ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet Ljubljana-Šiška
ANALIZA
vprašalnika o organiziranosti
in delovanju odborov samoupravne
delavske kontrole y OZD
občine Ljubljana-Šiška
Svet za razvoj samoupravljanja prj občinskem svetu ZS Ljub-Ijana-Šiška je v vse OZD občine Ljubljana-Šiška posredoval vprašalnik, na podlagi katerega želi ugotoviti in oceniti, kakšno je stanje v procesu utrjevanja in uveljavljanja organov samo-upravne delavske kontrole v sedanjem trenutku, ko se soočamo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami.
Vprašalnik je bil posredovan v 250 OZD (TOZD in DO), rok za odgovore je bil 31.8.1984.
Do 17.9.1984 smo prejeli 110 vrnjenih in izpolnjenih vprašal-nikov (44 %).
1.  vprašanje: ali  imate v vaši organizaciji združenega dela pravilnik o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kon-trole?
Pozitivno je na to vprašanje odgovorilo 90 OZD (82 %), v 13 OZD (12%) pravilnika niso sprejemali, v štirih OZD imajo pra-vilnik opredeljen v okviru statuta, v dveh OZD je pravilnik v pri-pravi, v eni OZD pa imajo sprejet pravilnik le na nivoju SOZD in le-tega tudi uporabljajo.
2. vprašanje: Kdaj ste sprejeli (datum) pravilnik o organizira-nosti in delovanju samoupravne deiavske kontrole?
Datum sprejema pravilnika je od subjekta do subjekta zelo različen. Tako so pravilnik sprejemali:
leta 1973 v 1 OZD
leta 1974 v 2 OZD
leta 1975 v 4 OZD
leta 1976 v 3 OZD
leta 1977 v 1 OZD
leta 1978 v 13 OZD
leta 1979 v 8 OZD
leta 1980 v 10 OZD
leta 1981 v 20 OZD
leta 1982 v 7 OZD
leta 1983 v 5 OZD
leta 1984 v 12 OZD
V 11 OZD (od skupaj 86 odgovorov) uporabljajo pravilnik, ki so ga sprejeli pred letom 1978 (če seveda predvidevamo, da so v lelu 1978 sprejemali pravilnike že v vseh sredinah v skladu z določili novega zakona) in o tem, da bi tak, pred letom 1978 sprejet pravilntk, kakorkoli dopolnjeval, niso zapisali ničesar.
3. vprašanje:  Ali  je  odbor samoupravne  delavske  kontrole sprejel program dela?
Svoj program dela je odbor samoupravne delavske kontrole sprejel v 60 % OZD, program pa niso sprejeli v 35 % OZD.
Program dela organa samoupravne delavske kontrole imajo v prjpravi v 5 OZD (4 %), od tega v VVO Najdihojca zaradi nove organiziranosti, v Srednji šoli za elektroniko sprejemajo program za vsako šolsko leto posebej in je zato le-ta tik pred sprejemom. V Elektrovodu so se na 1. seji odbora samoupravne delavske kontrole program dela le ustno dogovorili.
4. vprašanje: Koliko pobud je odbor obravnaval v letu 1983/84 in kdo je bil pradlagatelj?
Število pobud, ki so jih organi »«n»upravne delavske kontrole obravnavali na svojfri sejati v tem oMobju je različno, največ pa je OZD, v katerih ntso obravnavrt i'i»>»ar — takih OZD je kar
28 %. Po številu obravnavanih zadev sledijo OZD, ki so obrav-navale po eno zadevo (teh je 15 %), po dve pobudi so obravna-vali v 12% OZD, po tri oz. štiri pobude so obravnavali v 8% OZD, v katerih so obravnavali 10 pobud in v dneh OZD, kjer so obravnavali 19 pobud.
Najpogosteje daje pobude za obravnavo na odboru samo-upravne delavske kontrole odbor sam oz. njegov predsednik, kar nakazuje 27 % vseh odgovorov. Po številu danih pobud sle-dijo delavci. ki so pobude dali v 14 % in pa delavski svet z istim odstotkom danih pobud. Na četrtem mestu po številu pobud za obravnavo je osnovna organizacija ZS oz. njen izvršni odbor, ki je bil v 13% primerih predlagatelj pobud.
Predlagatelji pobud so bili še: individualni poslovodni organ (v 11 %), osnovna organizacija ZK (4 %), strokovne službe (3 %), inšpekcijske službe in služba družbenega knjigovodstva (v 2 %) ter družbeni pravobranilec samoupravljanja, disciplinska komisija, zbor delavcev, anonimne prjjave, poslovni odbor, te-meljno javno tožilstvo, tehnično-ekonomski sektor, splošni sek-tor, strokovni kolegij, vodja računovodstva, komisija za samo-upravne splošne akte, odbor za gospodarjenje in ekonomiko, poverjenik iz varstva pri delu, komisija za stimulativno nagraje-vanje, vodja oddelka in sindikalna skupina. V enem primeru pa so obravnavali zadeve, ki so si jih zastavili s programom dela.
5. vprašanje: Ali so bili zapaženi kakšni pritiski na člane z na-menom izkrivljanja ali preprečevanja v odkrivanju nezakonitosti ali nepravilnosti?
Na to vprašanje je 100 OZD (94 %) odgovorilo negativno, kar pomeni, da nekih pritiskov ni bilo čutiti, v štirih OZD (3 %) pa so bili razni pritiski zapaženi (Iskra, Industrija baterij ZMAJ, TOZD Baterije; Iskra Avtoelektrika, TOZD Tovarna žarnic; KOP Šipka in Turboinštitut).
V  Iskra Avtomatika, TOZD AVN so bili razni pritiski delno za-paženi, v Agrostroju DSSS pa ni bilo nobenih pritiskov, opažajo pa počasnost in nepopolnost pri odgovoru strokovnih služb.
6. vprašanje: Koliko sestankov ste imeli v letu 1984?
V  povprečju so se odbori SDK sestali v letu 1984 na približno 3 sestankih, največ odgovorov je (iz 29 % OZD), da so se se-stali po dvakrat, v 22 % OZD so se sestali po trikrat, v 20 % OZD so se sestali po enkrat, v 12% OZD so se sestali po štirikrat, nobenega sestanka pa niso imeli v 7 % OZD. Zabele-ženi so tudi podatki o petih, šestih, sedmih in največ devetih se-stankih (sestankov so imeli le v Iskri DO Avtomatika, TOZD AVN).
7. Vprašanje: Problematika, ki so jo odbori SDK obravnavali? Odgovori, ki smo jih pod tem vprašanjem prejeli iz OZD so
zelo raznoliki in kažejo na to, da se je SDK vključila v posa-meznih OZD pri obravnavi najrazličnejših zadev.
Tako so odbori SDK obravnavali (v 36 % OZD) zaključni ra-čun in periodične obračune ter poslovna poročila, pregledovali so in ugotavljali porabo stroškov, ki so z dogovorom omejeni (v 16% OZD), problematiko ugotovitev inventurne komisije (v 12 % OZD), oblikovanje dohodka in delitev sredstev za OD ter stimulativno nagrajevanje (v 10% OZD), odbor samoupravne delavske kontrole se je konstituiral v 8 % OZD. Sledi sprejema-nje programa dela (v 7 % OZD), vprašanje delovne discipline (v 7 % OZD), obravnava ugotovitev siužbe družbenega knjigo-vodstva (v 6 % OZD), pravilnik odbora SDK so sprejemali v 5 % OZD, v 3 % OZD pa so obravnavali plan gospodarjenja za leto 1984, problematiko zalog v DO, uporabo službenih vozil in sta-novanjsko problematiko.
Na dnevnem redu odborov SDK je bila večkrat tudi obravnava kadrovskih zadev, pregledovanje samoupravnih splošnih aktov ali gradiv za seje raznih organov v OZD, poslovanje v posa-meznih enotah, preskrba s surovinami in deviznimi sredstvi, sa-moupravnimi in medsebojnimi odnosi v OZD, delovna razmerja, varstvo pri delu in požarna varnost, kraja blaga ter podkupova-nje in privatizacija, formiranje cen materiala, neizpolnjevanje sklepov samoupravnih organov, integracija in izvedba referendu-ma, terjatev dolžnikov, ugotovitve inšpekcijske službe, razčišče-vali pa so tudi neutemeljene govorice. Le v 2 OZD je predsednik SDK poročal o razgovoru, ki je bil sklican za predsednike SDK oz. o seminarju.
8. vprašanje: Kolikokrat so bili zaključki organa samoupravne delavske kontrole obravnavani na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij?
Le redke OZD so v vprašalniku odgovorile, kolikokrat so bili posameznl zaključki obravnavani na katerikoli seji drugega or-gana v OZD. Večinoma navajajo le organe, kjer so zaključke obravnavsdi, in sicer:
— na delavskem svetu OZD v 59 OZD
— na zborih delavcev v 26 OZD
— na sejah raznih komisij v 13 OZD
— v KD OO ZS v 32 OZD
— v OO ZK v 25 OZD
— vOOISMS v 10 OZD
28
Drugi odgovori pa so, da so zaključke SDK obravnavali v po-slovnem odboru in strokovni službi, v dveh OZD pa zaključkov niso obravnavali nikjer, ker za to ni bilo pobud.
9. vprašanje: Ali so pri obravnavi posameznih zadev sodelo-vale  družbenopolitične  organizacije  OZD  oz.  zunanji  organi (družbeni  pravobranilec samoupravljanja,  sodišče združenega dela itd.)?
V 49 % OZD sodelovanje s strani družbenopolitičnih organi-zacij OZD oz. zunanjih organov ni bilo in so odbori SDK sami re-ševali določene zadeve.
Zunanji organi oz. DPO v OZD pa so sodelovali pri delu od-borov SDK v 29 % OZD. Večinoma je bilo to v obliki nasvetov, tudi predlogov in kar velja predvsem za družbenopolitične orga-nizacije v OZD, s prisotnostjo na posameznih sejah odborov SDK.
10. vprašanje: Ali se v delo samoupravne delavske kontrole vključuje IO OOZS in kako?
Na podlagi vseh prejetih odgovorov zaključimo, da so se iz-vršni odbori OOZS vključevali oz. se vključujejo v delo odbora SDK v 47 % OZD, nobenega sodelovanja s strani \O OOZS pa ni b 31 % OZD.
Najpogosteje se \O OOZS vključuje v delo odbora SDK, lako da je njegov predstavnik prisoten na sejah odbora SDK (34 % vseh primerov), nadalje daje IO OOZS pobude za obravnave in je predlagatelj določenih zadev (v 16% OZD), na sejah odbora SDK predstavnik IO OOZS razlaga določeno problematiko (v 9 % OZD) ali določene zadeve skupaj obravnavajo (predvsem v manjših OZD).
IO OOZS posreduje tudi nasvete za delovanje in za način ob-ravnave oziroma posreduje svoje mnenje (v 7 % OZD).
Sodelovanje odbora samoupravne delavske kontrole in IO OOZS poteka tudi na poiitični koordinaciji, nekje tako, da IO OOZS sam obravnava določeno problematiko ali pa je sodelo-vanje v obliki stalnega medsebojnega informiranja.
11. vprašanje: Kdo pripravlja in razlaga gradiva, ki jih obra-vnava samoupravna delavska kontrola?
Najpogosteje v OZD pripravlja gradiva in je tudi njihov razla-galec strokovna služba (38 % vseh odgovorov) na drugem me-stu je poslovodni organ (26 % odgovorov), sledi tajništvo sa-moupravnih organov (16% odgovorov), predsednik IO OOZS (7 % odgovorov) in sekretar OOZK (4 % odgovorov).
Poleg gornjih pa so pripravljavci in razlagalci gradiv tudi pred-sednik odbora SDK ali eden od članov odbora (tajnik SDK).
12. vprašanje: Pri tem vprašanju so bili v posameznih OZD zaprošeni, da obkrožijo navedene aktivnosti, ki jih je odbor SDK obravnaval na svojih sejah. Pri upoštevanju vseh odgovorov vi-dimo, da so obravnavali:
1.  Uspešnost poslovanja za določeno obdobje — v 64 % OZD,
2.  Temeljni plan OZD za tekoče oz. naslednje leto — v 47 % OZD,
3.  Ali se samoupravni akti sprejemajo v predpisanih ali sa-moupravno dogovorjenih rokih in sproti spreminjajo in dopolnju-jejo glede na zakonite dolžnosti in potrebe delavcev — v 43 %
4.  Ali so vsa osnovna sredstva OZD vpisana v ustrezne evi-dence in ali je pravilno ugotovljena njihova vrednost in količina
—  v 42 % OZD.
5.  Ali je uporaba sredstev skupne porabe v okviru TOZD in OZD nannenska — v 40 % OZD.
6.  Ali se sredstva za stanovanjsko gradnjo uporabljajo na-mensko in racionalno — v 39 % OZD.
7.  Ali se izvaja politika cen in izdelkov v OZD — v 33 % OZD.
8.  Ali  se sredstva za  investicije uporabljajo namensko in smotrno — v 30 % OZD.
9.  Ali delegati in delegacije OZD v družbenopolitičnih in sa-moupravnih  interesnih skupnostih opravljajo svoje funkcije in v skladu z interesi delavcev v OZD — v 31 % OZD.
10. Ali so pogodbe in drugi pravni postopki, ki jih sklepa OZD v gospodarskem prometu v skladu z zakoni in interesi OZD ter širše družbene skupnosti — v 22 % OZD.
10.  Ali so kapacitete osnovnih sredstev optimalno izkoriščene
—  v 22 % OZD.
11.  Ali so pogodbe in drugi pravni postopki, ki jih sklepa OZD v gospodarskem prometu v skladu z zakoni in interesi OZD ter širše družbene skupnosti — v 22 % OZD.
Rezultati kažejo na to, da so odgovori na to vprašanje in od-govori ki so jih v OZD navedli pod vprašanjem št. 7 nekoliko v nasprotju, saj je, če upoštevamo odgovore pod 12. vpraša-njem, na primer temeljni plan OZD, obravnavalo precej več odborov SDK kot to navajajo pod vprašanjem št. 7.
Tako npr. v KOT Tacen navajajo, da v letu 1983/84 niso ob-ravnavali nobene pobude, imeli so v tem obdobju 2 sestanka, na svojih sejah pa so obravnavali vse točke pod vprašanjem 12.
Enak primer je v SOZD KIT, DS Inlerna banka (ki je sicer majhna OZD), kjer so imeli le en sestanek, obravnavaii pa so vse točke pod vprašanjem 12.
V nekaterih OZD navajajo, da ima odbor SDK svoj program dela in obravnavajo teme v okviru tega programa, v Lek, TOZD Invest servis pa so še zapisali, da bodo svoj program dopolnili z nekaterimi temami iz vprašalnika.
13. vprašanje: Kaj predlagajo v OZD, na podlagi svojih izku-šenj, za izboljšanje delovanja samoupravne delavske kontrQle?
— strokovno usposabljanje članov odborov SDK (ŽG Železni-ški šolski center, OŠ V. Vodnik, Lek TOZD Trženje, DO Lek, Li-tostroj TOZD Montaža,  Iskra Avtomatika TOZD Sistemi,  Lek TOZD Kontrola, Metalka, Drogerija DSSS, Drogerija TOZD Pla-stika,  Drogerija TOZD Maloprodaja, Elektrovod, Dežnik, VVO Najdihojca),
— več aktivnosti (Donit DSSS, Litostroj TOZD Montaža, Lito-stroj TOZD SŠTS, Iskra Žarnice, Tekstil TOZD Predilnica, Stav-benik TOZD GO, KOP Šiška, Športoprema, Slovenija les Tovar-na Sora Medvode),
— več pomoči s strani strokovnih služb (Standard operativa, Iskra Žarnice),
— več sodelovanja s komisijami in saoupravnimi organi in DPO (PU DSSS, Iskra Elektrozveze, Integral DO LPP),
— še večje in ažumejše informiranje odbora SDK in pogostej-še opozarjanje na nepravilnosti ter dajanje pobud za obravnavo (DO Slpvenija vino, Color TOZD Premazi — izboljšanje informi-ranja, ŽG TTG DSSS — več informiranja s tem, da člani SDK sodelujejo na sejah samoupravnih organov),
— povezava z ostalimi DPO (Litostroj DS PFSR, Lek TOZD Kontrola — izboljšati povezavo z DPO, DO Rašica — več so-delovanja z delavci in z IOOOZS, Elektrovod),
— več pobud s strani delavcev (Litostroj TOZD Obdelava, Avtomerkur   TOZD   TRG,   —   več   samoiniciative,   Delikatesa TOZD Prodaja na drobno, Srednja šola za elektroniko — večje podružbljanje SDK),
— povezovanje z odbori SDK in drugih TOZD (Litostroj TOZD IVET, ŽG CD TOZD za vzdrževanje voz in strojev),
— premajhna informiranost o načinu reševanja določenih pro-blemov (Iskra Elektrozveze TOZD RRNS),
— vključitev zunanjih delegatov na vsaki seji kot pri disciplin-skih postopkih (Varnost TOZD VP Šiška),
— določitev pristojnosti, kdo naj rešuje anonimne prijave, ki so resnične (Agrostroj DSSS),
— zagotovitev časa za reševanje problemov (Metalka TOZD Skladišče),
— boljši  odnos  vodilnih  do  SDK  (Iskra  Ind.  baterij ZMAJ TOZD Baterije),
— da bi bili izvoljeni člani, ki so stalno dosegljivi, zlasti pa takl, ki uživajo zaupanje med delavci (DO PU), oz. delavci, ki so seznanjeni s problematiko gospodarjenja (PU TOZD Polnilnica),
— več samoiniciativnosti (Interna banka SOZD KIT, SOZD Slovin DSSS — povečati samoiniciativnost DPO),
— delo odbora naj bo dosledno in naj se vse povzročitelje nepravilnosti enako tretira (Monter),
—  natančno  izdelan  program  dela,  ki  ga morajo obvezno obravnavati samoupravni organi v DO (Turboinštitut).
Rezultati ankete kažejo na to, da je v OZD urejevanje in prak-tično uresničevanje vseh oblik delovanja samoupravne delavske kontrole zelo zapostavljeno.
Svet za razvoj samoupravljanja pri občinskem svetu ZS Ljub-Ijana-Šiška in občinski svet ZS Ljubljana-Šiška sta ob obravnavi analize predlagala naslednje usmeritve in aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti in ugotovljenih slabosti pri uresničevanju dela samoupravne delavske kontrole:
1.  V IO OOZS naj pregledajo samoupravne splošne akte in na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti predlagajo dopolnitve v smi-slu: jasnosti pravic in dolžnosti in vsebine dela samoupravne delavske kontrole.
2.  Osnovne organizacije ZS naj v program dela vgradijo tudi stalno nalogo spremljanja dela samoupravne delavske kontrole z namenom utrjevanja metode in vsebine dela organa samo-upravne delavske kontrole in drugih dejavnikov, ki sodelujejo pri uveljavljanju in uresničevanju te funkcije.
Prav tako morajo izvršni odbori osnovnih organizacij ZS sprot-no in ob letnih članskih sestankih obravnavati in ocenjevati delo samoupravne delavske kontrole. ter sprejeti ustrezne usmeritve za pridobitev večje aktivnosti s poudarkom na izboljšanju in kva-liteti dela samoupravne delavske kontrole kot osnovnega dejav-nika samoupravne delavske kontrole.
3.  Ugotavljamo, da moramo več delovati na idejnem in stro-kovnem usposabljanju članov organov samoupravne delavske kontrole za uspešno uresničevanje funkcije tega organa. kakor tudi v seznanjanju delavcev s pravicami in pooblastili organa samoupravne delavske kontrole.
29
Občinski svet ZS Ljubljana-Šiška organizira v jesenskem in spomladanskem roku izobraževanje za člane samoupravne de-lavske kontrole, vendar ocenjujemo sorazmerno manjši interes, kot je izražen v anketi. Zato pozivamo vse osnovne organizacije ZS in odgovorne dejavnike v OZD, naj zagotovijo udeležbo čla-nov samoupravne delavske kontrole na teh seminarjjh, kakor je opredeljeno tudi v internih samoupravnih splošnih aktih v organi-zacijah združenega dela.
4.  Izboljšati moramo sistem pravočasnega informiranja delav-cev o vseh vprašanjih, kj so pomembna za uspešno uveljavlja-nje samoupravne delavske kontrole.
5.  Sistem obveščanja mora vsaka OZD dopolniti tako, da bo samoupravna delavska kontrola enakovredno obveščena o ak-tivnostih in rezultatih v organizacijah združenega dela kot delav-ski svet, osnovna organizacija ZS itd., saj se bo le tako lahko tvorno vključevala s svojimi ugotovitvami.
Ljubljana, oktober 1984.