■ffcaa TP AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JUNE 19, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III ur 306. 3ve-lisel isto-vliss iofl li v esto Gra-St-foho 'gospodarskega stališča treba misliti, da so pošle stvari, ki jih potrebu-PH hiši vsak dan, ki jih ni cupiti. Mnogo jih je še v 'sčih, ki jih trgovci na de-dajo na trg, ali pa samo ^pljico. Toda takoj, ko Mhajali novi produkti iz !{,1> se bodo tudi vrata v odprla. Tako trdi vozil po dolgi Pennsylvania aveniji, ga je pozdravljala vojno produkcijo, ki že| množica naroda, broječa nad pol milijona glav. Takega asic' t. meč-tste< tJr M Fflr-car1' , kot M*. Dol- b®"9' ood6' ,bi«»0 »a * ažbf Jo* ltran- ! tj3' giv^ 1941 src» EISENHOWER JE BIL SI1AJN0 SPREJET DOMA Nad pol milijona naroda mu je vzklikalo ob prihodu v Washington. Izjavil je v kongresu željo ameriških vojakov, da se mir lahko in se mora ustvariti. Washington, 18. junija. — General Dwight D. Eisenhower je bil danes sijajno sprejet od ameriškega naroda, ko se je vrnil kot zmagovalec z evropskih bojišč. Ko se je ^ vojaško službo. govori. * * * !> ki so proti obvezni vo- _ , . . . treningi v mirnem času Predsednik odpotllje ftštt;:^« proti zaPadu 1V" tako postavo. 'Kadar za par dni konec vojne, bo pa tudi I Washington. — Sinodi je po-4al° vsako navdušenje za ^abil predsednik Truman na razgovor svoje vojaške in mornariške svetovalce, s katerimi n°misti so mnenja, naj bi se je posvetoval več kot eno "ratije nekaterih potreb- |ur0. Seje sta se udeležila tudi H> v veljavi še dolgo po Harry Hopkins, ki je bil poslan To se pravi, vsaj toliko z važno misij0 v Moskvo in a b0 takih potrebščin za držayni podtajnik Joseph O. 01 J. Zdaj je že znano, da ! Grew_ lv^la in raznih predilnih! vedno primanjkovalo, I , , , , |o lahko že vsak kupil po'Pa odP°toval P^sedmk Pji ralnike, ledenice in Si. V bč®fi zanjo. * * a živilska administracija bo jeseni več mesa 0 prebivalstvo. V štirih ^ računano od sedaj, J30 ^ trg več goveje živine. sedaj zadržujejo živi-^šnikih, toda to jim bo Pregnal strah, da bo zahteva po mesu od ^•ttade in ker bo v deže-brezposelnost. To bi ^J0. da bi živinorejcem *'vina na rokah, dočim .^aj še lahko prilično do- '^e, ki izdelujejo radij-sodijo, da bo urad Produkcijo okrog 1. ok-Jvzel vsako restrikcijo za ie aparatov za civilno stvo. Pravijo tudi ,da tgba nobenih določenih V'ade na tem trgu, ker bo ciJa tako velika in pro-°Hko na trgu, da bo vsa-Pa kala na konec kokošjega r 'azur na. Ker se mi je smili'8'^ 'ak0 končno med štirimi očmi.*8 ^ lj da se je kokoš v resnici \ je ampak kje — tega ji p ^o ; smem povedati naprej- Jem Kot sem rekel, je dvojevS JI, < vprašanj danes in prv0' 0 ■akc cu vojne na Pacifiku bo®? '> ger prepustili našemu ge"era" štabu in našim fantom- « jWo bom pa počasi izkašljal v Hsk Ioni. Saj vem, da se bo ta/1 ■ttia obregnila: pa kaj, vra"^ H i stvar naprej in naprej . I dveh stavkih lahko vse P° že stoletja so si učenjaki be lili glave z imenom angleške prestolnice. Rimljani so rekli temu mestu "Londinium." Zdaj so pa dognali, da izvira to ime še iz predrimskih časov in sicer iz keltske dobe. V kronikah Tacitovih in velikega zenflje pisca Ptolomeja se že omenja Londinium ali Lundinium kot veliko, cvetoče mesto. Oudno je pa, da London v najstarejših an gleških kronikah iz šestega sto letja po Kristusu še ni omenjen a zato opisuje pisec, Gildas Mo dri, veliko bogastvo trgovskih ladij, kj so že takrat plule po re ki Temzi. Skoraj istočasno poroča neki drug zgodovinar iz Južnega Walesa, da je v Angliji 33 mest med njimi tudi "Cair Lonien' (London). Isti kronist poroča že o neki zmagi Julija Cezarja nad Briti na nekem kraju z imenom Trinovantum v letu 47 po Kr. Krog izvora imena "Lon don" se ovija tudi še pradavna bajka, po kateri naj bi bil Bru tus, Enejev potomec ,Po prerok bi neke boginje prišel na otok : imenom Alion, kjer naj bi usta novil novo Trojo. Pravijo, da je to mesto Troja pomenilo kasneje imenovano mesto Trinovantum, kjer je Cezar dosegel svojo zmago. Nasprotnik Julija Cezarja je bil kralj Britov (Angležev) Cassibelaunus, ki ga je bil vrgel s prestola njegov brat Lud. Lud je mesto Trinovantum, ki ga je bil Cezar porušil, spet pozidal in obdal z obzidjem in je temu mestu dal ime Kaer-lud. Ta Kaerlrd, tako poročajo zgodovinarji, je izvor londonskega mesta. Kasneje so vdrli na Angleško Saši in Angli ter dali mestu ime Lundjjin ali Londrys. O stari bajki krog Luda, ustanovitelja Londona, pričajo v angleški prestolnici še dandanašnji stara mestna vrata City Ludgate. V prejšnjih časih so nad starimi vrati stale v vdolbini sohe kralja Luda in "njegovih dveh sinov. ALL OUT FOR THE M8GHTY SEVENTH Buy Bonds Tem naj bo rečeno. da sei raztegni] samo radi tega' dandanes kokošja Pec' redka stvar, da si J° enka k 'oti j ffesi m« privoščiti samo v mi poceni islih- vs tovec sicer zelo poceni, bi leže pa ne. Bo nekako ^ mi je pripovedoval Jože tam iz Waterloo Ky. njega dni hodil na D1111*3 ka in kostanj peč. v Čakajte, bom še t°v p naj se pa naša putka s I»ko ;o 'a še nfl ne ko umedi ta čas, saj Ji kar ji je namenjeno. ^ Kot mnpgi drugi je Jože na Dunaj vsako ^ je razvajenim Dunajca (l| dajal pečena jabolka 1,1 ni" — kot smo rekli bremu pečenemu kos tudi meni, naj bo !n d Pot, 8a i od s'1 .Jtani" B ogu £ no, dostikrat tam P1^ škanskem mostu v ^jUsem j al sline v usta, ko nI ^ krajcarja, da bi si j"1 , < , par. Včasih sem opre* f »Daj tistega štanta, kjer J ^ pekel maroni in čaka • ^ 'a obiskala Previdnost H. Me a j ftij 16 tu« > če 'Užbc Ja kaj t>riži Več« Ne šala pamet, kot Je tjs zidarjem, ki so gra' en, pa da bi začel r^L i..... ■, i.- crtlO lh stanj med nas, ki sm°^ li tam okrog. ^a doba grda, niti enkrat bi segel pod vrečo enega stisnil v roke, pa se zadavi nad nJinl j sit. Na redke čase ^ t srečilo pregovoriti bl_^n0 ki se je pečal z ne* vil g jo da bi iz mene naP „,,j . da mi je dal S[^oj krajcar, ki sem " da .tanj- k So c 5fedl{ k ] stiral v pečenj kos k0 neznansko dober J "hajse maroni." Kakor vLjubljani'XdCSc di na Dunaju mnog° v si mogli privoščiti sn ^ čenega kostanja. I'1 ^ p< kem mi je pripoved0.' ^ kov Jože. Pozoren J nekega postaranega g ^ je redno vsak vecei -e njegovega štanta, kj^ ^ Jože kostanj, vzel kruha in ga počasi tu se je začelo to ^r čudno, pa ga je neK ta šal, zakaj da hodi večerjat. Ta m11 JL> kole: 'Veste, jaz imanl pez* *ta rad pečen kostanj; premorem krajcarja, ,v< ^ kupil. Zato vzam^ j kruha, pa ga ^ ^ ? f* doč pa prigrizujem doV,.»„ > ga kostanja. Saj m ali ne?" j V"" Jožetu se je re]Lvo!if< smilil, pa mu Je ves 1 smel sproti pojeSlt! oVe ' nJ e* tori Je in J« m 'eSal sem I 'isei °lik( ttjir V Odtt »Mi iaz 4ov bilo love fee |va; je I*ed "osk, Slo lic ■era i Vi K, ve Sk •a 11: "leni Va Hi čvr A] 5%'a je bil sam odvisen ^ carjev, ki jih Je b1 je prihajal iz ' ei st Več pa zanj ni m0^ tisOT Aifš ^ i v Je go zimo. . . Tako tudi mi prigrizujemo v te derC- spomine kokošjih » če, saj dosti ne za pa le. pal itet o XHERI§KA DOMOVINX, JUNE 19, 1945 etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA toni fantje, sta si mislili vsi pa niso takšni. Po-jiobre volje ni bil v družbi ; vsak se je bil nadejal, Gašper njenim domačim tef'iŽal, od nje pa celo od-Lahko bi mu bila zameno, da proti drugim ni 1Jaznejši. Jerica je bila zaradi Miha; zdelo Pa tudi, da bi bil moral lzumeti malo šale; Miha ^ko hudo mislil; a stra-'"Pi ljudje so ti Klančarji. )e z očetom vred milo-o Mano, ki si nalaga z tak križ na rame, in vija'> da ni Jerica pamet-°rako je mislil Tone sam cof' govoriti pa ni mogel in "Usli brez besed za dru-|lo zabavne, in ker so tonski druščini bolj všeč toalo mislijo in mnogo °t narobe, se je pot vle- o^foti je pri§el Bric, ki je ffesod^l polpžaj. Tako •1 dan, si je mislil, ta-P°t, tako pošteni ljudje, nf® vsi deževne. Poskušal l2vedriti; a kmalu je spo-kef tistemu, ki noče plesati, ik|r;tv ne zagode. |ttlu je pripovedoval za-'••J^o da se je vedel Gaš- relo. Ena hiša in hlev. Otroci so zažgali. Te preklete žvepleri-ke! časi ni bilo toliko te nevarnosti. Zaradi ognja bi jaz prepovedal vse žveplenke." "Ljudje jih pa ravno zaradi ognja kupujejo," je dejal Bric. "Bric, ti veš vedno katero za kratek čas." "Da Vam življenje malo prikrajšam," je dejal Bric. "Morebiti se me boste spomnili v testamentu." "Ker sem tako star, misliš. Saj so res že lasje izplesneli." "Preveč na vlažnem ležite." "Oh, Bric, če bi tebe tako mučila putika, bi ne bril norcev. — Mica, prinesi mi še malo suhega mesa ali pa eno klobaso, kar je, in malo kruha! — Ali boste vi kaj jedli?" Naši znanci so bili samo žejni, in ko so si bili pogasili žejo, so plačali in šli; ostal je samo Bric, kateremu se je zdelo, da je še žejen. Komaj je bila ta družba odšla, so privriskali in prirjuli fantje z Gašperjem na vozičku kakor nametani; od vseh strani so mahale noge z voza. Konj je prskal in praskal izpehan in spenjen po klancu, da so se mu šibile noge; Gašper pa je vihtel bič in kričal: Hi, kobila, da te ne bo noč lovi- 11*° zabavljal na vse stra- ja i» 0| . Stari Rožman se je kar izgu- ba poznam," je dejal. bil; mlada gospodinja pa je ne»jaJ sem bil njegov šarž pritekla na prag pogledat, kaj da ki h. Kolikrat je bil ka- je 4 ^Ieni je hotel tudi za-a jaz sem ga hitro iz-aj verjemi mi, Tone, tudi rad takole ravsal "■ če bi se za mojo cer-'Ižbo spodobilo. A se ne Jaz pospravljam po 'kaj ne? ravnam mašno l)rižigam sveče po cer-Večer pa naj se prete-^čmah! To ne gre. Mi-e me pa zelo, parkrat laj premagal izkušnja-■6 je bil Gašper živa iz-j,,«. in bližnja priložnost, j]i|ie naprej in naprej dra-tjfef&l. Le čakaj! sem de-Setti se bil zopet enkrat Ja Spomini na Estonsko Vedrega in srečnega obraza se spominjaš te dežele in njenih ljudi. Oboje je lepo, mlado, skoraj bi dejal — nepokvarjeno — po vseh notranjeevropskih bremenih, vprašanjih in tradicijah. Tradicije ima seveda sleherno narodno občestvo in tako tudi estonsko ljudstvo. Vendar niso tradicije v tem primeru kak muzejski zaklad, ki naj ga mladi ro.dovi častijo in se mu čudijo. Te tradicije so večkrat najbolj živa lastnina in večkrat sem naletel na mladino obeh spolov, ki je znala na pamet kar cele strani Kalewipoega, ki je estonski narodni ep z 19,000 verzi. Pa to niso igralci ali pevci junaških pesmi, marveč otroci naj- las, se ti zazdijo kakor Švedi. Skoraj vso noč traja vožnja, čeprav vsebuje mesto gotsko- Ko se zdani, smo že v neizmer-nemško potezo, vendar vidiš nosti ruskega nižavja in mor-in občutiš povsod estonsko'je je zatonilo kakor sanje. svojskost. Pa Estonci sami? Kolikor Reval (Tallin) je nordijsko mesto, a Dorpat je s svojimi sem jih jaz spoznal, so prijaz- lesenimi hišami in preprostimi ni, ljubeznivi in prisrčno iskreni s tujci. Na cesti je zlasti opazno veliko število žensk, ki so visoke rasti, vitkih nog in njih oči so velike, včasih poševno ležeče, zaradi česar so še posebno mikavne. To je pač antropološka uganka, kako je moči to, da je v taki majhni deželi, ki ima komaj 1.2 milijona ljudi, toliko žensk. cestami izredno vzhodnega značaja. Začudiš se, da je toliko kinomatografov. Ti nadomeščajo gledališče in vrvež velikih mest in utvaro "zahodne države." Omeniti je treba še podeželje. Veliko je in kar razsipno daljno. Podeželje obvlada mesta in mestne ljudi. Polno lepih [je gozdov, gob in slabih, samotnih cest, vendar tudi pol- DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Na Estonskem je mnogo več no utrjeni'h, samostojnih in zdravih ljudi z ži^jvim hrepenenjem po svobodi. Takrat je bila meja proti Sovjetski žensk kot moških, zato so ženske zaposlene tudi v takih poklicih, ki jih drugod opravljajo moški. Tako, na primer, so Rusiji zaprta. Ko smo na ne-preprostejših staršev iz naro- po vseh brivniea'h samo žen-1 ki vožnji čez jezero Peipus zada, ki znajo te verze na pa-'ske, ki strižejo in brijejo tudi slišali na vzhodu streljanje in met. | moške. Estonski dijaki izvr- Skoraj ne moreš verjeti, daj^110 govorijo angleško in nem-žilavo, hrabro je to malo ljudstvo tako narodno zavedno, ko so mu stoletja vladali tuji narodi — zdaj Rusi zdaj nemško-baltiškii baroni. — in od nedavnega je Estonsko zasedla Sovjetska Rusija. ško in z njimi se utegneš pogovoriti o vsem. Predstave Estoncev o "Evropi" so jako čudovite ali vsaj humoristične. Tako je hotela neka mlada gospa zvedeti, ali se ljudje v I Franciji kar na cesti poljub- Narodno-duhovno življenje Estoncev je dandanes bolj sve-jIe's ljajo in ali so hribi v Švici za-tako silno visoki." Pričakal sem ga na i. sem ga dvakrat ob tla '°lik0 ti rečem: Psi so 'Ijirn, ko je šantal proper so mislili, da kamne °dtedaj imam mir. Ka-Mana* ugnala, pa ne 'jaz bi nobenemu dekle-j^Wal, da bi ga vzela." bilo tudi Tonetovo mne ko so bile razmere vL i'So do Klanca, in Klan-pdlagal, da bi šli na li-k Rožmanu. ženskam Jl)ilo; šle so rajše domov. '"dl^ So zavili na dvorišče 11 *V krčme, kjer je Stala ' ® v em dolga miza. °Žmanu sta gospodarila stari Rozman je pa ^tregel gostom, hodil ob '•'el tll*ze do mize in stokal, ^ nadlegovala putika. ed vežo s krožnikom v Ze|l>0; PL s.dX; Reza!" je klical, "pri-" * te>"a in vzemi mi to-le iz vidite, da nikamor ne °8ki'šal prestopiti prag; aV' je pozdravil Klance ne bomo mogli suši-L^kuješ slabo vreme." pa putika!" je javkal V 8<\ nič ne pomaga; no-Wice niso za nič. — Kaj Liter vina? — Mi-liter vina in štiri ku-Jjfeni tudi pol litra! Po- I. [j ar> 'iaz nič ne kadim' ^ ^k revež; ti pa kadiš in .^rst. Ali je to kaka .Ali ti nič ne kašljaš?" *liam," je dejal Klan-J zato kadim, da laže "Ves voz je poln," je dejala. "Fantje pa tudi," je pripomnil Bric. Voz se je ustavil, in fantje so skakali in kobacali doli. "Tvojemu konju, Gošper," je dejal Bric, ko so sedali fantje za mizo, "se bo nocoj o konjedercu sanjalo. Pa saj si ti tudi tak, kakor da bi prišel iz turške vojske." "češnjičane naj bi ti videl, Bric, češnjičane," je dejal Gašper. "Zakaj nisi šel z nami? Se preveč bojiš za svojo kožo, kaj ?" "Kaj pa! Moja koža je še zelo cela; tvoja je pa razbita, da še za strojbo ne bo." "Bric, ti me hočeš še vedno sukati, ker si bil pri vojakih moj šarž. Ampak tukaj nisi več." "Tvoja škoda. Kot vojak si bil vsaj komu podoben." "Brhek vojak je moral , biti Gašper," je dejala krčmarica in postavila vino na mizo. "Brhek," je dejal Bric. "Stopal je, kakor da bi zelje tlačil; po bluzi so mu pa bingljali čopki, češ, da je strelec. Zadel pa ni nikoli nič." "He, Bric," je dejal Gašper, "saj si mi ti priskrbel tiste čopke. Jaz sem bil temu sleparju samo namignil, da bi jih rad imel, ker sem se hotel malo postaviti. Bric je pa rekel: Za en liter vina boš dal. Gašper, in počakaj, da bomo še enkrat streljali; potlej streljaj, kamor češ Ali ni bilo res tako?" "O res. Ali tega pa ne poveš kolikokrat si bil kaznovan, ker si se pretepal po Ljubljani?" "Ali se v Ljubljani tudi te po?" se je čudila krčmarica, ki je bila prinesla svetiljko na mizo. "V Ljubljani? Pa še kako!" je dejal Gašper. "Tam imajo rešilni voz, ki vozi ob nedeljah in praznikih zvečer od gostilne do gostilne in pobira ranjence. V bolnici pa čakajo doktorji z zavihanimi rokavi in obvezujejo rane in uravnavajo kosti. — Ampak, Bric> saj si ti tudi hodil k raportu." "Jaz se nič ne spominjam," je dejal Bric. že, bolj pestro, kot je bilo: Pot v notranjost dežele te kdajkoli prej. Estonska uni-jprivede v nov svet. Brzovla-verza (edina) v Dorpatu je ču- 'kov ni. Med Tallinom in Dor-dovit- skupek procvitajoče du- patom vozi en sam vlak. Vož-hovnosti.' Mladina je neizrab-lja s tem vlakom -ponoči je ne-ljena, darovita, impulzivna;! pozabna. Vlak pelje počasi in ženske so izredno lepe in njih ! zaspano. Majcene posta.jice lepota je združena še s prist-i stojijo s plapolaj očimi svetil- smo se plaho in vprašujoče ozrli v estonskega obmejnega stražnika, se je ta plavolasi, mišičasti vojak na široko zasmejal in vzkliknil: "Zdaj streljajo zajce. Ne upali bi se v kaj drugega streljati." Zdaj mislim na te besede in na tisti smejoči se obraz. Zgodilo se je drugače. (Steeken, po švic. listu.) -o- Domača fronta no, prisrčno naivnostjo. Tallin, prej Reval, ki je glavno in edino veliko mesto kami v neskončnosti. V vagonih je strahotna tesnoba. Tu vidiš Ruse, ki še vozijo, v Estonske s koničastimi, rdeči- j svoja naselja ob jezeru Pei-mi strehami, s cehovskimi injpus. Vidiš dijake in dijakinje, trgovskimi 'hišami, cerkvami,'ki se peljejo v Dorpat v šolo. cvetočimi kostanji, trgi in tržišči se nam je zazdelo tako iskreno domače. Ljudje na cestah, ki so večjidel plavih Na s kolenih imajo zvezke in knjige in se tako učijo, ko da bi morali' jutri opraviti izpit pred samim Bogom Očetom. ANY BONDS TODAY? By Graeie Atli'ii anil Cieorsfe Bui'ii* lllustralcd by Ed Reed "Don't bo imptitioisii |it'«»8>::[~ (!dh"0 dveh. Na sliki je videti krog 1,000 mož na Bradley Field, Windsor Locks, ki so na vrsti, da dobe hO dni dopusta. Za likanje Mi potrebujemo več izkušenih žensk za oddelek, kjer se lika in popravlja Poln čas, stalno dela, plača. The Halle Bros. 1228 Euclid Ave. __(143) Stalno delo Bliss Road Coal & Supply Co. takoj sprejme voznike tru-kov in delavce na jardu. Stal-jno delo. (142) j Za dcfcrega harmonikarja | Harmonikarja se sprejme za ob sobotah zvečer v gostilniških prostorih na 3244 St. Clair Ave. Telefon: PRospect 8730. __(143) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Proda se buffet za jedilnico, 01 n , , , miza te;- skoraj nova postelja Slovenec isce dekle ali vdovo; . • „ „ . .. .. . , , I samica. Vprašajte na 6518 z enim ah dvema otrokoma, vi^ . , v • j ' Bonna Ave. svrho žemtve. Starost od 35 c\ao\ do 50 let. Katera želi dober ___ ______________ dom, naj se zglasi in če mogoče; Stanovanje v najem pošlje sliko na naslov: j V njem se odda stanovanje Joseph Starich 5 sob m kopalnica; odrasli dru- 851 N. 14th Street Milwaukee 3, Wis. (142) žiiii. Najemnina je jako zmerna. Vprašajte dopoldne nn 1604 E. 41. St., zadej. (141) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 19, 1945 Z M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE Vickers je na to samo naglo dejal: "Najboljše bo, da grem, sire!" Campbell mu je odvrnil: "Da, pojdite!" Potem se je obrnil k Surato-vemu odposlancu: "Sprejmemo predlog njegove visokosti, toda vas bomo obdržali kot talca tu, dokler se major Vickers ne vrne." Starec se je spet priklonli; Pearson je stal Zato Surat ni ponoči več napa-1 "Prepričan sem, da bo nje-bled, razmršenih dal, zdaj pa nam pošilja svo-jgova visokost docela razumela ROMAN Poročnik pred njimi las ter je z divjaško hripavim je ljudi, da se z njimi pogaja-glasom rjovel: mo!" "Prihajajo . . . Streljajte! Campbell je bil prav tako ve-. . . Jaz jih ne morem več za^- sel kakor vsi drugi obleganci. držati!", !Prebil je strašno noč, ko je mi- Med vpitjem je divje mahal slil na usodo, ki je grozila žen-z rokami okoli sebe. iskam in otrokom. Zdaj pa mu Campbell je zašepetal: je bilo pri srcu, kakor da se je "Fantu ... se je zmešalo!" jprerodil. Geoffrey je skočil k njemu j Samo Vickers se ni udeleže-in ga krepko zagrabil za rame,val splošnega veselja: še vedno ter ga stresel: __ I je mislil samo na to, da je za Fant je začel jecljati in je ■ tem Suratovim poskusom mor-.s težavo spravil iz sebe: j da le kaka zvijača. Suristan- "Zastrupiti me hočejo! . . ." cem ni zaupal in izmed njih Odvedli so ga v kot barake, najmanj njihovemu vladarju kjer je ostal čisto pri miru. Set del je na tleh in potihem ihtel kakor otrok. Vickers je s tresočim se glasom stisnil iz sebe: "Ubogi fant! ... To je bilo preveč za njega! . . ." Vickers je izbral izmed vojakov štiri zanesljive in pogumne. "Stekli bomo čez dvorišče in se povzpeli na obzidje. Moramo videti, kaj Suristanci pripravljajo. Za mano!" Ko je Geoffrey stal na stolpu, je v daljavi lahko razločil šotore Suristanc'jv. Torej so se umaknili! ... A kaj pripravljajo zdaj? Tedaj je zapazil nekaj konjenikov, ki so se v diru pomikali proti trdnjavi, so se hitro bližali. Zdaj je Geoffrey že mogel razločiti belo zastavo, s katero je prvi jezdec mahal po zraku. Vickers je planil pokoncu in vzkliknil: "Suristanci prihajajo na pogajanja!" Zdrvel je s stolpa in tekel do Campbella, da bi mu poročal o tem nepričakovanem dogodku. Surat-kan se hoče pogajati Suratu. Premišljal je dolgo, potem je zamahnil z roko in dejal: "No, bomo videli!" Potem je Campbell dal povelje: "Vsi ven, počakali jih bomo pred barakami!" Sonce je bilo že pogledalo čez ozidje, toda ni bilo še tako strašno vroče. Na dvorišču se je oblegancem nudil strahoten prizor: trupla, kri in razmetano orožje! Vojaki so prepoznavali svoje mrtve tovariše, toda zdaj ni nihče utegnil misliti na to, da bi se približal tem strašnim gomilam mrtvih. Smrtna nevarnost je za zdaj minila: življenje je teklo dalje. Tisti, ki so Konjeniki preživeli strašni dan in še straš-nejšo noč obleganja, so zdaj z novim upanjem zrli v bleščeči se dan. Vsi so nepotrpežljivo čakali Suristancev. Nazadnje so bili tu! Prijezdili so skozi velika vrata, ki jih je dal poveljnik odpreti. Za vojakom, ki je nosil belo zastavo, je jahal eden od tistih Suratovih svetovalcev, ki jih je Vickersova ekspedipija spoznala takrat, ko je bila spre. Takoj ko se je po trdnjavica pri kanu. razvedelo, da prihajajo Suri-1 Stari Indijec je razsedel, se stanci in se bodo skušali z An- prijazno nasmehnil, se;pribli-gleži pogajati, je nastalo med|žal častnikom na pet korakov obleganimi vojaki veliko vese- ,in pred njimi globoko prjklo-'lje. Najbolj so .bile tega do- godka seveda vesele ženske. "Njegova visokost Surat-kan Campbell je pritekel iz bara- emir Suristanski, moj premod- ke. ri gospodar, pošilja vaši eksce- "Sire . . . Suristanci prihaja- lenci pozdrave in vam predla- jo . . . z belimi zastavami . . . !" ga premirje!" "Sijajno! Randallu se je Campbell je samo pokimal z vendarle posrečilo priti do čol- glavo v znamenje, da čaka na- 'na in se pritihotapiti do Loha- daljnih sporočil, re!" "Njegova visokost Surat-kan Vickers je začudeno pogle- predlaga, da pošljete majorja dal: Geoffreya Vickersa k nam, ker "Zakaj to mislite?" bi moj gospodar želel pogaja- Campbell se je nasmehnil: ti se z vami." "To je vendar preprosto! Campbell je zaepetal Vick- Indijci so zapazili, da je čez ersu, ki je stal zraven njega: noč izginil eden izmed čolnov "Ali zdaj vidite, da sem imel in zdaj seveda mislijo, da je prav? Suristanci so zapazili, kateremu izmed naših ljudi u- da je čoln izginil, in se boje spelo, da se je splazil do Loha- maščevanja loharske garnizi- re in da bo pripeljal pomoč . . . je." vašo opreznost, zato bom rade volje ostal pri vas in počakal, da se major Vickers vrne." Indijec se je pri odgovoru komaj zaznatno nasmehnil . . . Vickers je njegov nasmeh videl in je naglo dejal po indijsko. "Pojdimo! Ti greš z menoj !" se je obrnil na indijskega vojaka, ki je stal blizu njega. Mali sprevod jezdecev je krenil iz trdnjave. Najprej sta jezdila dva Su-ristanca, za njima sta šla Vickers in njegov vojak, nato pa je topotalo šest kanovih vojakov. Ko so šli mimo trupel, Vickers ni gledal ne na levo, ne na desno. Bal se je, da ga ne bi popadla besnost pri pogledu na te mrtve, porumenele obraze, spačena lica. Zdelo se mu je, da bi se pri pogledu nanje vrgel na te Suristance, ki so ga spremljali. Hkratu je pa spet moral misliti na trupla Indijcev pred trdnjavo, ki jih je padlo še več kakor angleških vojakov. Tudi ti so bili pred pol dne še živi, se junaško bojevali na povelje od zgoraj . . . V njihovih očeh so vendar vsi Angleži bili beli vragi, ki jih je bilo treba spravit^ z zemlje, katero so hoteli ukrasti Indijcem . . . Potem si je začel prizadevati, da bi take misli pregnal. Bal mladi, se Je bolJ kakor česar koli drugega: čemu misliti in razglabljati o nečem, Česar ne mo. I reš spremeniti . . . Cemu se'i ubadati z rečmi in i Vprašanji 1 in s strahotami, ali so potrebne | ali ne, ali je to neizogibno zlo, i ali samo človeška hudobnost? ; Ne, ne! ■ j | • .Na to vojak ni smel misliti i . ... 5o je pač življenje in krvava njegova resničnost! . . . Zdaj so jezdili po tistih kra-jih^ kjer se je bil včeraj usta- It vil prvi konjeniški naskok Suristancev. Vsepovsod so ležale stotine človeških trupel in pobitih konj. Geoffrey je krčevito stiskal roč svoje sablje in se bal, da se bo od silnega smradu, ki je vstajal z vseh strani, onesvestil. Vse je bilo tiho, le iz daljave je prihajal zamolkel šum od Suratovega tabora. Surat-kan je umaknil svoje oddelke dva kilometra od trdnjave. Njegovi ljudje so postavili šotore na vseh štirih straneh trdnjave, da so imeli od povsod pregled čez njo. Po vseh bregovih je bilo v daljavi videti njegove vojake. (Dalje prihodnjič.) -o—- — Rusija je samostojna država krog 450 let. Women in »War mm WOMEN CAN HELP SAW6 evbrypropof used coo/» njamo vsem sorodnikom, prijateljem in ZnaB cem prežalostno vest, da je sovražna krogla Pre bila nit življenja našega dragega sina in brata Sgt. Frank R. Seme ki je za poškodbami, dobljene na bojišču v Ne«« čiji, umrl dne 19. marca 1945. Tem potom se želimo prav prisrčno z*hv* liti Rev. Omanu, Rev. Slapšaku in Rev. Pra««1 ku za opravljeno slovesno sveto mašo zadu»",c in druge cerkvene obrede. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem s°r° nikom in prijateljem, ki so darovali za svete še, da se bodo brale za mir in pokoj njegove ^ še. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam pof B sožalna pisma in karte, ravno tako tudi vs v ki so nas tolažili in nam bili ob strani v teh 1 lostnih dneh. Lepa hvala Mr. Ferfolia, ki n je preskrbel vojake. Ti predragi sin in brat, ki za mir in sveta, življenje si svoje mlado dal. O, da Z Tvoja zastonj ne bi bila, da svetu ljubi m"* " nesla bi. Spavaj mirno tam v neznanem » bu, Ti preljubljeni naš sin in brat. Tvoja