Zbor ima neko lastnost, za katero ga Slovenci lahko zavidamo: to je njega ritmična preciznost, zvezana z lepim podajanjem samostojnih linij. Včasih se zdi, da so ti pevci kakor rojeni za polifonsko glasbo. Loči jih pa od naših pevskih stremljenj to, da jim nekako ne gre za mehkužna občutja in sladki sentiment, da jim ne leži harmonični sozvok in silen intervalen skok z lcmljeno akordiko, kakor je to pač v krvi le alpskim narodom. Tudi njihova dinamika, v nekitt;rszi-rih podobna nekoliko sploh vzhodnjeevropski in celo antični, je zanimiva: oni smatrajo vsako frazo, celo vsak ton zase za nekaj, kar se z napetostjo (neki sf) prične in do konca trajanja prehaja v piano.
Zbor je zelo resen v svojem pojmovanju nalog glasbe. Lepo je gledati to družino, v kateri sodelujejo tudi univerzitetni profesorji, polkovnik i. dr., skupno stremeč po dovršenosti in umetnostni resnosti. Zbor je prejel za vsako točko viharen aplavz in nam bo ostal v lepem spominu.	V.
Velesejm v Milanu
Belgrad, 14. aprila. AA. Pred včerajšnjim jo bil o priliki otvoritve mednarodnega velesejma v Milanu svečano otvorjen tudi jugoslovanski paviljon. Italijanski minister Accerbo, ki je spremljal vojvodo Pergamskega, je sprejel v paviljonu za turisliko predstavnike inozemskih delegacij in je ob tej priliki govoril tudi s člani naše delegacije ter jim ponudil častni pelinkovec.
Kralj KaroI želi nar. koncentracijo
Enodnevni rok strankam — Pred razpustom parlamenta — Odziv
slrank
Biikarcšt, 14. aprila. Idi. Tudi današnji 11 dan vladno krize še ni prinesel razčiščenja položaja. Na včerajšnji seji Avarescove stranke je izjavil maršal, da jo njegovo stališče glede koncentracijske vlade zadostno znano, vendar da on svoji stranki ne more biti nobena ovira, niti se ne sme ustavljati želji kralja glede koncentracijske vlade. Zato stavlja svojo stranko kralju na razpolago. Da ne bo oviral pogajanj, je Izročil pred-sedstvone posle stranke za ta čas podpredsedniku generalu Coandi. Nolo je stranka sklenila, da se be udeležila koncentracijske vlado in poverila vodstvo pogajanj Octavianu Gogi.
Ob 17.30 je kralj v skupni avdijenci sprejel voditelje strank Maniua, Duco, Avercscua, Jorgo, Julija Bratianua in dr. Lupua. Razgovor je trajal skoro tri četrt ure. Kralj so je še enkrat obrnil na voditelje strank z naslednjim nagovorom:
Odkar seui zasedel slavni prestol kralja Karla in Ferdinanda, je bilo moje stremljenje vedno to, da spravim vse živo sile države pod eno streho, kar sem Vam vedno na novo izjavljal že v svojih posameznih avdijcncah. Smatram, da je sedaj prišla ura, ko se ima izpolniti moja želja. Zu lo sem poveril g. Titu-lescu sestavo vlade narodne koncentracijo. V zadnjih mesecih mi je vsakdo od Vas razlagal težki položaj, v katerem se nahajamo in zahteval hitre ter odločne odredbe za odstranitev takega stanja. Država danes bolj kot ke-daj potrebuje vlado, ki bo kolikor mogoče združila vse sile, da bomo mogli storiti ukrepe, ki jih zahtevajo današnje razmere. So trc-notkl v politični zgodovini države, ko postane ljubezen do domovine v najvišjem pomenu te besede absolutni imperativ. Niti trenotek nočem dvomiti o Vašem patriotizmu, niti o patriotizmu Vaših volivcev. Oni, ki se Iz kate-rognkoli vzroka odtegujejo tej nujni dolžnosti, bodo sami morali nosili odgovornost pred zgo-• dovino iu pred vsemi, ki sc zavedajo stiske de-
žele. Odločil sem se, da bom združil vse moči države v najvišji meri. Od onega dne, odkur traja današnja kriza, jc imel vsakdo priliko, du jc lahko stavil svoje zahteve in se poraz-govoril o možnostih sodelovanja na najširši podlagi, da dobi domovina od tega večjo korist. Z zadovoljstvom ugotavljam, da vlada glede vladnega programa soglasje. Ne morem misliti, du bi še nerazčiščene težkoče glede razdelitve moči pri bodočem sodelovanju mogle ovirati izvedbo narodne kouccntracijc. Prosim Vas, du do jutri zvečer izvršite sporazum med strankami, da se bo mogla šc jutri sestavili vlada, ki jo želim z vsem srccrn in vestjo. Oni, ki bodo odkritosrčno odgovorili na moj apel, bodo dokazali, du se zavedajo politične vloge, ki jo imajo v državi.
Več voditeljev jc ugorurjulo, da ne poznajo Titulescovega gospodarskega programa, krulj jc uato šc enkrat prosil voditelje strank, da mu do četrtka zjutraj dajo odgovor, ali sc hočejo udeležiti sodelovanja ali ne.
Najvažnejši predmet jo vprašanje parlamenta. V političnih krogih vlada prepričanje, da se vladna kriza reši najpozneje v sredo 15. t. m. Današnji jutranji listi objavljajo, da sta so nacionalna kmečka in liberalna stranka na skupni konferenci, ki je bila včeraj obdržana in na kateri so bili prisotni šefi teli strank Maniu in Duca, zjedi-nili v vprašanju razpusta parlamenta. Sedaj, ko sla ti dve stranki pristali, da so parlament razpusti, ui nobene zapreke več. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo kralj Karol še tekoin lega tedna izdal dekret o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Šefi strank gledajo sedaj z največjim zaupanjem v pogajanja, ki jih vodi Tiluleseu. Ravnotako pričakujejo sestavo koncentracijsko vlade.
Večerna posebna izdaja »Univcrsula« poroča, da jc prof. Jorga izjavil, du se ne bo udeležil koncentracijsko vlade in da ju ne bo podpiral,
Denarni trg in banke
Iz poslovnega poročila Zadružno gospodarsko banke v Ljubljani posnomamo sledeča zanimiva izvajanja o našem denarnem trgu:
Denarni trg jo tekom celega leta kazal veliko likvidnost, ki jo pripomogla do znižanja obrestne mere. Vsekakor zniževanje obresti na vloge ui uu-predovalo v oni meri, kakor jo bilo treba že radi konkurenco popuščati pri obrestni meri, ki se za-računavu bančnim dolžnikom oziroma pri eskontu menic. Bančno kondicijc so se tekom celega leta razvijale tako, da so se zaslužki bank vodno bolj krčili. Dober plasman jo bil zelo otežkočen in pridobivanjo dobrih klijentov je stalo mnogo truda. Prizadevanja glede znižanja privatne obrestno mero so se pojavljala ua vseli straneh, vendar je bil uspeh le delno dosežen. Temu je največ vzrok preveliko število malih denarnih zuvodov in pa različnost gospodarskih razmer v posameznih pokrajinah. Zniževanju obrestne mere jo treba še dalje posvečati mnogo pažnjo, ker z rešitvijo tega vprašanja bo dana nova osnova gospodarski podjetnosti in tudi industrijski proizvodnji.
Diskontna obrestna mera Narodne banke je bila koncom maja znižana od 6% na 5K%, kar pa na splošno tendenco privatne obrestne mere ni imelo jačjega vpliva. Narodna banka si mnogo prizadeva, da način kreditiranja prilagodi stvarnim gospodarskim potrebam. Uvedla jo možnost direktnega eskontiranja, kateremu naj bi kasneje sledilo
Bilance zagr. veiebanh
Doslej so objavile žo skoro vse zagrebške banke svoje računske zaključke za preteklo leto. Ne da bi se spuščali v analizo podrobnosti in bilanc manjših zavodov, omenimo danes samo tri bauke: Združeno, Jugoslovansko iu Srbsko banko, katerih poslovna poročila so nam na razpolago.
Jugoslovanska združena banka izkazuje pri glavnici 185 milj. Din povečanje hranilnih vlog in tekočih ručuiiov od 598.8 na (>29 milj. Din, iu to kljub dejstvu, du je odpadla podružnica v Novem Sadu, katera je prevzela tamkajšnjo filialo banke. Istočasno pa so se izredno znižali upniki, in sicer b88.1 na 365.9 milj. Din. Temu znižanju upnikov odgovarjajo tudi nižji debitorji, ki so bilancirani s 049 milj. Din v primeri s 002.7 milj Diu v 1. 1929. Cisti dobiček za lansko leto je znašal 19.5 (24.4) milj. Diu iu se je zato dividenda znižala od 10% na 8%.
Jugoslavenska banka, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, je letos prvič izdala svoje poslovno poročilo tudi v slovenskem jeziku, kar je vsekakor hvale in posnemanja vredno tudi od drugih zavodov, ki imajo podružnice v Ljubljani. Poročilo se obširno bavi s splošnim gospodarskim položajem in posebej detajlno obravnava vso bilančne postavke. Bilanca izkazuje povečanje vlog od 456.5 na 477.3 luilj. Din, upniki pa so se zvišali od 348.1 na 419.7 milj. Din. Glavnica znaša 100 milj. Din, rezerve pa 36.2 milj. Din. Banka pravi v poročilu, da so se znižali dohodki v glavnem zaradi manjših netto obresti in jc zaradi znižanja čistega dobička od 10.85 na 9.36 milj. Din znižala svojo dividendo od 8% na 7%.
Srbska banka izkazuje pri 6S.9 milj. Din lastnih sredstev dvig vlog od 152.4 nn 506.4 milj. Din. Upniki pu so narustli od 63.4 nu 68.2 nylj. Din. Med aktivi so najbolj nurastli tekoči računi (od 181.9 na 214 milj. Din). Čisti dobiček banke je narastel od 10.18 ua 10.65 milj. Din, dividenda pu jo ostala nespremenjena 18.06%.
Davek na poslovni promet
Belgrad, 14. aprila. AA. 1. aprila je stopil v veljavo novi zakon o skupnem davku na poslovni promet. Ta zakon izpreminja odredbe dosedanjega zakona o davku na poslovni promet. Dozdaj so n. pr, vse državno in avtonomne oblasti pri plačilih za nabave in licitacije na račun tega davka zadržale en odstotek. Ker je tudi ta naredba z novim zakonom nekoliko izpremenjena, je davčni oddelek finančnega ministrstva v pravilno ravnanje opozoril z okrožnico vsa ministrstva in vse direkcije o temle:
1.	Če so bile uabave nu račun državnih oblasti in sumoupravnih tele3 pogojene pred 1. aprilom 1.1., izplačilo odškodnine pa se je izvršilo po tem dnevu, se pri izplačilu to odškodnino mora zadržnti 1 % iz-placaue vsote na račun tega davka na poslovni promet in sicer na način, kakršen je bil dozdaj predpisan.
2.	Če so nabave sklenjene po 1. aprilu, se pri izplačilu uo bo odtegnil tu odstotek. Izjeme teh določb so naštete v čl. 5 naredbe o skupnem davku na poslovni promet in se bo ta odstotek izplačeval v primerih, ki so tam našteti. Pri tem pa je treba vpoštevati tudi tole:
a)	Za nabavo življenjskih potrebščin za ljudi in živino v nepredelanem stanju, za katere ni predvidena davčna stopnja v novih tarifah (n. pr. krompir, koruza, ječmen, oves, seno in slama), so ta davek ne bo plačeval. To velja tudi za ostale potrebščine.
b)	Nabave direktno pri kmetih — pridelovalcih gploli niso podvržene davku na poslovni promet.
c)	Zu nabavo nekaterih življenjskih potrebščin v predelanem stanju se ne bo plačeval 1% davek na poslovni promet, kakor n. pr. pri masti in mesu, ker se plača v klavnici pri klanju, pri moki, ker se plača v mlinu, pri olju, ker je že obdavčeno v tovarni i. t. d.
d)	Za nabavo brzojavnih drogov, železniških pragov, stebrov za električne napeljave so 110 bo odtegnil 1% davek na poslovni promet, prav tako pa tudi ne za pisarniški materijal, premog in podobno, ker plača ta davek sam producent, zu uvoženo blago pa uvoznik pri prevozu čez mejo.
Občni zbori: Centralna vinarna d. d., Ljubljana 10. aprila ob 16 (bilanca, volitev nadzorstva). Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 15. maja ob pol 16 (bilanca, delne volitve nadzorstva). Milarna iu svečama d. d., Ljubljana 1. maja ob 17 v Zadr. gosp. banki (bilanca, volitve uprave in nadzorstva).
Koukurz je razglašen o imovini fiupergerju Franca, trgovca v Ilrustniku. Roki: 28. apr., 10. iu
19.	maja.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini A11I. Formira, vdova Elza Fornara, trg. v Celju; roki: 1. in 11. maja. — Nadalje je uvedeno postopanje o imovini Kuinpa Franca, trgovca v Novem mestu; roki 6. iu 13. maja.
Potrjena prisilna poravnava: ČadeZ Anton, trg. v Slovonjgradcu: prvenstvene terjatvo v celoti, ostalo 60% v treh obrokih.
MTZ. Belgrad, 14. aprila. AA. Kot zastopuiki jugoslovanskega narodnega odbora mednarodne trgovske zbornice, v kateri so včlanjeno vse gospodarske zbornice in vso večje gospodarske organizacijo naše države, in ki se udeleže kongresa MTZ v VVashingtonu od 4. do 9. maja t. 1., so:
Vladimir Premrl, podpredsednik zbornice za TO I v Zagrebu, dr. Adolf Čuvaj, tajnik zbornice v Zagrebu, dr. Stevan Popovič, tajnik Industrijsko zbornice v Belgradu in glavni tajnik jugoslovanskega narodnega odbora. Ti zastopniki jugoslovanskega narodnega odbora odpotujejo v Wnshington
20.	t. m.
slobodno eskontiranje menic brez predhodno odobrenega kredita. Dobro bo, ako se ta poskus obneso in so sistem kontingentiranju kroditov odpravi. Narodna banka smotreno deluje, da se naš denarni trs,-okrepi m du naše denarstvo dobi v mednarodnem prometu veljavo, kakršna mu pripada.
Izobilje na denarnem trgu povzroča največ tak denar, ki bi v dobi izboljšanja konjunkture Imel zaposlenje v proizvodnji in trgovskem prometu. To jo tudi razlog in 110 edini, da uuš domači denarni trg nuna moči za večjo transakcije, ki bi imele dolgoročni značaj ter da šo nima nikuke elastičnosti. 1 n nas manjka točasno skoro vsaka možnost za Kratkoročne angužmano in primemo zaposlitev razpoložljive gotovine. Množina mobilnega denarja, ki ga danes previdni denarni zavodi drže v pripravljenosti, se ne da zadostno izkoristiti. Ta okolnost sicer zmanjšuje rentabiliteto denarnih zavodov, vendar je to z ojirom na naše razmero potrebno, ker si mora vsak zavod takorekoč samostojno čuvati svojo pripravljenost in razpoložljivost.
Ustvarjanje domačega kapitala jo v zadnjem letu lo počasi napredovalo in tudi dotok denarja izseljencev se jo dosti skrčil. Mnogo zasebnikov je svoje prihranke vložilo v dolarska državna inozemska posojila in tudi nekateri denarni zavodi so pomembne vsote teh papirjev nakuolli vsled visokega obrestovanja.
Borza
Ljubljana, 13. aprila.
Denar
Danes so bil devizni tečaji zopet nekoliko čvr-stejsi m promet je bil znaten. Iidino Dunaj je bil nekoliko slabejši. Vse zaključene devizo je dala Narodna banka.
Ljubljana (V oklepajih zaklj. tečaji.): Amsterdam 2283.50 bi., Berlin 1352.50-1355.50 (1354.00), Bruselj 790.58 blago, Budimpešta 992.06 bi., Curih 1094.10-1097.10 (1095.60), Dunaj 798.07-801.07 (799.57), London 276.29 bi., Nevvvork 56.665—56.885 (o6.785), Pariz 221.44-223.14 (222.44), Praga 168.11 do 168.91 (168.51), Trst 297.54-297.71).
Zagreb: Amsterdam 2280.50—2286.50, Dunai
798.07-801.07,	Berlin 1352.50-1355.50, Brusel
789.08-793.08,	Budimpešta 990.56-993.56, London 275.89-276.69, Milan 296.60-298.60, Novvyork ček o6.665—56.865, Pariz 221.44—223.44, Praga 168.11 do 168.91, Curih 1094.10—1097.10. — Skupili promet brez kompenzacij 7 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2280.50—2286.50, Berlin 13o2.50—1355.50, Budimpešta 990.56—993.56, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 798.07-801.07, London 275.89-276.69, No\vyork 56.665-56.865, Pariz 221.44 -223.44, Praga 168.11-168.91, Mil. 296.54-298.54.
Curih: Belgrad 9.1270, Pariz 20.30, London 25.21625, Ne\vyork 519.075, Bruselj 72.15, Milan 27.17, Madrid 54.20, Amsterdam 208.41, Berlin 123.575, Dunaj 72.975, Stockholm 138.93, Oslo 138.86, hopenhagen 138.86, Sofija 3.76, Praga 15.3775, Varšava 58.20, Budimpešta 90.55, Atene 6.73, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.0875, Helsingfors 13.075.
Vrednostni papirji
Tečaji državnih papirjov so danes ostali skoro popolnoma nespremenjeni, pač pa so 6e dolarski papirji nadalje učvrstili. Promet je bil majhen in jo prišlo do zaključkov samo v promptni škodi in 7% posojilu D. II. B. Živahnejšo jo bilo tržiščo bančnih papirjev. Iu so bile zaključene delnice Union banke, nadalje Prnstedione in Zemaljske banke. Učvrstila se je Srbska banka. Industrijski papirji beležijo oslabitev Gultmanna od 128 na 126. Nasprotno pa se jo učvrstila osiješka šečerana na 293. Tudi Trboveljska je bila slabejša iu jo bila zaključena po 305. v ostalem ni bilo znatnejših sprememb.
Ljubljann: 8% Blor. pos. 93.25 bl„ 7% Bler. pos. 83.25 bi., Celjska pos 150 den., Ljublj. kred. 120 den,. Praštediona 920 den., Kred. zavod 160-170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Žošir 75 bi., Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.50-89.50, agrarji 51.25-52.25, voj. škoda ar. 423.75-424 (423.75), kasa 423.75 —421, 4 428.25— 424, 5. 4 »4 50 bi., 6. 424.50 bi., 7. 424.50 bi, 12 424 bi., 8% Bler. pos. 93.50-94 7% Bler. pos. 82.875-83, 7% pos. Ueo hiP: b" 8;!-83.50 (83.50), 6% begi. obv. 67.50 —68, Tob. srečke 24 bi., Srečke Rdeč', križa 48 bi.
Zugreb. Bančno delnice: Ravna gora 70 den.. Hrvatska 50—60, Katolička 33—35, Poljo 52—53.50 Kreditna 119-124, Union 174-176 (174), Jugo 74 —76, Lj. kred. 120 den., Medjunarodua 66.50 den., Obrtna 36 den.. Praštediona 920—922.50 (9°0-»"•B0)' Srbska 184—187 (183, 184, 185),, Ze.nalj-ska 140.50-142 (110). - Industrijske delnice: Nar. sum. 25 den, Guttmann 126—128 (128, 126) Sla-veks 40 den, Slavonija 200 den, Danico 94—105, Drava 285—237, Šečeranu Osjek 293—298 (293) Nar. ml 21 bi, Osj. Ijev. 215 den, Brod. vag. 64 den, Union 70 den, Vcvčo 132 den, Isis 43-45, Ragusea 370 den, Ocennia 200—205, Jadr. nlov 535-550, Trboveljska 305-307 (305).	'
Belgrad. Narodno banka 7900 (5 kom.), 7% inv. pos. 88—89, agrari 51—52, vojna Skoda 423 25 423'M (1455 koin.), begi. obv. 67.25 (10.000 kom.), t% Bler. pos. 83 bi.
Dunaj. Don. suv. jadr. 88.85. VViener Bank-rerein 16.05, Credilanstnlt 45.50, Escomptegos.
la 3	73"30' AIP'n<! 20.70, Trboveljska
38, Runa Muratiy 55.75.
Notacije drž. pap. v inozemstvu. London 7% BIno 52- 81-50-82.5O, Ne\vyork 8% Bler. pos. 92 -93, 7% Bler. pos. 82-82.50, 7% pos. DHB 83-
Žifni trg
Pravoslavni velikonočni prazniki so minuli, pa je bila vendar danes kupčija na žituem trgu slaba. Ceno so ostale popolnoma neizpremenjene. Dovozi blaga na trg so slabi, ker so kmelje zaposleni pri poljskih delih.
Budimpešta: Tendenca pri južna; pšenica učvr-sčena. Promet iniron. Pšenica: maj 15.78-15.87, za-^oo0^.,1?;79-15,80'' <un- 15-84-15.86. Rž: maj 13.28-13.45, zaklj. 13.40-13.42. Koruza: maj 13.05 rn zaklj. 13.10-13.12; jul. 13.40-13.62, zaklj. 13.o0—13.51; trans, maj 10.42, zaklj. 10.45-10.50. '
Živina
Mariborski živinski sejem dne 14. t. m. Prignanih jo bilo 5 konj, 7 bikov, 139 volov, 248 krav iu 4 tolcla, skupaj 403 komadi. Prodanih jc bilo 216 komadov, od tega za izvoz v Avstrijo 7. Cone so bile sledeče (vso za 1 kg živo teže): debeli voli 6—6.75, poldobcli 4.75-5.25, pleinonski 4.25—5, biki za klanje 4—o.7o, klavno kravo debele 3.50—5.75, plemensko 4—5, kravo za klobasarje 2—2.50, mlada živina 4.50-6. Mesno cene (za 1 kg): volovsko meso I. 18, II. 14—16, meso od bikov, krav in telic 10—12, telečje meso I. 22-35, II. 12-20, svinjsko meso sveže 14—20.
Dunajski prašičji sejem. (Poroč. tvrdke Edvard S(iborsky & Co, Dunaj.) Na trg jo bilo pripeljanih 15.315 pršutarjev in 2557 špobarjev. Iz Jugoslavijo jih je bilo 2831. Cene: špcbnrji najboljši 1.58, I.
Zavidanja vreden zaradi svojega 11 gleda 111 zmoznosti -
Buick
Doma, pred vhodom v klub, je Buick S prav tako v svojem elementu kakor na slabi ccsli.
Take nesreče se pripete vsakemu
avtomobilu. Toda pr> Huicku. 8 so zgolj slučaj.
O Buickovi priljubljenosti vedo največ povedati tisti, ki ccnijo in si lahko privoščijo le najbolše.
Prestava Syncro-Mesh - dvojni razplin-jevalec-regulator za temperaturo olja: to so odlike Buicka 8
T^ADAR se Buick ustavi pred gledališčem — klubom — ali banko, ljudje instinktivno pogledajo k vratcem, kdo se je pripeljal. Zakaj ta voz — o tem ni dvoma — je ljubljenec vseh tistih, ki v družbi nekaj pomenijo.
V najbolj otmeni oko« lici je Buick 8 najodlič-nejši avto na cesti — na vsaki cesti. Obisk pri našem zastopniku vas bo naučil ceniti lepoto Fisherjevih Buickovih karoserij. Avto morate poskusiti na vožnji, če hočete videti, česa je Buickov motor zmožen
BUICK 8
GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A
Celje
& Na cesti Celje—Teharje bodo znižali klanec pred Piškovo gostilno. Z delom so že pričeli
■Sr Ogenj. V torek okrog 8 zvečer je dobila celjska požarna bramba telefonično obvestilo, da gori v Kasazah pri Petrovčah. Prvi so bili na mestu gasilci iz Celin s svojo motorno brizgnlno. Nu pomoč so prihitelo še mnoge druge požarno hrambe iz vse okolice. Pogorela sta hiša in kozolec do tal, več hiš pa, katerih se je ogenj že tudi lotil, sc je posrečilo rešiti.
& Oblastna poštna organizacija zn Slovenijo jo imela v uedeljo, 12. I. m. svojo glavno skup-sčiuo v mali dvorani celjskega dema. Obravuuvale so se izključno strokovne zadeve.
& Izid kolesarsko dirko nn progi Celje—Voj-nik—Celje, o kateri smo poročali, je bil sledeči: 1. Albin Zupane, 2. Slavko Lainpret, 3. Knjtner I-rune. Popoldne jo bil v zvezi s tem izlet kolesarskega kluba v Žalec.
•©• Občinska seja. V torel; zvečer se jo vršila seja mestnega občinskega sveta. Za fin. odsek jo poročal dr. Vrečko. Za uradne prostore policije se dovoli 2300 Din zn potrebne adaptacijo. Ministrstvo za socialno politiko mora še izplačati mestni občini 250.000 Din za stanovanjsko akcijo, kar se bo sedaj zahtevalo. Ker se je svoj čas sklenilo,, da so da gasilnemu društvu podpora 10.000 Diu 111 se to sedaj ni zgodilo, se sklene ua prošnjo prijetega, društvu dati v prihodnji proračun vsota 20.000 Din za gasilno društvo. Proračun javnega s ranisča so jo prekoračil za 12.000 Din, pa se vkljub temu odobril. Nato se je obravnavalo vprašanje ureditve Glazije kot prostor za telesno in fPortno vzgojo, ki bi se oddal v uporabo Sokolu in bh Colju. Proračun za ograjo v višini 2 in pol metra znaša 64.000 Din, a votira se 70.000 za event nepredvidene stroške. Plačalo sc bo letno po 10.000 I'in. Za gospodarski odsek referira prof. Mravljak Cesta na Jožefov hrib se bo preložila sporazumno z okoliško občino. Glede nakupa kamnoloma se sklene, tla se najprej prouči zadeva glede rentabilnosti, kvalitete in kvantitete. V čretu se bo instalirala električna razsvetljavo. Gledo duevnegn zavetišča se sklene sklicati anketo okoL in mestne občine, ki naj proučuje ureditev lega vprašanja, stavljen jo bil predlog, naj se prepove prunjo in susenje perila od kapucinskega mostu do brvi, g. Rebeuschegg pa stavi predlog, da mora občimi najprej preskrbeti drug prostor za to, kar se ludi sprejme.
iz društvenega fivVenia
Družabni večer Trgovskega društva »Merkur«, napovedan za četrtek dne 16. aprila t, 1. je preložen na soboto dne 18. aprila t. !„ ker je moral predavatelj gosp. konzulent Franc Žagar v Belgrad na anketo radi prehodnih določil zakona o davku na poslovni promet. Predavanje o davku na poslovni promet se bo vršilo v soboto dne 10. aprila t. I. in bo tembolj aktualno, ker bo predavatelj imel najnovejše informacije o tem predmetu.
1.50-155, II. 1.30-1.45, kmečki 1.30-1.50, pršu-arji 1.10-1.60. Tendenca mlačna. Prvovrstni Špc-uarji so sc pocenili za 5 do 8 grošev, ostali šne-liarji za 10 do 15 grošev, prSutarji pu zu 15 do °0
Brošev.
Školia Loka
Za naše zdravje. Preteklo nedeljo se je vršilo v dvorani Društvenega doma važno zdravstveno predavanje io higieni naših domov«, ki ga je imel Sef Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. I. Pire. Predavatelj, ki jo neumoren delavec na polju socialne higiene, je svoje izvrstno predavanje pojasnjeval z novim zdravstvenim filmom, ki se je tokrat prvič predvajal v Jugoslaviji. Zelo številni udeleženci so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili izva-jaujam, ki bodo gotovo rodila dobre posledice za domače zdravstvene razmere. Ob tej priliki opozarjamo na »higienfki tetnj neuo dojenčkov itd ki so v zvezi z gospodinjskim tečajem vrši v Društve-nem domu od 19. aprila do 3. maja. Dostop imajo vse žene in dekleta od 16. leta dalje, brezplačno. S tečajem je zdruzena tudi higienska razstava. Začetek v nedeljo, 19. V m. ob 3 pop.
Poljanska dolina
Zaključek gospodinjsko nadaljevalne šole na
osnovni šob v Gabrku se jo slovesno izvršil v nedeljo 12. t. m. Razstava je bila bogata in okusno pri-rejena. V proslavo dneva sc jo vrSila predstava rlnzgarjeve :> Verige«, slavnostni govor g. Ribičiča m pevskj nastop malčkov. Gostje in domačini so bili s prireditvijo zadovoljni, in so pohvalno ocenili iskreno in požrtvovalno delo g. šol. upravitelju O rum a in soproge. V svetem spoštovanju nam-(lovih svetinj voditi ljudstvo k vlšjf izobrazbi, to jo lepa naloga idealnega učiteljstva.
Dev. Marija v Polju
Birma bo pri nas prihodnjo nedeljo 19. t. m. V soboto ob 3 popoldne bo sprejem prevzv. gosp. knezoskofa pred farno cerkvijo. K sprejemu prideiV) zastopniki cerkve, občine, učiteljstvo s šolsko mladino ter društva. Po sprejemu bo blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi. Zvečer prirede društva pod-oknico.	•
Pretekle Bele nedelje je bilo pri nas veliko veliki} izletnikov, posebno Ljubljančanov in drugih
:r„neV,Vk' 80 Pr,!Šli na far»° ^nanje. Po opu-
1- ti v niTi? aV'°£U'T vožnie Be velika vrzel. Ita U v nedeljo je Gradov avtobus bil ves dan preobložen.	*
gosmi*™? * * 1 m< °PU8,il 8v0i0
Hišne tablice so končno prispele in se dobe v občinski pisarni kom. Din 25.-. Malo drage se nam
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
« ,	DRAMA.
Sreda, 15. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Red B.
OPERA.
Začetek ob 20. Sreda, 15. aprila: SNEGURKA. Red A. Certek, 16. aprila: AIDA. Gostuje g. Mario Šimenc. Izven.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 17. aprila ob 20: LESENI KONJI. Gostovanje maribor. gledališča.
V •	_
jLsjUuifaita
Kat bo danes
Urama: Pri belem konjičku. Red B.
Opera: Suegurka. Red A.
Ljubljanski dvor, dvorana Sloge«: Najvažnejši socialnopolitični zakoni.« Predava ravnatelj OUZD dr. Bohinjec. Ob S zvečer.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska cesta 6.
O Vseuč. prof. dr. -V. Oosar bo v sredo, dne 13. t. m. ob 18. uri v zbornični dvorani univerzo nadaljeval svoja javna predavanja :.0 socioloških iu ekonomskih csuovah moderne družabne reforme«.
0 Spomladanski sneg. Ljubljana jc včeraj ol> ravnavala dve veliki senzaciji: Španske volitve iu pa spomladanski sneg, ki je medel dopoldne. Druga senzacija je bila večja od prve, zakaj Španija
—	je daleč, sueg pa je bil pri nas. Snežiti jo pričelo na vse zgodaj zjutraj in je sneg naletaval skoraj vse dopoldne, nakar mu je sledil dež, ki je sneg izpral, tako da ga jo ostalo malo le Se po strmih pobočjih hribov, kakor na Gradu in Golov« cu. Da pride do znatne spremembe vremena, so ljudje slutili že v ponedeljek, ko je pričel pihati uiočan jug, da pa bo snežilo, jih jo le malo slutilo. Oni, ki so to napovedovali, so sedaj postavljajo: ;Mo, ali nismo imeli prav?- Ljudje so že taki, da hočejo imeti vedno prav. Drugače pa ta sneg ni nikomur škodoval, polju in vrtovom je še celo koristil. da bodo Se lepše razcveteli, ko pride solnce. To je pa že stara modrost, da za dežjem in snegom solnce mora priti. Ne samo glede vremena
—	v vsaki reči!
0 Popisni komisarji v Ljubljani, ki imajo popisne kroge Stev. 11, 21, 27, 50, 58, 66, 70, SI, 82, 83, KO, 08, 103, 116 in 120 se vabijo, da se zglase čim-preje v mestno posvetovalnico.
© Protituherkulozni dispanzer v Ljubljani. Zahteva po protituberkulozncm dispanzerju v Ljubljani je že stara in se ponavlja že več let sem. Sedaj je stvar že v toliko dozorela, da jo upati, da dobi Ljubljana v kratkem to prepotrebno ustanovo. V smislu zahteve zakoua o zatiranju nalezljivih bolezni se tudi ntoru ustanoviti v Ljubljani tak dispanzer. Mestna občina je po mestnem fizikatu v dogovoru s Protituberkulozno ligo ter se bo dispanzer ustanovil gotovo že prihodnje leto v sodelovanju z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. Tudi je v letoSnjeiu proračunu že določen znesek CO.OOO Din, da se omogoči pričetek delo-\ arija protituberkuloznega dispanzerja.
© Železniškim upokojencem. Umrla je naša članica, gospa Ljudmila Uršič, vdova nadspre-vodnika. Pogreb se bo vršil v srodo, 15. apri'a I. 1. ob pol 3 pop. iz hiralnice sv. Jožefa, Vidovdnnska cesta v Ljubljani. Vpokojenci so vljudno vabljeni, da se pogreba poluošteviliio udeleže. Društvo že-lezn. vpokojencev za Drav. banovino v Ljubljani.
0 Zanimiv občni zbor brivske zadruge. V ponedeljek popoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice ponoven izredni občni zbor brivske za-Jruge. Prvega, rednega občnega zbora, nantreč druga prizivtta instanca, to jc banska uprava, ni potrdila in ga je razveljavila. Proti njegovi veljavnosti se je pritožil bivši načelnik g. Dorčec, ki mu je tedaj ogromna večina članstva izrekla nezaupnico. Ogorčenje članstva proti g. Dorčecu pa je bilo v ponedeljek na izrednem občnem zboru še
večje. Prisotnih je bilo 95 brivskih mojstrov. Zborovanje je vodil zastopnik magistrata, komisar g. Svetel. Zborovanje je bilo umevno zelo hrupno. Izvoljeua je bila bivša uprava z dosedanjim načelnikom g. Albinom Šinkovcem na čelu. To zborovanje je pokazalo veliko nezadovoljstvo, ki je dolgo tlelo med članstvom. Med drugim je občni zbor sklenil tudi znižanje zadružnih doklad.
0 Umrli > Ljubljani. V času od 4. do 10. aprila 1931 so v Ljubljani umrli: Scliogs Veronika roj. skreni, 36 let, soproga uradnika drž. žel., Žiberto-va ul. 1; Lukež Rudolf, 65 let, vpolc. poin. uradnik, Vidovdanska c t); Mrak Marija, 76 let, hiralka, Japljova ul. 2; Bvinar Rudolf. 26 let, zasebnik, Vidovdanska c. 0; Sernjak Helena, roj. Colniar, 81 let, mestna uboga, Ilovca 38; Tutta Pranja, roj. Steinbach, 67 let, soprogu črkostavca, Hraniluična cesta Kalan Franc, 85 let, žel. čuvaj v p., Sa-mova ul. 4; Boltavzar Žarko, 56 let, viSji davčni upravitelj v p., Ipavčevu ul. 4; Kumar .lože, 72 let, delavec, Erjavčeva ul. .12: Jcrančič Pranja roj. Tavčar, 51 let, sopr. trgovca, Karlovška c. 8; Koriti Martin, 61 let, lazarist, Tabor 12; Bučar Matevž, 64 let, postrešček, Pred škofijo 21, Kalan Elizabeta roj. Jesenover, 83 let, mestna uboga, Japljeva ul. 2: Lesjak Emilija roj. Pipal. 45 let, vdova poštn. ravnatelja. Resi jeva e. 24; Oblak Jakob, 84 let, zasebnik, Vidovdanska c. t!; Borštnar Jožefa roj. Tovk, 69 let, zasebnim, Vidovdanska 9; Rodič Ivan, 82 let, posestnik, Stara pot 15; Šerjak Jernej, 65 let, trg. poslovodja, Sv. Florjana ul. 11; Itistič Dušan, pol leta, sin narednika, Hradeckega vas 46; Pajk Miroslav, 47 let, knjigovez, Hrenova ulica 19; Terglav Terezija, 7 let, hči trg. sluge, Kolezijska ul. 4; Knaflič Franc, 74 let, tovarnar usnja, Šmartno pri Litiji: Gruber Štefan, 8-1 let, žel. sprevodnik v p.. Sv. Petra c. 77: Juvanc Terezija roj. Žabjek. 67 let, mesarica. Poljanska c. 54. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Zgonc Marija, 17 let, hči kočarja, Prešenske njive pri Litiji; Strajner Franc, delavec, Mariborska ul. 20; Jerin štela, t leto, hči rudarja, Jablanšek pri Litiji; Rems France, 50 let, posestnik Žale-Kamnik; Kavčič Marija, 62 let, služkinja, Podbrezje; Peternel Matiju, 19 let, kolarski pomočnik, Drenov grič; Molan Jakob, 61 let, trg. sotr., Stritarjeva ul. 3; Hojan Pepina roj. Borštnar, 30 let. žena načelnika mest. voj. urada. Streliška ul. 18: Šraj Ana, 1 mesec, hči delavca. Boštanj; Javornik Ivan, 1 mesec, sin delavke, Valburga pri Smledniku; Kralj Alojzija, 44 let. najemnica hiše. Gorenia vas.
© Kolesar povozil otroka. Na Vilharjevi cesti je kolesarska brezobzirnost povzročila v ponedeljek zopet težjo nesrečo. Na cesti se je nahajal 4 letni sinček uradnika državnih železnic Dušni Urbanija z Vilharjeve ceste 2. Naenkrat je pridrvel neki kolesar iti podrl otroka na tla. Otrok si je zlomil desno nogo, kolesar pa je naglo izginil. Sedaj se olrok zdravi v bolnišnici.
Dnevna kronika
Gonz.
Koledar
Sreda, 15. aprila: Teodor, mučeuec; Peter
ME M SlllZZi, izdclovaieljica steznikov
vljudno naznania, da se 'e vrnila iz inozemstva s svojega študijskega potovanja.
Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 4/II Vodnikova hiša
Marphor
O Novi upravnik mestne policije. Za uprav- I nika mestne policije je imenovan policijski svetnik g. Gustav Puš. Čestitamo!
□	Tretjeredna skupščina duhovnikov ima svoj redni sestanek v četrtek dne 16. t. m. ob pol 16 ir frančiškanskem samostanu.
□	Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila Miha iskrač, železniški uradnik, in Julijana Babi-čeva. 2elitno jima vso srečo v novem življenju.
□	Smrtna kosa. Umrla je v Studencih pri Mariboru v 72 letu starosti Marija Maroltova, žena ključavničarskega mojstra, Ciril-Metodova ulica 3, včeraj ob treh zjutraj. Blaga pokojnica je bila v svojem življenju vzgled dobre in plemenite krščanske žene. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek ob pol 17 iz hiše žalosti na studenško pokopališče. — V Frankopanovi ulici 59 pa je umrl Ivan Heske, zasebni uradnik in upokojeni orožniški narednik, star 67 let. Pogreb bo v četrtek ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Svetila jim večna luč, preostalim globoko sožalje.
□	Na Poltorju nov sneg. V noči na torek je zapadel. Seveda čisto rahlo in očividno — za slovo.
□	Za prvenstvo Dravske banovine. V soboto in nedeljo se spoprimejo v Narodnem domu rokoborci iz Dravske banovine. Prireditelj: SK >'.*• ničar.
□	Umetnostni zgodovinar dr. Strzygowsk predava v petek ob 20 v dvorani kina Apolo o ča-stitvi Jezusa Krista v krščanski umetnosti, v ponedeljek pa o častitvi Marije. Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnikovi in pri liaferju.
□	Angleški industrijci so prispeli v Maribor. Ogledali so si milarno »Zlatorog« in Hutterjevo predilnico. Nato so nadaljevali svojo pot na turneji po naši državi.
□	V vseh zadevah, ki se tičejo upravnih poslov -Slovenca«, iu »Slovenskega lista* se lahko obrnete tudi na našo podružnico na Aleksandrovi c:čIi št. 6 (Prosvetna knjižnica).
□	Oblastni odbor Narodne obrane priredi IS. t. m. akademijo v vseh prostorih Narodnega doma. Cisti dobiček je namenjen Jugoslovanski matici.
□	Maribor jc zdrav. V času od 8. do 14. t. m. ne beleži tozadevno poročilo mariborskega mestnega fizikata nobene obolelosti na kakršnikoli nalezljivi bolezni.
□	Iz šale —• resnica. V Zgor. Dupleku sta v šali poskušala in pomerila svojo tnoč 23 letni Avgust Ferlič, posestnikov sin in Janez Poštrak. V mladih fantih pa je zavrela kri in je Ferlič segel po nožu ter prizadejal Poštraku z navadnim nožem močno rano, ki sega do pljuč. Poštrak pa je zgrabil za kratnp in s topim delom vdaril Ferliča z vso silo v desni fcok. Oba so prepeljali v splošno h ..m o
□	Predrzen tat je vkradel iz žepa intak:: ci Pavli Murko v kavarni Senica rjavo listnico z gotovino 310 Din. Natakarica je tatvino takoj opazila, toda žepar je neznano kam pobegnil.
□	Brez konca iu kraja. 41 letnega posestniškega "sina Ivana Kolmana so neznani storilci v noči na torek napadli ter mu s topim predmetom prizadejali na glavi tako težke poškodbe, da so ga morati prepevati v splošno bolnišnico.
S Mariborski športniki v nedeljo. Dopoldne zničarjevem igrišču Železničarieva in Mari-borova mladina. Popoldne na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med Rapidovci in Železničarji, v predtekmi rezervni moštvi. Mariborci gostujejo v Varaždinu.
n Akademska kongrcsacija. Drcvi običajni sestanek. Sodali vljudno vabljeni I
□	P tvrdki »Weka.t na Aleksandrovi cesti so razstavljeni dobitki za tombolo mariborskega Rdečega križa.
□	K vprašanju združitve občin. Poleg šent-peterske občine se je sedaj tudi razvanjska občina izjavila proti priključitvi razvanjske občine h katerikoli drugi občini v mariborski okolici.
□	Prišel, videl, šel... V ponedeljek bi imel nastopiti v Ljudski univerzi prvi bariton graške opere Aleksander Balaban. Ker je bil odziv od strani občinstva premajhen in je bilo premalo vstopnic prodanih, se je vrnil v Gradec, ne da bi bil nastopil.
□	V kazinski dvorani se otvori v nedeljo razstava slikarskih del A. Trstenjaka. Otvoritev ob 10.
□	Odgonskim polom bodo spravile avstrijske varnostne oblasti Hriberskega v Maribor, čim bo okreval. Pri svoji obsežni preiskavi niso avstrijske oblasti našle ničesar, kar bi utegnilo biti obtežilno za Hriberskega.
□	Pri podiranju hiše v Smoletovi št. 14 je Š-F. po nesreči vrgel opeko, ki je priletela na glavo delavcu Kerenčiču ter mu prizadejala občutno do 6 cm veliko rano, tako da so ga morali odpremiti v splošno bolnišnico.
j □ Huda nesreča je doletela kolarskega po-i močnika Ivana Krainbergerja. Pri delu je prišel ; preblizu cirkttlarke, ki tnu je povzročila nevarno poškodbo na desnem boku. Zdravi sc v bolnišnici.
| MARIBORSKO GLEDAlJščE
Sreda. 15. aprila ob 20: Baletni večer Grundt-Žu-
kovski. Kuponi. Četrtek, 16. aprila: LESENI KONJI. Ab. A. Kuponi. Petek, 17. aprila: Zaprto.
Sobota, 18. aprila ob 20: Koncert Brandl - tria. Dramske cene.
Ljutomer
Novi grobovi
Gibanje prebivalstva v prvem četrtletju zaznamuje sledečo številke: rojenih 49, umrlih 34, poročenih 18 parov. Zelo visoko je število umrlih. Danes, 13. aprila, imamo ža 40. mrliča. Dan za dnetn zvonijo zvonovi mrtvaško pesem, — tudi nam.
Delo se io pričelo, posebno v vinogradih, ko so prišli toplejši dnevi. Tuintam so lo šo da kaj zaslužiti. Gostilno so pa ludi odprlo in še vinotoči povrh. Zalo pa vidiš na večer v Ljutomeru, posebno ob nedeljah, vrsto pijanih kreatur, ki merijo ceste, podpirajo hišno ogle in plašijo ljudi s svojim hu-ronskiin vpitjem. Ne sam in ne njegovi otroci pa nimajo ne čevljev in ne obleke za v cerkev. Potem pa tožimo na ves glas o denarni krizi. Ko bi nas denarna kriza naučila vsaj pametno živeti,
Promenadno godbo smo imeli preteklo nedeljo v Ljutomeru na Glavnem trgu. Nismo kur tako...!
Konjice
Gospodarska kriza postaja pri nas od dneva do dneva hujSa. Kamorkoli stopiš, povsod naletiš na pogovor o slabem gospodarskem stanju. V zadnjem času so je skoraj ves promet ustavil. Lesna trgovina je malenkostna, živinski sejmi so postali brezpomembni, ker nihče noče nič kupiti; vinsko krizo skušajo rešiti razni vinotoči. Tukajšnja usnjarna jo skrčila delovni čas na 6 ur in precej delavcev je bilo odpuščenih. Trgovci dajejo večinoma vse na kredo, kmet no moro pri najboljši volji dandanes nikjer dobiti denarja za najnuJnoJSo potrebe, ker njegovi pridelki nimajo trudu in dolu odgovarjajoče cene in sploh nihče zanje ne vpraša. Bog ve, kako dolsro bo še traiala ta stagnacija.
+ Provalje. V ponedeljek, 13. t. ni. je poklical Gospod k sebi po več mesečnem trpljenju Marijo Plesivčnik. Pokojnica je bila v vsej okolici ognjiščo ljubezni. Kakor venec dela in molitve je bilo njeno življenje. Z neizmerno ljubeznijo je objemala celo svojo družino in tudi vsi siromaki od daleč in blizu so bili deležni njene dobrote. Za vsakega jo imela odprlo roke. Z neumornim delom sta si z možem ustvarila lepo domačijo. Sadov svojega dela si ni vžila. Bila je vzorna krščanska mati, ki je vzgojila sedem olrok. Po očetu svojem, rajnem organistu Piku, ki jo bit med prvaki slovenskega narodnega gibanja v Prevaljali. je bila vsekdar zavedna Slovenka, Bog ji bodi plačnik in domača žemljica lahka!
-f- Na Jesenicah je umrla v tovarniški bolnišnici zcua tovarniškega delavca Talorja. Pokopali so jo v ponedeljek na .pokopališču v Koroški Beli.
Osebne vesti
= Za predsednika komisije za	izpraševanje
uradnikov III. kategorije v Lfubljani	je imenovan
Martin Špindic- --.močnik direktorja	finančne direkcije v Ljubi) namesto B, Bajiča,	upokojenega pomočnika iste direkcije.
Ostale vesti
—	Občni zbor Osrednje protitiibcrkulozne lige v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 19. aprila ob 9.30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg rednih društvenih poročil tudi predavanje g. dr. Franca Debevca o zanimivi temi: Skrit« tuberkulozna obolenja. Zato so na občni zbor poleg članov Osrednje protituberkulozne lige iu poleg delegatov krajevnih prolituberkuloznih lig povabljeni zlasti zdravniki, časopisje, uradi in oblasti (zlasti zdravstvene ustanove) tor tudi širšo občinstvo. — Udeležba na predavanju bo pokazala, da se zavedamo velike važnosti organizirane borbe proti tuberkulozi.
—	Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije.
Pretekli ponedeljek se je vršila važna seja pred-sednlštva Avtokluba kraljevine Jugoslavije. Navzoči so bili vsi trije podpredsedniki kluba: g. min. v p. dr. Velizar Jankovič iz Belgrada, g. Milan Bošnjak iz Zagreba ter g. Avgust Praprotnik iz Ljubljaue ter tajnik centrale g. V. J. Porok. Poleg drugih vprašanj se je razpravljalo o sklepu letošnje glavne skupščine glede zgraditve reprezentativnega : Doma avtomobilistov: v Belgradu ter do-prineleni v te-rn oziru važni zaključki, s čimer se je ta zamisel znatno približala končnemu uresničenju. Druga važna točka dnevnega reda je bila razprava o propagandnem izletu Avtokluba kraljevine Jugoslavije v Južno Srbijo, ld obeta postati ena najlepših manifestacij jugoslovanskega avtomobilizma. Izlet se bo pričel 20. maja z Belgradom, oziroma Vrnjačko Banjo kot izhodiščem ter se po 12 dnevnem potovanju po Južni Srbiji oficielno zaključi zopet v Vrnjački Banji, odkoder nadaljujejo sekcije Zagreb, Maribor, Ljubljana, Sarajevo, Split pot čez Sarajevo, Jajce in Plitvička jezera domov. Da bi se omogočila čimvefja udeležba članov sekcij iz zapadnega dela države ter prihranila tem udeležencem radi slabih cest naporna pot do Belgrada, je preskrbe! klub brezplačen prevoz vozil z železnico do Belgrada. — Poleg teh dvel) važnih točk dnevnega reda 6eje je omeniti izmed ostalih vprašanj predvsem še razpravljanje o norih obremenitvah lastnikov motornih vozil ter korakih, ki jih je v tem oziru s strani kluba podvzeti.
—	K sanioumorti dr. Schoflerja v Gradca, o katerem smo poročali včeraj, moramo pripomniti, da dr. Schoffer ni bil predsednik Vevških papirnic, marveč predsednik nemške družbe »Leykaiti Druckerei und Verlags-Al.tien-Gesellschaftt. Mimogrede omenjamo še, da delniška družba papirnic Vevče-Goričane-Medvode že od 1. januarja 1920 ni v uobeni zvezi z avstrijskimi papirnicami »Ley-katn Josefstak, marveč jo domače podjetje, ker ima Ljubljanska kreditna banka 85 odstotkov vsob njenih delnic. Dolgoletni predsednik družbe papirnic Vevče-Goričane-Medvode je g. Fran Bonač.
—	Zahvala. Ob moji sedemdesetletnici sem prejel toliko prisrčnih čestitk, da mi ni mogoče sc za vsako posebej dostojno zahvaliti. Zalo storim to tem potom. — Jakob Furlan.
—	Potres v Zumberku. Iz Slavetiča na Hrvatskem poročajo: Predsnočnjini in včeraj dopoldne eo tu čutili tri močnejšo potresne sunke. Vse tri sunke je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Cerkev v Slavetiču je dobila v zidu precej razpok in tudi nova slikarija v cerkvi je zelo poškodovana. Nekateri kipi so kar popadali z oltarja. Tudi nekatere hiše so dobile razpoke. Vsi potresi eo bili vertikalni.
—	Kako se zabavajo Cerkničani. Iz Cerknice nam poročajo: Lepo vreme je preteklo nedeljo izvabilo ljudi iz hiš v naravo. Zelo dosti jih je odšlo na jezero, kjer je bilo opaziti tudi izredno veliko število izletnikov. V Cerknici sami jc vladal hud dolgčas Da uapravijo rojakom veselje, prepode dolgčas in pripravijo za Cerknico majhno senzacijo, so tiare dih štirje gospodje posrečeno zabavo — zastonj. Na motor so pripregli :>kareto«, vanjo naložili sena, da je bil sedež mehak. Šofer je sedel h krmilu, poleg njega še eden, druga dva v kompletnih šoferskih uniformah pa v kareto. Pa so šli po prvi nezgodi, ko je šofer po nesreči padel raz motor, v Begunje — na kmete, mod veseljem in smehom radovednih rojakov, ki so kar na debelo uživali senzacijo. V Begunjah jim jo nokdo nekaj zmaknil, da sc motor ni hotol vžgati. Glavna katastrofa jih jo pa čakala doma. Prlvozljo ua trg. Hajd trikrat okrog lopice na krožni polet, nato so pa hoteli iti po cesti naprej. Pa jo nesreča hotela, da se je strlo kareti kolo in sta »zasednikat: odletela ua cesto — brez jtoškodb sevoda, ker jc bila vsa zabava tako prirejena, da ni nikjer prestopila meje šale.
—	Pozno prišla v bolnišnico. V Stranski vasi pri Grosupljem se jc žo 5. t. m. ponesrečila 74 letna Stana Markič, žena uadšpvevodnika v pokoju. Pri padcu si je zlomila levo roko. Po uavadi naših ljudi se za poškodbo ui zmenila, dokler jo ni pričelo resno boleti. Tako jc šele včeraj prišla iskat pomoči v ljubljansko bolnišnico,
—	Najdeno človeško okostje. Tri kopauju Jame za drog novega voda v Kavčiče, so na Breznie.l našli delavci elektrarno človeško okostje in poleg tega 2 din dolg nož. To pri prvem drogu, ki stoji 2—3 m od državne ceste zraven Rožičevc hiše. Domnevajo, da bo to iz vojnih časov.
—	Cerkvena miš se jo pojavila v župni cerkvi v Starem trgu pri Slovcnjgradcu. Prebrskala je cerkvene nabiralnike ter odnesla iz njih ves nc brani denar. Kdo Je ta mi2 in koliko je odnesla, ni znano.
—	Oglasil se je s Sušaka Maks Save. o katerem smo poročali preteklo nedeljo, da ie zamislil svo
jega mojstra v Slovenjgradcu in odšel ueznano kam. Sedaj jo pisal, da leži v bolnišnici na Sušaku. Poskušal jo namreč izvršiti samoumor, ki se mu pa ni posrečil. Pravi, da bo o prvi priliki izvršil svoj namen. Preteklo nedeljo je potekla njegova učua doba in bi bil sedaj že lahko prost. Denarja je imel samo za vožnjo do Sušaka. Peljal se je ekozi Ljubljano, kjer jo prenočil pri : SloniK, drugo jutro pa jo nadaljeval pot skozi Karlovec. Ko bo ozdravel, ga bodo oblasti spravilo v domačo občino.
—	Še en slučaj noža. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 22 letnega posestnikovega sina Franca Rovška iz Gornjega Hotiča 7 pri Litiji. Tega je v nedeljo napadel neki delavcc in ga z nožem osuval v obe' roki in v hrbet. V bolnišnico pa je Rovšek prišel šele včeraj. Njegove rane so sicer hude, vendar pa ne nevarne. Vzrok napada je običajen — alkohol.
—	Nesreča pri nakladanju drv. 20 letni delavec Alojzij Horvat iz Prednje Gorice 17 v občini Krka se je v ponedeljek težje ponesrečil. Nakladal je drva ,pri tem pa mu je padel težak hlod na levo nogo in mu jo zlomil. Včeraj so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Dva požara v Žiroh. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 12 je nastal požar v vasi Kladje pri Žireh, po domače pri Orjevcu. Zgorel ja hlev. Živino so k sreči rešili razen enega prešiča. Sumijo, da je nekdo zažgal. — Drugi požar je nastal v ponedeljek okrog poldne pri Štefanu Oblaku, po domačo na Bedrih, vas Rokolk pri Žireh. Zgorela je hiša in kozolcc. Ker je bila hiSa s slamo krita, je bila takoj v največjem plamenu, da je bilo nemogoče kaj rešiti. Zavarovan je bil s kozolcem vred za 14.000 Din. Zahvaliti se jo požarni brambi, ki je bila takoj nn licu mesta, da ni pogorela še sosednja hiša. Kako je uustal ogenj, še ni prav znano.
—	Obešenca so našli v nedeljo pod savskim brodom pri Ježici. Obešen je bil za naramuice nn borovcu. Njegove identiteto do sedaj niso mogli ugotoviti. Jo to 25 do 30 let star moški, golorok, brez površnika, samo v nogavicah brez čevljev, v športnem suknjiču in s črno ovratnico. Obešeuec je sreduje postave, podolgovatega obraza, sivih oči iu kostanjevih las.
—	Požar upepelil štiri hiše. V vasi Vardarac, v Baranji je te dni izbruhnil velik požar, ki bi kmalu poslal usoden za celo ulico hiš. Požar je uničil štiri hiše, ker je vlekel močan veter. Ko so prišli na pozorišče gasilci, je požar že opravil svoje delo.
—	Samoumor v cerkvi. Predvčerajšnjim popoldne je nenadoma odjeknil v cerkvi sv. Duha v Splitu revolverski strel, katerega zvok je prodrl tudi ven. Cerkovnik, ki je strel slišal, je brž z ue-katerimi redarji stopil v cerkev in po daljšem iskanju so našli na koru moško truplo v krvi. Poleg trupla so ležale nogavice in čevlji ter revolver. Ugotovili so, da gre za 27 letuega tesarskega pomočnika Oskarja Krulca. Zdravniška komisija je ugotovila, da si je pognal kroglo v srce. Vzrok samoumora je neznan, ker je bil Krulo dober delavec, ki je zaslužil okrog sto dinarjev na dan.
—	Dobor lov nu tunine. Zadnje dut je bilo v našem Primorju več zelo uspešnih lovov na tunine. V Okolici Šibenika so ribiči v teku dveh dni ujeli lunin za 60 kvintalov. Slična poročila prihajajo tudi iz Dubrovnika in iz ostaliii ribiškiii središč našega Primorja.
—	Pri bledi sivorumenkasti barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju,- težkih sanjah, bolečinah v žclodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josel«-grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josel«-voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Šestletna deklica zgorela. V vasi Tugarinu v bližini Splita se je to dni pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postala šestletna hčerka posestnika Stipe Kad ilovica. Dekletce je neslo gorečo svečo iz kuhinje v sobo. Pri tem pa se Ji jo vžgala obleka in v hipu je bila vsa v jdamenih. Priskočili so ji na pomoč, toda bilo je že prepozno in tudi poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti drugega kot smrt.
—	Za birmo in kanonično vizilacijo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foorster' Ant.: 3 Ecce sacerdos niagnus. Dva za mešani, 1 za moški zbor; Din 8. Ciruni Ant.: Priložnostno pesmi za mešani oz. moški zbor; Din 20. Grum Ani.: Tri podoknirc za meš. zbor, Din 6. Premrl Stanko: Pozdravljen, vladikn! za mešani zbor (lKiklonjeno g. knezoškofu dr. Rozmanu; Cena Din 1.50.
—	Prva pomoč. Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik in šef zdravnik rešilne postaje v Ljubljani. — Druga izdaja s 52 podobami. V Ljubljani 1931. — Nalisnila in zaloztla Učiteljska tiskarna. Star. 16. Cena: kartonirano 26 Din, polplalno 32 Din. — Ker jo prva izdaja »Prve poinočk popolnoma pošla, se je pisatelj dr. Mr. Rus odločil, da priredi drugo izboljšano in pomnoženo izdajo, ki bo dobro služila za prvo pomoč pri nezgodah iu nenadnih pojavih bolezni gospodarjem in gospodinjam, učiteljem. Sokolom, vojakom, železničarjem, delavcem in športnikom. Uspešno bodo knjigo uporabljali tudi pri pouku v samarftansklh tečajih. Iz tega je razvidna obča korist te knjige, a pisateljevo ime je jamstvo, da njo vsebina popolnoma odgovarja namenu. Življenje samo, ki nikomur no prizanaša, jo najbolj priporoča, zakaj prva pomoč, kakor za njo daje navodila strokovnjak, more preprečiti on pravem času večjo nesrečo, da, celo smrt. V interesu vseh onih, ki so vedno po svojih dnevnih poslih izpostavljeni nevarnostim, je, da si uabavijo knjigo.
Smrtna nesreča 4 letnega Milčka
Ljutomer, 13. aprila.
Ivoiuaj par dni jc od tega, kar smo braM o veliki nesreči otroka v št. Juriju ob Ščavuicl. Slicua nesreča se je zgodila danes dopolduo na Moti nn Ljutomeru. Milček, štiriletni siiiček-cdincek g. Žit-ka, uglednega kmeta na Moti, se jc s svojo sestrico igral ob gosjiodarskem poslopju. Po nesreči pa se je podrl nanj stroj-žrmlo in ga zadel ravno ua glavico, katero mu jo ob sencih stisnilo, da je ostal na mestu mrtev. Molitev k angelu varihu je vsakdan rad molil, zato ga je Bog poklical k sebi kot svojega krilatca.
'lo naj bo v tolažbo težko prizadoti družini. Nesreča je vzbudila eočuvstvovanje vso okolice. Naše iskreno eožaljei
Šport
Kaj ie bilo v Bet gradu?
Neprijetno jo zadela vse ljubljanske športnike vest. da je naša reprezentanca zgubila proti drugi garnituri Zagreba 5:0. Prvotno tej vesti nihče ui verjel, kajti precej Čudno se sliši po lepem uspehu v nedeljo napram Belgradu tako visok poraz. Kje so vzroki? Ne vemo, zakaj podzvezni k apela n ni pustil postavo igrati v isti sestavi kakor proti Belgradu. Zakaj jo menjal obrambo iu ni pustil igrati Strehovca, ki je bil v nedeljo najboljši mož na polju. Tudi ne razumemo, zakaj je postavil isto kril sko vrsto, ki je žo v nedeljo odpovedala iu vstavil Pogačnika, ki jo bil kot rezerva oba dni na tribuni. Tudi Rrman je igral drugi dan, čeprav jo bil po vesteh prvega dne poškodovan na kolenu. Košak pa, ki je prvi dan dobro vodil napadalno vrsto, jo pa počival. Nikakor se ne moremo obraniti misli, du se je tudi to pot postopalo, kakor na proslavi LNP v Ljubljani, ko jo uspeli prvega dne ■/motil in je drugi dan bilo postavljeno slabse moštvo, ki je gladko izgubilo. Vse to so stvari, ki so našemu nogometu zopet močno škodovale. Zlasti šo, ker smo izgubili proti tako slabi zagrebški reprezentanci.
Lep uspeh naše plavačice na Dunaju
WAC je priredil ua Dunaju velik mednarodni plavalni turnir. Sodelovali so poleg domačih tudi najboljši češki iai nemški plavalci in plavalke. Na tej prireditvi jo startala tudi naša talentirana plavalka Nada Lampretova (Ilirija). Konkurenca je bila v vseh točkah izredno ostra, posebno med damami, kjer so startalo samo prvorazredne moči. Na progi 100 metrov prosto je naša zastopnica dosegla drugo mesto, pred znano češko plavalko Svi-takovo, ki je veljala za resno konkurentinjo na prvo mesto. Uspeh Lampretove je zelo velik. Plavala je progo 100 metrov 1:21 (prva je bila Wagner v času 1:18:8). Lampretova je plavala ua tej progi žo boljše. Upoštevati pa moramo, da je bil to prvi mednarodni nastop talentirane plavalke, zato upamo, da bo gotovo dosegla še lepše uspolie.
SK Olimp (Celje) : SK Šoštanj 1:1 (1:1).
SK šcštanj je letošnjo sezono dobro začel. Na velikonočni ponedeljek je premagal kombinirano moštvo celjskih Atletikov, preteklo nedeljo pa je v prvenstveni tekmi z Olimpom dosegel neodločen rezultat. SK Šoštanj je to pot igral zelo požrtvovalno. To velja zlasli za obrambo, ki je z vratarjem
Grenlmšam načelu vztrajno reševala obupne situacije. Tudi uapad je smiselno napadal. l>e ostro igro bodo morali igralci oputtitL Tekma je bila zelo napeta in pohia lepih momentov. Sodil je p. JamožiS, ki pu, kakor je pokazal, šo ni dorasel prvenstvenim tekmam.
Službeno iz LXP. Danes, v sredo, po seji p. o. se vrši ob 20. seja u. o. v prostorih Del. zbornice. Tajnik I.
Radio
Programi Kadio-Liubffana i
Sreda, 15. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas, plošče, borza. — 18 Radio-orkester. — 19 V. Moderndorfer: Slovenska folklora, kratek pregled. — 19.30 Dr. Nikola Pre-obraženski: Ruščina. — 20 Prenos iz Budimpešte.
—	22 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 16. aprila: 11.45 Šolska ura: Otroške narodne, še ne objavljene pripovedke, pripoveduje gosp. V. Moderndorfer. — 12.45 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Dr. Valter Bohinec: Indija in indijsko vprašanje.
—	18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.30 Dr. O. Reya: Vremenoslovje. — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina, — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Samospevi gospe Zlate Gjungjenac-Gavella, solistke ljublj. kr. opere. — 21.30 Koncert klavir in harmonij (gg. Heri Svetel in Niko Štritof). — 22,30 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Četrtek, 16. aprila.
Belgrad: 12.30 Radio-orkester. — 17.30 Narodne pesmi. — 18 Harmonika. — 20.30 Ljubljana.
—	22.50 Radio-orkcster. — Zagreb: 12.30 Plošče.
—	17 Koncert balalajk. — 20.30 Koncert (Ljubljana). — 22.40 Lahka glasba. — Budapest: 12,05 Koncert balalajk. — 17.45 Petje. — 19.30 »Židinja«, opera, Halavy; nato koncert orkestra. — Dunej: 12 Opoldanski koncert, — 20 »Kdor se zadnji smeje ...«, opereta. — 22.40 Večerni koncert. — Milan: 20.20 Plošče. -- 21 Opera. — Praga: 19,35 Brno. — 22,20 Orgle. — Langenberg: 17 Popoldanski koncert. — 20 Vojaški koncert. — Rim: 17 Koncert. — 21.05 Orkestralni konccrt. — Berlin: 19.30 Zabavna glasba. — 21.30 Orkestralni koncert. — Katovice: 20.30 Varšava. — 22.15 Koncert. — Miihlacker: 12.20 Plošče. — 19.45 Operetna glasba.
—	21 Italijanska baročna glasba. — 20.30 Romantična glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Orkestralni koncert. — 19.05 Plošče. — 19.35 Praga. — Leipzig: 19.30 Koncert. — 21.15 Plesna glasba.
VsaSia drobna vrstico |-50 Din aH vnalia besedo SO par Na|man|šl og1ai > S Mn. Ogiasl nad tlcveS vrstic ae racnnn|o vili. Za odgovor snanitio* Na vpraian|a brez srnuniNc ni odyovar|arao>
Kleparski pomočnik
se sprejme takoj. Sodnik Maks, Klanec, p. Komenda.
Prodajalka
z dobrimi spričevali, poštena in delavna, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor.
Organist
ln cerkovnik, mlad, poročen, z večletno prakso, ai&Hm spričevalom išče službe za 1 maj. Naslov v podružnici »Slovenca«, Maribor, pod »Dober pe-vovodja«.
Krojaški pomočnik
popolnoma samostojen delavec, 28 let star, prišel
iz inozemstva, išče službo. Gre tudi na deželo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4154.
Knjigovodkinja
z večletno prakso, zmožna tudi strojepisja in korespondence, se sprejme. — Ponudbe z zahtevkom plače poslati do 20. t. m. na upravo Slovenca pod »Dobra moč«.
Trgov, vajenca
iz dobre hiše in s predpisano šolsko izobrazbo, sprejme M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanov, v hiši.
Išče se organist
ra cerkev v podeželskem mestu. — Prednost ima nradnik oziroma obrtnik. Ponudbe na upravo pod it. 4083._
Perfektna kuharica
ne išče za mesto na de-
ieli k 6 članski družini. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo pod št. 4082.
Hotelsko sobarico
veščo nemščine in zmožno kavcije sprejme Hotel Štrukelj.
Kuharica
za vse, z večletnimi spričevali, se sprejme v zelo dobro hišo. Plača 500 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4151.
Kurjača
iščem. Ponudbe na upr. lisla pod »Kurjač 100».
Provizij, potnika
za pletenine, za Slovenijo in Hrvatsko, išče dobro vpeljana firma. — Ponudbe na upravo pod značko Dober zaslužek« _št. 4146.
Zastopnike
iščem v vseh večjih mestih Jugoslavije za kemo-tehnične predmete nemške tovarne, kateri obiskujejo vse industrija in elektrarne. Zaslužek iz-vanredno dober. Potreben kapital 600 Din za yzorčno pošiljko. Ponudbe na Franc Palme, Ljubljana, Gosoosvetska c.
Krojaški pomočnik
za volikc kose sc takoj sprejme. Zglasijo naj se le samostojni delavci z večletno prakso. Ivan Liko-zar, krojač, Predosljc.
j Rabim strojnika
k Lanz lokomobili, polno-jarmeniku generatorju. -I Prosilec mora biti preizkušen, z večletno prakso in neoporečen. Plača ter vse drugo po dogovoru. -Izve se pri tvrdki Josip Oražem, Moste pri Ljub-I	Ijani.
Spre|mem služkinjo
zdravo, snažno, pošteno vzgojeno, v starosti 19 do 30 let, katera je pred kratkim obiskovala gospodinjsko šolo in ima veselje do pospravljanju finih sob in do kuhanja, za boljšo družino. Plača dobra, služba stalna, ako jc dekle vsega tega zmožno, ter zdravo in krepko, da si z lahkoto služi dobro plačo, Naslov v upravi pod št. 1156.
Elegantno stanovanje
s 5 sobami in vsem kom-fortom, nasproti parka v centrumu Ljubljane, sc odda za avgust t. I. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avgust«.
Sobo in kuhinjo
event. s kabinetom išče uradnik brez otrok. Prodam zaradi preselitve lep glanovir. — Ponudbe pod »Za avgust« na upravo.
Lepo sobo
elegantno, z dvema posteljama in vso postrežbo oddani stalno nameščenim. Naslov v upravi SI. pod št. 4157.
Zaslužek
c •«<« -:-c, *X-\- i it. /v'
Ne verjemite nikomur
Zahtevajte od nas prospekte o dobičkanosnem in lahkem hišnem obrtu in naslove onih, ki se z njim že bavijo in se prepričajte sami o stanju stvari in možnosti zaslužka. Ponudbi je treba priložili znamko za odgovor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijek.
Hiša
visoko pritlična, na prometnem kraju, pripravna za vsako obrt z gospodarskim poslopjem in velikim sadonosnikom se poceni proda. Vprašati v Mariboru, Stritarjeva, 8.
Kunci
Več Chinchilla mladičev in tri šestmesečne samce prodam. Pozneje tudi črne reks. Josip Laurič, Vransko pri Celju.
Menza
dobro uvedena v ccntru Zagreba, se ugodno proda. Vprašati^ pismeno ali ustmeno: Frankopanska ulica 7, Zagreb.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsla po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg iD čisti pub 30 250 Din kg Razpoši-.:am po poštnem povzetm L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica pena
Avto - limuzina
Chevrolet šestsedežni, iz-borno ohranjen, se radi gospodarskih razmer zelo ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 3785.
Proda se
nekaj velikih lovorjevih dreves (visoki) s posodo 250 cm. Krona v prerezu 140—150 cm. Zelo primerni so za vrtne restavracije, kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. -Poizve se: Marijin trg 4, Ljubljana.
Vrtnice
V najnovejših različnih barvah ima naprodaj — Ivan Brccelnik, Velika čolnarska ul. 21.

Pljučal
Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalesccnle (Pri-vat - Lungcnhcilanstalt).
Sečovo, pošla Rogaška Slatina, Prospekte 3 Din.
IG
i
Ča nierni kova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. ProspcKt št, 16 zastonj, Pišite ponj!
Stanovanja
Zračno stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja in prilikline, v sredini mesta, se odda 1. maja. Nekoliko jo še za preurediti. Ponudbe z navedbo poklica in števila oseb na upravo Slovenca pod i »Stanovanje«,
Izjava
Podpisana Svarcman Jo-sipina, hiš. posestnica v Rožni dolini, Cesta III. št. 7, preklicujem vse neresnične vesti in klevete, katere sem raznašala o Heleni Palčar in njenih pokojnih hčera in jib dol-žila krive prisege. — Obžalujem, da sem raznašala to neresnico, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja proti meni. — Josipina Svarcman, 1. r.
MBi^BBiHflBPVHBMHHM B
Pletilno tovarno
lično, z dobro ohranjenimi stroji in a stanovanjem vred dam v najem ali prodam zaradi opustitve. Zaslužek siguren. Ponudbe na upravo pod «Zaslužek«.
Posestva
Parcela
na Dunajski cesti pri vojašnici, ki meri 3000 m', jc ugodno naprodaj. — Vprašati: Celovška c. 44 pri Sattler.
Parcela
sc proda na lepem kraju blizu kolodvora v D. M. i v Polju. Naslov v upravi i pod št. 4160.
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo jc naj. cenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Coizova cesta 9.
Glasba
Prvovrstne citre, nov bas-trombon, rog, flauto, klarinet, pozavno ter več drugih dobro ohranjenih inštrumentov se proda. Petrovič, Tezno-dom 4, Maribor.
Kurji gnoj
se poceni proda. Kason Din 100. Franc Premrl, Galjevica, Ljubljana.
Tehtnico
(mostno, decimalno) za živino, proda Posojilnica v Kranjski gori.
Mesarski voz
nov se poceni proda. — Maribor, Stritarjeva 8.
Otroški voziček
športni, lesen in dobro ohranjen poceni prodam. Predovičeva 13, Moste.
Papirna trgovina
itd, na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na upravo pod »Takoj 120.000«.


Srebrne krone
staro zlato in srebro ku> puje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
IŽiSJSffl
Drva
odpadki od parketov oddala v vsaki količini par-na žaga Lavrenčič & Ko Ljubljana. Vošnjakova ul. 16. za goreniskim kolodvorom.
2 nova autoplašča
815X115, t elektromotor Yt HP 380 v. se ceno proda. P. Škafar, vulka-niziranje gumija in mehanična delavnica, Ljubljana, Rimska cesta 11.
Delete
iuskinarte otrobe
kopito oa|rene|e pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Resllora cvsia 24.
Botrom in
botricam
se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar
Stankojapelj
Dunajska cesta 9
Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni.
Krušno
moko
in vse mlevske Izdelke vedno svež« dobit« ori
A. & M. ZORMAN
Liubliana Stari trg št 32
llodroce
vrline iz la atrika močno blatfo Din 240 — otomani Din 550' — mreže • postelme odcie žimo • cvilb najceneje kupite pri Rudol) Sever Liubliana. Mariiin trg 2
Okrasite
svoj vrt
z desetimi vrstami nizkih ' vrtnic v krasnih barvah za 60 Din. — Razpošilja J vrtnarstvo Ivan Jeinec -'	Maribor.
Likanje
moške ali damske obleke Din 18 obračan; Din 300. Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in posije (vstavi novo podlogo) \VALLET EXPRES, Ljubljana, Stari trg št. 19. Na željo se obleka kemično sčisli in pošije v 24 urah. Stranke na likanje lahko počakajo. Po obleko se pošlje na dom. V posebni krojačnici se izdelujejo moške in damske obleke po zmernih cenah.
Berite %
Slovenca
BSBHKSHHBBBJElBBISI^BBBflBBBflB
i Bhviziterje
HB	«9
m
zn privatne stranke išče denarni /avod. Ponudbe solidnih gospodov naj se pošiljajo pod značko : Osi-guraiia sledn ja« 4084 na upravo.
alBBff^tiflflBi^lISiffiBBHBfiSBBRBBB

U V/>!
vodeča svečica se dobiva povsod!
Generalno lastoostvo m skladišče za Jugoslavno:
Robert Weinberger d. </. — Zagreb
Ga/eva ulica 10

in oglašujte v njem!
ZAHVALA. Ob prerani izgubi našega marljivega sina, ozir. blagega brala, gospoda
CelesSina Hauptmana
dijaka drž. moškega učiteljišča
izrekamo tem potom, za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Osobito pa sc zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno pa preč. gosp. prof. Zivort-niku za ganljiv nagrobni govor, gosp. ravnatelju drž. moškega učiteljišča, vsem gg. profesorjem zavoda ter njegovemu najboljšemu prijatelju za n|egovo brezmejno in požrtvovalno zvestobo v težkih urah njegove bolezni, kakor tudi za ganljivo poslovitev od svojega prijatelja. — Srčna zahvala tudi dijašk. pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem njegovim tovarišem, darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem onim mnogoštevilnim iz Svečine in Maribora, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.	^ . .	...
/.člIII|OCi ostali.

Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preblaga, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra teta in babica, gospa
Plešivčnih Marija roj, Piho
v ponedeljek, dne 13. aprila 1931 ob pol 15, v starosti 55 let, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage in preblage pokojnice se bodo v četrtek, dne 16. aprila, ob 8 dopoldan, blagoslovili in nato na pokopališču pri D. M. na Jezeru položili v lastnem grobišču k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo opravila pri D. M. na Jezeru po končanih pogrebnih obredih. Prevalje, dne 13. aprila 1931.
Plešivčnik Josip, soprog. Josip, Ivan, Marija omožena Bernardi, Tončka omožena Sušnik, Fric, Malka, Ernest, otroci. Božič Lcnčka, sestra. Piko Simeu, brat. Poldika roj. Pristov, Angela, roj. Večko, snahi. Bernardi Josip, dr. Sušnik Fran, zeta Janko, Dra«o, Ivan, Francek, vnuki.
V globoki žalosti naznanjamo lužno vest, da jc moja ljubljena soproga, oziroma sestra, gospa
Morija lMt poj. Belec
dne 13. aprila 1931 ob 17 previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bo dne 15. aprila 1931 ob pol 17 iz hiše žalosti Studenci, Ciril-Metodova ulica št. 3, na pokopališče v Studencih.
Maša zadušnica se bo brala dne 16. aprila 1931 ob 7 v cerkvi Sv. Jožefa v Studencih.
Studenci pri Mariboru, dne 13. aprila 1931.
I.ovro Marolt, soprog — Lovro Belec, brat in vsi ostali sorodniki.
Veliki petek v Konnersreuthu
Poročila o trpljenju Terezije Neumann
Znani katoliški publicist vitez Lama piše v miinstrski »Katoliški korespondenci« od 9. aprila sledeče:
Konnersreuth je danes na veliki petek zopet doživljal vrhunec trpljenje stigmatizira-ne Terezije Neumann. V svoji pravkar izišli knjigi »Konnersreuther Jahrbuch 1930«, ki je izšla v zalogi >Badenia v Karlsruhe, sem mo-gol sporočiti zelo presenetljivo dejstvo, da je v ranah na rokah in nogah opaziti žeblje. Mnogoštevilni očividci iz let 1926 do 1928 so natančno popisali rane Terezije Neumann in soglasno pričali, da imajo te rane na hrbtu roke okroglo obliko. Tudi jaz sem jih večkrat videl in se spominjam, da so take, kakor so jih tudi drugi popisovali: na hrbtu okrogle in velike kakor novec za 5 pfenigov, na dlani pa velike kakor leča. V juliju 1928 je bilo opažati, da se je koža na hrbtu roke čudno napela, in sicer od kazalca in mezinca proti zapestju, radi česar se je okrogla oblika rane spremenila v nekako pravokotno obliko. Ne da bi se pobliže zanimal za to, se tudi leta 1929 nisem več zanimal za rane, ki so mi bile itak znane. Februarja meseca 1930 pa je Italijan Luciano Berra v svoji knjigi o Tereziji Neumann pisal, da imajo rane Terezije Neumann popolnoma pravokotno obliko z ostro začrtanimi robovi. Aprila istega leta mi je pisal nek obiskovalec (orožniški komisar), da je 15. marca 1930 med petkovim pasijonom opazil na zgornji strani leve roke nekak črn križ, ki je bil v sredi rane. Ko je pozneje obiskal Terezijo Neutnann, tega ni več opazil. Kmalu je došlo poročilo francoskega zdravnika dr. I.ouisa iz Versaille-sa, ki je obiskal Terezijo Neumann v spremstvu župnika Naberja in drugih prijateljev na veliki petek in veliko nedeljo 1930. Med vizijo Terezije Neumann o Kristusovem vstajenju je po natančni preiskavi ugotovil >na gornji strani roke pravilno žehljevo glavico, ki je bila nekoliko daljša kakor široka v smeri roke. Pravi kot je čudovito pravilen, toda na robovih malce nazobčkan z ravnimi koti in meri 15 : 10 ni ni. Robovi so opiljeni in skoraj popolnoma oslri kakor pri žebljih, ki so skovani na roko. Okrog in okrog se trdno prijemajo kože. Zebljeva glavica je pravilno vzbočena in zaokrožena. Visoka je kakih 2 do 3 mm. Na več krajih je vtisnjena, kar se pa le malo pozna .. .« Dr. Louis popisuje ravno tako natančno tudi konice žebljev, ki so videti na dlani in so prikrivljene.
Še avgusta meseca 1930 nadškof Teodo-rovič iz Lvova takole popisuje Terezijina znamenja: »... V sredini hrbta obeh rok je videti oslro zarisan četverokotnik. ki napravlja na človeka vtis žeblja, s katerim je bila Zve-Jičarjeva roka pribita na križ. Na dlani vidi človek podolgovato rano ovalne oblike, odtis j^rugega konca koničastega žeblja.'
Z ozironi na ta dejstva pač ne bo mogoče govoriti o psihogenezi in avtosugestiji, ki naj bi povzročala te prikazni. — Tako vitez Lama.
Ernest Bloss iz Franciškovih Varov popisuje svoj obisk v Konnersreuthu na letošnji veliki petek:
Na trgu stoje avtomobili in motorna kolesa. Prišli so različni ljudje, zdravniki, znanstveniki in žurnalisti, precej pisana in zanimiva družba. Stopim v gostilno na trgu. Tn se shajajo skoraj vsi tujci po svojem obisku pri zaznamovani Tereziji. Tu sem imel priliko poslušati pripovedovanja novodošlih, ki pripovedujejo o novih pojavih pasijona na telesu Terezije Neumann. Še zanimiveje je gledati, kako posamezni obiskovalci reagirajo na to, kar so videli in doživeli. Vsi brez izjeme so globoko pretreseni, tako da skoraj nimajo be-sedL V gostilni sede pri eni mizi domači fantje pri pivu. Njim nasproti za drugo mizo sedi družba francoskih dam. Za mojo mizo Stuttgartci, dragi so iz Arzberga, ljudje od blizu in daleč. Židovski justični svetnik z živahnim temperamentom svoje rase je prinesel nekaj več zgovornosti v sobo. Obrne se k francoskim damam: >No, kaj so videle dame?« Pripovedujejo: »Križanje Kristusovo je končano. Zaznamovana krči roke, kakor da bi visela na križu. Tuintam zastoče in zaječi. Skozi belo ruto na glavi je udarila kri od trnjeve
krone. Po licih teče po en curek svitle krvi. Iz ust hlepi žejni jezik. Pretresljiva slika Kristusovega trpljenja na križu, ki je ni mogoče popisati. Posamezne dele Kristusovega trpljenja lahko posnameš z obraza trpeče Terezije kakor tudi iz kretenj rok in celega telesa.«
Ciospod justični svetnik pravi: »Najzanimivejše je bilo pri nas. Imeli smo s seboj svetniško relikvijo. Morali bi bili videti, kako se je Terezija Neumann stresla, ko je duhovnik (ki je prišel z Zidom) približal relikvijo njeni rani na roki, med tem ko na drugo relikvijo, ki ni bila prava, Terezija sploh ni reagirala.« V sobo prihaja vedno več tujcev. Znamenita igralka je dejala, da bi se morala sto let učiti, pa bi še ne mogla podati trpljenja in smrti tako, kakor je to videla pri Tereziji Neumann. Drugi gospod pripoveduje, kako točno in jasno je videl v obrazu zaznamovan prizor, ko so Kristusu dali piti jesiha in žolča. Odlična dama za našo mizo je omenila: »Človek vedno z nekako tesnobo stopi pred zaznamovano, češ, tudi ti si kriv njenih bolečin, hidi ti množiš to trpljenje. Veste, doma imam otroke, ki se norčujejo iz mene, če govorim o Tereziji Neumann. Toda jaz imam denar in se lahko peljem, kamor hočem, pa sem prišla v Konnersreuth. Rada bi bila kaj dala, pa nisem videla nobene puščice. Najbrž nočejo sprejemati, da ne bi kdo rekel, da je to vpri-zarjanje radi denarja.« Nek gospod pa je dejal bogati dami: »Vaši otroci naj bi to enkrat videli. Ze marsikdo, ki je prišel sem, da bi se norčeval, je odšel molče in premišljevaje.«
Nekaj gospodičen je prišlo v gostilno in povedalo, da je tam znnaj neka ženska iz
Neumannove hiše ustavila skupino tujcev, ki so šli mimo. Na vprašanje, česa iščejo, so odgovorili, da bi radi videli Terezijo Neumann, da pa jim ni dovoljeno k njej. In jim je ženska prav po kmečko odgovorila: >Pa ste zaradi Rezike tako daleč prišli? To je bilo čisto nepotrebno. Pojdite v cerkev, tam imate Zve-ličarja.«
Moj sosed pri mizi, protestant iz Arzberga, me je vprašal, če sem že videl .Terezijo. Dejal sem, da ne. »Torej gotovo dvomile?« »Ne!« sem rekel. »Bral sem že davno pred Konnersreuthom o vizijah Katarine Emmerich kakor tudi o drugih zaznamovanih. Zato to vse skupaj zame ni nič novega. Zadoščajo mi popolnoma tisoči zanesljivih pričevanj. Saj tudi v vsakdanjem življenju verujemo mnogo kaj drugega, česar nismo videli in ne sami preizkusili.« Gospod je še dejal: »Mi protestant je smo tolerantni, toda spričo takih dejstev je človek s svojo modrostjo pri kraju.«
V sobo je prišel gostilničar. Nekdo ga je vprašal, če je v Konnersreuthu mnogo takih, ki dvomijo in ne verujejo. Na to je odgovoril mož s počasnim poudarkom: »Ne, takih sedaj ni več! Spočetka je marsikdo zmajeval z glavo, toda, ko so prihajali tujci z vseh strani sveta, se je stvar preokrenila.« Gospod iz Stuttgarta je vprašal, koliko časa Terezija Neuniann že ničesar ne uživa. »Štiri do pet let.« Nato smo govorili o prejšnjih stigmatizi-ranili, pri katerih je bilo tudi dokazano, da niso uživali hrane. Stigmatizirano Louiso La-teau je deset let preiskovala in nadzorovala belgijska akademija znanosti.
»Pravi
Aspirin
Vojaške utrdbe so nasproti učinkovanju novodobnega orožja izgubile vsako vrednost Zato jih povsod podirajo. Ta usoda je zadela tudi nemško utrdbo KUstrin, kjer sedaj iz 7 do 9 m debelih
obokov kopljejo opeko.
Gospa v pragozdu
V Freyburgu ob Unstruti sc je vtrgal plaz, ki je povzročil ogromno škodo. V širini 60 m je plaz vse opustošil in napravil 6 m globoko strugo, v katero so zdrknila poslopja in vrtovi
Žena Ernsta Schoedsacka, gospa Rut, je spremljala svojega moža v pragozde na Sumatri, lijer je t njen mož snemal film iz življenja živali na tem j otoku. Sedaj popisuje svoje življenje z inožem v I teh krajih in v divjih gozdovih:
Za moderno podjetno ženo ni nikaka žrtev potovati v neznane kraje, če je njen mož raziskovalec. ... Najin dom v džungli na Sumatri je bil vse leto majhna kočiea. V njej sva vedno uživala višinski zrak; kajti najina kočioa ni stala na tleh, ampak na kolih tri metre visoko nad zemljo. To je bilo potrebno zaradi toga, da sva se zavarovala pred nepričakovanimi in popolnoma nezaželjoni-mi obiski tigrov, Te orjaške mačke so strah in trepet džungle ter sovražniki človeškega in živalskega življenja v pragozdu. Od bližnjega znanja s kakim tigrom nc smete pričakovati nič kaj koristnega.
Ce sva se na ta način zavarovala pred tigri, pa nisva mogla preprečiti drugih neprijetnih obiskovalcev. Celi roji opic so naju obiskovali, ko nisva bila doma. V najini odsotnosti so se igrale živali s predmeti najinega pohištva ter se zalagale z najinimi živili. Vsako žensko šare bi bilo krvavelo, ko bi pri povratku domov našlo svoj dom in red v njem tako razdejan. Toda človek se vsemu privadi. Saj se nama ni bilo treba bati, da naju pride obiskat radovedna prijateljica, ki bi naju potem opravljala, kakšen nered imava. Navajena sva bila slišati, ko sva se vračala, cviljenje in vreščanje opic, ki jih je bilo cele stotine in ki so pobegnile med vejevje visokih dreves, ko sva odprla vrata najinega stanovanja.
Toda tudi brez teli neolikanih gostov bi nama ne bik) mogoče imeti v najinem preprostem domu vzornega reda. Tropski dež je v j>otokih lil skozi streho iz palminega listja ter tla izpremen.il v močvirje. Z možem sva potem morala notranjost koče reševati povodnji ter kole, na katerih je slonela najina zračna stavba, izkopavati iz blata.
S kuho sem si malo belila glavo. Najin glavni obed je rastel na drevju. Našla sva 21 vrst raznih banan in 30 vrst jagod in drugih sadežev. Vse to blizu najinega doma. Konzerve in jajca so dopolnjevala najin jiedllni list. Jabolka, jajčna jed, krompir in jagode — to namn jo bilo najljubše. Kuhali sem se morala učiti na nov način. Treba je hilo temeljitega izbiranja v sestavljanju jedilnikov. Za gospodinje v džungli še ni spisana kuharska knjiga.
Zavedajoč se navodil modrih sovrslnic, da ženska ludi v gospodinjstvu ne sme zanemarjati svoje zunanjosti, sem vzela s seboj na pol veliko škatlo j pudra. Žal se mi je namen, da bi si tudi v džungli pudrala obraz, temeljito ponesrečil. Kajti kmalu po i najinem dohcdu je najin dom napadel roj opic, ki so se spravile na moj puder ter se same pudrale. i Tudi kočo so dobro popudrale, le za me ni bilo
več pudra. Pri leni pa bi bila imela toliko časa za lepotičenjet Že ob 4 zjutraj je noč.i konec. Ptičji in živalski glasovi podnevu človeku ne dajo spati. Vendar sem si našla drugih opravkov. Treba se je bilo varovati moskitov, ki v vročini 50 ali 60 stopinj prenašajo malarijo, divji ptiči in živali so nama grizli temelj koče — vse te težave so naju tako zaposlile, da mi menda nihče ne bo zameril, če se poleg svojih gospodinjskih dolžnosti nisem še pudrala.
misijonarja umorili roparji
Po štirih mesecih jetništva je bil, kakor javlja kablova vest iz Šangaja, umorjen v taborišču kitajskih roparjev irski duhovnik Kornelius T i e r n e y. Britski vladi se kljub vsem poskusom ni več posrečilo, rešiti brutalno umorjenega misijonarja. Po nepotrjeni vesti se je kitajska vlada odločila za plačilo zahtevane odkupnine v znesku 40.000 dolarjev šele, ko je bilo že prepozno. Od leta 1923 je umrlo na Kitajskem 29 duhovnikov nasilne smrti.
Abnormalna postava.
Gospa z ogromno postavo stopi v trgovino in reče: »Bi si rada ogiedala nekaj izgotovljenih obleke moje velikosti.«
Trgovski pomočnik: >.laz tudi, mllostiva!'
je samo v tabletah
Douinergue, predsednik francoske republike, čigar poslovna doba te dni poteku.
Apostol med gobavci
Pred par tedni je umrl v Honolulu na Havajskih otokih Američan Jožef Dutton po 44 letnem delovanju med gobavci. Nekaj let po končani ameriški državljanski vojni, pri kateri je sodeloval, je prestopil v katoliško vero in sledil slavnemu p. Damianu v gobav-sko kolonijo v Malokaiu. S pozneje od gobavosti napadenim duhovnikom je živel do njegove smrti leta 1886. Od dneva svojega prihoda ni Dutton nikoli zapustil otoka. Nekaj tednov pred njegovo smrtjo je havajski parlament podelil možu, znanemu pod imenom »brat Jožef«, častno rento 300 dolarjev mesečno. Med ostalimi častmi, ki jih je doživel ta laični apostol dobrodelnosti, moramo posebno omeniti počastitev ameriškega brodovja. Na svojem svetovnem potovanju je to odlično ameriško brodovje plulo mimo gobavske kolonije, da bi s tem izkazalo čast in pozdravilo junaka krščanske ljubezni do bližnjega.
Lov na orang-utanga
V Parizu je pred kratkim jiovzročil veliko razburjenje orang-utan, ki je ušel iz svoje kletke. Orjaška opica je zlezla na drevo v parku neke vile, kjer je grozno prestrašila vratarja dotične hiše. Ta je brž poklical na pomoč policijo, ki zna sicer dpbro zasledovati in loviti tatove, izkazala pa se je popolnoma nesposobno, da bi vjela opico. •
Žival pa se je iz policistov naravnost norčevala. Ko se je orang-utan naveličal igre s pariško policijo, je splezal skozi okno v salon dotične vil«. Tu se je zabaval na ta način, da je manjše kos« hišne oprave in slike metal skozi okno na zasledovalce. Polioija je poklicala na pomoč gasilce. TI so prišli s plinskim aparatom ter so hoteli orjafiko opico omamiti s plinom. Toda plin je orang-utan o-vo živahnost še podvojil. Ko radi gostih oblakov plina orang-utan ni več videl slik na steni, da bi jih bil metal skozi okno, se je spravil na električno razsvetljavo. In res se mu je posrečilo toliko časa vrteti gumbe, da je vžgal električno luč. Sedaj so poskusili z zvijačo. Prinesli so k oknu kletko, v kateri so bile nakopičene najboljše slaščice, kakršne ljubi orang-utan. Toda modra žival se ni zmenila ne za slaiščice, še manj za kletko, zato »o končno morali orang-utana v razdeajnem salona pariške vile enostavno ustreliti.
Polytechnična univerza — Pariš
20. leto.
Študij za inženerje »In Absentia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. -- Pravila in programe daje: General-
Sekrelariot, dept. L. S. 38. rue Hallč, Pariš.
Dobroidoča
gostilna in trgovina
z mešanim blagom, z nekaj gozda, travnikov in sadnim vrtoin, pri kolodvoru, vsled selitve poceni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Velik promet« št. 3050.
švedski kralj Gustav je strasten igralec tenisu, ko je te <1 ni obiskal Pariz, s«' je pomeril s francoskimi motfrfri v tenisu. Na sliki so od leve na desno: Uoussus. švedski kralj, Cochct
in Landry,