“ESLOVENJA LIBRE”

BUENOS AIRES.
9. MAJA (MAYO) 1957

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 19.

ODLOČILNO ZASEDANJ« NATO

Ob obletnici tretjega maja

Dne tretjega maja 1945 je naš narod
slavil zmago nad fašističnimi in naci¬
stičnimi okupatorji, konec druge svetov¬
ne vojne in svoje osvobojenje.

Zgodovinski sklepi Slovenskega par¬
lamenta na Taboru v Ljubljani ostane¬
jo trajen dokaz kako so tedaj Slovenci
hoteli urediti svoje državno življenje:
“Svobodna Združena Slovenija v demo¬
kratični Jugoslaviji kot zvezi narodnih
držav na slovenskem jugu Evrope”.

Novo komunistično nasilje^ ki je še
strašnejše, kot je bila nacifašistična o-
kupacija, je začasno uničila upe in na¬
črte, a izbrisati jih ne more.

Državni tajnik Združenih Ameriških
Držav je dne 22. aprila 1957 izjavil:
“Mi hočemo svobodo podjarmljenih na¬
rodov in delamo za njihovo osvobojenje:
ne da bi hoteli Rusijo obkrožiti v ka¬
kem sovražnem namenu, ampak zato,
ker je mir ogrožen in svoboda je samo
navidezna dokler niso nasilno, razdeljeni
zopet zedinjeni in podjarmljeni zopet
svobodni”.

Ves svet ve, da so med podjarmljeni¬
mi tudi narodi Jugoslavije.

Da bi mogli ti narodi odstraniti vsilje¬
no diktaturo in uvesti v svoje državno
življenje demokratične ustanove, mora¬
jo združiti svoje moči. To je očevidno
nujen predpogoj vsakega možnega u-
speha.

Narodni Odbor zato tudi letos -—- kot
že tolikokrat — ponovno prosi in pozi¬
va, da bi vsi, ki žele srečno bodočnost
sedaj podjarmljenih narodov Jugoslavi¬
je v svobodi, vztrajno gradili njih slo¬
žen nastop za osvobojenje.

Žal smo tudi v minulem letu morali
ugotavljati, da mnogi pisci in javni de¬
lavci v emigracijskih skupinah še ved¬
no izgubljajo čas in tratijo moči za ir
gotavljanje minulih napak in krivic ter
za širjenje nasprotovanj in sovraštva.

Vse tako delo je v našo skupno ško¬
do. Po naravi smo sosedje, živimo nepo¬
sredno drug ob drugem, deloma celo na
skupnem, mešano naseljenem ozemlju.
Po krvi, zgodovini in izročilu smo na¬
rodi skupnega slovanskega porekla.
Narodna in državna neodvisnost je in
vedno bo potrebovala našo skupno o-
brambo. Gospodarski in prometni inte¬
resi ukazujejo, da iščemo najboliše
sporazumne rešitve. Šele s tako rešitvijo
bomo mogli vzbuditi zaupanje velikih
demokratičnih sil. Šele s tem bi nastopi¬
li kot sposobni branilci reda in miru in
zanesljivi pospeševalci dobrega sosed¬
stva in blagostanja v tem delu Evrope.

Slovenci ob vsakoletnem spominu 3.
maja 1945, vpričo nepozabnih žrtev, ki
jih je terjala borba za osvobojenje, ka¬
kor tudi tistih, ki jih naš narod še pre¬
naša v odporu proti komunističnemu na¬
silju, slovesno obnavljamo sklepe naše¬
ga narodnega parlamenta. Smatramo,
da vse težke, izkušnje od tedaj do seda¬
njih dni dokazujejo, da je složno nasto¬
panje vseh demokratičnih sil narodov
Jugoslavije predpogoj za vsako uspešno
uveljavljanje demokratičnih ustanov v
našem državnem življenju. Prizadevanja
za sporazum v ta namen branimo in po¬
spešujemo, nasprotovanja in spore, ki
ta razvoj ovirajo, obžalujemo in obsoja¬
mo.

Narodni Odbor čestita Slovencem
praznik tretjega maja z željo, da bi zar¬
ja svobode čim preje zopet zasvetila in
stalno ostala nad našo domovino.

V Washingtonu, 3. maja 1957.

Za

Narodni Odbor za Slovenijo
DR. MIHA KREK
predsednik

DR. BOGUMIL VOŠNJAK

podpredsednik

IZ PISMA

Prijatelj lista nam je dal v objavo
odstavek iz pisma, ki ga je dobil iz
USA, in ki se nanaša na zadnje biva¬
nje škofa dr. Rožmana med Slovenci v
Argentini. Glasi se takole:

“Škof se je vrnil z najlepšimi vtisi iz
Argentine. Z obiskom je bil izredno za¬
dovoljen, kar je povedal v nedeljo 28.IV.
na Ligini prireditvi in je ob tej priliki
priporočal tudi Vaše književno prizade¬
vanje, zlasti Svobodno Slovenijo in njen
Zbornik, ki ga je priporočal vsem Arne-
rikancem.”

Od 2. do 4. maja t. 1. je v Bonnu v
Zahodni Nemčiji bil prvi letošnji sesta¬
nek zunanjih ministrov članic NATO.
Najznačilnejši rezultati tega sestanka,
ki je bil eden najodločilnejših v zgodovi¬
ni te obrambne organizacije zahodnega
svobodnega sveta, so:

1) Ustvarila se je os Washington —
Bonn; 2) London in Pariz sta v obrambi
zahodnega sveta stopila na drugo me¬
sto; 3) Vse članice NATO bodo v bodo¬
čem spopadu porabljale atomsko orožje;
4) Imenovali bodo vrhovnega poveljni¬
ka zavezniških sil za Evropo; 5) Sovjet¬
ski predlogi o miru in razorožitvi so pro¬
paganda; 6) Govorilo se je o možnosti u-
pora vzhodnih Nemcev proti komunizmu.

Os Washington - Bonn
Dulles, ki je v Bad Godesbergu otvo-
ril tridnevno zasedanje, je prinesel za¬
gotovilo Eisenhowerja, da bo USA v
celoti izpolnila svoj obrambni načrt za
leto 1957 napram zahodni Evropi. Skle¬
pi, ki so jih sprejeli na zasedanju lan¬
skega decembra, bodo v celoti izpeljani.
Čeprav bi mogel britanski zgled — An¬
glija hoče zmanjšati svoje sile v Evro¬
pi — sprožiti podobno akcijo v drugih
državah, USA ne bo spremenila svojih
načrtov, dasi bo sčasoma tudi svoje si¬
le opremila z najmodernejšim atomskim
orožjem, kar bi ji zaradi večje udarnosti
tega orožja dalo možnost znižati število
suhozemskih sil na evropskih tleh.

Tik pred začetkom sestanka se je
Dulles sestal na tajni seji z Adenauer¬
jem, ni pa imel nobenega sestanka z
brit. zun. ministrom Lloydom in fran¬
coskim zun. ministrom Pineaujem. Prav
tak tajen sestanek z Adenauerjem je
Dulles imel tudi po koncu zasedanja
NATO. Postalo je razvidno, da se je po
navodilih iz Washingtona Dulles v svo¬
jih načrtih za obrambo Evrope in za
vodstvo NATO povsem naslonil na Za¬
hodno Nemčijo z Adenauerjem na čelu.
Vodstvo Atlantske zveze je tako prešlo
od dosedanje trojice Washington — Lon¬
don — Pariz na dvojico: Washington —
Bonn. USA je ugotovila, da je povsem
zanesljiv zaveznik pri obrambi Evrope
pred komunizmom samo Zahodna Nem¬
čija. Adenauerju se je doslej s spretnim
manevriranjem posrečilo prepričati za¬
hodne Nemce o nujnosti vzdrževanja in
povečavanja lastne vojske, ki jo bodo o-
borožili Severni Amerikanci. Burne de¬
bate o nevarnostih atomske oborožitve
zahodnonemške vojske Adenauer spret¬
no vodi v prid taki oborožitvi in uspešno
izvaja protipropagando proti sovjetskim
atomskim grožnjam Zahodni Nemčiji.

London in Pariz v ozadje
Anglija in Francija sta po tem zase¬
danju NATO stopili na drugo mesto v
vodstvu te organizacije. Anglija je da¬
la v očeh Dullesa in Adenauerja slab
zgled ostalim članicam, ko je zahtevala,
da ji dovolijo zmanjšanje števila njene¬
ga vojaštva na evropskim kontinentu za
27.000 mož. Izgovori Anglije, da si mo¬
re privoščiti zmanjšanje čet na račun
atomske oborožitve, niso našli ugodne¬
ga odziva ne v Washingtonu ne v Bon¬
nu. Prav tako se ostale države atlantske
skupnosti boje, da bi v slučaju spopada
s komunizmom morale one nositi glavno
težo odpora na tleh, medtem ko bi An¬
glija srečno štedila s svojim človeškim
materialom na račun drugih zaveznikov.

V Francijo pa še manj kakor Bonn zau¬
pa Washington, kjer se v pentagonskih
hodnikih odkrito govori, da Parizu ni
mogoče poslati atomskega orožja, ker
bi od tam najhitreje in najlažje tajnosti
tega orožja našle pot v Moskvo. Prvič
po drugi svetovni vojni se je tokrat zgo¬
dilo, da se veliki trije — USA, Anglija,
Francija — pred važnimi odločitvami,
kakor so jih sprejeli na tem zas danju
NATO, niso prej sestali na skupen po¬
svet za skupno nastopanje. Ta strnje¬
nost med velikimi tremi je prenehala od
sueške krize sem.

Atomska oborožitev
Vse članice NATO bodo oborožene z
atomskim orožjem, je bilo sklenjeno na
tem zasedanju te organizacije. USA je
izdelala že velike količine za suhozem-
sko vojaštvo pripravnega atomskega o-
rožja, kar pomeni, da ga bodo uporab¬
ljali tudi v slučaju krajevnih spopadov.

V slučaju splošnega spopada s komuni¬
zmom pa bodo uporabljene atomske in
hidrogenske bombe. NATO vojaške sile

bodo usposobljene za dva namena: 1)
Za odbitje napada, z garancijo, da bodo
vse države, vključno USA, stopile v ak¬
cijo, če bi bila napadena katera koli dr¬
žava članica in 2) za začasno obram¬
bo v slučaju napada, dokler ne bi nasto¬
pil masovni protinapad ameriškega stra¬
teškega letalstva z atomskimi bomba¬
mi. Najnovejše atomsko orožje, ki ga v
USA danes izdelujejo v serijah, je že
popolnoma preiskušeno za uporabo v
takih slučajih. V pretekli vojni so letal¬
ske bombe pustile nekatere zgradbe in
druge objekte še nedotaknjene, v bodo¬
či vojni pa si je nemogoče misliti, da bi
že od topovskih atomskih granat, ki bi
jih izstreljevali na mesta, ostalo še kaj,
na čemer bi prizadeta država mogla
znova kaj zgraditi. Bodoča vojna bo
totalna v polnem pomenu besede.

Saceur

Vseh 15 članic NATO bo tako oboro
Ženih z atomskim orožjem in atomskimi
raketami, ki bodo stopile v akcijo od po¬
larnih morij do Egejskega morja. Za us¬
pešno vodenje akcije bo imenovan vr¬
hovni poveljnik zavezniških sil v Evro¬
pi (Supreme Commander of the Allied
Forces in Europe — Saceur), ki je bil
doslej vedno Amerikanec.

Sovjetska propaganda

Na zasedanju so razpravljali o dvojni
sovjetski ofenzivi proti zapadu: o radij¬
ski, pisani in tiskani propagandi iz Mo¬
skve za svetovno razorožtev in o grož¬
njah z atomskim uničenjem zapadno-
evropskih držav. Najodločnejša govor¬
nika proti tej sovjetski ofenzivi sta bi¬
la Dulles in Adenauer. Dulles je poudar¬
jal, da “bi bilo neumno oslabiti naše
obrambne sile samo zaradi sovjetskih
obljub. Dokler ne bo vseobsegajoče kon¬
trole nad izvajanjem sovjetskih razoro-
žitvenih obljub, vse dotlej vere v te ob¬
ljube na more biti. Adenauer je zavrgel
sleherna pogajanja za nevtralno Nem¬
čijo ali nevtralno cono v srcu Evrope,
ki bi potegnila Nemčijo iz NATO. “V
tej dobi nadzvočnih hitrosti in izginja¬
jočih daljav postajajo predlogi o nevtral¬
ni coni v srcu Evrope otročje smešna
stvar,” je poudaril Adenauer. Lloyd je
poudaril, da sovjetske grožnje Zah.
Nemčiji, Danski, Norveški in Grčiji o
posledicah atomske vojne niso prinesle
zaželjenega rezultata. Sleherni sovjet¬
ski poskusi za razdvojitev trdne poveza¬
nosti atlantske skupnosti bodo tudi v
bodoče obsojeni na neuspeh. Ugotovili
so, da je glavni namen sedanje sovjet¬
ske propagandne ofenzive pridobiti si
monopol nad atomskim orožjem na ev¬
ropskem kontinentu.

Upor v Zah. Nemčiji

Ob pregledu položaja v Vzhodni Nem¬
čiji je zah. nemški zun. minister Von
Brentano pozval članice, naj store vse,
da bo do združitve obeh Nemčij čim
prej prišlo. Poudaril pa je, da je Za¬
hodna Nemčija vse storila, da ne bi pre¬
bivalstvo Vzhodne Nemčije nastopilo z
“nepremišljeno akcijo” proti svojim rde¬
čim zatiralcem, kar bi samo poslabšalo
njihovo bedo in pripeljalo do še hujšega
terorja. Nato pa je izrekel naslednje
resno opozorilo: “Toda pride do polo¬
žaja, ko trpljenje zaradi zatiranja in
moralna in materialna beda dosežejo
mejo, kjer razum ne poveljuje več ter
naraščajoči obup in pravična jeza iz¬
bruhneta na dan s silo vulkanskega iz¬
bruha.” To se more vsak trenutek zgo¬
diti v Vzhodni Nemčiji. V vseh izvaja¬
njih so Von Brentana najbolj podprli
Dulles, grški zun. minister Averoff (Ci¬
per!), francoski Pineau (Alžir!), itali¬
janski Martino (Trst!), kanadski
Pearson in turški Menderes (Ciper!).

Dulles je v svojih izvajanjih poudar¬
jal, da premirje 1. 1945 ni nikdar predvi¬
devalo dveh Nemčij za nedoločen čas.
Opomnil je Bulganina, da je skupno z
Eisenhowerjem ter takratnima britan¬
skim in francoskim predsednikom v Že¬
nevi izjavil, da se mora Nemčija zdru¬
žiti po splošnih svobodnih volitvah in da
so za dosego tega cilja odgovorni veliki
štirje. Nato pa je dodal: “Sovjetska pro¬
paganda za mir pa leti na gluha ušesa,
ko oni sami nasilno delijo velik narod.
Trdno sem prepričan, da se bo ta deli¬
tev končala prej, predno bo njena krivi¬
ca postala neznosna. Če ZSSR ne bo
pristala na združitev Nemčij, bo stori¬
la zločin nepreračunljivih posledic.”

Vojaške sile NATO

Do tega zasedanja NATO je bilo sta¬
nje vojaških sil atlantske skupnosti na-
slednj:

Leta 1952. so sklenili, da bodo posta¬
vili pod orožje v Srednji Evropi 90 di¬
vizij. Doslej jih je samo 30, ki naj bi
zaustavile napad od vzhoda, ki ga pri¬
čakujejo skozi Belgijo in Nizozemsko
ter Dansko, po dolinah Maine in Neckar-
ja ter po donavski kotlini. Sovjetskega
napada ne bo mogoče zadržati vzdolž že¬
lezne zavese, toda vojske bodo skušale
braniti nemško prebivalstvo in industrij¬
sko področje Porurja.

Samo ameriške divizije so popolne po
številu in orožju. Anglija je dosegla 60
do 70 odstotkov popolnosti, toda njeno
delno zmanjšanje sil postavlja v nevar¬
nost strnjenost obrambnega bloka. Tu¬
di Francija ni nadomestila svojih divi¬
zij, ki jih je potegnila iz Evrope na al¬
žirsko bojišče.

Med posameznimi državami še ni e-
notnosti velikosti in opreme divizij.
Nemci hočejo imeti čim več motorizi¬
ranih in hitro gibljivih enot. Anglija da¬
je večji poudarek navadni pehoti. Fran¬
coska divizija šteje 12.000 mož, nizo¬
zemska 19.000 vojakov. Posamazne voj¬
ske so odvisne od svojih državnih pre¬
voznih sistemov, kar predstavlja za ce¬
loto takšne ovire in negibljivost, da bi
bilo težko, n. pr. v slučaju sovražnega
napada osredotočiti vse sile na določe¬
no osišče, za hitro premikanje divizij z
enega področja na drugo. Enotno so tre¬
nutno .^opremljena samo letališča NATO,
enake vrste gorivo uporabljajo vsa tran¬
sportna sredstva in letala. Vrhovno po¬
veljstvo doslej še nima svoje obveščeval¬
ne službe ter dobiva poročila o sovjet¬
skih premikih od posameznih državnih
obveščevalnih služb, tako da so poročila
velikokrat pomanjkljiva, netočna ali pa
si celo nasprotujejo.

Vse te nedostatke nameravajo sedaj
v najkrajšem času in na najhitrejši na¬
čin odpraviti.

IZ TEDNA

V USA je umrl republikanski senator
Joseph McCarthy, star 47 let. Znan je
bil zaradi svoje neizprosne borbe proti
komunistični dejavnosti v USA in po
vsem svetu. Prvič je javno nastopil 1.
1950,-ko je obtožil nekatere člane ame¬
riške vlade, da ali sodelujejo s komuniz¬
mom ali pa se nočejo zavedati te ne¬
varnosti. Žel je uspehe in neuspehe Iv
svojih nastopih, doživel mnoga razoča¬
ranja, toda imel veliko pristašev med
poslanci in senatorji kakor med ameri¬
škimi državljani. Pokopali so ga z vse¬
mi častmi kot senatorja USA.

Letalski gen. Twining je v Washing-
tonu izjavil, da v bodoči vojni z atom¬
skim orožjem ne bo ne premaganca ne
zmagovalca. Uničenje grozi obema so¬
vražnikoma. šef pomorskih operacij
Burke pa je objavil, da bo do 1. 1970
vsa ameriška mornarica že plula po
svetovnih morjih na atomski pogon'.

ZSSR je predložila USA v okviru
svoje razorožitvene propagande izvaja¬
nje zračne kontrole nad Sibirijo, če ji
USA dovoli kontrolirati iz zraka Alja¬
sko. USA je ta sovjetski predlog odklo¬
nila.

Macmillan je odletel v Bonn na kon¬
ferenco z Adenauerjem, kjer se bosta
oba državnika razgovarjala o problemu
zmanjšanja brit. suhozemskih sil v Ev¬
ropi. Adenauer močno nasprotuje temu
britanskemu koraku, prav tako poleg
Zah. Nemčije tudi druge zahodnoevrop¬
ske države z neugodjem zasledujejo bri¬
tansko oklevanje v sodelovanju na.skup¬
nem evropskem trgu.

Po dolgem molku se je letos prvič o-
glasil Churchill, ko je v nekem govoru
dejal, da je Eden pravilno ocenil polo¬
žaj na Srednjem Vzhodu in izvedel na¬
pad na Egipt. Churchill smatra, da je
bila Edenova politika do Egipta povsem
pravilna. Govor ni imel niti v britan¬
skem tisku nobenega resnega odmeva.

Ameriška 6. flota se je vrnila iz Bei-
ruta v zahodni del Sredozemlja, ker se
je z zmago Husseina nad jordanskimi
komunisti in s tem nad Egiptom, Sirijo
in ZSSR, položaj tam pomiril ter sma¬
trajo sedanje stanje za mirnejše, kakor
kdaj koli prej od časa arabske vojne z
Izraelom.

ČASI VEINTE MILLONES DE HABI-
TANTES CUENTA LA NACION
ARGENTINA

La Direccion Nacional de Estadistica
y Censo, ha dado a conocer las cifras de
poblacion del pais calculadas al 31 de
diciembre de 1956, cuyo total alcanzaba
a 19.674.000 habitantes.

El detalle asigna a la provincia de
Buenos Aires, un total de 5.156.000 ha¬
bitantes. En segundo lugar, a la Capital
Federal, 3.675.000 habitantes, correspon-
diendo el tercero y cuarto lugares a San¬
ta Fe, con 2.004.000, y Cordoba |  con
1.846.000 habitantes.

En cuanto a la industria, senala que
los calculos correspondientes a la acti-
vidad de la construccion exponen que
en febrero ultimo los permisos acorda-
dos cubren 275 metros cuadrados, en la
Capital Federal, cifras sin precedentes
desde hace diez anos.

ARGENTINA IMA SKORO 20
MILIJONOV PREBIVALCEV

Nacionalna direkcija za državno sta¬
tistiko in štetje je objavila podatke o
številu prebivalstva po presoji dne 31.
decembra 1956. Po teh podatkih je ime¬
la Argentina omenjenega dne 19.674.000
prebivalcev.

Podrobnejši podatki navajajo, da ima
provinca Buenos Aires 5.156.000 prebi¬
valcev, za njo pride prestolnica Buenos
Aires s 3.674.000 prebivalci, tretje me¬
sto zavzema provinca Santa Fe z

2.004.000 prebivalci,četrto pa Cordoba z

1.846.000 prebivalci.

Kar se tjče industrije, poročilo nava¬
ja, da je bilo v gradbeni stroki v Bue¬
nos Airesu meseca februarja izdanih re¬
kordno število gradbenih dovoljenj. Za
zazidanje določena površina zavzema

275.000 kvadratnih metrov. V zadnjih
desetih letih je to največja površina )  za
katero je bilo izdano gradbeno dovolje¬
nje samo v enem mesecu.

V TEDEN

Italijanska vlada pod vodstvom Seg-
nija je podala ostavko, ker so jo zapu¬
stili Saragatovi socialisti. Preds. repu¬
blike Gronchi je zaprosil Segnija, naj
ostane na vodstvu še za čas obiska
franc, predsednika v Rimu ter do sesta¬
ve nove vlade. Krščanski demokrati na¬
meravajo prevzeti novo vlado tudi v
slučaju, če ne bodo mogli sestaviti koa¬
licije, podobne dosedanji, ki je trajala
22 mesecev.

Monaški princ Rainier in princesa
Grace Kellj^ sta bila v posebni avdijen-
ci pri sv. Očetu Piju XII. Na avdijenco
sta zamudila 10 minut.

Med srednjeameriškima državicama
Hondurasom in Nicaraguo je izbruhnil
vojaški spopad zaradi koščka ozemlja,
ki si ga lastila obe državici. Medameri-
ška organizacija (OEA) je poslala pre¬
iskovalno komisijo, ki naj dokončno za¬
črta mejo med Hondurasom in Nicara¬
guo.

Sovjetska mornarica je pričela z ve¬
likimi pomorskimi in letalskimi manev¬
ri ob murmanski obali, poročajo z Nor¬
veške.

V Jarosla W u na Poljskem je izbruhnil
vojaški upor proti komunističnim obla¬
stem. Upor je bil hitro zadušen ter are¬
tiranih večje število vojakov in častni¬
kov. Poročila o uporu so oblasti skuša¬
le zatajiti.

Rdeči Kitajci so pričeli v Tibetu iz¬
vajati splošen teror nad prebivalstvom
ter so jih več tisoč postrelili. Dalaj La¬
mo so rdeči Kitajci odpeljali na Kitaj¬
sko “na zdravljenje”. Po vsem Tibetu se
prebivalstvo krvavo upira kitajskim ko¬
munističnim okupatorjem.

Po šestih mesecih polemike med ZSSR
in Jugoslavijo glede vzrokov in razlo¬
gov madžarske revolucije je pred 14
dnevi vsaka debata med Beogradom in
Moskvo prenehala na povelje. Obe ko¬
munistični središči sta utihnili v med¬
sebojnem papirnatem prerekanju, dokler
ni za proslavo 1. maja v Sarajevu preds.
Bosne in Hercegovine Osman Karabego-
vič v govoru napadel Molotova kot sta¬
rega stalinističnega komunista, ki še
vedno sedi v Kremlju. Iz Moskve na ta
napadič ni prišel odgovor, iz Beograda
pa ga tudi niso cenzurirali.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. V. 1957

II. SLOVENSKI DAN V ARGENTINI

Biti bi moral 28. aprila, pa je bil za¬
radi slabega vremena preložen na nede¬
ljo 5. maja. Čeprav je pomoči še deže¬
valo, se je vreme v jutranjih urah po¬
pravilo in se je prireditev lahko nemote¬
no vršila na prostem.

Na pristavi je bila dopoldne ob pol e-
najstih maša. Imel jo je g. direktor An¬
ton Orehar. Po evangeliju je imel pridi¬
go v zvezi s proslavo 40. letnice Majni¬
ške deklaracije. Omenjal je pok. škofa
dr. Jegliča, ki se je po temeljiti preso¬
ji odločil za to, kar je smatral, da je in
bo za narod dobro. Tako je odločil tudi
za Majniško deklaracijo ter jo prvi tudi
podpisal. 'Ob tem primeru je zatem raz¬
vijal misli o življenju Slovencev v emi¬
graciji. Od doma smo prinesli vero in
narodno-socialno vzgojo. Za vsako ceno
je ti dobrini treba ohraniti. Od tujega
sveta sprejemati vse dobro in se spopol-
njevati, varovati se pa zmot. Pametno
se vključiti v življenje domačinov, pri
tem pa vedno ohranjati svoje narodne
svetinje. Zlasti ima tu važno nalogo
izobraženstvo in pa tisti, ki so si že ma¬
lo bolj opomogli. Izobraženstvo naj se
ljudstvu ne odteguje, tisti pa, ki more¬
jo naj še izdatneje podpirajo vsa kul¬
turna, verska in narodna prizadevanja
slovenskih izseljencev. Tu ne gre za po¬
sameznike, za narod gre. Vse še opo¬
zarja na zadnje naročilo škofa dr. Rož¬
mana: “Gorje tistemu, ki je sam”. Vse
poziva, naj se zato še bolj oklenejo slo¬
venske organizirane skupnosti, da bo¬
mo vsi ostali verni in narodno zavedni
Slovenci.

PROSLAVA 40 LETNICE MAJNIŠKE
DEKLARACIJE

Slavnostno zborovanje je vodil biv.
celjski župan g. dr. Alojzij Voršič. Po¬
zdravil je navzoče člane NO za Slove¬
nijo, g. dir. Oreharja, predstavnike vseh
slov. društev in organizacij ter vse na¬
vzoče rojake. Zahvalil se je tudi Dru¬
štvu Slovencev, da je proslavo Majni¬
ške deklaracije dalo v okvir Slov. dne.
Kajti kot je Slovenski dan dan sprave,
solidarnosti, tako je tudi Majniška de¬
klaracija znak narodne sloge in spra¬
ve. Ta veliki zgodovinski dogodek je tu¬
di najznačilnejši glas po svobodi, ka¬
tero znajo pravilno ceniti samo tisti, ki
so jo izgubili.

Končno je naprosil člane
predsedstva, da so zavzeli svoja mesta,
nato pa je dal besedo prvemu govorni
ku.

Na oder je stopil stari, preizkušeni
politični in javni delavec iz vrst SLS,
biv. jeseniški župan

g. Valentin Markež

Imel je lep govor. V njem je prikazal
zgodovinski razvoj borb slovenskega na¬
roda za svobodo. Majniška deklaracija
z dne 30. maja 1917 predstavlja samo
en člen v nepretrgani verigi vedno se
ponavljajoče zahteve slovenskega na¬
roda po združitvi vseh Slovencev, biva¬
jočih na ozemlju avstro-ogrske monar¬
hije, v eno samo upravno oz. državno
enoto. Za uresničenje teh zahtev slov.
naroda je Majniška deklaracija sprožila
med ljudstvom tako velik val navduše¬
nja kot še noben drug dogodek v naši
zgodovini.

V nad. izvajanjih je govornik prika¬
zal trpljenje slov. ljudstva v prejšnjih

stoletjih, omenjal leto 1848 in slov. za¬
htevo po združeni Sloveniji, zatem le¬
to 1867, ko je nova ustava prinesla zbo-
rovalno svobodo in v naslednjih letih
veličastne narodne tabore po slovenski
zemlji, na katerih so Slovenci znova
zahtevali združitev vseh slov. pokrajin.
Ta zahteva je zopet prišla do izraza 1.
1897 na ljubljanskem vseslovanskem
shodu.

Omenjal je tudi prizadevanja av¬
strijskega prestolonaslednika Ferdi¬
nanda za preureditev avstro-ogrske
monarhije v trializmu, njegovo smrt
28. junija 1941 in strahotna vojna
leta 1914 -1918, ko so avstrijske nemške
oblasti neusmiljeno preganjale slovan¬
ske narode, zlasti še slovenskega, ki je
nemštvu na poti pri njegovem prodira¬
nju proti jugu. Prikazal strahote Suhe¬
ga bajerja v Ljubljani, kjer se Nemci
streljali zavedne Slovence, prepolne,
temne zapore na ljubljanskem gradu in
omenjal slovenske fante, ki so jih po¬
šiljali v prve vojne vrste na vseh boji¬
ščih. “čmi dnevi so bili to” pravi go¬
vornik. “In v to temo je posvetila kot
blisk Majniška deklaracija, ki jo je dne
30. maja 1917 ob začetku zasedanja
avstrijskega parlamenta prebral pred¬
sednik Jugoslovanskega kluba dr. An¬
ton Korošec.

G. Markež je nato živo prikazal tisto
veličastno gibanje v Sloveniji, ki ga je
sprožila Majniška deklaracija. Plamen
navdušenja je bil tako silen, da je zajel
zadnjo gorsko vasico. Oba ted. sloven¬
ska dnevnika sta besedilo deklaracije
objavila istočasno dne 15. septembra
1917, dne 25. marca 1918 pa so sloven¬
ske žene in dekleta izročile dr. Korošču
v Ljubljani 200.000 podpisov za Majni¬
ško deklaracijo.

Po omembi dogodkov, ki so se vrstili
do proglasitve narodne države dne 29.
oktobra 1918, je g. Markež zakljrfčil
svoj govor z naslednjo ugotovitvijo in
pozivom slovenski mladini:

“Ni danes primerna prilika za to, da
bi ugotavljali kaj je bilo v državi SHS
prav in kaj narobe, saj nas mora danes,
ko ječe vsi jugoslov. narodi v hujši suž-
nosti kot kdaj prej, družiti zavest, da
smo dolžni delati v največji slogi za o-
svoboditev naših narodov in to tembolj,

veseliti trajne zmage nad dobrim — pol¬
no dokazov za to nam nudi zgodovina,
najnovejša sta zlom nacizma in fašiz¬
ma. Vsled tega in dejstva, da se na
vzhodu že kažejo prvi, čeprav skromni
žarki zarje svobode, upamo, da tudi za
nas veljajo bodrilne besede dr. Koro¬
šca, ki jih je govoril ob grobu dr. Kre¬
ka dne 13. oktohra 1917 “Dvignite gla¬
ve,, ker približuje se vaše rešenjgj’.

In ti mladina naša! V tvojih rokah je
bodoča usoda našega naroda. Glej, da
v medsebojnih pogubonosnih trojih ne za¬
praviš dragocene dedščine, katero so
nam preskrbeli naši največji možje, za
katero so se Tvoji pradedje, dedje in
očetje borili in zanjo trpeli.

Imej vedno pred očmi oporoko pok.
Jan. Ev. Kreka, ki jo je govoril leta
1917, ko se je vrnil iz Prage: “Vi, ki
ste seme, izkrvavelega naroda” — da¬
nes moremo reči dvojno izkrvavelega
naroda, — zatrjuje govornik — “misli

častnega

ker vsi vemo, da se zlo nikd ar jrp  more

te le eno, kako boste združeni vse svoje
moči, vse svoje zmožnosti posvečali na¬
ši državi za njen procvit, kulturo in bla¬
gostanje.”

Splošno odobravanje je bil dokaz, da
je govornik govoril vsem iz srca.

Drugi govornik je bil prav tako zna¬
ni slovenski politični in javni delavec
ter funkcionar v slovenski liberalni
stranki

g. Rudolf žitnik

Tudi njeg:ov govor je bil lep. Iz nje¬
ga je zlasti manjši rod lahko spoznal, v
kako težkih razmerah je živel slovenski
narod pod nemško oblastjo. Leta
1917, ko je dr. Korošec prebral besedi¬
lo Majniške deklaracije v dunajskem
zboru, je bil govornik star 16 let. Pra¬
vi, da se še živo spominja kako silno
navdušenje je tedaj povzročila po vsej
Sloveniji ta deklaracija in s kakim
navdušenjem se jo slovenski ljudje, pre¬
prosti in gosposki, kmečki in mestni,
moški in ženske sprejemali ter podpiso¬
vali. Tedaj jo govornik rad pomagal
svoji materi pri zbiranju podpisov zanjo
na željo pok. Franje Tavčarjeve in Cil¬
ke Krekove. To navdušenje ni bilo izraz
nekega trenutnega razpoloženja kot da
bi ljudje želeli samo konec vojne. Vsi
zavedni slovenski ljudje so čutili, da je
to začetek nove dobe, ko se bodo izpol¬
nile naše narodne težnje od Valentina
Vodnika, zlasti pa od leta 1848 dalje in
ki nas bo osvobodila pritiska naših ded¬
nih sovražnikov, šovinističnih Nemcev in
Italijanov. Omenja, da leta 1917 ni bi¬
lo prvič, da so slov. poslanci v dun. par¬
lamentu glasno povedali, da žele s Hrva¬
ti in Srbi združitev v lastni državi. Go¬
vornik navaja, da je dr. Krek že 10 let
prej, 1. 1908, izrekel besede, da Sloven¬
ci čutijo, da spadajo s Hrvati in Srbi
skupaj v eno državo.

Nato je nadaljevali

“Ne ve mlajši rod za trpljenje naše¬
ga naroda med prvo svet. vojno. Samo
v prvih 14 mesecih so avstrijska nagla
sodišča pobesila ali postrelila 469 Slo¬
vencev. Na tisoče naših rodoljubov pa
so vrgli v težke trdnjavske ječe. Na
vseh frontah so metali slovenske polke
v prve linije in jih uporabljali kot to¬
povsko hrano.”

“Ko danes praznujemo 40 letnico Maj¬
ske deklaracije se moramo s hvaležnost¬
jo spominjati onih mož, ki so nam pri¬
pomogli k osvoboditvi, od habsburške
monarhije. Spominjati se moramo Jane¬
za Ev. Kreka, ki je kakor Mojzes ob¬
ljubljeno deželo, že videl novo državo
Jugoslavije, a je ni dočakal. Spominjati
se moramo dr. Korošca, dr. Žerjava in
dr. Kramerja, ki so takrat kljub stran¬
karskim nasprotstvom, složno in eno-
dušno sodelovali pri pripravah in pri
prvih korakih nove države Kraljevine

SHS. Prav posebno pa se moramo s I
hvaležnostjo sponiinjati škofa dr. Anto-
na Bonaventure Jegliča.”

V nad. izvajanjih je govornik navajal,
da se je v letih od 1919 do leta 1941
marsikaj zgodilo, kar bi vsi raje videli,
da se ne bi. Omenja trpljenje slov. na¬
roda med drugo svet. vojno in naglaša,
da so se tedaj Slovenci znova znašli in
složno nastopili. Omenja dalje politič¬
ne dogovore slovenskih demokratičnih
strank za državno preureditev. Vse opo¬
zarja, da moramo biti pri razpravljanju
o političnih vprašanjih previdni, ker na¬
ši stari narodni nasprotniki še niso o-
pustili svojih namer po prilastitvi naše¬
ga ozemlja. Poudaril pa je potrebo, da
združimo duhovne in strokovne sile v
skupno prizadevanje “kako urediti Slo¬
venijo kot svobodno državo v svobodni
državi Jugoslaviji.”

Svoj govor je zaključil z ugotovitvi¬
jo: “Novi rod, ki je zrastel že pod ko¬
munistično diktaturo, ne verjame v kom.
vero. Ona nima zanj nobene privlačne,
žive sile. Svoboda je na pohodu.”

“Zvesti politiki Majske deklaracije,
možje besede dogovorom z leta 1941, u-
zakonjenih na seji I. slov. narodnega
zbora v Ljubljani 3. maja 1945 se lahko
zanesemo na Prešernovo napoved:

Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si
prosto volijo vero in postavo.”

Tudi izvajanja g. Rudolfa žitnika so
navzoči nagradili z živim odobravanjem.

DRUŽABNA PRIREDITEV

Popoldne je bila na pristavi lepa dru¬
žabna prireditev. Nanjo je prišlo veliko
rojakov. Na sporedu je bil prvi nastop
folklorne skupine, ki je pod spretnim
vodstvom g. dr. Bana naštudirala Me¬
tliško in črnomeljsko kolo in z njim po¬
vzdignila prireditev.

Tej točki, ki so jo navzoči spremljali
z živahnim odobravanjem, je sledil ra-
jalni nastop deklet. Zelo dobro jih je
pripravila ga Ema Blejec. Nastop je žel
splošno priznanje. Zatem je bila prija¬
teljska tekma šestork SFZ Moron in
Doma iz San Justa v odbojki. Končala
se je z rezultatom 2:0 za SFZ Moron.
Tej tekmi je sledila prijateljska tekma
trojk obeh klubov, ki se je tudi konča¬
la z rezultatom 2:0 za SFZ Moron. Pra¬
va finalna tekma za zaključek športnih
prireditev Slov. dne se zaradi slabega
terena ni mogla vršiti. Bo pa 25. t. m.

Rojaki so zatem ostali še do poznih
večernih ur na pristavi na družabni pri¬
reditvi, ki je potekala v prijetnem do-
mačnostnem razpoloženju.

Slov. gospodarska zadruga je za ta
dan uredila razstavo izdelkov treh slov.
podjetij. Podjetje Promet je razstavilo
razne vrste copat, podjetje Oblak razne
puloverje, podjetje Daydam pa že znani
galpon.

PRVOMAJSKE PROSEAVE

V Argentini

Kot prejšnje leto je tudi letos govo¬
ril za praznik dela predsednik republi¬
ke gen. Pedro Eugenio Aramburu. Med
drugim je v govoru naglašal, da je osvo¬
bodilna revolucija iznad strank. Ne bo¬
truje nobenim političnim, pa tudi ne sin¬
dikalnim tendencam. Pred očmi ima sa¬
mo blaginjo vseh Argentincev, vse re¬
publike. Njen glavni namen je popolna
obnova demokratskega sistema v polit.

in gospodarskem življenju, kajti država
je po izkušnjah najslabši gospodar. Go¬
voril je obširno o pravicah delavstva in
delodajalcev. Čeprav revolucija ni bila
delavska, pa tudi nikakor ni delodajal¬
ska. Tega naj se delodajalci zavedajo,
od katerih nekateri ne kažejo pravega
razumevanja za pravične zahteve delav¬
stva. Predsednik je nato naglašal, da
vlada spoštuje pravico delavstva do
(Nadaljevanje na 4. strani)

ARGENTINA

Predsednik general Aramburu se bo
6. t. m. podal na obisk v Nemjuen, na¬
slednjega dne bo pa na obisku v provin.
ci Rio Negro.

Vlada je z ozirom na naraščanje cen
življenskim potrebščinam maksimirala
cene za glavna živila in za razne gos¬
podinjske potrebščine.

Dr. Alfred Palacios, prvak socialistič¬
ne stranke, je podal ostavko kot vele¬
poslanik v Uruguayu. Posegel bo znova
v aktivno politično življenje.

Notr. min. je časnikarjem izjavil, da
kna vlada v vsem zaprtih 377 funkcio¬
narjev prejšnjega režima. Vsi čakajo na
razpravo zaradi raznih prestopkov.

Angleška firma Baring Brothers and
Company je pripravljena dati Argenti¬
ni kredit 3,500.000 funtov šterlingov za
nabavo nadomestnih delov za potrebe
argent. železnic.

Vlada je na zadnji seji sklenila, da
bodo vse tri vrste argent. oboroženih sil
zagotovile, da bodo volitve tako za u-
stavodajno skupščino dne 28. julija, ka¬
kor tudi za volitve predsednika, pod¬
predsednika ter poslancev in senatorjev
prihodnje leto popolnoma svobodne.

Vlada je sklenila, da bo državni pro¬
račun znižala za 500 milijonov pesov. V
proračunu bodo v ta namen črtali zgra¬
ditev tistih javnih del, ki niso nujno
potrebna.

Kazenski sodnik, ki v provinci Bs. Ai¬
resu vodi razpravo o raznih prestop¬
kih, ki so jih zagrešili od leta 1952 do
izbruha osbobodilne revolucije dne 16.
septembra 1955 peronistični poslanci in
senatorji v tej provinci, je izdal zapor¬
no povelje za 107 bivših peronističnih
poslancev in senatorjev. Zaporno povelje
je izdal zaradi razprave, ki bo proti
vsem zaradi izdajstva domovine.

V Bs. Airesu je zasedala nacionalna
konvencija argent. krščansko-demokvat-
ske stranke. Na njej so razpravljali o
pripravah stranke za volitve v ustavo¬
dajno skupščino. Sklenili so, da bo \
stranka šla na te volitve, kakor tudi na
volitve prihodnje leto, samostojno s svo¬
jimi kandidati in se ne bo vezala z no¬
beno drugo polit, skupino. Prvotno je
bilo mišljeno, da bodo na tokratnem za¬
sedanju nac. konvencije določili tudi
predsedniškega in podpredsedniškega
kandidata te stranke za volitve prihod¬
nje leto. So pa z večino glasov to odlo¬
žili na prvo polovico novembra.

Argent. časopisje je te dni poročalo,
da so “člani komisije jugoslovanskih na¬
seljencev”, ki je bila sestavljena z na¬
menom, da zahteva od argent. oblasti
izročitev dr. Paveliča titovim oblastem,
obiskali enega od funkcionarjev v zuna¬
njem min. jer mu izročili spomenico . ,
s 600 podpisi, v kateri zahtevajo “ta¬
kojšnjo izročitev dr. Paveliča jug. obla¬
stem”. Pred temi je pa bila v zunanjem
ministrstvu skupina Hrvatov, ki je ust¬
no prosila, da bi argentinske oblasti ne ■
izročile dr. Paveliča Titu in da bi zavr¬
nile zahtevo njegove vlade po izročitvi.

Glavni ravnatelj Hipotekarne banke
je izročil predsedniku republike načrt
za popolno remodelacijo jugovzhodnega
dela prestolnice. Na tem prostoru bodo
zgradili več nebotičnikov, v katerih bo
imelo stanovanje več tisoč ljudi.


Spodleteli Titovi načrti

Thaddeus Machrowicz,

poslanec iz Michigana, je podprl iz¬
vajanja poslanca Lane in dodal, de ne
more razumeti, da je predsednik ZDA
pripravljen sprejeti “priznanega moril¬
ca nedolžnih žrtev, brezbožnega pregan¬
jalca vere in 'iitfičeValča človeških pra¬
vic.”

Daniel Flood,

poslanec iz Pennsylvanije, je rekel:
“Skušal bom kratko opisati to, kar mi¬
sli večina tega doma in države o name¬
ravanem obisku maršala Tita. Upam, da
bo vlada odstopila od svoje zmotne sod¬
be. Izkoristim to priliko in pozivam vse
Amerikance, da pišejo, telefonirajo, te-
legrafirajo ali sami ali preko društev
predsedniku in državnemu tajniku in po¬
kažejo, da je ogromna večina ljudi in te¬
ga doma proti temu, da se pusti z ZDA
maršal Tito.

Od zanesljive strani so me informira¬
li, da misli vlada povabiti Tita v Wa-
shington ob velikonočnih počitnicah
kongresa. Razlog je jasen.

Vlada ve oziroma bi morala vedeti, da
je ogromna večina tega doma in senata
že večkrat javno povedala preko svojih
najodličnejših članov v skupščini, tisku,
radiu in televiziji, da je proti temu, da
se povabi Tito v to državo. Nasprotova¬
nje je razširjeno povsod. Ko je tako, ni
nič drugega kot zahrbtna pretveza po¬

vabiti Tita za Veliko noč, ko Kongres
ne bo zasedal. Jasno je, da bi moral Ti¬
to kot poglavar države govoriti na skup¬
ni seji ali na posebnih sejah doma in se¬
nata, če bi prišel sem, ko bi Kongres
zboroval. Toda vlada si ne upa pripelja¬
ti Tita v to svrho na Capitol. Upraviče¬
no sodim, da bi ne bilo ob času Titove¬
ga prihoda v skupščino niti za eno pod¬
oficirsko patrolo poslancev in senator¬
jev na mestu. To bi bil seveda strašen
udarec za vlado. Ta bi uničil vsak smo¬
ter, zaradi katerega bi morda Tito pri¬
šel sem. Zato naj bi bil njegov obisk
med velikonočnim odmorom.”

Na koncu svojega govora je Flood še
enkrat pozval ameriški narod, naj pro¬
testira proti Titovemu obisku in zahte¬
val, da se vključi v zapisnik pismeni pro¬
test Ameriške mladine nadškofije Bo¬
ston.

(“Congressional Record”, t. 10, 22. jan.

1957).

Albert H. Bosh,

poslanec iz New Yorka, je v predstav¬
niškem domu izjavil sledeče: “Zdi se
mi, da je sem in tja predlagani obisk
maršala Tita, komunističnega dikta¬
torja iz Jugoslavije, zopet na dnevnem
redu. Ko so o tem obisku začeli pisati
časopisi in govoriti o njem radijski
in televizijski komentatorji, sem se od¬

ločil vprašati za mnenje volilce svoje¬
ga okrožja. Kjerkoli in kadarkoli sem
srečal koga izmed svojih prijateljev, so¬
sedov, znancev in volilcev in sem ga
vprašal o obisku maršala Tita, vedno
sem naletel na hudo nasprotovanje obi¬
sku. Lahko rečem, da so tudi vsa pisma,
ki sem jih prejel, odločno proti obisku...

Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da
bi povabilo maršalu Titu pomenilo, da
priznavamo njegovo rdečo diktaturo in
da smo pozabili na surovo streljanje a-
meriških letalcev in nezakonito zapira¬
nje nedolžnega ljudstva.”

Poslanec Edvard P. Boland iz Massa-
chussetsa je podprl izvajanja svojega
predgovornika.

(“Congressional Record”, št. 10. 22.
jan. 1957.)

Alfred D. Sieminski,
poslanec iz New Jerseya, je pisal
predsedniku Eisenhowerju pismo, ki po¬
udarja tole: “Ne smemo pozabiti jugo¬
slovanskega ljudstva in njegovega hre¬
penenja po svobodi. Če povabimo Tita,
bo to pomenilo, da se strinjamo z de¬
javnostjo njegove vlade, ki ga drži v
suženjstvu.”

List “Newark News”, ki je dne 26.
jan. 1957 objavil to pismo, dodaja, da ga
je Sieminski napisal na zahtevo Ameri¬
ške legije, Veteranov obeh vojn, Kolum¬
bovih vitezov, katoliški^ skupin in pro-
testantovskih cerkvenih voditeljev.

Paul Douglas,

senator iz Illinoisa, je danes izjavil,
da ima namero biti odsoten, ako bi pri¬
šel jugoslovanski predsednik Tito sem
in govoril v Kongresu.

Na televiziji je Douglas odgovoril, da
ne bo spraševal po razlogih, ki jih je
imel predsednik Eisenhower, ako je po¬
vabil jugoslovanskega komunističnega
diktatorja da obišče ZDA, a je dodal:

“Tito je tiran... in proti demokraci¬
ji. Osebno bi ne bil srečen, če bi bil na
parlamentarni seji, na kateri bi govoril
Tito kot častni gost”.

(“Congressional Record”, št. 15, 28.
jan. 1957)

Frank J. Becker

poslanec iz New Yorka, je izjavil, da
je pisal predsedniku Eisenhowerju.
“Protestiral sem in bom proti povabi¬
lu predsednika Tita v Ameriko... Obisk
ne bo prinesel nič dobrega ampak samo
zlo. Obisk bi bil žalitev za preganjano
ljudstvo Jugoslavije, zaslužnjeno ljud¬
stvo Madžarske in vseh ljudi za železno
zaveso.”

(“Long Island Raily Press”, 29. jan.

1957)

Sam J. Ervin,

senator iz Severne Caroline, je dejal,
da je proti Titovemu obisku Amerike iz
dveh razlogov: 1. Ker bi obisk “povečal
Titov ugled in pojačal njegov nadzor
nad ljudstvom, ki se protivi njegovi dik¬
taturi”. 2. Ker so obiski poglavarjev

drugih držav “navadno združeni s proš¬
njami za pomoč.”

Senator je rekel, da so dale ZDA Ti¬
tu več kakor eno milijardo dolarjev, “a
niso dobile nobenega zagotovila, da bo
stal Tito na strani svobodnega sveta v
eventualnem oboroženem spopadu s sve¬
tovnim komunizmom.”

(“The Catholic News”, 2. feb. 1957)
Joseph R. McCarthy,
senator iz Wisconsina, je rekel, ko je
zvedel, da je izjavil predstavnik jugo¬
slovanskega zunanjega ministrstva, “da
čas za obisk še ni zrel”: “Jaz jim spo¬
ročam, da bom storil vse, kar je v moji
moči, da čas ne bo nikoli zrel.”

3) PROTESTI ORGANIZACIJ
Resolucija senata države Maryland
Dne 4. jan. 1957 je senat države Ma-
ryland sprejel na predlog državnega se¬
natorja Bertorellija sledečo resolucijo:

“Kakor kaže, bo ameriško ljudstvo
kmalu poklicano, da izkaže svojo gosto¬
ljubnost maršalu Josipu Brozu Titu iz
Jugoslavije. Ob tej vesti je začel ame¬
riškim državljanom zastajali od jeze
dih. Maršal Tito je zagrizen komunist,
ki se samo v sredstvih razlikuje od svo¬
jih ruskih tovarišev.

Njegovo hlapčevsko postavljanje zdaj
na to, drugič na drugo stran meče tega
diktatorja enkrat na vzhod drugič na
zapad, kjer je pač več daril na razpola¬
go. To skakanje bi mu nazadnje mogli
oprostiti, če bi ta mož v svoji gnusni in

Buenos Aires, 9. V. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice ijt Slovenije*-

iiimj  wwuwgS3i

Svet za kultura in prosveto LRS je
razpravljal o pročunskem predlogu za
1957,. ki je za vso kulturno in prosvetno
delavnost predviden v višini 263,955.000
din. Pri pregledu posameznih prorač. po¬
stavk so ugotovili, da jih je drž. sekre¬
tariat za finance močno okrnil. Prito¬
ževali so se, da je za založništvo odmer¬
jenih le 60 milijonov, za odkup umet¬
nin da je ostal na razpolago samo en
milijon din, za film samo 30 milijonov
; t. d. Močno da so znižani tudi funkcio¬
nalni izdatki za muzeje, obe galeriji in
akademijo za igralsko umetnost. Svet je
končno odobril tudi ustanovitev časopi¬
sno založniškega podjetja “Kočevski
tisk” v Kočevju, ki bo novo podjetje za
širjenje marksistične literature.

Pravni svet FLRJ, ki je posvetovalni
organ zveznega izvršnega sveta, je ne¬
davno razpravljal o novih osnutkih za¬
konov o sodiščih socialnega zavarcva-,
nja, o delovnih odnosih v gospodarstvu,
, 0  gospodarskih zbornicah in gospod,
združenjih, o lastnini posebnih delov
zgradb in o stanovanjskih zadrugah.

Tito je imenoval za svojega diplo¬
matskega predstavnika v Indoneziji dr.
Staneta Pavliča., ki je bil doslej drž.
svetnik v zun. min.

Taborniške organizacije v Sloveniji so
imele lani 6644 članov. To so ugotovili
na občnem zboru združenja tabornikov
Slovenije.

V razpravi “družbenega plana” v ljub¬
ljanski skupščini je poslanec Petejan v
govoru o vprašanjih soc. zavarovanja v
LRS navajal, da je bilo za leto 1956
predvideno, da bo republiški zavod za
soc. zavarovanje na osnovi 40% zava¬
rovalnega prispevka zaključil z nad dve¬
ma milijardama 500.000 din. primanj¬
kljaja. Po kasnejši bilanci se je izkaza¬
lo, da bo primanjkljaja “le okrog dve
milijardi”. Po Petejanovih navajanjih
bodo del tega primanjkljaja krili z re¬
zervnim skladom, ki znaša 340 milijo¬
nov, nepokritega ostane pa še 1.606 mi¬
lijonov din. Kako bodo sredstva za krit¬
ja tega zneska dobili, še niso sporočili
Petejan je dejal, da je znano samo to,
da bodo pasivni republiški zavodi .za soc.
zavarovanje lahko najeli brezobrestna
posojila pri Narodni banki.

Sekretariat za provosodne posle pri
zveznem izvršnem svetu pripravlja za¬
kon o izvršnem postopku, zakon o ad¬
vokaturi, kakor tudi uredbo o sodnem
poslovniku. Načrt zakona o advokaturi
predvideva med drugim ustanovitev sve¬
ta advokatskih zbornic kot družbenega
organa, v katerem bodo poleg pravni¬
kov tudi zastopniki drugih poklicev.

V Beogradu bo od 29. septembra do 3.
oktobra 16. mednarodni kongres za vo¬
jaško medicine in farmacijo. Kot nada
ljevanje kongresa bo pa nato v Opatiji
zasedanje urada za vojaško medicinsko
dokumentacijo.

V Ljubljani je stanovanjska vpraša¬
nje še vedno pereče. To so ugotavljali
na nedavnem sestanku Sveta za sta¬
novanjske zadeve. Na tem zasedanju so
tudi povedali, da je bilo v Ljubljani,
zgrajenih leta 1954 202 stanovanji, na¬
slednjega leta 736 in leta 1936 932 sta¬

novanj. Za letos je predvidenih zgradi¬
tev 1125 stanovanj.

Dela na pohorski vzpenjači 'mislijo
pospešiti. Žele, da bi bila končana že
letos. Pohorska vzpenjača bo šla na pro¬
gi Radvanje — Sv. Bolfenk.

Centralni komite Ljudske mladine
Slovenije je na let, januarskem zboro¬
vanju sklenil, da bo izdal Zbornik “Mla¬
dina Slovenije v NOB” Zbornik bo po¬
svečen 40. letnici ustanovitve SKOJ, ki
bo leta 1959. Ta zbornik naj prikaže de¬
lež mladine pri medvojni komunistični
revoluciji.

Veronika Mlakarjeva je gostovala v
ljubljanski operi v baletu “Labodje jeze¬
ro”. Plesalka nastopa z velikim uspe¬
hom v Parizu v skupini petih plesalcev,
v kateri je večina Jugoslovanov. Pred
svojim odhodom v Francijo je plesala
tudi še naslovno vlogo v Ukmar-Mla-
karjevem baletu “Lepa Vida”.

Dr. Niko Zupanič je pred vstopom v
pokoj imel na ljubljanski univerzi poslo¬
vilno predavanje o metamorfozi glave
pri Južnih Slovanih.

Društvo za varstvo in vzg-ojo ptic
pevk je letos priredilo v Ljubljani že
četrto razstavo. Pred razstavo so bila
tri tekmovanja plemenitih kanarčkov.
Na mednarodnem tekmovanju v Avstriji
so dosegli za najbolj skladno petje 327
točk vrvivci Aleša Pavlina iz Tržiča, na
drugem mestu so bili vrvivci Jožeta Ja¬
nežiča s 323 točkami. Temu tekmova¬
nju sta sledili državno in republiško
tekmovanje. Na prvem so dosegli naj¬
več točk plemeniti kanarčki Ivana Ja¬
vornika (351), na republiškem pa ka¬
narčki Franca Goloba.

Na enem zadnjih sestankov univer¬
zitetnega sveta ljb. univerze so razprav¬
ljali o prednačrtu novega republiškega
zakona o vseučilišču. Zlasti so se dalj
časa mudili pri obravmavanju vpraša¬
nja organizacije univerze in trajanju
študija na njej. Soglasno so bili za loči¬
tev pravno ekonomske fakultete v dve
samostojni fakulteti v pravno in e-
konomsko ter za ločitev prirodoslovno
•— matematične - filozofske fakultete v
filozofsko fakulteto in prirodoslovno
matematično fakulteto. Sprejet je bil
tudi predlog medicinske fak. naj bi se
ta fakulteta preimenovala v medicin¬
sko in stomatološko fakulteto. Oba od¬
delka naj bi bila združena v eni fakul¬
teti. Glede organizacije tehniške fakul¬
tete so bila mnenja deljena. Večina je bi¬
la za to naj bi se posamezni oddelki o-
samosvojili in bi tako tehnika imela 7
fakultet. Fakulteta za agronomijo, goz¬
darstvo in veterino naj bi ostala še
naprej v dosed. sestavu. Glede trajanja
študija so govorniki navajali da zvezni
univ. zakon sicer vsebuje določilo, da
traja vseuč. študij 4, največ pa 6 let,
vendar so ugotovili, da v tem času le
malo študentov dokonča svoje študije.
Ugotovili so, da so juristi navadno kon-
čavali študije po petih letih, ekonomisti
v šestih ali sedmih letih, v istem razdob¬
ju tudi agronomi ter gozdarji, medicinci
V sedmih letih, na tehniški fakulteti na '
oddelku za rudarstvo pa v 7 do 8 "letih,

Dr. Filip Žakelj - 50 letnik

V slovenskem bogoslovnem semenišču
v Adrogueju je dne 2. maja t. 1. slavil
petdesetletnico rojstva spiritual tega se¬
menišča g. dr. Filip Žakelj.

Slavljenec se je rodil dne 2. maja 1907
leta v Horjulu nad Vrhniko. Po konča¬
ni ljudski šoli je študiral na klasični
gimnaziji v Ljubljani. Po maturi je
vstopil v ljubljansko bogoslovje ter je
bil v duhovnika posvečen leta 1935.
Kaplanoval je v Sostrem, nato je pa po¬
stal prefekt v škofovem zavodu sv. Sta¬
nislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Ko
so nacisti zasedli Gorenjsko ter pregna¬
li vse profesorje s škofijske gimnazije,
poslopje pa zasedli sami, je g. dr. Fi¬
lip Žakelj postal stolni vikar v Ljublja¬
ni. Tu je preživel vsa vojna leta. Zna¬
ni so. bili njegovi govori ob krščanskem
nauku v stolnici v teh letih.

L. 1945 se je z ostalimi protikom.
Slovenci umaknil pred komunisti na Ko¬
roško, nato odšel v Italijo, kjer je naj¬
prej na slov. bogoslovni fakulteti v
Pragli, nato pa v Rimu nadaljeval bo-

goslovne študije. Leta 1947 je bil pro-
mivoran za doktorja bogoslovnih ved.
Po prihodu v Argentino je postal pro¬
fesor na slov. bogoslovju v San Luisu,
nato pa tudi spiritual, kar je še danes.
Vsa leta predava bogoslovcem Sveto
pismo.

Jubilant je v zadnjih letih napisal Ži¬
vi Kristusov evangelij, ki ga je v dveh
knjigah izdala celovška Mohorjeva druž¬
ba leta 1955 in 1956. Zbral je tudi gra¬
divo za brošuro Barago na oltar, je u-
rednik Baragovega vestnika ter sodela¬
vec pri verski reviji Duhovno življenje
ter duhovniški reviji Omnes unum.

Kot že v domovini, se tudi v izseljen¬
stvu močno udejstvuje v KA. Rojakom
na področju Vel. Bs. Airesa je znan tu¬
di po vodstvu več duhovnih vaj.

G. profesorju dr. Filipu Žaklju k pet¬
desetletnici iskreno čestitamo ter mu že¬
limo še dolgo življenje ter obilo božje¬
ga blagoslova pri vzgajanju slovenskega
duhovniškega naraščaja.

Vsak teden ena

POZDRAVLJAM TE, GORENJSKA
STRAN...

Pozdravljam te, gorenjska stran,
in tebe, Bled, široko znan,
snežnikov sivih množica,
prisrčno bod pozdravljena!

Pozdravljen bodi gospodar,
Triglav kipeči, močni var!
Planine rožne, venčane,
bodite mi pozdravljene!

Otoka mila cerkvica,
nebes kraljica in gospa,
ljubezni polna, usmiljena,
ponižno bod pozdravljena.

In še enkrat, gorenjska stran,
in ti, o Bled, široko znan,
snežnikov sivih množica,
prisrčno bod pozdravljena!

maja je za to priliko bila v kapeli po¬
sebna slovesna maša, ki jo je daroval
č. g. Janez Petek CM. “Gallus” je med
mašo izvajal Sattnerjevo Serafsko ma¬
šo.

• OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Vida
Belca in njegove žene ge Marije, roj.
žagar v Jose L. Suarez se je rodil sin¬
ček. Srečni družini naše čestitke.

Jernej Flor, doma iz Mozirja je za¬
spal v Gospodu. Bil je eden izmeh še-
storice slovenskih pionirjev v Argentini,
ki so prišli leta 1912 semkaj: Beningar,
Žnideršič, Brinšek, Kraševec, vsi z višjo
izobrazbo, so že legli v grob pred čašo,
2. aprila je pa odšel na pot, ki nima po¬
vratka, Bartolome Flor.

Kot mladenič je bil narodne boje kot
trgovski pomočnik v železni trgovini v
Slovenski Bistrici.

Ko je prišel 1912 v Argentino, je bil
najprej trgovski potnik; potem si je ku¬
pil Ferreterijo v ulici Asuncion v Villa
Devoto. Oženil se je s Švicarko in imel
dva sinova, ki sta oba poročena. Tudi
žena je še živa.

Letos bi rajni Flor dopolnil 72 let.

V prvih letih po vojni 1918 leta je bil
zelo delaven v slovenskih kulturnih po¬
dvigih. Potem je pa komunizem preveč
zmede zanesel med rojake in se je tako
| raje odtegnil nepotrenim zameram.

Naj v miru počiva!

MENDOZA

Društvo Slovencev v Mendozi je ime¬
lo dne 28. aprila t. 1. svoj deveti redni
letni občni zbor. V svojih poročilih so
odborniki pokazali napredek in delav¬
nost društva v pretekli poslovni dobi.
Volitve novega odbora so dokazale zau¬
panje članstva v odbor, ker ga je zno¬
va soglasno potrdilo za novo poslovno
dobo. V odbor so biti izvoljeni: za pred¬
sednika g. Jože Bajda, za podpredsed¬
nika g. Vladimir šmon, za tajnika g.
Janez Grebenc, za blagajnika g. Franc
Jerovšek ml., za gospodarja g. Janez
Štirn, za odbornika pa g. Vinko Zarnik.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.
Pavel Božnar, Luka Grintal in Jože Žu¬
mer.

Družinska sreča je obiskala družino
g. Rudolfa in Marije Hirschegger. Ro¬
dila se jima je dne 30. marca t. 1. hčer¬
ka. Pri krstu je dobila ime Helena, če¬
stitamo.

•HMSP3T-

kar je bil tudi najdaljši študij na ljb. u-
niverzi.

Letos je tretje leto od sklenitve vi¬
demskega sporazuma o malem obmej¬
nem prometu med Jugoslavijo- in Itali¬
jo. Po tem sporazumu je na 220 km
dolgi meji med obema državama 31 mej¬
nih prehodov, izmed katerih služijo triie
za mednarodni promet, 8 za dvolastni-

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Občni zbor Družabne pravde

Na praznik sv. Jožefa Delavca, t. j.
dne 1. maja je imela agilna Družabna
pravda občni zbor v dvorani Slovenske
hiše na Ramon Falcon 4158. Pred obč¬
nim zborom je imel v slov. kapeli isto-
tam mašo g. direktor Anton Orehar. Po
evangeliju je imel pridigo o pomenu
dela.

Občni zbor je začel in vodil predsed¬
nik Družabne pravde g. Lojze Erjavec.
Po njegovem pozdravnem nagovoru so
odborniki poročali o delovanju Družabne
pravde v pretekli poslovni dobi. Poroči¬
la so podali tajnik g. Rudolf Smersu,
blagajnik g. Edi Škulj, urednik društve¬
nega glasila g. Avgust Horvat, uprav¬
nik g. Janez šest, organizacijski refe¬
rent g. Maks Jan in končno še sam
predsednik g. Lojze Erjavec. O poroči¬
lih se je razvila živahna debata. Na
predlog člana nadzornega odbora g.
Pavla Masiča so zborovalci dali odboru
razrešnico.

Pri volitvah so bili znova izvoljeni
vsi dosedanji odborniki, s predsednikom
g. Lojzetom Erjavcem in tajnikom g.
Rudolfom Smersujem na čelu. Doseda¬
nji vodja tiskovnega odseka g. Pavle
Homan ie pa postal pomočnik upravni¬
ka. Na novo se je ustanovilo mesto od¬
bornika za delavska vprašanja. Občni
zbor je pooblastil odbor, da na to me¬
sto kooptira primerno osebo. Za člana
nadzornega odbora sta bila izvoljena
gg. Pavle Masič in Janko Arnšek, za
predsednika razsodišča pa g. Albin Ma¬
gister st.

Končno je bil sprejet predlog, da se

ški promet in 20 za maloobmejni pro¬
met. Ugodnosti tega sporazuma je de¬
ležnih v obmejnem pasu goriškega okra¬
ja 59.000 jug. državljanov. Lani se je
poslužilo ugodnosti prehoda čez mejo
nad 270.000 it. državljanov in okrog
475.000 jug. državljanov. V zadnjem ča¬
su opažajo upadanje obmejnega pro¬
meta.

pošljejo pozdravna pisma predsedniku
NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku, ško¬
fu g. dr. Gregoriju Rožmanu, argentin¬
skim cerkvenim oblastem in vsem slo¬
venskim društvom ter organizacijam.

Družabna prireditev Slov. kult. akcije
je bila v soboto dne 4. maja zvečer v
dvorani Dekleva v ul. Jorge Newbery v
Bs. Airesu. Na sporedu je bila tudi e-
nodejanska komedija Karla Goldonija
SKOPUH v izvedbi gledališkega odseka
Slov. kult. akcije. Po predstavi je bilo
žrebanje III. umetniške loterije. Dobit¬
kov je bilo 32 in so bile ižrebane na¬
slednje srečke:

1380, 0015, 0139, 0140, 0121, 0469, 1101,

0573, 0011, 1280, 1010, 1310, 1344, 1180,

1481, 1341, 0590, 0185, 1309, 0241, 0006,

1210, 0908, 1004, 0131, 0101, 0111, 1146,

1304, 0081, 1130, 1061.

Po žrebanju je bila plesna glasba.

Na praznik sv. Jožefa-delavca, farne¬
ga patrona župnije Villa Madero, kjer
je naseljenih lepo število naših rojakov,
je Pevski zbor “Gallus” na posebno po¬
vabilo pripravljalnega odbora za pro¬
slavo praznika pri slovenski maši izva¬
jal Perosijevo mašo Benedicamus Domi¬
no. Farani, ki so svojo cerkev napolnili,
so bili .s petjem slovenskega zbora moč¬
no zadovoljni. Med petjem maše je bil.
pevski zbor “Gallus” večkrat filman. Pri
sv. maši, ki je bila na Pristavi v Mo-
ronu ob priliki Slovenskega dne, “Gal¬
lus” ni mogel sodelovati, ker je že pred
meseci za ta dan obljubil svoje sodelo¬
vanje pri slovenski maši v Hospital Es-
panol. Tam ie 1. maja, po petih letih
kot sestra-usmiljenka, položila obljube
s. Marija Amparo Moder. V nedeljo 5.

zaničevanja vredni vlogi ne bil prvi med
narodi v preganjanju vere, ki mu je
“predsodek”, in duhovnikov, ki so mu
“sovražniki ljudstva”. Ne moremo poza¬
biti gnusnega dogodka, do je leta 1946.
menda zaradi veleizdaje spravil v ječo
kardinala Stepinca iz Zagreba in ga pet
let kasneje “pogojno” izpustil iz ječe.

Maršal Tito je povrnil ekonomsko in
vojaško pomoč, ki so mu jo dale ZDA
s tem, da je sestrelil neoboroženo ameri¬
ško letalo, da je zaplenil promoženje A-
merikancev, ki so trgovali z Madžarsko
ter da je izgnal neke ameriške časnikar¬
je in jim prepovedal pokazati se v Ju¬
goslaviji.

Ko se je leta 1953 začelo govoriti, da
bo ta diktator, ki se odlikuje z vsemi
lastnostmi družbenega zločinca, povab¬
ljen v našo državo, so protestirale na¬
cionalne organizacije in ugledni držav¬
ljani širom ZDA.

čutimo, da bi povabilo tega moralno
Propadlega diktatorja v tem času pome-
Pdo, da kaže vlada obžalovanja vredno
Preziranje ljudskega čustvovanja. Do te-
Sa zaključka pridemo posebno, ako po¬
mislimo na madžarske begunce, ki so
ls kali zatočišče v Jugoslaviji in so jih
Jugoslovani vrnili njihovim komunistič-
P>m poglavarjem. Tako neobčutljivost za
trpljenje ljudi sosednega naroda more
Pokazati samo človek, ki nima niti poj¬
ma o najosnovnejših pravilih dostojno¬
sti.

Zato je senat države Maryland z vsem -I
srbem sklenil pozvati predsednika ZDA,
naj ne povabi maršala J. B. Tita v ZDA.”

Resolucija Doma delegatov države
Maryland

Poleg senata je tudi Dom delegatov
države Maryland (Maryland House of
Delegates) sprejel protestno resolucijo
in jo poslal predsedniku z zahtevo, da se
Tito ne povabi v ZDA. Resolucija nava¬
ja, da je Tito komunist in preganjevalec
vere, ki se je javno hvalil, da je dobil
ameriško pomoč, ne da bi dal Zapadu
kakih koncesij, da je ižfenal iz Jugosla¬
vije Katoliško dobrodelno organizacijo
(Catholic Relief Services), ki je okuša¬
la pomagati trpečemu ljudstvu. Reso¬
lucija navaja dejstvo, da so ameriške de¬
lavske organizacije (AFL - CIO) ozna¬
čile Titovo diktaturo “kot graje vredne¬
ga sovražnika človeškega dostojanstva,
dostojnosti in svobode.”

Resolucijo so poslali predsedniku Ei-
senhowerju, državnemu tajniku Dullesu,
predsedniku doma in senata ter senator¬
jem in poslancem države Maryland.

(“The Catholic News”, 2. feb. 1957)
Resolucije drugih držav
(“Time”, 11. feb. 1957)

Poleg Maryland je protestiral proti
Titovemu obisku tudi predstavniški dom
države Massachusetts. V resoluciji pra¬
vi, da bi bilo povabilo “klečeplaztvo”.
Resolucija senata države Washington

pa pravi, da bi bilo povabilo “žalitev za
junaške Madžare in Poljake, ki se upi¬
rajo komunistični diktaturi”.

Resolucija Ameriške Legije

(“Congressional Record”, št. 15.

28. jan. 1957)

Ameriška legija je organizacija ame¬
riških vojakov iz prve in druge svetov¬
ne vojne. Po letopisu za leto 1957 šteje
Legija 2.795.990 članov. Njen vrhovni
poveljnik je Dan Daniel.

Ameriška legija (American Legion)
je sprejela v zvezi s Titovim obiskom
posebno resolucijo, v kateri pravi med
drugi tudi tole:

“Tito je dokazal s svojimi besedami
in dejanji, da je prav tako brezbožen in
fanatičen komunist, kakor sta bila Le¬
nin in Stalin. Tito je breznačelen opor¬
tunist, ki so mu umor, zapor cerkvenih
voditeljev in prevarantska politika samo
sredstvo za dosego cilja. Ako je med na¬
mi še kdo tako naiven, da sodi, da lahko
sodelujemo s komunistom Titom, mu bo¬
mo našteli njegove zgodovinske podatke
zadnjih let”.

Nato navaja resolucija po datumih od
7. julija 1946, ko je dal Tito streljati ge¬
nerala Dražo Mihailoviča do 21. novem¬
bra 1957, ko se je Jugoslavija upirala
resoluciji Združenih narodov, da se sov¬
jetske čete hmaknejo iz Madžarske, Ti¬
tovo zgodovino in zaključuje:

‘V luči teh podatkov verujemo, da se

ne bo noben Amerikanec razburjal, ako
Tito ne bo povabljen v to deželo.”
Legija in Kolumbovi vitezi protestirajo
osebno

Dan Daniel, vrhovni komandant Ame¬
riške legije, in Luke E. Hart, vrhovni
vitez organizacije Kolumbovih vitezov,
ki šteje 988,858 članov, sta osebno pro¬
testirala v državnem tajništvu v Wa-
shingtonu proti obisku maršala Tita iz
Jugoslavije Ameriki.

Po razgovoru z državnim podtajnikom
Robertom Murphyem je Hart izjavil, da
je Murphy rekel, da še ni padla odloči¬
tev, ali naj povabijo maršala Tita v A-
meriko ali ne. Hart je opozorli Murphya,
da bo prišlo v mestih, katera bo Tito obi¬
skal, do demonstracij. Murphy je odgo¬
voril, da se državno tajništvo tega zave¬
da in da bo to vplivalo na to, kako dol¬
go bo Tito ostal z ZDA in katera mesta
bo obiskal...

Prdstavnika Ameriške legije in Ko¬
lumbovih vitezov sta prosila, da ju sprej¬
me tudi predsednik ZDA in posluša njun
protest. Predsednik pa ju ni mogel spre¬
jeti, ker je bil na inšpekcijskem poto¬
vanju po južnih državah.

(“The Catholic News”, 26. jan. 1957)
Katoličani iz newyorške nadškofije

Koordinacijski odbor katoliških lai-
ških organizacij za newyorško nadško¬
fijo, ki ga sestavljajo predstavniki 62
organizacij, ki štejejo več stotisoč čla¬

nov, je poslal predsedniku ZDA pismo,
v katerem pravi, da se strinja s protesti
Kolumbovih vitezov, Nacionalnega sve¬
ta katoliških mož in žena, ter nadalju¬
je:

“Tito spada med najhujše preganjal¬
ce vseh ver. On je bil med rdečimi dikta¬
torji tisti, ki je dal zapreti visokega cer¬
kvenega dostojanstvenika. Njegova leta¬
la so sestrelila neoboroženo ameriško le¬
talo in ubila ameriške časnikarje. On je
zaplenil ameriško premoženje in izgnal
ameriške časnikarje. On je prejel več
kakor eno milijardo ameriške pomoči in
se hvalil, da ni dal nikomer nobenih
koncesij. On je izdal madžarske begun¬
ce, ko jih je zaprl v Jugoslaviji in jih
nato vrnil mesarjem iz Budimpešte, da
jih preganjajo in ubijajo. Vsi dokazi ka¬
žejo, da je Tito še vedno komunistični
barbar najhujše vrste.

Ako so res potrebna kaka pogajanja
s Titom, svetujemo, naj se za to upora¬
bijo številni drugi obstoječi načini spo¬
razumevanja. Izkazovanje časti in z
njim zvezano potrdilo njegovih dejanj, ki
sta nujni posledeci obiska v Beli hiši,
ne moreta služiti nobenemu “koristne¬
mu smotru”. Vsakdo bo videl v obisku
oportunistično dejanje naše vlade, ki ni
v skladu z moralnim vodstvom svobod¬
nega sveta, na katero smo se postavili
v sedanji madžarski krizi.”

George A. Timone, predsednik

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. V. 1957

PRVOMAJSKE

(Nadaljevanje z 2. strani)
stavk. Toda do stavk, ki so upravičene
in ko je delavstvo že porabilo vsa sred¬
stva za dosego svojih pravic, ne pa za
stavke za vsako malenkost. Republika
nujno zahteva povečanje proizvodnje.
Končno je napovedal novo zboljšanje
raznih soc. predpisov, zlasti v pogledu
zidanja stanovanj, ter poudaril željo
vlade, da si delavstvo svobodno uredi
sindikalno življenje.

Tega dne so imele zborovanja tudi
posam. polit, stranke. Krščanski demo¬
krati so zborovali na Avellanedi. Go¬
voril je prvak stranke dr. Luka Ayarra-
garay, v La Plati so govorili radikali ti¬
ste skupine, ki so imenuje ljudska radi¬
kalna stranka ter je dr. Sammartino
napadal dr. Frondizija kot demagoga,
njegovo skupino pa totalitaristično z le¬
vičarskimi in desničarskimi tendencami.
Tu je govoril tudi dr. Balbin. Socialisti
so imeli zborovanje v Bs. Airesu. V
sprevodu so nosili razne napise. Med
drugim sta bila tudi ta “Ne župnikov,
pač pa učitelje” in “Ne škornjev, ne ta¬
larjev, ne galer, pač pa socializem. Ko
je šel sprevod mimo poslopja kat. dnev¬
nika “El Pueblo”, so žvižgali. Na zbo¬
rovanju socialistov je govorilo več ga-
vornikov. Zahtevali so, da naj bi vlada
čimprej izročila oblast civilistom. Zboro¬
vanja so imele tudi druge politične sku¬
pine, kot desničarji Modro-beli, nacio¬
nalisti, katoliški delavski krožki ter sin¬
dikalisti, demokrati, laboristi in drugi.
Proslave so potekle v miru. Policija je
morala nastopiti samo pri skrajnih de¬
sničarjih in pri radikalnih frondizijev-
cih, ki so razgrajali po sredini mesta.

V svetu

Prvomajske proslave v svetu so bile
v znaku padanja zanimanja za komuni¬
stične nastope. Glavna prvomajska pro¬
slava je bila v Moskvi, kjer je bila veli¬
ka vojaška parada, pri kateri je sodelo¬
valo 178 bombnikov in lovcev na reak¬
cijski pogon. Maršal žukov je v govoru
grozil Severni Ameriki in jo obtoževal,
da pripravlja atomsko vojno. Vojaške
parade so bile tudi v Vzhodni Nemčiji
in na Madžarskem, kjer je Kadar za¬
gotavljal, da bodo sovjetske čete osta¬
le na Madžarskem tako dolgo, dokler bo

PROSLAVE

zahod oboroževal Zahodno Nemčijo. Na
Poljskem je govoril Gomulka. Namesto
da bi govoril o problemih svoje dežele,
ki jih ima na pretek, se je bavil z raz¬
merami v Južni Ameriki. Po Italiji so
komunisti imeli vrsto proslav, vendar so
bile prireditve kat. delavstva številčno
močnejše. V Rimu je 30.000 zbranim
delavcem govoril tudi papež.

Prvomajsko vojaško parade so imeli
tudi Titovi komunisti v Beogradu. Ude¬
ležil se je tudi Tito. Nastopile so tokrat
tudi skupine modernih severnoameriških
lovcev na reakcijski pogon. Za prvi maj
je glavno glasilo jug. komunistov “Bor¬
ba” prineslo tudi Titovo izjavo. V njej
je Tito med drugim dejal, da bo njegova

SLOVENCI

KANADA

V Torontu je umrl Alojzij Petek, do¬
ma iz Kota pri Ribnici. Bolehal je dalj
časa. Smrt ga je rešila trpljenja 10.
februarja, pokopali so ga pa 12. februar¬
ja na novem kat. pokopališču Holy
Cross, kjer počivajo že trije slov, roja¬
ki: Stanko Vončina, Janez Petrovič in
Jože Glivar. Pok. Petku so komunisti
pobili med vojno vse njegove sinove. Po
vojni se je z ženo Terezijo in hčerkama
Slavko in Reziko umaknil na Koroško,
odkoder je emigriral v Kanado. V To¬
rontu je z vso vnemo podpiral prizade¬
vanja za postavitev slov. cerkve.

Na januarskem Baragovem dnevu je
Baragov misijonski krožek priredil pro¬
slavo s srečolovom. Na sporedu je bil
govor dr. Petra Markeža o Baragi ter
Plestenjakova igra “Baragov križev
pot”. Čisti dobiček prireditve je šel v
Baragov sklad. Iz tega sklada so ško¬
fu Noa v Marquette v USA poslali 190
dolarjev.

Na februarskem sestanku prosvetne¬
ga društva Baraga je Otmar Mauser go¬
voril o glavnih nalogah tega društva.
Sodi, da je ena glavnih njegovih nalog
reševati osnove slovenske kulture, ki so
podlaga za vsako višje kulturno delo
med Slovenci v tujini — Dramatski kro¬
žek tega društva je februarja meseca
postavil na oder tudi dve burki: enode-

komunistična stranka vplivala na sve¬
tovni komunizem, da bi opustil gotove
zastarele koncepte. Po njegovem mnenju
je napačno gledati samo nasilje v dikta¬
turi proletariata ter jo presojati na
strogo dogmatičen način. V diktaturi
proletariata da je bistveno vladavina
ljudstva, ki pa da mora resnično sloneti
na podpori ljudstva, zlasti pa, da mora
biti prežeta ta vlada s človekoljubjem.

Največje prvomajske proslave so goto¬
vo bile na Kitajskem, kjer je pri njih
sodelovalo akoli pol milijona ljudi. Na¬
vzoč je bil tudi predsednik ZSSR mar¬
šal Klemen Vorošilov in kit. kom. dikta¬
tor Mao Tse Tung. Na Japonskem je pa
nad tri milijone delavcev protestiralo
proti nadaljnjim poskusom z atomskimi
bombami.

PO SVETU

janko “Usodna zamenjava” in dvode-
janjko “Trije tički”.

V Winnipegu v Kanadu živi kakih
40 slovenskih družin. Po večini so to
primorski rojaki, ki so prišli v Kanado
po II. svetovni vojni. Nekaj je tudi sta¬
rih naseljencev. Winipeški Slovenci so si
že leta 1951 ustanovili Slovenski klub,
ki šteje 31 rednih članov. Svojih prosto¬
rov še nimajo, zbirajo se pa Tedno en
krat na mesec.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Društvo Slovencev namerava prirediti
knjigovodski tečaj. Trajal bo štiri mese¬
ce. Interesenti, ki bi želeli tečaj obisko¬
vati, naj se takoj prijavijo v pisarni
Društva Slovencev na Ramon L. Falcon
4158. Opozarjamo, da se mora vsak u-
deleženec obvezati, da bo tečaj redno o-
biskoval od začetka do konca. Ob prija¬
vi naj vsak interesent pove, v katerem
času bi tečaj mogel brez ovir obisko¬
vati.

Društvo Slovencev

OBVESTILA

Drugi kulturni večer Slov. kult. akci¬
je bo v soboto dne 18. maja ob 19. uri
v salonu Bullrich, Sarandi 41. Predaval
bo dr. Milan Komar: “Pravica do dru¬
gačnosti.” Opozarjamo, da se bo preda¬
vanje začelo točno ob napovedani uri.

Sestanek za naraščajnike in mlajše
člane SFZ bo v nedeljo 19. maja ob treh
popoldne na Pristavi v Moronu.

Odbor SKAD-a vabi vse akademike in
abituriente na 3. študijski dan, ki bo v
nedeljo, 19. maja v zavodu San Vicen-

PROMET S. R. L. — Capital m$n. 100.000,—

25 de Mapo 533/3? Bue nos Aires  - T. E. 31  - 6435

poleg drugega tudi proizvaja in prodaja copate z gumijastimi podplati.
Zaenkrat lahko izdelamo vsak dan po 200 parov.

Stroj za vulkanizacijo je izdelala
tvrdka

Augusto y Kržišnik
Domač stroj

Proizvodnjo vodi:

Rudolf Vidmar

Prodajo vodi:

Franc Fajfar
Domače v o d s t y o

Denar za proizvodnjo zalaga
tvrdka:

Promet S.R.L.

s sodelovanjem rojakov

Domač denar

Slovenska podjetnost v Argentini zagotavlja dobro

blago in nizke cene.

te, C. Tequendama 3757, Villa Devoto.
Začetek ob pol deseti - uri dop. s sv.
mašo.

Sestanek SFZ bo v nedeljo 19 maja
po sv. maši na Ramon Falconu 4158.
Na sestanku, kjer bo govor o pravi pri¬
pravi na zakon, bo predaval g. direktor
A. Orehar. Odbor SFZ.

Slovenski srednješolci imajo svoj red¬
ni sestanek v soboto 18. maja ob treh
popoldne v slov. semenišču v Adrogue.
Vsi iskreno vabljeni. Odbor ZSS.

Sestanek dijaškega odseka SDO bo v
nedeljo 19. maja po sv. maši na Ramon
Folconu 4158. Vse dijakinje lepo vab¬
ljene.

POIZVEDBA

Pred nekako 35 leti je prišel v Argen¬
tino Ivan Lampreht, doma iz bližine
Maribora. Sedaj mora biti star okoli 70
let. Kdor bi naj vedel o njem, naj, pro¬
sim, to sporoči na naslov: Jemec Franc,
Marmol 4015, Remedios de Escalada,
Provincia de Buenos Aires.

B r n £ a b n a

11  <i

11  ii

prireditev

SLOVENSKE

BESEDE

(>  ii

* 1  m

Z BOGATIM SREČOLOVOM j

BO V SOBOTO 18. MAJA T. L.

:: V PROSTORIH KLUBA

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Airec
Argentina

Pakete za domovino

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

EXCELSIOR

V SANTOS LUGARES

•

H A R M O N Y JAZZ

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

2 5  MAJA 1957
ob 16. ari popoldne

NA PRISTAVI V MORONU

FINALNA TEKMA
V

ODBOJKI

MED ŠESTORKAMA S. F. Z. MORON - "DOM" SAN JUSTO
Ljubitelji športa vabljeni.

NAPRODAJ:

HIŠA v V. Ballester, 4 parketirane sobe, galpon, vrt, kuhinja, kopalnica
instalirana 140.000.—

HIŠA v Hurlinghamu 3 kvadre do tov. Siam, Schcolnik in kolektiva. 3 sobe,
kuh., kopaln., vrt z golponom. Cena 90.000.—, polovico pri prevzemu.
HIŠA v Munro ob parku, par kvader do postaje. Spodaj trisobno, v 1.

nadstr. dvosobno stanovanje. Idealno za 2 stranke. Prevzem s 65.000,
120.000,— pa na pet let z 8%, skupna cena. 185.000.—

Janko Žirovnik

DORREGO 2645 - 19 D Matr. Prof. 1321 T. E. 71 -1223

Poverite mi prodajo Vaše hiše, stanovanja, trgovine itd.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (35)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Na vsak način pa bi bilo za Bernard¬
ko veliko odrešenje, če bi teta Bernar¬
da obrnila besedo duhovnik na tri kapla¬
ne in ne na dekana. V Peyramaleevi o-
sebi je bilo utelešeno vse, česar se je
deklica bala. Poznala je gospoda župni¬
ka samo s ceste in S' prižnice. Kadar je
v pridigi zagrmel s svojim hripavim gla¬
som, tedaj je Bernardko, ki je bila z dru¬
gimi vred navzoča, vsakokrat stresla
groza. Tudi velikanska Peyramaleeva
postava, njegov razbrazdani obraz, veli¬
kanski koraki, s katerimi je drvel po ce¬
sti in ki niso prav nič odgovarjali obi¬
čajnemu duhovniškemu nastopu, vse to
je deklici že v otroških letih vlilo strah
v kosti. Z eno besedo povedano, korenja-
ški Peyramale je bil za malo Bernardko
prevelik. Zanjo je bil črni mož otroški
strah. In zdaj naj stopi pred tega mo¬
ža kot Gospejina posredovalka. Srce jo
zapušča, najraje bi se vrnila. Toda od¬
ločna Bernarda Casterot ne razume no¬
bene šale, kadar neko stvar vzame v ro¬
ko. Bolj pripravljena za verovanje kot
otrokova mati, je zadevo z Gospo zdaj
vzela sama v roke. Neusmiljeno sune
svojo nečakinjo, da se Bernardka pred
vegastega kamnitega praga kar opote¬
če na župnijski vrt.

Tam, na koncu parka, stoji velikan v
vsej svoji košatosti in bere brevir. Ber¬
nardki obrača hrbet. O, da bi se vendar
nikoli ne obrnil, tako moli deklica, ki so
ji usta popolnoma suha. Z drobnimi ko¬
raki se pomika naprej proti nevarnosti.
Zdi se ji, kakor da ne hodi po navadni

poti, temveč da brede ledenomrzlo Ga-
vo. Skrbno pazi, da bi bilo korake kar
manj slišati. Oh, te cokle! Najboljše,
da bi šla kar bosa. V precejšnji odda¬
ljenosti od Peyramalea končno obstane
in srce ji bije kakor kladivo.

Tedaj se župnik obme. Na njegovem
obrazu sta grom in blisk. Drugega ni
pričakovala, še više zrase, kakor da ni
že dovolj velik za malo Bernardko.

“Kaj iščeš tukaj? Čigava si?” zraste
nadnjo.

“Bernardka Soubirous sem,” jeclja
dekle splašeno.

“Ah, kakšna čast,” se rogajoče na¬
smehne Peyramale. “Torej me je obiska¬
lo najnovejše veličanstvo... Te dvor-
janstvo vedno spremlja?”

Bernardka brez besede strmi v tla.
Župnik kar naprej vpije:

“Če se mi kdo tvojega spremstva po¬
kaže na vrt, bom dal poklicati orožnike.
Tukaj ne boste otresali norčarij!”

Ne da bi s4 obrnil in povabil slavni o-
bisk s seboj, se nameri Peyramale z ve¬
likanskimi koraki v hišo. Bernardka gre
bleda in zgubljena za njim. Sprejemni¬
ca v župnišču je zelo prostorna in po¬
polnoma mrzla, čeprav gori na kaminu
naravnost razkošen' ogenj. Zdi se, da
zdravemu dekanu mraz ne more blizu.
V obraz je rdeč od jeze, močne ustnice
so mu našobljene. Visoko zraste pred
malo, kot da jo hoče zmleti.

“No, torej, ti si tista nesramna go¬
ska!” zarenči. “Ti si započela te prelju¬
be dogodbe? He, kako?” Ker Bernard¬

ka ni odgovorila, je po vsej sobi zagr¬
mel s svojim glasom:

“Povej! Odpri usta! Kaj hočeš od me¬
ne?”

“Gospa mi je rekla,” prične deklica z
jokom v krlu.

Župnik jo koj ustavi:

“Kaj? Kakšna gospa?”

“Massabiellska Gospa...”

“Je ne poznam...”

“Prelega Gospa vendar, ki vedno pri¬
haja k meni...”

“Je tista Gospa iz Lourda? Jo po¬
znaš?”

“Ne Gospa ni iz Lourda. Nikoli je
nisem poznala.”

“Si jo vprašala, kako ji je ime?”

“O da, vprašala sem jo že, kako ji
je ime. Toda nikoli ne odgovori...”

“Je Gospa mogoče gluhonema?”

“Ne, Gospa ni gluhonema. Govori z
menoj.”

“In kaj govori Gospa s tabo?”

Bernardka zgrabi priložnost in hitro
vpade v besedo:

“Gospa mi je danes rekla: Pojdite,
prosim, k duhovnikom in povejte jim,
naj tu zgrade kapelico...”

Bernardka se oddahne. Hvala Bogu,
povedala je. Naloga je izvršena.

Peyramale je pritegnil stol, široko se¬
del in se s svojimi ognjenimi očmi zaje¬
del v deklico.

“Duhovnik? Kaj se to pravi? Tvoja
Gospa je nemara popolna poganka. Tu¬
di ljudožrci imajo svečenike. Mi katoliki
pa imamo duhovnike, ki vsak nosi do¬
ločen naslov...”

“Gospa je rekla duhovnik”, pove
Bernardka. Kar je izpolnila svoje poslan¬
stvo, ji je nekam odleglo.

“Na napačni naslov si prišla,” zagr¬

mi Peyramale. “Ali imaš sploh kaj de¬
narja, da boš zidala kapelo?”

“Ne, denarja nimam prav nič...”

“No, potlej naroči Gospej, naj najprej
preskrbi denar za kapelo. Boš?”

“Bom, gospod župnik. Povedala ji
bom,” reče Bernardka hitro in zelo re¬
sno. Peyramale neverno strmi v deklico
in se čudi naivnosti tega bitja.

“Neumnost!” zavpije in skoči s stola.
“Tole povej Gospej! Lourški župnik ni
navajem sprejemati naročil od nepozna¬
nih gospa, ki nočejo povedati imen.
Lourškemu župniku se tudi ne zdi po¬
sebno lepo, če gospe z bosimi nogami
plezajo po skalovju in porabljajo za sle
nedorasle punčare. In končno: Lourški
župnik prav vljudno prosi gospo, naj
ga pusti v miru. To je vse. Si razume¬
la?”

“O da, povedala bom,” prikima živah¬
no Bernardka. Važna je samo Gospa, ne
pa Gospejini opravki s svetom. Od stra¬
hu in znemirjenja na pol nezavestna še
k mari nima, kakšne stvari naroča žuo-
nik za Premilostno. Potlej ji pokaže ve¬
liko metlo, ki jo je pozabila gospodinja
v kotu:

“Vidiš metlo, tamle, mala?” grmi da¬
lje. Nevihta doseže svoj vrh. “S tole met¬
lo te bom lastnoročno pometel ven, če
se predrzneš me še priti nadlegovat!”

To je za Bernardko preveč. Z glasnim
jokom zbeži.

Dekan Peyramale danes nima dobre¬
ga dneva. Pri natančnem pregledu mo¬
ra'ugotoviti, da je šest najstarejših rož¬
nih debel zamrlo, kar predstavlja ne¬
nadomestljivo izgubo. Koliko let skrbi in
Vzgoje potrebuje takale nežna mladika,
preden se razvije v močno prožno debel-
ce, ki od aprila do novembra čudovito
brsti in je polno omamno dišečih cve¬

tov. Toda župnik ni zaskrbljen samo za¬
voljo šestih vrtnic, s katerimi si sedaj
lahko zakuri. Današnje obnašanje proti
Bernardki Soubirous ga močno boli. Res,
mala prevarantka je, ali boljše rečeno,
slepo orodje Milletove in drugih slavo¬
hlepnih žena. Toda nobenega razloga ni,
da se lourški župnik postavi proti šib¬
kemu otroku kakor patentiran ljudožrc
ali vrag v lutkovnem gledališču. Ko je
deklica jokajoč zbežala, bi jo rad pokli¬
cal nazaj, jo potolažil z očetovsko bese¬
do in sveto podobico, zakaj Bernardka
spada vendar k najrevnejšim med revni¬
mi. O Bog, pri vsem tem je mehkoba
najslabša metoda pri ravnanju s takimi
ljudmi. Pozna jih do zadnjega kotička
ranjene duše.

Toda še druge misli so, ki težko le¬
gajo na župnikovo dušo. Po obisku tega
zmedenega otroka ni njegova gotovost
več tako trdna kakor prej. Gospa se J e
po Bernardkinem posredovanju znala
vzgnezditi v njegovih mislih. Misli na
številna prikazovanja Device v pretek¬
lih časih, ki so vsa ohranjena in potrje¬
na v cerkveni kroniki te pokrajine. Ah
je bila na primer Anglese de Sagazan,
pastirica iz Gascogne, ki je v dolini Ga-
raison večkrat videla Preblaženo, kaj
drugačna kakor Bernardka Soubirous-
In Katarina Laboure iz Saint Severina ■
In Melanija, deklica iz La Saletta, ’- z
tega gorskeg-a zaselka Dauphinea? Cer¬
kev prizna prikazovanja v La Salettu
kot prava in kot zelo priporočljiva
vero. In zanimivo: ta prikazovanja s °
bila pred razmeroma kratkim časoffi
pred ena ali dvaindvajsetimi leti. T oTe ^
ni bil samo slučaj Roze Tamisier, tem
več tudi slučaj Melanije iz La Salett 3 ’
ki je bil vse kaj drugega. Škof je odre
dil največjo previdnost.