J* sč'S' \ /T 'V. -- \$> T | % ■m (Wt\ m CENA '54- k ii iyjMip ; 4k \ iiii m ^w,. ž%j lil N >iiM "ik- /< 'v/ V' .// ji \ ’5 /; i- /$';<■■ '>ž ' ‘ (# 5 ,. ^ /: -—.‘d t'.i-tj #' 1 '*i# \ITvU , ,-~^,r,- s m- #/1-^15 tl' i a Y#€# Lt.2 Gilbert - Minnesota za marec 1952 Leto II* Pravkar sem prejel št*2 Minn* Zvona* Iz njega vidim, da ste patra Odila pošteno vprogli pri listu* Prav je, on zna mnogo koristnega in prijetnega povedati, tako kakor zna na moč lepo propovati. - Včeraj som se vrnil iz Mondozo* To jo lepo mesto, kakih petsto milj sovoro-zapadno od Buenos Airesa, ob vznožju Andov ali Kordiljoro-to je tista najdaljša veriga gorovja na svetu, ki sega *d Alaskc do Ogn ;.io- no zemljo skozi vso severno in južno Amoriko. Pomislite! v Mcndozi ravno dozoreva grozdje, sladko jo in mnoge smo ga pojedli« Pri vas pa jc šc sneg* Pa slovenskih otrok jc tam, da kar mrgoli in silno fletni so* Škofa se nič ne bojo. V vsako družino so mo vabili, naj pridem in poglo- dan, kjo so doma# Družino so si mnoge žo postavalo lastne hišiče po argentinske sovoda. Nekoliko drugačne so kot vašo v U.S.A. Contralnc ku¬ rjave ali n furnoza" nimajo, kor tu zime niso tako hladno, da bi bilo treba kuruti. Zimo pa imajo junija, jilija.in avgusta, in sonce stoji na sovoru, no na jugu, luna pa narobo visi na nebu, kadar je prvi in zadnji krajoe* V Mcndozi imajo tudi slovensko šolo* Rov. Janoz Malonsok, slovenski dušni paotir, jo vodi. Toliko ima o tem živžavom dola, da sc jc čisro posmšil kot trska, a otroci ga imajo zelo radi, on pa njo tmdi, sicer bi so no trudil toliko z njimi« Od vas som jim izročil lepo pozdrave - 2 - kaj ne, da to potrdite, ker nisei utegnil, da bi vas pred odho¬ dom vprašal* Oni pa tudi vas pozdravljajo. Radi bi vom # posla- li sladkega grozdja, pa je pot predolga in bi stegnilo med poto- ma* privoščil bi ga vam pa iz vsega srca* Imajo ga tes mnogo, videl eem grozde, ki so težki 5 ali 4 kg, to je 6 do 8 funtov eden*' Vrdce imamo, vsak dan zlezo toplomor nokaj čez 50 c C, to jo nekako 90 °pd Severno amoriskam toplomoru* Sc žo veselim, da so bom v cvetnem tednu pri vas na Gilbortu nekoliko ohladil* Ka svidonjoj Pozdrav in blagoslov + Grogorij Rozman pri j at ei j Kadar so pri¬ bliža mesoo marec, mi postano toplo pri duši.Jo to Jo¬ žefov mesec, kot jo maj Marijin. S eve- tin Jožefom sva že dolgo prijatelja. * In moram roči, da so jo to prijatelj¬ stvo od njegove stra¬ ni vodno kar dobro obneslo. Nikdar me se ni pustil na cedi- lu. So ko con bil študent v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, sopam pravili zgodbo, lei jo bila skoro čudež, in ki mi no bo nikdar izhla¬ pela iz Bpomina. Mod prvo svetovno vojno jo bil v zavodu vodja ovotniški nož dr.Gniijovcc, ki; jo poznc.js postal škof'v nacodonsken Sko¬ pi ju# takrat jo zavodu trda predla: ni bilo ne denarja, te živoža« Bilo ..pa je lo troha vsak dan napolniti nad 500 lačnih študentovskih žolodcov« S skrbijo* je gledal vodja,, kako so naglo pojemale zalogo ži~ : voža. Nekega dno pa so ocetro, ki Bo vodile v zavodu gospodinjstvo', o- 1 lupilo zadnje krompirčke in. zanosile zadnji,^prašek moko.,.i Molčo in plaho so upiralo Bvoje oči v ovotniškoga.noža: kaj hp pa .zdaj? Pa ni izgubil poguma« Zvečer, ko jo ves zavod, utonil v globo kom, spanju, cc jo suhljata pcBtava toga noža ponikala proti kapeli, proti oltarju sve¬ tega Jo žof a. Vso noč prekleči in prinoli..«' Drugo dopoldne so OBtavi- ta na dvorišču zavoda dva težko naložena goropjoka voza: Kole gorenjski .župnik pošilja kronpirja in pšenice za ladjo*študente«.» Vodno ni bo oBtal ta dogodek- v spominu*!.* Od takrat naproj inan po¬ sebno zauponjo do tegh. 3vothika« In % vedno so jo dobro izkazal* Zlasti dvakrat v noj«n bogunckon življenju:’ • Bilo jo Soptenbra lota 1946* ko jo zavaljeni angleški' komandant pometal skoro vse duhovnika iz taborišča Senigalia. Je nos dolžil, da 1 eno krivi,'da se ljudje nočojo, -^rniti^v titovino. Saj sno bili navoli- j: coni vočnoga njegovega sitnorenja-in eikan. ..Štirje duhovniki ono jo uda- rili"na svojo!?: odšli eno v južno Tirolo uživat zlato svobodo ••••Ja, Bvoboda jo že bila, svoboda, pa lopota Tirol tudii svežega zraka kolikor sno hetoli. Ampak od teh stvori lo ne živiš, če ninaš ničesar za v usta« Neki tirolski župrfik ho jo poslal na noko svojo hribovske podružnico, kjer sen ‘ihol -lopo aerkv^co, krason tirolski farovžek, krasen rozglod* Bvož- zrak, pa dvajset hribovskih donacij, na katerih po živelo preprosto, pa zlate tirolsko duše* Ko prisopiham v. farovž. sen se'male- brigal za oprono, iskal sen* predalo'in polico,, kje-;Jji kajInašel za ped zob. Vse je bila prozno; shramba in predali po samo lepa-dišali po 'kruhu in klo¬ basah, kijso nekoč bilo tan dona. -Cd pr ij G tnega diha tudi no ži¬ vi«. Prvič v življenju sen začutil skrb za-vsakdanji kruh. Bil jo tudi žop.prozon, no oono želodec«. Tokrat con so spomnil na tista dva težka voza na zavo’dakon dvorišču, pa r.a ške^fa Gnidovca in na svetega Jožofa.*« Sen ga žo noral zaupno prositi, da ccm se r.m zasmilil. Začelo so vrsti¬ ti dobre tirolsko žonico in z njini vso zomske dobrote: mleko in kloba¬ se, slanina in sir, nizki tirolski hlobčlci, ki so kot naši trdi mlinci, krače in šo vina so naneclio,. Kmalu cc mu jo godilo kc tistemu Ribenča- nu, ki sc jo 500 svetnikom priporočil, da bi so mogel zagnati na svojo mrhico; zoženo se, pa zleti čoz."Fol naj jih odstopi", pomeli mož še enkrat, in so drugič zažene« In sreča junaška: obsodol je na kunernem kijusetu."Nehajte, nokajto vendar,!judjo božji", som jin trobil. Kalc - 4 - so odnohoili s tisto poplavo* poton pa po paneti nosili, kakor Jih je konandital noj veliki prijatelj sveti Jožef. Od tistega dne naproj sen vsak dan nolil njegove litanije v zahvalo in pro¬ šnjo za naproj. Nikdar več nisem 'imel strahu, da bodo predali prozni.^ ^ kasneje še bolj inonitno obneool. Ko bi se ne bil, bi najbršo ne bilo naših ljudi na Gilber^u in okolici, in najbrže bi tudi vašoga"8vona*no.bilofc Bilo jo lota 19^9, ko so zaželi naši ljudje pošiljati, prošnje za sponzor jo. Hn, koko rad' bi j in človok pomagal, ko bi le ljudje inoli nalo razumevarija in Brca za težko življenje naših ljudi ton v taboriščih. Sano Father Schveigor je pokazal veliko ljubezen in razumevanja in še nekaj prav redkih jo bilo* Začeli so prvi prihajati, pa že eo bili drugi na poti: družine* s a, o družine 'o številnimi majhnimi otroci* Kje bodo stanovali, kaj jedli, kaj oblekli? Mnogi so nas progla¬ šali za noroo* da vlačino aon ljudi, ko j in nimamo dati-no kaj jesti, 158 kaj-delati* bi je takrat rudniški štrajk v dušah ljudi pa loa^ Drugi so nas kleli, daljin bodo naši ljudje kruh odjedli. Tfcet ji ao vse naše- l judi proglašali za izdajalce in norilco e krver- vini rokami.*** Toda inoli eno velikega zaveznika: gilbertaka fara jo posvočona Bvotenu Jožefu* Spot jo bil na vrsti, da eo izkaže, Nisno nu dali prej miru, Zasnilili so so nu naši ljudje £i so raje odeli- od- flona na tujo, kot pa bi brezbožnemu komunisti¬ čnemu Herodu pustili, da ubijo Jezusa v dušah nedolžnih»otrok* Ni bilo življenje vsem, ki eto sen prihajali, postlano z rožoanij pa vendar ni nihče stradal, nihče opal ria cesti in nihče prezebal). Ni to naša zasluga* Dokler boste živeli v Ameriki, vedite, da je ven in vašin staršen omogočil pot son naš voliki prijatelj sveti Jožef*** Mislim, da no zahteva prevoč, če pričakuje, da»se vsakokrat, kadar stopinc v gilborteko cerkev vsaj e hvaležnim pogledon ozre- no na njegov oltar* Poton pa, da no pozabino, da jo on varuh ‘Jezusov, ki živi v naših dušah, • La nikdar ne pustimo, da bi kdo Jezusa V naši duši ubil* Z vsakim smrtnim grohon se to zgodi. To bo .pa še najlopša hvaležnost, ki jo bo noš voliki prijatelj sveti ^ožof še najbolj vosel. - 5 - Lojzka Vorbic OČETOV BLAGOSLOV Si že *kaj premislila, draga mladina, kaj je oče za družino? Po¬ gosto govorimo o materi, ker vemo, kaj je dobra mati za otroka. LanBko leto leto smo v marcu proslavili mase dobre mame, letos pa se jih bomo Bpomnili meseca majnika, ker je tudi ti v,naši novi domovini posvečen en dan v tem mesecu materam. Zato se bomo pa zdaj pomudili nekoliko pri očetih. Srečen je pač vsakdo, ki se more klicati očeta, najvočji ubožec pa je oni, ki jo izgubil dobro mater in očota. Ali se spomnite, ko greste k počitku, da bi prosili za blagoslov mamico in očka? Zelo lepa navada jo to. Očetov ^in materin blagoslov spremlja otroka povsod* Nekdo , ki jo očka peterih otrok, mi je pisal tol«*: "Kq sem Šel pred tednom zvečat iz službo mi jo živo prišlo v spomin slovo od ata. Kako veličastno jo bilo to slovo in koko strašno za njega, ko sva prod dobrimi tremi meseci izgubila nad vse dobro mamo* Brata in meno so poklicali iz Karijanišča k njegovi smirtni postelji* Se spomniš našo malo srednjo sobo? Tam ob stoni, ki jo menila no. spal¬ nico, je bila njegova postelja. Ni sc mogol voč premikati, grlo je bilo čisto izsušeno, V3ak dih jo spronljalo strašno piskanje in hro¬ penje* Brat je stal ob vzglavju, jaz pa pri nogah ob stranici. No spomnim so več, kaj nona ne naročal, veliko ni mogel govoriti* In tedaj jo som Bog navdihnil brata, da jo ned jokom prosil:"Ata, daju prokri|atiJ"(Vsak vočor naju jo prekrižal, ko sva bila šo doma in tu¬ di vočorno molitev jo navadno molil z njima.) "Ko pa ne morem več]", jc odgovoril ata. Pa jo tudi to z muko napravil. Brat jo poklical usmiljenko, ki mu jo stregla in ta ga jo obrnila, midva sva sklonila glavo prav do njogovo roko in z muko jo premikal prste ter naju prekrižal. No vem voč, kako sva so potom poslovala, kaj sva govorila na po¬ ti v Marijaniščo, samo to vom, da jo oče so isti vočor umrl* Kot da ni jo Bog ohranil to sliko, ta opomin na veličino umirajočega očo¬ ta* Kaj misliš, da je Bog roge 1 pvotiti brez plačica to strašno ato¬ vo žrtev, ta njegov zadnji blago -3ov? hislm, da lopa brakova smrt, na katero je bal tako lep., pripravljen in vo^ našteto duhovno dobrote, ki sva jih užila v šolski in poznejši dobi, izvirajo kot plačilo toga * 6 - blagoslova, saj nama. je Bog dal V očetovo nadomestilo tako skrbne¬ ga dobrotnika, tedanjega prefekta v Marijanišču, sedanjega gospo¬ da škofa, ki ga je ata spoznal na smrtni postelji...-Gotovo ja bilo to atu v veliko tolažbo, da se bo nekdo brigal za najino vzgojo. Ta očetov zadnji blagoslov mi je v opomin, da ga.moram biti vreden." Težko si predstavljate to sliko, dragi moji in želim vam, da bi šo dolgo uživali ljubezen skrbnega očeta. ko bomo praznovali ta mesec god sv* Jožefa, se’ bosta., prav posebno spomnili svojih dobrih očetov, da bi vam jih Bog ohranil še dolgo, dolgo, Oni pa, ki ste že izgubili očka, boste pa mo¬ lili zanj, da bi vas blagoslavljal iz nebes. Jožko Škorjanec ‘ , j ' dobri očka atku je ime Jože. Skrbeti mora za štiri otroke. V v trgovini, doma pa je bil poštni - uradnik. Moj ata dela rad, vsako delo. samo da more" preživeti družino. Vsi komaj čakamo, da pride domov. Najprej se umije in pre¬ obleče, neto pa vsi hitimo k njemu. Najbolj se ga pa razveseli moja mlajša sestrica, ki začne 3 kakati po posteljci, ko ga zagleda. . Takoj ve, če nismo bili Čez dan pridni, že na naših obrazih beretto. Prejšnji teden sem bil bolan-in ata mi jo 3 tregel, pa ne samo meni, temveč tudi mami.ci in bratcu. Nazadnje je pa se on zbolel. Čez dan je delal v službi, zvečer in ponoči pa stre¬ gel nam. • * • • Mojena Ameriki delt I9. marca bo imel atek god. Tega dne se že veselim in potrudi. Imam ga • _ v .. j I I t • I I Kadar kralj v stiski jo, kar po njoga posije sle. 60 minister krade kje, iz kroljanorca brijo se, on kar hitro v kozji rog ga požono golorok« -V gajih vilam rad dvori- bo palčki nu prijatelji. Kralj njih stari Domogoj, . bradeov celih volik voj mu jo dober pomočnik, ko pa se na Snežnik po zdravilno rožo lok, ki ozdravi vse v povprek. Ko Krpana grd Brdavs jo pozval na hudi ravs, Jurčok kij iz lipe bol dal krpanu jo vesel« pa min pridna je ljuba* draga prav nad vse. Ko v teatru na stoleh z lic žari vesel vesel ji smeh, se sroe mu razvedri, Andrej Piainger .. * jbvojenou drocjemu očku za očetovski da o Ko vem, kako bi Bi povedal, ljubi očka, kako Te imam rad. Vem, kako se trudiš in skrbiš za mene. Vos teden, od ranega jutra do poznega večera Te ubija tovarna. Misliš,, da ne vidim, koko prihajaš zvečer utrujen z dela do¬ mov, da se Ti včasih še večerjat no ljubi* Jaz pa te v Tvoji otroški prešernosti večkrat jezim* ka vedi, da no iz hudobijo, Tvpj. Andr®jčok Te ima rad. Ako bi mogel, bi Ti natrgal vso rože na. svetu in bi Ti jih dal. Vsč noj lepš$> glasbo in petjo na svetu, vse -bi Ti poklonil, skrbni očka moj. . Ker Ti pa .vsega 'tega ne morem dati, Ti bom, dal pa nekaj dru¬ gega, še.večjega, še lepšega: sv« obhajilo in sv. meso bom daroval za Tebe, t ljubi očka. Naj Ti da dobri Jezus meč in zdravje, da boš zdržal v tem težkem življenju.in da boš videl nekoč,*da je Tvoj Andrejček ostal priden in dober Tvoj otrok. To pot bom zopet napihala nekaj. o- Tirolah, pa ne več o božičnih, običajih, temveč o največjem krasu- Tirol-o planinah. » *■ V Šoli slišim večkrat kaj lepega o -noŠlh-slovenskih planinah, zlasti.moje sošolke, Gorenjko- rade pripovedujejo o njih. Ker sem šla Šo majhno'od doma, zato ne poznam domačih gora in bom dpieala ti¬ rolske planine, po katerih so vse leto razlega vesela' pesem, ki se navadno konča z lepimi jodlerji* Tu so visoke -goro, na vznožju pa pri¬ jazna zaravilisca, 'komor prihajajo ljudje o vsakem letnem času, da se odpočijejo od napornega dela po pisarnah ali po' delavnicah. Na planinah se goji zimski s po trt, - 9 - posebno smučanje. Ljudje se vozijo iz zdraviliških hotelov z brozždčno železnico, ki jih pripelje na visoke gore. » . Tena ostanejo le kratek čas. Z daljnoglpdi ogledujejo lopo zimske pokrajino* «- ' he pripravlja dolga v.^rota smučarjev, da zdrči po pršiču v do¬ lino. Drevje in kočo leto mimo nas, zlasti lopo drčo smuča,- če so dobro povoščene- in *če-se. smučar drži pravega tira« Treba pa jo biti zolo pre¬ viden, da se težišče dobro ohrani in ne zdrsne .-postrani«. Posledica sla¬ be drže je, da padeš z vso silo in si prav lahko zlomiš kak ud. Če so f pa'samo-ne^Lo povaljaš v snegu, si pa kar hitro pokonci, da prideš na cilj. : Tc^ce vožnjo 8 smučkami som doživela tud-i jaz in Najrajši bi bila šla kar vsak dan« Moj starojši brat pa jo bil podoben ljubitolj planin in smučanja« §yojo preveliko ljubezen do smučanja pa je plačal nekoč s ton, 8o-si je zlomil nogo, a to ga nd bi oviralo tu prav nič, samo šola mu dela preglavice, kor jo. angleščina lo pretežka. ;: Tud,i V Minnesoti vidim smučarje, pogrešam pa na j lopše,,-planino« Bino Medved , NA DOLG) POTJ : . l.V taborišču tam ofe Dravi 2.Vojski radi bi se umaknili, preživeli pet smo rovnih let, _ ko' jo bodo stepli velesili, v svet bi radi se podali, ko atomske bombe bodo padale . ali kam, vprašanje težko spot« . in.strupene. pline izžarevalo« 5.Ali vrsta prišla tudi jo na nas. A.Potlej pa smo šli na vlak H konzulu bo nos klicali, . , in'sne so peljali čas za odhod so nam povedali .. čez prodore gorskih vrat - 10 - . ~V gozdu je živela medvedova družinica: stari medved, medvedka in medvedek. Mama medvedka je nekega : dfae skuhala $uho* Vsi sp komaj ča¬ kali kosila. Juha pa je bila prevroča, zato so šli na- sprehod,da bi se med tem shladila. Mali medved je vzel s seboj palibo, da bi lovil ribe, mama je vzela dežnik, ker se jo napravljalo k dožu, ata medved pa je hodil kor tako poleg onih dveh. K medvedji hišibi jo prišla deklica, ki so je zgubila v gozdu. Potrkala jo na vrata, a nihče se ni oglasil. Vstopila je kar brez povabila in je zagledala na mizi tri skledice juho. Pokusila je j tiho iz medvedove skledice t a-li jo bila vroča kot ogenj, medvedkina juha pa je bila mrzla kot led, sinčkova pa ravno prav topla. Po- jodla jo jo. Nato je šla v spalnico in našla tri posteljo. V vsako je poiz¬ kusila leči. Medvedova je bila trda, mamina promohka, sinčkova . pa ravno prava. Vanjo je logla in zaspala. Ko je tako počivala, je prišla modvodja družinica domov. Medvedek jo zajokal, ker ni našel juhe in vsi so so čudili, kdo jo je pojedel. Šli so v spalnico* Medvedek jo zaklical:" joj, glojta, glojta, ti loži deklica z zlato rumenimi lasmi." Deklica je začula neko godrnonjo in so silno prestrašila, ko je zagledala kar tri modvodo. Kaj pa zdaj? Skočila jo skpzi okno in hitola, hitela domov, voom trem medvedom pa jo bilo žal za prijazno deklico. Marijan Kosem Sest DODOtm <.ov Tekač se je pridružil štirim popotnikom. Niso še dolgo hodili, ko so srečali človeka, ki je nosil čopico čez uho."Zakaj jo pa no¬ siš tako, al$ mo vos, da to ni dostojno?", jo rekol vojak. Si no upom", je rokel človok. "5o bi jo naravnal, bi nastal * 11 - tak mraz, da bi ptiči zmrznili in popadali na tla*" "Potuj z nami.'" In človek se je pridružil. • Popotniki so prišli v mesto • Kralj je rekel, da bo dal svojo hčer- *ko za ženo tistemu, ki bo zmagal v tekmi z njo* Če pa ne bo zmagal, bo pa tfbglavljen. Vojak je slišal o tem in je vprašal kralja, če lahko nje¬ gov služabnil^teče mesto njega* Kralj je privolil* P ovedal pa mu je da izgubi življonje, čo no bo zmagal* Tekač jo bil zadovoljon in jo pripel drugo nogo* Tekma je bila od gradu pa do studenca na daljhi gori*. Prvi, ki bo prinesel vode od studenca, bo zmagalec* Princeska in tekač sta dobila vsak .svojo posodo* Ona jo tolcla kot srnd, toda tekač jo jo kmalu prehitel* Pri studencu jo napolnil poso- dioo in tekol nazaj* Kmalu so jo utrudil, zato jo logel, da bi so odpo¬ čil* Mbdtem jo pritekla princesa dd s^udonca. Napolnila je jpooodico in tekla nazaj** Ko jo prišla do tekača, jo zlila vodo in šp bolj tokla nor- Z0jj* V . ' ...Lovec :je stal na gradu In opazoval tekmovalca. Ko jo videl, kaj je naredila princesa, je ustrelil In odmaknil pod tekačevo glavo* Skfcčil * jo in našol. posodo prozno* Tekel je nazaj in prohitcl princeso, . Kralj iii hoto-1 dati vojoku svojo hčerke« Premišljeval je> kako bi so znebil njego. in pri j atol jov« Poklical jo vso k sobi in jih peljal v sobo, ki je bila iz železa« V njej jo stala z jodili obložena miza, do* bi si lahko vzeli, lcar bi hotoli* Zaklenil jih je v sobo* Nato pa .je velel kuharju, naj kuri pod sobo, dokler nc bo žolozo rdečo* Milena Dolenc Kt) je' bit pri ncis pater Odilo Koncem decembra smo izvedeli, dTa jo naš Fathcr bolan in bo šol na zdravijenjo v Florido* Kdo neki bo prišol mooto njega, smo so povprašovali. Ali bo razumel slovoneki? Pa smo zaglodali nokoga dno znan obrez* Kje smo videli tega gospo¬ da? Aha, žo vom, v Lomontu, kjor jo vodil vso petjp* Pater Odilo jo prišol* Za čas odsotnosti goap oda župnika jo pospravljata in kuhala goojpo- du patru naša slovenska učitoljica* Vendar ni opustila ta cas nase solo. - 12 - a ob sobotah pa $e bilo zanjo nerodno, kor jo vos dan na Finevillu. . Naša mana je prevzela vookp soboto opoldne skrb za hrano. Jaz sem pa navadno šla iskat gospoda. Koko so bili tisti dnevi krat- kočasnij Saj so nihčo no zna tako "hocati" kakor p,Odilo, _Noko soboto som mu povedala po poti,-da bomo imoli za kosilo juho, in rczanco^gor", Ko jo prišel v sobo, so jo takoj ozrl pro¬ ti stropu in ko Brno ga vprašali, kaj jc zagledal na stropu, jo mirno | . rokcl, da iščo gor rezance. Seveda, so na juhi, ali bolje ročonpt v juhi. Nekoč nos jo učiteljica učila verouk v zakristiji. Prišla som j jo iskat v kuhinjo, pa jo prišol g. pater ter ni rekel, naj poglodon, kakšno uro mi jo podaril neki Imerikaneo, Honda tudi bije. Ura je bila ravno štiri, nastavil jo jo noni na uho in začel biti po mojih ušosih z njo. Ko so prišli šo drugi, jo tudi njim natodil tako. Na Ligincn costani^u pa jc pravil, kaj sc jo zgodil^ z glavnin tajnikom Ligo, ko jo potoval b Kanado, Vsa smo globoko čustvovali z g. patron Bornardon, nekateri naši očotjo so bili kar jezni, da so jo morala zgoditi taka nesroča tajniku. Ko jo prišlo sočutjo . do viška, jo pa rokol p. O^ilot^Vosto, to so mu jo namreč sanjatej" Vsi ono si oddahnili, obenom pa voooli, da so jo« voo dobro iatakle. Na Svočnico zvočor smo imeli v cerkvi peto litanije in gospod pator jc razdelil plovonoko odpovo v3om ljudon. Da bi slišali, kako jo vso polo.' Tudi jinorikanci so peli, saj jo patrov glas donel po vsoj cerkvi in nihčo ni mogol poti narobe. Povon vem pa šo to s Ko jo odšol, ono nu pisali pisma otroci z Gilborta in s Pinevilla.in zdaj čakamo, kaj nam bo odpisal, Najbrž bo spot kakšna potogovščina.- - 15 - Č.g.p.Odilo OFM J£ za PO/R TVOVALMO ST-misijone "Sem študent« piše dober fant«®? nimam nobenih dohodkov« toda dvakrat na teden ae zdržim kosila in oni znesek« kar bi dal za dvojno kosilo« pošljem za misijone« Vem« da je to malo« toda če bi to stori¬ li vsi katoliški študentje po vsem svetu« bi to bila velikanska pomoč misijonom« Prepričan som« da bodo mnogi z veseljem sodelovali." To jo ros fant od fare.' "Ra bližnji banki sem odprl ovoj čekovni račun", pripoveduj© dela¬ vec* "Premišljeval som za koga bi podpisal prvi ček« Nisem dolgo tuhtal« ... Vsadil dem se in napisal čefc za $lo«00 tor sem ga poslal za pogansko . misijone«"Ganljiva iznajdljivost, kaj ho? "Mati sem sedmerih otrok": sporoča Žena«"Sama som trenotno bolnica v sanatoriju za jetične« Z* mo no j jo tudi moj najmlajši otrok, tudi tu- - berkulozon« Star jo JO mesecev« Ostali otroci sd v* sirotišnici in moj mož je v bolnišnici ža neozdravljiva bolezni« V zavbdu se počan s tem, da malo ‘šivam in delam otroške igračko« Ravno sem jih nekaj prodala in sem dobila za njo$5'.00. In hamonila som se, da od tega~skupiška žrt¬ vujem $ 1*00 za misijone«" Šo so na svotu ljudje, ki se znajoržrtvovati« Misijonska pisarna jo dobila pismo:"Prosim, da sprejmete priložo- ni ček za $lo«00 za misijone« Denar som zaslužil, ko som pobiral fižol« Sem Zj lot star« 60 bom zmožen šo delati na polju, ko bomo spravljali čebulo, vam bom poslal šo nekaj dolarjev«* Kaj ni toga staroga moža soma dobroto« Otrok ljudsko šole sporoča: "Tukaj pošiljam bankovec za $lo«00 za misijone« Vo* moooo sen dbval na stran, kar mi je dala mama za slad- j^orčke in druge priboljške, ko sela sel v solo« Na ta način sem si prihranil $10«JK>. Ostalih 50 centov bom poslal prihodnjič«" Kdo bi takega otroka ne imel rad? Posebno ga pa ljubi Bogi "Oni dan ne je vprašal nož", pripoveduje dobra žena« "Kaj hočeš,da ti kupim za god in za rojstni den7 Na razpolago imaš $25«00«"Nobeno darilo bi me ne napravilo tako srečno, kot čo teh $ 25*00 pošlješ za mi¬ sijone." Mož je tako storil in oba sta bila vooola« - 14 - Ali veš, da je v združenih državah 14 milijonov zamorcev - črncev? Od toh jih je samo ^5O ticoč katoliško vere* Pet milijonov in j>ol jih pripada protcotanto.voki-'vori, boem milijonov crnccv pa nima noterto-* v vero«. Kakšno misijo-noko-po-l-jc? 1 Marica Lavrina • -i«.-. • '«• ,.-•••*- .. . sretfanie--s : sv- oc:q + . V mopecu januar ju 'jo**-minilo t?i IcthV kar oom . --idp-i,pf bv, očeta« G.Mrvar, katerega Vaša gdč« učitoljica dcb~o " , o,.-.'a, j9^ pposjil' na tajništvo b Vatikan, čo b.i Omel® 10 ljudi pri ... k. splesni* gvdijonci. Iz urada .00 poslali dovoljenje -in. prvo-q^edo na to orno brneli iti v Vatikansko palačo« Vhod jo bil za nas na desni strani cerkve ov« Petra« Fri vhodu je stražila straža papožovo gardo, in vprašala za dovoljenje. Odšli smo po dolgom hodniku na katerem si opazil krasne voliko sliko, vso umetniško delo raznih slikarjev sveta« V prvem nadstropju pa smo že opazili ljudi, ki so so -s-prehajali in hitro našli dvorano. Dvorana ‘je bila bolj ozka, a dolga, njeno steno so bile aopot polenite z drago¬ cenimi unotninemi« . . _ V sredi ‘dvorane smo' sc ustavili in čakali« Pridno sem opazovala okolico« Slišala oom govoriti ljudi v različnih jezikih« Stali so precej y grhčab in 00 procoj glasno pogovarjali. V Italiji jo sploh ,taka navada, da vso gl-oJsno govori, tako, da te sprva zelo ušesa bole in si. želiš tišine« »Pa-se j?o£asi'tudi temu privadiš in ne slišiš več ’ vpitja.,- Ženske So bile vše pokrite« "Bilo je pozimi, tedaj so pač vse dostojno ..opravljene« Po kakih dveh urah pa je nekdo pri vratih plosknil z i ckami* S tem je dal znamenje,. da U3f, oče prihaja« Vso je završalo. Lj .jje-so skočili k sredi ,' dyVgnill“ obroke v naročje in strmeli'proti vho In, •’* - 'i 1 - *V : "' . . 1 v . • ^ ’* * " Prišla je priperzevfc t