LJUBLJANA 18. FEBRUARJA 1970 LETO XXI ST. 4 REPUBLIŠKO POSVETOVANJE mr- % % 'IH JAiuu U iDi_/Ioivw ir^o v w v Merila se niso dokončna o problematiki Vtisi s seje Skupščine republiške skupnosti izobraževanja jenih v letih po vojni, pozablja na skoraj 25 lani zgrajenih in moderniziranih šol, izraža pa tudi Iskanje enotnih osnov meril za financiranje dejavnosti 1300 — 1450 — 1600 — 1900 TOČK vzgojnih in izobraževalnih zavodov je staro pravzaprav toliko Brez pC)Sebnih debat s0 bila kot to nase samoupravno telo1. To iskanje ni niti lahko, niti sprejeta merila za posebno in enostavno delo. Izredna obsežnost problematike mora po eni visoko šolstvo in za vzgojno delo strani ugoditi črki zakona, po drugi strani oblikovati tako v dijaških domovih. ^ ®’tos osjalQ lahko zgradimo perspektivno politiko, ki bo težko merljivo dejavnost vzgoje Finančni načrt predvideva za le en0 golico. Komisija °je pod in izobraževanja ovrednotila navzven in navznoter zaslcdu- osebne dohodke prosvetnih deiav- vodstvom poslanca Borisa Feldi-joč družbeno pomembnost, kvaliteto dela, specifičnost posa- cev v naslovu navedeno število na ugotovila, da potrebujemo naj- meznih področij itd. Tudi 10. seja republiške skupščine izobraževanja se je morala ustavljati ob še nerešeni proble- točk (točka je 1 din, 1300 srednješolsko izobrazbo na nižji podaljšanega bivanja učencev v osnovnih šolah v SR Hrvatski V Zagrebu je bilo v dneh 9. in 10. februarja tl. posvetovanje hrvatških prosvetnih delavcev o problematiki podaljšanega bivanja v osnovnih šolah. Priredil ga je »Zavod za una-predjivanje osnovnog obrazovanja SR Hrvatske« v sodelovanju z regionalnimi zavodi. Ker smo na tem področju s hrvatskimi šolami in prosvetnimi organi že doslej sodelovali, smo kot gostje prisostvovali posvetovanju. Številna udeležba in aktivnost sodelujočih je pokazala, kakšen pomen pripisujejo tej obliki v šolah prosvetni delavci na terenu in v strokovnih službah, družbeno politične skupnosti in organi oblasti ter najvišje strokovne institucije, kot so Pedagoška akademija in Pedagoški oddelek filozofske fakultete. Tak če za socialno zavarovanje, naša Tematika posvetovanja je bi- valnice in igralnice, urejujejo pa delavce, če to priznamo ali ne. start je slaba garancija zd dobro ljuba PTT raste pod oblake, mar- la: zbrati, izmenjati in urediti do- tudi zunanje površine in naprave No, na seji so letele besede gospodarjenje. RSI je zato črtala ket je lepši od marketa, v cerk- sedanje izkušnje, povzeti teore- za rekreativne dejavnosti ucen- o tem letos že drugače kot lani. znesek za nagrajevanje posebne vah je centralna kurjava — ljud- tična spoznanja o tem delu, argu- cev. Osnovna normalna kvaliteta je kvalitete dela. majčkeno odškr- je, kako gospodarimo, kako se do- mentirati in kritično analizirati Zasluge za tak porast števila „_______________________ zajeta že v zelo pretehtanih me- nila pri materialnih izdatkih in govarjamo?! Od tam. kjer so še vzgojno izobraževalne rezultate, oddelkov imajo učiteljski Se kako upira našim spoznanjem, rilih za OD. Posebni uspehi niso razširjeni dejavnosti. Sedaj je pot table slabe, ne moremo pričako- jih popularizirati strokovni in ši- tivi in posamezni zeio aktivni tako gosto posejani. jasna. Morda se bo nateklo več vati uspešnih. Morda ne veste, da roki javnosti in nakazati smerni- ravnatelji sol, prosvetni delavci, ZA KVALITETO DELA Salomonski sklep: izobraževal- sredstev, morda za kanček manj. so še razredi v mrtvašnicah, v ce za nadaljnjo fazo razvoja. ki delajo v družbeno poiiticnm NAJMANJ TRI ODSTOTKE na skupnost LAHKO zagotovi v Korak naprej v oblikovanju meril nekdanjih secirnicah, da v šolah Prosram ie vseboval referate organih _in _ svetih ter ^pedagos ^ Najtežje je pravzaprav že za Hami. Izkušnje dveh let ob zagnanem in odgovornem delu izvršnega odbora s strokovnimi službami pod vodstvom predsednika Ludvika Zajca so pomagale Zdržati ob gigantskem delu, ki je v naši praksi čisto novo in se zato učenci poprimejo. V tem grmu tiči zajček za dvig kvalitete pe- dagoškega dela tudi za prosvetne milijonov primanjkljaja. manj 45 milijonov že letos, če naj upoštevamo le prošnje za republiške »«rec nji). Opazen je premik v začetni takih; ki na p<)gač0 ne smejo niti postavki od 1200 (lani) na 1300 pomisliti, ker so prerevni, da bi letos! • spravili skup svoj delež?! Upoštevajoč še vsa ostala me- Zrasle so po zemlji slovenski rila je finančni načrt izkazal 9 mogočne banke in razkošne pala- matiki ter se z vso odgovornostjo odločati, saj je začrtavala stopnR^^^SO M^predmetni^^stop- pubhške bredite. Koliko pa je tempo in uspešnost našega letošnjega vsakdanjika. no* m ^ svojem finančnem načrtu sredstva smo vendarle napravili. In še jih marsikje ni tekoče vode in so v višini DO 3 odstotke skupnih bo treba. stranišča na štrbunk. Tudi tam tp pedagoškega dela (se) nimamo. sredstev M kvaiiteto dela pro- služba. Njihova prizadevanja je in koreferate ter razpravo o naj- nrnhipmih ncdališa- podprla mestna skupščina. j j V;_______sreasiev za Kvameio utua piu- „ _________ naj bi vzgojili 100 ŠOL V 100 LETIH pogleda in ponosnega čela- Zlobna formulacija pozablja samo, ali je to mogoče? na skoraj 300 šolskih palač, zgra- aktualnejših problemih podaljša-človeka jasnega nega bivanja in obisk nekaterih šol s podaljšanim bivanjem. Iz razprav povzemamo naslednje ugotovitve: Joža Zagorc hjujejo druge, se nikakor ne hlorejo odločiti, da bi tudi njih _ ocenjevali. Toda, ko v šoli »iz- ^novnemu^globSurče7e bo~na-oruhne« obdobje ocenjevanja, ... - k_t Dredvideno. Ka- dve možnosti: X — 3 odstotke ali pa samo X. RSI pa bo dodala teklo več, kot je predvideno. Kaže, da bo le vredno premisliti v okviru vzgojnih zavodov samih, ali je tako možno dvigniti kvaliteto pedagoškega dela. Samoupravljavci, naloga je formulirana! 35 ALI 12 NERAZVITIH OBČIN Brežice, Cerknica, Hrastnik in Velenje so izpadle s spiska neraz- Iz resolucije Mednarodne federacije šol za starše in vzgojitelje Permanentno izobraževanje se _ v _ . vedno pojmuje preozko kot po- vitih občin, ker morajo porabiti <4-7-r •_ s _ 7 T7 -t- ^ Ur\F Q AH florri na daljšanje šolanja in učenja. V teleti mnogih posvetov se je UNESCO odločil za pojmovanje Permanentnega oblikovanja cestne človekove osebnosti. To ni več kot 340 din (lani 300) na prebivalca, ker je narodni dohodek višji od 7000 din in ker vseeno lahko dvignejo vse ostale postavke občinskega proračuna za 13 latno permanentno obnavljanje odstotkov, pa jim za šolstvo še znanja, ki ga mora obvladati so- vedno ostane zadostna količina dobni človek, ampak tudi neneh- denarja. spreminjanje življenjskih po- Posebna dopolnilna sredstva za Sojev, odnosov, moralnih in sod- šolstvo bo dobivalo torej še 35 sinih vrednost, filozofskih in re- občin. Podpredsednik izvršnega ^gioznih pojmovanj, ki postav- sveta SRS dr. France Hočevar je 'jajo pod vprašaj celo smisel živ- opozoril, da je to — veliko. Res ^tenja. Zaradi tega opažamo pri je vprašanje nerazvitosti v Slove-Ptladini globok nered, ki vodi v niji ob poprečnem nacionalnem Pfmir, malodušnost, revolto) de- dohodku (ijvkrog 11.000) na prebi-^nkvenco, prostitucijo, samomor, valca vse tbolj pereče. IS ga bo Ena bistvenih nalog pesrma- v letošnjem letu sistematično Rentnega izobraževanja je Spod- proučil. Sedaj že vemo, da je po suda za individualno in koldfctiv- jugoslovanskih merilih za neraz-Pp razmišljanje za nenehno krca- vitost takih občin v Sloveniji lifno delo človeka, njegovega miš- vendarle samo 12! Da pomagamo banja, odnosov, vrednot v svetu, razvoju šolstva v 35 občinah, po-se spreminja. Družinska vzgoja meni izreden posluh za pomemb-!r> izobraževanje staršev imata po- nost te dejavnosti. ^smbno vlogo v tem delu, ker je Kar bo ostalo od namenjenih družina mesto, kjer se od rojstva no milijonov za dopolnjevanje, otTok oblikuje v socialnih odno- bo šlo za investicije najbolj po- »Sardele in sadje« (prof. Igor Pleško, olje, 1969); z razstave v kranjskem Mestnem muzeju trebnim — dopolnjevanim občinam. Tako naj bi se vsaj delno ublažil pritisk na najrevnejše in (prevelika) uvidevnost do srednje razvitih. Burne dokaze proti takemu sklepu so sprožile koroške občine, ki sodijo, da je nepravilno šteti zbrana sredstva za investicije v celotno postavko za šolstvo. Po svoje imajo prav. Radi bi od Naloge naše šolske politike v mednarodnem izobraževalnem letu Uredili in zagotovili so financiranje in to iz več virov: sklada za otroško varstvo, temeljne izobraževalne skupnosti, sklada za socialno varstvo in proračuna mestne skupščine. Starši v glavnem prispevajo le za prehrano otrok. V drugih mestih (na primer na Reki) pa tudi za režijske stroške. Izvedeli smo, da so planirali za leto 1970 za redno dejavnost oddelkov milijardo S din. Z novim šolskim letom pripravljajo še nadaljnjih 50—80 oddelkov, kolikor jim bo dopuščal prostor, ki je pri tem edina ovira. Za prihodnja leta računajo, da bodo lahko imeli v Zagrebu 500 oddelkov na vseh šolah, da bodo s tem poskrbeli za slehernega otroka, ki bo potreboval družbeno pomoč pri vzgoji. S tem bodo pa tudi zmanjševali osip učencev. VSESTRANSKA SKRB NAJRAZLIČNEJŠIH ORGANOV Presenetljivo je, da se v SR Hrvatski ukvarjajo z vprašanji podaljšanega bivanja v osnovni šoli celotni teami strokovnjakov na vseh nivojih: šolska vodstva in šolske svetovalne službe, aktivi učitelj ev-vo^iij oddelkov, aktivi ravnateljev} posebej organizirani sveti za probleme podaljšanega bivanja pri regionalnih zavodih PPS, pri republiškem zavodu pa je tudi poseben organ, zadolžen za širjenje in spremljanje dela v oddelkih. Pri zagrebški temeljni izobraževalni skupnosti je ustanovljena posebna komisija, ki pomaga šolam pri organiziranju podaljšanega bivanja. Poleg njih sodeluje s šolami tudi socialna in zdravstvena služba. V Zagrebu deluje strokovno močan aktiv učiteljev v PB, ki se poglablja v organizacijska, je ocenil delo v PB kot težje, ker je teoretično še neobdelano in ker ima opraviti z neprilagojenimi jo, _ sto pozabljata, da ima C ' ‘O — mednarodno izobraževal- nec, Šmarčan, Šentjurčan tQ leto: med drugim tudi poziv “življenjskosti pedagoških metod« .,, Podaljšano bivanje učencev pomeni višjo stopnjo v organizaciji osnovne šole, ker razširja . . vzgojno izobrazbeno dejavnost na metodična m vzgojna vprašanja ves šolski dan in je nadaljnja ,n le pobudnik raznih akcij. Na razvojna faza na poti do reformi- pod-SS1 izkušenj je izdelal pred- rane šole. Obenem pa pomeni pe- log, normativa za obremenitev dagoško in 'socialno-zdravstveno učiteljev s tedenskimi urami in intervencijo družbe v družinah, cen° pedagoške ure v PB. Svet ki iz kakršnihkoli vzrokov ne mo- ?a prosveto pri mestni skupscmi Skupina za prosveto, kulturo brezplačnih šolskih knjig itd. Vse rejo opravljati svojih vzgojnih le sprejel začasne normative in merili šolstvu čimveč. Ujeti so in znanost pri republiški konfe- to so zares naloge, na katere že nalog. v prostor in čas in nehate bodo renči SZDL Slovenije je v sredo, nekaj časa opozarjajo odgovorni V zadnjih dveh letih se je ta pomagali manj razvitim od sebe. 11. februarja letos sklicala razgo- dejavniki našč šolske politike, oblika zelo razmahnila po vseh Njihov razvoj zato ne bo bistveno vor o akcijah, ki naj bi jih posa- Članica mednarodne federacije šol večjih središčih republike, a naj- jnf,, za počasnejši. Podpredsednik IS je mezna strokovna društva, usta- za starše in vzgojitelje tov. Danica bolj v Zagrebu, kjer je v 52 šo- a c celo predlagal »rabuko« med raz- nove in družbene organizacije Manonova pa je še posebej opo- lab zajetih 10% vseh učencev tj. ^ ‘ h’, 3 vitimi in nerazvitimi, da se bodo imele v letu 1970 — mednarodnem zonla na aktualen problem poso- 5450 otrok v 230 oddelkih (v Ljub- “° sola .‘ja Pripomocke za pojmi hitreje razčistili. Predsed- izobraževalnem letu. Bil je to pr- dobijenja dela s starši, ki bi mo- Ijani 16 Zato so izrabili prav z dodatkom od lOOOOdo 150,00 din. Tako poskuša preprečevati fluktuacijo učiteljev in jih pritegniti k poglabljanju v vzgojna vprašanja. Aktiv skrbi za strokovno izpopolnjevanje kadra in ravnateljev. Prireja začetne in nadaljevalne seminarje in posvete z direktorji šol, na katerih predavajo šolski pedagogi in psihologi, učitelji iz oddelkov in drugi strokovnjaki za posamezna vprašanja vzgoje in prostega časa. Pripravlja hospitacije med oddelki in nik IO RSI Ludvik Zajc je zbra- vi posvet v Sloveniji na to temo, ralo dobiti bolj sistematične, ko- vse razpoložljive prostore ne opozoril, da se ponašamo kot pri tem pa je bilo ugotovljeno, da ordinirane in sodobne oblike. pijani zmagovalci. Izsiljujejo v se pravzaprav vse naloge, ki jih interesu svojih občin. Ob tem pa omenja resolucija generalni skup-Ravne z lanskim dohodkom sko- ščine Združenih narodov, ujemajo raj 9000 din na prebivalca in go- z nalogami, ki smo si jih že za-spodarsko ekspanzivno Novo me- stavili sami. , možnosti. Z adaptacijami so uredili nove kuhinje in jedilnice, bi- ima Ormoža-le nekaj čez 2000 din, pa tudi živi v socialistični domovini in ni le sam kriv, da nima več ... Ocena seminarjev za sindikalna vodstva MATURE SO DELOVNA OBVEZNOST Kljub priporočilu IO RSI naj Tako so predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Zavoda za šolstvo, Zveze prijateljev mladine in knjižnih založb potrdili, da so prvenstveno Na zadnji seji predsedstva re- medsebojnega sodelovanja, _________ na vrsti zdaj sledeča vprašanja publiškega odbora sindikata de- za človeka, interpretacijo Katalo- naše splošne šolske politike: poleg lavcev družbenih dejavnosti Slo- ga ipd. Zanimanje za predavanja ____.................... materialnega statusa se bo potreb- venije (6. februarja 1970) sta pred- je bilo veliko, v razpravah pa so ožje posvete med šolami in tudi no lotiti vsebinskih vprašanj dela sednik odbora Vinko Kastelic in povedali udeleženci marsikatero med posameznimi območji v re- skrb ^ jeziku, mišljenju, moralnih Zcdnotah in kjer se srečuje z .divi radia in televizije. Družina —j— i---l---- -— ---- -......................---------- . ...... ....- ------- — s-------- —-— ----- — -------- tmamcAiuu zneslo, kjer najmočneje vpliva- bi ravnatelji srednjih šol bili tudi vzgojno izobraževalnih zavodov — tajnik Slavko Grčar podala oceno dobro idejo in sugestijo za delo publiki. Učitelji in vodstva šol ?.° na orientacijo mladostnika, aktivni pedagogi, to mnenje ni hitreje odpravljati slabe strani seminarjev za člane občinskih in sindikalnih vodstev, v bpdoče. se zavedajo, da morajo opravičiti Je0ovo seksualno življenje, izbiro bilo upoštevano v merilih. Nekoč osemletnega osnovnega šolanja (tu medobčinskih vodstev sindikata Udeleženci seminarjev bodo obi- velika finančna sredstva, ki jih Partnerja. ’ bo o tem gotovo potrebno uteme- je predvsem problem osipa), do- delavcev družbenih dejavnosti, ki skovali osnovne organizacije sin- vlaga družba v vzgojo otrok v Mednarodno leto izobraževanja Ijenejše stališče. Rektor univerze kopati se že enkrat do metodolo- so bili zadnje dni januarja v Ra- dikata in posredovali delovne iz- oddelkih. nal bo tudi za našo Organizacijo predava, dekan itd. tudi. V sred- gije planiranja potrebnih kadrov dovljici, Dolenjskih toplicah in v kušnje in napotke naprej. gole Se zavzemajo zato, da lederacijo in za vsakega od njih (in osnovnih) šolah pa smo v vzgojno izobraževalnih zavodih Doorni. Na seminarjih so bili za- .. . d d t odobrili bi prevzeli oddelke najboljši uči- šs&vsk&S - 4-«. oblasteh in organizacijah, pod- zbirokratiziran odnos, na (ne)ute- pozornosti): tu je dalje vprašanje Ormoža in Krškega, in to večino- elane sindikata delavcev družbe- čim manj pa kombjnjranfh. Mno_ ltl s usiw^ in radijskimi ter te- meljeno in (ne)škodljivo toleran- smotrnejšega usmerjanja m šti-ma p0 več članov; razveseljivo je, mh dejavnosti v Banjaluki, dota- gi predmetni učitelji delajo po ^vizijsk;mi oddajami da bi dru- co? Kdo bi vedel. Taka je pač pendiranja posebej nadarjemn aa so med udeleženci prevlado- cijo društvu univerzitetnih učite- nekaj tedenskih ur z učenci'v PB „r‘Ska vzgoja staršev postala se- (nekajletna) praksa. Sekcija za učencev, vprašanje predšolske vali miadi ijudje. Teme preda- Ijev v Ljubljani, dotacijo Zdrav- kjer jahko verificirajo svoje me- Zavni del edukativnih progra- srednje šolstvo je ni analizirala, vzgoje, podaljšanega bivanja, iz- vanj so zajele: organizacijo in me- stvenemu vestniku in za ureditev pomagala jo je celo uzakoniti. boljšanje pogojev šolanja vozačev, tode dela sindikatov, izboljšanje počitniških hišic v Umagu. (Nadaljevanje na 16. strani) Kako bomo samoupravo osvobodili tehnokratizma in administrativnosti Dileme ter tolmačenja, ki jih v zvezi z uresničevanjem stališč XV. ustavnega amandmaja vse pogosteje srečujemo in slišimo prav v tem času, verjetno v vzgojno-izobraževal-nih zavodih niso tako aktualne in predvsem ne tako številčne kot v gospodarskih in podobnih organizacijah, so pa prav gotovo tudi tu v določeni meri prisotne in ravno ta prisotnost opozarja, da mora duh XV. amandmaja preiti v splošno zakonodajo delovnih organizacij v takšni vsebini, zaradi kakršne je nastal, ne pa v vsebini, kot bi komu morda odgovarjala. Da Sc bomo razumeli že v samem začetku, naj poudarim, da je vsebina XV. ustavnega amandmaja v široki samoupravni avtonomij ji delovnih organizacij, ki ne bd omejevana s prenekaterimi predpisi ter določili, temveč bodo O njeni. obliki, ki naj odgovarja vsebini, lahko odločali delavci sami glede na obliko in vsebino njihovega dela, pogoje, velikost delovne organizacije, dosedanjih samoupravnih izkušenj itd. XV, ustavni amandma vse to omogoča in je prav zaradi pestrosti pogojev, v katerih nastaja in se razvija.; samoupravni proces, tako splošen, da ga na drugi strani prav zaradi te splošnosti ni težko tolmačiti tudi drugače, kar pa lahko gre seveda le na račun resničnega razvoja samouprave. Prav ob teh dveh možnostih, ki se lahko pojavljata ob tolmačenju amandmaja, se pogosto pojavljajo vprašanja, kaj prispeva k razvoju samoupravnega procesa in kaj ne. kakšna oblika samoupravne sheme je za delovno organiza-cijo.napredna in primerna in katera ne. itd. Že pri sedanjih samoupravnih izkušnjah lahko povemo samo eno: napredno in perspektivno za razvoj delovne organizacije je samo tisto, kar je. tudi samoupravno v pravem pomenu besede; o.tem ne more biti več razhajanj. Danes gotovo ni več dvoma, da' samoupravljanje ni enostavna izrvršilna funkcija, ki jo poskuša nekdo postaviti pred samoupravne organe in o kateri je pregrešno celo razpravljati, temveč je postalo izraz zavestnih prizadevanj vseh, ki jih združuje delo. Samoupravljanje ni sredstvo za N oblikovanje delovnega procesa, za organizacijo delovnega postopka, realizacijo sprejetih zamisli itd. — tb jč stvar' vodilnih posameznikov in organov; pač pa mora sa-moupfavljarije postati sredstvo za Oblikovanje odnosov med ljudmi ter za razreševanje teh odnosov. V tem smislu, moramo razumeti širino XV. amandmaja, ki dopušča široko samostojnost pri razreševanju notranjih vprašanj delovnih organizacij. Določila amandmaja ne omejujejo samoupravljanja, »ki naj bi bilo v nekakšni krizi in ga je treba, na ta način rešiti«, temveč le odpirajo možnosti njegove popolne uveljavitve, . i KJE SO HIBE V NAŠEM SEDANJEM SAMOUPRAVNEM SISTEMU Vzgojno izobraževalni zavodi, ki bodo v okviru dopolnjene svoje' zakonodaje omogočili delavcem v polni meri izraziti upravljavske pravice, bodo gotovo dosegli namen amandmaja. Predvsem je treba opozortiti ob prilagajanju splošnih aktov delovnih organizacij, da hibe, l?i so se pojavljale v samoupravnem procesu, ne pomenijo krize samoupravljanja, temveč je treba vzroke le-teh iskati drugje. Hibe v sedanjem samoupravnem procesu je treba iskati predvsem v neprilagojeni samoupravni shemi, nepravilno razdeljenih kompetencah med posameznimi organi, v neizpolnjevanju teh kompetenc, v neupoštevanju samoupravnih sklepov in ne nazadnje tudi v nesposobnosti odgovornih oseb, ki si poskušajo vzeti samoupravljanje v zakup, ker bi jih v nasprotnem primeru v celoti preraslo. Takšne tehnokratske tendence prihajajo tudi pri tolmačenju ustavnega amandmaja do izraza in njim nasproti se bo moč postavita le s sposobnimi ter kvalitetno organiziranimi samoupravnimi organi, kjer bo napredno mnenje ljudi lahko prišlo najbolj do izraza. Sedanja samoupravna praksa je pokazala, da je precejšen del vzgoj no-izobraževaln ih zavodov takšnih, da bo samouprava v največji meri prišla do izraza, če bodo vlogo sveta tudi v prihodnje opravljali zbori delovnih skupnosti, Ce bi v takšnih majhnih kolektivih formirali., nekajčlanski svet, bi le-ta ne mogel predstavljati reprezentativnega ter učinkovitega samoupravnega telesa, večje število članov v takšnem svetu pa bi zajelo že pretežni del kolektiva (v nekem ostnutku statuta stoji, da tvori število članov sveta kar 74 % vseh članov kolektiva — v takem kolektivu bi bilo primerneje voliti tiste, ki bi v svet ne prišli)! to pa pomeni, da bomo samoupravo najnepo-sredneje približali ljudem, če bomo vse postavili pred najodgovornejše samoupravne funkcije. Ta oblika neposredne samouprave v manjših kolektivih ima še to prednost, da se izognemo ostalim oblikam neposredne samouprave, kot so referendum, informativni zbori kolektiva itd. V večjih kolektivih, ki pa morajo šteti že vsaj nekaj deset članov, pa bo gotovo treba formirati kvalitetne svete, ki bodo morah' predstavljati resnično samoupravno telo, čeprav ne bo smelo obiti neposrednih oblik samouprave celega kolektiva. Tudi v tem primeru mora zbor delovne skupnosti najti povsem določeno samoupravno vlogo. V primerih, ko kolektivi volijo svet, je potrebno trezno razmisliti, ali so volitve in menjava članov ob polovici mandatne dobe še smiselne ali ne. Dosedanja praksa ni v tem primoru odkrila . nobene posebne kvalitete, imamo pa ob tem vrsto golih formalnosti, ki često odvračajo pozornost od bistvenih problemov. NEKATERA ODSTOPANJA, KI S SAMOUPRAVO NIMAJO NIC SKUPNEGA Če vlogo sveta lahko v določenih primerih zamenja zbor delovne skupnosti, pa bi verjetno v vsakem primeru moral obstajati nek kolektivni izvršilni organ, ki bd poleg individualnega izvršilnega organa skrbel za izvrševanje sklepov sveta ali pa opravljal tudi druge s statutom določene naloge. Prav v zvezi s tem kolektivnim izvršilnim organom nastopa največ odstopanj, ki s samoupravo nimajo prav nič skupnega. V šolah so se že pojavili osnutki statutov, ki tega organa sploh ne predvidevajo. Takšna samoupravna shema bo napravila iz. sveta le nek formalni organ, ki zaradi sestave ter številčnosti ne bo mogel biti dovolj hiter ter učinkovit, ker se ne bo mogel sestajati za vsako malenkost in pogostokrat. V takem primeru bi vsa izvršilna funkcija, s tem pa tudi večina samoupravnih pobud, prešla na direktorja, kar pa bi bilo vse prej kot v smislu samouprave. V popolnem nasprotju s samoupravnimi principi pa so vsa tista določila statutov, ki pooblaščajo direktorja, da imenuje' kolektivni izvršilni organ, da je avtomatično član izvršilnega organa in njegov predsednik, ali da drugi posamezniki, avtomatično postanejo člani izvršilnih organov. Formiranje samoupravnih teles po polažaju posameznikov je v popolnem nasprotju s XV. ustavnim amandmajem, ki povsem nedvoumno pravi, da odgovarjajoče kolegijske (kolektivne) izvršilne organe voli- delavski svet ali njemu ustrezni organ upravljanja. Dosedanje izkušnje v samoupravljanju so jasno pokazale, da je velikokrat prišlo do posameznih konfliktov v delovnih organizacijah zaradi, neopredeljenih kompetenc samoupravnih organov, zaradi neupoštevanja teh pristojnosti ter zaradi neinformiranosti v delovnih kolektivih. Izpopolnjeni statuti bodo morali precizneje opredeliti pristojnosti posameznih organov ter zaostriti vprašanje odgovornosti. Tega do« slej marsikje ni bilo, ali pa je bilo v premajhni meri, zato se je pod firmo samouprave lahko do- gajalo marsikaj, ne da bd bil kdo za to odgovoren. Problematika obveščanja v kolektivih je vprašanje zase. Obveščanje delavcev o vseh vprašanjih poslovanja in dela delovne organizacije je gotovo eno od osnovnih pogojev za samoupravljanje. V nekaterih statutih ni niti omenjeno, da imajo delavci pravico biti obveščeni o vsem, kaj šele to, da bi bilo precizirano, kdo in kako je dolžan obveščati. Sistem obveščanja v delovnih organizacijah je treba izvesti do vseh potankosti, da se V prihodnje ne bodo ponavljali primeri, ko kolektivi niso mogli zvedeti tega, kaj jim izobraževalna skupnost financira, kako, po katerih kriterijih in normativih. Sodim, da se'za takšnim prikrivanjem skriva izključno interes posameznikov, sicer bi obveščanje ne smelo biti vprašanje. Ne domišljam si, da sem naštel vse pojave, na katere bo pri usklajevanju notranje zakonodaje treba paziti; gotovo je to le del Vprašanj, menim pa, da so pomembna in da so lahko velika ovira ob prizadevanjih za razvoj resničnih samoupravnih odnosov v šolskih kolektivih. Dosedanje izkušnje so prepričljivo pokazale, da se lahko proti takšnim in podobnim slabostim borimo le s politično močjo ter kvalitetno vsebino samoupravljanja, ki jo bomo dosegli se z resničnim prenosom upravljanja na kolektive, s smiselnim izborom posameznih oblik ter onemogočanjem prene-katerih oblik in poskusov tehno-kratskega upravljanja delovnih organizacij. Kolikor bolj bodo delovne organizacije uspele utrditi in uveljaviti odgovarjajoče samoupravne oblike, toliko manj bo tehnokratizma, samovolje posameznikov itd. Prav sedaj, ob usklajevanju statutov in drugih splošnih aktov z aktualnimi spremembami v temeljni zakonodaji, je najbolj ugoden ter politično dozorel trenutek, da se oblikuje, kolikor se da, demokratična ter samoupravi odgovarjajoča shema upravljanja, vsebinsko pa se bo moral sistem krepiti ter izpopolnjevati in predvsem družbenopolitično utrjevati v vsem svojem nadalnjem razvoju, zakaj vseh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti na en mah. ZDRAVKO PIVK Delovna skupnost doma Dušana Remiha Kočevje razpisuje v smislu 32. člena statuta zavoda delovno mesto RAVNATELJA Razpisni pogoji: Kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo prosvetne stroke in 5 let vzgojno-izobraževalne prakse ali da si to izobrazbo pridobiva v smislu 60. člena Zakona o srednjem šolstvu in da ima 10 let vzgoj no-izobraževalne prakse. Prošnjo je treba poslati ha delovno skupnost doma Dušana Remiha, Kočevje do 28. II. 1970. IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA Poročilo o uresničevanju programa RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti (september 1968 — (Nadaljevanje) Pododbor za šolstvo je razpravljal o osnutku zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o osnovni šoli, s katerim je bila med drugim predvidena ponovna uvedba popravnih izpitov v osnovnih šolah, direktorje pa naj bi po noveli zakona imenovale občinske skupščine. Pododbor se z omenjenima spremembama ni strinjal, ker je menil, da so vzroki za premajhno učinkovitost osnovne šole globlji (učni načrti, togost v organizaciji in metodah učno-vzgojnega dela, materialne razmere itd.) in da je uvedba popravnih izpitov dokaj enostranski in praktlcističen ukrep, ki ne zagotavlja izboljšanja rezultatov. Po mnenju pododbora se niso spremenile razmere, v katerih smo pred leti (ob reformi osnovne šole) odpravili popravne izpite, in zato jih ni mogoče ponovno uvesti brez globlje strokovne utemeljitve. Pododbor je izrazil resne pomisleke, glede uvajanja Šestdnevnega dopolnilnega pouka pred popravnimi izpiti. Taka oblika pomoči ni smotrna, saj v tem času ni mogoče kvalitetno obdelati najpomembnejših poglavij učne snovi; H do 14-letni otroci ne morejo slediti 4 do 5 ur dnevno snovi istega predmeta, zlasti ker gre za šibke učence. Pododbor se tudi ni strinjal, da naj bi ravnatelje osnovnih šol imenovale občinske skupščine. Menil je, da je to neupravičena nezaupnica samoupravljanju na tem področju, zlasti še zato, ker nimamo analiz, kateri tipični pojavi narekujejo spremembo načina imenovanja ravnateljev in na kaj je mogoče opirati trditev, da bi novi način zagotovil boljše kadrovanje. Mnenja pododbora za šolstvo o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli so bila objavljena v »Prosvetnem delavcu«, poslana pa so bila skupščini SR Slovenije, izvršnemu svetu in sekretariatu za prosveto in kulturo. Pri sprejemanju zakona mnenja pododbora niso dobila zadostne podpore in tako so bile omenjene spremembe zakona o osnovni šoli sprejete. Pododbor je nadalje razpravljal tudi o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno-pedagoški službi. Člani pododbora so razčlenili vzroke za premajhno učinkovitost prosvetno-pedago-ške službe in ugotovili, da so ti predvsem v njeni prežibki stro-kotni ravni, v preveliki razdrobljenosti in njenem nestabilnem materialnem položaju, ne pa v sedanji samoupravni zasnovi te službe. Menili so, da s predlagano spremembo statusa prosvetno-pedagoške službe iz samoupravnega v upravni zavod niso dana zadostna zagotovila, da bi strokovnost in učinkovitost pedagoške službe okrepili. september 1969) Zato se je pododbor za šolstvo v svojih stališčih o prosvetno^ pedagoški službi izrekel prod temu, da bi prosvetno-pedago-ško službo spremenili v upravni zavod. Prepričan je bil namreč, da bi bilo delo v takšni službi za dobre strokovnjake — Svetovalce še manj privlačno kot do* slej. To pa pomeni, da bi lahko ostalo vprašanje kvalitetnih kadrov še naprej pereče. Zato j« bil pododbor mnenja, da je smotrno, če se prosvetno-pedagoška služba s svojo dejavnostjo neposredno povezuje z izobraževalnimi skupnostmi. Le-te so zaradi svoje funkcije in odgovornosti na vzgoj no-izobraževatnem področju zainteresirane za naj večje možne učno-vzgoj rte uspehe in hkrati za čimbolj učinkovito strokovno-pedagoško službo. Pododbor pa se je strinjal, da naj bo prosvetno-pedagoška služba organizirana kot enoten in samostojen republiški zavod, zato da bo mogoče zagotoviti programsko in metodološko enotnost službe. Prav tako je podprl določila, ki govorijo o zaostritvi pogojev za pedagoške svetovalce. Stališča pododbora za šolstvo o prosvetno-pedagoški službi so bila razložena na skupni seji odborov za šolstvo kulturno-prosvetnega zbora skupščine SR Slovenije in na seji kulturno-prosvetnega zbora skupščine. S« pred sejo zbora so predstavniki pododbora za šolstvo razpravljali o predvidenih spremembah organizacije prosvetno-pedagoške službe s predsednikom kul-turno-prosvetnega zbora skupščine SR Slovenije. Stališč« pododbora o organizaciji prosvetno-pedagoške službe kljub podpori nekaterih poslancev na seji zbora ni dobilo potrebne večine, v veliki meri tudi zato, ker je kulturno-prosvetni zbor načelno stališče o 'organizaciji prosvetno-pedagoške službe sprejel že v letu 1968, torej že pred pripravo osnutka spremembe zakona. Prav tako je pododbor z* šolstvo razpravljal o predlogu z* izdajo zakona o centrih za izobraževanje delavcev, delavskih univerzah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. V celoti j* podprl zamisel za izdajo zakona in se strinjal z načeli, na katerih naj bi zakon temeljil-Predstavnik pododbora je s tem v zvezi sodeloval v razpravi na seji odbora za šolstvo kul-turnoprosvetnega zbora skupščine SR Slovenije. Pododbor W razpravljal tudi o osnutku omenjenega zakona. V skladu s stališči, ki sta jih sprejela predsedstvo in pododbor za Šolstvo v zvezi s predlagano spremembo pri imenovanju ravnateljev osnovnih šol ih na podlagi ocen in stališč republiškega odbora o samouprav- (Nadaljevanje na 3. strani) Šolska socialna služba v krajevni skupnosti Današnja šola odpira vrata navzven in Išče sodelovanja z občani posredno po družbenem šolskem okolju. Z dobrim vzgojno-izobraževalnim delom, z javnimi nastopi učencev na raznih prireditvah, z manifestacijami, š proslavami In akademijami, razstavami ter še z drugimi dejavnostmi, pritegnejo učenci pozornost in zanimanje odgovornih družbenih delavcev, staršev in ostalih občanov šolskega okoliša v krajevni skupnosti. Le če ti poznajo delo šole, sb ji pripravljeni tudi pomagati in z njo sodelovati, zlasti na bogatem področju svobodnih dejavnosti, in ji nuditi pomoč pri organiziranem prostem času, na primer v počitnicah pri organizaciji letovanja in taborjenja. Sola ima zelo odgovorne in obsežne naloge pri svojem učno-vzgojnem procesu. Ker pa ji to delo dostikrat otežujejo še razni socialnoekonomski, zdravstveni in drugi problemi učencev, katerih , vzrok je neurejenost njihovih družin, si je šola postavila v pomoč šolsko socialno službo. In tudi na tem obsežnem področju ie družbeno šolsko okolje lahko šoli pomočnik in svetovalec, če ji pomaga pr; urejanju in saniranju včasih zelo zamotanih in težkih primerov učencev in njihovih družin.. Statut šole določa šolski socialni službi, da nenehno skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj socialno šibkih otrok ter da skrbi za zboljšanje njihovih učnih in vzgojnih uspehov. Nekatere primere uspešno rešuje že s sodelovanjem šolskih pedagoških de- lavcev, z upravo šole in starši. Večkrat pa ji je potrebna širša družbena pomoč zunaj šole v območju ene ali več krajevnih skupnosti šolskega okoliša. Ko v začetku šolskega leta šolski socialni delavec ugotovi socialno stanje učencev na šoli in pripravi potrebno obrazložitev, posreduje to dokumentacijo tudi socialni komisiji v krajevni skupnosti. Le če so seznanjeni s takimi problemi, so ji pripravljeni tudi pomagati. V svete krajevnih skupnosti ozimma v njihove socialno-zdravstvene komisije so vključeni tudi člani raznih krajevnih, družbenopolitičnih organizacij, ki se ukvarjajo s socialnimi problemi otrok in njihovih družin. Te organizacije so; DPM, RK, 2B, SZDL in LMS. KORISTNO SODELOVANJE Z OBČINSKIMI ORGANI Šolski socialni delavec, ki je tesno povezan z upravo krajevne skupnosti in pozna delovno področje njenega sveta, posebno še delo socialno-zdravstvene komi-sije(komisije za varstvo otrok in družine), in z njo sodeluje, bo imel delo znatno olajšano, posebno pri odkrivanju in saniranju socialno-ekonomske in vzgojne ogroženosti prizadetih šolskih otrok in njihovih družin. Ti sveti in komisije so po svojih statutih in delovnih načrtih zadolženi, da sodelujejo s šolami pri reševanju omenjene problematike. Krajevna skupnost lahko kliče na odgovornost starše, ki zanemarjajo roditeljske dolžnosti. Prav krajevna skupnost je tista, ki bo lahko nudila najhitrejšo materialno ali denarno pomoč socialno šibkim učencem oziroma njihovim družinam. Člani komisij krajevnih skupnosti najbolje poznajo razmere in potrebe družin iz svojega okoliša. Kadar je potrebno, lahko krajevna skupnost podpre zahteve i predloge šole oziroma šolske socialne službe, ko ta potrebuje pomoč odgovornih občinskih organov, posebno občinskega centra za socialno delo ali tajništva za notranje zadeve in njegovih organov ali tudi Sodišča in drugih. Pogosto najde tu lahko tudi podatke o družinskih odnosih, saj je znano, da dobri medsebojni odnosi dobro vplivajo na zdravo rast otroške osebnosti, slabi odnosi pa so najpogosteje vzrok vzgojne in učne problematičnosti učencev. Na šolah imamo tudi pionirske starešinske svete, ki so lahko važna oblika povezovanja šole z njenim okoljem. Delujejo kot komisije krajevnih organizacij DPM. V pionirske starešinske svete so vključeni pedagogi, predvsem kot mentorji šolskih organizacij in društev, ter starši in zastopniki družbenopolitičnih organizacij kraja. Zato so ti sveti lahko važen usklajevalec in usmerjevalec vsega zunajšolskega dela učencev. Na sejah pionirskih starešinskih svetov pogosto obravnavajo In rešujejo tudi socialne probleme šolskih otrok, npr. finančno pomoč, usmerjanje v poklic, zaposlovanje in drugo. Pri vodstvu raznih krožkov ali šolskih društev se lahko posamezni občani vključujejo v šolsko delo pionirjev. Na ta način šoli pomagajo, obenem pa nehote seznanjajo širše zaledje s šolskimi problemi. Pri tem delu je zopet potrebna šolska socialna služba. Njena naloga je, da po interesu vključuje v svobodne dejavnosti socialno ogrožene učence, Pri svobodnih dejavnostih si učenci izbirajo tisto delo, ki jih najbolj veseli. Prav tu imamo možnosti, da v učencih poglablja- mo in razvijamo njihove sposobnosti ter jih tako pripravljamo na prihodnje poklice in samoupravljanje. Ti učenci se morajo namreč pogosto zaposliti že po končani osnovni šoli, ker nimajo drugih možnosti in le redko na-dajujejo šolanje. SKRB ZA ZDRAVJE SOCIALNO ŠIBKIH UČENČEV Tudi zdravstvena skrb za socialno šibke učence je zelo pomembna. na primer vključevanje v športna društva, v počitniška in dnevna letovanja, taborjenja itd., ker Žive ti učenci navadno v slabih stanovanjskih pogojih. Pri tem delu nam je zopet dragocena pomoč občanov oziroma krajevnih družbenih organizacij. Osnovnošolski učenci prejemajo v šoli šolske malice in na večini šol tudi že tople opoldanske obroke — kosila. Tam pa. kjer tega nimajo, smo dolžni zanje poskrbeti. V sodelovanju šolske socialne službe z odgovornimi krajevnimi dejavniki ter tamkajšnjimi zdravstvenimi delavci izvedemo zdravstvene ankete in analize in dajemo potrebne predloge ustrezni občinski službi. Posebno dolžnost pa ima Šolska socialna služba, da vključi v šolsko prehrano, če jo v šoli že imajo, vse socialnoekonomsko ali zdravstveno šibke učence. Ce ti ne zmorejo celotnega prispevka za prehrano, jim mora preskrbeti potrebna denarna sredstva od občine. Tudi tu sodeluje s socialno-zdravstveno komisijo krajevne skupnosti. Krajevna skupnost podpre mnenja in predloge šolske socialne službe. Najslromašnejši učenci dobivajo prehrano tudi brezplačno iz sredstev občinske^* sklada za socialno varstvo. Šolska socialna služba lahW sodeluje s krajevno skupnosti0 tudi pri gradnji Šolskih igrišč ln rekreacijskih prostorov. Ti pr°' stori so najpotrebnejši tistih* učencem, ki doma nimajo teh P0* gojev. V skladu z urbanističnih* načrtom in v mejah f lančnih možnosti podpira krajevna skup* nost take predloge šole, ki jih w pošlje odgovornim občinskih* službam, Lahko pa je krajev*** skupnost šoli svetovalec ali tud* izvajalec del. Šolska socialna služba vodi tudi skrb z mladoletne prestopnik®* Pri odkrivanju prestopkov in i*' kanju vzrokov za prestopke P0* sameznikov ali skupin učencev« ki so jih privedli do takih dejani, ji je krajevna skupnost lahko v pomoč. Za duševno in telesno rtiaol razvite ali defektne učence mprS šolska socialna služba še T osebe) poskrbeti. V stikih s krajevno skupnostjo bo to delo laže <>Pr*' vila. Ker dostikrat starši sahii n prijavijo takih otrok, jih je treos poiskati. Nato jih mora šol®** socialna služba napotiti v de*A^ ve ali ukreniti vse, kar je P?, trebno, in o tem obvestiti ustr®2 ne organe. Šolska socialna služba se varja tudi z vprašanjem vZ%jj ne ogroženosti in zaščite učencev. Vzgojno ogroženost Pl vzročajo največkrat druž***®^ nesoglasja, kot so: prepiri. P1,, tepi, ločitve, pobegi od doma« .STRAN: 3 se učitelji branijo vaških šol? Nekaj misli o podeželskih šolah in njihovem kadru Tu pa tam se pojavi v našem časopisju bežen zapis o vaških šolah ter učiteljih, ki tu delajo. Tudi po radiu smo 'že slišali nekaj o tem. Menim, da se oblikuje neko stališče, da je podeželska — zlasti pa vaška šola drugovrstne kakovosti, vzroki za to pa so slabši materialni pogoji in slabša kadrovska zasedba. Pravijo, da odhajajo boljši kadri v mesta in večje centre, na podeželju pa ostanejo slabši, manj sposobni. ....... - - Poročilo o uresničevanju programa RO - (Nadaljevanje z 2. strani) Ijanju v družbenih dejavnostih (skupna plenarna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 30. 5. 1968) so predstavniki republiškega odbora sodelovali v skupščinski razpravi o predlogu za spremembo Zakona o srednjem šolstvu in ^akona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Po tem predlogu naj bi tudi ravnatelje srednjih šol in poseb-Pih šol imenovale občinske skupščine oziroma ustanovitelji. Stališča sindikata so bila pojas-hjena na seji odbora za vzgojo in izobraževanje republiškega zbora skupščine SR Slovenije, Pato pa so bila na željo poslancev v pismeni obliki poslana ^■sem poslancem republiškega in ‘Culturno-prosvetnega zbora. V stališčih je bilo zlasti poudarjeno, da nimamo analiz v kvalifikacijski sestavi ravnate-ijev, o njihovem stažu, družbe-bo-političnih kvalifikacijah in °sebnih kvalitetah, ki so potrebne za vodenje. Prav tako nima-teo analiz o tem, kateri tipični Pojavi narekujejo spremembo bačina imenovanja ravnateljev !n na kaj je mogoče opirati trditev (dano v obrazložitvi k osnutku predloga za spremembo Zakona), da bo novi način imenovanja zagotovil boljše kadrovanje. Zato je bilo v stališčih tudi predlagano, da bi predlagatelj zakona pred nadaljevanjem Postopka v skupščini in pred Javno razpravo predložil raziskavo, ki bi s socioloških, psi-teloških, političnih, formalno Pravnih in drugih vidikov razpenila problematiko usposobljenosti ravnateljev in problematiko, ki se je pokazala v zve-z dosedanjim kadrovanjem cziroma postopki za imenovanja. Izraženo je bilo mnenje, bi bilo šele na podlagi take Analize mogoče predvideti ukre-^ in ugotoviti, ali je povečano n°seganje družbeno-političnih skupnosti utemeljeno ali ne ozi-terna ali niso morda primernej-s' drugačni načini za izboljšanje učinkovitosti dela ravnate-■ia in drugih vodilnih delavcev v šolah. , V skupščini so deloma upoštevali pomisleke in predloge s'ndikatov. Sklenili pa so, da naj bustopek v skupščini teče normalno, ob tem pa naj se pripravi ustrezna analiza. £°ho'lizem, prešuštništvo itd. Ta-, probleme bo šolska socialna s*Užba sanirala ali reševala po-stedno s krajevno patronažno šjužbo v povezavi z vsemi dejavniki v krajevnih skupnostih in z Pniinskimi službami. SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI V Krajevni skupnosti . Pri reševanju socialnih proble-mov učencev — borcev NOB je 3tet nujna povezava šolske soci-(kte službe z organizacijo ZB v tejevni skupnosti, k Šolska organizacija MČRK lah- ni 3o sodeluje s krajevno organiza RK na raznih proslavah J^Zstavah pri nudenju pomoči ci. him in starim, pri raznih ak-Jah itd. Krajevni RK kot naj-j^nj humana organizacija da lah-tudi materialno pomoi social-h ogroženim učencem, hkrati J* jih uvaja v svoje delo. Me-da pripada po .značaju dela i 6ntorstvo organizacije MČRK ^ društva OZN šolskemu social- 'n delavcu, j krajevna organizacija SZDL LMS idejno in politično us-h6rjata odrasle in mladino, j ■ eni centri, ki So pri kra-pt ni organizaciji SZDL, skrbe [Cdvsem za rekreacijo in orga-lran prosti čas občanov, Pa tudi za vzgojo in izo-t^evanje. Tu naj bi se zbirala sta* P°šolska mladina, zlasti ti-lj ’ ki se po končani osnovni šo-^ ni mogla nikjer zaposliti. Ta ledina, vsaj še nekaj let potre-š ,-'e tudi vodstva in -sledenja ‘»ke.socialne službe ter pomoči ^BiPoslo-vanju, posebno tam, Take trditve nas silijo k razmišljanju. Danes nameščajo učne moči po (formalnih) razpisih prostih delovnih mest. V centre se prijavljajo torej samo tisti, ki sodijo o sebi, da so boljši, na podeželje pa oni, ki se imajo za slabše. Do danes namreč ni drugih meril kot po zakonu zahtevana strokovna izobrazba. Kako, da nekateri vaški učitelji ne najdejo poti v centre? Verjetno, da se zasedajo delovna mesta v centrih po posebnih merilih, ki pa ne temeljijo na izbiri po večji strokovni sposobnosti. Zanimiva bi bi-la statistična primerjava današnjega stanja s stanjem pred desetimi ali petnajstimi leti, ki bi pokazala, kakšna je bila poprečna starost podeželskih učiteljev takrat in kakšna je danes, hkrati pa bi kazalo ugotoviti to stanje v večjih centrih in mestih. Ker takih podatkov nimam, lahko ugotavljam samo po poznavanju razmer, da so danes v mestih mlajši kadri, na podeželju — zlasti v vaseh — pa starejši. (Da je prišlo v tem času do še večje feminizaoije v prosveti, je splošno znano, znanj so tudi vzroki in vzgojne posledice ter morebiti zastrašujoče slabi učni uspehi). V prejšnjem obdobju pa je bilo nasprotno. Zakaj? Administrativno premeščanje učnega osebja je bilo v določenem smislu tudi pozitivno (ne samo takrat): ni dopuščalo, da bi nekdo obsedel in stagniral več desetletij nekje v hribih, ampak se je z leti pomikal na boljša službena mesta, na njegovo mesto pa so prišli mladi, ki so se nadejali, da bodo čez nekaj let deležni enake ugodnosti. Morebiti je tedaj sposobnost res odigrala določeno vlogo! Danes tega ni več. Mladi v hribe ne marajo, ker se upravičeno boje, da jih ne bodo mogli več zapustiti, zlasti še, če si ustvarijo družino, ki jim še zmanjša možnost odhoda v mesto. (Tako že marsikje »mašijo« po vaseh z upokojenci, čeprav razrednih učiteljev še ne manjka in se jih prijavlja na boljša mesta sorazmerno veliko). Po kakšnem ključu nameščajo zadnja leta v centre začetnike oziroma mlajše kadre? Naj navedem tri primere, ki so splošno znani in formalno zadostijo zakonskim predpisom: 1. Namestitev za določen čas. Na tako mesto se javi, kdor je brez zaposlitve, ali pa tisti, komur je bilo prišepetano, da se bo to delovno razmerje spremenilo v delovno razmerje za nedoločen čas. 2. Nameščanje štipendistov. 3. Interno premeščanje s podružnice na pentralno šolo — brez razpisa, kar lahko včasih kjer je družina odpovedala, pa mora skrb zanje prevzeti družba. Iz dosedanje obrazložitve lahko povzamemo, da strokovna šolska socialna služba raziskuje ožje družinsko in tudi zunanje širše okolje in ga sanira ali pa odpravlja vzroke, ki lahko negativno vplivajo na zdrav razvoj osebnosti socialno ogroženih šolskih otrok. Ugotavlja pogoje, v katerih ti otroci žive in delajo. To svoje deilo pa uspešno odpravlja le v tesni povezavi in v stalnem sodelovanju s starši ter družbenimi delavci v svojem šolskem območju. Družbeno šolsko okolje pa je lahko tudi posrednik pri občinskih in drugih organih, kadar šola rešuje socialne probleme. Za ilustracijo bom navedla Is en tak primer: Petnajstletni učenki M., ki letos obiskuje 8. razred osnovne šole, je nenadoma umrla mati. Ta mati je zapustila dva nezakonska otroka. Imenovana učenka je imela tudi 19-letnega brata, ki je bil nezaposlen nekvalificirani delavec. Z materino smrtjo sta postala otroka popolni siroti. Šolska socialna služba je obvestila krajevno skupnost glede hitre denarne pomoči in ureditve stanovanja. Obvestila je tudi krajevno organizacijo ZB, ker sta bila to otroka matere borke. Tudi ta jim je nudila finančno pomoč in pomagala že pri organizaciji pogreba. Nedoletni učenki je bilo treba preskrbeti skrbnika, ki bo skrbel za njen nadaljnji razvoj, za vzgojo in izobrazbo ter bo tudi odgo- izvede samo šola, ki ima malo podružnic. Ce si omislimo še druge načine kadrovanja, že po navedenih treh primerih lahko sklepamo, da niso v mestih najboljši, na podeželju pa slabši učitelji. Ne poznamo primera, da bi koga zaradi manjše sposobnosti premestili iz mesta na podeželje, niti da bi sposobnega iz vasi premestili v center. Kot v gospodarstvu, tako tudi v šolstvu ne bi mogli trditi, da so delovna (tudi vodilna!) mesta zasedena izključno po sposobnosti. Logično pa je, da bi težko pričakovali po dvajsetih letih »kačurjevanja« vaškega . učitelja še tisto prožnost in korak s časom, ki je nujno potreben, za kar se pa mestnemu učitelju ni potrebno posebej truditi. Vprašajmo se še, ali je samo strah, da ostane za vedno v hri- so status težjih delovnih mest odpravili, dodatek za kombinirani pouk znižali na 30 ali 40 dinarjev, z ostankom (torej z večjim delom !)v ta namen dobljenih sredstev pa dvigajo poprečje OD vsem članom kolektiva. Drugje so posebno oškodovani učitelji, ki morajo zaradi značaja dela delati tudi čez 40 nadur mesečno (celodnevni pouk), a so za to kaj skromno nagrajeni, čeprav temeljna izobraževalna skupnost tudi te pedagoške ure enako plača kot ostale. Poteg tega je na vasi samo na videz rešeno stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev, saj bivajo v slabih stanovanjih razpadajočih šolskih zgradb, v katere ni bilo dvajset let praktično nič investirano in rabijo še danes svojemu osnovnemu namenu prav po zaslugi stanovalcev, ki skrbijo zanje pač kolikor OB PRIPOROČILU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO Priznanje in spodbuda mentorjem planinskih krožkov Približno mesec dni je tega, kar je izšlo v prvi letošnji številki Objav republiškega sekretariata za prosveto m kulturo priporočilo, ki nas nehote opozarja, da s planinsko vzgojo v naših osnovnih in srednjih šolah doslej le ni bilo vse tako kot bi želeli. Priporočilo, ki poudarja v uvodu vzgojno in izobraževalno vrednost planinstva, je pravzaprav odmev na ugodno oceno učnega programa za mladinske • vodnike, ki jo je dal republiški sekretariat za prosveto in kulturo Planinski zvezi Slovenije. Skupina mladih planincev (foto: Silvo Kristan) bih, vzrok, da se učitelji branijo vaških in podeželskih šol. Menim, da so tu še čisto materialni razlogi. Stimulacija za težje delovne pogoje in odmaknjenost od kulturne in strokovne hrane je premajhna, cesto pa so osebni dohodki podeželskega učitelja nižji kot mestnega, ker živi v revnejši občini. Po merilih republiške izobraževalne skupnosti, ki naj jih izvajajo temeljne izobraževalne skupnosti, se sicer prizanava za kombinirani pouk in težje delovne pogoje 15 % več sredstev. V praksi pa se ta denar v dobršni meri izgubi, preden pride do onih, ki jim je bil namenjen. Ker odloča o notranji delitvi kolektiv šole, kjer številčno prevladujejo učitelji iz centralne šole, ki se borijo za čim višje osebne dohodke, ostane za vaške učitelje od namensko dodeljenih sredstev le borna miloščina. Kaj pomeni npr, deset starih tisočakov za kombinirani pouk in težko mesto v kraju, ki nima niti ene avtobusne zveze, im stane en prevoz po naročilu do avtobusne postaje dva stara tisočaka? Ta denar Učitelj centralne šole mimogrede zasluži za nekaj honorarnih ur. Ponekod voren za njeno premoženjsko stanje. V dogovoru s starimi starši in krajevno skupnostjo je šola posredovala ta predlog občinskemu centru za socialno delo. S pravnikom pri občinskem centru pa bo sodelovala in ga stalno obveščala o šolskih uspehih, o zdravstvenem stanju učenke in še o drugih zadevah, ki so v zvezi s skrbništvom. ločenka bo letos predvidoma uspešno končala osnovnošolsko obveznost. Sola skrbi za njeno usmerjanje v poklic in ji bo po možnosti preskrbela tudi delovno mesto. Izmed neštetih sem navedla le en primer, ki prikaže delo šolske socialne službe: V tem sestavku sem govorila predvsem o sodelovanju šolske socialne službe s krajevno skupnostjo. Ker pa je reševanje šolskih problemov dolgotrajno in odgovorno delo. mora biti šolska socialna služba v stalnem sodelovanju z učiteljskim zborom, s starši, s komisijami družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, z občinskm centrom za socialno delo, z vzgojno posvetovalnico, s pristojnim organom zdravstvene službe, z organizacijsko enoto republiškega zavoda za šolstvo in po potrebi tudi s TNZ in njegovimi organi. To delo bo posebno uspešno le tedaj, če si bodo šolski socialni delavci pridobili s svojim družbenim delom priznanje in zaupanje v kraju, kjer delajo, ANTONIJA ŠASEK morejo. (Pa tudi tu ni enotnosti niti v občinskih merilih, saj morajo na nekaterih šolah ti neplačani oskrbniki plačevati stanarino, drugod pa ne.) Prizadevanja, da bi za enako delo bilo tudi enako plačilo (v vsej republiki), se razblinijo že v erti občini, čeprav so bila v republiki le dosežena neka enotna merila. Zakaj tega ni mogoče doseči na ožjem območju? Boj za osebne koristi, ki za učiteljstvo do nedavna ni bil značilen, ne dopušča realnega vrednotenja dela svojega sotovariša. Navajen, da so mu drugi delili, ne more brez sebičnosti opraviti notranje delitve. , V danih razmerah menim, da je nujno potrebno doseči družbeni dogovor o merilih delitve OD vsaj v mejah ene občine, za kar bi se morali z vso prizadevnostjo angažirati sindikati in temeljna izobraževalna skupnost. Le-ta bi morala avtoritativno zahtevati, da se namensko dodeljena sredstva šolam pravilno razdelijo in da v posameznih kolektivih ne bi izigravali že sprejetih sklepov. Ob koncu tega razmišljanja predlagam, da bi pristojni organi posvetili tem problemom več pozornosti, zlasti naj bi prišlo do reševanja kadrovskih vprašanj enotno na večjem teritorialnem območju (npr. na območju nekdanjih zavodov za prosvetno pedagoško službo), ob sodelovanju pedagoških svetovalcev, ki poznajo — ali bo morali razmere bolj poznati. Mogoče bomo kdaj dosegli, da bodo naši otroci kjerkoli že deležni enake vzgoje, čeprav bi morali imeti podeželski otroci celo boljše šole, da bi lahko nadomestili tisto, kar mestnemu otroku daje samo okolje. Branko Rot CITATI Ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja so jezuitske šole izdelale Prvi dosledni sistem preverjanja znanja na podlagi ustnega izpraševanja in pismenih nalog. Od takrat se tehnika in princip preverjanja znanja v bistvu nista več spreminjala, pač pa so ju le dopolnjevali in prilagajali v skladu z lokalnimi okoliščinami ter pojmovanji. Fridrih Troj Nobenega otroka ne moremo primerjati z drugim otrokom; lahko ga primerjamo le z njim sa-mim. Pestalozzi Izpraševanje in ocenjevanje je vsekakor eden od najslabših členov v našem šolstvu. Fridrih Troj Ker sodobna šola ni namenjena samo eliti, marveč vsem, je dolžna maksimalno razvijati sposobnosti vsakega posameznika. Fridrih Troj Program za mladinske vodnike in razširjena snov za planinsko šolo ter priznanje tej dejavnosti je krona štirinajstletnih prizadevanj, dela in izkušenj mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki je pritegnila doslej k temu delu okrog 80 prosvetnih delavcev. Za učitelje, ki so po mnenju komisije najuspešnejši delavci na tem področju, pripravijo vsako leto približno pst področnih sestankov in zimske ter poletne seminarje za usposabljanje mentorjev planinskih krožkov. Oglejmo si priporočilo podrobneje, hkrati pa se vprašajmo, zakaj je bilo sploh potrebno? Tistim, ki se v šolah ^ že več več let ukvarjajo s to dejavnostjo, je že dalj časa jasno, da njihovi poklicni kolegi mentorskega dela v planinskih krožkih in skupinah povečini ne jemljejo preveč resno. Mnogi menijo, da je to delo lahko in zabavno, označujejo ga s »čisto rekreacijo« in »hobbyjem«, ki ga še zdaleč ni mogoče primerjati z resnim delom v drugih krožkih. Tudi v našem listu smo v eni od predlanskih številk prebrali v članku »Nadaljnja pot razvoja planinske misli v naših šolah« med drugim tudi tale protestna vprašanja: »Ali ni odgovornost dela v planinski skupini dostikrat večja kot npr. v dramskem krožku? Ali ni delo s pripravami na izlet v gore mnogo bolj zahtevno, saj ne obsega samo metodične priprave pa tudi samo strokovno znanje ni dovolj; treba je imeti tudi občutek za odnos do mladine, ki se v naravi dosti bolj sprosti kot v katerem koli drugem krožku, ki je vezan na šolsko stavbo ali druge prostore?« In dalje: »Ali lahko nekdo drug, zunaj zbornice vsiljuje pravilno vrednotenje posameznih zunanje-šolskih dejavnosti, če člani učiteljskega zbora niso toliko zreli, da bi lahko spoznavali in spoznali, da vsako delo z mladino zahteva svoje specifične priprave, svoje specifično vrednotenje, pravilno gledanje« Odgovor vsem, ki jim taka in podobna vprašanja doslej niso segla do zavesti, pa je prav priporočilo, ki v treh odstavkih zgovorno nakazuje, kako je treba vrednotiti delo prosvetnih delavcev — planincev. Naslovljeno je: — na vsa tista vodstva šol, pri katerih so doslej prosvetni delavci — planinci zaman skušali izmoledovati proste dni za udeležbo na seminarjih in tečajih za mladinske vodnike (priporočilo pravi, da je treba te seminarje in tečaje ovrednotiti in obravnavati kot strokovno izpopolnjevanje učiteljev); — na kolektive, v katerih so menili, da je to delo mentorjev planinskih skupin v šolah mnogo manj vredno kot delo mentorjev drugih svobodnih dejavnosti; — tja, kjer imajo premalo planinskih skupin ali pa jih še sploh niso ustanovili, saj priporoča, naj pospešujejo njihovo ustanavljanje in razvoj ter jih vključujejo v delovni program vzgoje in izobraževanja kot eno sodobnih dopolnil. Priporočilo republiškega sekretariata so najbrž prebrali v vseh šolah. Zanimalo nas je, kakšni so prvi odmevi nanj. Danilo Skerbinek, vodja odbora za vzgojo in izobraževanje pri mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, nam je povedal, da so se- v nekaterih šolah takoj zavzeto lotili dela. Mentorji planinskih skupin so dobili pomoč — povečini učitelje telesne vzgoje, ki jim bodo pomagali pri organizaciji izletov in pripravah za vodenje učencev v gore. Nekateri krožki so na novo zaživeli, ustanavljati pa so jih začeli tudi tam, kjer jih doslej sploh ni bilo. Sklenili so tudi, da bodo uresničili predlog, sprejet na zadnjem plenumu mladinske komisije (bil je minuli teden na Smrekovcu), namreč, naj bi vsaka šola vsaj en športni dan v letu namenila za izlet v gore. Upajmo, da bo priporočilo v resnici doseglo svoj namen in dokazalo svojo vrednost. Tako kot ga je ocenil Danilo Skerbinek: »Priporočilo je prvi poskus ustreznega družbenega vrednotenja dela prosvetnih delavcev — mentorjev planinskih skupin v šolah. Pomeni nam zelo veliko, saj smo dobili z njim prvikrat zagotovilo za resno delo, hkrati pa tudi zagotovilo za večjo varnost učencev na izletih v gore. Menim, da so za to delo najbolje usposobljeni prav učitelji, saj vemo, da je pri vodenju takih izletov potrebna ne le strokovna, temveč tudi pedagoška izobrazba. Priporočilo je za vse velika moralna opora, saj gre pri tej dejavnosti za sodelovanje, ki je odvisno predvsem od razpoloženja in dobre volje ljudi, njehovega odnosa do človeka in moralno — čustvene navezanosti na delo.« Marjana Kunej »VSE, O VSE BIVAM MORAL DATI...« Refleksija z jubilejnega koncerta UPZS Koncertna dvorana se polni. Svečani obrazi, svečana pričakovanja. Tihi pomenki obiskovalcev so neobičajno zadržani, kot bi se vsak hip zavedali nevidno, a vendar očitno prisotnih krizantem v gumbnicah... , Vse misli so ubrano urejene in proste vsega vsakdanjega, pripravljene na sprejem prazniškega doživetja. Vse. oči se prikrito nestrpno usmerjajo na oder, ki z bleščečimi reflektorji, mikrofoni in kamerami čaka na slavnostni začetek. Lepi in spomina vredni so trenutki, ko se človeka v tako baržunastem ozračju polašča občutek, da je skorajda uresničen pesnikov sen o krizantemi siromakovi, ki naj postane bogastvo bogatega... Ko pa s čustvenim kontrapunktom napolni in vzvalovi dvorano Lajovčev Lan, Adamičeva Zapuščena^ in Simonitijeva Starka za vasjo, se v srcih posebno hvaležnih poslušav-cev-veteranov tega zbora dvigne še notranja odrska zavesa. Kaj vse se je tu zbralo v 45 letih! Vemo, da ima mati, pa naj se še tako brani, vendarle najraje tistega otroka, za katerega je morala največ trpeti. In ta zbor je po količini ter teži svojih žrtev podoben ljubljencu, ki je, rojen iz tisočerih muk in s pekočo stigmo zaznamovan, izbran, da »pojde za vse usod iskat«. Zbor izbranih zborovodij — kakšno edinstveno poslanstvo! Zbor z umetnostjo »zastrupljenih« entuziastov, ki mu žrtvujejo zasluženi prosti čas in zaradi njegovega obstanka še globoko posegajo v lastni žep — kako trpko poslanstvo! Evropska turneja od Bolgarije do Švedske za ceno sedečega dremanja na nočnih vožnjah — kolikšna zvestoba naročilu: »Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes!« In vendar, kako so vse tisočere žrtve čudežno potešene vsak hip, kadarkoli se iz grl množice zborov v njihovih rokah sprosti čustvo nove in globlje ljubezni do žlahtnega petja — najbolj upornega orožja pred invazijo modernega barbarstva. Zato bo ta zbor še in še oznanjal svetu svojo kulturno maksimo: Resonet in laudibus... Kako predirljivo je zarezal po dvorani Kosovelov sklepni verz skozi Simonitijeve tone: »Vse, o vse bi vam moral dati!« In kako spontan odmev je vstal v srcih poslušavcev! Če bi bila Starka za vasjo komponirana odmevno, bi pevci na odru slišali naš čustveni odpev: Vse, o vse bi VAM morali dati. JANEZ LAMPIČ (Zbral Viator) IZOBRAZBA GLASBENIH UČITELJEV Spolna poufitev je le del V NOVEM ZAKONU O GLASBENIH ŠOLAH spolne vzgoje (2) Pogovor s prof. Matijo Terčeljem, predsednikom Skupnosti glasbenih šol Lahko trdimo, da problemi glasbenih šol vse premalo razburjajo našo javnost. Po navadi jo »vznemirijo« samo takrat, ko jim je treba odmeriti denar. Ob tem se nekateri celo spomnijo, da glasbene šole še vedno nimajo svojega zakona. Prav v zadnjem času pa so glasbene šole spet v središču pozornosti. Povečano zanimanje zanje je zbudil predlog Zakona o glasbenih šolah, za katerega so pred nedavnim v republiški skupščini (odbor za vzgojo in izobraževanje prosvetno kulturnega zbora) ugotovili, da še vedno ni zrel za razpravo pred pristojnima zboroma. Gre pravzaprav za vprašanje o ustreznosti in neustreznosti predlaganega določila O izobrazbi učiteljev glasbenih šol, ki pravi, da bi morali imeti učitelji glasbenih šol samo višjo in visoko izobrazbo in da bi si morali pridobiti tako izobrazbo — razen izjem tudi sedanji učitelji. Učitelji, ki poučujejo v glasbenih šolah, so sicer že večkrat povedali o tem svoje mnenje, kljub temu pa je odbor za vzgojo in izobraževanje prosvetno kulturnega zbora slovenske skupščine sklenil počakati na analizo o strokovni izobrazbi, ki bi jo dobili učitelji glasbenih šol na akademiji za glasbo, pedagoških aka- naj si izberejo za študij. Tako šoia sama uravnava kadrovsko politiko. * Kako je nastal zakonski osnutek in kaj pričakujejo glasbene šole od novega zakona? Prof. Matija Terčelj — Kadar govorimo o naših glasbenih šolah, vedno znova poudarjamo, da potrebujejo trdnejšo zakonsko podlago, kakršne doslej niso imele. Zakonski predpisi o glasbenem šolstvu so capljali daleč za drugimi zakoni na vzgojno-izobraževalnem področju. Za glasbene šole sta bila npr. še vedno v veljavi stara uredba in zastareli pravilnik o organizaciji • Kdo je sodeloval pri sestavi in oblikovanju nOvega zakona? — Prvi osnutek sem sestavil sam, tov. Vlado Golob, direktor Centra za glasbeno vzgojo v Mariboru, pa je napisal uvod. S svojimi mnenji ga je izoblikovala v temeljitih razpravah Skupnost glasbenih šol SRS, o njem so razpravljali tudi v republiški skupščini. Vse te pripombe je upošteval republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter ga skupaj s predstavniki Skupnosti glasbenih šol dokončno izoblikoval. • Kaj menite o doslej najbolj problematičnem določilu v predlogu zakona o glasbenih šolah? Kaj bi se zgodilo, če bi ga sprejeli že sedaj? — Znano je, da je bil predlog zakona o glasbenih šolah odklonjen prav zato, ker nismo našli sporazumnega odgovora na vprašanje o tem, kakšne bi bile posledice, če bi sprejeli omejeno določilo o izobrazbi glasbenih učiteljev. Mnenja o tem so ujeta v dve skrajnosti: skupščina vztraja pri svojem stališču — pri zahtevi, naj bi imeli pedagogi v glasbenih šolah visoko in višjo izobrazbo, obstaja pa tudi mnenje, da so že sedanji, absolventi srednjih glasbenih šol dovolj usposobljeni za poučevanje. Ob tem zadnjem pa se pojavljata dva pomisleka, in sicer: absolventi srednjih glasbe- demijah in srednjih glasbenih Šolah. Za mnenje o »zadnjih dogodkih« na področju glasbenega šolstva smo tokrat {»vprašali prof. Matijo Terčelja, direktorja Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani in predsednika skupnosti glasbenih šol # Kot predsednik Skupnosti glasbenih šol Slovenije imate najbrž vsaj približen pregled nad kadrovsko sestavo pedagogov v glasbenih šolah. Kako jo ocenjujete? — Očitno je, da se kadrovska sestava v glasbenih šolah iz leta v leto izboljšuje. Čeprav pred leti z njo nismo bili zadovoljni, se lahko sedaj brez pretiravanja pohvalimo: v glasbenih šolah se je povečalo število pedagogov z akademsko izobrazbo. Tudi v mnogih šolah zunaj mestnih sre-g.šč imajo ustrezno izobražene glasbene učitelje. Zadovoljivo kadrovsko sestavo so dosegli prav tam, kjer so nižje glasbene šole šole same poslale svoje učence na šolanje v srednje glasbene šole in potem na akademijo. Večina teh se je vrnila poučevat, nekateri so se zaposlili v orkestrih in operi ali pa so odšli v tujino. Najuspešnejša je prav ta pot pridobivanja glasbenih pedagogov, namreč, da glasbena šola sama pošlje študirat najsposobnejše in hkrati svetuje, katere predmete in delu glasbenih šol, ki ga je že zdavnaj prerasla praksa. Glasbenim šolam je bilo torej treba dati neko trdnejšo podlago, kakršno so si s svojim delom v resnici že zdavnaj ustvarile. V njih so se šolali mnogi priznani unr*etniki in pedagogi, vodje in člani amaterskih ansamblov. Že desetletja so prav te šole žarišča glasbene vzgoje v območjih, kjer delajo. Ne zapirajo se v svoje učilnice, temveč sodelujejo pri večini kulturnih manifestacij. Utrdila se je povezava glasbenih šol z osnovnimi; učenci glasbenih šol prirejajo za svoje vrstnike komentirane koncerte, zaželeni gostje pa so tudi na mnogih proslavah in obletnicah delovnih kolektivov. Trdno so se vrasle v življenje občin, kar so te upoštevale tudi pri financiranju. Od novega zakona pričakujejo glasbene šole predvsem to, da bo njihova dejavnost in vloga, ki so si jo ustvarile s svojim delom, tudi pravno potrjena in da bodo tudi ob razdeljevanju denarja enakovredne drugim vzgojno-izo-braževalnim zavodom. Najvažnejše je, da naša javnost spozna, kolikšno vlogo imajo glasbene šole pri vzgoji mladine. V sedanjem sistemu financiranja smo jih na primer uvrstili v B program in jim že tako določili drugo mesto v zaporedju financiranja. nih šol so še zelo mladi (18 in 19 let), potrebovali pa bi samo nekaj več znanja s področja metodike in pedagogike. Danes imamo v glasbenih šolah zaposlenih 120—130 pedago- gov s srednjo izobrazbo. Če bi sprejeli omenjeni zakonski predlog že sedaj, določila prav gotovo ne bi mogli uresničevati. Možnosti za nadaljnje izobraževanje teh kadrov so mnogo premajhne, da bi mogli izobraziti v petih letih toliko slušateljev. * Kakšna izobrazba bi bila za pedagoge glasbenih šol najprimernejša? — O tem so jugoslovanski glasbeniki že večkrat razpravljali. Pojavila se je »ideja konservatorija« — o podaljšanju srednje glasbene šole za eno ali dve leti. Zanjo se posebno navdušujejo strokovno glasbeno pedagoška združenja Jugoslavije, ki predlagajo enajstletno popolno glasbeno kadrovsko šolo, ki bi bila namenjena predvsem usposabljanju glasbenih pedagogov. Po dveletnem šolanju na strokovni splošni glasbeni šoli bi absolventi nadaljevali šolanje še dve leti — na matični kadrovski šoli. V tem obdobju bi si pridobili še nadaljnjo strokovno izobrazbo in se usposabljali posebno pri pedagoško-metcdični skupini predmetov. Enajstletna kadrovska šola bi bila torej enotna kontinuirana zaključena šola. Proces izobraževanja bi bil razdeljen na tri stopnje: nižjo, srednjo in višjo. Ta šola bi dajala torej samo glasbene pedagoge, glasbena akademija, v katero bi se lahko vpisali absolventi po devetletnem šolanju na kadrovski šoli, pa glasbenike — umetnike. • V nekaterih obdobjih so bile glasbene šole pri nas precej zapostavljene. Kako je z glasbenim šolstvom drugod po svetu? — Povsod v svetu znajo ceniti pomen glasbenih šol za mladino. Veseli so, da jih imajo. Res pa je, da čas, v katerem živimo, glasbenemu šolstvu ni preveč naklonjen. Šolanje v glasbeni šoli je trdo in naporno delo, povezano z veseljem, ljubeznijo in žrtvovanjem prostega časa. Prav to pa je tisto, zaradi česar moramo glasbene šole spoštovati. Mladim privzgojijo delovne navade in željo po uveljavljanju. To ni bolna ambicioznost, temveč iskreno hotenje, želja po uspehu, ki ga dosežeš z znanjem in sposobnostjo. Stara modrost pa pravi, da je delo, opravljeno z veseljem, najuspešnejše. Delovne navade prenaša mlad človek tudi na druga področja svojega dela. To je torej tista dragocenost, ki jo imamo v glasbenih šolah. Skoda bi bilo, če bi jo kdaj nepremišljeno zapravili. Marjana Kunej Seminarji za pomurske učitelje V Gornji Radgoni, Murski Soboti in Lendavi so pomurski učitelji razrednega pouka med zimskimi počitnicami poslušali vrsto predavanj. Razpravljali so o temeljni učiteljevi pripravi, o pogojih za uspešen pouk in o sestavi delovnega načrta učiteljskih aktivov. Med počitnicami so bili tudi seminarji aktivov predmetnih učiteljev biologije in kemije ter aktivov učiteljev, ki poučujejo temelje socialistične morale. Prvi so razpravljali o podrobnih učnih načrtih, o problematiki pouka, o normativih biologije in kemije v osnovni šoli ter o tečajih prve pomoči, medtem ko so drugi na seminarju predelali gradivo za pouk temeljev socialistične morale. Od 6. do 10. februarja je bil v organizacijski enoti zavoda za šolstvo v Murski Soboti sestanek pomurskih aktivov učiteljev matematike. Obravnavali so delo z učnimi listki pri pouku matematike in druge oblike individualnega dela. Na seminarju so poslušali tudi predavanje profesorja Stanka Uršiča o moderni matematiki. Vse omenjene seminarje je pripravila organizacijska enota zavoda za šolstvo Murska Sobota. Ika Mnogi »odkriti pogovori«, rubrike »zaupnih pomenkov« in razgaljene lepotice v filmih in revijah so le del spreminjajočega se splošnega človekovega odnosa do spolnosti nasproti srednjeveškim tabujem, prepovedim, asketstvu in potiskanju naravnih spalnih funkcij na področje greha in nespodobnosti. Žal so ti pojavi dostikrat tisti negativni del seksualne revolucije, posebno še, če jo gledamo iz stališča literature iz kioskov, so le površinski del v osnovi pozitivnega jedra spolne revolucije in vetrovi, ki vodijo del spolnih odnosov do nove nezdrave skrajnosti. Večkratne spolne revolucije našega stoletja pa so vsebovale tudi zdrave osnove, oprte na razvoj znanosti in strokovna prizadevanja v smislu podiranja nezdravih srednjeveških nazorov o spolnosti, katerih tipični predstavnik je izpoved 72-letne bralke v Magazinu »7 dni« 30. I. 1970. Ko žena upravičeno kritizira nove zablode poenostavljene seksualne revolucije, nehote ne more iz naziranja, ki ga želi moderna in znanstveno utemeljena spolna vzgoja spremeniti: »... Berem v časopisih, da spolnost ni nič grdega. Kam je prišel svet? ... O takih stvareh se nikoli ne pogovarjamo... Imela sem v zakonu vsega dovolj in še preveč ... nikdar nisem ljubila nobenega moškega iz poželjenja po spolnosti, niti svojega ne. Hčerka me nikoli ni vprašala, gotovo je zvedela od prijateljic, kako prideš na svet. Sinu sem rekla pri 12 letih, da štorklja... vnukinji pri 10 letih, da se otroci kupijo v bolnici. Se danes ne bi mogla nobenemu svojemu otroku razložiti intimnosti, ljubše mi je, da zve od^ drugih ...« Cilj modeme spolne vzgoje je doživljanje spolnosti kot naravnega sestavnega dela celotne osebnosti. (Po naravnih zakonih življenja je posebna »moška« ali »ženska« značilnost človeškega bitja smotrno urejena različnost, ki se v funkciji ljubezni dopolnjuje v novo celovitost, novo življenje. »Moška« in »ženska« različnost ni' samo neenakost telesnih spolnih znakov in njihovih funkcij, ampak tudi različnost duševnih funkcij, ki se privlačujejo in dopolnjujejo v novo skupno doživljanje — zrelo spolno ljubezen. Spolna funkcija ni zgolj razmnoževalna, človek jo doživlja predvsem kot čustvo in miselno vodeno počutje, ker le tako nagonske sile počloveči — humanizma, plemeniti in olepša življenje. Pot do tega cilja teče ne samo po zakonitostih razvoja, rasti in zorenja, ampak še veliko bolj pod vplivom izkušenj posameznika oziroma vzgoje, ki naravno rast podpira oziroma pusti normalno rasti ali ovira in pači. Pravilno pojmovana spolna vzgoja je sestavni del splošne vzgoje, sestavljajo pa jo že poznana raznovrstna vzgojna sredstva. Temelji predvsem na načelu znanstveno dognanih resnic. Vidik moralnosti se ne opira na oblike, ki jih je izoblikovalo srednjeveško življenje in patriarhalni družinski odnosi, ampak sloni predvsem na naravnih zakonitostih človekovega biološkega, fiziološkega, psihičnega in socialnega življenja. Posredovanje resnice je torej prva stopnica v spolni vzgoji. Ne moremo pa se zadovoljiti zgolj z biološko resnico oziroma pouče- JEZIKOVNE CVETKE vanjem razmnoževalnih funkcij človeškega telesa (kar žal mnogi pojmujejo kot »spolno vzgojo«)) ampak moramo pojmovati in posredovati doraščajoči mladini spolnost kot bio — fizio — psiho — sociološko enovito človekovo lastnost in značilnost, ki v otroku lebdi kot kalček in se razvija vzporedno z njegovim splošnim razvojem do adolescence. Dokler bo odrasli vzgojitelj —' (poklicni vzgojitelj v šoli, oče ali mati oziroma vsak moški in žen* ska) pojmoval ljubezen le kot čustvo od »umazane spolnosti«) ne bo mogel posredovati svojim ali drugim otrokom snov za zrelo doživljanje spolnosti v ljubezni. Dokler bo večina odraslih ljudi sprejemala spolnost naravn0> nesproščeno, nezaupljivo in življenjsko nespodbudno, bodo filmi) kot je »Helga« in knjižice, kot j® »Kako sem prišel na svet« ali »Skrivnost, ki ni skrivnost«, ostali le delno uspeli poskusi osamljenih prizadevanj posameznih entuziastov. Spolno poučitev torej moram0 dopolniti z naslednjimi stopnicami in jo prilagoditi ne samo p°' stopnosta otrokovega razvoja, ampak integraciji bioloških in fizio* loških funkcij s tipičnimi človeškimi duševnimi funkcijami. otrocih se nam ne bo posrečil0 posredovati spolnosti celovito, tako, da bi jo sprejemali zrelo, človeško, miselno, čustveno in socialno zrelo in da bi se po osvojenih vzorcih tudi ravnali, dokle1, odrasli moški in ženske ne bom0 dojemali spolne vzgoje široko i11 dokler ne* bomo resnično predrli ozkega kroga spolne poučitve v področje usposobljenosti slehernega za srečno življenje v dvoj®' (V nadaljevanjih si moramo odgovoriti še na vprašanja: kdo, kje, kdaj in kako naj izvaja sodno vzgojo.) T. K. Ali novi izrazi povsem ustrezajo? ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA IN NENEHNIH NOVIH NAROČIL JE CANKARJEVA ZALOŽBA PRAVKAR NA NOVO IZDALA Verbinčev Slovar tujk Razlaga okrog 30.000 tujk. Slovar obsega 772 strani velikosti 13,5 x 19,5 cm. Brezlesni papir, elegantna in trpežna vezava v platnu. Naročila za slovar, ki stane samo 80,00 din, sprejemajo vsi zastopniki Cankarjeve založbe, knjigarne po Sloveniji in CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2/11 Naši jezikoslovci se zelo trudijo, da bi izboljšali naš jezikav ta namen so si priborili dostop tudi do množičnih obveščevalnih sredstev, kakor so: časopisi, radio in televizija. Vendar že dolgo časa zastonj čakam, da se bodo lotili nekaterih jezikovnih nesmislov, katere nekateri vsakodnevno uporabljajo in ki zelo pačijo slovenski jezik. Najprej bi opozoril na izraz, .glasnik,’ ki smo ga nekdaj uporabljali v zvezi s samoglasniki in soglasniki ali bolje v definicji: Glasniki so samoglasniki in soglasniki, kar bi bilo v izvirniku: Laute sind Selhstlaute und Mittel-laute. Vemo, da so bili naši nekdanji jezikoslovci zelo pod vplivom nemške kulture in jezika. Držali so se tudi njihove razmejitve med glasnikom in glasom ali v originalu med izrazoma: der Laut — die Stimme. V sedanjem času so naši jezikoslovci spremenili izraz glasnik v glas in se zato prejšnja definicija glasi: Glasovi so samoglasniki in soglasniki. Ne vem, zakaj so obstali sredi poti in niso spremenili še samoglasnike v samoglasove in soglasnike v so-glasove, kar bi bilo po analogiji najbolj pravilna Povsem pri strani so pa pustili razlikovanje med izrazoma: der Laut—die Stimme, ki je tudi v drugih jezikih diferencirano, in vnesli s tem zmedo med pevce, ne izvzemšd opernih, ki uporab-Ijlajo sedaj izraz: dobra Štirna, ker bi z izrazom dober glas spravili poslušalca v dvom. Če je pri tem mišljen nek določen glas, ki ga zapišemo s črko. ali dober glas v pomenu ugleda. Zelo moti tudi uporaba izrazov govorilni organ in govorilna ura. Če ugotavljamo, čemu služijo organi, tedaj je organ, ki služi vi-du-vidni organ ali organ vida, tisti, ki služi sluhu, je slušni organ ali organ sluha; tisti organi, ki služijo tipu, so tipni organi ali organi tipa; tisti organi, ki služijo govoru, so govorni organi ali organi za govor; ni pa nobenih organov, ki služijo govorilom, Ta izraz nekateri še uporabljajo, kar je velik nesmisel. Podobno je z govorilno uro. Tako npr. imenujemo uro, ki jo uporabljamo za pouk ali učenje-učne ure, ne uporabljamo pa nobene ure za govorila, torej je go-voriln- ura nesmisel. Z njo je sicer mišljen pogovor učitelja s starši. Ker bi ga pa lahko zamenjali s pogovorom pod lipico ali med sosedami, bi bil bolj pri" meren izraz, ki se je že udom0' čil v zdravstveni službi: posvetovanje s starši. S tem namr^ takoj poudarimo, da to ni navaden pogovor, ampak razgovor 0 točno določeni temi ali bolj® otroku. Mislim, da se ne bi Pr®* grešili zoper dober jezikovni čut. če bi te ure imenovali: posveto* valne ure. Pri pouku matematike se je začel uveljavljati v začetnih raZ' vojnih fazah celostni princip, za' radi česar začno najprei obravnavati množine predmetov. jem množine nekaterim materna' tikom ni všeč, ker smatrajo, da J to že ustaljen jezikovni ali nični izraz, in so vpeljali nam®=' to njega zraz: množice. Ne vem. iz katerega jezika so vse to Pre' vaj ali, zato bi omenil, da ima^i že od nekdaj v našem jeziku o®' ber izraz, ki pomeni isto, in ® cer: količina. Na vsak način ni jemu ušesu, skladno s pred sta o tem bolj prijata izraza: yeC.Jn in manjše količine, kot večje manjše množine ali večje manjše množice. ^ Prav bi bilo, da tudi o tem ® meru povedo jezikoslovci sV° mnenje. n OMERZA ZDRAVK« štev. 4 Vzori in idoli naše mladine Nekaj pripomb h kritiki »Knjižice za starše«, ki sta jo napisala Tilka Kren in Milan Divjak ■IllIlillllllllllllllBIliliilB | Knjižna zbirka »SINJI GALEB« ja tikL* hT T}at.edino. kf.i' naju vzpodbuja k odgovoru, poljudno-vzgojni literaturi --- 51 970 “ . Pogojev dela lahko pripelje Na oceno Maribora oziroma ma- jemo soudeležbo pri skladih »•Večer«) naju spodbuja k odgovoru. Na oceno Maribora oziroma mariborskega prostora sva čakala več mesecev, ker meniva, da je valnega dela. prav, da kot prva mariborska Meniva, da so sadovi dela na avtorja v seriji »Knjižice za star- področju vzgoje v obliki publika-se« prispeva Maribor k prizade- cij in knjig še vedno rezultat Vanjem Cankarjeve založbe di- dela posameznikov in silnic v po-rektno in indirektno. gojih dela. Ti pogoji dela so na- V celoti se strinjava z ugo- ma narekovali knjižico za starše, tovitvijo kritike, da je »Maribor Delo je namenjeno določeni po-razvil raznoliko in na nekaterih pulaciji, ki ima posebne potrebe specializiranih .... ... znano pre- ža L o,Vlr’ „kl m. vdamo k temu še ugotovitev, da ! J® samoupravljanje učencev najbolj- S * DOl i COTI ItiAT* co rvilarUna laVilrst S polison. Kjer se mladina lahko in si pridobiva potrebne pred- pa je bilo negotovo obljubljeno, da bodo morda jeseni dobili nekaj »subvencije«. Vodič, doma iz Ukrajine, še študent germanistike v Kijevu, je sicer pričakoval lunKcij, KaKor Liici 1 najooijsa j ^ ^ »»'Ji ,5<,doCih samoupravljalcev, mimo j Zika ni ^["'‘upravljanja uečncev na naSlh ’ kor s0 »»j?*1 nikakor ne bomo mogli dru-bvsl* ,kak<)r da ga bomo vedno bolj 5e k* in nenehno razvijali. Ob tem bomo morali opreti na ustrezno I—bkovno literaturo in na druge vl-knii rav zato pravkar obravnavano [["ngo toplo priporočamo zlasti 80-2™ *a učence •> gospodarstvu, vsem *oiamZiJam ln 're<,n-,,m »»rokovnim .Knjiga Ivana Leka »učenička sft-•“buprava« je tzSla že lani pri za- Lr'b*kl založniški bili »Naprtjed«; 65 VIATOR sicer znani sovjetski vodiči po široki razgledanosti in temeljiti podkovanosti in ustrežljivosti, pa žal naš vodič ni bil dorasel takim zahtevam; po svojih močeh se Je sicer trudil, ljudem pa se je zamerila neustrežljivost tam, kjer bi jo lahko brez pridržkov izkazali, npr. da bi dovolili bivati v nočiščih materi s hčerjo, možem s svojo ženo. Te drobne, politično, kulturno in versko sre- veda kontrastno deluje v tem dišče Rusije, pa so Številne naj- okolju, zvonik pa je najvišji v demne poprejšnjih dob vse do SZ. Klasicizem, edinstveno pri-pa eolitika pokazale pomemben ljubljen v Rusiji in Sovjetski zve-položaj nekdanjih plemen m kul- z., odraža svoje značiIne tcze tur; tatarski naval je bil 1240. te- pr, mnogih zgradbah, teko npr. v Sa ^CifSlLrefo o£ iff* SvSntaSSenalS ^ za banket J«.’ tujih pivojivl^. Tudi d° bankMa nM1 skve. Ne kaže pozabiti, da je Moskva izgubila prvotno naličje, bodisi, da je starodavni izgled uničil požar za časa Napoleona, ali kasneje, ne kaže pa tudi pozabiti da je po današnjem izgledu Moskva mesto, kjer se modernim stavbnim kompleksom začenjajo umikati preživele zgradbe. Leningrad imenujejo tudi mesto belih noči. In zares, čeprav julij ni bil najbolj ugoden čas za bele noči, se je dalo ob 23. uri na cesti še kar lepo brati časopis. Kakor Kijev je tudi Leningrad herojsko mesto. Heroizem med vojno obkoljenega mesta nam je znan. Peter Veliki, ki si je utrl izhod na morje, je 1703. tu zasnoval St. Petersburg, mesto je nosilo to ime do 1914, potlej so ga preimenovali v Petrograd. 1924. leta Pa so ga poimenovali Leningrad, v znamenje revolucionarnih dogodkov in v počastitev V. I. Lenina. Mesto ob Nevi se ponaša z revolucionarno tradicijo, spomniti se je treba upora dekabri-stov 1825. ali pa delavskega gibanja 1905. 25. oktobra 1917. je delavstvo pod vodstvom Lenina v revoluciji strmoglavilo carizem in meščansko začasno vlado ter postavilo diktaturo proletariata. Leningrad je ohranil v marsičem svojo nekdanjo podobo, čeprav je sodobni čas spet dal svoj vidni pečat. Smisel, da so obnovili Stare, slikovite stavbe, smisel, da so očuvali gradbene in druge spomenike, se očitno kaže v skrbi za urejenost mesta in starine. Tudi podzemska železnica je mnogo lepša od evropskih, seveda pa jo presega moskovski metro. Ko si danes obiskovalec ogleduje Leningrad, si težko zamisli med vojno .obkoljeno mesto, ki je 9oO dni kljubovalo nadmoč-nemu zavojevalcu, čeprav za ceno strahotnih žrtev, kjer je bilo preko 3000 zgradb docela porušenih. preko 7000 močno poškodovanih. Hitler si je bil septembra 1941 tako svest zmage nad Leningradom, da je že dal natisniti va- Leningradu je verjetno eden najbolje urejenih in bogatih tovrstnih muzejev, prav gotovo ima več eksponatov in pomembnejšo dokumentacijo kot podobni muzeji revolucije v Kijevu, Volgogradu, Rigl, Odesi, Sevastopolu ali katerem drugem mestu. Čeprav je julijska razstava vključevala pretežno sovjetsko evropsko območje, pa najdemo med revolucionarji tudi tuja Imena, med njimi tudi jugoslovanska. Skratka tiste pomembnejše predstavnike, ki so sodelovali pri oktobrski revoluciji. Leningrajski Muzej revolucije hrani okoli 150.000 dokumentov. fotografij ipd-. (Nadaljevanje prihodnjič) TIM 5 Peta številka TIM, revije za znanstveno in tehnično dejavnost mladine, je prinesla obilico zanimivega branja in idej za tehniško dejavnost mladine. Prve strani so, kot običajno, posvečene spoznavanju manj znanih, zanimivih poklicev. To pot Je predstavljen tehniški oficir. V srednjem delu so napotki za krasitev tkanin v stari batik tehniki, to je s pomočjo voščenih in barvnih premazov, zatem so načrti za izdelavo letalskega modela, svečnika, priprave za previjanje ter montažo 8 mm filmov in načrt za model pristaniškega žerjava, ki Je obenem nagradni Izdelek TIM. Radiotehniki zvedo o vrstah spojev pri ojačevalnikih in sprejemnikih; natančneje je obdelan transformatorski spoj. Za spretne roke sta objavljena načrta za pri-monredajnik in elektronsko utripalko. V bralnem delu so zanimivosti o sprehodu vesoljcev na Lunini površini ter prispevka o elektronskih računalnikih in elektronsko vodeni umetni roki. Z majhno zamudo je obnovljen spomin na stoletnika, ki nosi Ime Sueški prekop. Na zanimiv način je prikazano pridobivanje sintetičnih vlaken v ljubljanski tovarni Yulon. Za mlade fotoamaterje sta dva ._______________________—-------- med I. in II. svetovno vojno je Ševčenki, _______ _ ... , n , , ,.»* . .. . - ------- ------- „ človeško osebne zadeve pa niso mesto trpelo pod nemško okupa- študenti p”h2,jai? z altl P^Jterevsko pokopališče je veli- lahko zadovoljila širok spekter erm, upokojenci. Tudi po ok- častna, a hkrati častitjiva oddol- zanimanj mladih bralcev. TM prispevka: fotoreprodukcije s po-hotelu Astoria večevalnikom in nadaljevanje pri* i nikoli ni pri- spevka o občutljivosti filma, šlo, 632.000 žrtev je terjala vojna, Pestra, razgibana vsebina bo O problematiki podaljšanega bivanja učencev Vprašanja in odgovori VPRAŠANJE: J. B. navaja, da je izobraževalna skupnost SR Slovenije sprejela sklep o ceni pedagoške ure razrednega po. uka v kombiniranih oddelkih, ki naj bo za 15 •/• višja od na\-adne razredne ure. Učitelji v različnih občinah ima- Zanima se, če ima z ozirom na to, da je republiški sekretariat za prosveto in kulturo umaknil svojo okrožnico, pravico zahtevati, da je sprejeta po končanem študiju nazaj na prejšnje delovno mesto če ima pravico zahtevati izplačilo osebnega dohodka, za katerega je bila prikrajšana, ko je bila v delov- v osnovnih šolah v SR Hrvatski (Nadaljevanje s 1. strani) pina strokovnih delavcev v Za- ustrezne oblike in metode za in- stopno, a hitro bomo morali reše-todično delo pri pouku, s tem ga §rebu izdelala program dodatne- dividualizirano postopanje z učen- vati pravna, finančna, organiza- pa izbolišuieio Ha ga študija na pedagoških akade- ci- Marsikje tudi vodstvo šole cijska in pedagoška vprašanja, .............. jim PB zmanjšuje* osio učencev miiah za PB. K temu delu pa bo- skupno z učnim zborom ni og- sicer bo dejavnost stagnirala. To Jo a^atekV^ambinimn Touk‘od ™*“£oJy%d01{o69*n čas’ tj- ^ da razrešuje razne socialne in do pritegnili tudi Zavod za šol- - ^TZftno do^noTt tožLne^tTeb^po vStvu vsi- 7° ia**,, oravUniKi o vzgojne težave na šoli. Ravnatelji- stvo SR Slovenije, da bi delali ^pomanjkljivosti smatrajo jo kot ko leto vlčje ^ deutvi dohodkov na različnih šolah odgovor: težijo k temu, da bi pouk in Po enotnem programu in se tako vlih ^ ^ 7 v rpn„h„k. d<>,,UŠCa,0 tak° Vel,k° raZlIk,> m " vzgojno delo PB čim tesneje po- tudi laže med seboj izpopolnje- šem in učencem. Sodelovanja med °d svo;,lh kolegov v republiki vezali, da ne bi bila to dva tira, ampak enoten vzgojno izobrazbeni proces. vali. Osnovne šole v Zagrebu, ki imajo že več let organizirano podaljšano bivanje, so prešle na viš- KAKO JE PA PRI NAS? Ob teh dosežkih hrvatskih pedagogov se lahko vprašamo: kako učitelji v razredih in učitelji v ^^‘zav^toit^rn ^gTetosti "pri PB ni, —- —J-iJ --------- dopuščajo tako veliko razliko in se ne podrejajo sklepu izobraževalne skupnosti SR Slovenije? ODGOVOR: Republiška izobraževalna skupnost SR Slovennije je res sprejela sklep o višji ceni pedagoške ure razred- Iz določil zakona o osnovni šoli in iz sodb vrhovneoa sodišča ‘SR Sloveni j e, ki sta bili objavljeni v »Prosvetnem delavcu« št. 17. z dne 23. 10. 1939. je razvidno, da vam delovno razmerje za nedo-ločen čas ne bi smelo prenehati zato, ker niste imeli ob uveljavitvi zakona o osnovni šoli z zakonom predpisane pedagoške zato so zadnji povsem iskanju novih oblik vzgojnega de-osamljeni v svojih prizadevanjih. ia z učenci in da jih tudi pogum- Iz teh razmišljanj se nam od- no preizkušajo v? praksi. Posne- ^ ... ie PreAe« „» ui STZS ]0 obliko. Kombinirani oddelki navijali oddelke z velikim zama- ki so jm naKazan ™cu aKiivi uci so zamrli, organizirajo pa »čiste«, hom in pridobili prve izkušnje teljev PB v mesecu decembru in • ki zajemajo del razreda, ali pa in jih tudi posplošili v pedagoški januarju po vsej republiki. Po- Tončka Metelko kompletne razrede. Vsako leto je literaturi, ki jo v drugih republi-več šol, ki imajo po nekaj oddel- s pridom uporabljajo. Hrvat- kov celodnevnega pouka, kar se je doslej pokazalo kot najuspeš ski pedagogi so nas v Ljubljani nejše. Govorijo že o celodnevni nekajkrat obiskali in priznajo, šoli za tiste učence, ki potrebuje- j5 posebno pomoč. Tudi svet za prosveto podpira ta razvoj in da- Toda podaljšano bivanje od začetne uspešne faze ni kaj dosti je šolam za vsak oddelek' celo- napredovalo. Sin se kvantitativ-dnevnega pouka še poseben do- P°> kvai.'te^ ^ Le red- datek 3000,00 din, ker vključujejo kl so učitelji, ki se iz lastnega pe- ¥ v HP' V * v Jože Tomažič dagoškega entuziazma in sposoo- vsak, kdor ga ie poznal, njegovi so- Ime Jožka Tomažiča bo odslej nosti poglabljajo v problematiko občani s Tinj na Pohorju, kjer se le uvrščeno med imena slavnih Pohor- te vzgojne oblike. (Nekateri od rodil 19. marca 1006. ali njegovi učen- cev: ljudskega aclYvannl njih so sodelovali na posvetu S ci. njihovi_ starSi ali poklicni tovariSt-g^^ Samorastnika Petra Miklavca-prostore za podaljšano bivanje krajšimi prispevki ki so bili top- v Kuzdobijanih. stanjevcih. Doman.i- podravskega, pisatelja izvrstne moho- učencev v šoli. lo snreietih Ukinili smo finanč- Sevcih- Dolnji Lendavi. V Tiniu. v Za- grafije Pohorje, profesorja Janeza io sprejeli.j. UKinui smo unam. grebu kjer je d,okoneal VpS. v Ce- Koprivnika, pohorskega kralja — he- V dopolnitvah in spremembah u° stimulacijo za delo v oddelku yUi k;|er 1e.b!i profesor, igralec in roja Alfonza Sarha in drugih, zakona o osnovni šoli bodo dali '°rez ozira na situacijo, v kateri režiser, v Ljubljani, kjer 1e končal celodnevnemu in podaljšanemu posamezni učitelj dela. Poskušali igralsko akademijo, v Črnomlju in na, - - ' smo tudi z oddelki celodnevnega zadnje na.Jesenicah.'kjer ie služboval. bivanja, pa so zamrli ob težavah, kot profesor in nato ravnatelj na tnm-ki jih nismo sproti reševali. tojsnji osnovni šoli. po nedavni upo- kojitvi ra kot upravnik tamkajšnjega V naši republiki se je do sedaj gledališča — vsi so ga imeli radi. ga . ukvarjalo s PB premalo ljudi, spoštovali in občudovali njegov . po- Bole ugotavljajo, da se je v daaoška siužba bo morala osno- š,en znaeai' veliko nadarjenost ter de-zadnjih dveh letih močno dvignil ^ati širši team- ki bo lahko pr0. lavnost. UČni uspeh V republiki, posebno Kiprv^ptiki kos Reči smemo, da je Jože Tomažič v Zagrebu, k čemur je prav go- T delavnost naiboli ovira ne- Ponašal s svojim neizčrpnim pedago- ** jc^uia^ ^ ^ tovo prispevalo tudi vzgojno de- - ^ t f t i7 škim erosom. s svojo dejavnostjo tn delaven literarni krožek. Sode- lo oddelkov PB. Preračunali so, , n , „l7,rJT s sv°iimi številnimi knjižnimi deli v lavci izdajo vsako leto dve steno so a_____c ,,*oooo,. n co vira.io številne posledice, neureje^ vilki lista »Mozaik.« Glavna in večje število učencev. Pri novih gradnjah, ki jih pripravljajo, bodo mislili tudi na delu šole tudi pravni status. UČNI USPEH SE JE MOČNO DVIGNIL lo, na podlagi katerega ugotavlja republiška izobraževalna skupnost do-Spolniliia sredstva za temeljno izobraževalno skupnost. Poleg tega merila so v cit. sklepu navedena še druga merila in pogoji za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim. Iz povedanega je torej razvidno, da cit. določilo o višji cen pedagoške ure ni obvezno za nagrajevanje znotraj šole in so zato rr-^ne v vprašanju opisane razlike med šolami VPRAŠANJE: K. M. navaja, da le po končani gimnaziji 1962. leta bila sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas kot učiteljica in ji je nato 31. 8. 1968 prenehalo delovno razmerje, ker ni imela predpisane pedagoške izobrazbe in strokovnega izpita. V šolskem letu 1968 69 pa je bila na podlagi razpisa sprejeta v delovno razmerje za določen čas. Od tu in tam MOZAIK« JESENIŠKE GIMNAZIJE Na jeseniški gimnaziji je zelo otrok, ki z veseljem skrbe za dobro uprizoritev igric in prizorov. TILIKA da že 5—6 učencev, ki no in negotovo financiranje (B oddelku izdelali (torej ne ponav- m!) in šole ne morejo ^ ijajo), poravnali stroške za osnov- ^ & no. dejavnost enega oddelka. Preventivna vzgojna akcija pa se sploh ne da preceniti. gotoviti kadru stalnosti, pretirano obremenjevanje učiteljev s kombinacijami in prevelikim številom učencev (tudi do 40 in Posebno vprašanje je usposab- še čez!); neenakopraven položaj Ijanje kadra za podaljšano oz. ce- na šolah, ker imajo veliko večjo lodnevno bivanje. Uspeh vzgojno obveznost kakor učitelji v razre-izobraževalnega dela v oddelkih du, odlaganje vzgojnih probleje v največji meri odvisen od uči- mov na ramena PB. prevelike od-teljev. Ker smatrajo, da je per- govornosti za uspeh učencev in spektiva naše osnovne šole celo- nepriznavanje težavnosti dela v dnevni pouk (da je podaljšano oddelkih skratka: prelaganje bivanje le prehodna stopnja do te oblike na stranski tir osnovne tega cilja), zato ne bi bilo umest- šole. no izobraževati poseben profil. Qd tod močna fIuktuacija ka-Vsak učitelj naj bo pripravljen ^ alj ^ resignacija učiteljev, za to delo in za pouk. Predlaga- k v g0tovo njkogar ne moti-jo, naj bi se na pedagoški akade- vi 1 da bi se pogublja, in iskaj miji, ki pripravlja kader za enotno osnovno šolo, dodal še poseben kurz o podaljšanem bivanju, kjer ■■■■■■■asasi : časa. »SSTC&rS ! PROSVETNI OELAVEI nj'a, racionalne metode in tehnike : Llst l2daJa republiški odbor učenja, socialno psihologijo, ne katera poglavja iz pedagogike za vzgajanje vedenjsko motenih učencev in se morda usposabljali tudi za vodenje kake rekreativne dejavnosti kot svoj »hobi«. j Sindikata delavcev družbenih ■ javnosti SRS. 5 zhala štirinajstdnevno med šol-* skim letom. S Ureja uredniški odbor, odgo-S vorni urednik Drago Ham. ■ Naslov uredništva: Ljubljana, • Poljanska 6-II, telefon 315-585. Seveda pa se zavzemajo za to, | Sn Po$tnl predal: 355-vn. da šole mesta v oddelkih za PB sistematizirajo in da tudi to delo ; Letna naročnina: 12 din za poln uspehe pravilno vrednotijo. ! *a07e""ikde;nza Sole in druse usta' iz-, MO- * _ ’ - * Učiteljem morajo omogočiti nadaljnje izpopolnjevanje. Sklenjeno je bilo, da bo sku- i St. tek. ratuna: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. odgovorna urednica je dijakinja Marjeta VrhunČeva. za opremo SEVNISKA proslava ZA KULTURNI PRAZNIK Sevničani so se letos prav lepo od-pa skrbita dijaka Branko Kreu- dolžili Prešernovemu spominu. Najprej zer in Miroljub Franko. Letos je bila v četertek na sevniškem sra-bodo pripravili dijaki literarni dl) V otroški galeriji razstava likov-večer, na katerega bodo povabili ne§a pedagoga iz Tržišča pri Krmelju ____,,__ . Toneto Zgonca, ki je lani prejel prvo pesnike in pisatelje IZ bližnje nagrado za najbouse likovno delo na okolice. razstavi likovnih ameterjev Slovenije. vrvorarA ni7ciTityt rw m Njegovo, tedaj nagrajeno delo »Na va. »VISOK A PESEM« — ZA jg razstaVljeno tudi v Sevnici. PREŠERNOV DAN v petek so pripravili recitatorji os- Jeseniške šole so proslavile n4°^ne &(>le SAVA Kladnika v sev- ^____ TT o nici in prosvetnega društva Prešernov dan v ponedeljek, 2. DA iz Sevnice recitai »Krst pri savi-februarja. Tedaj je^ pripravil cU< Na pro,siaVi je sodeloval tudi moš. dramski krožek jeseniške gimna- c ki kspzivskpz zyz yzy zyzyy zije »visoko pesem« like Vašte- ki pevski zbor pod vodstvom učitelja tove. Štiridejankb je' priredila Peda na osnovni šoli Viktoria Krenči-mentorica tega krožka prof. Čili ča pVatI5,ena. bod® naiboiiše teh še dl nega mlečnih zob je važna. Znanje ne sme biti podobno uf 0umetniško ^obdelal Sjože^Tomažič. Tematika člankov je taka. da se predalom, ki so ločeni in nepo-tudi izšle. Napisal je še ljudski igri lahko iz njih mnogo nauče odra- C„K_: ^Pa Vida in MUnarjev Janez, otro- slj ln otroci. Prav bi bilo, če bi Vezam mea seD0J-kS SoS^iSraP^jureTče^ga Des^ tudi učitelji napisali kakšen pri-tega brata in Domna, prevedel Hasa- spevek Za to prilogo, naginico, marsikaj pa je ostalo v ro- m-rr jtrA kopisih, ki jih je želel izpopolniti, urediti in objaviti. Njegova prezgodnja 1 smrt 6. januarja 1970 na Jesenicah jo nRATVT^JTCi frpfiPTT to preprečila. Jožko Tomažič se 1e UKAM&IU KRUZEK V KltULiU uveljavljal tudi v kultumo-prosvetnem T7 .r: . x_.., T- v - življenju, bil je organizator in navdu- ^ osnovni SOll V Krogli ze več šen sodelavec pri ljudskih odrih, let deluje dramski krožek. Šolar- da bo učitelj samo dober strokov- tomS^sIr^Tg^i^in^prtvnlft ji.obiskujejo in ob praz- njak za svoj predmet; mnogo bolj gledališč. Bil ie tudi član Slovenskega nlkl.h vedno tudi uprizorijo kakš- bo moral bjti tudi pedagog v o2. planinskega društva in prva planin- no igrico. Letos smo videli »Se- . H s s ska koča na Treh kraljih na PohoMu menke» nrim-nvlinin nn tučli 3ern pomenu besede, je bilo njegovo delo. Njegov zadnji “ ’ pripravljajo pa UKU izlet je veljal prav tej planinski po- i§nco »Striček.« stojanki, ki so jo namesto požgane Dramski krožek je lepa oblika : I konom določeni petletni rok, tj. do 27. 12. 1972 za priddcbitev ustrezno stopnje izobrazbe. Ker zoper tak sklep o prenehanju dela niste ugovarjali oziroma niste v predpisanem , roku sprožil delovnega spora, ne morete z rednimi pravnimi sredstvi uveljaviti svoje zahteve. Po končnem študiju na PA se bou ste lahko prijavili na razpis za zasedbo sedanjega delovnega mesta kot vsi drugi kandidati, vendar šole ne morete prisiliti, da sprejme na delo prav vas. V času, ko ste bili v delovnem razmerju za določen čas, ste prejemali osebne dohodke, vendar ne skozi celo šolsko leto. Ker niste bili v delovnem razmerju za nedoločen čas in torej niste delali, vam za tisti čas. ko ste bili izven delovnega razmerja, ne 'gredo osebni dohodki in ni mogoče zahtevati izplačila osebnih dohodkov za to razdobje. Za ta čas bi vam pripadalo le povračilo škode v primeru, da hi uspeli v delovnem sporu glede delovnega razmerja za nedoločen čaSt za kar pa so roki že potekli. VPRAŠANJE: S. v. zanima, če lahko ustanov* zmanjšuje osebni dohodek zaradi neopravljenega strokovnega izpita, ko strokovni izpiti za socialne delavce na šolah še niso predpisani — obstaja le predpisan program za socialne delavce, ki delajo v javni upravi. ODGOVOR: Po določilih TZDR od osebnega dohodka, ki je odmerjen po delovnem prispevku, ni dopustno ničesar odtegovati brez izrecnega posebnega davčnega naročila in so zato nezakoniti primeri, ko že obračunam osebni dohodek zmanjšajo za določen odstotek zaradi neustrezne oziroma še nedovršene stopnje strokovne izobrazbe ali neopravljenega strokovnega izpita in podobno. Toda. če je v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov kot element oziroma sestavina osnove tudi določilo o odstotnem zmanjšanju zaradi neopravljenega strokovnega iznita oziroma stopnje strokovnosti, ki tako zmanjšuje dopustno. Kar pa zadeva opravljanje strokovnega izpita, sem mnenja, da bo treba opraviM strokovni izpit za socialne delavce, ki delajo v javni upravi in tako zadostiti zahtevam pravilnika o delitvi osebnih dohodkom. Poudariti je še treba, da osnove in merila za delitev osebnih dohodkov določa šola samostojno v okviru določil TZDR. VPRAŠANJE: T. P. je diplomirala na šoli z* sanitarne in laboratorijske tehnike v Ljubljani in bi se rada zanosiila n* osnovni šoli za poučevan ie kemi je in biologije. Izredno bi namreč študij nadaljevala, ker te sedal že zaposlena. Zanima io. n* kateri šoli lahko pridobi kvlifikarijo za poU-čpvanl** kemije in biologije na osnovni šoli? ODGOVOR; Po 61, členu zakona o osnovi šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 W 14/69) ie lahko učitelj za predmetu1 pouk, kdor je končal višjo pedagoško šolo. pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulteto, visoko Šolo oziroma umetniško akademijo. Če torej hočete učevati kemijo, in biologijo predmetno na osnovni šoli. morate pešno končati študij na pedagog akademiji — oddelek za predmej11* pouk ali pa na višii pedagoški ^ li. Za podobna pojasnila se gled« študija obrnite za nasvet na Pedagoško akademijo. Ljubljana, Stari trg vrtnarstvo . . V# :; nas vrt ^ z' * VI časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo 9 je nepogrešljiv svetovalec za tiste, ki negujejo cvetje, ki imajo ali si žele urediti okrasni (stanovanjski) vrt, sadovnjak ali oboje; 0 je skrbno urejevan mesečnik, pri katerem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki 'tu posamezna področja: inž. vrtnar, inž. sadjar, inž. zelenjadar, doktor za rastlinske bolezni in doktor za botaniko. V strokovni posvetovalnici dajejo naročnikom brezplačne nasvete; • je časopis, ki na poljuden, vsakomur razumljiv način, prinaša poglobljene strokovne prispevke za vrtnarje, sadjarje, gojitelje cvetja in ima marsikaj zanimivega tudi za praktični šolski pouk. prve icoče zgradili in razširili po osvoboditvi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i 1 | OSNOVNA SOLA | | GORNJI LOGATEC 1 [razpisuje |f | mesto 1 ? prosto delovno — UČITELJA ANGLEŠČINE [ Nastop službe takoj ali po do-[ govoru. uveljavljanja, predvsem vašlcih OSNOVNA SOLA BLANCA razpisuje delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za čas od 10. 3. 1970 do 30. 6. 1970. Stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja 14 dni po objavi : v Prosvetnem delavcu. NAŠ VRT !■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■! Janko Brunet. dipl. pravnifc ALI ŽE IMATE PREDMETNIK IN UČNI NAČRT? 9 Pri poučevanju v osnovni šoli ne morete biti brez Pred' metnika in učnega načrta za osnovno šolo! Ali veste, da ff* lahko dobite — dokler še 01 razprodan — na upravi Posvetnega delavca, Ljubljana' Nazorjeva 12! Brošuro iabk® naročite tudi po pošti, za na' ročnike Prosvetnega delavca stane 8 din, za nenaročnike Pa _________________________________________10 din. »ffliiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiM | SVET SOLE NA II. GIMNAZIJI V LJUBLJANI. Šubičeva 1 ( jg razpisuje za določen čas prosto delovno mesto za — učitelja slovenskega jezika s književnostjo — P j | Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I!|illlllll,|llll|! Fridrih Troj Rutina je smrt pedagogike. Fridrih Troj V novi šoli ne bo zadostovalo, Fridrih Troj (Izbral: Viator) lllllll!llllll!llllli!llllllllllllllll!lllillllllil!lllll]!llllllll!ll|]||!llllllllll!lllllllllll!lll : OSNOVNA SOLA 5 VITOMARCI dobite za letno naročnino 35 dinarjev vsak mesec na dom. Bogato ilustrirano in vzorno urejevano revijo lahko naročite pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA. MESTNI TRG 26 • razpisuje prosto delovno j mesto [ — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas Pogoj: učitelj z diplomo ■ Na voljo je samska sobica v ■ bloku. Nastop službe takoj. ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I !ll!lllllllllll!i'lll!lllll!!l!llll!lllllllll!lllll|ll!l!l!|l!!llllllinil!ll!lllll!!li!!!ll!!!lirrr Svet osnovne šole ■ Ivana Cankarja Vrhnika razpisuje delovno mesto E — UČITELJA za 12 ur ke- j mije v 7. in 8. razredu in : 6 ur biologije v 8. raz- E redu za čas od 5. marca do 20. ju- 5 nija 1970. Rok prijave: 25. februar 1970. ■ | POSEBNA OSNOVNA SOLA, RAVNE NA KOROŠKEM 1 razpisuje prosti delovni mesti: — 1 defektologa — ortopedagoga z višjo ali visoko izobrazbo za določen čas od 1, 2, 1970 do 30. 6 1970 — 1 učitelja za tehnični in likovni pouk z višjo ali visoko izobrazbo za nedoločen čas | Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. UlllllllllllllllllllillM IIIIUIII#«111