1 •• Dr. Jos. Tominšek: Aforizmi o klasičnem pouku. Ljubljana 1909. (Izvestje I. državne gimnazije.) f$b?o 98490 V ^ Vit 3 s o Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. I. Diogenes Laertios, pozni grški pisatelj (iz dobe Aleksandra Severa), nam poroča v svoji knjigi o življenju filozofov (Cobetova izdaja I. 1, 33) o modrijanu zvezdoslovcu Talesu tale dogodljaj: Stara ženica je peljala Talesa iz hiše na prosto, da bi opazoval zvezde. Gledaje kvišku, pa je prezrl jamo in je padel vanjo. Ko je stokal in 'tožil, ga zavrne ženica zaničljivo: „oi yag, (h QaXrj, ra Iv jtoair ov čvvafieros ideiv na inl tov ovqovov oTei yvojoeo&cu („Seveda! Oj Tales, ti, ki ne moreš niti tega videti, kar ti leži pred nogami, ti meniš, da boš prepoznal nebesne prikazni ?“). Podobna odvrnjenost od realnega sveta in njegovih potreb se kaj rada očita vsem, ki se bavijo s staroklasičnimi študijami; češ, ti se za¬ maknejo v pradavno preteklost, se naslajajo ob krasotah sveta, ki so si ga ustvarili s pomočjo črk in fantazije v zračnih višavah, a ne vidijo in ne čutijo, kako se suče in trese ta naša kršna zemlja! Znanstvene sanje jim pričara je j o pred oči vse življenje vzornih „klasičnih“ ondanjikov, a slepi so za kretnje sodobnih, za obstanek se borečih in v neprestani napetosti živečih zemljanov modernikov. Gledaje proti nebu se spotikajo v kotanje! Taki očitki niso več trenotne domislice; postali so običajna fraza, krilat izrek, ki ima pravico javnosti v govoru in pismu. Iz ust zelo visokega gospoda izvira izrek, da ni namen naših šol (t. j. gimnazij) vzgajati mlade Grke in Kimljane, ampak mlade narodnjake. Nasmehnili so se napram bo¬ jazni, ki leži v tem stavku, vsi tisti, ki so kdaj učili ,,našo“ mladino stare klasičnosti! Življenje, ki obdaja mladiča kateregakoli stoletja, preglasuje s svojim mogočnim organom vse druge zvoke brezpogojno v toliki meri, da postanejo ti le spremni, a ono vodilno. Sodobnost z neštevilnimi vsak- dnevnimi in neposrednimi vplivi je močneja nego najbolj negovane, pa le od daleč in iz preteklosti prizvane sile. Vredno bi bilo poskusiti, ali se res da vzgojiti kak modern Grk in Rimljan; videli bi vsaj, vkoliko bi se tak človek razlikoval od našincev v svoji vlogi na tem svetu, zlasti, bi se li (to je bilo od nekdaj kardinalno vprašanje smrtnikov) čutil sreč n e j ega nego hitroživci dvajsetega stoletja. Kdo ve? Haec quaestio est. . . 4 Današnji poznavalci starih dob trdijo in smejo trditi odločno: člo¬ veštvo si ostane v bistvu isto skozi stoletja in tisočletja! Le zunanja oblika človeštva, t. j. človek v svoji opremi, v svojem nastopu se izpreminja: nje¬ gove srene težnje ostanejo iste. Obračajo se vsikdar izven svojega kroga v preteklost, oziroma bodočnost, kakor pač prevladuje mehka romantika spominov ter izpolnjenih želj a, oziroma idealizem načrtov in še neizpolnjenih n a d. Realizem, seda¬ njosti pa se naglasa le, kadar se hočeta posredno poudariti njega na¬ sprotji: preteklost in bodočnost; pozablja pa se, da je sedanjost vsakokratna in nikdar se postarajoča hčerka preteklosti ter v vseh časih in dobah vedno mlada mati bodočnosti. A čudno! Dočim se nihče ne spotika nad dokaj nezanesljivim načrtovanjem za bodočnost, dočim veljajo taka strem¬ ljenja celo za znak bodrega mišljenja in prave zrelosti: se prav mnogokrat odklanja spoznavanje preteklosti in zato ozir na njo, dasi je vendar ona najboljša — ker je konkretna in izkustvena — učiteljica za sedanjost in zlasti za njen neprestani poboljšek, za bodočnost. Spoznanje ni istovetno s cenitvijo, še manj s pre¬ če n i t v i j o. Kdor pozna preteklost, in sicer one njene dobe in strani, odkoder zajemlje sedanjost še vedno svoje živilo, ta je mnogo bolje oprem¬ ljen za presojo svoje dobe nego tisti, ki jo meri s samo seboj. Zavarovan je proti nepremišljenosti in, to je poglavitno, proti krivičnosti sodbe. More¬ bitna enostranost je pri njem manj kvarljiva nego pri skrajnem moder- ništvu, čigar nepodkrepljeni načrti morejo ob izbruhu nebrzdane gorečnosti in vsled prepričljive neposrednosti postati usodepolni. Kdor pa hoče upoznati preteklost, se mora sam potruditi k njej, in sicer k pravi preteklosti, ne le h kostumovani ali celo kot punčika pona¬ rejeni. Kakor se s človekom seznanim le, če ga spoznam osebno, takisto je s človeško dobo. Zajemajoč le iz drugotnega vira, se moram že odpovedati pristnosti in, sodeč le po tuji sodbi, si onemogočujem stvarno lastno sodbo. Kes. je, da je vsaka tuja sodba zapeljiva,: ker podpira našo — komodnost; saj je tudi res, da prestanemo mnoge duševne muke, preden se moremo odločiti za lastno sodbo; baš zato se radi naslonimo na tujo odločitev in ji verjamemo tem raje, čim glasneje se izreka in — kar je pravzaprav najžalostneje — čim popustljiveji so njeni uspehi napram našemu delu in trudu. Kaj več pristašev si, vsaj začasno, pridobi tisti, ki jim odjemi j e trud in ob¬ ljublja vendar iste uspehe, kakor bi jih dosegli s t r u d 1 o m. To dobro vedo vsi, ki rabijo zase javno mnenje; to so dobro vedeli tudi tisti, ki so nastopali in nastopajo proti klasičnim naukom, osobito nekatero kričaško časopisje in posamezniki ter struje, ki jim je največ na tem, da si pridobe slepih pripadnikov, brez lastne sodbe, torej neiraz- 5 sodni li, Pod pozlačeno krinko ponarejene modernosti p a s k r i v a j o taki p r i j a-, t; e 1 j: i b 1 i ž n j i k a v s voj t r h e 1 porcelanast obraz reklamno s. ti, površnosti ter zu¬ nanjega bleska, a notranje praznote. Čemu bi gledal kore¬ ninice, ako mi kdo prinese vejo, šibečo se pod težo zrelega sadja! . . . Da! Začasno je to lepo! Vpraša pa se, kje je ulornil moj dobrotnik vejo in koliko se jili je živilo ob koreninicah, preden je sezorel sad. In nadalje: prinaša li odlomljena veja še kdaj sad? Kaj bo z drevesom, ako se mu po¬ lomijo vse.veje? Ali bodo potem še uspevale zaničevane koreninice? Kekaj časa, da, bi se dalo živeti ob že pridobljenih sadovih; a potem? Prišel bi čas duševnega stradanja in bati bi se bilo celotnega poloma v gospo¬ darstvu psihe. Zato ne pridemo preko neizogibne zahteve: kdor hoče žeti, mora tud is e j ati in rast bilke oskrbovati od prvih lasnatih koreninic v črni trdi prsti. Življenje človekovo se razvija pravzaprav v vseh dobah v vedno istem kolobarju; vsako otroče se more vsega učiti prav od kraja, kajti ničesar več ne prinese na svet otrok našega dvajsetega stoletja nego sobrat mu pred dvetisoč leti. Uk obeh se mora opirati na preteklost, kjer tvori ona podlago sodobnosti. Do spoznavanj a preteklosti pa privede edini pripomoček: truda polno delo. Kdor se dela ustraši, ta se bo gibal vedno le na površju in njegovo spoznanje bo le podložno pristaštvo. Vsako' delo pa imej svojo pot, ki mu daje smotrenost in mu zagotavlja možno zanesljivost uspehov. Tudi do spoznavanja vzornosti starega klasi¬ cizma more dovesti le primerno upravljena steza, učna metoda, katerakoli. Saj lahko vodijo k istemu cilju razni dobri polje; eni vodniki bodo hvalili to stezo, drugi drugo. Popotnik naj resno preudari in v izrezkih preizkusi različne; nikar pa naj ne prisega na absolutno udobnost in pripravnost niti ene niti druge in si zlasti naj zamaši ušesa napram tistim, ki na ves glas obljubujejo, da je njih pot brez napora. Taki voditelji varajo i druge i sami sebe in govore morda tako sladko le zato, ker svojega pota niso pre¬ hodili niti sami, ampak so si ga, sami stoječ že na vrhu in izven napora, s kukalom pregledali in s šestilom izmerili ter naposled zarisali na papir. To so voditelji-metodiki — za imaginarne gojence — homunkulide! Xo- beno znanje se ne razvija in ne rase brez napora kakor sploh ne umstvenost; edino pamet in Srčno izkustvo se večata spontansko z leti in s praktičnimi slučaji. Za spoznanje s t a r o k 1 a s i č n o s t i je — 'to poudarjamo za¬ vestno — treba napora in truda, in to n e. i z o g i b n o ve č nego za dobavo hipnega vpogleda v moderne od noša j e k a t e r e k o 1 i vrste. To o t e ž ko č e n je pa j e bas načelno vzgojne važnosti: bodoči „č 1 o v e k“ s e v svojih mladih letih baš na te m p o 1 j u na j la gl j e privadi n u a n s e v s v o- 6 jem poklicu, ki mu je usojena že izza Adama: trdemu trudu in delu! TJvežba se tudi v prepotrebnem medsebojnem občilu s človeštvom: v samozatajevanju; kajti učiti se mora dokaj časa predmetov, kojih „potrebe“ in svetovne važnosti ne uvidi takoj in jim je morda ne bo — priznaval nikoli, ker se mu ni odprla zavest o njej. Sadovi pa mu bodo koristili, akoprav ne čuti njih plodonosnega delovanja, kakor mu koristi telesni živež, ne da bi imel vpogled v — delovanje svojega teles¬ nega želodca. Nikakor pa ni, da bi se trud moral prevreči v m u k o ali celo mučenje. Tudi na 'to, nasprotno stran so grešili voditelji metodiki, namreč skrajnji nasprotniki prejšnjih. Dobro vedoč, da se v klasičnih študijah brez truda ne doseže uspeh, vidijo naposled kot glavno svrho le trud in ne istinito dosego klasičnega znanja in zavednosti: vsak trud, načelno naložen kot trud, pa.postane muka in vse početje mučno. Vsaka muka pa ostrašuje. Trud nas še privablja, kadar se ga privadimo; saj ga občutimo kot naravno prbti- veso za lahkotneje strani življenja; muke se ne privadimo nikoli in odpor proti njej prenesemo tudi na vsak predmet, ki je ž njo v zvezi. — V tem oziru so učitelji mnogo grešili: et nos magistri desumus. To spoznanje je prišlo šele potem, ko je bilo že skoraj prepozno. II. Ne sme se torej nalašč poudarjati težavna stran klasične učne snovi. Vsebina je morda utrudljiva; a o b 1 i k a bodi prikupna. Naj se nadalje ne kopičijo same težkoče in naj se ne razpravlja vedno o njih, ampak v prijetno izpremembo naporne hoje naj se priredi, kadarkoli se le količkaj čuti potreba, lahka šetnja po ljubkih livadah in logih, ki jih ima klasična doba toliko. Živahen bodi pouk in prikupljiv po obliki, a po vsebini se menjavaj utile cum dulci. Ko izgine strah, se kmalu pojavi nagnjenost in iz uspehov se poraja trudoljubivost. — Varuj se pa učitelj prvič eno- stranosti in zakrknjene pedantnosti, in drugič si ne domišljaj, da bo z mrko strogostjo utopil antipatijo, ki nemara predmet obvlada pri učencih. Prisilna sredstva v takem položaju ne koristijo nič. Učitelj bodi sam vnet za lepo vsebino in se ne drži le zunanjosti; uglabljaj se z doslednimi štu¬ dijami sam v bistvo, a sad spoznanja polagaj pred gojenca, za delav¬ niki trud a naj se uvrsti tudi kak praznik užitka. Učitelj so pri pouku nadalje ne udajaj osebnim nagnjenjem v svojem pred¬ metu; nikar naj ne misli, da ugaja učencu vse to, kar ugaja njemu! Koliko nepotrebnega gneva se porodi vsled ogorčenosti, ko učitelj pri učencu morda ne najde interesa za to, kar njega silno zanima; kolikokrat se vsled tega sliši trpka sodba o nepristopnosti in toposti mladine! In vendar je mladina čestokrat prav nedolžna: kako naj se vname za kako specialiteto, ki za njo 7 nima nikakšnega predpogoj nega znanja, vname samo zato, ker je za njo vnet učitelj! Saj tudi učitelj ni kil od nekdaj vnet za njo. Kako se naj mladina n. pr. zavzame za klasične pisatelje, če učitelj či- tanje Platonove Apologije zaključi z zbiranjem — pogojnih stavkov; ali če se pri uživanju ( ?) Antigone obrača glavna pozornost na pridevnike z dvema končnicama! To so slučaji, ki so se res dogodili . 1 Sploh so filologi plevobrski svoji stroki že često zmanjšali ugled zaradi slepe precenitve le ene panoge; njih delovanje more za omejeno polje biti zelo koristno, a šola in dijak po¬ trebujeta generalnih in generelnih impulzov, hočeta graditi in ne sipati pesek. Specialistno znanje še ne tvori šolnika, ampak črpati mora življenje z vedno odprtini očesom in odprtim srcem. Natančnost^ akribija — tudi v posameznostih — je prepotrebna, ali ona je le vodilna žica k namenu, ni namen ! 2 Nadaljnje načelo mora biti: „Nil admirari!“ Kakor učitelj ni nezmot¬ ljiv in kakor pričakuje, da se jemljejo oziri na njegovo osebnost in nerazpolo- ženje, tako se naj tudi on ne prenagli s svojo sodbo in obsodbo mladoletnih, polnoličnih, vrelokrvnih mladičev in — v novejšem času — mladenk. Ako dijaku uide konstrukcija in gen tem agmen, še ne smemo sklepati, da je — gumpec in da v življenju „iz njega gotovo ne bo nič!“ Ako je dijak robustna natura, se ga tak izrek moške Pitije ne prime; ako je prebrisan navihanec, se bo učitelju na tihem smejal; ako je pa finočuten in nežen, bo užaljen in razžaljen. — Tako se kvari značaj ! Do kakšne pretiranosti nas more privesti načelna gorečnost za formal¬ nosti in edino za nje, nam kaže početje nekega profesorja K. L. A. Schmidta, ki se o njem poroča: če je pri popravljanju latinskih nalog v sedmem raz¬ redu zadel ob grdo slovniško napako, je vrgel pero v stran in je — nehal popravljati!... Tu pač lahko rečemo: h a e c est in re mala per- vicacia; ipsi — gr ammaticam v o c a n t . . . Res so taki slučaji pač le redke kurioznosti; a baš ti se ne pozabijo in se pripovedujejo od roda do roda; od njih je v prvi vrsti zavisna javna sodba o klasičnem pouku in njega ceni, dočim ostanejo pozabljeni stoteri slučaji vzornosti. O onih se govori i kriči, ker je njih ozadje smešnost in ogorčenost, ki obe silita do Izbruha, o teh se molči, ker je pri njih vse v redu. Znano pa je, da povzroča več vrišča in hrupa eden kričač nego tisoč — molčečih. Zato je tudi do najnovejšega časa vsa armada klasijarjev (da jih tako imenujem) ostala neopažena kakor Kralj Matjaževa vojska in je prepuščala bojno polje bombastnim nasprotnikom. A po preteku sto prespanih let je 1 Gl. Human. Gymn. XII. 173 in moj spis „Grščina ob prehodu v 20. stol." (Ponatis iz „Ped. Letop." II.), str. 7. 2 Prim. moj spis »Humanizem gimnazij v stari in novi luči", 1901, str. 9, 8 • pozval črni vran vojščake na bojišče, čete so se organizovale in kmalu je zavel nov duli. Klasičnost dobiva novo ceno; kajti novi bojevniki so pre¬ poznali, da se je pri njihovi stvari preveč pozabljalo na g 1 a v n o orožje, na notranjo moč in na njeno prikrojitev modernim potrebam in modernemu ukusu. Priznati so tudi morali, da svojih moči niti sami niso dovolj poznali. Klasičnost se je v polpretekli dobi smatrala za nekaj povsem mirnega, nepremičnega, v svoji-vzornosti si vedno enakega; „klasični“ ljudje so stali pred našimi duševnimi očmi kot človeki višje vrste, in naj je tudi Rimljan rekel: humani nil a me ‘ali en um p u t o>, vse zastonj! Rimljan je bil za nas le resen državljan, vsak je bil za nas C ato, vsak Grk je fino čuteč filozof in navdušen borilec za svobodo, a najpoglavitneje je bilo, da je Rimljan govoril — latinski — (vivant „com- positiones Latinae!“)in Grk seveda grški, pravzaprav atiški (anathema kaki nesrečni jonski obliki v grški šolski nalogi!). Zdaj pa se odpira drugačna perspektiva: starodavnikoni sledimo s pomočjo novih študij na vse strani njihovega življenja in spoznamo za¬ čudeni, da so obstojale pri njih vse današnje struje — politične, 3 dru- žabne, umetniške — le pod drugim, včasih celo z istim imenom. S staro- klasičnim človekom se sprijaznimo kot s svojim so¬ bratom tem laglje, ker nam ne ostane prikrito, da je prav tako rdeč pod kožo kakor mi. Zato postanejo vsi starodavni odnošaji živa paralela in aktualno zgledovanje za našo dobo; nekaljena absolutna vzornost starih idealov je uničena v tem trenutku, ko spoznamo njeno človečnost; ohranjena ostane le tam, kjer je njena popolnost še današnjega dne relativno največja. Sicer, ako tudi izgine njen edino svetel blesk na raznih poljih, to nič ne de; stara klasičnost postane tem dragoceneja, ker nam more služiti za faktično merilo naših pridobitev in naših stremljenj. Kar se tiče tega merila, je klasični stari vek nenadomestljiv; zakaj čudovita mnogoličnost živi jenskih oblik, prikladnih če ne za vzor, pa vsaj za vzorec, se je mogla razviti le v tistih edin okra t tekom svetovnega raz¬ voja se primerivših okoliščinah, ko je svetu duhov vladal grški genij, a svetu predmetov rimka moč. Iz današnjega italijanstva se ne bi mogel nikoli razviti orbis terrarum Ro- mauus, dasi je Italijan po značaju in temperamentu še očiten potomec starega „Rimljana“; in na grških tleh se zdaj na noben način ne more razviti neodoljiva moralna sila starogrštva, ko bi tudi ljudstvo ne bilo pro¬ padlo: vsa svetovna organizacija je zdaj drugačna, nima več ugodnega ozadja za tako produktivno tvornost vseli sil, kakor ga je imela doba pred dve tisoč in nekaj več leti. 3 Dovolj značilno je, da se je v „Zeit“ (14. jan. 1903) mogel pisati o starorimski dobi članek „Klassiscke Wahlkorruption“. 9 Zato bodo morala preteči še stoletja, preden se bo — morda — moglo reči: staroklasični vzori in vzorci so dobili primerno nadomestilo. Za zdaj o tem pri razsodnikih ni niti govora; to prepričanje je prodrlo v naj¬ novejšem času tudi v širše sloje. Realna Amerika, ki je bila hotela vso svojo kulturo zgraditi le iz lastnega, uvaja klasični pouk bolj in bolj v svoje šole; skoraj ni številke časopisa „Human. Gymnasium“ in „Izvestij Društva prijateljev human, gimnazije“ (Mitteilungen der Freunde itd.), da bi se ne zabeležilo kako novo tozadevno dejstvo iz Amerike. — Ali vzemimo daljno Avstralijo: 1. 1900. so igrali v Melbournu Euripidovo žaloigro „Alkestis“ — in sicer v grškem jeziku, z velikim uspehom! Najboljše Aishilove, zlasti Sofoklejeve in Euripidove žaloigre so v prevodih in pri¬ reditvah itak na repertoarju vseh velikih gledališč, „Elektro“ je (v Hof- mannsthalovi obliki) O. Strauss baš zdaj priredil za — opero. 4 — Ni mi pač treba poudarjati, da imajo slučaji, kakor v Melbournu, le veljavo si mptoinov; smešno bi bilo, ko bi kdo zahteval, naj se klasičnost širi i drugod s prireditvijo gledaliških predstav v izvirnem jeziku ! Ni nam na tem, da bi vzrasli pred nami prerojeni Grki in Rimljani, a je nam na tem, da se ugloblja znanje modernosti s poznanjem njenih korenik: klasične vzornosti in vzorčnosti. In še celo to zahtevamo in pri¬ čakujemo edino od tistih, ki se globlje bavijo s predmeti, umljivimi le, ako umemo zgodovino njihovega razvoja od prvih znatnih početkov. Drugih nikakor ne silimo v našo delavnico in k naši mizi; zdelo bi se i nam trmasto, smešno in škodljivo, ko bi kdo hotel vsakega otroka vzgojiti in izučiti edino na klasični podlagi, kakor bi ta bila edina umestna vsikdar in vsakomur. Slavni filolog Imanuel Bekker je učil svojega sinčka najprej grščine, tri leta potem latinščine; materinščine 'toliko kakor nič. Velik učenjak — slab oče! Takim potem bi se ne bilo opomoglo stiskanemu klasištvu; eden oče more poskusiti s svojim otrokom tak šport, brez škode za človeštvo ; a zgo¬ dilo se ni brez škode za klasično strujo; kajti Bekkerjeva „vzgoja“ se še dandanes navaja kot strašilo pred filologijo in pred — filologi. III. Tudi stara klasična jezika s a m a se dandanes ne presojata več tako enostransko kakor še pred četrt stoletja. Zdaj se ne držimo več skrajnega aticizma v grščini niti skrajnega ciceronizma v latinščini. Nova jezikovna odkritja (zlasti „papirov“ v Egiptu) in uglobljena presoja in razlaga jezi¬ kovnih zakonov so nas učila, da je oboji klasicistni jezik le en odstavek, 1 e 4 Razume se, da posamezni šolski zavodi prirejajo slavnostne predstave klasičnih igej- v izvirnem jeziku. Le eno omenjam: 1.1903, dne 4. julija, so predstavljali dijaki naj¬ višjih treh razredov slavne gimnazije v Sv. Afri pri Meifienu Aishilove „Perzijce“ v grščini, a spremno godbo je zložil — prestolonaslednik Bernliard Sachsen-Meiningenski. 10 faza v razvoju celotnega jezika, da ga torej ne smemo oklepati v preozke spone, in kar je za šolo najpoglavitneje: da se obseg šolskega štiva preveč otesnuje, ako se omeji le na takozvane klasike prve vrste, na pisatelje v zlati dobi slovstva. — Leto za letom nam izpričujejo nove najdbe, kako mnogovrstna je bila (zlasti grška) pisava, kako spojena z narodovim življenjem in kako je odsevalo lokalno narečje. Na tisoče zanimivih isto¬ dobnih, torej povsem izvirnih zapiskov se je odkrilo zadnja leta v Egiptu, tičočih se vsake intimnosti v življenju tedanjikov in pisanih v taki grščini, da bi povzročala zono in grozo v učitelju filologu, ako bi ne vedel, da je — izvirna. To je jasen migljaj, da v klasičnosti jezika ne smemo biti preskrupulozni, zlasti ne, ker jezik sam ni več samo namen, ampak le pripomoček. Nad vse zanimiva je za nas n. pr. „barbarska“ grščina egiptovskih dopisovalcev, zanimiva po vsebini in obliki. Neuki ljudje so skušali pisati v visoki pismeni grščini, a uhajalo jim je narečje skozi vse špranje; mi pa smo dobili s tem važne istočasne dokumente za izreko besed in glasov. Po vsebini dobimo vpogled v vse tiste malenkostne skrbi, ki preprezajo življenje preprostega človeka; njih malenkostnost pa dobiva važnost tipič¬ nosti in veljavo znanja, ko vidimo, da so bili ondanji ljudje v srcu in — cesto celo -— v besedah taki kakor mi. Za zgled navajam iz svoje zbirke od¬ lomek iz pisma, ki ga je pisal mož ženi, ko ga je zapustila. Pismo je objavljeno v veliki angleški izdaji starogrških papirjev 5 , do današnjega dne največji: snaf.iaag /.iv imoiolag dvvuutvov X[$ov oakevae, nvruig v Xnyv