PoUnfno Diacono v gotovini Leto XXI.. št. 53 Ljubljana, torek S» marca 1940 Cena 2 Din UpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-öurgova ul. — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-Hana št 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Urednifltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Italgarija in vojna Bolgarija je bila v zadnjem času večkrat v središču evropskega zanimanja, najprej v neposredni zvezi s sklepi konference stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu ter turškimi, ru-munskimi in jugoslovenskimi obiski v Sofiji, nato v zvezi s padcem dr Kjo-seivanova kot ministrskega predsednika in zunanjega ministra, končno pa v zvezi z raznimi senzacionalnimi vestmi okoli pripravljajoče se raztegnitve voin;h operacij na področje bližnjega vzh "a m Črnega morja. Zanimivo je, kako je na te pojave reagiralo bolgarsko javno mnenje, v kolikor ga lahko presodimo po pisanju bolgarskih listov Odgovor na vprašanje, kakšen položaj zavzema Bolgarija glede na sedanjo vojno, nam bo potem lažji. Najprej moramo opozoriti, da je bolgarska javnost zelo simpatično reagirala na vse poskuse in pobude za sporazum med balkanskimi narodi. Nas v tei zvezi še posebno veseli, da je ideja najtesnejšega zbližan ja med našo državo in Bolgarijo našla svoje prepričane zagovornike v vseh bolgarskih krogih brez razlike. Državniki na odgovornih mestih, politiki vseh struj, gospodarski in kulturni krogi — vsi so v teh dneh manifestirali željo po poglobitvi naših medsebojnih odnošajev na vseh področjih. Te manifestacije niso ostale brez odmevov tudi v inozemstvu, kjer se je v zadnjem času zelo veliko razpravljalo o razn;h možnostih in oblikah jugoslovensko-bolgar-skega sodelovanja. Toda bolgarska javnost je v tem času manifestirala tudi svojo odločno voljo, da ostane Bolgarija izven sedanje vojne. Zelja po ohranitvi miru na Balkanu je tako rekoč vodilna misel vseh zunanjepolitičnih razmotrivanj v bolgarskem časopisju. Jugoslovenske in turške oobude v tej smeri so naletele na splošno odobravanje v vseh bolgarskih krogih, a z vso lojalnostjo in neprikritimi pričakovanji je bolgarska javnost vrednotila tudi rumun^ka prizadevanja, da bi se po poti direktnega soorazuma odstranila nesoglasja med Sofijo in Bukarešto na korist splošne balkanske solidarnosti. Tudi mi smo že zabeležili nekaj takih značilnih glasov. Elakšen je sedanji položaj Bolgarije v c-dnošajih do ostalih balkanskih držav v bolgarskih očeh? Zdi se. da zmaguje na vsej črti strogo realistična presoja vseh značilnih elementov tega položaja. Na kratko bi se dala ta presoja takole označiti: V trenutni razporeditvi nemško-sovjetskih sil na eni ter angleško-francosko-turško-grških ns drugi strani je ustvarjeno na evropskem jugovzhodu značilno ravnovesje ki narekuje Bolgariji politiko stroge nevtralnosti. V tem pogledu se bolgarska in jugoslovenska pol'tika oovsem dopolnjujeta. Bolgarija lahko ostane nevtralna vse dotlej, dokler to ravnovesje ne bo porušeno. V kakšnih okoliščinah in pod čigavim vplivom Da bi se moglo to ravnovesje porušiti? Tu prehajamo na področje, ki najbolj osvetljuje trenutni mednarodni Doložaj Bolgarije. (Ire namreč za pereče vprašanje možnosti razširjenja sedanje vojne na evropski jugovzhod, odnosno črnomorski prostor in še širše ozemlje med petimi morji na bližnjem in srednjem vzhodu To vprašanje je trenutno v središču vsega bolgarskega zanimanja za svetovno dogaianie. Z opozorilom na nekaj značilnih bolgarskih odmevov nam ne bo težko razumeti bolgarskega stališča v tem kočljivem problemu. V sofijskem »Slovu« je objavil pred dnevi Aleksander Gančev članek, v katerem pobija precej razširjeno domnevo. da bi moglo danes na bližnjem vzhodu nastati bojišče ki bi do neke mere Domenilo ponovitev krimske vojne v letih 1854/55 Po avtorjevem mnenju ima ključ do novih zanletliaiev v tem oredelu sveta v rokah Turčija. Ona pa si ie v trozvezni pogodbi z Anglijo in Francijo z dne 12. maja lanskega leta izrecno izgovorila svobodne roke glede Rusiie. a je tudi kasneje ponovno poudarila, da bi vstopila v vojno z Rusi io samo v primeru naoada s te strani Dokler se to ne zgodi, se zdi skoro izkliučeno. da bi Turčija odprla dardanelske ožrne za vojne ladje zanadnih zaveznic. To stališče povsem odgovarja previdni turški oolitiki. ki se ie sicer z zvezo z Anglijo in Francijo zavarovala proti vsem drugim nevarnostim na Balkanu in drugod, ki pa obenem računa s sovjetskim čini-teljem v svoji soseščini kot z dejstvom, mimo katerega brez tveganja za svojo varnost ne more V ostalem je tudi Sovjetska unija v enakem položaju nasproti Turčiji Pa tudi če bi se krimski Drimer nonovil. ie avtor mnenja da bi nastal Dovsem nov no^riai ker bi se kot nov čmitelj Dojavila Ttalija Vsakdo, ki bi skušal ustvariti novo bojišče na črnomorskem Dodročju, mora računati s tem. da bo imel Italijo v nasprotnem taboru. To vpliva na ve- Italijanski protest v Londonu Besedilo italijanske protestne note angleški vladi zaradi uvedbe kontrole nad uvozom nemškega premoga v Italiio London, 4. marca. j. (Reuter) Angleško zunanje ministrstvo sporoča, da je danes prejelo "beseoilo italijanske protestne note zaradi uvedbe kontrole nad prevozi nemškega premega v Italijo. Besedilo note je bjo dostavljeno zunanjemu ministrstvu preko poslanika Velike Britanije v Rimu. Angleški vicda bo italijansko protestno noto mmudoma in temeljito proučila tei bo storila vse. kar bo v njeni moči, da bo vpošicvala italijanske interese. Nota, katero je italijanska vlada poslala britanski vladi se glasi : Fašistična vlada se sklicuje na sporočilo britanske vlade, da bo vsaka ladja, natovorjena z nemškim premogom, po 1. marcu piT; pod ukrepe kontrolnega u,it-čaja. Zaradi takega ukrepa, ki težko prizadene italijanske interese, ponavlja fašistična vlada v najostrejši obliki proteste in rezerve, ki jih je že formulirala glede načel, ki prevevajo ukrepe britanske vlade in zveze z gospodarsko vojno kakor tudi glede načina, kako se ti ukrepi izvajajo proti neodvisnim državam. Ukrepi, ki jih britanska vlada izvaja na tem popri-šču, so proti duhu mednarodnega prava, ki v točno določenih oblikah določa pravice vojskujočih se držav zaradi zagotovitve Interesov tretjih dr*av in svobodnih evropskih držav Z ozirom na mednarodne odredbe je nesporna zloraba, če se ves pomorski promet nevojskujočih se držav podreja nadzorstvu Zahteve, da se ladje podvržejo škodljivemu in pretiranemu pregledu, ki ni v skladu z običajno tajnostjo trgovinskih pogodb, kakor tudi. da se ukazuje izpremenjena plovba ladjam in da se ladje zaustavljajo za nekaj dni in tednov v kontrolnih lukah. povzročajo škodo ladjarski industriji, ladjarskemu prometu in trgovinski izmenjavi, obenem pa se s tem tudi otežuje, omejuje in če-sto paralizira preskrbovanje nevoiskuiočih se držav. Odredbe, ki se nanašajo na tr- govsko blago v zvezi s pravim ali pa samo pogojnim tihotapstvom, odkrito nasprotujejo besedilu mednarodnega prava, ki je na tej razliki utemeljilo možnost zagotovitve normalnih dobav za potrebe prebivalstva Pregled pošte na odprtem morju in način, s katerim se nadzirajo pisma, ki so jih Italijani poslali Italijanom, pomeni očitno kršitev poštne tajnosti, ki je z enajsto haaško konvencijo iz L 190? izrecno zajamčena. Zlasti se ne sklada s temeljnimi načeli mednarodnega prava, posebno pa ne s pariško deklaracijo dne 16. aprila | 1856, ukrep od 18. novembra, ki se tiče nemškega izvoza v nevtralne države. Naj b'Kic- nagibi, zaradi katerih se smatra za potrebno izvajanje takih ukrepov, kakršnikoli. vendar ti ukrepi v nobenem primeru ne morejo opravičiti omejitve pravic nevojskujočih se držav. Prej omenjeni ukrep predstavlja po drugi stran' izredno krivico s stališča nspodar-skih reperkusij. kajti izvajanje silno ovira funkcioniranje mednarodne izmenjave, odstranjuje vire za preskrbovanje tn zmanjšuje možnost proizvodnje nevojskujočih se držav Fašistična vlada zlasti poudarja, da sklep britanske vlade da bo kontrolirala uvoz nemškega premoga v Italijo pc morju, ni zakonit toliko bolj ker je britanski vladi dobro znano da le ta premog neobhodno potreben za živllenje in cielo italijanskega naroda Pod takimi pogoji utegnejo ukrepi, kf Jih le izdala britanska vlada, motiti in oerražati eo«podar-ske in politične odnoce med ItaHio in Veliko Britanijo, ki so bili urejeni s sporazumi od 16. aprila 1938. Ko ponavlja svoj protest, pa fašistična vlada navaja te podrobnosti in elemente situacije, da bi s tem ugotovila odgovornost 7 ozirom na poznejši razvoj tega položaja. Pravi nameni Anglije Italijanski tisk potsdarja, da bi Anglija ri da prisilila Italijo, da bi dobavljala zaveznikom vojni material Rim, 4. marca, j (Havas) Italijanski tisk izredno ostro reagira na najnovejšo aplikacijo prepovedi uvoza nemškega premoga v Italijo s strani angleške pomorske kcntr- ie Take n. pr piše list «.Regime Fascista«, da hoče angleška vlada s tem ukrepom prisiliti Italijo, da bi krila svoje potrebe na premogu iz rudnikov v angleškem Wallesu Anglija pri tem nič ne računa. da bi to za Italijo pomenilo izpostavljati svoje trgovinsko brodovje vsem nevarnostni mm in torpedov v Severnem morju Getov je da ima Anglija za go-spodErskim prit skom. ki ga predstavlja njen ukrep, tudi svoj politični račun z Italijo Namen \>or'tvi. da ne bo dobavljala vojnega materiala in municije za-padu Vse besede o potrebi strogega izvajanja gospodarske blokade Nemčije ne morejo v tem pogledu prikriti pravih ciljev Anglije Na vsak način so angleška sredstva v zasledovanju teh ciljev izredno težek narave in če se bodo pričela uporabljati ne more nihče videti v naprej, kakšne izmere bi utegnil zavzeti konflikt, ki ga lahko povzroče. London, 4. marca s. (Reuter) Kakor poročajo iz Rotterdama. je danes zgodaj zjutraj odplulo iz luke 6 italijanskih ladij z nemškim premogom Nadaljnjih 14 italijanskih ladij v luki še naklada premog in namexavajo tudi v kratkem odpluti. V Londonu izjavljajo, da mora v smislu uvedbe vojno-tihotapske kontrole za nem-šk: premog, ki gre v Italijo, premog na vseh teh ladjah brez dvoma zapasti za-plenitvi. Tudi ugotavljajo uradno, da ni dala angleška vlada nobenega dovoljenja za prost prehod teh ladij Na drugi strani so izjavljali danes italijanski krogi v Rotterdams da upajo, da premog ne bo zaplenjen, ker ie bil kupljen v Nemčiji še i pred uvedbo kontrabandne kontrole za nemški premog dne 1 marca a je zaradi ledu na Renu zastal dovoz nemškega premoga v Rotterdam in se je tudi nakladanje zakasnilo Italijani upajo, da bo smelo zato vseh približno 20 ladij, ki so še sprejele nemški premog v Rotterdamu pluti bre? težav v Italijo, obenem pa ugotavljajo da po l marcu niso dospele nobene novt italijanske tadje po premog v Rn*ter-i dam in da tudi nobena več ni na poti. moga s predpostavko seveda, da spremeni svoje dosedanje stališče glede prodaje vojnega materiala m municije, ki jih potre- I bujeta zapadni zavezniški državi. Angleško javno mnenje, kakor tudi an- ' gleški parlament, sta si edina v tem, da Je treba zahtevati Se strožje pomorske kontrole, ker smatra sedanjo prakso v tej kontroli za še premalo energično. Francoski komentar Pariz, 4. marca. j. (Havas) Komentirajoč protestno noto, ki jo je danes Italija poslala angleški vladi, podčrtavajo mero-dajni francoski politični krogi naslednje njene tri šibke točke: 1 Obravnavajoč celotni problem blokade, se italijanska nota ponovno sklicuje na prejšnje protestne note Zedinjenih držav zaradi angleške pomorske kontrole, dasi se te ameriške note v ničemer ne nanašajo n- Italijo. 2. Italijanska vlada v svoji noti prav nič r.e vpošteva razlogov, ki so prisilili zavez-niškf države k poostritvi normalne blokade Italijanska zahteva ie da metode, ki jih je v pomorsko vojno vpeljala Nemčija, ne bi smele biti vpoštevane v opravičilo protiukrepov, h katerim sta bili prisiljeni zavezniški državi Na drugi strani trdi Italija da so nevtralne države ki so ravno zarad' teh nemških akcij izgubile mnogo bro-^ovia nokiicane rivieniti svoj glas proti zavezniškim državam in protestirati zo- per težave, ki jim jih povzročajo zavezniški kontrolni ukrepi. 3. Italijanska nota pravi, da so s temi ukrepi ogroženi itali j ansko-angleški od-nošaji, urejeni z dogovorom od dne 16. 4. 1938. Francoski opazovalci pripominjajo k temu, da je bil omenjeni dogovor izpopolnjen tudi še s sličnim dogovorom med Italijo in Francijo, ki pa ni bil nikdar podpisan, čeprav si je za to Francija mnogo prizadevala, upajoč, da bi podpis tega dogovora pripomogel k izboljšanju odnošajev z Italijo. Zbiranje angleška čet v Keniji London, 4. marca. s. (Reuter) Kakor poročajo iz Najrobija, glavnega mesta Kenije, ki meji na Abesinijo, je tja dospel oddelek južnorodezijskega vojaštva, sesto-ječ iz enega bataljona pehote ter transportnega municijskega. ambulančnega in trenskega odseka. Vojaštvo je bilo prepeljano na poti preko 3.000 km na 200 avtomobilih. Eno samo vozilo je imelo defekt. Oddelek je pripeljal s seboj vse potrebne zaloge in se je sam zalagal z bencinom. Vsi vojaki so rodezijski domačini, ki so se prijavili v vojaško službo prostovoljno.^ Š prihodom južno-rodezijskih čet Je hila danes dovršena koncentracija angleških ko'onia'nih čet v Keniji, kjer se je zbrala vojska iz vse Vzhodne in Centralne Afrike. Welles zopet v Švici V Lausanni bo sestavil poročilo za Roosevelta o svojih razgovorih v Berlin«, nakar bo odpotoval v Paris Za še strožje kontrolo Angleška javnost zahteva, da se rr?a izvajati poostrena blokada Nemčije v vsej strogosti in zaplsofci tudi izvoz nemškega premoga London 4. marca j (RSVi V merodajnih angleških krogih izjavljajo, da Anglija nikoli ni skrivala dobre volje, vpoštevati v sedanji vojni življenjske interese nevtralnih držav, ki so zaradi gotovih ukrepov zlasti na morju utrpeli nekatere omejitve. Protizakonite metode ki jih je pričela uvajati Nemčija v pomorski vnirr 'r. * vn terimi je bila marsikatera nevtralna država že težko prizadeta so orisih m do Velike Britanije, da je morala v borbi proti nemški brezobzirni vojni marsikie spregledati vpoštevanje interesov nevtralnih držav Velika Britanija je v gospodarski vojni z Nemčijo in se pač ne more od- reči ukrepom in sredstvom, da to vojno uspešno izvede do kraja, čeprav se zaveda, da so v tej borbi marsikje prizadeti tudi interesi nevtralcev. kar ponovno kaže primer Italije. Angliji ne preostane drugega kot izvesti poostreno blokado Nemčije v vsej strogosti in tu italijanski protest ne bo moeel prav nič spremeniti odločitve Anglije, da bo v bodoče zap'enila tudi ves nemški izvoz premoga. Tu ne ere samo za povsem zakoniti ukrep marveč tudi za ukrep ki se je vse predolgo ocTašai TtaHii ostane edina minist, ako se hn£e oskrbovati s premogom, da se posluži angleškega pre- liko previdnost v pogledu ustvarjanja novih bojišč v tem predelu Evrope. Nekako podobno se ie o tem izr^z4! Nikolov v sofijskem »Miru«, ki ie še posebej opozoril na razlike v ooložaju Balkana med svetovno voino in danes Bolgarsko gledanje na ta vprašanja pojasnjujejo zlasti naslednji njegovi stavki: »Naj so zgolj teoretične možnosti tujih vplivov še tako velike, nobenega dvoma ni, da je ključ za ohranitev miru v črnomorskem predelu v rokah samih balkanskih držav Njihova politika pa ie jasno označena Nobena balkanska država ne želj mednarodnih zaoletliajev Vse države pol-! otoka so na^rotne vojni kot sredstvu za reševanje mednarodn'h sdo^ov Mo-reb'tni spori bodo poravnani z medsebojnimi koncesijami in snlošn;m sporazumom ... Ako je prizadeta država j pripravljena za vsako ceno braniti svo-i jo neodvisnost proti tujim težnjam in računom, ni mogoče ustvariti preko nje bojišča .. Zato smo mnenja da ie ta nev^rn^st ^zkliu^e^a dokler bo države bližnjega vhoda prevov^ o'Mn*-na mirovna voMi Ako 'e bedo te države vso se^nio vojno izog'ba^ tujim vplivom in skušnjavam, jih čaka olirne bodočnost « Boli pesimistično se je o tem pred dnevi izrazilo sofijsko »Utro« v primerjavi položaja na skandinavskem severu in evropskem jugovzhodu, ker izhaja iz nodmene, da se bo sedanja vojna od^čila prav v črnomo^em oredelu Tudi na usodo mal'h držav »leda »Utro« nekoliko boli ske-irično Vsi sofi^ki l^sti ra co «i ed'ni v tem da ie za b^lk^n^ke dr'ave nWon'la sedai zgodovinska odgovonr^t S*>mo njih oooolna solidarnost jih lahko reši. Teh ugotovitev pa se mora danes veseliti vsak pošteno misleči Balkanec. Bern, 4. marca j. (Havas) Danes tik pred poldnem je prispel v Basel na svoji poti iz Berlina ameriški državni podtaj-nik Sumner Welles Na kolodvoru ga je sprejel ameriški generalni konzul, ki je ostal v Wellesovem spremstvu ves čas do hoda popoldanskega brzovlaka v Lausanne. kjer bo Welles ostal ves jutrišnji dan V torek ponoči bo Welles odpotoval v Pariz Svoje bivanje v Lausanni bo izkoristil ameriški državnik za sestavo obširnega poročila v katerem bo seznanil Roosevelta s «vojimi razgovori, ki jih je imel z vodilnimi osebnostmi Nemčije. V dobre poučenih krogih tolmačijo ponovni povratek Wellesa v Svico z dejstvom d& ameriški diplomat zaupa samo švicarski brzojavni družbi važne brzojavka tajne vsebine, s katerimi obvešča Roo-sev c poteku svoje misije Prav zaradi tega se le tudi na svoii poti iz Rima Wellie "Fjpre* ustavil v Svici, odkoder ie šele poročp1 Rooseveltu o svojih razgovorih z Mussoliniiem i" italijanskim zunanjim mini Ti Cianom. Pismen Hitlerjev otfgovsr na Rooseveltova vprašanja Bern. 4 marca AA (Havas) Kakor poročajo iz Berlina, kaže vse na to, da je Ribbentrop izročil danes Wellesu pismeni Hitlerjev odgovor na vprašanja, ki mu jih je zaHhvi Roosevelt Kaj zahteva Hitler Pariz, 4. marca. j. (RSV) O razgovorih Sumner Wellesa s Hitlerjem čuvajo v merodajnih krogih še zmerom največjo tajnost. vendar se je izvedelo iz krogov, ki stoje blizu nemškemu zunanjemu ministrstvu, da so se sukali razgovori v glavnem okrog dveh problemov: 1. sovjetsko-finska vojna ln 2. glavne nemške zahteve o bodoči ureditvi mednarodnega ravnotežja. Glede finskega vpraSanja so v nemških službenih krogih mnenja, da pomeni oku-oacija Viborga končno rusko zmago nad Finsko. Potrebo po nemškem posredovanju ti krogi še zmerom zanikujejo in samo nripominiajo, da želi Hitler naglo likvi-iacijo vojne na Finskem zaradi tega, ker nihče ne ve. kakšne komplikacije bi lahko nastale, ako se ta vojna zavleče — kar je povsem mogoče. MarSal Mannerheim bi se mogel sedaj, ko se obeta na Finskem odju-ga, ki bo vojaške operacije zaradi tajanja snega in ledu zelo otežkočila, braniti proti Rusom Se več tednov. Odjuga bo verjetno najmanj za 6 tednov onemogočila vsako sovjetsko prodiranje ln v tem času se po Hitlerjevem mnenju lahko zgode nepričakovane stvari. Posredovanje za končanje finske vojne je torej slej ko prej zelo aktualno ln je bilo po mnenju omenjenih nemških krogov predmet Širokih razmotrivanj med Hitlerjem In Wellesom. Glede bodoče ureditve mednarodnih odnošajev pripominjajo v informiranih krogih, da je Hitler navedel Wellesu naslednje nemSke zahteve: 1. Popolna svoboda morij. 2. Kolonije. 3. Odstranitev postojank mednarodne kontrole v pomorski plovbi, kakor so Gibraltar, Malta in Singapur. Vodilne nemSke osebnosti so skuSale Wellesa prepričati, da je položaj Nemčije v Srednji Evropi sličen položaju Zedinjenih riržav v zanadni heirlsferi. Nemčija je odločena do kraja voditi borbo za popolno realizacijo teh svojih ciljev. Madžarski dentanti Budimpešta, 4. marca. j. (Havas) Madžarski službeni krogi demantirajo informacije, te bi bU Hitler izjavil RooMvetto- vemu odposlancu Sumner Welesu, da ima Nemčija namero ne samo obdržati svoje gospostvo nad Poljsko, marveč, da ga hoče razširiti tudi preko Madžarske. Isti krogi pripominjajo, da je samostojnost in politična neodvisnost Madžarske zasidrana v dovolj trdno postavljenih temeljih. Tuji politični opazovalci, ki so verjetno razširili gornje informacije, pa slej ko prej vztrajajo na trditvah, da je v načrtu življenjskega prostora Nemčije vsebovana ne samo Madžarska, marveč vsa Srednja Evropa. V Ameriki prav nič ne upajo na mir New York, 4. marca. z. Upanje na skorajšnjo sklenitev miru, ki so ga gotovi ameriški krogi vezali na potovanje Wellesa v Evropo, je po njegovih razgovorih v Berlinu popolnoma izginilo. Ameriški listi zelo komentirajo poročila, da so pri Wellesovih razgovorih Igrali veliko vlogo tudi odnošaji Nemčije do Zedinjenih dr-, žav. Komentarji ameriškega tiska v tem pogledu za Nemčijo niso posebno ugodni. »Washington Star« piše, da pomenijo nemški mirovni pogoji samo podaljšanje vojne za nedoločen čas, nekateri listi pa so mnenja, da so pogoji, ki jih je navedel Hitler, namenjeni predvsem za nemško notranjo porabo. Zavezniki bi izvršili samomor, piše »Washington Post«, ,če bi pristali na take pogoje. Ameriška javnost je sedaj že dovolj poučena o razmerah v Evropi in se ne da od nikogar več zavajati. Welles bo mogel Rooseveltu poročati samo to, da je resna vojna mnogo bližnja kakor pa mir. Hitler je dokazal, da ni niti moralične. niti praktične, niti gospodarske, niti politične osnove za kompromis. Sedaj preostane samo še preizkušnja moči ali pa sprememba nemškega režima. Welles povabil Schachta v Ameriko Basel, 4. marca. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da je Welles povabil bivšega nemškega gospodarskega ministra in bivšega guvernerja nemške državne banke dr. Schachta na obisk v Zedinjene države. Obvezno delo za ženske v Franciji Pariz, 4. marca. j. (Havas) Kakor izjavlja delavsko ministrstvo, bodo v bodoče, kadar se bo izkazala potreba, pritegnjene vse ženske k obveznemu delu v tovarnah, ki izdelujejo potrebščine za narodno obrambo. Delavsko ministrstvo pripravlja v sporazumu z ministrstvom za oborožitev ter z mornariškim in letalskim ministrstvom načrt, kako bodo ženske postopoma uvrščene v obligatorično delo v podjetjih, ki izvršujejo naročila teh ministrstev. Trenotno je več tisoč žensk, ki so se prostovoljno priglasile za to službo v seznamih delavskega ministrstva, čim pa se bo izkazala potreba in prostovoljne delavke ne bi več zadoščale, potem delavsko ministrstvo ne bo oklevalo izdati odlok o obveznem delu. Delavsko ministrstvo se je razen tega odločilo izdati potrebne ukrepe za pospeševanje vajenskega naraščaja za Časa trajanja vojne. Vsi mladi ljudje brez redne zaposlitve bodo pritegnjeni v formacije profesionalnega naraščaja, ki bodo nato porazdeljene na posamezne tovarne, v katerih se bodo mladi ljudje izučili za gotova strokovna dela. Srditi boji za VIborg Finci branijo v Viborgu vsako ped zemlje, da se med tem čim bolje utrdijo v novih postojankah Haparanda, 4. marca. i. (Havas).Sovjetske dete ie zmerom niso v popolni posesti mest» Viborga. dasi so posamezni sovjetski oddelki na nekaterih točkah pr drli že precej daleč izven mestnega p. meri ja. V mestu samem, kakor tudi v okolci. se bi-jejo silno ogorčene borbe za vsako strateško važnejšo točko. Sovjetske čete, ki so Spočetka prodirale v središče Viborga samo od južne strani, so sedaj pričele prodirati proti centru tudi s severa. Vsi južni deli mesta s kolodvorom vred so že v sovjetski posesti, dočim se v severnih in vzhodnih četrtih nadaljujejo boibe od ulice do ulice. Obračajoč glavno pažnjo popolnemu ob-kroževajriu Viborga. so sovjetske čete nekoliko popustile v prodiranju proti tretji finski obrambni črti kar Finci izkoriščajo s tem. da skušajo to črto. kar najbolj utrditi preden pride elavni sovjetski naval. Na ozemlju ored tretjo utrdbeno črto. ki sa Sovjeti še niso zasedli, so silno aktivne &nske patrulje, ki z nenadnimi napadi v majhnih edinicah ter s Dreciznim streljanjem iz varnega kritja z velikansko po-:žrtvovalnostio zadržuieio sovjetsko prodiranje Vse prizadevanje Fincev ere za tem. da pridobe časa za utrditev svoje tretie obrambne črte. Pod zaščito patruljnih čet se na terenu ored obrambno črto z vso naglico grade pasti za tanke ter polagajo mine. Sama obrambna črta se razširja v globino ter 9e srade nove pozicije za topništvo in strojniška snezda. V mero-dainih finskih vojaških krogih so glede trdnosti tretje obrambne črte zelo optimistični. Nobena izmed najnovejših informacij, Izvirajočih z bojišča pri Viborgu. ne more x gotovostjo trditi, da bi bili Rusi že dokončno zavzeli Viborg. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. marca. s. (Finska tel. ag.). Današnje finsko vojno poročilo poroča o včerajšnjih dogodkih na fronti naslednje: Na kopnem: Na zapadni polovici Karel-ske zemeljske ožine je poskusil sovražnik prodreti preko ledu Viborškega zaliva, a je bil odbit. Istotako so bili odbiti sovražni napadi med Viborgom in reko Vuoksi. Poskus sovražnega prodora v smeri Airapää je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Na vzhodni polovici Karelske ožine na obeh straneh topništvo streljanje, zlasti močno ob reki Tajpale. Severovzhodno od Ladoškega jezera je bil orbit sovražni prodor v smeri na Pitkä-ranto. Pri Ajtojokiju so se ves dan vršili bo-ii, sovražnik je izgubil 1200 mož. Pri Kuhmu smo zavzeli neko sovražno oporišče. Boji se nadaljujejo. Pri Pečengi se je moral sovražnik umakniti za S km na sever od Nautsija. V zraku: Naše letalstvo je nadaljevalo z izvidniškimi in bombnimi poleti posebno na Karelski ožini. Razpršilo je sovražne kolone in bombardiralo zbirališča sovražne vojske. Sovražno letalstvo se je udejstvovalo posebno na Karelski ožini in na severovzhodu Ladoškega jezera. V vojnem območju & bila bombardirana mesta Lappeenrata in Mahtapeke. Posebno v Lappeenrati je bila povzročena velika škoda in je bilo po-ru'^nih več hiš. Za fronto so bila bombardirana predvsem naselja v dolini reke Rymi, tako Kotka, Kouvola in Kuusankoski. V teku dneva smo sestrelili 4 sovražna letala, dva nadaljnja primera pa še nista potrjena. En primer od 29. februarja je bil včeraj naknadno potrjen, ker je bilo najdeno sestreljeno letalo. Moskovski komunike Moskva. 4. marca AA. (DNB). Poročilo leningrajskega vrhovnega poveljstva pravi: Dne 3. marca so sovjetske čete na Karelski ožini nadaljevale z obkoljevanjem Viborga. Zavzele so vas Saarela. severno od Viborga in pri tem zaplenile štiri topove, ki so bili v centrali za obveščevalno služ>x> generalnega štaba nekega vojnega oddelka. Poleg tega so sovjetske čete zasedle tuJi otok Tupuranvali, južno od Viborga, kjer so zasedle 6 vojaških postojank. med njimi pet betoniranih topniških oporišč, v katerih so bili 4 težki obalni tonovi v nepoškodovanem stanju. Na ostalih odsekih bojišča ni bilo važnejših dogodkov. Sovletske letalske sile so bombardirale sovražne čete in vojaške objekte. V zračnih borbah je bilo zbito 10 sovražnih letal. Nove ilnske pozicije Helsinki, 4. marca. s. (Reuter). Sovjetske čete nadaljujejo z obkrožanjem Viborga. Mesto samo je še vedno večinoma v finskih rokah. Finci so razstrelili še tudi vse one maloštevilne zgradbe ki so ostale v teku bombardiranja doslej nepoškodovane. Med tem se finska vojska v dobrem redu urnika na nove utrjene postojanke seve-rozapadno od mesta, ki so z ozirom na terenske prilike prav ugodne za obrambo. Nove finske postojanke se nahajajo največ 5 km od Viborga. Obrambna črta ni nič daljša nego je bila prva Mannerheimova črta na Karelski zemeljski ožini. Helsinki, 4. marca. s. (Havas). švedski novinarji pravijo, da so morali Finci obrambo Viborga zelo drago plačati. Baje je padlo zadnje dni pri Viborgu 17.000 finskih vojakov. Te velike izgube pojäsnuje deistvo. da so morali Finci za vsako ceno držati gotove postojanke, da so lahko utrdili nove položaje, na katere so se sedaj umaknili. t-tit-?.! bn-ii so v teku v središču Karelske zemeljske ožine ob reki Tajpale. Tam ae finska vojska še ni umaknila, čeravno ji sedaj grozi obkolitev. Finci so doslej ob reki Tajpale odbili vse bombne sovjetske napade in sicer predvsem s pomočjo topništva. V Švedski vojski ae marajo komunistov Stockholm. 4 marca. 1 (Havas) Kakor pcročaio iz Helsinkov. 1e poveljstvo švedskih prostovoljskih čet naslovilo na švedski oarlament apel. nai zahteva izglasovanje zakona, po katerem bi se vsi komunisti jNeIìuSHI iz švedske prostovoljske armade. Avtorji tega apela utemeljujejo svoj korak z nevarnostjo, da bi utegnili nezanesljivi elementi v Hanf^p trenutku skočiti lastni armadi v hrbet. Komisija DN na Finskem Stockholm, 4 .marca. s. (Reuter). V Helsinke je dospela posebna komisija Društva narodov, da prouči navedbe finske pritožbe. da se Sovjetska Rusija ne drži mednarodnih zakonov o vojevanju, zlasti pa pritožbe, da sovjetska letala napadajo civilno prebivalstva Tudi Majski in Suric bosta odstavljena Kodanj, 4. marca. o. Skandinavska brzojavna agencija, ki je precej pod nemškim vplivom, objavlja vest, da bo odstranitvi Potemkina iz komisariata za zunanje zadeve v kratkem sledil tudi odpoklic mnogih sovjetskih diplomatskih zastopnikov. Omenjajo se zlasti poslanik v Londonu Majski, poslanik v Parizu Suric in poslanica v Stockholmu gospa Kolontaj. Iz angleške spodnje zbornice London, 4. marca. s. (Reuter). V spodnji zbornici je bilo danes na vlado stavljeno vprašanje, pod kakšnimi pogoji smeta angleška in francoska vojna mornarica pluti skozi Dardanele. Podtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril, da postane Tur- čija ▼ primera, ko stopi ▼ akcijo aagtoàko- francosko-turška pogodba, s tem vojujoča država, zaradi česar veljajo potem predpisi § 20 mon treske pogodbe. Na podlagi tega se smeta potem angleško in fcancoeko brodovje D ardane! poslužiti. Minister za informacije Reith je pojasnil, da je v Zedinjenih državah razširjeno napačno mnenje, da angleške kontra ban-dne postaje odpirajo ameriško pošto zato, da izvedo trgovske tajnosti Take vesti je treba z vso odločnostjo pobijati. Na državnega pod tajnika za zunanje zadeve je bilo stavljeno vprašanje glede akcije lorda Tervistoka v zvezi z dozdevnimi nemškimi mirovnimi predlogi. Državni podtajnik Butler je odgovoril da lord Tervi-stok ni delal v nobenem smislu v sporazumu z angleško vlado. Ko je potoval ▼ Dublin, mu niso bile dovoljene nobene posebne ugodnosti pri potovanju. Sicer pa je pripomnil Butler, da sta tako nemška vlada, kakor tudi nemško poslaništvo ▼ Dublinu zanikali, da bi imeli z lordom Ter-vistokom kakršnokoli zvezo. Pred spremembami v angleški vladi? London, 4. marca, o Današnji »Times« najavlja v zvezi s polletnico evropske vojne možnost skorajšnjih sprememb v angleški vladi. V prvih šestih mescih sedanje vojne, piše list je biLa oblast v rokah vlade, ki je imela prehodni značaj. Zato je sedaj glede na možni razvoj vojne pričakovati, da bo prišlo do sprememb v vladi, tako v pogledu njenega programa, kakor tudi v personalnem pogledu. Nova vlada mora bolj odgovarjati potrebam vojne. V zvezi s tem omenja »Sunday Express«, da se v političnih krogih govori o možnosti ostavke letalskega ministra Kingsleya Wooda. Spopadi na kopnem in v zraku na zapadu Ogorčene borbe s četam!, ki so padle v zasedo — Angleška letala zopet nad Berlinom Pariz, 4. marca. j. (Havas). V zadnjih 24. urah se je zelo poživila aktivnost na vseh odsekih zapadnega bojišča. Nemške patrulje so pokazale izredno podjetnost v nevtralnem svetu med obema bojnima črtama. Vzdolž celotne zapadne fronte so bili manjši spopadi med francoskimi in nemškimi izvidniškimi četami, sem pa tja tudi ogorčene borbe s četami, ki so na svojih patrolnih obhodih padle v zasedo. Precej aktivno je bilo tudi topništvo. Nemški napad na dve manjši francoski postojanki na frontnem odseku pri Niedu za-padno od mesta Sarrelouis so francoske čete ponoči zavrnile. Tudi topništvo je bile v tem sektorju na obeh straneh zelo aktivno. Pri nemškem napadu na neko francosko postojanko je Nemcem uspelo ujeti nekaj Francozov. Na drugi strani se je francoskim četam zahodno od Wissenbur-ga posrečilo obkoliti neki nemški oddelek ter ujeti nekaj nemških vojakov. Letalstvo je bilo včeraj izredno delavno. Francoski lovci so sestrelili tri nemška letala. Vsa francoska in angleška letala, ki so se udeleževala akcij, so se nepoškodovana vrnila na svoje baze. V noči od 2. na 3. marca je francosko letalstvo sodelovalo pri zavezniških poletih nad osrednjo Nemčijo. Razen tega je francosko letalstvo izpolnilo razne opazovalne in fotografske naloge, ki so jih izvršila izvidni-ška letala pod pokroviteljstvom lovskih eskadril. Angleško letalstvo je včeraj nadaljevalo z izvidniškimi poleti nad Severnim morjem ter severozapadno Nemčijo, kjer je navzlic izredno močni nemški protiletalski obrambi prodrlo zopet do Berlina. Nemška letala so na svojih poletih proti zapadu ponovno preletela belgijski teritorij. Celotni podatki o številu včeraj sestreljenih nomšKih letal še niso znani, ker se zavezniško vojno poveljstvo drži načela, da objavlja samo sestreljena letala, ki so se zrušila na francosko ozemlje, odno-sno padla v Severno morje, kadar je to zadostno ugotovljeno. ' pravijo o izgfsbah Mroßla London, 4. marca. s. (Reuter). V zadnjih u eh dneh so francoska in angleška letala nad zapadno fronto sestrelila najmanj 5, verjetno pa še ceio 6 nemških letai. Včeraj popoldne je zopet javilo letalsko ministrstvo, da so angleška letala nad zapadno fronto sestrelila nemško ietaio tipa Hein-ckel, francoska letala pa so sestrelila dve nemški, ki sta padli na francosko ozemlje. Zavezniki niso v teh bojih imeli nobenih izgub. Današnje nemško vojno poročilo sicer pravi, da so bila tri francoska letaia včeraj sestreljena, v resnici pa so vsa tri samo zasilno pristala v Franciji m posatine so ostale nepoškodovane. Tudi nobeno angleško letalo ni bilo poškodovano niti pri poletih nad Berlinom, čeravno se je udejstvovalo nemško protiletalsko topništvo in so tudi nemška lovska letala napadla Angleže tekom njihovega 10 urnega poleta, pač pa so angleška lovska letala v soboto popoldne nad Gravesendom v Angliji sestrelila pomotoma neko angleško letalo, ki so ga smatrala za nemško. Bruselj, 4. marca. AA. Havas. Na ozemlju občine Fixeau so našli ostanke nemškega bombnika, v njih pa sedem trupel. Smatra se, da je ta nemški bombnik sestrelilo angleško letalo. Na pristojnih belgijskih mestih se o tem ni dalo nič točnega izvedetL Francosko in nemško vojno poročilo Pariz, 4. marca. AA. (Havas). Vojno poročilo od 4. marca zjutraj pravi: Noč ie na vsem bojišču potekla v popolnem miru. Dva prednja oddelka nemških čet sta vzhodno od Mozele poskušala s krajevnimi napadi. Na splošno se v zadnjih dneh opaža ojačena delavnost oddelkov za zvezo in ogledniškEh patrol na vsem bojišču med Reno in Mpzelo. Dne 3. marca ie prišlo do večjega števila borb v araku in sta bila verjetno sestre- ljena dva sovražna bombnika Vse naše letalske enote so se vrnile na svoia oporišča V nasu nad predstražami so britanske letaiAe sile zbile eno nemško ogledni š ko letalo. Berlin, 4 marca. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Naše patrole so v odseku med Saaro in Palatinskim gozdom uiele 7. v ntkem drugem odseku pa 2 Francoza Nemško letalstvo je v noči od 2. na 3. marca nadaljevalo s svojimi ogledniškimi poleti med vzhodno britansko obalo in nad vzhodno Francijo. Posamezna nasprotna letala so letela v veliki višini. V smeri od Nemškega zaliva je eno letalo letelo v se-verozapadni smeri in preletelo nemško-dansko mejo. Stiri lovska letala tipa Messerschmitt so se srečala z 12 francoskimi letali Ko ie bilo zbito eno francosko letalo, so Francozi, čeprav številčno v premoči. opustili borbo in odleteli v notranjost Francije Eno nemško oaledniako letalo je imelo borbo s tremi francoskimi lovskimi letali in se je moralo spustiti sredi francoskega trdniavskega oasu. ker sta med borbo odpovedala oba motoria. Posadka je takoj zažgala svoie letalo Dva člana, od katerih ie bil eden ranien v kolek. sta se privlekla skozi glavne francoske postojanke in prišla do nemških pred-straž. nemška timzlva bo spomladi? Rim, 4. marca. o. Vsi italijanski listi oglašajo zadnja dva dni v svojih poročilih iz Berlina da nemški politični krogi in sploh vsa nemška javnost z napetostjo pričakuje začetek velike ofenzive, ki bo. kakor se v Berlinu zatrjuje, prišla še ta mesec, ker je mesec marec že več let sera mesec zgodovinskih odločitev kancelarji Hitlerja. V Berlinu smatrajo da bo nemška ofenziva naperjena v prvi vrsti proti Angliji in da bo pri tem igralo letalstvo glavno vlogo. Pri tem pa ne izključujejo možnosti, da se vojna ne razširi ne samo na sever Eviope, marveč tudi na azijski vzhod. Pariz, 4. marca. s. (Reuter). Na nemški sli ani za_:adne fronte je opaziti zopet večja premikanja čet. Na fronto je dospelo več no-vih divizij, ki so bile Izvežbane pre- j ko zime. V francoskih vojaških krogih j označujejo prihod novih nemžk^h divizij kot noi malen in niso za. adi tega niti najmanj vznemirjeni. Nemčija se je opravičila v Brasi ju Bruselj 4. ma~ca AA (Belga). Izdano ie bilo na-lcdnie uradno sporočilo: Danes ie nemški veleposlanik v Bruslju obiskal zunanjega ministra Scaaka in mu podal pri tej pri. *.d sledeče poiasnilo o incidentu, ki se je dogodil v soboto. Nemško letalo ie prišlo iz Francije, kier se ie borilo z večjim številom angleških lovskih letal. Pilot ni opazil da leti nad Belgijo, ker leži Saint Iber okoros 6 minut pol3ta od meje. Ko je opazil patrolo treh belgijskih letal, ie pilot mislil, da leti proti niemu sovražnik in se je zato spustil v borbo. Nemška vlada izraža belgijski vladi naj-iskrenejše obžalovanje zaradi tega incidenta in ji zagotavlja, da bo odločno ponovila obstoječa navedila. po katerih le prepovedano letanje nad nevtralnimi ozemlii. Nemška vlada ie pripravljena brez odlašanja urediti vsako odškodninsko zahtevo, ki jo bo predložila belgijska vlada. Bruselj, 4. marca. AA. (Belga). V soboto in nedeljo je veliko število tujih letal letelo čez severne, južne in vzhodne pokrajine Belgije in nad Brusljem. Protiletalsko topništvo ie večkrat streljalo nanie. dvignila pa so se tudi belgijska lovska letala. Švicarski protest v Berlinu Bern, 4. marca. z. Švicarski poslanik v Berlinu je danes po nalogu svoje vlade obiskal nemško zunanje ministrstvo in vložil protest zaradi napadov nemškega tisk* na švicarske zvezne oblasti in na švicarski tisk. j Slovo Italijanskega poslanika IndeUija . 4. marca. AA. Danes opoldne Je v salonih zunanjega ministrstva zunanji minister Cincar-Markovič priredil kosilo v čast italijanskega poslanika Maria IndeUija, kj odhaja za veleposlanika v Tokio, in njegovi gospe. Kosila so se udeležili višji uradniki italijanskega poslaništva in višji uradniki našega zunanjega ministrstva. Ameriški veleposlanik pri dr« Mačku Zagreb, 4. marca. o. Hrvatskega bana dr. šubašlča je danes dopoldne obiskal veleposlanik Zedinjenih držav Arthur Bliss-Lane, ki ga je opremljal zagrebški generalni konzul John James-Meily. Zvečer je dr. Maček odpotoval v Beograd. Italijansko-turSki trgovinski sporazum Carigrad, 4. marca. AA. (Stefani). Na poti skozi Carigrad proti Ankari je turški veleposlanik pri Kvirinalu sprejel časnikarje in jim izjavil, da je bil podpisan italijansko-turški trgovinski sporazum. Italija bo dobavljala Turčiji predelane izdelke, Turčija pa Italiji polizdelke, surovine in predmete za prehrano. S podpisom tega sporazuma se bo obseg trgovske izmenjave podvojil. er^tfadu lahko vzamete 1-2 ASPIRIN tablete Ni drugega zdravila po imenu „Aspirin", temveč edino-le ,,Bayer"-jev Aspirin. O^. rag. pod S br. J7 6f2 od 22. M. 193«, Trgovinski minister dr. Andres v Nemčiji Iz Leipziga, kjer je prisostvoval slovesni otvoritvi letošnjega velesejma, se je odpeljal v Berlin Berlin, 4. marca. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je prispel s svojo gospo in spremstvom v soboto zjutraj ob 2.30 v Leipzig. Na železniški postaji so dr. Andresa sprejeli predsednik uprave lipskega velesejma dr. Fichte, direktor ekspoziture sejma v Beogradu Voss ter tajni svetnik nemškega zunanjega ministrstva Hodaček, ki je dodeljen spremstvu dr. Andresa za časa njegovega bivanja v Nemčiji. Ga. Fichte je predala ge. Andresovi lep šopek cvetja. V nedeljo dopoldne je dr. Andres s svojim spremstvom prisostvoval slavnostni otvoritvi velesejma. Tam ga je pozdravil nemški propagandni minister dr. Göbbels ter ostal z njim dolgo v prisrčnem razgovoru. Po otvoritvi sejma je predsednik Fichte priredil svečano kosilo na čast tujih gostov. Kosilu so poleg dr. Andresa prisostvovali tudi jugoslovanski poslanik v Berlinu Andrič in ostali tuji predstavniki, ki so akreditirani v Berlinu, spremstvo ministra dr. Andresa ter več predstavnikov lelpziškega velesejma. Med kosilom je predsednik Fichte pozdravil dr. Andresa ter se mu zahvalil, da je s svojo prisotnostjo počastil slavnostno otvoritev pomladanskega velesejma v Leipzigu. Dr. Andres mu je odgovoril, da Je zelo zadovoljen, da lahko prisostvuje tej impozantni gospodarski manifestaciji. Lipski velese-jem je postal med našim narodom sinonim vseh velikih gospodarskih stremljenj. Z njegovim imenom je zvezana predstava ogromne prdlzvodnje vseh vrst, ki so jih mogle ustvariti pridne človeške roke. Dalje je minister dr. Andres naglasil, da se veseli, da lahko ugotovi, da je nem- ško ustvarjanje na gospodarskem polju ostalo tudi za časa vojne na isti višini kakor preje in da lipski velesejem niti najmanj ne zaostaja za sejmi, ki so bili v mirni dobi prirejeni v tem mestu. Ta ugotovitev je toliko bolj razveseljiva, ker dokazuje da bo blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Nemčijo ostala tudi dalje zagotovljena. Jugoslovenske gospodarstvenike zanimajo proizvodi, ki so sedaj razstavljeni na leipziškem sejmu in ki so privabili vel iko število jugoslovenskih gospodarstvenikov. Razen tega pomeni lipski velesejem tako letos, kakor v minulem letu, za jugoslovenske gospodarstvenike skupno gospodarsko manifestacijo. Udeležba Jugoslavije na sejmu dokazuje nemško-jugosLovensko gospodarsko sodelovanje. Po končanem govora si je minister dr. Andres v spremstvu dr. Fichteja ln načelnika trgovinskega ministrstva dr. Todorov i Ca še podrobneje ogledal razstavo in je obiskal tudi jugoslovenski paviljon. Dalje časa se je pomudil tudi v bolgarskem oddelku, kjer se je razgovarjal s predstavniki Bolgarije in izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko ponovno naglasi prisrčni sprejem, ki mu je bil nedavno prirejen v Bolgariji. Zvečer je minister dr. Andres s svojim spremstvom prisostvoval v operi slavnostni predstavi »Dunajske krvi«. Za čar sa pavze je predsednik sejma Fichte priredil na čast jugoslovenskih gostov zaku-sko. Minister dr. Andres si je danes ponovno ogledal sejem, nato pa je odpotoval v Berlin. Letalski napadi na ladje Nemška letala so bombardirala celo vrsto angleških in nevtralnih trgovskih ladij London 4. marca AA (Reuter) Uradno poročajo da je r.emško letalo tipa Hein-ckel v Rokavskeni prelivu napadlo britansko-indijsko poTniško ladjo »Donala«. Od eksplozij* bomb je bil ubit ladijski kapitan Ladja se je vnela Od 48 angleških državljanov jih togrešajo 20. od 253 indijskih državi jano- pa 80. Britanske ln ho-land.sk.* 'adje Si> rešile ostale potnike in posadko Mnog j je tudi ranjenih. Ladja je pluld iz Anversa Pilot nemškega letala je ob svetli noči zapazil ladjo in jo bombardiral. London. 4 marca. s. (Reuter) Angleški ribič pripovedujejo, da so ribiške ladje v soboto pop/idne v Severnem morju menda seslreìile neke nemško letalo, ki jih je napad*o Ko se je letalo po napadu oddaljevalo, je bilo v plamenu. Pozneje so videli v daljavi, kako je strmoglavilo v morje. Ho^ndski ladji »Shieland« (2000 ton) in »Limburg« (345 ton), ki sta dospeli v luko Ostende, sta sporočili, da ju je v petek zjutraj v Severnem morju napadlo nemško letalo in ju obstreljevalo s strojnicami. V dve angleški luki je dospela posadka švedskega parnika »Lagerholm« (2800 ton), ki je na še nepojasnjen način postal žrtev pomorske vojne. Rešena je vsa posadka. Danes zjutraj so nemška letala napadla na Severnem morju holandski parnik »El-sina«. Neko nemško letalo je parnik obstreljevalo s strojnicami. Kapitan in en mornar sta bila ubita. Potopljena podmornica Madrid, 4. marca. s. (Reuter) Iz Cadiza poročajo, da je neka nemška podmornica ob južnozapadni španski obali napadla angleški konvoj. Neka angleška vojna ladja je takoj napadla podmornico in jo potopila. Žrtve nesreče in torpedov London, 4. marca. J. (Reuter) V bližini škotske obale se je po silni eksploziji potopila angleška ribiška ladja »Ben Attow«. Vsa posadka broječa 9 mož je našla smrt New York, 4. marca, a (Ass. Press.) Ob obalah Dominikanske republike so ameriške vojne ladje odkrile dva prazna rešilna čolna z neke nemške trgovske ladje Na obeh se je nahajal samo znak Hamburg -Amerika — družba »Hapag«. London, 4 .marca. s. (Reuter*) V neko škotsko luko Je dospela angleška petrolej-ska ladja »Imperial Transport«, ki jo Je neka nemška podmornica s torpedom preklala skoro na dvoja. Kljub temu «e j« kapitanu posrečilo prevoziti še nad 100 milj v luko. Ladji so na koncu pomagale angleške vojne ladje in neki vlačilec. Kerenski na poti v Pariz Lizbona, 4. marca. AA. (Havas). Znani ruski politik in nekdanji ministrski predsednik Kerenski je prispel s svojo soprogo z ameriškim čezoceanskim letalom ▼ Lizbono. Kerenski bo odpotoval dalje ▼ Pariz. Obsodba zaradi ustrelitve dr. Eda Marko vi ca Beograd, 4. marca. p. Danes je bila objavljena sodba v procesu proti policijskemu agentu Marku Markoviču, ki je bil obtožen, da je ubil direktorja Prizada dr. Eda Markoviča. Na današnji razpravi sta govorila zagovornika obtoženca, ki sta dokazovala, da je policijski agent postopal v silo-branu in po zakonskih predpisih. Med govorom je zagovorniku dr. Miši Viktoroviču postalo slabo in je moral svoj obrambni govor prekiniti. Sodišče je po kratkem posvetovanju objavilo sodbo, po kateri je policijski agent Marko Markovič obsojen na dve leti strogega zapora. Eksplozije v Zagrebu Zagreb, 4. marca. AA. Pred devetimi dnevi, to je 24. minulega mesca so okoli devetih zvečer eksplodirali v šestih javnih telefonskih kabinah tempiranl naboji. Ko so ti naboji eksplodirali, so popokale Sipe kabin, medtem ko niso povzročili nobene škode telefonskim aparatom. Dne 4. t. m. se je ob 11. dopoldne dogodil podoben primer v pritličnem hodniku okrožnega sodišča v Zagrebu. Tudi v tem primeru ni bilo človeških žrtev. V zvezi s prvim in drugim dogodkom je bilo prijetih več oseb. Preiskava je v teku. Jugoslovenski rekord v skakanju s padalom Zagreb, 4. marca. o. Znani jugoslovenski skakalec s padalom Slavoljub Vitanovič je danes na zagrebškem letališču postavil nov jugoslovenski rekord Zadnji njegov rekord je znašal 3.900 m. Danes pa je skočil is višine 4.700 m. Iz učiteljske službe Beograd, 4. marca. p. Premeščeni so na lastno prošnjo učitelj Janko Stuhec iz Trbovelj ▼ Hoče ter učiteljlai Evlallja Kexa-perle iz Makol v Sveč ino in Ana KrfVria fe Koprivnice t Blagoviofe Naši kraji in ljudje Ljudje, ki so pomoči res potrebni žalostno stanje gluhonemih med «»mi Ljubljana, 4. marca. Nocoj je bil v . , . . ., ,s gluhonemnici občni zbor Podpornega i ^ °troci 12 najbolj siromašnih » . . « ° nh QC+1 en 1 rt fli^i r^rniA društva za gluhonemo mladino. Spet enkrat se je izpričala nujna potreba, da nudimo gluhonemi mladini kolikor le mogoče opore v življenju. V tem povodu smo prejeli izpod peresa strokovnjaka naslednji članek, ki trka na slo\'enska vrata s starim pesnikovim pozivom: Odpri srce, odpri rokél... Četrto desetletje poteka h koncu, odkar je zrastlo na Zaloški cesti v Ljubljani poslopje, ena izmed najbolj socialnih in človekoljubnih naprav v Sloveniji, zavod za izobrazbo in vzgojo gluhoneme mladine, ljubljanska gluhonemnica. Dotlej so bili le redki tisti gluhonemi dečki, ki so se mogli šolati in vzgajati na tujih zavodih, bodisi da so jim imovitejši starši z lastnimi sredstvi to omogočili ali pa sta jim to nudili država in dežela v poedinih primerih z javnimi sredstvi in podporami. Vse ostale desetine in stotine bednih invalidov narave, ki niso mogli biti deležni te blagodati, pa so žalostno propadle. Zdrav, polnočuten človek, ki more slišati in govoriti, se niti malo ne zaveda dragocenih in nenadomestljivih zakladov narave, pridobljenih že po svojem rojstvu. Kako beden je torej glušec, katerega je narava oropala za ta zaklad. Gluhega otroka ne morejo vzgajati niti lastni starši, niti najbližja okolica, sploh nihče, kdor nima za to potrebnega strokovnega znanja in izobrazbe. Bližnji ljudje okrog takega nesrečneža si nekoliko pomagajo s kreta-njem, gibanjem prstov in roke. za na jpotrebnejše izražanje in pojasnjevanje, za najnujnejše želje in povelja. In tako so obsojeni oni glušci, ki ne morejo biti sprejeti v posebne strokovne zavode, v gluhonemnice, v najbpdnejše životaren^. najsi jih obdaja še tako skrbna domača rega. Taki reveži so staršem in bližjim sorodnikom v nadlego in žalost, družbi in občini v škodo in pokoro, za svoje početje neodgovorni pred zakonom. Edino gluhonemnica lahko napravi glušca za polnovrednega člana človeške družbe, le šolan glušec pomeni pridobitev za življenje kot uporabna delavna sila. Zato je nujna potreba, da se nudita pouk in vzgoja vsakemu glušcu, ki je zmožen izobrazbe, tudi pri nas. kakor je to skoraj v vseh ostalih kuHurnih državah. Mnogo je pri nas še ljudi pa tudi Ljubljančanov ,ki ne verjamejo, da se gluhi otroci v gluhonemnici uče živega glasovnega govora in da si na ta način pridobe vse ono znanje, ki ga daje normal™0^!! otroku javna ljudska šola. Mnogo je še ljudi, ki so prepričani, da se v gluhonemnici učijo kretanja, miganja s prsti in rokami. Kdor pa bi bil navzoč pri takem strokovnem pouku, bi se prepričal na lastne oči in ušesa, da se ti gluhi otroci učijo glasovnega izražanja, in sicer s pomočjo vida in tipa. Prvotno so res v gluhonem-nicah gojili le kretanje, nato pa je zmagala nova metoda, in tako se vzgajajo dandanes gluhonemi po vsem svetu v živem govoru. Glušec, ki naj se nauči živega besednega govora, mora biti duševno normalen in mora imeti zdrava govorila, zdrave govorne organe. V gluhonemnici se torej učijo gojenci živega govora. To je zelo trdo delo, ki stavi na vzgojitelja velikanske zahteve potrpljenja in železnih živcev, zlasti temeljite strokovno naobraz-be, gojenci pa morajo imeti se**pda potrebno vztrajnost in zanimanje. Ustvariti je treba polnovredne člane človeške družbe. dati jim vse ono. kar daje polnončut-nemu otroku javna ljudska šola, ter jih tako pripraviti za vstop v živl>' '° Crhi-honemnica jih reši najtežjih posledic glu- družin. Oblasti so storile tudi svoje, ker so jim skozi vso šolsko dobo dajale, domala vsem, skoraj popolnoma brezplačen pouk in vzgojo, prehrano in stanovanje. Zaradi pomanjkanja sluha se absolvent giuhonejn-nice že itak ne more posvetiti raznim poklicem in mu je odprta pot le v nekatere stroke, kjer se more uveljaviti tudi brez sluha. Večkrat pa se zgodi, da izročijo starši kar na slepo svojega gluhega otroka temu ali onemu mojstru. Takemu vajencu se zagreni veselje do dela, mojstru pa se vzbudi odpor proti sprejemanju gluhih vajencev, čeravno so v primernem poklicu prav sposobni delavci, popolnoma enakovredni polnočutnim vajencem. Mojster mora imeti seveda, zlasti v začetku, nekoliko potrpljenja, da se privadi govornega sporazumevanja z gluhim vajencem, počasi pa si bo pridobil izvrstno delovno moč, na katero se bo mogel vedno zanesti. Vsako delo gluhi vajenec lahko opravi bolje in hitreje kakor drugi vajenci, ker ga ne motijo nemir in ropot okolice ter govorjenje ostalih ljudi. Gluhi vajenci zelo dobro opazuiejo in posnemalo sai 'im mora oko nadomeščati uho. Njihov vid je poleg tipa prav za prnv orline j-vp^a 3 ?.\\-nanjim svetom. Izmed moških poklicev so za absolvente gluhonemnic najprimernejši krojač, čevljar, mizar, ključavničar, pleskar, barvar, sedlar, knjigovez, risar v raznih podjetjih, jermenar. kamnosek, iz-i deloval ec suhe robe. košar in igrač, ta-petnik. kolar, vrtnar, ščetar. zidar, vrvar, i zlatar, kipar itd. — Izšolane gluhe dekli-' ce se pa prav dobro udeistvujejo kot šivilje. kroiačice. modistke čipkarice. predice. delavke v skadiščih. na polju in v ; tobačni tovarni, perice kartonažne delav-; ke. pletilje, vezilje itd V zadnjih letih so ! dokazali absolventi gluhonemnice svojo sposobnost z javnimi gledališkimi nastopi v raznih krajih dravske banovine. Nabito polne dvorane občinstva so razveseljivo znamenje, da se je že vendar enkrat začela tudi širša javnost zanimati za usodo gluhoneme mladine. Bedna usoda teh invalidov narave, od-nosno težke socialne razmere v njihovih družinah, so nujno zahtevale, da se mora nekaj storiti za gluhoneme gojence tudi po njihovem končanem šolanju ter jih podpirati v njihovi borbi za obstanek. Plemenita misel je zbrala več človekoljubov, da so ustanovili »Podporno društvo za gluhonemo mladino« s sedežem na Zaloški cesti 5. Društvo stopa letos v deseto leto svojega plemenitega udejstvovanja. Namen društva je, da nudi gluhonemi mladini dravske banovine do polnoletnosti potrebno moralno in materialno pomoč. Gojencem in gojenkam, ki so dovršili šolsko dobo na zavodu, pa nimajo staršev ali pa žive v siromašnih razmerah, poskrbi društvo za vstop v primerno službo ali obrt, jih podpira za časa njihove vajeniške dobe ter se briga za njihovo nadaljno izobrazbo in usodo do polnoletnosti. Društvo seznanja širše kroge z javnimi predavanji in sikako breme in stroške, ki bi iih morale pouku gluhonemih ter o gluhoti in njenih posledicah; v splošnem se udejstvuje pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo gluhonemih. Podporno društvo za gluhonemo mladino si je takoj v začetku pridobilo mnogo dobrih prijateljev in plemenitih človekoljubov. ki so mu brez odlašanja priskočili na pomoč. Mnogo razumevanja so pokazale zlasti naše občine in razne javne ustanove. Zal, pa so se v zadnjih letih tako občinske kakor zasebne podpore močno skrčile, ponekod so celo popolnoma usahnile. Zlasti občine naj bi se zavedale, da jim društvo odvzema v tem pogledu mar-kako breme in stroške, ki bi jih morale v mnogih primerih same nositi. Pa tudi imoviteiši zasebniki bi mogli priskočiti v pomoč in podpreti plemenito stremarne društva, vsaj s skromno članarino, ki znaša bore 12 din na leto. Vlom pri Kermes» psj~ssfsn V Zagrebu so aretirali dva sumljivca, pri kateri*! so našli skoraj vse pokradeno blago Ljubljana, 4. marca. Kakor smo poročali, so neznani storilci v noči od 29. februarja do 1. marca na skrajno drzen način vlomili v prodajalni-ške prostore drogerije Hermes na Miklošičevi cesti ter odnesli fotografskih aparatov in drugega materiala v skupni vrednosti blizu 100.000 din. Za izsleditev storilcev je bila razpisana nagrada 10.000 din. Danes je sporočila zagrebška policija v Ljubljano, da je aretirala dva znana vlomilska bratca, pri katerih so našli skoraj vse v drogeriji Hermes ukradeno blago. Sta to Križnek Dragotin in Kamenšek Dušan, ki ju je zasledovala zagrebška policija zaradi nekega vloma in ki imata nedvomno na vesti tudi ljubljanski vlom. Preiskava je v teku in bo v najkrajšem času stvar do kraja razčiščena. Drzna vlomilca bosta zasluženo kaznovana, nagrado pa si bodo razdelili srečni dobitniki. Skala fe uničila hišo in usmrtila $tr$ka Skoraj vsa rodbina težko poškodovana Celje 4. marca V Vodrušu blizu Sv. Jakoba pri Št. Juriju ob juž žel. ima 39-letni Franc Zidar v najemu kočo, v kateri je stanoval s svojo ženo in štirimi otroki. Rodbina je zelo revna. Oče hodi v Celje prodajat mleko in jajca m s tem bornim zaslužkom preživlja svojo rodbino. V soboto pa je zadela Zidarjeve težka katastrofa. Ko je bila vsa rodbina v koči, se je okrog 14.30 na pobočju nad kočo sprožila velika skala in zgrmela po pobočju proti koči. Skala je treščila s tako silo v steno koče, da se je zrušil strop in pokopal Zidarjeve rodbine pod seboj. Zidarjevo mescev staro hčerko Štefko, ki jo ! ie držala njena 12-letna se^ra Karo.,na v čevanje v življenju in razmerah, v katerih se bodo odslej gibali. Njena naloga ni le, da usposobi gluhoneme gojence za glasovni govor, temveč tudi. da jih s tem pripravi za praktično življenje, da znajo razlikovati dobro od slabega in se ravnajo tako kakor vsi pošteni ljudje. Pouk in vzgoja v gluhonemnici terjata normalno osem let. In tako so gluhi gojenci ob koncu svoje učne dobe zadostno pripravljeni, da sp lotijo tega ali onega poklica. Zdaj pa nastane novo težko vprašanje: kam z absolventi gluhonemnic7 Med nji-mi je zelo malo takih, katerim ne bi bilo treba se postaviti na lastne noge, saj so naročju, je strop, ki se je zrušil na njo. zmečkal in na mestu usmrti' Z: lar je dobil hude poškodbe na glavi in notranje poškodbe v trebuhu Njegova žena Ljudmila in 12-letna hčerka Karolina sta dobili težje, 7-letna hčerka Angela lažje poškodbe, 5-letni sinček France pa je ostal nepoškodovan. Smrtno ponesrečeno malo Štefko so pokopali na domačem pokopali-ču. Težko prizadeta rodb'na je sedaj pri sorodnikih v oskrbi. Zidarjeve ki so bili itak že zelo siromašni, je katastrofa docela upropastila Zato prosimo usmiljene ljudi, da bi podprli ubogo rodbino z darovi v b'agu ali denarju Darovi naj se pošiljajo na naslov Franc Zidar. Vodruš pri Sv Jakobu po"ta Št. Jurij pri Ccl.iu. sprejema pa j'h tudi podružnica »Jutra« v Celju Za strokovno izebrazb^ vajencev Mestni šolski odbor kupuje parcelo za novo poslopje strokovnih nadaljevalnih šol Ljubljana 4 marca V petek zvečer je bila v mestn: posvetovalnici seja mestnega šolskega odbora strokovnih nadalievalnih šol ki jo je vod:l predsednik ped ž pan dr. Ra.nihar. prisotni Da so bili med drugimi tudi zastopnik banske uprave inšpektor Presi, za- i Obnovljeni »Savremenik« V petek, 8. marca bo v dramskem gledališču v Ljubljani hrvatski literarni večer. Nastopijo pisatelji, ki so sodelavci »Savremenika« in »Hrvatske revije«, dveh vodilnih hrvatskih književnih revij. ★ V hrvatski revialni književnosti ima »Savremenik« znamenito tradicijo. Usts.novljen je bil v času, ko je na vsej črti zmagovala Moderna s svojimi novimi pog'edi ne le na poezijo in umetnost, marveč sploh na kulturo. Njegovi predvojni letniki so stali v znamenju hrvatsko srbskega sporazuma ln med njihovimi sodelavci so bila mnoga odlična imena iz literarne Srbije. »Društvo hrvatskih književnika« ki je imelo v »Savremeniku« svoje glasilo, je ustanovilo tudi knjižnico modeme poezije in proze. Kdor ni bil v tistih časih — nekaj let pred svetovno vojno _ mlad literat in v tesnem stiku s tedanjo hrvatsko slovstveno proizvodnjo, si ne more zamisliti, kaj so pomenili za tisto generacijo novi zvezki »Savremenika« in nove kniige DHK. Časopis, ki so v njem sodelovali A. G. Matoš, Gjalski. D. Éimunovié, VI. Nazor. D. Domjanič in toliki drugi, že znani in priznani pesniki poleg nadarjenih zastopn'kov pesniškega naraščaja. je bil predstavitelj tedanje duhovne elite na Hrvatskem 'n njen najboljši posredovalec z velik'mi kulturami zapada. Kni:žn? izdaje DHK so za razliko od kniig Matice Hrvatske prinašale samo poesie in prozo moderno usmerjenih domačih avtorjev: lz njih je — prav kakor lz »Savremenika« — iz?-areval nov dub gvobodoumja, vere v duha, v lepoto, v člo- veštvo; pričevale so o usmerjenosti v za-padni kulturni svet in o zanimanju za slo vanske duhovne vrednote. Po svetovni vojni se je »Savremenik« težko držal na burnih valovih javnega življenja, ki so jih bičali vetrovi političnih nasprotij. »Društvo hrvatskih književnika« je v novih razmerah za čudo komaj životarilo. »Savremenik« je ?el skozi razns metamorfoze. Najprej je dobil luksuzno obliko, kakor je ni imela ne prej in ne pozneje nobena hrvatska revija. V tej elitni izdaji, ki je dosegla, če se ne motim, samo štiri zvezke, je izhiral zaradi noble-se. čez nekaj let so ga obnovili v skromnejši, morda celo preskromni formi in se je komaj držai nekaj let. Poizkusili so ga izdajati v obliki literarnega lista, kakor so »Les Nouvelles Littéraires«. takisto brez trajnejšega uspeha. Nato se ie zopet pojavil v skrbnejši izdaji in v formatu predvojnega »Savremenika«, vendar spričo »Hrvatske revije«, ki je zadnjih deset let zavzela vodilno mesto v hrvatskem revialnem tisku, ni uspel. šele z letom 1940 je »Savremenik« nastopil novo in — kakor smo prepričani — trdnejšo razvojno pot. »Jutro« je bilo med prvimi listi, ki je lani v interviewu s pred-sedn'kom obnovljenega »Društva hrvatskih književnika« dr. I. Jakovljevi-č e m napovedalo prerod »Savremen'ka« Pred menoj leži prvih pet zvezkov letečega letn'ka te revlie. ki ji j« dal nov življenjski vzgon splošni kulturni razmah v banovini Hrvatski. Pod vodstvom Iniciativnega in neumorno delavnega dr. Pije Jakovi je viča se je »Savremenik« že stopnik Zbornice za TOI. ?astoppk De'av-ske zbornice Berdais in predstavniki obrtniških združeni. Predsednik Ravnihar ie podal nekaj splošnih pou ' j/ o računskem zakMučku 7a leto 1938 39 in o proračunu za 1. 1939'40. Zahvalil se ie banski upravi za znesek sedaj povzpel na višino pomenljive literarne in publicistične revije, ki zastopa današnjo vodilno smer hrvatskega javnega življenja, njene smernice in ideale. Aktualnost in spojenost s širšo javnostjo in njenimi vprašanji — to je vtisnilo pečat obnovljenemu »Savremeniku«. Sodelovanje političnih osebnosti daje listu prav posebno značilno obeležje. V prvih zvezkih so članki dr. VI. Mačka (Reforma Zfkonodavne vlasti u Hrvatskoj), dr. Jurja K r n j e v i rA ima vsalu 10 kupec nasproti »Unlona« v CVETLIČARNI »R 0 Ž Ar / * Kaj pričakuje Split od banovine Hrvatske. Tednik »Glas Primoria« ki izhaja v Splitu Diše: »Split ie žrtvoval svojo ba no vinsko samostojnost v kateri se je vendar le lahko razvijal z usp hom Z novo ureditvijo ie Solit to izgubil izgubil oa je tudi zaledje in dosedanjo skrb iz Beograda Zasreb ie prevzel briee za vsa nie-eo'-a vprašanja in njegovo bodočnost N ' do ne nasprotuje temu Ali vendar ie treba na pragu novega živjmja in urejevanja Splitu nadomestiti izgubljeno ter urediti njegov položaj v eosd darskem pogledu tako. da življenje njegovih ore-bivalcev ne bo prikrajšano, marveč izboli-šano Je več vprašani ki se tičeio Solita Tovarne cementa ne delaio delavstvo ie brez posla Obratovanje ostalih oodietii ie zmanjšano. Z novimi trošarinami na vino in žganie ie dalmatinski kmet hudo prizadet Tu mora Zagreb reči svojo besedo Zagreb ima mnogo zasebneea kapitala. s katerim bi se lahko v Sol:tu in v okolici postavile možnosti no^ eea zariuž-ka cn:m ki bi denar dali k^kor tudi omm ki bi dobili delo Zato SDlit Drčakui0 upravičeno od Zasr^b^ takšno delo sai ^e niemu na li-jbo žrtvoval sebe in svoio banovinsk" samo"nravo« ♦ Akademski pevski zbor bo priredil v proslavo 201etnice univerze v ljubljani dva koncerta- prvega v Ljubljani v ponedeljek 11. t. m. ob 20 v Unionu, drugega v Ma- v rešitev. Ni težko razumeti, da je večja ali manjša strahopetnost naravna človeška lastnost. Toda Lenormand ni dal svojemu Jaquesu take utemeljitve, da bi nas dra-matski docela zagrabila. Psihoanalitično usmerjeni avtor nam ni razkril nobenega »kompleksa« v Jaquesovi duši, ni nas umetniško prepričal, da njegova akcija in reakcija izvira iz iracionalne nujnosti. Ja-quesova »filo-sofija vojne« ne upravičuje. Človek je pred vsemirjem res samo košček prahu, in če bi se razletela Zemlja, ki se nam zdi tako važna, bd vsemirje ostalo prav tako mirno, kakor je mirna človeška družba, ko umirajo posamezni indivi-duji. S tega zrelišča se zde vojne absurdne. Toda tàko gledanje je nečloveško. Spoznanje človekovih nravnih dolžnosti je nujna zahteva višjega človeškega duha Jaques misli na neskončne dimenzije vse-mirja. pozablja pa naravno omejenost in vezanost človeškega življenja. Voljni smo priznati tragiko slabiča, ki ne more po- stati junak toda dramatik nam mora po- kazati to tragiko v njen neizprosnosti in iracionalnosti Jaques je dramatska oseba, ki nam ne vzbuja ne simpatije, ne pri-stude: zapušča nas indiferentne, kar je v sleherni drami najslabše. Nemara je taka strahopetnost v etiki drame to, kar je v estetiki voščena figura: ima vse znake naturnosti, vendar nas z ničemer ne vznemirja. Ostalo dogajanje (bolniki v švicarskem sanatoriju, niih ljubezenske sadeve in že kar smešna skrb za osebni obstoj) ima epizodni značaj in daje samo okvir zgodbi o strahopetnem Francozu, ki postane izdajalec domovine. Prof. O. šest. ki se je polotil režije Len ormando ve igre, si je prizadeval, da bi postavil vprizoritev na višjo raven. Umel je iz posameznih prizorov »izbiti« kar največ učinka. Dramatski najmočnejša se zdi deveta slika. Ponekod je dejanje preobteženo z epizodnimi pojavi. ki naj zakrijejo jedro drame v katerem nI težko spoznati snovi za kriminalno povest Scena v baru je sicer na zunaj razgibana, vendar izzveni preveč banalno in obvisi v praznem. — Spričo pogostega menjavanja slik je bilo to pot izdatno sodelovanje scenografa inženirja ar h. Franza. V igri nastopa znaten de! našega dramskega ansambla. V naslovni vlogi Ja-quesa je E. Kralj zopet močno uveljavil svojo znano sposobnost psihološkega doživljanja in izražanja. I. Levar ie v profesorju Hirtzu izoblikoval prep:ičevano podobo brezobzirnega in zvitega človeškega pajka, ki ima posebno copadenje s s'a- i botno človešl o muho. Naj izmed dolge vr-| ste imen navedem samo še Jermana v i vlogi Charliera. izmed ženskih vlog pa i predvsem go. Miro Danilovo v vlogi Jaquesove šarmantne žene ki v svoji žon- davno izišli številki članek z naslovom »čudež češke znanosti«. Članek vsebuje obširno poročilo o novih znanstvenih odkritjih p:of. Bedficha Hroznega Ta če.'ki oientalist si je pridobil mecnarodni sloves z razrešitvijo hititske pisave in s prvo razčlembo hititskega jezika. Sedaj mu je uspelo prebrati in raztolmačiti skrivnostne napise, ki jih je odkril pred 15 leti angleški raziskovalec Sir Johl Ma: shall v severnozahodni Indiji TI nap:si so spomeniki civilizacije ki je bila doslej pcoolno-ma neznana in katere sled vo i v začetek ski omejenosti ne sluti prepada, ob kate- tretjega tisočletja pred Kr Po natačni rem se gibljeta z možem Simpatično uveljavljajo svoje igralske odlike tudi dame V. Juvanova, M Boitarjeva, Nablocka. P. Juvanova in Slavčeva. Kljub vsem nedostatkom dramatskega značaja ima odlično vprizorjena Le rman-■ dova igra toliko mikavnega, da jo bo ob-! činstvo zlasti v se 'an-iem položaju gledalo let prej kako- Arijci Z3radi teh dognanj z resničnim zan:manjem. -o- pvof Hroznega bo treba popravit' "gedo- vino začetkov č'ove5ke omike Revija *Le Flambeau« vidi v tem ve'ik uspeh če :ko- raz'lembi teh napisov je priiel prof. Hroz-ny k sklepom, da le narod za kate: im so ostali nap;si, veja Hititov in sicer starejša cd one, katere pisavo in jez.k je dognal v svoj'h prejšnjih odkritjih. To bi kaza'o. da so bili ti Hititi najstarejši innloevrop- ski narod ki je prodrl v IniHo vsaj Njegov denar so nato otroci razširjali po Vukovaru. Ce zdaj pri zaslišanju to opomnijo, se Jeler takoj razjoče in prosi, naj ga tega ne spominjajo, ker da je hudo občutljiv. Da se pomiri, mu morajo dati cigareto. • Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je prejela mesca januarja 1940: I. Podražil ce: Kočevska Reka 120 din; Cerknica 452 din; Maribor m. 980 din; Maribor ž 700 dm, Slovenj Gradec m. 326 din; Slo-ven Gradec t 564 din; Ljutomer 813 din; Zg. Sv Kungota 708.25 din. Skopije 1 047 din: Trbovlje m. in ž 4.050.50 din; Kranjska gora 228 din; Gradišče 320 din: Stara cerkev 100 din; Novo mesto m 200 din, Celje .... 460 din; Žalec 100 din; Ko-onvfik 109 din: Ribnica na Po nor ju 48 din. Fokovcl 443 din; Dol pri Hrastnik-1 150 din. Ljur.ljana šentjakebsko- -trnovska m 3 615 75* din. ženska 1.081.75 din; Ljubljana šentpetrska ž. 888 din;. Ljuo-iiana I Ijublianska m 1.974 din; Ljubljana šiška ž 690 din U. Iz nabiraln kov: dr Juro Hrašovec Celje. 100 din: podružnica Ri^mca na Poho-ju 44 din. HI. Kočevski dinar: podružnica Skopije 147 din; podružnica Trbovlje 192 din; podružnica Ribn^a na Pohorju 24 din. IV. Razni prispevki: neimenovan dobrotnik 10 000 din; Mestna hran^nica. Novo mesto. 500 din: Popoiilnica Celje 500 din; Banka Slavija, Ljub'jana. 200 din; Kestna hranilnica. Kamnik. 100 din: dr. Josip in Franja Ti-čar. Ljublana 200 ~in: Emanuel in Ana Josin. Ljubljana. 100 din: Mano in Božka Jo?.'n Liubliana. 100 din- Mirko in Vera Gruden. Ljubljana. 100 rlin: žorž in Jože ; Verovšfk. Ljubljana. 400 din: družina M. ; Zupan Ljubljana 100 d*n: L Zupan. Ljub- t 1^'ana 100 din: Ivo Vrančič. Ljublana. 100 d'n: rodbina Tos'na Medice. Črni potok. 100 din: uprava »Tiitra« 15° d'n: Mi'ka in 7o-pn t> ~ žem, Ljubljana 100 din. Skupaj 33.435 din. Ir LfitWfesie u— I^-uSt'O vprobuf'a« je b'lo pred leti pu-ikl ermo v življenje z namenom, »da vzbuja -misel in ljubezen do domače zem- 7aM$«lrt ---- ; .----------......- . ije ljudskega duha in njune folklore; da slovaške znanosti in njen pomen za ev- j ^^ ^ lj(U^stvo etnografsko Zanimanje za slavi8tIko v Ameriki. List : rop-ko ku,t,1|,'°; . „ _ . , , I razi"če m obctela v besedah in slikali; da »New York Times« je neravno priobčil j Usoda pol^»k-h igralcev. V »Correre dei- j dob},.0 -e.k. hotnega našega človeka, CI------n--'ZÄe! CJOpiS iz , , članek z naslovom »Vojna izpodbuja pro- j Sera« z dne 2. marca je učevanje slavistike«. V njem opozarja na , Varšave ki ga je poslal svojemu istu Al-deistvo, da se je na columbijski univerzi ! ccs Valcini. V njem poroča med drugim od izbruha vojne v Evropi osemkratno po- tudi. o usod' varšavskih gledavških igral- vtóal"obisk " slovanskih "jezikovnih tečajev j cev. Tu pravi med drugim: »Gle a lšča ne v primeri s prejšnjim letom. O povečanem zanimanju za slovanske jezike in literature je pisal v omenjenem listu profesor te univerze dr. John Dyneley Prince bivši ameriški poslanik v Beogradu, ki ga poznamo tudi kot poznavalca slovenskega jezika. Praški glasbeni maj. Po vzoru florentin-skega glasbenega maja pripravlja kulturni svet češke narodne stranke »češki glasbeni maj« v Pragi. Posebna komisija izdeluje podroben načrt o koncertnih gledaliških in drugih glasbenih prired'tvah. ki naj bi pokazale višino češke glasbene tradicije in danafnie tvorbe. Ob tei Drilikl nameravajo prirediti tu^l več razstav o velikih čeških skladateljih. Velik u®peh češke znanosti. Bruselska revija »Le Flambeau« prinaša v svoji ne- i likor niso umrli med vojno in po nji.« i ob po'nsm umevenju modernih zahtev, pexat svojega etnografskega okolja 'n se s tem obvarujejo kvarnih vpl vov.« Zaradi nezadostnega razumevanja ki ga je di-mštvo naš^o v javnosti in pri odločujočih instancah, je delo zadnji čas nekam zastcJo, nedavno pa je odbor zepočel ži-vahno akcijo da vse panoge svojega udej-stvovnja obnovi poglobi in razširi. Pod vodstvom predsednika prof. Otona Gre-benca in njegovih najožjih sodelavcev,-podpred«xtnika akad. slikarja Santla. tajnika prof. Severja ln posebej še bibliotekarja dir. Jožeta Rusa. ki je s svoj m obsežnim poznavanjem naše zemlje in našega č oveka zmerom poln pobud, jedru- delr.lejo, ker so b'la skoraj vsa porušena, rešil se je samo Teatr Poljski Igralke in i ig'alci. ki so tako ostali bre? de'a. so se odločili za strežbo v kavarnah V en' naj-bo1} značilnih takih kavarn imaš priUJto srečati naislavneiša imena poMskega gledališča, od CwikMnske do Llndorfowne od Malicke do Zelinske. od Lubinske do Janine Romanowne. Slednja potem, ko ie bila postregla z zadnjo črno kavo, stopi na i maihen pc-dli za orkester in pole po'iske j pesmi, polne otožnosti in hrerenenla za _ minulimi časi Lin 'stvo ki liubl svoie fie- ! štvo poiskalo nekaj nov h sodelavcev v dal-šče in reni svo'p 1^'ce n?rolnhii« ta- 1 raznih panogah kulturnega dela ln javne ke loka'e in bu~no nl^kT TV" k"m 'skale ! upr-ve tako da bo v kratkem lahko zače-v teh prostori! n^koMko e^riote ki >>1 io lo delo na novih čvrsto zgrajenih teme-s'eer z* m an Iskalo v ledenomrzl'h 1 l jih. Dručtvo naproša vse ld bi bili volj- de'no zanikanih, od koder so se toliki ; nI so^ovat , da se prgtese tajniku prof. u— Prof. Brana Petronijevič v Ljubljani. V naše mesto je pravkar prispel vodilni srbski filozof, upokojeni profesor beograjske univerze in redni član kr. srbske akademije g. dr. Branislav Petronijevič. Odlični gost bo predaval v našem Filozofskem društvu. u—Hrvatska literarna prireditev v Ljubljani. Večer sodobne hrvatske literature, ki ga prireja v petelc 8 t. m. ob 20. v dramskem gledališču Društvo slovenskih književnikov, vzbuja upravičeno zanimanje in ie pričakovati, da bo udeležba velika. Občinstvo opozarjamo, da je določena kar najnižja vstopnina: od deset din n a v z d ol. Vstopnice se dobivajo cd danes dalje pri gledališki blagajni Intere-sentje naj si čimprej zagotove lože in sedeže. u — Prešernov sonetni venec kot kan-tata skladatelja Škerjanca se bo ponovil v petek 8. t m ob pol 19. v veliki unionski dvorani. Opozarjamo, da bo to edina ponovitev znamenitega glasbenega dela. Cene za ta koncert so globoko znižane, sodelujejo isti solisti kakor na prvi izvedbi in orkester Ljubljanske filharmonije. Prodaja se bo začela danes v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene od 25 do 8 din. (—) u — Knjižna akcija akademske podružnice CMD. Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo »Jugoslavija« poziva vso narodno čutečo javnost, naj podpre nabiralno knjižno akcijo akad. podr CMD ker je izrednega pomena za izboljšanje razmer v narodno ogroženih predelih. Knjige naj se pošljejo na naslov tovariškega ki uba u— Vzgo.fni teden za starše priredita vodstvi c'iovne in meščan ke šole v Zgornji S A s Domočio Pedagcškega društva v Ljubljani. Predavanja bodo v šolskem poslopju in se začno vsak večer ob 20. Dne 5 marca M. Zor. »Vzgoia za družbo«; 6 marca dr F Mis. »Pomen otrokovega uspeha v življenju«: 7 marca D~of. A. Cernejeva. »Vzsojne napake«: 8 marca prof. V. čopič »Narodnostna in državljanska vzgoja«: 9. marca dr St Gosala. »Spolna vzgoja«. Vljudno vabljeni vsi starši! u— Krajevni odbor Jadranske straže sporoča da bo občni zbor 11 t m ob 20. v restavraciji pri »Slamiču« fkm čka soba). Vabi vse članstvo, nai se rbčnega zbora v čim večiem številu udeleži u — Društvo »Soča« matica v Ljubljani priredi v soboto 9. t. m v salonu pri »Levu« ob pol 21. v spomin na 90. obletnico Prešernove smrti in bližajočo se 140 letnico njegovega rojstva »Prešernov večer«. Spominsko besedo o Prešernovem življenju in o njegovi pesmi bo govoril naš odlični literarni zgodovinar prof. dr. Ante Slcdnjak. a najlepše njegove pesmi pa bo recitiral režiser Narodnega gledališča gosp. Ciril Debevec. Ta večer sodeluje tudi oddelek pevskega zbora »Sloge« pod vodstvom g. Premelča. Prijatelji in tovariši, udeležite se polnoštevilno tega spominskega večera. Vstop je prav vsem prost, vsi dobrodošli. (—) u — Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo 6. t. m ob 18. uri bo predaval v dvorani štev. 79 justične palače apelacijski sodnik g. dr Jurij Stempihar o temi: »Javno blago in zasebno pravo.« u— JNAD Jugoslavija. V četrtek ob 20. redni članski sestanek s predavanjem dr. Vrčona: Svetovni zunanjepolitični položaj. Udeležba za članstvo strogo obvezna. Odbor. u— Za CMD. V počastitev spomina na blagoDclcoino teto iz Prage sta darovala blagajnik Mano in Bcžka Josin Drvžbi Cirila in l^toda 250 din — V počastitev snomina r * ->jne*a poikovnika dr L. Maj-diča ie darovala CM družbi ga Franja Furlanova vdova kasaciickega sodnika v Novem mentii 150 d'n I~kreua hvala! u— Upokojeno učiteljstvo ima svoj mesečni sestanek v četrtek. 7. t. m., ob 4. pri Novem svetu. Prešernova soba. u— Glasbeno matinejo priredi Društvo ljubliansk'h konservatoristov v nedeljo 10. t. m. ob 10.30 v frančiškanski dvorani Na «poredu bodo solistične pevske točke, flavta, violončelo, violina in klavir. Izvajale se bodo kompoziciie Tartinija. Bacha. Mozarta. Havdna. Cajkovskega. Smetane, Pavčiča in Ravnika. Spored, ki velia za stornico. stane 3 din in se dobi v Matični knjigarni. n— H. »Večer bratstva«. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na akademski ples, ki bo pod gornjim geslom v soboto 9. t. m. ob 20.30 v vseh prostorih Trgovskega doma. Cenjene dame pa so napro-šene, da se plesa v čim večjem številu udeleže v pestrih slovanskih narodnih nošah. Izbran spored. Broadway. Bar. Buffet. u— Za veliko revijo jazza in plesa, ki bo v soboto, 9. marca, v vseh prostorih Kazine, je ne samo v Ljubljani temveč tudi v drugih mestih največje zanimanje. Prvič bo letos na tej plesni prireditvi dvoje važnih stvari prišlo do izraza. »Swing Rythm«, naßa najboljša plesna godba v najpopolnejši zasedbi, bo igrala za družabni ples izbrane plesne skladbe in bo plesa željno občinstvo prišlo polno na svoj račun. Plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije bo pa Izveden na najzanimivejši način, ker nastopijo samo najizbranejši plesni pari in bo zato tekmovanje kratko, pri tem pa bolj napeto m zanimivo. Da bo pri vsem tem ta elitna zabava res veliko-mestno aranžirana, nam jamči vodstvo plesa, ki je v rokah strokovnjakov »Plesno športnega kluba« in mojstra Jenka. Izvrsten bufet, privlačen bar, volitev »kraljice revije« ln plesna zabava do jutra ob Hudie r*"•bežali na v« strani s^eta v ko- A Seve«*! na srednji tehniški «oli v Ljub- 1 igranju dveh godb. Reklamacije vabil ia I liani. - 1 rezerviranje mix dnevno v Kazini, i—i Poškodovan original jah, v katerih se je — v ča^. za naše nacionalno osvobojenje — tudi svoje življenje stavljala v nevarnost. Ko ob svojem 60 življenjskem prazniku pripoveduje o dnevih, ki so bili. jo vsi spo-štujeio in jo imajo radi. Ker poznajo njeno blago srce in narodno čutečo dušo. Tet-ka, še mnogo let m — zdravil u— Tatvina zlatnine. Zlatnina je poleg denarja najbolj zaželen in cenjen tatinski plen. Neznan nepošten ljubitelj svetlih kovin je dne 1. marca izmaknil iz stanovanja Z. F. v Staničevi ulici 24. zlato zapestnico v obliki verižice, široko pol cm, srebrno drobno verižico, dolgo 2 m, s premikalnim prstanom na zadrgo, v katerem je vdelan zel&n kamenček, dalje zlato ovratno verižica s podolgastimi členki in okroglim medaljončkom brez slike, pai zlatih velikih podolgastih uhanov z rdečimi kamenčki, dva zlata otroška prstana, vse skupaj v vrednosti čez 1.100 din Svarimo pred nakupom. — Tobaka in cigaret si je zaželel neznan vlomilec, ki se je ponoči nasilno prikradel v trafiko Al. Godčeve na Domžalski cesti in se pošteno založil s cigaretami, cigarami, razglednicami, žarnicami za svetilke, celo z bonboni in čokolado ter z nekaj drobiža. Skupna škoda znaša preko 1700 din. Iz Cella e— N°va zmaga Celjskega šahovskega kluba. Celjski šahovski klub, prvak Slovenije. je igral v nedeljo popoldne v hotelu :>Evropi« v Celju s šaJiovskim klubom Šoštanjem, prvakom šaleške doline, svojo prvo ekmo za prvensvo Slovenske šahovske zveze Tekmi, ki jo je vodil g. Latinovič, je prisosvovalo mnogo gledalcev. Celjani šest'h glavnih Tulcev niso postavili v moštvo Celjski ši \wski klub je zmagal s 5:3. Soštanjčanl s>. nud'li nepričakovano močan odpor in n pokazali vel ko žilav ost. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi šoštanjča-ni): Cijan : šoln 1:0, inž. Sajovlc : Berd-nik 1:0. Medie : Robnščak 0:1. inž. Pi-puš : Rode 1:0 Pešič : Goršič 0:1 Gra-šer : Lorbek 1:0, Schneider : Toter 0:1. Rupar : Kermavner 1:0. Celjani bodo igrali v nedeljo 10. t. m. revanžno tekmo v Éoétanju. — šahovski klub Gaberje je igral v nedeljo v Radečah prvenstveno tekmo s šahovskim klubom Radečami in zmagal s 51 * : 2%. e— UpoKojeno učiteljstvo iz Celja in okol ce se bo sestalo v četrtek 7. t. m. ob 14. v nabavljalni zadrugi v Celju. Spomi- Glavna kolektura drž. razr, loterije »VRELEC SREČE? ALOJZIJ FLANINŠEK, MIBUA.NA. BfcE'IHOVNOV A 14, javlja izid žrebanja z dne 2. marca t. 1., V. razreda, 39. kola: DIN 200 000.— št 27690 100.000.— Št. 91402 DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN 80.0U0 — št. 33235 50.000 — št. 9374 40.000.— št. 61639 24.000.— št 1089 20.000.— št. 8716 69791 16.000.— Št. 48437 84662 12.000.— št. 3965 6097 PO DIN 10.000. -13373 24430 29306 2991» 32549 63015 70577 89444 90272 PO DIN 8.000.— 4526 16664 346S0 42290 45723 91301 PO DIN 6 000 — 18904 26244 37368 55553 56156 63302 77936 92863 PO DIN 5.000.— 5242 30669 42314 43324 48784 59627 78891 98191 PO DIN 4.000.— 3789 5137 6886 7029 9099 24437 26152 27816 29128 34220 52395 55707 56183 56793 60288 67016 78510 79016 79137 79862 91050 94702 \. nii<< i7Jrfhanih veliko Šte- vilo dobitkov po din 1.009.—. Kei iv oUi dobil ki javijeni rpiefonlčno. evpntnfin» nnmntii ni izključena Prihodnje žrebanje bo v torek, 5. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec greče«, lahko denar takoj dvignejo. 54046 37533 55607 56020 61105 61535 63204 52980 55380 19997 21726 35586 46925 61903 63998 83986 90059 sščen poleg vodomera. Ventil « mora oreti najkasneje do 21. ure. odpreti Da ne ame pred peto uro zjutraj. Izvzeti le gostinski obrati, vojašnice, železn. rave in tovarne, ki obratujejo v noč-i času. Vsil< večer, ko se zaore njen iL naj se odpre tudi izoraznilna pi-. ki je vgrajena v ventil, ali pa naj-t v zgradbi nameščeni iztok (pipa), žbenstvo mestnega vodovoda bo vršilo rolo. - Šahovske novice. Pri šahovskem 0 vanju med najboljšimi Sahisti SK 2e-čarji in Mariborskega šahovskega 1 v okviru tekmovanja za prvenstvo nske Šahovske zveze je bil dosežen at 4:4. Birokracijev vozel. V zadevi moder-je drž. ceste Maribor—Fram si je čil Birokracij posebno šalo. Dvakrat ì licitacija, obakrat ie Drisoel pis-alog tvrdki. ki je prevzela dela. šele po 32 dneh. Po predoMh m mora priti obvestilo najpozneje v 30 dneh. Tako ie dvojna licitacija Sla po vodi. Medtem pa se ie gradbeni material precej podražil. Bogve. kako bo s tretjo licitajio. Podoba je. da ne bo reflrirtantov za prevzem gradbenih deL Včerajšnja najnižja jutrnja temperatura je bila 8.4 C pod ničla Višina snega je 24 cm. Tezenska postaja napoveduje soremenljivo oblačno, toplejše ln vetrovno vreme. a— Avtobus na pogreb Gizele Kranjčeve pri Sv. Juriju v Slov. goricah vozi ob 13. izpred hotela »Orel«. a— Mariborski alpinisti se bodo nedvomno v lepem številu udeleži jutršnje-ga predavanja našeg-> odličnega alpinista g. Uroša Zupančiča, '.ci bo predaval pod okriljem alpinističnega odseka SPD v dvorani Ljudske univerze. Skioptične slike? t osoodarstvo Uvozne carine bi zavrle gospodarski napredek , _ JX. rvu L »jutrovo« nagrado predlanskim zadela učiteljica Iz Vitanja. Ob 20.30 se je žrebanje v redu zaključilo. Ves čas je občinstvo wtrajno in z napetostjo sledilo žrebanju ki je vzbudilo v Celju toliko zanimanja. Ez Maribora a— 751etnfco rojstva praznuje danes g. J. Cizelj. bivši trgovec na Pclzeli in pozneje kavamar v Mariboru. Za niim ie živ^anie doMo borb Bil ie od mladih nog vel V idealist in za svoje delo ni nkoli Dričakoval hvaležnosti, oa ie tudi ni bil z nobene strani deležen. Bil ie vedno zaveden Slovan, čvrst Slovenec, vedno na-oredno orientiran mož Se ko 1e študiral na celiski nemški gimnariii se ie sam odlično naučil ruščine. Rusiia ga ie vabila in se ie tia nodal ko ie bilo tam še malo železnic Navezal ie ožie stik<= z nekaterimi "uskimi oriiatelii agronomi ki so ootem obiskali tudi nie^a in so se Dri nas učili intenzivnega Dolied^lstva 2e v Celiu 1e ? Cizeli ustanovil in vodil ruski kružok. Malo mu ie bilo do av^riiske^a oesaria. oa se ie tako zgodilo da ie nekoč bil zakadi ene same hude besede obsoje-> ^a 13 mesecev težke ieče Pocled'<-a je b:1a. da so ga v svetovni voini ir>torn'rali. Z vsem hreoe^eniem in rad^šxeni»m Dravemu Sokolu Vnet C>'l-ne-todar ie od nekdai kakor ima t"d' d^nes še mladanl^ko zdrav smisel za v^ak koristni narodni ookret KPub vs~mu mar-liivemu delu v orid narod u nrb' d; ie "»stal brez slehern^a vidnega priznani0 Biva Dri b^at'i v Mariboru kj^r vw-m.-t skrbno zasleduje dogodke veli'^'b dn! Čestitamo mu k visokemu iubileju in mu *Himo še vrsto ^drav'h let! a— Smrt pred poroko Pri Sv Juriiu v Slov gori ah ie Dreminila v cvetiu mladosti gdč Gizela Krajnc iz znane ugldne narodne rodbine V kratkem b1' se imela ooročiti Da ie usoda odločba drugače Vsi obiakuieio Drerano smrt vzorne. s!moatič-ne mladenke zavedne S'%kol;ce in narod-njakinie Nien Dogreb bo danes ob 15. Vzgledni mladenki svetal so-nrn žalujočim svoicem naše globoko sožalje! a— Slovanska čitalnica v M riboru, najstarejše slovensko društvo sploh je imela nedavno letni občn, zbor Iz poročil predsednika Nika Vrabla knjižničarja Antona Hlebša in blagajnika dr. Borisa K intana posnemamo nekatere Dodatke za zadnji dve leti. Zaradi Dreselitve v tesnejša prostore v pritličju Narodnega doma vzdržuje Slovanska čitalnica v zadniih letih predvsem svojo Ljudsko knjižnico, ki kljub padajočemu zanimaniu javnosti za lepo in znan^tveno kniiso povoMno uspeva Ljudska knjižnica štaie sedai okrog 13 000 knjig večinoma leDoslovnih Lansko leto ie nabavila 127 novih kni;e in revii za 6410 din. leta 1938 tud 127 za 8653 din Izposodila ie leta 1939. 3385 slovenskih (1938: 3822) 169 (257) mladinskih. 224 (264) hrvat-kih 95 (149) čeških 4310 (5430) nemških 31 (30> an 1 ških. 5 (14) francoskih 11 (6> ital'ian^kih knj'g V 200 (199) izposoievalnih dneh ie obiskalo knjižnico 2874 (3763) ob'skovalrev — Dohodkov je bilo 18-460 din (21 166 75 d n) izdatkov na 18.065 din (21 033 din) Edi-o pedooro je dala Slovanski č'tol->ici Po~o-jilnica Narodni dom in to a an' 30P0 d'n, za 1938 pa 2000 din te- Po~òv"n'ca tudi prostore za Lr'ds1- * i'žn:<-o na raz-po'ago Izvoljen ie bil v glavnem do cda-nji odbor. a— Lepa proclava Gn'arjr.ve 60>t>- ?c°. V nedelio zvečer je bila v gl^d-iišči' d-o-s'lava 601etnice Cvetka Go'a ia P ed Destavo ie spregovoril prof dr I Do nik. ki ie označil Gola i v? l'te-am? odl'ke Sledila ie predstava »Vd ve Ros'i»-ko« Številno občinstvo ie Dr'kl cai navzoč ga slavlienca na oder in mu nrisrčno vzklikalo. C Golar *e Drejel 'en lav ri v venec. a— Drevi »Shupanova Mizka«. Uv odno besedo ored nocojšnjo predstavo ;ma režiser dr Bratko K-°ft nato recitira gd-1 Kralieva dve Vodn 'covi oesm' in Devski zbor dri: trg akad-nrfi15 d d vodstvom prof V. Mirka Po cdmorr g^stuie ljubljan drama v »Sh'ma-'ov* M' k'« v i^ti starinski obliki kakor ob ljubljanski premieri. a— Maribor i Košak!. v smislu razsodbe državnega sveta bi morala mariborska mestna občina izročiti pripadajoči del svojih davčnih dohodkov od meljske industrije, v kolikor obratuje na tleh kešaške občine, upravi občine v Košakih. Po 'oba pa je, da dolgotrajni spor še ni dokončno razčiščen. Pri Sv. Petru niže Maribora je bil v nedeljo velik protestni shod košaških občanov, na katerem so protestirali proti mariborski mestni občini, ki se še ni odzva la v smislu odločitve državnega sveta. Padle so pikre besede proti predstavnikom mariborske mestne občine Med drugim ie spregovoril tudi šentpeterski župnik g ža-lar. ki je postopek mariborske občine ostro kritiziral. Kakor znano je žunan košaške občine g. Kirar znan pristaš JRZ. a— Stednja z vodo. Zaradi os'guranla rezervne vode za dnevne potrršnjo 'n or°-iskave vodovodne ulične mrež-1 moralo v smislu razglasa mestnega oogl a varstva vsi hišni posestniki od danes naiorei do pro- i klica zapreti vsak večer ventil, ki je na- < V raznem časopisju se že nekaj časa pojavljajo vesti da se na odločujočih mestih pretresa vprašanje, naj se na izvozne produkte uvedejo izvozne carine, in sicer ne glede na to, ali se blago izvaža v klirinške ali v devizne države. Na odločujočih mestih obstojita glede tega vprašanja dve mišljenji. Po prvem mišljenju naj bi se bila izvozna carina uvedla že septembra lanskega leta, a uvedba uvozne carine zdaj bi zgrešila svoj smoter. Drugo mišljenje pa je proti uvedbi izvozne carine sploh, ker ' bi se to protivilo osnovnim načelom vladne gospodarske politike. čeS da vladna kmetijska po'.itika gre za povečanjem kmetijskega pridelovanja, kar pa se edino da doseči s povišanjem cen Z uvedbo Izvoznih carin na kmetijske pridelke bi bila torej j izlalovljena namera vlade, j Nekateri pravijo, da naj bi se izvozna j carina uvedla na industriiske Izdelke, a iz vrst industrijcev se zagotavlja da rentabilnost pri izvozu industrijskih izdelkov ni tolika knkor trdilo nepoučeni ljuJje. Znano je, da je velikemu delu Industrijskih izdelkov sploh onemogočen izyoz. a ostanek Industrijskih produktov, katerih izvo" je svoboden, ima pri izvažanju precejšnje težkoče. Potemtakem bi uvedba izvoznih carin le na industrijske izdelke dejansko pomenila nekako kazen, katere posledico bi bile se povečane težave pri Izvozu. V splošnem sodijo v vrstah gospodarstvenikov. da bi bila uve 'ba izvoznih carin velika napaka. Efekt te uvedbe bi bil zelo majhen, a naša trgovina s tuiino bi trpela veliko škodo. Gospodarstveniki nasprotno terjajo, da se nudijo izvoznemu gospodarstvu v današnjih razmerah vse olajšave, ker se prav zdaj nudi našemu izvozu možnost, da se dokončno uveljavi na nekaterih trž*š*ih za katera se je že vrsto let borì] brez vsakega uspeha. Z uvedbo izvoznih carin bi se onemogočilo uveljavljanle našega blaga na teh tržiščih, ki si 1ih tako zelo želimo pridobiti. Razume pa se, da bi bili potrebni neki uk-epi ki bi šli za preprečevanlem prevelikega izvoza Pretirani izvor bi l^el seveda prav tako posle Jice, ki si jih ne želimo. Cene kožuhovini so zelo popustile V kako nestalnih, hitro se menlaiočih časih živimo kai dobro priča naš drugi letošnji seiem za kož..hovino Na Drvi letošnji kožuhovinski Sejem so Dr:šli oroducenti. to so naš; lovci. Drav taito kakoi kupa čisto neorientiiaai v ceneh Kakor ie bilo omenjeno že Dri Drvi dražbi so Dioda ialci računali s splošno draginio. trgovci oa so Dričakjvali. da bodo kuDili ceneno ker so menili da naibrž ne bo izvoza v Nemčijo, ki ie bila zmerom med nai-boljšimi od.emalkami naše kožuhovine Pa so prišli na ianuarsko dražbo kuoci iz N^mč.je in Češka ter ceno zelo dvignili v zadovoljstvo naših lovcev Pri Drvi letošnji dražbi kožuhovine so bile dosežene cosebno za kune zlatice izredno visoke cene. kakršne so bile samo enkrat in sicer ored kakim: osmimi leti. Le-to ie bilo povod, da so k drugi dražbi prišli lovci Drecei samozavestno Toda že v oredDro-daji Dred dra bo »Divjt *..ože« so bili Dro-dajalci Drecei razočarani. Prišlo ie Drecei manj kupcev kakor na se;em sv Neže in cene so bile mnogo nižje kakor v januarju. Mnogi lovci ki niso mogli Drodati izven »Divje kože«, so oddali blago za popoldansko prodajo. Prav tako kakor dopoldne se tudi na skupni dražbi »Divje kože« niso pojavili tujci. Prišlo je nekai domačih kupcev, ki seveda niso o'ačevali takšnih cen kakor zadnjič. Povodi temu so različni Zanimanje za lepe lisice ie bilo Draceišne. Dlačevali oa so lisičje kože le do 100 do 140 dir risv. medtem ko so na Drvi dražbi »Divje "v^že« Dlačevali za Dosebno lepo blago do 180 din Lisic ie bilo Drodanih okoli 300 kosov. Za kune zlatice ki iih gre letos naiveč v Ameriko ie Dadla cena v zadniih 14 dnevih za celih 10% Le-to le bil D-vod da so kune zlatice, ki iih je bi o kakih 70 kesov, zdai Dlačevali le do 1000 do 1200 dinariev medtem ko so Dri Drvi dražbi Dlačevali za posebno leoo blago tudi po 1700 din. Enako so padle tudi cene kunam belicam Na današnj: dražbi ie bilo Drodanih kakih 25 belic do 600 do 700 din Pri Drvi dražbi oa so Dlačevali nailepše belice tudi do 900 din Dihurje so tudi to Dot Dlačevali dc 100 do 140 din. Dribližn. tako kakor zadnjič Vider je bi o le malo in še te ne pos b io lepe Do erle so c no 350 do 440 din Pri za.'nii d ažbi oa i3 b la 1 pa vid.a d a "an i s 633 d arii Ja bec so padli od 75 na 70 din div e mai e cd 14 na 40 din veverice pa so se p^ce iie od ?;>.d nje d ažbe do danes od 14 na 11 din Kože divj h zajcev so obdrža'e ceno 10 din Pri-ryi-mniti Da ie da se mro»o denaria za-Diav. Drav s tem. ker se Dremalo pozornost: posveta eh an i eni u z jčje kož ho vine Strokovnjak: rač- n^.io da se s tem izgubi pri nas letno 80 000 do 100.000 c;n Mnogi se čudijo da polhi n!mnjo nobene cene. in to k!i-.b t m i. da iih ie bilo nrecei že na orvem in tudi na drugam '.ožuhovinskem seimu V zadnjih letih ie bilo pri nas malo polhov, v Dretokli ìeseai Da so se kar naenkrat soe: Doiavili. Naši slavni polharji so zadnjo iesen pol viii mnogo polhov, toda bili so te sami mladiči. čiiih kožuhovine trgovci ne maraio. Prav zaradi tega polhi le os niso rotirali. Omeniti pa je treba še nekaj. M dt m ko naši lovci p. oda jo mnogo lene kužuno-vine raznim prekuipcem še Dr.den so znane tržne cene. do Drav nizkih cenah. da bosanski trgovci oošijajo svoio l?po ko-žuhovino na naš kožuhovinsk seiem. ki ga letno dvakrat priredi »Divja koŽ3« in ki ima namen ščititi gospodarske interese naših lovcev. —s. Gospoäars&e vesti = Konferenca obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic o davčnih in drugih vprašanjih bo danes z začetkom ob 9. dopoldne v prostorih ljubljanske Zbornice za TOI. Poročila, ki se bodo nanašala na davke, revizijo socialnega zavarovanja, skupen nastop obrtništva nasproti tujini, ustanovitev zveze obrtniških zbornic in druga vprašanja, bodo podale razne zbornice, odnosno odseki. Včeraj se je vršila v prostorih zbornice predkonfe- j renca, ki je pregledala ve« material za j danaSnjo konferenco in Izvršila potrebne popravke v poročilih. s= Seja lesnega odseka Zveze Industrijcev. Pri Zvezi Industrijcev za dravsko banovino se je vršila 1. t. m. plenarna seja tesnega odseka. Spričo važnih predmetov, ki so bili na dnevnem redu. Je bila udeležba na seji zelo obilna. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje sorazmerne udeležbe lesne industrije na javnih dobavah. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o težavah, na katere zadeva Izvoz našega lesa v tujino. Naposled je bilo podano tudi poročilo o nedavnem zasedanju nemško-jugoslovenskega odbora za gozdno in lesno gospodarstvo. = Carinski ažlo se namerava povišati. Zavoljo podražitve zlata in novega obračunavanja zlate podloge Narodne banke se pripravlja, kakor poroča »Jugosloven-ski kurir«, povečanje carinskega ažia. Verjetno je. da se bo carinski ažio povečal v sorazmerju s podražitvijo zlata na naših tržiščih. s= Prevažanje s tovornimi avti in razdelitev bencina. Iz vrst trgovcev z jajci, perutnino, divjačino ln kmetijskimi pridelki smo prejeli: Pred izdajo bencinskih kart smo bili prepričani, da se bo vršila i razdelitev količin samo strogo z gospodar-! skega stališča in da se bodo primerno I upoštevale poedine važne gospodarske panoge, predvsem izvozna trgovina, saj so izvozniki dobavitelji deviz, katere Narodna ; banka tako nujno potiebuje. Mislili bi, to-' rej da bi se to pri razdeljevanju bencina , tudi moralo upoštevati a zdaj smo dobili ! dodeljeno na velili tovorni avto tedensko ! 30 litrov bencina. Hitro pokvarljivo blago j kakor jajca, perutnina ln podobno, moramo prevažati Izključno samo z avtomobili ! (po večini iz Podravine in Slavonije). Ti [ avtomobili so v ča3u sezone dan in noč na potu. Pri zdajšni razdelitvi bencina pa tovorni avto s svojo tedensko količino ne pride niti do prve nakupovalnice, ki je nad J 100 km oddaljena. Ce bi torej hotel ta tovorni avto obiskati še druge nakupovalnice. bi moral tam čakati ves teden, da bi svojo pot lahko nadaljeval. Ker so naše nakupovalnice oddaljene do 400 km ln potrebuje po navadi en tovorni avto za eno turo 120 do 150 litrov bencina, bi moral potemtakem ostati za to količino cel mesec na terenu, medtem ko je to pot opravil prej v 24 urah. Da Je pri takih okol-nostlh vsako trgovanje nemogoče, je ra-zum'iivo. Ako ostane ta naredba še dalje v veljavi, bo seveda izvoz tega ali onega bla "'a nemogoč. Pozen tega bo imelo to tudi za nosledlco opustitev delavcev. Dovoz po železnici je čisto nemogoč, ker se mora bi ago zbirati po dolei vrsti vasi, od k" t «ri h 1e vffka 20 do 40 km oddaljena od ce in bi se blago, preden bi do- ppio na nrl^^r v Ptuj, pokvarilo ali pa bi rodano. Na®a povprečna potrošnja na teden 2n0 do 250 litrov bencina. Zato nroH*r«n pristojne činitelje, da se nam dovoli ta količina. r= Te*st|ln* ind^tr컫 o*k'an;a 'tali-Jarfke pipd« dr»b.iv bombažnega P-rdiva Iz Ita'lje. Pretekli teden je bil v T tubijin1 posvet zastopnikov tkaninske industrije iz Si oveni-'e, a v Zagrebu posv».«t zastopnikov hrvatske tkaninske industrije. Na obeh pcsv9tih so obravnavali italijanski prp,-?)og gier"e Izvršitve starih zaključkov bombažnega prebiva. Tako slovenski kakor hrvatski industrije! soglašajo v tam. da se sprejme prvi del italijanskega pred'Ofa ki obstoii v tem, da se cene pri polovici starih zaključkov povečajo za 5 lir pri kg. Drugi del predloga, ki se nanaša na povečanje cen drugi po'ovici starih zaključkov za 100"'o. pa je bil od'očno odklonjen. Tkan'nska industrija v Srbiji pa od-klania tako prvi kakor drugi del predloga in zahteva, da Italijani v celoti izpolnijo obveznost! po starih zakliučkih za dobavo bombažnega prediva, odnosno da izvrše dohavo po cenah, ki 90 vel i ale pred 1. septembrom. Na poučenih mestih menijo. da Italiani ne bodo odobrili ne ene ne drus-e zahteve. Zavolio tega kaže. da bo vnrašanle uvora bombažnega prediva iz Tta'lV še ne^e^eno. = O^bor ra ra^rorstvo nad cenam), kakor era določa čl. 6.. odstavek 2.. uredbe o nadzorstvu nad cenami, se !e sestal včeraj dopoldne v ministrstvu za trgovino in industrijo na svoji prvi seji pod pred- Arhft sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavi. 2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.— Reg. S. br. 31888/38 jedstvom pomočnika trgovinskega mini-jtra dr. Sava Obradoviča. Seje so se udeležili vsi člani odbora, in sioer predstav-aiki trgovinskega, kmetijskega, socialnega in notranjega ministrstva, zastopniki Glavne zadružne zveze, osrednjega tajništva delavskih zbornic. Zveze nabavljal-nih zadrug, Centrale industrijskih korpo-racij in Trgovinske in Obrtniške zbornice v Beogradu. Ko je odbor uredil nekatera upravna vprašanja v zvezi z izvedbo uredbe glede nadzorstva nad cenami in vprašanje izpopolnitve seznama modre galee, je določil program in način svojega "eia kakor tudi dela urada za nadzorstvo nad cenami. Sklenjeno je bilo, da bo urad 'akoj začel pregledovati povišanje cen. ki e nastopilo še pred uveljavitvijo uredbe o nadzorstvu nad cenami. Razen tega je odbor ugotovil, da 90 po uveljavitvi uredbe o nadzorstvu nad cenami nekateri proda-ialci novišali cene nekaterim predmetom, ki spadajo pod nadzorstvo, brez prejšnie odobritve oristojnih oblastev. Vsi taki primeri bodo najstrožje kaznovani. = Adrekar proizvodnje. Posebna založba v Beogradu pripravlja »Adresar proizvodnje«, ki bo obsegal vsa industrijska podjetja v državi ln tudi obrtna podjetja, ki imajo večjo kapaciteto. Za vsako tvrdko bodo v adresarju nastopni poJatki: ime, naslov, navadni in brzojavni, telefon, leto ustanovitve, čekovni račun pri Poštni hranilnici, bančne zveze, podružnice, pogon •"n podatki o tem kai podjetje proizvaia, kam Izvaža in odkod dobiva sirovine. Razen v našem bodo podatki tudi v najvažnejših tujih iezikih. Podatke za ta adresar so dale v glavnem trgovke, industriiske in obrtniške zbornice. Iz navedenega je razvidno da bo imel adresar velik informativen pomen ter bo služil interesentom, da spoTta-io naša podjetja. Adresar bo vseboval tudi oglase Ker bo knjiga gosoo-darekemu svetu numo potrebna in bo n->e-na raz*irienost brez dvoma znatna, bo oglaševanje v adresarju imelo veliko reklamno vrednost. = Mlinska industrija zahteva. oa se moka Izloči iz uredbe o k°ntroli cen. Združenje mlinske industrije se je obrnilo na pristojDa mesta s prošnjo, da se določila uredbe o kontroli cen. ki se nanašajo na moko. spremene, ker uredba ne uvažu^e činlteMev. ki vplivajo na formiranje cen moki. Združenje smatra, da kontrola cea mok! ne more biti pravična in učinkovita, če pšenica kot osnovna sirovina, na katero odpada največji del stroškov v minski industriji, ostane izven kontrole. Zaradi tega se zahteva ali razširjenje kontrole tudi na pšenico ali pa ukinjenje Kontrole na moko. Združenje zahteva dalie, da se v odbor za kontrolo cen imenuje še predstavnik mlinske industrije. Borze 4. marca Nemške klirinške marke notirajo na ju-goslovensklh borzah nespremenjeno 14.70— 14.90. Grški bom so se ponujali v Zagrebu po 31.75, a v Beogradu so notirali 31.15—31.85. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali nespremenjeno po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda Iskala po 428, a blaga ni bilo. V Beogradu se je zaključila po čvrstejši ceni 432 do 432 50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil zaključek le v PAB po 200. Devize Ljubljana. Oflcielnl tečaji: London 173.50—176.70, Pariz 98.05—100.35, New-York 4425—4485, Curih 995—1005, Amsterdam 2350—2388, Bruselj 746.25— 758.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.32—217.52, Pariz 121.18—123.48, New York 5480—5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2902.40 — 2940.40, Bruselj 921.65—933.65. Curih Beograd 10, Pariz 9.92, London 17.51, New York 446, Bruselj 75.40, Milan 22.52, Amsterdam 236.90, Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Oslo 101.3250. Köben-navn 86.10, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešca 3.40. Efekti Zagreb. Drž. vrednote. Vojna Skoda 428 den., 6% Sumske 67—70, 4% severne agrarne 51.50 bi., 6% dalm. agrarne 69 den., 7% stabiliz. 95 den., 7% invest. 98 den., 7r/o Seligman 100 den., 7% Blair 89.50—90, 8% Blair 98 den.; delnice: PAB 200—202, šečerana Osijek 170—180, Isis 32 den., Trbovlje 244—245. Beograd. Vojna škoda 431—433 (432— 432.50), 6% šumske 70—71, 4% agrarne 53.25 den., 6% daim. agrarne 71.50—71.75 (71.25), 6% begluške 77.50—78, 7% stabiliz. 97.50—98.50 (98), 7% Seligman 101 den., 7% Blair 90 den. (90—90.50), 8% Blair 98 50 den., PAB 207.50—210, Narodna banka 7800 bi. Blagovna tržišča Žito -f- Chicago (4. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.50, za jul. 98.75, za sept. 98.25 :turščica: za maj 55.8750, za jul. 56-25, za sept. 57.25. -f- Wlnnipeg (4. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.8750, za jul. 89.8750. -f- Novosadska blagovna borza (4. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška okolica Novi Sad 203 — 205; srem-ska 200 — 202; slavonska 201 — 203; gor-njebanatska in gornjebaška 203 do 205; baška ladja Tisa 207 — 209. Rž: baška 157.50 — 160. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Komza; baška, pariteta Indjija 137 — 139; baška nova 132 — 133; baška, pariteta Vršac 135 — 137. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 310 — 320; >2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« £20 — 230. >8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 132.50 — 135; banatsfci 130 — 132.50. Maginotova Unija — podaljšana Listi so nedavno sporočili, da so francoske vojaške oblasti podaljšale Maglnotovo črto tudi vzdolž belgijske meje. Ta slika kaže vojaški delavski oddelek pri utrjevalnih delih »Nafgavi mir, bratranec !« Dogodivščina ob prihodu S. Wellesa v Švico Pet premiente na nočnem nebu Ta čas ustvarjajo planeti Mars, Satu Venera in Jupiter lepo vidno verigo na ■ černem nebu. Celo laik mora na zapadn jugozapadu na prvi pogled opaziti to k stelacijo. Najsvetlejša zvezda, tretja od zgo je Venera, zvezda večernica. Ce podal mo na prostem obzorju črto premičnici sno navzdol, zagledamo še peto svetlo mičnico, Merkurja, ki ga drugače zav njegove bližine pri soncu, ni lahko < ziti Dne 8. marca bosta stala Vener Saturn v konjunkciji, 12. se bo med i vrinil ozki srp rastočega mesca. Vitamini namesto železne zaloge Angleškega vojaka nameravajo pc pravilih znanosti vitaminizirati. Nj železno zalogo, ki je obstajala dos konservne škatle mesa in nekoliko prepečenca, bodo odpravili in jo na stili z novovrstnim živilom v obliki ii kosti čokoladne plošče. Ta racija ses 25 delov najboljšega kakava, 34 dele ^ sušenega proteina in 27 delov sladkorja, vse skupaj pa je pomešano v maslo. Pro-teinu dodajajo malo sode bikarbone, da se topi. Novo živilo vsrebuje izredno mnogo vitaminov. Ko je ameriški odposlanec Sumner Wil-les te dni iz Rima v Berlin grede prišel na glavno posta i o v Curihu. pripravljen, da sterpi v svoi salonski voz in se odoelie v Berlin, ie bilo treba narra viti kordon. kajti na postaji se ie zbrala nepregledna množica radovednežev Fotografske blišči-ce so vzplamenevale. reporterji so zapisovali svoje vtise. Državnik, ki ie napravil s svoio odlično udržanostio dober vtis. ie baš hotel stopiti v voz. ko se ie velikemu, zagorelemu mladeniču posrečilo, da se je ločil iz množice in pritekel do njega. »Imenujem se tudi Welles«. je zaklical presenečenemu Američanu. »in ne vem. v katerem kclenu sva si sorodnika — v vsakem orimeru pa: napravi mir bratranec!« Mister Welles je svojemu soimenjaku z nasmehom sitisndl roko in kakor odmev se ie širila od človeka do človeka beseda: »Napravi mir, bratranec!« Stalin bolan ? Neko poročilo iz Kodanja pravi, da je Stalin sredi februarja hudo zbolel, ni pa pojasnjeno, za kakšno bolezen gre. Baje je bil z Dunaja pozvan k njemu profesor Ettinger, ki je Stalina že prej nekoč pregledal. Z spet v prometu Vojna z zvočniki Elektrika, nove sole In ceb dekleta naj izvabijo finske borce iz strelskfih jarkov Na fronti vzhodno od Ladoškega jezera se je začela v večjem obsegu vojna z zvočniki. Finci so Rusom s svojimi zvočniki sporočili, da naslednje pol ure ne bodo streljali, zato da bodo mogli ruski vojaki iz svojih jarkov in v miru poslušati pojasnila skozi te zvočnike. Sprva se ni upal noben Rus na plan, ko so pa videli, da Finci drže svojo besedo, so ruski vojaki privreli iz svojih jarkov. Odtlej se finski zvočniki trudijo, da bi jim v njihovem jeziku razložili resnico. A po drugi strani tudi ruski zvočniki ne molčijo. Finske vojake skušajo pregovoriti k pobegu s tem; da jim poročajo o pridobitvah sovjetskega paradiža. Med drugim trdijo, da vladajo v tistih delih Finske, ki jih je zasedla rdeča vojska, naravnost »knežje« razmere. V mnogih krajih so Rusi napeljali elektriko že v vsako hišo in pripravljajo gradnjo novih šol. Fince skušajo boljševiki zvabiti v svoje vrste celo z obljubo, da jih tam čakajo mična dekleta ... Ali se bližamo novi ledni flsbi ? Sodba ameriškega vremenoslovca Slimpsona Ameriški meteorolog KinceT je pred nekaj časa nastopil s trditvijo, da se temperature na zemlji polagoma dvigajo. Sedaj Holandska obramba Strojnica s stražo holandske vojske na izpostavljeni točki ob meji je nastopil drug meteorolog, George Simpson z razlago, da pomeni ta počasni dvig temperature samo uvod v novo ledno dobo. Prejšnje ledne dobe so bile učinek temperaturnih porastov. To je sicer na videz paradoks, a je vendar umljivo. Povečana temperatura svetovnih morij ima za posledico večje izpuhtevanje in porast oblačnosti Sneg se ob tečajih grmadi in od tam se pričnejo širiti ledniki pròti zmernemu pasu To bi utegnilo kakor pred kakšnimi 15 tisoč leti povzročiti tako veliko ohladitev, da bi se celinski led na Grenlandiji in v Arktidi sploh razširil preko ameriškega in evropskega severa daleč na jug. Točne j šega časa. ko bodo ljudje deležni nove ledne dobe pa seveda ne more nihče navesti in tudi Simpson ne. Angleška admiralska ladja »Nelson« Je v lanskem decembru zadela na mino ln bila poškodovana. Zdaj je popolnoma popravljena in zopet v aktivni službi Deček v zaboju V Oberhilbersheimu v Nemčiji so pogrešili llletnega dečka, ki so ga zadnjič videli pri igri. Ko je neki kovač po dveh dneh prišel zavoljo nekih popravil v tamkajšnjo telovadnico, je zaslišal slabotne klice na pomoč. Prihajali so iz nekega lesenega zaboja. Ko ga je odprl, se je iz njega opotekel pogrešani deček, ves prestrašen in izčrpan. Izkazalo se je, da je bil med igro zlezel v zaboj. Pokrov je padel čezenj in zaklop se je . zaprl. Dečkovi tovariši so se odstranili. Menili so, da je pač odšel domov. Tako je prečepel dva dni v tesnem zaboju in si ni mogel pomagati, dokler ga m kovač še pravočasno rešil. <*iS£ItIRAJTE V „JUTRU" ! Bojna ladja »Barham« je bila pred časom torpedirana. Popravili so jo in zdaj zopet svobodno plove pod zastavo britske mornarice Poškodovan original « vitgauv jVill deželi Glodavci, tolsti kaloor mladi prašički V Strasbourgs, v evakuiranih vaseh Spod nje Alzaške in na sprednjih vojaških postojankah, so postale podgane resnična nadloga. Gnusne živali so debele kakor mladi prašički in se ne boje niti človeka v svoji bližini, živila vsepovsod izginjajo, skladišča se praznijo. Navzlic lovu, ki ga prirejajo vojaki podnevi in ponoči na te živali, jih ne morejo iztrebiti. Množijo se prehitro ln mladiči so prav tako požrešni kakor stare živali. :ešenev*š izveš' da se vozi ameriški prezident Roosevelt na sedanjem inšpekcijskem potovanju po morju s križarko »Tuscalon«; da imajo Angleži doslej za seboj že 57 velikih poizvedovalnih poletov nad Nemčijo; da so angleški letalci na svojih zadnjih poletih nad Nemčijo odmetavali letake s padali ln gorečimi bakljami; da Ima Rumunlja trenutno pod orožjem nad poldrag milijon mož; da je dobila ramunska vojska v zadnjem času 66 angleških bombnikov tipa Blen-helm ln Hurricanovlh lovcev ter 40 vojaških letal tipa Messerschmitt; da je Nizozemska prepovedala pošiljanje zavojev z jestvinami v Inozemstvo; da bodo slaščičarne v Franciji zaradi omejitvenih ukrepov vsak teden tri dni zaprte; da Je tudi Španska vlada racionlrala porabo kruha, ln sicer Je stopila ta odredba v veljavo minuli petek; da ovirajo svoboden promet na Donavi 15 do 20 m visoke grmade leda; da se od 1. marca dalje v italijanski vojski podeljujejo vojakom dopusti samo v nujnih primerih; da je rumunski minister za propagando odstopil, njegove agende pa so bile izročene kot poseben referat zunanjemu ministrstvu; da je prišlo v ženevi pred ondotno nemško potovalno pisarno do hudih dijaških demonstracij; da je v Maroku umrl danski princ Aage, ki je služil pri francoski tujski legiji; da opozarja bivši prezident Herbert Hoover na možnost lakote spričo sedanjih dogodkov v Evropi; da izkazuje neka tozadevna statistika 181 orkestrov v Nemčiji; da je prošle dni požar uničil skladišče filmske družbe »Pathés v Parizu, ßkodo cenijo na 20 milijonov frankov; da je italijanska vlada izdala zakon, ki dovoljuje Židom izvrševanje poklica samo med pripadniki židovske rase; da je angleška tajna služba podvojila svoja finančna sredstva zaradi vojne; da je izgubila Turčija ob zadnjem potresu v Anatoli ji poldrag milijon glav živine; da se nahaja ameriški prezident Roosevelt še vedno na inšpekcijskem potovanju v Panamskem prekopu; da bo dobii pokojni papež Pij XI. nagrobni kamen v Vatikanski baziliki nasproti grobu Benedikta XV.; da sta čilska ognjenika Dlaima in Vllla-rita začela bljuvati ogenj in žveplo; da se švicarsko prebivalstvo na poziv svoje vlade pridno zalaga z železnimi rezervami hrane, posebno s konserviranim mesom in sočivjem; da je od 3. marca dalje na Španskem prepovedano prostozidarstvo, komunizem in sleherno udejstvovanje v organizacijah, ki imajo protiverski značaj. Sedaj so se vojaške oblasti v Strasbour-gu in civilne oblasti Spodnje Alzaške obrnile na Pasteurjev zavod v Parizu, da bi jim dal kakšen pripomoček zoper to nadlogo. Profesor Martin, vodja tega zavoda, in profesor Salimbeni, izumitelj »podganje smrti«, sta poslala v okuženo ozemlje izvedence, da bi napravili potrebne poskuse, ki jih je pa ostri mraz zadrževal. Uničevalna metoda, ki jo hočejo uporabiti, je zelo učinkovita, preprosta ln ljudem ne škoduje, zahteva pa velikih stroškov, čeprav oddaja Pasteurjev zavod uničevalno snov po ceni, ki je nižja nego izdelovalni stroški. Francoske oblasti pa bodo te stroške tvegale ln upajo, da bodo podgane v najkrajšem času tako uničile, da se bodo mogli vojaki zoper to nadlogo zadosti zavarovati že z mačkami in psi. Radio tolaži starše Strašni snežni vihar, ki je pred nedavnim Madžarsko spremenil v zasneženo Sibirijo in Rudimpešto v polarno metropolo, je v tem mestu zadržal tisoče otrok iz okolice. Zvečer se niso mogli vrniti domov. Da bi pomirili starše, ki so s strahom čakali na svoje otroke, so dale oblasti po radiu večkrat sporočiti, da je prevzel skrb za otroke socialnopolitični oddelek glavnega mesta. Kolikor je bilo mogoče naknadno ugotoviti, je ta vest po radiu dosegla skoraj vse v poštev prihajajoče starše, bodisi naravnost, bodisi po sosedih, ki imajo sprejemne aarate in ki so jih opozorili. Velik požar na Japonskem V Nahiiu, glavnem mestu japonskih otokov Lučujev, je v neki veleblagovnici nastal velik požar. Ob veleblagovnici je bilo skladišče petroleja, veliko število vrčev s tekočino se je vnelo, dva petrolejska tanka po 300 ton sta eksplodirala. Zaman so si prizadevali, da bi ogenj obvladali, škodo cenijo na več milijonov jenov, dve osebi sta bili težko ranjeni. ANEKDOTE Nekega večera je v New Yorku več prijateljev slovitega ameriškega humorista Marka Twaina sklenilo, da mu bodo voščili za rojstni dan. Ker pa niso vedeli, kje se trenutno potika, so naslovili voščilno pismo takole: »Mark Twain, Bog si ga vedi kje.« Več tednov pozneje so prejeli iz Italije karto, ki je vsebovala samo dve besedi: »Vedel je.« VSAK DAN ENA Gasilčeva poroka. (»New Jorkerc) MICHEL 7«VACO: D&ü 54 riOMAN. »Svetlost, Christa je bila nedolžna! Nimate jo pravico preklinjati, svetlost! Christa ni bila zame nikoli nič drugega kakor prijateljica, ki sem ji zaupal skrivnost svojega srca in ki me je dobrot-ljivo poslušala!...« »Oh!« je zamrmrala Leonora in vzdrhtela. »Kaj govori? ...« Ulloa jo je vprašujoče pogledal. Ze se je porajal v njegovi duši dvom. 2e se je vpraševal, ali se Leonora ni motila, ko mu je poročala o žaloigri... »Ako se začnem obotavljati,« je mislil don Juan, »sem izgubljen. Moja laž je posvečena, ker nas utegne ves rešiti! — Svetlost,« je nadaljeval, kakor bi komaj brzdal svojo presunjenost, »Christa je umrla brez madeža, in jaz. oh. tudi jaz bi bil rajši umrl. kakor da bi ji črhnil le besedico o ljubezni! O. verjeli mi boste, svetlost, če vam povem, da s Christo nisva mogla govoriti o ljubezni ker je bila zaupnica moje ljubezni do Leonore! .« Names+n;k se ie zdrznil. Leonora ie že hotela planiti in z vzkrkom dati dirka s voi emu odc.-če-nju. Don Juan se ie naklonil, da bi ut f. i il zmagoslaven n.psmeh . . »Laže1« je tedaici rekel glas. Ta Pias je bil razločen d?>si nristrt Tu- . "■'"■■-•no^o je poskočil in vztrepetal. Leonora se je udržala, ker jo je mahoma prevzela gotovost, da bo slepar tudi brez nje razkrinkan. Ulloa je vrgel oči ok^og sebe. Toda videl ni nikogar!... Pomislil je torej, da se mu je najbrže zbledlo. Don Juan je nekaj trenutkov č?kal prikazni, ki io je bil napovedal zlovestm glas Nič se ni pokazalo. Z bledim obrazom in dokaj manj samozavestnim glasom, nekam posiljeno, kakor da bi dvom i sam o sebi, je nadaljeval: »Od česa je umrla Christa? Tega svetlost, vam ne vem razložiti. Toda večkrat mi e toìo-r:. da jo grabi za srce črna tesnoba Drag r-icnenit' gospod. dajte, da vam povem misel ki ms je obšla, ko sem imel prvič čast govoriti s Christo: ta angel ni bil ustvarjen, da bi hodil po zemlji Don Juan pa je strastno iztegnil roke proti na- mestn'ku: »O! Dajte, da vas imenujem očeta, kakor mi je bila Christa dovolila, da sem jo imenoval sestro! Naj vam odkriiem svoje srce. kakor sem ga odkrival angelu ki ga ni več med nami! Resnica, sladka in vzv šen<*. resnica je tale: ljubim svetlost! Z vso duro l ub m vašo bčer Leororo, n koli nisem ljubil nobene- d uoe k::kor njo in ponižno vas pro-s m za dovoljenje, da 'o smem oboževati!...« Tedcj se io p.ejšnji glas spet začul in ponovil: L a ž e ! ."..« To pot i e ria! In S.»r sproti, je v .Gei le žensko zono ,1 ?l."s'izza hrbta Juana Tenoni loa. ki je stal zapeljivcu natta odprla Zagledal ki je stopila v dvo- pi ih s ho de il Irak ž? in čnvm. svetlost je bila kakor i! P- 1 ' < ' S dragocen eve-t ìV.-en vai: je nenadoma izhlapel . Bila je demani r-.piceni j i ve vrednosti dragulj, ki mu '.e l-o u? o . -no, da se kmalu zablešči v kroni Device Ne iščimo, svetlost, zakaj je Christa umrla! M:u so čudimo, da je mogla to p ko č? s svetu! In don Juan je y, skrušen od ganjenosti nasprotniku. k ie d-h tel "-o"?!« 'e -oro pretresljivo v.a-hto! ki jo je hotel •'zi- rt 'A-.-v. r »Christa vi o rno^očer « Leonora >e zočrh s luč r-ti trpe ò'oy; k- i? kdaj udari strela iz jasnega neba in kaznuje lažnivca. mo1;t- /s. Nič ni hotel -;,no j o-, c h na turobnemu p: i vidi; z onega sveta. ; I - . .. jo to pot z i-<.rk m glasom vzkliknila: "■ on:.' Evo soproge dona Juana!...« S,'vi; 1- je krkr.il don Juan. Oči so mu plapolale peno mu je prišla na ustnice. 3 Ivi a!« '< 7 zlovestno mirnim glesom potrdila .■ ■ t'ga -S neho rio Uloa. ta človek laže! Sancho r> IT-,io,-: 'oz s?m S'ivia do Oritza. žena Juana Teno' ■ ! T«, o1 s hči Chr'slr: S-'.ncho de Ulloa. je od sr.-.mu u-'vlr zvečer pred dnem ko bi se bila morala •- :-r, r' v ? *-io 'm moäm Slišiš, Sancho 'r U'"cr? Tvo j, hči ;e umrla ker som stopila ■ r'*r o " S'ivia d O >:r< in sem ji rekla: .S '■-c ' — ~ »t no'T t roroč t' kor je že moj so-p' r "o! ' J : : :r nrho s? ie nnve^č^o tvoiih zločinov " o - p vir Cb- *st? 'e mrtva, todr» reciti hočem njeno sestro Lconoro, ki jo zasleduješ že od Sevi- lje. Ne pozabi, Juan, kaj ti je bilo napovedano v kapelici frančiškanskega samostana: .Poginil boš od ullojske roke... od roke Christinega očeta... zadavljen v namestnikovem objemu.. Sancho de Ulloa, storite svojo dolžnost. Izvršite ukaz, ki vam ga je dal Bog v kapelici, kjer počiva vaša hči. Sancho de Ulloa, s svojo silno roko zadavite sleparja! ...« Silvia se je priklonila namestniku in veličastno odšla, ne da bi se ozrla na dona Juana, tak;sto, kakor bi se turobna prikazen vračala v grob. Sancho de Ulloa pa je resnobno zmajal z glavo, ni spomnil nobenega vprašanja, nobene besedice odgovora. Kaj naj bi jo bil tudi vprašal? Kaj naj bi ji bil dejal? Saj je bila vse povedala. Toda moč običajev je bila tiste čase tolikšna, da stari Sancho niti v tem trenutku ni mogel pozabiti dolžnosti španskega hidalga: spoštljivo je spremil Sil-vijo de Oritza, soprogo Juana Tenoria, do vrat dvorane. Zaprl je vrata za njo, obrnil ključ in krenil proti donu Juanu. Don Juan je buhnil v grohot in grohotaje se zaklical: »V namestnikovem obiemu!... Namestnikov obero prihaja!...« Sancho de Ulloa pa je resnočno zmajal z glavo, rekoč: -Ne bom si mazal rok s teboj. Od jekla boš poginil!« VordS, S. HL Z vojno sproženi problemi Nemška razlaga „življenjskega prostora" — Od težja sU k evropski federaciji — Flasnci in vojna Pred dnevi je vzbudili v berlinskih političnih Ln diplomatskih krogih veliko zanimanje članek znanega nemškega publicista dr. KaTla Mageria v »Berliner Bör-sonzeitung«. Članek razpravlja o nemškem »življenjskem prostoru« in najprej ugotavlja, da bi bila spričo velikega tehničnega napredka prava neumnost, prisiliti narode, da se bore na življenje in smrt, razkosati na male edinice gospodarske prostore ter uporabiti visoke odstotke državnih prejemkov za oboroževanje. Zato nastaja nujnost po naravni vzporeditvi narodov v zaokroženih prostorih. Tej zamisli pa nasprotujejo hujskani nacionalizmi nekaterih maüh in srednjih narodov, ki so sami prešibki, da bi bili nosilci »n poroki nadna-rodne odgovornosti v svojem življenjskem prostoru Tej ideji so seveda nasprotovale tudi zapadne velesile, ki so bile proti temu, da bi se ustvarilo stopnjevanje med velesi ami po njih velikosti, vrednosti in zaslugah Po avtorjevi razlagi vsebuje pojem »življenjskega prostora« načelo »o skupnosti dela v življenju v vzporeditvi velikih in malih držav ter načelo miru«. Čim bi bil ta prostor prost vseh sovražnosti in notranjih napetosti, ki so vnesene od zunaj, bi vprašanja svobode neodvisnosti in avtonomije malih držav nehala biti vprašanja, »ker bi nihče več ne mogel teh držav postavljati nasproti drugim n bi j'h nihče ne mogel več zlorabljati«. Ustanovitev češko-moravskega protektorata in likvidacija ver-sajske Poljske ne moreta nuditi dokazov proti tej zamisli, ka• maöa zemlja tafakaj MALI OGLASI CENE MAL Fu 60 par «a tawd«, IMO 8. IM OGLASOM ___,___________davka sa vsak ogla« u> sakralno pn «to j bino Din S.— sa Slfro all dajanje naslovov pUAaJo oni, Id IMeJu glužb. NaJiiutnJH tntwk t» enkratno objavo agkuui IMn 12.—. Dopisi b> tenltve me tarsAunitJv po IMn S.— sa voako bfwdo, Din 8.— davkb ga vsak ogla« ta enkratno pristojbino Din J,- sa 51fr© all dajanj«-naslovov NaJnuuijM cmwh s» enkratno objavo oglaaa Din 20.— Vsi olitali oglMl «e earaAunajo po Din 1.— sa besedo. Din 3. davku Ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5 sa Šifro ali dajanje naslovov NaJmanJÜ Službo dobi Absolventko obrtne šole «prejmem kot praktl-fcantlnjo k «valnim »trojem takoj. Pogoj: «govorna, lep nastopi Prednost Imajo tiste, ki imajo na šivalnem stroju Ader all Grltzner. kupljenem pri meni. dobro šivati ln so vešče litro J nega vezenja. — Tvrdka Peteline, Ljubljana. 4347-1 Brivskega pomočnika mlajšega, kateri ima veselic ia damsko stroko, »prejme takoi saloo »Fanči«, Liub-ljana, Kongresni trg }. 4568 1 Več dek'^t totrebuiemo za ob nedeljah kot natakarice, prodaialke peciv» in za pomivanie posode. Pahulje, Šišenska 48. 4371-1 Služkinjo močno, pridno, vajeno vseh hišnih del. z lepimi pričevali, išče dobra gostilna. Pismene ponudbe na oglas. e*id. Jutra pod šifro »300«. 3574-1 Krojaškega pomočnika ni vajene», jprrimem takoj. M. Počivašek. Igriška 14, Ljubljana. 4597-1 enkratne objavo oglasa Dtn 17. Dekle Krojaški pomočnik staro 20—25 let, vajeno d?ber> v "f1'1» ko: kuhati in tudi neka! šivati Slb, in dclu,. y r°ke. Rrosl ter opravliati ostala gospo stalne «poslitve karkoli v diniska dela dob, službo, i 5^,, na'"'e ,v VVbl}a?e' Nastop službe 1. aprila. _ I Ponudbe na ogl. odd. Jutra Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»Točen, spreten in za-pod »Pošteno in pridno nesljiv«. 4592"2 dekle«. 4578-1 Samostojno kuharico za vsa hišna dela z dolgoletnimi spričevali in pripo ročilom do 35 let staro, zdravo, iščem k 2 osebama za center mesta. Perilo iz ven hiše. centralna kuriava. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »300 din«. 4224-1 Šiviljo dobro izvežbano, za delo v roke, spreimem takoi §ko-fic Anton, Gosposvetska 12 4589 1 Frizerko izvežbano v železni in vodni ondulaciji takoi spreime a Ion B. Koritnik, Skofia Loka. 4595-1 Avtomehanik poklicni vozač, » strojniškim izpitom in privatnim znanjem sadjarstva m vrtnarstva, išče službo pn kakršnemkoli podjetju. Ma-slov v vseh poslovalnicah [utra. 4576-2 V ai end (ke) Frizersko vajenko iščem. Nastop takoi. Zgla siti se- frizerski salon Te-zeršek, Zaloška C. 33- 4575-44 Učenko za špecernsko trgovino — spreimem takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4594-44 Potniki Agilne potnik* za izvanreden artikel iščem. Ponudbe na ogl jddel lutra pod »Velik zaslužek«. 4305-5 Avto, moto Več DKW avtomobilov rabljenih, dalje OPEL-OLIMP1A kabrlo- let. LANCIA Ssedežna Umi. zlna pripravna za tassi, ugodno proas OKW - zastop J Lovšp Celovška cesta 93 4246-1 • OGLAS Občini Bos. Dublca je potrebna kompletna rabljena ELEKTRIČNA CENTRALA v dobrem stanju in to: parni lokomobil od 60 k. s., en generator od 40 K. w. napona trofaznega toka od 380/220 vol. ter razvodna €:lektrična plošča z vsemi potrebnimi instrumenti za merjenje in kontrolo. V poštev pridejo tudi motorji na vpojni plin, a takisto lahko tudi posamezno ponudite motor, generator m razvodno ploščo Ponudbo poslati na naslov: Opština Bos. Dubica, Vrbaska ban VOJNI RIMO v zvezi s transportnim zavarovanjem na morju in po kopnem zavarujete najceneje JUGOSLAVIJI splošni zavarovalni dražbi M je VODILNA DRUŽBA v na&t državi za TRANSPORTNA zavarovanja. Pojasnila daje RAVNATELJSTVO ZA DRAV. BANOVINO Ljubljana, Aleksandrova c. 11, teL 25-71 GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU, SlomSkov trg 3, telefon št. 20-07 I G. Th. Rotman j SAMBO IN PETER POTUJETA Nov Ardie motor brez gum, električna raz- svettava, 125 ccm, z dvema sedežema, naprodai za 2.500 din. Ostrožnik. trgovina, Pasaža Nebotičnik. 4588-10 Zaslužek 10.000 dinarjev prispevam k trgovini ali podietju. ki bi mi dalo primeren zaslužek Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenje«. 4454-3 Lokal oddam na prometni točki. kjer se Je nahajala preko 2a lrt unuska ln op ti? na obrt Štrukelj. Stari trg 9-1. 4508-19 Trgovski lokal v hiši kavarne »Evropa« oddam za mai. Več pri Gregore Sc Co., Vošniakova 7. 4152-19 Lokal primeren za trgovino, delavnico ali skladišče, poceni oddam. Informacije Can-karievo nabrežje 25, Demšar. 4573-19 Trgovski lokal opremlien z vsem sodobnim komfortom nov, takoj oddam. Informaciie pri hišniku Tvrševa cesta 47b. 4567-, 19 Enosob. stanovanje lepo, solnčno, oddamo dvema solidnima ocebama 1. aprila. — Ogled dopoldne Suničeva 19/1. 4UV21 Sobo odda Malo sobo oddam stalnemu gospodu na Bleiweisovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4587-23 Mesečno sobo s separiranim vhodom, oddam 15. marca. Ogledati : Knafljeva nI. 13-1. _4391-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidni stalni osebi. Streli-ška ulica 22. 4590-23 Dragocenosti sako\ rstno flato 'rupuie r\f najvišji!1 cenah r-KK luvelir '.jublian» Wnlfovs allea Glasbila Radi preselitve prodam klavir Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4596-26 Informacije Izjava Naše D RAMA Janez. Breg. 4393-31 Trgovci! Orehova jedrca, aidov in cvetlični med, kupite najceneje v Medarni, Liubljana, Židovska ulica 6. 4584-33 Posest Prodam parcelo 800 kv m « trotoariem in napeljanim vodovodom. — elektrika in kanalizacija, le ea lužna ob vodi 220.000. din. Ljubliana. Trnovski pristan 22. 41 ">6-20 Vinograd prodam naa 20 arov z zi-dancc uddalien 20 minut postaie Št Janž. Doleni sko Nasad žlahten, mlad Ponudbe Repovž jožt Ko udf-rie. pošta, St. lanž. Do lenisko. 4579 20 Stanovanje Dvosob stanovanje 5 kabinetom in kopalnico, komfortno » novi hiš' na Privozu ie s 1. majem na razpolago Naslov v vseh poslovalnicah lutra 4570 21 Ti Polstabilno lokomobil« v dobrem stanju, 60—100 KS iščem za Bačko tovarno konoplje Natančne ponudbe z navedbo ikra>ne cene vseh podatkov, širine, višint ;n dolžine tvrdki Julije Frank. Novi Sad poštni predal 31 4377 29 Vtc «neiene obdoliitve e Torek, 5.: zaprto. (Gostovanje drame v g. Fintar rFancu i* Grbina Mariboru: županova Micka). f^ìrr zahvaiju^Mnza Sreda, 6.: Strahopetec. Izven^ odstop od tožbe Okrogar Četrtek, 7.: Asmodej, Red četrtek. Petek, 8. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Ob 20.: Literarni večer hrvatskih književnikov. Izven. Sobota, 9.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. (25 predtava). Opozarjamo na izredno zanimivo gosto, vanje ljubljanske drame v mariboiskem gledališču o priliki 1501etnice Linhartove »županove Micke«, katero so uprizorili v Ljubljani s posebnim uspehom. Zrežiral jo je dr. Kreft, ki bo govoril uvodne besede. Igrah bodo Drenovec, šaričeva, Kralj, Cesar, Mira Danilova, Sancin in Sever. Opozarjamo na prvo reprizo Lenoiman-dovega »Strahopetca«, katerega premiera je bila razprodana, kar priča o aktualnosti tega komada. »Strahopetec« je drama, ki se godi z- časa svetovne vojne 1. 1916. v Svici v Selvasu In Montreuxu. Glavna oseba v igri je francoski slikar, ki simulira, da je tuberkulozen, da bi se ognil vojaški dolžnosti. Njegovo psihološko stanje, polno odpora do prelivanja krvi. želja po življenju, delu ln ustvarjanju, ga privedejo tako daleč, da pod pritiskom razmer postane vohun. Tragične posledice njegovega dejanja tvorijo konec igre. V petek popoldne bodo igrali »Profesorja Klepca« po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Komedijo je napisal pisatelj dr. Ferdo Kozak Delo, čigar dejanje se dogaja v Ljubljani, je pisano lahkotno in zabavno in je rahlo satiričnega značaja. Pri občinstvu ima prav živahen uspeh. O ....še ena K PREMOG KOKS - DRVA oudl I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 postret.r»« np«Thihna Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustit« redne kemično čistiti ai' Darvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svertolik»lni«- 3b vsaki priliki -se spomnite da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša najcenejša m najhitrejša posredovalnica za službt-vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve ln za vse Jniffo. Vsem, ki ste tako ljubili in spoštovali našega srčno ljubljenega, predobrega soproga ln očka, ki ste v tako obilnem številu prihiteli od blizu ln daleč, ga obsuli s krasnim cvetjem in nas tolažili pismeno ali ustmeno v naši nepopisni bolesti, izrekamo tem potom našo naj-prisrčne.išo zahvalo. Gor. Logatec, dne 3. marca 1940. Žalujoča obitelj: Preveč—Umnik Umrla nam je po kratki, težki bolezni v cvetu mladosti naša nepozaDna GIZELA Spremimo jo na zadnji poti v torek, 5. marca 1940 ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Sv. Jurij v Slovenskih goricah, 4. marca 1940. Žalujoča GIZELA KRAJNC, mati; JOŽE KRAJNC, brat — ter ostalo sorodstvo. 9« Tudi Sambo je neutegoma storil po njunem zgledu. Med tem, ko se je krokodil obupno davil, da bi spravil kamen ix gobca, kar mu pa ni uspelo, je Sambo z dolgimi skoki zdirjal v puščavo, sam ne vedoč, kam teče. Tovarišev ni ve* videl; njegov edini namen je bil, da se reši iz krokodilove bliži- ZAHVALA Vsem, ki so ob izgubi našega ljubega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda dr. Emila Itareta z nami sočustvovali, se prisrčno zahvaljujemo. Osobito se zahvaljujemo sestram usmiljenkam v Leonišču za skrbno nego in postrežbo, zdravnikom za vestno pomoč in lajšanje trpljenja, prečastiti duhovščini za duhovno tolažbo in zadnje spremstvo, gospodu upravitelju garnizona za časten vojaški pogreb, vsem zastopnikom oficirskega zbora, gospodom častnikom in vojaštvu, vsem sorodnikom, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so mu poklonili v spomin vence in cvetje. Ljubljana, dne 3. marca 1940. Rodbine: Stare, dr. Pehani, ing. Jenko PERA Torek, 5.: Lumpacius Vagabundus. Red B. Sreda, 6.: Figarova svatba. Red sreda. Četrtek. 7.: Rusalka. Red A. Petek 8.: zaprto. Sobota, 9 o* 15-: Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. D revi bo imel red B predstavo vesele Nestroy-ètritofove glasbene burke »Lum-oacius Vagabundus«. ki je eno izmed naj-sabavnejših del kar smo jih v zadnjih sezonah videli na našem odru. Vesela zgod-oa, originalne odrske figure, dobri dovti-pi in komičn. glasbeni vložki so občinstvu oo.oä prav prijetnega razvedrila. V glavnih vlogah nastopajo Janko. Modest Sancin, Pefek in Zupan, čigar je tudi režija. Dirigira R Simoniti. Po daljšem presledku se bo v sredo Drvič uprizorila izvrstno naštudirana Mozartova »Figarova svatba«, ki je z Be-tettom v naslovni partiji in z Ribičevo. Vidalijevo. Heybalovo. Kogejevo, Jankom. Marčecem. Zupanom, Sladoljevom in Orlom v ostalil. vlogah bila deležna pri dosedanjih predstavah izrednega uspeha Poseben je trebe opozoriti še na odlično reži-io šef-režiserja Cirila Debevca. sigurno muzikalno vodstvo dirigenta dr švare in ->kusno inseenacijo inž E. Franza. V četrtek bo imel red A na vrsti Dvo-rakovo »Rusalko«, prelepo lirično opero mehkih občutij katere dejanje je povzeto iz slovanskega mitološkega sveta Čudovite melodije, v katerih se preliva ves mik in čar skrivnostipolne nočne narave, temnih gozdov šepetajočih studencev in srebrne mesečine, se nedosežno ubrano družijo z neutešnim hrepenenjem nesrečne Rusa'ke po ljubezni hi koščku zemske sreče. V glavnih partijah Heybalova, Ko-?e1eva. Basičeva. Franci, Lupša Sladoljev ln Barbičeva Režiser C. Debevec. Dirigent Niko štritof. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 5.: županova Micka. Gostovanje ljubljanskega gledališča. Izven. Sreda, 6.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 7.: Vdova Rošlinka. Red B. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 6.: Kovarstvo in ljubezen. Gostovanje mariborskega gledališča. duje, kako ;e mogoče izgledati mlada tudi »Imam za seboj že 50 Cfl \ let, imam štiri od- 5 3«/ ISll» rasle hčerke in tri «A-.- .....■imi ■ m j vnuke, ljudje pa mi ^ vedno pravijo, da sta moja koža in polt kakor jih ima žena od 30 let Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost. Evo je Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril glasoviti dermatolog Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo. ne mastno) Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnica se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi Izgledate za mnogo let mlajši.« Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah Uspešni rezultati so zajamčeni, ali i pa se denar vrne NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! GUM.;? Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! • v- : iz-rfii-j* •'••' Izid žrebanja efektne loterije poštnih nameščencev v Celju AVTO 28215; SPALNICA 6499; MOTORNO KOLO 15928; KLAVIRSKA HARMONIKA 29421; ŠIVALNI STROJ 7995; KUHINJSKA OPREMA 15323; SADNI MLIN 18833; MOŠKO KOLO: 13753, 27526, 29315, 5042, 1690, 11829; 2ENSKO KOLO: 7128, 497 522 814 823 2455 2536 2791 2844 4079 4229 4175 4320 5563 5567 5628 5683 7097 7541 7545 7548 8735 8756 8893 9033 10201 10485 10487 10755 11782 12229 12507 12788 15059 15079 15357 15605 16916 17177 17274 17364 19478 19522 20253 20357 21456 21845 21861 21936 23245 23436 23453 23739 25826 25866 26249 26604 27352 27393 27557 27764 29618 29659 29698 29757 948 1150 1193 1397 1830 2112 2185 2215 2410 2941 3227 3461 3637 3723 3768 3827 3867 3992 4413 4549 4620 4786 4831 4919 5021 5058 5381 5713 5963 6117 6133 6371 6422 6548 ^623 6773 7658 7738 7808 7954 8051 8189 8198 8233 8581 9035 9063 9196 9304 9355 9374 9470 9801 9916 10900 10903 11120 11129 11385 11522 11588 11682 11728 12817 12956 13419 13577 13633 14116 14623 14793 15015 15649 15702 15770 15793 15917 16002 16670 16682 16871 17452 17501 17640 18337 18527 18591 18864 19145 19403 20406 20625 20811 20909 20994 21112 21232 21384 21452 21984 21939 22260 22389 22551 22906 22921 22926 23132 23818 23968 24311 24366 24558 24567 24787 25454 25462 26625 26672 26795 26834 26889 26977 27090 27125 27248 27850 28285 28497 28612 27350 28871 29324 29540 29549 2907. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa TEREZIJA REGOVC danes ob 17.30 v 74. letu starosti. Pogreb bo v sredo, dne 6. marca 1940, ob 16. uri. Jesenice, dne 4. marca 1940. MILOŠ, sin; MARIJA, poročena JERAŠA, hči; JERICA, snaha; vnuki in vnukinje. ne. __—______ " Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a tonzoraj »Jutra* Staaiw Vtfaau - 2a Narodno uskaro© d.