Redaccion T Administracion: mercedes 1702 U. T. 69-1567 Bk. Aires ★ N A R O Č N I N A : Za eno leto $ 8,— Za pol leta $ 5. PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (VUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA Za inozemstvo Dol. 3,— (LA V O £ ESLOVEHA) Franqueo Pagado Concesion 3159 Correo Argentino Procedencia Central B. Tarifa Reducida Concesion No. ORG ANO DEL CON SEJ O ES LOV ENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOC1EDADES ESLOVENAS REG ISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 LETO (A5ŽO) I. BUENOS AIRES, .{0 DE OCTUBRE (OKTOBER) 1946 Štev. (Num.) 4 .Mirovii«i konferenca bo natlaljcvaila v \«‘\v »lorku Mirovna konferenca se je iz Pariza pre-•osla v New York, kjer bodo pri UN na-. d*lje razpravljali o vprostavitvi bodočega «iru. Da narodi nočejo vojne, so se sled-*JIC tudi državniki Združenih držav Ameriških prepričali, niso se pa menda povsem še prepričali v Washingtonu in Londonu, da narodi krivičnega miru tudi ne ®°rejo in ga ne bodo podpisali. In za to se sedaj gre. Predsednik Združenih držav, Truman, se °ni dan oglasil k besedi ter rekel, da Združene države ne želijo vojne niti danes jutri in da želijo samo mir za vse ve-in male države, ki naj bo zgrajen na pravičnosti. V svojem dolgem govori ni rekel ničesar takega, ka bi se ne moglo •'celoma sprejeti in odobravati. Značilne So besede, ki jih je dejal, da niti pravica samostojne odločbe, “veto”, niti večina more zagotoviti miru. S tem je hotel reci, da bo treba vsako mednarodno ali arodno zadevo globoko preštudirati in se podlagi nepristranosti odločiti za pravično rešitev. Ena teh vprašanj je brez dY°ma naša Primorska, Istra in Trst. ^druženje Narodov, kjer bodo sedaj razpravljali o vpostavitvi bodočega miru, ni a*a svetovna vlada. Morda bo neki dan * danes še ni in niti ne more biti, kjer v *Jem Se ne prevladuje mnenje mednarodne Pravičnosti. Kakor smo razvideli iz londonske jn potem iz pariške konference, smo Se zelo daleč do tega, da bi se mogla ta zborovanja imenovati demokratična in po-**na. še vedno prevladuje duh imperialistične krivičnosti. Prizadeti narodi, mod »aterimi je tudi jugoslovanski, pa so pokazali javno, da se ne bodo dovolili pod oobenim pogojem in za nobeno ceno ope-ariti in da bodo slej ko prej ustrajali pri zahtevi popolne narodne in gospodarske svobode in da ne bodo trpeli nikakega tu-JeSa vmešavanja v svoje notranje zadeve, manj, ko jih je notranja socialna osvojitev toliko žrtev in dragocene krvi stala. . Zborovanje v Parizu je jasno pokazalo, Ce bi se vpoštevalo anglo-saksonsko veči-’ bi bila slovanska majnšina z vsemi Pravicami osleparjena. In če vpoštevamo, a anglo-saksonska večina ni po številu Prebivalstva, marveč po številu zastopni-0v raznih držav, ki jih morda pet predstavlja številično toliko kot eden Rusije same, tedaj vidimo kako krivična bi bila °dločitev ‘‘večine’’ nad “manjšino’’. Tru-Je torej spoznal, ko se slovanska ^manjšina” v Parizu ni pustila nadvalada-1 ,. ln diktarati po anglo-saksonski “veči-111 • da se na ta način ne bo doseglo mi-ru> anglo-saksonskega “miru”. Kot rečeno UN še ne predstavlja sve-Vne vlade, ker nimajo še določenih mednarodnih pravil; ki bi pravično ščitile vse Velike in male narode. Zato so vprašanja poverila svojim zastopnikom v mednarodni organizacij, tedaj bo pošteno in pravično, kar bodo ti predstavniki človeštva sklenili in odločili. Za sedaj pa je treba vpoštevati pravične zahteve vsakega posameznega naroda ter upamo, da bodo tudi vprašanje Julijske Krajine sedaj pravično presodili in nam brez obotavljanja pustili našo svobodo, ki smo si jo tako krvavo zaslužili. V tem smilu obračamo vso našo pozornost pred Udruženje Narodov ter bomo po njihovih pravičnih ali krivičnih odločitvah uravnavali naše delovanje. Naši pravični zahtevi glede Primorske, Istre in Trsta se ne bomo nikoli odpovedali. ^alih narodov, ki so bili doslej več ali ^anj politična in gospodarska žoga sveto ^•h velesil, velikega pomena za pravično vPostavitev miru. Brez tega vpoštevanja 1,1 mogoče zgraditi mednarodne demokrati® in sožitja med narodi in je tudi UN rez praktičnega pomena, kot je bila biv-**a Zveza Narodov. Če pa bo kdaj človeštvo °seglo skupno svetovno vlado, ki jo bo T R I E S T E “ES EL POLVORIN DE EUROPA”, DECLARARON’ 11 DIRECTORES DE DIARIOS PARIŠ. — Los U direetores de la prensa norteamericana <|ue llegaron a esta, procedentcs de Roma, en su viaje de tres semanas por Europa, patrocina-do por las autoridades del ejercito, ma-nifestaron que Trieste “es el polvorin de Europa”, y expresaron su preocupa-cion por el futuro del territorio libre. Despues de advertir que Trieste pue-de muv bien convertirse “en el Danzig de una nueva guerra mundial”, el seiior Palmer Hoyt, direetor propietario del periodico “Denver Post”, manifeste a la United Press que puede considerar-se a la ciudad de Trieste como “el de-tonador en una bomba de dinamita so-bre Europa”, y que “la situacion alli es extremadamente tensa”. Al deseribir a Trieste como “un polvorin”, el seiior Maurice Early, del dia-rio “Indianapolis Star”, califico a aque-lla region de “sitio de reunion del este y el ofite”, agregando que “ha sido un campo de batalla durante 2.000 anos, y sigue siendolo”. Dijo que despues de su visita a Venecia Julia y la zona de Trieste, tenia la impresion de que los yugoslavos estan preparados para in-filtrarse en la ciudad en la primera oportunidad que se les presente. BENEŠKI SLOVENCI SE BORIJO ZA OSNOVNE NARODNE PRAVICE V Slovenski Benečiji stari fašisti in šovinisti brezobrizno strahujejo ljudstvo Ljudstvo Slovenske Benečije je izgTibilo svojo samoupravo že v začetku druge po-lovine 19. stoljeta. Najhujša doba narodnostnega in socialnega zatiranja pa je za Benečijo nastopila s fašizmom. Danes Benečiji kljub junaški borbi in žrtvam tega prebivalstva v narodno-osvo-bodilni borbi ne priznavajo več slovenske narodnosti in začela se je stara pesem nasilja in raznarodovanja. Slovensko govorico označujejo v Benečiji za narodno izdajstvo in slovenski tisk nirjia legalneg’a dostopa. Vsi, ki so osumljeni delovanja v duhu svoje slovenske narodne zavednosti, so pod najstrožjim policijskim nadzorstvom ter 8>t C cnyce6c El Comite Eslavo en la Argentina, entidad que agrupa a todas las organizaciones democraticas de las colectividades eslavas en la Republica Argentina, han enviado y hecho publica la convocatoria ai CONGRESO ESLAVO que se realizara en la ciudad de Buenos Aires los dias 1, 2 y 31' de noviembre proximo. Este Congreso, tan an-< helado en este pais por todos los inmigrantes eslavos, se reunira los dias mencionados bajo los siguientes lemas: 1”) Ayudar a la reconstruccion de nuestras patrias de origen desvastadas por el nazifascismo. 2V) Por una paz justa y duradera, por el exterminio de los res- tos del nazifascismo y contra los opresores imperialistas. 3") Por la unidad de la familia eslava residente en la Argen- tina y por el progreso de nuestra patria de adopcion. Con respeeto a la ayuda en la reconstruccion de nuestras patrias de origen, este Congreso debe significar una ratificacion de lo efec-t.uado hasta el presente y medio de intensificacion de esa, nuestra accion, a la que debemos inerementar čada dia mas facilitando en tal forma con todo lo que este a nuestro alcance, a nuestros hermanos de allende los mares la reconstruccion de nuestras patrias que han sido avasalladas, en su mayor parte por el barbaro nazifascismo durante el tiempo de la ocupacion. Ese es nuestro deber y en este Congreso todos los eslavos en conjunto, como un solo, deben contraer el solemne compromiso de no cesar en esa accion hasta tanto nuesti*os patrias de origen no sean completamente reconstruidas. La paz se halla amenazada y tanto mas, cuanta mas libertad se otorgue a los restos del nazifascismo que andan dispersos por el mun-do buscando lugares adecuados para sus funestos planeš y tratando de resucitar aquello que ya ha sido enterrado para siempre, el nazi-Tascismo. Estas fuerzas nefastas deben ser exterminadas y velada toda su accion que hoy esta dirigida contra todos los pueblos democra-ticos, especialmente contra las democracias del oriente y en primer termino contra la Union Sovietica; los 800.000 eslavos residentes en la Argentina deben dar su palabra al respeeto. Combinado con estas fuerzas el imperialismo se esfuerza por jugar con exito su ultima carta pero la voluntad de los pueblos libres desecha todo intento de maniobras que conducen a ello y desean solamente el establecimien-to de una paz justa y duradera, este es tambien el deseo de los eslavos residentes en la Argentina y su palabra, en este Congreso, debe sumarse a la palabra de los pueblos libres amantes de la paz. La unidad de los eslavos en la Argentina es un hecho, pero en este Congreso debemos consolidar y fortificar esa unidad y la forti-ficaremos y consolidaremos sola y unicamente atrayendo a las filas de las organizaciones eslavas, adheridas al Comite Eslavo, a todos los eslavos de temple democratico residentes en la Argentina; en esa forma la familia eslava en esta tierra estara no solamnte unida, si-»o tambien fuerte porque la fuerza mas grande es la unidad. Asi uni-dos estaremos en condiciones de contribuir en una forma mas eficaz al progreso de nuestra patria de adopcion, la Argentina. Ademas de esos problemas, este Congreso, entre otros, debera encarar el atingente a la organizacion de la juventud eslava, o mas bien a la unificacion de esta juventud, unidad esta que ira en pos de, y garantizara la unidad eslava en general’. El mismo problema debe encararse con respeeto a la organizacion y unificacion de las mujeres eslavas, las que en nuestra patria de origen poseen igualdad de derechos que los hombres. Problemas todos estos que no deberan ser desapercibidos sino estudiados profunda y detenidamente aplicando a čada uno de ellos la solucion adecuada que garantizara la ayuda de los inmigrantes .eslavos a la reconstruccion de sus respectivas patrias, la contribucion a la obtencion de una paz justa y duradera, al exterminio de los restos del nazifascismo y a la destruccion del imperialismo, solucion que, asimismo, fortificara la unidad de la familia eslava en la Argentina y redundara en beneficio de la contribucion de los inmigrantes eslavos en el progreso de nuestra patria de adopcion. ,/. I. V. jim je omejeno vsako svobodno kretanje izven določnega prostora. Javljati se morajo celo redno dvakrat dnevno na bližnjih karabinjerskih postajah. Stari fašisti in šovinisti imajo zopet v rokah ves upravni aparat in brezobzirno strahujejo ljudstvo. Celo kratka odsotnost poedinca, ki gre na obisk v kak oddaljenejši kraj, je za oblast zadosten razlog sumničenja o proti-italjanskem delovanju. Oblasti tedaj takoj zagrozijo z internacijo in požigom domačije. Sefior Ministro Plenipotenciario de Yugo-slavia, General Ljubomir Ilič, Sefiores representantes de las autoridades locales, Senor Consul de Yugoslavia, . Senores Presidentes de las Sociedades her-manas, Senores Delegados, Senoras y Senores, hermanos y hermanas: Apenas pasaron unos meses desde que en la entrada de este recinto, jubilosos nos es enorme, esta es la alegria y satisfaccion de la conquista, obtenida despues de tan prolongada lucha. Pero mas aun, este nuestro entusiasmo, en cierta medida hu-biera quedado trunco, si no se hubiera completado este hecho historico y de in-mensa transcendencia para la Colectividad Yugoslava de Rosario, que es la presen-cia del primer genuino representante de nuestra querida Patria — renovada y res-taurada, del genial conductor y libertador de totlos los yugoslavos — MARISCAL reunieramos, socios, amigos y simpatizan-tes, pero todos verdaderos companeros para reunirnos pronto bajo el techo del edi-ficio sonado. Y esto — hay hemos alcanzado. Alegria TITO. Me refiro — companeros — al ca-marada General-mayor Ljubomir Ilič, Ministro Plenipotenciario y Enviado Extraor-dinario, Jefe de la Mision Especial Yugo-slava. Esta el entre nosotros para magni- Koordinaeijshi Odbor za pomor Jugoslaviji VABI NA V K L I K O 1» It I II i: IM T i: v ki se bo vršila ob priliki Tretje obletnice proglasitve Narodne Federativne Republike Jugoslavije DNE 16. NOVEMBRA OB 21 URI V VELIKI DVORANI “PRINCIPE JORGE”, CARMIENTO 1230 SPORED /. Del 1) Argentinska in jugoslovanska narodna himna, izvaja zbor in orkester pod vodstvom J. Samca. 2) Nagovor. 3) Deklamacija. 4) Skupen zbor slovenskih društev nastopa pod vodstvom V. Saksida, J. Krebelj in F. Trebše. II. Del VINKO VODOPIVEC: KOVAČEV ŠTUDENT Opera v treh dejanjih z uvodom, kateremu je pripravil besedelo Ivan Kacin, uglasbil pa H. Resch. NASTOPAJO: KOVAr: Angel Hrovatin — bariton. META, njegova žena, Zofka Sulič — sopran. ŠTUDENT JANEZ, sin, Slavko Furlan — bariton. MARINKA, hči, E. Daneu — sopran. ŽAN, pismonoša, Silvan Pečenko — tenor. KVARTET: Furlan, Skok, Grilanc in Ličen. ZBOR VAŠČANOV pod vodstvom MIROTA MERKUŽA. Orkestracijo pripravil H. RESCH. Vo končanem sporedu prosta zabava s plesom Uljudno vabi vse slovenske ozirima jugoslovanske izseljence Prireditveni Odbor. ficar este acto de inauguracion (para quien pido un frenetico aplauso). Mi General, representante de la Nueva Yugoslavia, le doy la mas cordial bienve-nida y en nombre de la Sociedad TRIGLAV y de la Colectividad os agradezco de todo corazon su benevolencia por ha-bernos patrocinado la ceremonia de aper-tura de esta modesta y dentro de su mo-destia, orgullosa CASA YUGOSLAVA. Se ha convertido en realidad el prolon-gado sueno de quienes tuvimos que aban-donar forzosamente nuestras amadas tie-rras allende de los mares y quienes tuvimos la dicha de ser acojidos en estas pla-yas uberrimas para disfrutar la libertad y generosidad de esta nuestra segunda Patria, Patria de nuestros hijos — la bendi-ta tierra Argentina. Yergue ya en este po-puloso barrio — nuestro edificio propio: KOGAR YUGOSLAVO. Si, mis hermanos y companeros, yergue esta CASA como un simbolico monumento de recordacion para las generaciones venidei-as, seiialando que por esta prodigiosa Provincia de Santa Fe, por esta urbe vigorosa y progresista, tambien entre otros muchos, han dejado rastro de eficiencia las callosas manos de los inmigrantes yugoslavos. Simbolizara esta casa el monumento de gratitud hacia la noble Patria Argentina — que al am-paro de sus liberrimas instituciones nos ha proporcionado el bienestar de que hoy, muy reconocidos, disfrutamos. Es tambien una contribucion edilicia que nos correspondio aportar a la ciudad de Rosario en este po-puloso barrio de Tiro Suizo. Este Hogar tambien sera un vinculo indestructible de la confratemidad argentino - yugoslava, donde cultivaremos en nuestras activida-des culturales y sociales el afecto recipro-co. Y sera finalmente, este EL HOGAR, en su verdadero sentido de palabra par# todo YUGOSLAVO, residente o de pas« por esta ciudad. Estara siempre a disposi-cion de cuantos quieren sembrar bien, con-cordia y union entre la colectividad yugo-slava. En este recinto — que sera un pe-dacito de la Patria anorada — cultivaremos nuestras costumbres, cantaremos nueS-tras canciones y todo cuanto nos pued* enlazar con la tierra donde vieramos la« primera. Aunque no pretendo entrar a historiar sobre la existencia y vida de la Sociedad Yugoslava “TRIGLAV”, me permitire re-cordar unos cuantos hechos salientes de sB trayectoria: Un nucleo de yugoslavos de Primorska, unos cuantos eslovenos en el ano 1930 fundaron la Sociedad Esloven* “TRIGLAV”. Tras de tantas luchas y di' ficultades, se ha logrado adquirir estos te-rrenos, precisamente el dia 6 de Septien*' bre de 1938, cuando unos dias despues —■ 29 de Octubre de 1938 — se ha empezad* la construccion de las instalaciones que se ven, y parcialmente bastaban a nuestras necesidades. Pero despues de otro fe-liz acontecimiento dentro de nuestra colectividad, y que era: la unificacion de todaS las entidades yugoslavas de Rosario, acto abrobado en la Asamblea del dia 16 de Septiembre de 1945, estas instalaciones se (Sigue en la pag. 11) o. i*. n. s. VABI vse cenjene rojake in rojakinje na 1*11 VO POMLADANSKO 1*111K K lil T KV ki se bo vršila dne 17. NOVEMBRA', točno ob 6 uri pop. v društvenih prostorih, ulica SIMBRON 5148, s sledečim bogatim sporedom: 1) Mešan zbor pod vodstvom J. Krebelja. 2) Deklamacija izvaja O. Čotar. 3) Dr. Fr. Detela: Drama v treh dejanjih: w K K U I I N K. A ” OSEBE: DR. DOLJAK ............................ N. N. ALBERT, nečak ................... D. R. živec MIRA, njegova žena ........... D. Brezavšček NEŽA, posestnica .............. M. Levpušček IVAN, njen sin ................. K. Kovačič JOŽE, . ...................... Alojz Pičulin TONE, fanta ...................... R. Hebron LUCIJA, begunka .................. V. Pičulin ROTIJA, ........................... M. Birlat • ANA, dekleti ................. O. Frančeškin LENKA, njena rednica ............ D. Gorjup JEREB, gostilničar ................. A. Ušaj Več letoviščarjev, fantje in dekleta. Po sporedu prosta zabava s plesom Igra slovenski orkester “KARLITO” " ' en Rosario Hiseurso pronuiieiado por el Presidenle de la Soeiedad Vugoslava "Triglav”, II. Fran-eiseo Kastelic, eoii motivo de la inaugura-eion de Salon de Aetos el dia 22 de $ep-tieinbre de Krsto nesejo iz Slovenskega doma, katerega elan je pokojnik bil. ara el futuro trabajo de union y progreso. Los que hemos tenido la dicha de cono-y tratarlo, y ahora experimentamos cerlo el Piofundo dolor de acompanarlo hasta su »Itims so to občutili, naši javni in državni delavci, ki so morali podesetoriti svoje sile in dati vse svoje moči, da so bili kos težkim nalo- Zadnje slovo u grobnici “Slava” na čakariti. gam, katere današnji časi zahtevajo v prid domovine! Ti se nisi ustrašil! Uide, a morada, hemos admirado sus vir- es> que lo adornaban: su bondad, su in- I NAZNANILO IN ZAHVALA ‘el|pencia, s lab. su cultura, su patriotismo, su or>osidad incansable y todo aquello que ®dorna a las almas nobles y serenas, euya of incansable contribuye al progreso general. Kjuder: en el nonibre del "Hogar J°eslavo» que Vd., en cooperacion con 0s distinguidos patriotas fundo para el en futuro de nuestra colectividad, en esta pestra Patria adoptiva, tengo el alto ho-r de despedir sus restos mortales con un Ju fer JUstos v°roso [Adios! jDescansa en Paz de los s y de los nobles que supieron cum- c°n su deber! i Adios! 14-10-1946. VOR OB ODPRTEM GROBU, KI GA E v IMENU “SLOVENSKEGA DOMA” IN Prijateljev in znancev izrekel NAŠ ROJAK STANISLAV BARETTO gj r' Viktor Kjuder, odbor in članstvo ^venskega Doma, ob tej žalostni poslo-doV'.' 0(^a^a® ot* nas ^ot tovariš, ki je ^adnjega izpolnil svojo dolžnost do svo-*>a društva, do naše naselbine, in do svo-. Prepričanja, da mož se ne sme uklo-1 Pred težavami katere terja od nas ta Prestani boj, ki ga zemljani nazivamo ,vljenje! fn« > tovariš Viktor, od kraške Kjudrove *orenike, si kot tudi Zl>ačajnj del primorski Slovenec, hotel tu v Argentini biti dosleden svojim nini in lepim vrlinam. Bil si vztrajen .aTVec ko se je naše društvo naš Sloven-r*°m' trudil, da se tu v izseljenstvu dvi-naša slovenska kultura in velike za- ski d S lužnim srcem sporočamo, da je 13. oktobra ob 15 uri, v starosti 42 let, po kratki bolezni nenadoma umrl, naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in sorodnik I# r . V i K T O II K J tJ tf E It Odpravnik poslov Jugoslovanskega Poslaništva Iz hiše žalosti v Floridi je bil prepeljan in postavljen na mrtvaški oder v Slovenskem Domu, kjer so mu člani društva, sorodniki, prijatelji, rojaki, izseljenska društva in diplomatska predstavništva izpričali spoštovanje s poklonitvijo vencev, cvetja in izrazom sožalja. Pogreb se je vršil 14. oktobra na Čakariti, kjer je bil dragi pokojnik položen v grobnico jugoslovanskega društva “Slava”. Maša za pokojnika se je vršila 20. oktobra na Paternalu. Izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi stali ob strani v svojo tolažbo; vsem kateri so poklonili vence in cvetja ter spremili pokojnika na zadnji poti. Naša zahvala'odboru in članstvu ‘Slovenskega Doma”; pevovodjem in pevcem, ki so zapeli žalostinke v kapeli, v grobnici in pri maši. Naši Jugoslovanski Diplomatski Misiji; vsem našim društvofn in ustanovam, kakor tudi izseljenskemu duhovniku za opravljene cerkve obrede in dero-vano mašo; vsem govornikom, ki so se od Njega poslovili pri odprtem grobu; vsem ki so nam telegrafično in pismenim potom javili njihovo sožalje, bodi na tem mestu izražena naša srčna zahvala. Žalujoči ostali: Marija Kjuder roj. Lipičar, soproga; Ona Marija, Ivan Izidor, Marija Viktorija, otroci; Karla Kjuder por. Škof, sestra; Družine: Škof, (svak) in Van Olphen, sorodniki. V Trstu žalujejo: Mati Ivana, brat Ivan, sestre Ivana, Marija, Valerija por Teršar, Šantina por. Volk. Buenos Aires, Oktober • 1946. Ti si nisi branil dela! Ti se nisi pritoževal! Človeška pota so različna, človeška mišljenja raznovrstna, marsikatera stvar se zdi marsikomu svetla, jasna in enostavna, medtem ko v resnici ni tako! Na videz lepo ni lahko, a v stvarnosti mučno in težavno! Tako je bilo s tvojim položajem, dragi tovariš, Viktor, večkrat se mnenja članov enega društva ne strinjajo in vendar vemo, da vsadko misli in hočje le najboljše za celo društvo! Tako je tudi v življenju, ljudje so razližnih pogledov na razne probleme, a mi vemo, da si Ti želel le najboljše našemu društvu, naši naselbini in naši domovini! Pri tem si celo pozabil na svoje zdravje, na svoje najdražje: na tvojo družino in tvoje otročičke. Mi vemo, da si to delal le zato ker si vse zaupal svojim močem, svojim zmožnostim in svoji poštenosti! Pozabil si v svoji vzorni marljivosti, da tudi najkrepkejši značaji so vedno kateri imajo vedno uklonjenega slehernega človeka! Poslavljam se v imenu “Slovenskega Doma” in vseh izseljencev, ki so znali ceniti tvoje delo v naši sredi in v slovo Ti s potrtim srcem kličem: Lahka Ti naj bo argentinska zemljica!” HOMEN A JE POSTUMO Buenos Aires, 14 de Octubre de 1946. Nuestro pequeno mundo .esloveno se ha visto conmovido ayer por la inesperada y dolorosa noticias del fallecimiento del Dr. Victor Kjuder, con lo cual se nos arranca el puntal mas firme, ya que el representa-ba la maxima inteligencia y la mas amplia y solida cultura de nuestros centros y de nuestros clubs. “Slovenski D6m” lo conto desde sus pri-meros dias entre sus socios mas activos, y podria decirse oue l^i vida de uno se con-funde con la obra del otro. Era el Dr. Kjuder de una innata senci- doktor kjuder El cruel destino arranca de entre nos-otros una vida noble y fecunda. Una vida ejeniplar, consagrada enteramente al cum-Plimiento de su deber para con su Patria, sus conciudadanos y sus amigos. Desapare-ce en los momentos cuando su actividad in-®ansable iba rendir frutos de beneficio in-ealculable, lo cual causa un profundo dolor, que no es posible hallar palabras para expresarlo. En los momentos decisivos, cuando nues-la Patria se hallaba empenada en la mas 8!Kantesca lucha por su libertad y su exis-Cla> el Dr. Kjuder siempre estuvo consa-Srado enteramente a su amado pueblo, con esa inquebrantable fe en la libertad y el fiunfo final. En su noble corazon jamas Penetro el odio venenoso entre hermanos, MUe enveneno muchas existencias. El tenia e en el triunfo, y en la mejor concordia sluge imaš, tovariš, ne samo za Slovenski Dom pač pa za vse naše izseljenstvo. Kakor si vztrajal do konca kot član našega društva, tako si vztrajal do konca v svoji službi, ki je bila polna težav, ki so bile znane le tvojim bližnjim in tvojim ožjim prijateljem in znancem, dočim pa večina naših izseljencev ni niti iz daleč pojmovala kaj pomeni služba katero si Ti vršil v tako neprijetnih okoliščinah za našo domovino in kakšna odgovornost in kakšno breme je padlo na tvoja ramena. Poleg vrjine, ki se imenuje vztrajnost, te je krasila še druga, to je samozatajevanje. Nikoli se ni slišala iz tvojih ijst besedica najmanjšega pritoževanja radi preobložen-ja z delom v službi. Delali si in molčal in se tolažil, ko bo delo izvršeno bo lažje, a dela je bilo vedno več in pečitka vedno manj. Prilike v domovini in v svetu so prisilile, da se je vsak naš človek moral več in več žrtvovati za našo stvar, posebno pa žalnji sprevod na njega zadnji poti na čaka l ito Glas VESTI IZ DOMOVINE Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. “Ivan Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra. > Ljudski Oder: Coronel Ramčn Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. ftl-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5602. ZASTOPNIKI: Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flore«, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Juan Ogrizek — Rectificacion Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 30 de Octubre de 19^6 No A Slab vzgled nam dajejo TURNEJA LJUBLJANSKE OPERE PO PRIMORSKEM Z geslom ‘‘Umetnost med ljudstvo" je odšla na turnejo po zoni B .skupina elanov ljubljanske opere, ki jo sestavljajo solisti, operni moški zbor in baletne skupine. Po krajuh zone B je imela skupina ljubljanske opere doslej 11 uspelih nastopov: dva v Idriji, Vojskem, Cerknem, Tolminu, Čepovanu, Kalu, Grggarju, Lokvah, Šempasu in Ajdovščini. V vseh obiskalih krajih so imeli umetniki ljubljanske opere s prosvetnimi delavci daljše razgovore in posvetovanja o kulturno—prosvetnem delu. V Vojskem, 1090 m visoko ležeči vasi, se je prireditev vršila na prostem. Na prireditev so prišli ljudje tudi iz oddaljenih va- Kritizirati cerkvene voditelje ni lahko posebno tistemu, ki je študiral višje šole na Matajurski planini. Kljub temu upam, da mi niti Bog ne more zameriti, ako povem moje mnenje oziroma kar sem sam doživel. Zadnje čase čitamo po vseh časopisih, posebno pa katoliških, da v Jugoslaviji vlada najhujši teror, da je na vladi kupica banditov s Titom na čelu, ki da je bil svoj čas v “di Giovannijevi bandi” v Argentini. Take in podobne žalitve smo že parkrat preje slišali in čitali od strani tukajšnjih katoliških krogov, sedaj ob priliki procesa in sodbe škofa stepinaca, pa je iz argentinskih katoliških krogov izbruhnil naravnost fanatični strup in laž na jugoslovansko vlado in hkratu seveda na ves narod, kajti Tito in njegova vlada so bili od ljudstva izvoljeni, tudi od katoliška ljudstva v Jugoslaviji. Jaz nisem bil pri procesu, a kot sem či-tal se sodba ni vršila v Trnovskem gozdu, marveč v Zagrebu, kjer so imeli vsto’> kdorkoli je hotel in je bil tudi papežev poseben odposlanec navzoč. Pri procesu so bile navzoče obojestranske priče in je bila sodba pravična. Pri tem se spominjam Matija Gubca, svoječasnega voditelja hrvat-skih seljakov proti takratni avstrijski tiraniji, ki so ga avstrijski oblastniki, kot smo čitali tudi v šolskih knjigah, dali kronati s žarečo krono in mu dali v roko žarečo žezlo, kar je takratna visoka duhovščina popolnoma odobravala in prav tako kot sedaj Stepinac in Rožman, držala s tlačitelji ljudstva. Zgodovina se je ponovila a tokrat je zmagala Stara pravda. Borbo Matija Gubca je dovršil maršal Tito. In če bi se bil socialni preobrat ponesrečil, kot se je bil za časa Matija Gubca, bi ga bili Tita današnji reakcijonarci kot takratni Gubca, spekli kot huhobca in nevernika na ražnju. Skromen človek, kot smo Slovenci, bi še nekako potrpel, če bi samo časopisje o tem pisalo in na razne načine, kakršno stališče pač zastopajo posamezni listi, pretvaraja-li resnico. A ono nedeljo so po vseh ver-kvah raz prižnic govorili ter imenovali nas Jugoslovane barbare in podobno. Ena najbolj zavednih in vernih slovenskih Sružin naše naselbine, ki je morala raz prižnice poslušati to žalitev našega naroda, je rekla, da ne ve, če bi še kdaj šla v cerkev eli ne. Molila sep in prosila Boga, je rekla žena, da bi Bog takim ki tako govorijo o našem narodu razvestlil pamet. Kot smo čitali v listih so protestne izjave proti obsodbi škofa Stepinaca poslali papežu škofije in druge cerkvene organizacije iz raznih delov sveta. Vatikansko glasilo “Osservatore Romano” pravi k temu, da je s tem dokazano, da je katoli- llez, de un espiritu elevado y seleeto, y en nuestro medio nunca marco diferencias, pues con el solo hecho de ser yugoeslavos, a todos nos elevaba al grado de Uamarnos amigos. Sus inquietudes artisticas hicieron historia en el actual Slovenski Dom; su ta-lento nos proporciono en memorables fe-chas varias obras teatrales bajo su direc-cion que dieron a nuestro club una fama merecida de contar con las mejores repre-sentaciones eslovenas de ese genero en la Argentina. Todo esto, realizado desde el anonimato, pues el cargo oficial que ejercia en la legacion Yugoeslava lo inhibia de ha-cer publica su participacion, por razones etica. Pero el alma de un hombre no puede se-pararse de su actividad publica y nadie puede reprocharle que sirviendo por un la-do los altos intereses de nuestra amada patria, se dedicase por el otro al cultivo de su arte y de su legua, cuyo estudio y per-feccionamiento impuls6 de este modo desde la escena, con una humildad de maes-tro, pero con la jerarquia del verdadero artista. Puede observarse a lo largo de su carre-ra esta dualidad de su caracter, del hombre publico y del artista ananimo, pero siempre de un fondo esencialmente patrio-tico, pues por sobre todo fue un autentico esloveno. Se puede decfr que el Dr. Kjuder no sen-tia el mareo de su investidura, pues lo con-sideraba su trabajo y un deber: el deber de servir a la patria que esta por encima de todo. i Fue en su hogar, un padre amante, de gustos sobrios; un idealista y un sonador. Asi le conocimos y asi le perdemos. Sur-gio de la nada, y tras la tenaz lucha que lo convirtio en una personalidad del medio yugoeslavo, ha vuelto a descender a la nada, si bien su recuerdo perdurara constan-temente entre nosotros como un ejemplo y una devocion. Es por esto, que hoy Slovenski Dom esta de luto, y nuestros corazones estan de due-lo! Silvia Nanut. čanstvo vsega sveta združeno ne glede rta narodnost in politiko. Sedaj pa bi jaz kot skromen in ponižen človek z matajurskih planin prašal te posvečene in učene gospode, kje pa so bili takrat, ko je Mussolini preganjal slovensko duhovščino na Primorskem in ne samo nižjo duhovščino, marveč tudi naše škofe kot ste bila pokojni Sedej v Gorici in Fogar v Trstu ? Zakaj ! niso tudi takrat dvignili glasu ? Naj omenim samo nekaj slučajev tega preganjanja na kobariškem, katerim sem bil sam priča. Kaplan Sekula v Logu je moral na povelje fašistov hitro zapustiti svoje mesto in bežati čez mejo; rajni kaplan Ferjančič v Kredu je moral več noči spati v senikih, da si je rešil življenje in je potem zbežal čez mejo. V Drežnici so ža-žgali župnišče in če bi se ne bilo posrečilo zbežati gospodu Kalinu, bi bil zgorel s župniščem vred. Kobariški kaplan, Ignac Nadrah, je bil zaprt v tolminskih zaporih, kjer so prav grdo ravnali z njim, potem se mu je bilo posrečilo zbežati čez mejo s kolesom in v civilni obleki ter pustil v Kobaridu vse njegovo skromno imetje, katero, je potem poslal za njim pisec tega članka. Rajni Ivan Koršič, dekan kobariški, doma iz Solkana, je bil z menoj pred sodiščem; branil je pač čisto katoliško vero in ni hotel da bi pri procesiji igrali “Giovinezzo”. Pozneje bi ga bili fašisti gotovo umorili, da ga ni moj stric skrivaj odpoljal kot živinče v zaprtem zaboju iz župnišča in se mu je tako posrečilo pobegniti na Matajur, kjer je več časa živel med pastirji. Vsi ti omenjeni gospodje niso imeli drugega “greha” na sebi kot da so bili zavedni Slovenci in dobri katoliški duhovniki. Znano je fašistično preganjanje goriškega nadškofa Sedeja in vzrok odpoglica tržaškega škofa Fogarja. Takšnih in še slabših slučajev, kot sem jih ravnokar navadel, je bilo na Primorskem na stotine. Zato naj tisti gospodje, ki jim je tako na srcu usoda jugoslovanske duhovščine pod sedanjim ljudskim režimom, pevedo, zakaj so takrat molčali! Molčali so tudi tedaj, ko so bili mnogi preganjalci naše poštene duhovščine celo odlikovani. Spomnjam se leta 1915, ko je prišla na kobariško vojska 2000 letnega kulturnega naroda in so tedaj v marikateri cerkvi ‘‘molile” laške mule, medtem ko ni ničesar znaneg'a, da bi Titova ‘‘banda” Osvobodilne Fronte skrunila posvečene hiše božje. Zato, dragi čitatelji, premislite in sodite sami in recite, če ni res, da nam slab zgled dajejo. v F. Kurinčič. si, samo da bi lahko slišali slovensko Pe' sem. V Idriji so člani opere priredili en nastop samo za idrijske rudarje. Prireditev je bi' la pred vhodom v rudnik prav ob menja-vi šihtov. Rudarji so izrekli slovenski# umetnikom priznanje in izrazili iskreno ž«' ljo, da bi videli slovensko opero v celoti, j V Cerknem je bil prosvetni večer v ob" novljeni in povečani dvorani Prosvetneg* doma. Program je obsegal slovenske narod-} ne in umetne pesmi, pesmi iz narodno osvobodilne borbe, baletne plese in drugo d*-janje Smetanove opere ‘‘Prodana nevesta • Občinstvo je spremljalo vse točke z veliki®1 navdušenjem in je ob odhodu članov op«' re izrazilo vročo željo, da bi jih naši um«1' niki zopet čimprej obiskali. Ko je privozil avto s člani ljubljansk* opere na Titov trg v Tolmin, jih je že c*' kala velika množica ljudi, jih obstopila, ofr sula s cvetjem in jim zaprla pot prej. Spr®-jema so se razen prebivalstva udeležile vs< množične organizacije, ki so umetnišk* skupino sprejele s pozdravnimi nagovor* • Sprejem se je razvil v prisrčno manifest#' cijo, ki je ponovno potrdila tesno povea*' nost naših delovnih množic z umetniki. Čepovanu je ljudstvo zlasti presenetil b»' let, ki ga mnogo ljudi doslej sploh še ni *>’ delo. Nadvse lep sprejem in gostoljubnost pa j* doživela operna skupina v vasici Kal. so prebivalci te vasi predvsem kmetje, & imajo prav v tem času- največ dela, so skl^ nili, da bodo ves teden pred prihodom op®" ri delati dnevno po eno do dve uri več, mo da bodo lahko na dan prihoda in gost*" vanja opere prosti. Umetnike so sprejeli1 preprostimi, toda prisrčnimi govori, ki B1 v njih izrazili željo, da hočejo sodelovati i* se dejstvovati na kulturnem področju le * Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. | V Grgarju je pozdravil člane ljubljansfc* opere dvanajstleten pionir, ki se jim je z* hvalil za obisk. Večerne predstave so 91 udeležili vsi prebivalci Grgarja, prišli p* so tudi ljudje iz bolj oddaljenih vasi. Vse t zlasti prevzela “Pesem o Volgi”, ki jo J' zapela Vilma Bukovčeva. Ob odhodu r ljudstvo spremilo umetnike do konca va*1 in jih prosilo, naj jih še obiščejo. ,Umetniki opernega gledališča so obiska^ tudi I. mladinsko delovno brigado “Iva®* Gradnika”’’, ki obnavlja partizanski vastf Lokve in Čepovan: Mladinci-udarniki so tega obiska silno razveselili in se zahvali članom ljubljanske opere z iskrenimi zdravi: “Vse za Jugoslavijo!” V Šempasu so prisostvovali predsta* številni kmetje, ki so se izrazili, da so «1 res pravi ljudski umetniki. V Ajdovščini je predstavi prisistvoval1 okrog 3000 ljudi. Večino točk so mora* igralci ponoviti. Med predstavo jim je pf* bivalstvo Ajdovščine poklonilo več šopko* S temi uspelimi nastopi umetniške sk^ pine ljubljanske opere med delovnim ljOT stvom Primorske so se slovenski operi prle nove izredno važne perspektive del® popeljati slovensko in slovansko oper®1 umetnost med delovno ljudstvo ter dvigtf ti delovne množice iz kulturne zaostalost - —^ PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sanehuh Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539 TRGOVINA JESTVIN 1» n 1 « e is > s < 1 ” Vihtor iJernic CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509 ^ U Ml Š I e F tl AH C STAVBENO PODJETJE Hormigon Armdo MERCEDES 1764 U. T. 69-1567 1>R. METOl) MIKUŽ ZAKAJ WIKOI» SOHI SVOJIMA KkOFA? Z božjo pomočjo hočem — in moram — vztrajati na tem mestu, kamor me je Bog postavil. In do zadnjega bom isto učil in opominjal. Naj pride tudi to, kar mi grozi-J°> naj me na kose raztrgajo ali pa, kar komunistke želijo, da me na Kongresnem trsu živega zažgo...” tako je danes ubegli ljubljanski škof Greg-orij Rožman obljubljal na Miklavževo nedeljo leta 1943 v svoji stolnici, se junačil, da se ne boji nobene smrti, kajti, kot pravi sam: "Bogu sem se dal na razpolago, rad žrtvujem sebe in svoje življenje za narod’’. No, ne eno ne dru-£° se ni izpolnilo. Rožman, zavedajoč se svojega napačnega ‘'učenja’’, zavedajoč se' svojega veleizdajalskega početja, je sramotno zbežal, se s tem torej ni držal niti Najenostavnejše zapovedi, naj pastir svoje crede ne zapušča in — jasno* je to ni dal tudi svojega življenja “za narod”. Gotovo se še danes dobe “verniki’’, ki *Wislijo, da bo te dni, ko bo narod sodil svojca nekdanjega škofa, verjetno, verjetno treščilo iz jasnega, ali da se bo odprla emlja in se prikazal sam bognasvaruj in j Podobnega. Nobenih izrednih prikazni ne bo, pač se bo po redni sndoi poti odkrilo, kar se odkriti mora: vse velike prevare, Porabe oblasti, zapeljevanje, zločini, kri v*co in globoka veleizdaja nedolžnih narodih ‘voditeljev’’. Pri škofu Rožmanu, tem izrazitem predstavniku klerikalizma, kate-rega je za škofa naredila bivša klerikalna stranka, organizacija Orlov, volja Tomca, nrlicha in Natlačena, se bo pa še posebej ^kazalo jasno to, kar pravi sv. pismo: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ®nipak prileze drugod, ta je tat in ropar”. ez, 10, 1 sv.) Lastnost vsakega tatu Je> da obenem z lažjo, ki ga nujno spremlja — kdor krade, laže — dela na Vrivaj, se pretvarja, hlini, igra in skuša spraviti človeka, ki išče tatu, na stranpot in nato sebe pokaže drugega in to povsem ^edolžnega, lastnost roparja pa je nasilje, lvica in vse njene nepregledne posledice. ocno tako kot tat in ropar, o katerem go- (Jan Pa vori sv. pismo — je ravnal tudi ubegli ljub- janski škof dr. Gregorij Rožman. Na obisku pri Grazioliju dne 20. aprila 1941 je poudaril “hvaležnost duhovščine 111 vernikov, da je vojaštvo mirno zasedlo fa.šis Pokrajino, ohranilo red in pustilo svobodo ztasti v verskem oziru.” Pripravljen, sam takojšnje sodelovanje z okupatorjem in „ temu zapeljujoč svoje podrejene, piše: Glede sodelovanja Cerkve z novo oblastjo, slstično Italijo, je za nas katoličane me-r°dajna božja beseda: ‘"Vsak človek bodi ',*šjim oblastem pokoren; ni je namreč ob-r asti razen od Boga in te, ki s od Boga po-^avljene”. (Rim. 13, 1). S tega stališča Priznavamo oblast, ki je.nad nami, mi bo-n,° po svoji vesti radi sodelovali v častno *n večno korist ljudstva. “In dalje: “Hvalni smo B0gU) c|a je Voditelju Velike Ita-Je navdihnil misli velikodušne prživično-m uvidevne modrosti, s katero je Nj. Kralju in Cesarju predlagal ustanovi-6v Ljubljanske pokrajine. Iskreno hvalež- ni da je ostalo jedro slovenskega naro-a svobodno v veri in jeziku”. (Glej Škof. list 31.8.1941). Sto in stokrat že rabljen, izrabljen in zlorabljen stavek, da je vsaka oblast od Boga, je škof hitro prenesel od kralja Petra na fašistično Italijo, (današnji cerkveni poglavarji so bolj trdoglavi in negibčni in ljudski oblasti zlepa ne pripisujejo nobenega božjega izvora). Dalje si uzurpira nekako pooblastilo in obljublja sodelovanje s fašistično Italijo “v časno in večno korist ljudstva”. Vsakemu so znane številke pobitih, umrlih internirancev in požganih domov, ki pač niso mogle biti v nobeno, ne v časno, ne v večno korist ljudstva. Ne samo protinarodno, temveč tudi protiversko in nekrščansko pa zvene škofove besede, da smo hvaležni Bogu, ki je Mussoliniju “navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti”. Iz te nečloveške in tudi nekatoliške trditve moremo po vsej pravici narediti sledeči, po Rozmanovi “teologiji” pravilni zaključek: Vse kar je pač naredil Mussolini, je bilo “od Boga navdihnjeno”. Lep nauk, ki naj bi bil po škofovem usi-ljevanju celo Kristusov in cerkven! Bog vendar ni ukazoval in navdihoval Mussolinija, ne okupirati Slovenije, ne ustanoviti Ljubljanske pokrajine, ne streljati slovenskih talcev itd. Če pa je — po Rožmanovem je — kaj sledi iz tega, oj najvišji slovenski dušni pastir? Na različna opozorila, da se je s tem svojim pisanjem' zaletel in da tudi ni učil pravilnega nauka, je skoz molčal do praznika Kristusa Kralja leta 1941, kjer je ponovno izbruhnil in pri pridig-i enostransko obsodil likvidacije narodnih izdajalcev, ki da so umori — ‘ umor ostane umor” — delo brezvestnih, nepoklicanih in samozvanih sodnikov. Res je, da za temi besedami stoji tudi Ehrich s svojim stražarskim in italijanskim štabom in prav tako tudi Natlačen, a po drugi strani je tudi res, da je imel Rožman v tem času vso priliko spoznati, kaj je Osvobodilna fronta, kaj hoče, kdo jo sestav-, lja itd. Po tej svoji pridigi “uradno” dolgo časa molči in znova pregovori na grobu likvidiranega izdajalca Kiklja (glej “Slov. dom” 23. III. 1942 štev. 65), kjer pravi: “Zahvaljen bodi Bog za prvega mučenca, ki si ga blagovolil dati katoliški akciji, ker si nam s tem dal poroštvo blagoslovljenega uspeha”. Po njegovih besedah je bil Kikelj “krivično obsojen, kruto umorjen, osramočen in še po smrti klevetan” in slednjič pravi, da naj “mučeniška kri ubitega apostola KA vzbuja vedno številnejše in vnetejše vrste mladih apostolov... ki bodo pripravljeni na vse žrtve”. Da je bila laž in komedija menda še bolj smešna, so za tem govorom zapeli ob grobu Te Deum. V poslanici z dne 22. III, istega leta obsodi zločine bratomorstva in pravi, da “sodniki, ki o teh umorih sklepajo, so samozvanci, krivični, zato so njihovi sklepi zločinski”. Dalje obsodi ,“tajno družbo”, ki se zakriva pod varljivo ime “osVobodilne fronte” in ki je po vzročiteljica zločinov. Za delovanjem Osvobodilne fronte se skrivajo brezbožni cilji, ki so narodu v “časni in večni pogin V “časno in večno korist ljudstva” je po Rožmanovem nauku samo sodelovanje z II IJ 1» O I. F K L A IS I INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ I JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES * X S T 1 T IJ T O n K N T A EL M <3* H» E L O de Especialidades MSireetor: Dr. M. MtJCU\tK Santa fe 3511 u. t. 71-5692 GOVORI SE SLOVENSKO CENE ZMERNE okupatorjem in ne z OF. Iz obeh zboraj omenjenih izjav pa moramo izvedeti še več Klerikalna reakcija, ki se je udinjala okupatorju, je že v tej dobi mislila na dejanski odpor proti OF. Previdno je zbii-ala svojo gardo med nazadnjaškimi, od nje materialno in moralno popolnoma odvisnimi akademiki, zlasti med člani KA. Ker je OF pravilno izprevidela, od kod ji za enkrat preti ne sicer večja nevarnost, pač pa možnost prelivanja slovenske krvi — na vsak način so klerikalci hoteli izvesti državljansko vojno — je to poskušala preprečiti z likvidacijami vodilnih akademikov — priganjačev in organizatorjev. Da bi pa narod nikakor ne spoznal in uvidel, da padajo ti akademiki kot žrtve klerikalnih voditeljev in da bi se narod zaradi tega ogorčeno ne odvrnil njih, proglasi Rožman hinavsko in zvijačno te žrtve za “mučence K A” in obenem jasno in razumljivo nakaže in napove pot reakcionarnega odpora: “naj mučenička smrt vnetega apostola KA vzbuja vedno številnejše in vnetejše vrste mladih apostolov. . . ki bodo pripravljeni na vse žrtve”. Da bi odvrnil vsak sum, kdo je dejanski krivec zapeljanega slovenskega naroda in kdo da sodeluje z okupatorjem, pokaže hinavsko in zločinsko ne nase, Ehrlicha ali Natlačena, temveč na OF, “ki je povzročiteljica teh zločinov.” V dobi prvega slovenskega svobodnega ozemlja Rožman ne spregovori besede. Videč uspeh svojih besedi na Kikljevem grobu, prve pojave bele garde ob času velike julijske ofenzive na osvobojeno ozemlje in ko sliši vsestransko kritiko svojega početja, znova zakoleba. Molči in zbira nove dokaze za prepričanje ljudstva in za pravilnost svojega sodelovanja z okupatorjem. Ne zadovoljuje se več s starimi dokazi in predvsem, da je vsaka oblast od Boga, tudi mu je bilo premalo, da zasleduje OF brezbožne cilje. aZto skuje pod vplivom dveh, zanj osebno strašnih dejanj — kot smo že videli, je Rožman boječ človek, čeprav govori, da ni — likvidacija Ehrlicha in Natlačena in pod vplivom obiska pri papežu o binkoštih leta 1942 nekaj novega: OF je v tej svoji osnovi, ciljih in sredstvih sad brezbožnega komunizma in zato on ne kot škof, ne kot pošten Slovenec in nihče od katoliških Slovencev z njo ne more “v ničemer sodelovati”. Pač pa z okupatorjem. Ob Natlačenovem grobu že pravi: “Narod zavrni, odkloni od sebe brezboštvo. . . nobenega sodelovanja, nobene zveze z brez-boštvom in tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor”. “Od Boga navdihnjeno velikodušno pravičnost in uvidevno modrost” fašističnih lopovov, ki so pobijali naše talce, gonili ljudi v koncentracijske taborišča, požigali naše vasi, ropali naše imetje in za Natlačenega pobili 24 talcev pred njegovo hišo, hinavsko in zločinsko opravičuje: “Ostane živ — narod moj, ne ubijaj samega sebe in ne izizivaj ukrepov, ki te morejo zavesti v tvoji življenski sili.” In slednjič, nedvoumno-in jasno pozove na oboroženi odpor proti OF in partizanom: “Združite se vsi, ki verujete v Boga, ter sebi in potomcem želite življenje... združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni, ne bodo mogli več pokončavati najboljših in najplemenitejših bratov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo bodočnost”. Nato gre še dalje in ta svoj zločinski in veleizdajalski oklic priporoča Natlačenu: “Izprosi pri Bogu vsemu narodu pravo spoznanje in požrtvovalnost v delu za pravo rešitev!” (“Slov. dom” 17.X. 1942 štev. 237 in urednikovi komentarji!) Ne more biti torej nobenega dvoma, kdo je pozival ‘katoličane” na oboroženi odpor proti OF in partizanom. Ne samo, da je s tem zagrešil Rožman grobo veleizdajo, enako in v neki vrsti, zaradi zlorabe verskih čustev, še večjo kot n. pr. Rupnik, temveč je obenem storil tudi nepopravljivo napako potvarjanja verskega nauka samega (kdaj je še Kristus ščuval ljudi ali jim svetoval bratomorno vojno ?), na katerega se tolikokrat sklicuje in zatrjuje, da ima za oznanjevanje ukaz od Boga: “Pojdi in uči... kako apostoli... V to me sili ljubezen do vas in do vsega naroda. In ta ljubezen, ki ima korenine v božji ljubezni, me sili, da dolžnost učenja vršim tudi tedaj, če bi mogel še toljko trpeti”. (Govor na Miklavževo nedeljo 1943.) Lepa ljubezen je pač to, ljubezen zapeljavanja, ščuvanja, laži, licemerskih klevet in namerne nepoučenosti o I resnici. In ta Rožmanova ljubezen naj bi imela koreninine celo v hožji ljubezni. Zo-| pet more in mora katoličan ob tem priti do resnega vprašanja: Če je pa tako, kje je potem in kakšen je prav za prav še Bog? Na praznik Kristusa-Kralja 1. 1942 pri-diguje v stolnici in pravi: “Naš največji sovražnik je brezboštvo, ki se je prvič v zgodovini pokazalo tudi v našem narodu. Strup iz tujine, vtihotapljen med nas po zapeljanih sinovih našega naroda, ki zaradi tega resnično zasluži naziv izdajalec”. (“Slov. dom”, 26.X.1942, št. 244). Znova torej Rožman kaže na izdajalca — Osvobodilno fronto. V pastirskem pismu po 30. X istega leta piše: “Zgodovina je priča, da morda še nikdar doslej člani našega naroda niso v tolikem številu tako vnebovpijo-če grešili in Boga žalili, kakor prav v teh mesecih, ki smo jih z grozo preživeli in jih še preživljamo. Sami, dragi verniki ste mnogokje izkusili, kako trda in nečloveška je vlada brezbožnega komunizma (OF). Z naše zemlje vpijajo grehi do neba po maščevanju (fi grehi so po Rožmanovem: brezboštvo in sovraštvo do vsega, kar je božjega), ta dva greha pa spremljajo: umori, ropi, tatvine, lažnivo ovaduštvo iz maščevalnosti, obrekovanje in- klevete”. (Škof. list 30. X. 1942, str. 43-46). Plaz, ki se je torej zavestno utrgal v, Rožmanovi glavi, da je OF ena sama organizacija samega brezboštva, družba Bogu sovražnih ljudi in ustanovljena samo zato, da strmoglavi Boga in pobije duhovnike, da je OF kriva vseh umorov, ropov, tatvin itd., drvi dalje in se noče več ustaviti. Bela garda opravlja svoje zločinske posle in pošteni slovenski narod obsoja škofova in belogardistična početja, klic iz Ljubljane in iz partizanskih brigad, da naj se vse, kar je resnično slovenskega in poštenega, združi v borbi proti okupatorju in doma- fiiadar pošiljate zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonicno do: Bratov Si SHS Si It CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES SLOVENSKA »IIJItlttltNA KkISA!t\A ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠ0INE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8" - Escritorio 823 Buenos Aires Nasproti Obelisku U. T. 35-6243 y 35-2916 čim izdajalcem, je vedno močnejši. Rožman, ki mu je znova dana in ponujana prilika, da lahko spregleda in popravi, kar se še poproviti da, predvsem pa, naj preneha s hujskanjem in naj ne goni lahkovernih in zapeljanih ljudi v gotovo in neizbežno smrt, se za to ne zmeni ali pa daje odgovore dvomljive vrednosti. Toda, podkrepljen v svoji napačni miselnosti od papeža samega, začne varati lahkoverne ljudi z novo prevaro, da naj se namreč začne zbirati gradivo o svetih mučencih (to je pravično likvidiranih narodnih izdajalcih in škodljivcih). Takole piše: “V tem letu (1942) je bilo umorjenih večje število duhovnikov in laikov, ki so bili znani kot dobri verniki in vdani sv. Cerkvi. Pri mnogih, se zdi, bi se moglo dokazati pravo muče-ništvo. Sv. oče mi je nasvetoval, naj se takoj začno zbirati dokazi’’. Kot vzrok mu-čeništva navaja škof primer, “če je bil duhovnik umorjen iz sovraštva do duhovnika sploh, ker so duhovniki nasprotniki komunizma... čeprav bi morilci navajali druge vzroke, saj so preganjalci Cerkve to delali od vsega početka. Točno zapisati in takoj na škofijski ordinariat sporočiti vsa eventualna uslišanja in čudeže po priprošnji katerega teh “mučencev’’. Vzemite, gospodje duhovniki, to zadevo za važno in sveto dolžnost v teh časih velike hudobije in velike svetosti!’’ (Škofijski list 31. XII. 1942., št. 73 Sl.). No, kot je znano prav vsakemu od poštenih Slovencev, k tem “mučencem’’ ni nihče molil in na “priprošnjo’’ teh izdajalcev, vernih služabnikov fašizma in pridaničev, Bog do danes in za čas Rožmanove-ga škofovanja ni storil nobenega čudeža. Tako ni hotel potrditi ne Rožmanovih ne papeževih stremljeni (sijajno bi res bilo, da bi se jima udinjal še Bog in bi n. pr. na Ehrlichovem ali Natlačenovem grobu začel delati čudeže) in ni hotel dodati narodnim izdajalcem svetniškega in mučeniškega sija. Kot je ta poizkus prav za prav v vsem svojem bistvu nekaj silno smešnega, pa je po drugi strani tudi silno žalosten pojav. Lahkoverni, v klerofašistične duhovnike in škofa zaupajoči in verujoči ljudje, so bili v svojem belogardističnem početju s tem še bolj potrjeni, saj gre vendar za obrambo vere in plačilo za to se jim ponuja sama mu-čeniška krona, torej skoraj čast oltarja. Od tod je tudi jasna ona belogardistična zagrizenost bodisi v borbah, bodisi v izjavah pred ljudskimi sodišči ,kjer so povsem iz najglobljega prepričanja izjavljali, da se pobojev in umorov ne kesajo in da hrepene in komaj čakajo mučeniške krone. Danes bi se ob vsej tej grozni zmešnjavi človek res da najrajše smejal, takrat pa je bila taka prostaška, fašistična zloraba verskih čustev lahkovernega slovenskega človeka nevarna zadeva, saj je ljudi naravnost silila v bratomorno klanje, ki pe ga OP. ni nikdar hotela. Kdo torej ? Odgovor pač ni težak. O ‘ mučenikih’’ g-ovori tudi v postnem pastirskem pismu za 1. 1943, kjer pravi: “Palme mučeništva so zrasle tudi na naših tleh, naša domača zemlja je orošena z mu-čeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznati, znjimi delali, njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po svoji vesti in po svojem verskem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti in stanovitni so bili v veri in zato so morali pasti. . . Ni pa nobenega dvoma, da smo v teh pravih mučencih dobili vzvišene vzornike in prekrasne zglede mučeništva”. Dne 30. XI. 1943 je izdal posebno pastirsko pismo, kjer obsoja “brezverski komunizem”, misli pa s tem, kar je iz vsega pisma jasno razvidno, OF samo. V tem pismu, ki naj bi kot pastirsko pismo bilo pisano ex professo in ex cathedra, sam pravi: ‘‘Moja sveta dolžnost je, da vam kot škof in nadpastir vaših duš spregovorim o brezbožnem komunizmu... da vas pred njim in njegovimi zvijačami svarim.” Piše v glavnem sledeče: “Koliko sijajnih mož in fantov je bilo pobitih, koliko slovenske krvi prelite, koliko nepopravljive škode je bilo narodu narejene. Kdo nosi krivdo za to? Brezbožni komunizem (OP), ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in se pod krinko osvobodilne fronte in narodno osvobodilne vojske skuša polastiti oblasti, da bi do konca dovršil svojo krvavo revolucijp in družbo po brezbožnih načelih uredil. On je glavni krivec vsega gorja, ali sam naravnost, ali pa ga je ponovno izzval.’’ (Rožman ponovno nesramno podtika vsa grozodejstva okupatorja Osvobodilni fronti, ki da je “neposredni krivec’’ okupatorjevih pobojev, požigov itd. Bedni hlapec še bolj bednega fašizma, bedna karikatura katoliškega škofa, ki zliva vso gnojnico na OF, edinega resničnega in poštenega borca, vseh okupatorjevih grozodejstev pa se ne upa obsoditi niti z eno besedo. Je to moralnost, in sicer katoliška moralnost katoliškega škofa?) Dalje pravi, da “naša borba (proti OF) je verska zadeva, kajti, da komunizem (OF) more doseči svoj cilj, rabi vsa sredstva: laž, rop, umor, nečloveško strahovanje in nasilje, zato je prva dolžnost vsakega katoličana, ki še hoče biti član cerkve ta, da se odločno postavi zoper komunizem’’. In nadaljuje: “Bog in njegova Cerkev pričakujeta (to borbo) od KA, Marijine družbe, Tretjega reda in podobnih organizacij’’. S tem Rožman kot “škof-učitelj’’ v glavnem konča in v poznejših izvajanjih ne pove v bistvu nič več novega, temveč staro, da je OF komunistična (vedno bolj izpušča pridevnik “brezbožni”), borba proti komunizmu je verska zadeva (hoče od sebe odvaliti očitek, da se ne vtika v politiko) in ponovno poziva na borbo proti OF in partizanom. 2. Rožman je oblast, “ki je od zgoraj’’, od Duceja gladko in brez pretresov prenesel na Hitlerja in belo gardo je nagnal k domobrancem. Ostal je torej zvest samemu sebi, in zato, ker mu je pač tako najboljše kazalo. (Pomislimo na naravnost neverjeten paradoks: isti Hitler, ki mu je preganjal duhovščino in zaprl skoraj vse cerkve po Gorenjskem itd., postane sedaj njegov gospod in mu ne samo verno služi, temveč z njim tudi sodeluje pri uničevanju slovenskih živlenj, prim. njegovo asistenco pri domobranski zaprisegi.) Ob obletnici Natlačenove smrti je ponovno spregovoril, da ‘‘bo narod >izkriva-vel. . . ostali bodo le še narodni krvniki. . . narod je na tem, da pogine”. Ponovno poziva na odpor: “Spoznajte vsi, prav vsi... pot načelnega in vztrajnega odpora proti brezbožnemu komunizmu, ki je največji škodljivec, kar jih je kdaj slovenski narod napadlo.’’ (“Slovenec”, lfi. XI. 1943). Na Miklavževo nedeljo leta 1943 pridiga: “Do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem (OF) naj večje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.’’ (“Slovenec", 15. XII. 1943, št. 284). Ob drugi obletnici Natlačenove smrti pravi: "Brezbožni komunizem je največje zlo, ki preti materialni in duhovni kulturi našega naroda, in nato pohvali padle domobrance in druge izdajalce: “Vsi borci proti kumunizmu so umrli v izvrševanju dolžnosti, ki so jih imeli po sodbi lastne vesti za svete in Bogu všečne.’’ (Rožman se tu prvikrat previdno pere in čeprav je ves čas ščuval lahkoverne ljudi na odpor proti OF, vali sedaj krivdo za padle na njihovo lastno vest in izvrševanje Bogu všečne dolžnosti.) Vendar ponovno poziva na boj: “Bodite edini, podajte si roke, strnite trdno svoje vrste vi vsi, ki pravite, da narod zares ljubite, da mu želite ohraniti lepšo bodočnost... vi vsi, ki to resno hočete, bodite enega srca in ene misli v tej uri”. In popolnoma v stilu svojega novega učitelja Hitlerja konča: ‘‘Naj vas ne bega in ne plaši nič, kar navidezno še grozi. Skovani v eno voljo, eno ljubezen in eno moč, stojte trdno in vztrajajte zvesto do konca! (“Slovenec”, 15. X. 1944, št. 237). V pastirskem pismu za leto 1944. pravi: “Ne bojte se ljudi, njihovih sodb in njihovih mnenj, ne bojte se zlasti ljudi, ki sami v Boga in odrešenje ne verujejo”. V postnih govorih 1. 1944 pa vzklika: “Ali Kristus, ali brezbošvo v obliki brezbožnega komunizma (OF). Brezbožni komunizem ima namen iztrebiti Kristusa, pa skriva svoje brezbožne cilje pod krinko pomagati delovnemu ljudstvu, osvoboditi narod. . . Voditeljem komunizma ne gre za svobodo, niti ne v prvi vrsti za pomoč delovnemu ljudstvu... Ti (voditelji OF) imajo večji greh, te Kristus bolj obtožuje ko množico, ki se da od njih voditi in ki izvršuje dostikrat delo neznanih voditeljev. Zelo značilno je, da brezbožni komunisti pozdravljajo z dvignjeno pestjo. Pest proti nebu, proti Bogu, je naravni izraz sovraštva do vsega, kar je Božjega”. S tem zadnjim, sicer omenjeno smešnim, a izgovorjenim, resno sovražnim in grozečim stavkom, je Rožman v glavnem zaključil svoj “škofovski nauk”. 3. Posledice. Kdor je količkaj imel oprav- FAKRICA IIK MI EKLES AIUISTHOS LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO r a d s: m a e Soc. Kesp. Ltda. - Capital $ 100.000.— VALENTIN VIRASORO 1865 U. T. 54 - 6S5G — BUENOS AIRES ka z ljudmi v času narodno osvobodilne borbe, je dobro občutil moč teh “škofovskih” besedi. Tudi če jim ljudje (duhovniki in verniki) niso povsem verjeli, jim je pa vendar to služilo za izgovor svojega izdajalskega početja, pasivnosti in splošne narodnostne nedelavnosti. Povsod si lahko; slišal, pa naj si še tako prepričeval: "Vse prav in lepo, toda, “škof^Jfo rekli in jaz ne morem, ne smem drugače”. Pa ne samo to. S svojimi govori in pismi je sprožil cel plaz najnesremnejših, versko pobarvanih in zlaganih napadov na OF in partizane v okupatorju vdinjanem dnevnem časopisju, nabožnih listih in v rakovniških knjižicah. Ne mislim omenjati vsega tega in se bom omejil samo na dvoje, za kar nosi Rožman popolno odgovornost, na izjavo slovenske duhovščine na njenem protikomunističnem zborovanju (od 12. do 16. ju-; nija 1944) in na proslulo brošuro “20®?’’»j sestavljeno v glavnem iz besedi in stavkov, vzetih iz, Rožmanovih govorov in izjav. J Slovenska duhovščina v svojem manifes-j stu izjavlja: 1.) “...odločno in javno obsoja OF kot komunistično organizacijo-Javno obsoja vse zločine, ki jih je storil brezbožni komunizem nad slovenskim narodom." (Torej isto kot škof). 2) “Sloven-j ska duhovščina je v smislu katoliških moralnih načel lojalna do obstoječih oblasti’-! (Kar danes ni — to je vsakomur znano -'J je pač najlepši dokaz, kako močna so in odkod izhajajo njena tako imenovana “moral-! na načela”, iz same in gole koristoljubnosti namreč. Slovenska duhovščina je bil*; Vselej pripravljena in je tudi služila vsaki; tisti oblasti, ki jo je puščala na milu, ki j* ni dokazala poti pravih duhovnikov in res-; ničnega dela za narod, ki je puščala pri mi-j ru njene farovške grunte, kongruo, biro itd.), nato nadaljuje: “...in ne odreka v svojem delokrogu pomoči vsem, ki jim je! častna dolžnost skrbeti za varnost, red i11 mir v deželi in se boriti proti komunizmu za lepšo bodočnost slovenskega naroda’* Kaj pomeni pomoč “v svojem delokrogu’ je pokazala že zgodovina, da se je slovenska duhovščina od spovednice do domo-j branskih kuratov vdinjala okupatorju in njegovim pomagačem. In kdo je rabil izra* “v svojem delokrogu”? Škof Rožman sart j 3.) “Zbrani slovenski duhovniki pozivajo slehernega Slovenca, da na svojem podro-j čju sodeluje v protikomunistični horbi ift ne odneha v prepričanju, da bi komunizei'1 pomenil za narod smrt, zmaga nad njim p* življenje”. Iste besede je rabil tudi škof io I zopet vsak prav dobro ve, kam merijo be-: sedi sodelovati “na svojem področju”. Važen vsekakor je “Slovenčev” komentar k tej resoluciji (Slovenec, 17. VI. 1944, št-j 137). Komentar uradne in profašističn® SLS, ki pravi: “Slovenska duhovščina je naukom in navodilom cerkvenega načelstvi* zvesto sledila v pridigah in pouku. Sedaji pa je na posebnem zborovanju svečano ii' TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 12G5 U. T. 59-1892 TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA” Močnih Iran SARACHAGA 4800 U. T. G7-G988 KROJACNICA Franc 3Mi>linr Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 TRGOVINA JESTVIN Srečho Tur el ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. L O J K Pedro Moran 5130 Tecnico Constructor U. T. 50-7186 l povedala svojo obsodbo nad komunističnim Mezboštvom. Ker pa je komunizem gibanje. ki se pri nas izživlja v neki konkretni organizaciji, je obsodila slovenska duhovščina komunizem, kakor se pojavlja na Slovenskem, to je komunistično OF, ki je v celoti organizacija komunizma! Slovenska duhovščina je obsodila zmoto in organiza-jo komunizma, ker je prvi pogoj za življenje v družbi red, jamstvo za red pa je oblast, ki pa je moralna dolžnost vsakega katoličana, da podpira obstoj reda, pa naj skrbi za ta red kakršna koli oblast.,. Ta skrb za red in varnost po deželi je častna •n ker red in varnost po želeli najbolj ogra-za komunizem s svojim zločinskim delovanjem, je častna tudi dolžnost boriti se proti komunizmu za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Slovenska duhovščina je v resoluciji obljubila, da na svojem področju ne bo nikomur odklonila pomoči, kjer koli ho šlo za skrb, za varnost, red in mir v deželi in za borbo proti komunizmu. Toda slovenski narod do komunistične nevarnosti ne sme ostati pasiven... Ni torej zadosti obsoditi komunizem, ampak je treba aktivno poseči v boj na vseh področjih. Ker le komunizem predvsem nova kriva vera 'n ker v prvi nastopa proti Bogu in proti Cerkvi, bo tudi slovenska duhovščina na svojem področju aktivno vodila boj proti komunizmu. Istočasno pa slovenski duhovniki pozivajo vse Slovence, naj vsak na svojem področju, začno boj proti komunizmu, pospešijo in v boju tudi vztrajajo”. Vse mere še tako zagrizene propagande insovražnosti proti OF pa presega proslu-*a brošura “200?”, sestavljena v obliki nekakega katekizma in v glavnem po Rozmanovih UENEIIALLAJTNAIVT v F K A N C B O Z M A N - S T A N E Sedmega novembra 1. 1944 je naznanil ta- osebnostjo, ki je pri slehernemu boicu od-kratni glavni štab narodno osvobodilne voj- j razala toliko odkritega spoštovanja in za-ske in partizanskih odredov Slovenije z osvobojenega ozemlja v Beli Krajini vsem enotam narodno osvobodilne vojske in vsemu slovenskemu narodu, da se je pri preizkušanju učinkovitosti novega orož j a smrtno ponesrečil generalni poročnik Franc Rozman - Stane, komafidant slovenskega glavnega štaba ter njegova zvesta spremljevalca: starejši vodnik Jug in vodnik Tonček. Ta vest je težko pretresla borce naših brigad in divizij in z njimi širok krog prebivalstva do zadnjih meja, takrat še po večini zasužnjene slovenske zemlje. Kaj ti z imenom priljubljenega in od vseh spoštovanega komandanta slovenskega dela narodno osvobodilne vojske Jugoslavije — komandanta Staneta — je bil vendar združen velik del zgodovine partizanskega gibanja pri nas in to od vsega začetka. Rečemo: z njegovim imenom, ali bolje: z njegovo radi njegovih izrednih vojaških sposobnosti ter velikih človeških vrlin, ki so pri borcih na vojnih položajih in pri našem narodu v zeledju bile deležne toliko zaupanja in tople ljubezni. Komandant Stane — in to so vedeli vsi — je bil vendar človek iz srede našega ljudstva, vse svoje življenje do kraja požrtvovalni in neizprosni borec za pravico in resnico in že od 1. 1941 eden prvih borcev za svobodo. Bil je to eden tistih čudovitih slovenskih ljudi, ki so se v letih osvobodilnega boja povzpeli iz prav skromnih, utesnjenih prilik našega delovnega človeka visoko v prvo vrsto narodovih vodnikov, voditeljev oboroženega upora slovenskega ljudstva proti fašističnim okupatorjem in zatiralcem. NJEGOVE ŽIVLJENJE Franc Rozman se je rodil v majhni go- večjemu narodnemu sovražniku, proti ko- sko upira in ga pobija (165). Povelja Ot munizmu, ki ga pri nas predstavlja OF se ne smejo izpolnjevati (168), prisilni mo-(80). To zahteva narodna ljubezen (82). biliziranec sme iz partizanov zbežati (169), OF prinaša pekel, kamor pride, se začnejo terenci so dvojni zločinci, ker spravljajo v za ljudi slabi časi. Ne da miru ne po dne- 1 nesrečo ali celo smrt svoje sosede vi, ne po noči. Vdira v hiše. Ljudem ukazuje preživljati partizane. Ropa shrambe, I odnaša žito, živino in denar. Odpeljujo lju- \ di. Nasilno mobilizira moške in ženske , Če zmaga OF, takrat se bo šele razdivljala v vseh zločinskih nagonih. Pobrala bo vae i premoženje, pobila vse poštene ljudi, in j dobesednih izrazih. Brošura obsega nihče ne fao yeč yaren pred nj-no krvoloč najpodlejše laži, pa ne samo to, tudi na nostjo _ Takrat dokončno preneha vse najpodlejši in brezvestni način duši v du- nje na bo,jge čase (9?) Da bi 0F uklo. *>h zapeljenih ljudi še zadnje sledove člo- j ^ narod> rabi laž> prevaro in nasiije Veske vesti in krščanskih kreposti. Za to (170), dovoljeno je naznaniti rednim oblastem člane OF, da to je celo dolžnost, ker so profct-narodni in mednarodni zločinci (171), kajti krščanska ljubezen ni v tem, da bi podpirala hudobijo in zločinstvo, ampak da oboje zatira (174), ker ta služi dobremu, ne pa zločinstvu (175), OF in komunizem pa, sta največje zlo in in nesreča za narod (176). — Smejo se torej uničevati partizanska skladišča (179), preprečevati vsi načrti OF, to je dolžnost vsakega poštene- , - 3| (100). Partizani niso narodna oblast, ne se- ga Slovenca (180), proti OF je dovoljeno »rosuro je Rožman odgovoren v polni men (,aj jn nikolj ne bodo ker nasilje nikdar ni rabiti orožjC; ker je to krivičen napadalec ne samo v tem, ker je v glavnem sestavlje- ( oblast (104)> tenweč SQ p0 določbah med_ ! in nastopa z orožjem (181), ta borba mora- na iz njegovih lastnih izjav, temveč tudi. narodnL>Ka> državnega in božjega prava sa- \ biti organizirana (182) in to organizirano Je kot najvišji čuvar vere in morale v mozvanci nasilni uzurpatorji (105), kar' borbo vodijo domobranci in narodne straže «voj, škofiji dopustil tiskati in razširjati pomeni> da so oborožena roparska tolpa1 (183). ^•osuro, ki na najbolj prostaški način skru- 06) Vsak partizan je torej narodni in j Domobranci so slovenska narodna ob- osnovne dogme in krščansko moralo. ! državni izdajalec (111), partizani lažejo,' ramba plemeniti narodni borci, ki se vite-Po tej brošuri je OF psevdopolitična da niso proti veri. Izkušnja pa govori dru-j gko bore proti največjemu sovražniku za gače: požigajo cerkve, more duhovnike in vzvišeno svobodo slovenskega naroda vernike (120). Dela OI* so zločini proti na- (134), v to borbo jih je gnala ljubezen do rodu, državi in Bogu (141), rop, požig in naro(]a jn vera za njegovo lepšo bodočnost umor je zločin po božjih in človeških posta-! vah (146), ljudje, ki OF podpirajo, so tudi roparska in morilska družba (odgovor 1), ki jo vodi politična partija (odgovor 13), bori se za komunistično revolucijo (14), povdarja sicer narodnost in svobodo , a zato, da narod vara in preslepi «4). OF hoče z nasiljem spraviti na vla-j zločinci in spadajo zaradi krivoprisežništva ! Ne smemo se toreJ čuditi, odkod fana-«io komuniste, narod pa zasužniti (65), in izdaje pred vojno sodišče (148). Skratka, I tlčna zagrizenost, odkod naravnost blazni voditelji OF so največji narodni škodljiv-' 0F je največji narodni sovražnik, narodni poizkusi uničiti OI- in partizane, ape je-«i, sovražniki in izdajalci (76), če se nji- sovražnik prve vrste, številka 1. (150). Ona j van'’e’ kl se nl ustrasll° ne lazl’ ne P*®V*' hov načrt posreči, bi najprej izbrisali slo- je napisala najbolj sramotne liste sloven- re' ne zlorabe vere> Je povzročilo neste o vensko domovino. Dogovorili so se že le- ske narodne zgodovine s svojimi neštetimi prezgodnjih smrti slovenskih ljudi. nota 1935 in ponovno leta 1943, da se raz-1 zl0čini (151). Največje narodna sramota je se ne da popisati. A vse to je človek 'Prenašal z veseljem, s zavestjo, da se bori dom, narod in za lastno družino, katero hoče oteti iz 25 letnega suženjstva ter jim 'istvariti boljšo in srečnejšo bodočnost: da-movino Jugoslavijo. S to zavestjo v srcu *e je boril sleherni partizan in s to zavestjo le umiralo in umrlo 46.000 junaških partizanov, borcev Julijske Krajine. Toda nesrečni Primorski zemlji ni še do danes, po tolikem trpljenju in žrtvah, usojeno mirno IT1 svobodno živeti: še danes se mora ves Primorski narod politično boriti za svojo priključitev k materi Jugoslaviji, kajti še danes se dobijo domači in tuji izdajalci, ki bi hoteli barantati za našo s skrvjo pridobljeno svobodo, ki bi nas ponovno hoteli pahniti v italijansko suženjstvo. Toda ne damo se ugnati. Raje zgrabimo spet za puške in spet gremo v hribe in gozdove, dokler ne dosežemo našega cilja: to je priključitev cele Primorske- s Trstom k Jugoslaviji. Po kapitulaciji Nemčije sem bil poslan v Kobarid, kjer sem bil izvoljen za predsednika Okrajnega Odbora, katero funkcijo vršim še danes, dasi sem večkar zaprosil za odpustitev radi preobilnega dela doma. Toda dokler ne dosežemo našega cilja, mora biti vsak na svojem mestu kot vojak na straži. Ivan Kurinčič Naj ti opišem še izgube naše vasi. Prostovoljnih in mobiliziranih je bilo 106 mož-kih in 4 ženske; od teh so padli, bili ranjeni internirani sledeči: Franc Jozelnov, ki je pogrešen iz nemške internacije, njegov sin Slavko je padel v Volčah, hišo so mu izropali do tal, ženo in otroke odgnali v internacijo; Andrej Mezinov v internaciji; Maks Kmetov, invalid; Franc Adamčev padel v Jevščku; Janko padel v Albaniji in Pepo invalid v Belgradu; Janko Bleukov padel v borbi za Trst; Špinkove vse tri punce internirane; Toni Ščirnov padel v Bosni, njegov brat invalid, sestra zaprta; Mevževga Lojza sin padel na Hrvat-skem, on sam v internaciji; Pepi Jurcev interniran; Mirko Belinov invalid; Tereza Korenova (sestra žene F. Kurinčiča) internirana v Italijo in Nemčijo potem, njen sin Janko padel zadet od fašista zadnji dan ko smo zmagoslavno prišli v Idrsko, njena hči Meri je bila internirana in ko se je vrnila je šla med partizane, kjer sta bila F r a n e Š t e k a r Stavbinski podjetnik Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 Krojačnica "Goriča” franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Patemal -V*- - M?* Pogled na Kobarid in njegovo okolico oba sestra in pokojni brat odlikovana z medaljo hrabrosti; Lojze Košerogov padel v Brdih; Jaknu pogorelo vse požgali Nemci; Toni Kramerjev padel 1.V.45 na domu, ko sa je bil vrnil iz Črne gore, kjer je bil v Proletarski brigadi; Ignac Lukšev, ranjen; Janko Šoverjev invalid, všel je Nemcem ko so ga hoteli sredi vasi pred ljudstvom ustreliti; Janko Vončinov padel v Tajčru-tu; Andrej Sovdatov padel na Lokvah; Mirko Šimenčev, interniran; Pepi Šloserjev padel na Nanosu, njegova mati in hči internirane; Karol Šumijev radi izdajstva u-streljen od naših partizanov v Jevščku in je bil s tem plačan za vso njegovo fašistično špijonažo, radi katerega ste bili tudi ti in Toni in drugi zaprti in pretepeni. Karlinov sodelavec in moj izdajalec, Solarjev, in na stotine drugih so v Vidmu že več let; bojijo se Karlinove usode, ki pa jim prej ali slej ne uteče. Ciril Dganov obešen v Kobaridu, ko so ga Nemci vjeli na Vršnem; ! Jože Žehov umrl v Drežnici za posledicami i ran; sin Žeha je bil zvezen vržen v valove Soče, ko so ga Nemci vjeli na Vršnem; To-1 maškov sin padel pri Postojni; Nace Jakov \ mučen v zaporu; Janko Matevžev v in ter-j naciji; Janko Vancov brez roke; Nace Po-lonkov umrl v Nemčiji; Milka Mickova ra- ^ di izdajstva in špijonaže aretirana in u-streljena pri Soči, njen brat pogrešan iz italijanske vojske iz Sicilije; Maks od Dre-ja Drejcevga padel na Cerkljanskem; Tona Toncov padel pri Starem selu; od Franca prvi sin ranjen, drugi v internaciji v Nemčiji; Tona Kavčev pogrešen; Ivanka, Alma in Ema v internaciji v Nemčiji; Franc Bajev umrl v Nemčiji, sestra internirana; Karlo Dgonov in žena internirana. Dne 2 julija tega leta so ostanki fašistov v Gorici zadali Lojzetu Mohorinovemu 5 strelov v trebuh, po osmih dnevih je podlegel. Pogorel je Kovačev hlev; Uršenovim deloma hiša; Klekerju stoh in 28 senikov, so jih zažigali Nemci in Lahi, da bi pregnali partizane. Vse to je žrtvovala in prestala naša vas, ki pa je še najmanj prizadeta. S tem, kar sem napisal, si lahko predstavljate kako je moglo biti, brez da bi se spuščal v podrobnosti.- Svino bombardirano, Stanovišče požgano do tal, Vrsno in Krn deloma, Žaga in Čezsoča bombardirano vse; Volče, zažganih 23 hiš; Foni, vse hiše pogorele in druge vasi so tudi vsaka HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Seguroia 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA Vranca Klan fšok HABANA 4321 vogal ŠANABRIA Stavbi n ska Eiovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA ® Laprida 2443 Florida, FCCA TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert BS e 8 t r a m DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires kaj prizadeta. Čepovan, Lokve, Trnovo je vse uničeno. Splošne človeške žrtve in materijalne škode cele Primorske so sledeče: 46.00® padlih v Osvobodilni partizanski vojski* 7.000 invalidov. Interniranih v Nemčijo in zaporih 95.460. Popolnoma požganih domov 19.375, delno požganih 16.837. Preštejte in presodite kakšno trpljenje je prenašal naš ubogi Primorski narod za svojo osvoboditev. A kljub vsemu temu so še danes nekateri, ki vse to zasmehujejo; žal, da jih je par tudi v naši vasi; ljulka pač more biti v vsakem žitu. Kot vam je znano je sedaj Primorska razdeljena v dve zoni A in B. Zona A obsega delno Bovško, Kobariško, Kanalsko, Gorico, Miren, Brda, Komen, Trst, ki je po angloameriški vojski. Zona B pa je zasedena po jugoslovanski vojski, ki obsega Trento, Drežnico, Tolminsko, Sv. Lucijo, Idrijo in večji del Istre. Upamo, da bomb kmalu rešeni angloameriške “demokracije’’ ki je zelo podobna italijanski, ki smo jo okušali celih 25 let. Življenje ni še kot bi moralo biti. Godbo smo obnovili; tudi društvo imamo, ki se imenuje ‘‘Peter Skala” po največjem borcu in organizatorju ki je padel. Ostale organizacije so sledeče: Zveza antifašistične Primorske mladine, Zveza antifašističnih žena, Zveza Primorskih Partizanov, Slovensko - italijanska antifašistična Unija, Krajevni odbor Rdečega križa, Krajevni odbor dijaške Matice in končno še Krajevni Narodni Osvobodilno Odbor, ki vrši nalogo bivše občine .Vse te organizacije pa se ne morejo popolnoma razmahniti, radi angloameriške ‘‘demokracije”, ki ščiti koristi kapitalistov in daje potuho Italiji in bivšim fašistom itd. Kljub temu se politično borimo naprej, ker smo gotovi, da prej ali slej dosegli zmago in priključeni Jugoslaviji. Dali smo postaviti spomenik vsem padlim borcem, ki je bil izdelen v Tržiču; postavljen je pred cerkvijo in je stal 100.000 lir. Denarja smo imeli zbranega 60.000 lir in če bi mogli vi tam kaj prispevati v ta namen bi bilo lepo in bi bili vam hvaležni. Saj drugega plačila itak naši padli borci za svobodo ne zahtevajo od nas kot nekoliko hvaležnosti in spomina nanje. Če pa sedaj ne morete pomagati, pa pozneje, ko bomo zidali Prosvetni dom. V načr- tPr. Hinko Ešalpcrn Specijalist notranjih bolezni •Drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin S55 - 1 nad. - dep. C . U. T. 32-0285 in 0829 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viemes Pedir hora por telefono Defensa 1155 U. T. 34-5319 Gorenji Logatec Vera Mozetič por. Tivan piše sestri Jeli Mozetič por. Novinc: 20.IX.46. Nahajam se že tri tedne v Logatcu pri teti Brunotavi; prišla sem, da si pomirim živce po aventuri ki smo jo imeli v Gorici. Napadeni smo bili od 25 fašistov na našem domu v Gorici, razbili so nam tri vrata in vrgli ročno bombo pod okno moje spalnice. 'Boris z družino se je preselil v Vrtojbo, Bruno in Dora sta v službi v Postojni, Nada pa je ostala doma. Fašisti so merili samo name in na Brunota, ker hočejo odstraniti vse vodilne osebnosti. Jaz sem namreč tajnica Antifašistične Ženske Unije južnega dela Gorice. Ne bi šla proč, če bi ne bila v drugem stanu, ker ne smemo pustiti naših mest v tem trenutku ko se gTe za usodo naše Primorske. Nada mi je sporočila iz Gorice, da je spet vse mirno in da fašisti nimajo več toliko moči. Ta fašistična golazen namreč ni iz naših krajec. Nekaj časa so rogovilili po Trstu m spet po Gorici, so vsi begunci, četniki, usta ši, fašisti in masovci, ki jim ne kaže iti v Jugoslavijo niti v Italijo; tako se prodajajo tujcu proti lastnim bratom. Tukaj v Jugoslaviji pa je pravi mir; vse dela in vsaki dan se boljša, hrane je že dovolj in kar se tiče drugih potrebščin jih je tudi že dobiti. Jaz jim vedno pravim, da se še ne zavedajo kaj imajo, naj pridejo poizkusiti samo za nekaj dni k nam na Primorsko. Najraje bi ostala tukaj, če bi me dolžnost ne klicala v Gorico, a bom kmalu morala iti v “moskvo’’, to je rodiš- tu imamo v enem letu zgraditi Društveni dom, ki bi obsegal dvorano za prireditve, zgoraj prostore za šolo in občinske urade in organizacije in zraven okrepčevalnica, potem telovadnica za šolsko mladino ter odraslo. Ta zgradba bo kot spomenik še poznim rodovom naše borbe za svobodo in socialnega preobrata. S. Gregorčičev spomenik ni skoro nič pokvarjen, vendar bi ga bilo treba nekoliko popraviti in obnoviti, posebno ker se vrši na njegov grob kot nekakšno romanje od blizu in daleč. Njegovo ime je v tej vojni nosila 17 brigada, (v kateri je padel kot poročnik Kacinov najmlajši brat France) katere ni mogel sovražnik na noben način uničiti. Veseli me, dragi France, da si istega duha kot sem jaz in vsa naša družina in upam da sta istega mišlenja tudi ostala dva brata. Vem, da nastopaš javno povsod, kot si nastopal že tukaj v prejšnjih društ-▼ah. Tudi mene hočejo povsod imeti; držim govore na shodih, prireditvah in pogrebih. Ravno pred 14 dnevi smo smo na Krnu prekopali dva groba naših borcev S. Gregorčičeve brigade in sicer Jožeta Finovega iz Kobarida in komisarja brigade, Jožefovega iz Svina; pogreba se je udeležilo čez 2.000 ljudi, na grobih sva govorila jaz in Meše-linčev učitelj. Lojzova hči Zalka je sedaj poštna uradnica v Podplatu pri Celju. Jaz odpotujem jutri v Ljubljano kot vodjo delegacije našega okraja, kamor ponesemo pozdrave in resolucijo tovarišu Kardelju, ki odpotuje na konferenco v Pariz; v delegaciji so učiteljica Blevkova, učitelj Mešelinčev in neka visokošolka iz Kreda. Delegacije odpotujejo iz vseh krajev Primorske. S tem končujem ta moj roman in upam da bo iz tega tebi in vsem našim rojakom v izseljenstvu dovolj viden položaj pri nas. Ivan Kurinčič. nico. Tako je vidite; po končani vojni smo primorani hoditi po svetu in to samo radi naših takozvanih zaveznikov. ZAGORJE NA KRASU Marija Mlač v Berazategui je dobila od doma sledeče pismo: Zahvaljujem se vam za pakete, čeprav jih še nismo dobili. Bojimo se, da bi jih nam ne pokradli, kajti v Trstu kradejo v želežniških vozovih kar na debelo. Izropali so že nešteto vagonov s pošiljkami iz Amerike. In takozvana Zveza vojaške uprave se zato niti ne zmeni. Saj še policija krade, samo da se zatira na kakršen način je mogoče to naše ubogo do kosti izčrpano ljudstvo, če bi vi vedeli kaj vse se dogaja v Trstu in pod tako zvano zono A, kjer Slovenci niso varni. Mi hvala Bogu spadamo pod zono B, kjer vlada red in mir. V zoni A pa še sedaj preganjajo Slovence in ponekod še bolj trpijo kot med vojno. Vsega sta krivi naši bivši zaveznici, Anglija in Amerika, za katerih zmago smo se tudi mi borili. Ali dobro naj si zapomnijo, da Slovenci ne bomo nikoli več prelivali krvi za anglosaksonski imperij. Tudi njih usoda bo zapečatena. Tu v Jugoslaviji smo svobodni. Dela se povsod; obnavljajo se tovarne, želesnjce, ceste, mostovi in drugo. Organizirali so ta-kozvane prostovoljne udarniške čete, kjer se mladina v prostem času in ob nedeljah žrtvuje za obnovo dežele. Od vseh strani prihajajo fantje in dekleta ter skupno izvajajo udarniška dela. Porušene in požgane vasi se bodo tudi kmalu obnovite, ko bo dovolj materijala, denarja in drugih sredstev; vsega ni mogoče takoj narediti. Kaj bi bilo z nami, če bi spet spadali pod Italijo, kakor hočeta Amerika in Anglija. Popolnoma uničeni bi morali še odškodnino plačavati. Ubogi italijanski kmetje in delavci, kako grozovito bodo sedaj obdavčeni. Sreča, da imamo Tita, sicer bi ponovno ječali pod jarmom 2000 letne kulture. Najbolj smo se bali, da bodo povojni ropi in umori na dnevnem redu; pa nimamo ne žandarjev, ne karabinjerjev, ne policije in vendar je red in mir povsod, da lahko greš brez skrbi ob vsaki uri kamor hočeš, bodisi ženske ali možki Kar piše tuje časopisje o nas, da so prinas upori, stavke in revolucije, ni čisto nič res. Živčno smo vsi precej razdrapani, kar ni nič čudnega po tolikem prestanem. Živimo pa drugače še precej dobro, čeprav nam marsikaj manjka, a živimo v kljub temu mnogo bolje kot pred vojno. V šoli učijo samo slovensko in se otroci v enem letu več naučijo kot preje pod Italijo v šestih. J. Škrlj. “NA MIROVNI KONFERENCI BODO PODPRLE JUGOSLOV. DELEGACIJO VSE DEMOKRATIČNE SILE” PIŠE “IL LAVORATORE” GLEDE VPRAŠANJA TRSTA Trst. — Nedeljski “II Lavoratore’’ je objavil uvodnik pod naslovom “Sanje in resnica o Trstu”, v katerem pravi med drugim: Govori se o razgovorih ‘‘tržaških industrijskih in finančnih ekspertov” s slovitimi svetovnimi osebnostmi. Kdo so ti eksperti ? Morda tisti iz družine Cosulic)|J Omenjamo samo eno ime, da bi se razumeli. Gre za tisto skupinico ljudi, ki zdaj gospodarsko vlada nad mestom in pokrajino, ki je v avstrijski dobi podpirala avstrijske oblastnike, v času Nittijeve in Bo^ nomijeve Italije so pa bili svetovalci italijanskih prefektov in razen tega propaga-torji fašizma; pozneje so bili povezani s fašističnimi prefekti in imperialističnim Rimom, potem so pa bili nacistični kolabo-racinisti. To so nizkotne' skupinice ljudi, ki menjavajo srajce in politično barvo pod vsakim režimom. Ali lahko ostanejo ti ljudje še nadalje gospodarji in odločujoči či-nitelji v Julijski krajini ? Vedno smo bili na strani ljudstva, tako v času, ko je na ljudi strejala kraljevska vojska, kakor tudi zdaj, ko jih preganja civilna policija pod zaščito okupacijske oblasti. MATERIALES para CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires AVTOPREVOZNO PODJETJE Anton SSInžitm ★ Triunvirato 2789 U. T. 54-0257 H E R R E R I A DE O B li A HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires REST AUR ACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče »fttžvS šlnninili Anasco 2652 U. T. 59-8995 ,‘TITOVO TEKMOVANJE” V CONI “B" JE DALO NOVE UDARNIKE Ajdovščina. — Dopisnik Tanjuga poro ča: Titovo trimesečno tekmovanje je daio po delavnicah vzhodno-pfimorskega okrožja cone “B” novih 33 udarnikov. V elektrarni Ajdovščina je udarnik Šircelj Anton prekoračil pri 8 urnem delu normo za 35 % in predlagal način za splošno izboljšanje dela. Na žagi v Postojni je udarnik Miklavčič Anton prekoračil obi ■ čajno normo za 30 %, s svojimi tovariši popravil in obnovil lokomobilo, tračno žago itd., s čemer je prihranil podjetju nad 300.000 lir. V tovarni vezanih plošč in žagi v Št. Petru na Krasu je Kovač Pavel dvignil produkcijo za 63 % in zboljšal kakovost za 30 Vi ■ Tovarniški kurjač Penko Jože, star 74 let, je postal udarnik, ker je v najtežjih okoliščinah vestno skrbel, da j6 obrat deloval in lahko zaposloval 200 delavcev. Prav tako je zaradi svoje vestnosti v delu postal udarnik Krosila Ivan, Italijan iz Komegliansa, ki se je kot žagovodja pokazal kot vzor nameščenca in se nikoli in okorelo držal predpisanih delovnih ur. Na parni žagi Rizzato v Ajdovščini je udarnik Valič Anton dal predlog na izdelavo lesenega stroja za čiščenje mizarskih izdelkov, ki naredi v istem času delo petih delavcev. Z izdelavo tega lesenega ostroja je podjetje prihranilo 105.000 lir. Udarnik Kovač Benjamin je spravil po- polnoma sam v pogon stroj, ki je bil oi* t bombardiranju pokvarjen in za čigar po- | pravilo so vedno najemali inozemske stroj- I nike-monterje. Kovač Benjamin je med po- t? pravilom stroja tvegal svoje zdravje ut: j življenje, vendar ni odnehal, dokler ni bil 3 stroj popravljen. Vsi navedeni in še mnogi drugi delavci j so s svojim delom doprinesli velik del k: | obnovi in izgradnji svojih* porušeftih vasi I in mest. ZIDARJI IN TESARJI V OBMOČJU TE- S HNIČNE BAZE MURSKA SOBOTA PROSTOVOLJNO ZIDAJO Tehnična baza v Murski Soboti je v me- I secu juliju posvečala vso pažnjo propagan- j di za prostovoljno delo in za načrtno or* I ganizacijo gradnje. Preko okrajnega združenja obrtnikov je j bil sklican sestanek za vse zidarske in te- j sarske mojstre v okraju. Mojstri so se po- J polnoštevilno udeležili sestanka in pokaza- I li veliko razumevanje ter se prostovoljno I ponudili, da bo vsak mojster brezplačno’ I pozidal eno požgano poslopje, dočim bodo I tesarski' mojstri napravili vsak po eno I estrejše. Ob zaključku sestanka so ugoto-' i vili, da se je ponudilo za prostovoljno de- » lo tolikov mojstvo, da bodo lahko vseni I Pogorelcem v najbolj poškodovani vasi Pe~t tanjci postavili nove domove. Uspehi povezave obnovitvenih zadrug iifc'1-tehnične baze z mojstri ne bodo izostali- j To naj bo. za gled onim, ki še vedno niso I rešile problema delovne sile in se puste- 1 izkoriščati od zidarjev, ki nimajo prav no- j benega razumevanja do pogorelcev. Tako- j, je v Ložu prevzel zidar s svojo skupino-1 zidarsko delo. Z vdovo, katere mož je pa- j' del kot talec, sta se ustmeno dogovorila, ,| da bo plačala za delo povprečno 13.80 din I od ure. Preden pa je bilo delo dovršeno, je že zidar zahteval vse plačilo, tako da bi na vsakega delavca odpadlo okoli 500 din na dan poleg hrane. Ta primer naj bo svarilo vsem zadrugam, katerim še ni uspelo povezati zidarjev v skupine, ki bi delale za plačilo, ki je določeno po uredbi o plačevanju delavcev. Sporočam cenjeni klijenteli, ‘da se nahaja moja radioteh-njčna delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864. Jakob Krebelj. 'aCarpinteria Mecanicaa U. T. (58-0013 15 s i* k o i a 1.1 n a o ITALIJANSKI VOJNI UJETNIKI V JU- § GOSLAVIJI ZANIKAJO KLEVETE REAKCIONARNIH ELEMENTOV Trst. —- Dopisnik Tanjuga poroča: Sku-| pina italijanskih vojnih ujetnikov v Jugo- | slaviji je poslala tržaškemu listu “LI La- | voratore” pismo, v katerem pozdravlja list | in tražške antifašiste ter ugotavlja, da | skušajo reakcionarni elementi z neresnic- I nimi vestmi o poločaju italijanskih vojnih | ujetnikov v Jugoslaviji preprečiti zbližanje S med italijanskim in jugoslovanskimi naro- | di. Ujetniki zagotavljajo v pismu, da jugo- f slovanske vojaške oblasti dobro ravnajo z § njimi, da imajo dobro hrano in da živijo j v snažnih prostorih. ‘‘Prepričani smo,” pravijo v pismu, “da | bi bili mi takoj poslani na naše domove* i če bi gospod De Gasperi prišel iskreno * resne stike z jugoslovansko vlado.” CORTINAS ENROLLABLES de MADERA | COMPOSTURAS EN GENERAL CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344 | KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSI«*' Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires (Viene de la pag. 2) ^ari visto estrechas, y gracias a un nucleo socios activos, encabezadas por nuestra digna y patriarcal figura, Don Juan Ko-se ha logrado a proyectar y financiar ®sta obra, por costo que oscila entre 40 o mil pesos. Los proyectos y la direccion ‘tel edificio han sido’ realizados con efica-Cla y dedicacion por los conocidos y re-non>brados arquitectos locales, srs. HER-NANDEZ, LARGUIA y NEWTON, mien-tras que la ejecucion de la obra ha sido efectuada, con conciencia y capacidad, quo *es stes victimas de guerra, por la ninez ^utrfana yugoslava, la esperanza de la ^acion expuesta a los sufrimientos de frio P°r falta de vestimenta. Para ellos -— hoy, c°mo recuerdo Spano 655 Munro, F. C. E. Mehanična delavnica v. JOSIP HLAČA llla Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 l vigentes, embalada para el transporte de Ultramar, y como entiendo que la Comision General acaba de obtener un nuevo permi-so de exportacion y bodega ya asegurada, para poder embarcarla ya en la proxima semana con destino a Yugoslavia. Con esta remesa que ya lleva el nume-ro 11, nuestra COMISION DE DAMAS de “TRIGLAV” dentro de su trabajo si-lencioso, pero efectivo, ya han despachado, despues de la liberacion, mžs de 27 cajones con un kilaje total de 1.900 kilos, ava-luado en casi 22 mil pesos, y cuya mayor parte ya ha llegado a su destino, segun noticias y cartas de agradecimiento que obran en nuestro poder. Y ahora permitidme para que tambien diriga a nuestro ilustre huesped unas bre-ves palabras, en nuestro dulce idioma, ya que hoy se trata de una fiesta yugoslava de especial significado: Zbrani in radostni pod tem novim krovom, general, zastopnik naše s slavo okin-čane Osvobodilne vojske, pozdravljam v vaši osebi ves jugoslovanski narod in njegovega vodjo, Maršala Tita. Kadar se po vašem važnem delu vrnete v domovino, ponesite ji naše pozdrave in izjave nlaših resničnih spominjan na njih, naj bodo gotovi, da tukaj v Rosariju vsi izseljenci brez razlike hrepenijo po njih in da bomo vedno skušali biti vredni krvi, ki je bila prelita za nas in za našo skupno svobodno domovino. Y para terminar, hermanos* y hermanas, levantemos la copa al grito unisono: Por nuestra segunda Patria, Gran Na-cion Argentina, iViva! 1 Por nuestra querida Patria, jRepublica Yugoslava y su Jefe Mariscal Tito! Por nuestro ilustre huesped, jMinistro General Ilič i sus acompanantes! Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlote 138 La Paternal FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 ELECTRICEDAD Y PLOMERIA JOSE RAD AN Bernaldez 1550 Buenos Aires Prevozno Podjetje "GORICA" hojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 TOVARNA POHIŠTVA VINKO KOCELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-0133 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE ttratov Komel NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 M E R C A D O "Las Magdafonas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 5276 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 5454-58 U. T. 70-6112 n a n - p i z k it i .1 \ Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič WARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 TISKARNA Mluelolf Živec Patria 300 Santos Lugares, PCP. G. P. D. S. Vabi vse ljubitelje tekme na keg-lje, ki se bo vršila dne 10. novembra v društvenih prostorih, ul. Simbron 5148, točno ob 2 uri pop. z raznimi in lepimi dobitki. Za tiskovni sklad so darovali Leban Luis $ 5.—, Marušič Justo $ 3.—, Sopčič Juan $ 3.—. POSNEMANJA VREDNO Ker ne morem položiti cvetja na grob mojemu bratrancu Rodolfu Kofol in ostalih prijateljev Ludvika in Tončeta Makuc, Janeza Barovničar, Gabrijela Božič in Andreja Kuštrin, ki so vsi padli za svobodo domovine, darujem $ 15.— za pomoč žrtvam v domovini kot v počastitev spomina pokojnih. Lucija Pirih. NA ZNANJE Opis in slike Jug. misije v naših društvih bo objavljeno šele v prih. štev. Slov. glasa. Radi pomankanja prostora je nekaj društvenih poročil in drugih dopisov moralo izostati in bo za prih. štev. DOMAČE KOSILO V Slovenskem domu bodo dne 10. novembra ob 1 uri pop. pripravile kuharice domače kosilo, na ktero ste vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji društva. Kdor bo pri vstopnici deležen srečne številke bo dobil lep dobitek. Po kosilu bo prosta zabava s plesom. V bolnišnici Ramos Mejia, sala 9, postelja 19, se nahaja rojak Franc Temelj, tajnik Jug društva samopomoč Slovencev, kjer naj ga rojaki obiščejo. Pik-nik Jug. društva samopomoč Slov. se bo vršil v nedeljo 17. novembra na quinti Marconi, Bernaldez, na katerega ste vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji društva. Na razpolago bo kamjon vsake pol ure iz postaje na quinto. NOV PROTILJUDSKI UKREP KOBARIŠKEGA GUVERNEJRA Trst. — Dopisnik Tanjuga poroča: — Okrajni zavezniški guverner za Kobariško je pred dnevi izdal ukaz o takajšnji zapori Nabavo-prodanje zadruge v Kobaridu, ki je ustanovljena povsem na ljudsko iniciativo. Čeprav so predsedniku zadružnega odbora na sedežu ZVU v Gorici izjavili, da so izdali ukaz okrajnim guvernerjem za Kobarid, Bovec in Kojsko, naj izdajo redna dovoljenja za poslovanje teh zadrug, je zadruga v Kobaridu še vedno zaprta. Ljudstvo je vložilo proti guvernerju protestno pismo, v katerem zahteva, da se zadruga takoj odpre in da se odstavi sedanji guverner v Kobaridu kapetan Painter, ki je z neštetimi protiljudskimi ukazi izgubil zaupanje prebivalstva. STROGA KONTROLA V TRŽIŠKIH LADJEDELNICAH SPOMINJA NA DOBO FAŠISTIČNE OKUPACIJE V tržiških ladjedelnicah so poostrili nadzorstvo nad dostopom delavcev. Z 29. avgustom se zopet uvaja pri vhodu v ladjedelnice nadzorstvo nad osebjem. Vsi delavci bodo morali izmeti izkaznice s sliko in osebno izkaznico ZVU. Delavci, ki nosijo kosilo iz ladjedelnice, morajo ob povratku pokazati posebno izkaznico in izkaznico ZVU. Da bi bilo nadzorstvo še bolj popolno, vsebuje razglas ZVU še eno sramotno določbo iz časov, ko se je še tod bohotil fašizem. Kasneje bodo namreč delavcem izročili posebne spoznavne značke s številko matrice. Delavstvo je zaradi tega skrajno ogorčeno in se vprašuje, čemu stotine njegovih žrtev, če uporabljajo proti njemu iste me- DRUŠTVENE PRIREDITVE Po sklepu Slovenskega Sveta, bo Slovenski Glas objavljal prireditve, organizirane po društvih in organizacijah. 9. Novembra Prireditev U. S. J. v Ljudskem odru. 17. Novembra Prireditev v G.P.D.S. 23. Novembra Prireditev v Ljudskem 31. Decembra Silvestrov Večer v vseh društvih. PIKNIK 15. Decembra Pik-Nik Udruženja Svobodna Jugoslavija — Slovenski odbor z vsemi slovenskimi pododbori. tode, ki so se jih komaj znebili s polomom, fašizma. ‘‘Smo delavoi in ne koznjenci,” pravij* tržiški antifašisti. Pod tem geslom so se tudi zbrali pred nekaj dnevni pred ravnateljstvom ladjedelnic ter odločno zahtevali odstranitev policije, pred ladjedelnice pa so postavili velike table z napisi: “Nočemo policije v delavnicah!’’ FURLANIJA HOČE K JUGOSLAVIJI Trst. — Dopisnik Tanjug,-a poroča: Star furlanski delavec Andrian Luigi iz Aiello del Friuli (kraj blizu Palmanove) je prinesel v nedeljo dopisniku Tanjug-a v Trstu pismo s prošnjo, naj bi ga odposlal podpredsedniku zvezne vlade FLRJ E. Kardelju: Andrian Luigi je poudaril, da se pismo ne sme na noben način izgubiti *in d« mora biti Edvard Kardelj informiran tudi o tem, kaj hočejo prebivalci Furlanije, ki je pod Avstro-Ogrsko spadala pod Goriško pokrajino. V pismu prosi v imenu ljudstv* okraja Cervignano, naj tov. Kardelj ne popusti od stare meje Julijske krajine. “Večina ljudstva ne bo nikoli zadovoljna pod Italijo. 27. let smo težko trpeli v bedi i« suženjstvu pod italijansko vlado, sedaj p» je tega dovolj. Samo pod pogoji stare meje bi se rodil pravi mir. Hočemo biti vedno združen z vsemi kraji stare Goriške pokrajine. Čekamo Vas z najboljšimi željami za bodočnost. Ko je priporočal, da se pismo ne sme izgubiti, je delavec Andrian tolmačil, kje bi po njegovem morala teči meja med Jugoslavijo in Italijo. ‘‘Vse, kar je bilo pod staro Avtrijo v Goriški pokrajini, mora priti pod Jugoslavijo!” Razlagal je, kako grdo so ravnali Italijani s Furlani, jih na-zivali avstrijakante in jih imeli za sužnje in za sebi neenakovredne državljane. Bili so na istem kakor ljudstvo Julijske krajine: preganjanja, delovani bataljoni, zapori in konfinacije. Pripovedoval je, kako so Furlani pomagali internirancem, ki so se po razpadu Italije vračali iz Italijanskih koncentracijskih taborišč, kako so pomaga- li partizanom, kako obupno je sedaj življenje furlanskih kolonov in končal svoje pripovedovanje s trdnim prepričanjem, da bo g. Edvard Kardelj zastavil na mirovni konferenci v Parizu vse sile za priključitev celotne Julijske krajine k Jugoslaviji. NOVO MESTO Tudi Bela Krajina, prvo partizansko svobodno ozemlje, je na mnogih zborovanjih protestiralo proti krivičnim sklepom konference zunanjih ministrov, ki nočejo upoštevali želje vseh demokratičnih množic Julijske krajine in Trsta, ki odločno zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Kardelju, se je v Beli Krajini udeležilo nad 700 ljudi iz mladinskih delovnih brigad in ostale mladine, udeležili so se je pa tudi starejši ljudje. V teh dneh je Bela Krajina ponovno povedala, da so njeni sinovi padali tudi za svobodo Julijske krajine in Trsta. Kroneger. I, A VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS PISMO IDRIJSKE MLADINE, KI GRADI CESTO LJUBLJANA - POSTOJNA Dragi tovariši iti tovarice! Pred petnajstimi dnevi smo odšli na gradnjo ceste Ljubljana - Postojna. Ko smo prišli v Brezovico, naj je tamkajšnja mladina zelo navdušeno sprejela. Z nami so tudi tovariši iz zone A. Že v Postajni smo dobili prvo zastavo, ki nam jo je podarila mladina S. I. L. K. A. Ker pa smo bili prvi v tekmovanju med slovenskimi delovnimi brigadami, smo sedaj dobili drugo zastavo. Tov. Kašpirc Anton iz našega bataljona je postal prvi udarnik. Zelo smo ponosni na njega in trudimo se, da postanemo vsi udarniki. Trdno upamo, da tudi vi, tovariši in tovarišice v Idriji ne spite, ampak delate za obnovo in izgradnjo naše lepe Primorske in za čimprejšnjo priključitev k Jugoslaviji- S tovariškimi pozdravi mladinci iz mesta Idrije. pripravljeno. Takoj nato gremo na kopanje, kar je za nas pravo veselje. Kopamo se v Pesnici, lovimo ribe in skačemo po travniku. Ko pridemo domov, nas čaka izdatna malica: mleko in kruh, tu in tam pa dobimo kruh, namazan z medom, maslom ali marmelado. Po jedi imamo kulturno prosvetno delo. Kadar pa imamo taborni ogenj, gremo vsi v gozd po dračje, kar storimo z največjim veseljem. Ob devetih pa že vsi spimo. Desetarji in komandirji smo prosili komisarja vojaške edinice, ki je nastanjena blizu nas, za vojaško vzgojo. Dal nam je desetarja, ki nas navaja k disciplini in voj-ški vzgoji, da bomo pravi Titovi pionirji, da bomo storili, kar obljubljamo v naši himni, da bomo resnadaljevali delo, katerega so naši starejši bratje začeli, da bomo nekoč res pravi Titovi vojaki in ne mevže. Kakor vidite, se nam ne godi slabo. Vsi smo zadovoljni in našim materam se ni treba brati za nas, ker se nam ne more nič slabeg-a zgoditi. — Pajatar Farjan. VELIKA NEDELJA ŽIVLJENJE PIONIRJEV V POČITNIŠKI KOLONIJI Življenje v naši koloniji je prav prijetno. Prebivamo v prijaznem kraju in iz šole imamo lep razgled. Imamo se dobro in tudi hrane je dovolj. Ker v Ljubljani nekateri govorijo, da vstajamo ob 4 in delamo do 10, nato zopet od 16-22, vam povem resnico: vstajamo ob 6. Ko pospravimo in se umijemo, imamo zbor in jutranjo gimnastiko. Nato zajtrkujemo mlečno kavo i namazanim kruhom. Določen čas za delo je samo od 10-12. Pravijo, da v delovnem času garamo pri kmetih na polju. Povem vam, prav radi bi pomagali kmetu, ker pa uprava opravi, da smo prešibki za taka dela, ne delamo drugega, kot nosimo vodo v našo kuhinjo in pospravljamo po šoli. Pa tudi k temu nikogar ne silijo. Vodo nosimo mi največji, pospravlja pa vsa četa svojo sobo. Opoldan imamo kosilo, ki je res dobro RADEČE Corporaeioii Modica "SIJI PAČI I A” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski S U I P A C H A 28 Pred nekaj dnevi smo zaslišali po ulicah našega mesteca veselo petje. Kaj je to, smo se izpraševali. Kmalu smo jih zagledali. Primorski pionirji so prišli! Takoj drugi dan smo napravili obisk na državnem posestvu, kjer smo našli okrog 300 tržaških pionirjev. Pionirji Trsta in okolice so prišli k nam, da pri nas vsaj malo pozabijo na težkoče, ki jih preživljajo onstran demarkacijske črtfe. Mladi Tržačani imajo na posestvu vse udobje. Mi pa si štejemo v dolžnost, da tem mladim borcem, ki še danes čutijo na svojih plečih marsikatero nasilje nudimo vso pomoč in pozornost. Masovne organizacije bodo z zbiranjem sadja pa tudi z raznimi kulturnimi ni fizkurturnimi prireditvami u-stvarile pionirjem prijetno bivanje med nami. Mladi pionirji naj spoznajo veliko ljubezen naših ljudskih množic do hrabrega ljudstva Trsta in Primorske. Lindič Slavko. PARIŠKI LIST “ORDRE” NAVAJA ARGUMENTE ZA PRIKLJUČITEV GORICE K JUGOSLAVIJI Pariz. Dopisnik Tanjuga poroča: List “Ordre” prinaša članek pod naslovam ‘‘Meja okrog Gorice je absurdna”, v katerem je rečeno, da je predlog pariške konference ministrov za zunanje zadeve krivica tako za samo mesto Gorico kakor tudi za slovensko okolico, ki z mestom predstavlja neločljivo celoto. V članku so navedeni gospodarski in etnični razlogi, zaradi katerih je potrebno, da mesto Gorica pripade Jugoslaviji. CERKNO V nedeljo je bilo v Cerknem že v zgodnjih jutranjih urah živahno vrvenje po vasi. Veselih obrazov so prihajali prostovoljci na zbirno mesto, odkoder so skupno odšli na kraj, kjer so pripravljali material za obnovo Cerkna. Delo je organiziral krajevni medstrokovni svet Enotnih sindikatov v Cerknem, katerega se je udeležilo krog 70 članov. Med njimimi so bili uslužbenci Nabavno - prodajne in obnovitvene zadruge, telefonisti, naomeščenci in mladina. Pri de-'; lu je vladalo veselo razpoloženje. Pripravili so 500 m. peska ter ga s kamioni sp®', ljali na - za to dolčeno mesto. Skupna vred'; nost v 400 urah opravljenega Aela znaš* 18.000 lir. Med delom so prostovoljci sklenili, da bodo prihodnjo nedeljo zopet nadaljevati s pričetem delom. Andrej Štucin. LJUDSTVO TRŽAŠKEGA OKROŽJA Sl. JE PRIPRAVILO NA VOLITVE ▼ PREDSTAVNIŠTVA SIAU Trst. — Dopisnik Tanjuga pofoča: n zadnjih dneh so po tržaškem okrožju bil* velika množično zborovanja kot priprava na volitve v predstavništva SIAU. Okrožni izvršni odbor SIAU-a je izdal proglaft v katerem poudarja: Volitve v predstavništva SIAU pomenijo v današnjih okoliščinah izraz enotnosti svobodoljubnega in antifašističnega prebivalstva, utrditev itali'| jansko-slovenskega bratstva in potrebe8! odgovor vsem spletkam sovražnika, ki na* skuša razdvojiti, da bi se s pomočjo naSe nesloge zopet povzpel ljudstvu za vrat. SLOVENSKA BABICA Filomcna ilvnvš de Bil«le LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-683* Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 44GG U. T. 67-3621 Krojaču tast L E O P O L B 17 S A J Ko ste se odločili, da si naročite obleko obiščite nas. V zalogi imamo veliko izbiro angleškega in domačega blaga. Obiščite našo krojačnico in Vas bomo v vsakem sprejeli. Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILI,A DEVOTO JUGOSLOVANSKA RESTAVRACIJA “EL ADRIATICOVI/ . V U K M A N Av. Fco. Beiro 5201 U. T. 50-5924 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6655 radiotehnik AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P._ ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910 U- T- 61'53M Mleinaldo \Vrassi,i’inun MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 Ticnda WL a Vlil a” PARA COMPRAR MEJOR LOPE DE VEGA 3186 RESTAURANT Peter Hoje LORIA 472 Rostaurant ”La FLOR de Parque CHACABUCO” Prostori za družine Avda. Cobo 1702 U. T. 63-3590 Foio - Arto MAIICOS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 Gran Recreo "LLAO-LLAO Juan Oberdank Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589 Tierida — Merceria — Confecciones Abraham Blinder Tte. General DONATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314 Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” Bostar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 SLOVENSKA GOSTILNA FRAN TREBŠE Avda. San Martin 6470 U. T. 50-5106 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U- T. 51-7165 Queseri'a y Fiambreria “LA AMERICA de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 856* JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNB® TRGOVINA JESTVIN GERMEK JOSIP Alcaraz 5274 U. T. 67-413* MERCERIA Y BOTONERIA C AS A LUISITO Avda. Fco. Beiro 5599 Bs. Air®* TRGOVINA JESTVIN “TRST' S. C. MIIIELJ Charcas 3120 U. T. 72-495? PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901___________________ RESTAVRANT “ČAVEN IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Air«8 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 262-* STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 UMETNO STAVBENO MIZARStvO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ A.vda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 CONFITERIA - ANEXO PANIFICACION "CABANAS" — Servicios de LUNCH Lope de Vega 2855 U. T. 50-7123 ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK F. Bauza 2694 U. T. 64-1509 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena CASA “S O U LE T " Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 —• J. Ingenieros — F. C. P U. T. 757 - Santos Lugares - 271 ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 U. T. 59-22«* KROJAČ NICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520’ SLOVENSKI O R K E S T E* CARACTERISTICA “CARLITO” Bulgaria 4288______U- T. 50-5lOj KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2625 RESTAURANT "LAS ROSAS' Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042____Buenos Airg F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 __________U. T. 50-89^ LEOPOLDO ŠKRBEC Estropajos de acero, cap. e inter. Pje. Valencia 2025_____U- T. 69-1 B*1 ZIDARSKO PODJETJE FRANC LEVPUŠČEK Calderon 3062 U. T. 50-80» L.