1051
Izvirni znanstveni članek/Article (1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1051—1073
UDK/UDC: 27-282.5:811.163.6'282(497.411)
Besedilo prejeto/Received: 06/2018; Sprejeto/Accepted: 07/2018
Domen Krvina in Andrej Lafeta
Vpliv kajkavskih molitvenikov na prvi prevod Marijinih litanij v staro knjižno prekmurščino
Pov%etek\ Prispevek obravnava vpliv kajkavskih molitvenikov na prvi prevod Marijinih litanij v staro knjižno prekmurščino v 2. polovici 18. stoletja, ki ga je opravil Mikloš Kuzmič. Zaradi bogatega kajkavskega - zlasti cerkvenega, različnim pastoralnim potrebam namenjenega - slovstva, ki je bilo v tem prostoru prisotno že več stoletij, omenjeni vpliv ni zanemarljiv. Prehod med prekmurščino in kajkavščino sicer ni vedno jasno razviden, kar pomeni, da med neposrednim vplivom in vzporednim razvojem, ki je dal enak ali zelo podoben rezultat, pogosto ni enostavno ločevati. V analizi smo se zato opirali na sistemske jezikoslovne ugotovitve (npr. odsotnost dvoglasnika ej - tudi v dolgih zlogih - kot rezultat razvoja praslovanskega jata (*e) v kajkavščini glede na prekmurščino). Te kažejo, da je kljub očitnim povezavam med kajkavskimi prevodi in Marijinimi litanijami mogoče zagovarjati tezo, da je obravnavano Kuzmičevo besedilo bližje prevodu kot ne, saj zlasti fonetična, delno pa tudi besedotvorno-skladenjska in leksikalna analiza kaže, da gre za pravi prenos iz kajkavskega v prekmurski jezikovni sistem; poleg tega je na 16 mestih prisoten polni prevod, ne pa zgolj prepis ali priredba (popravek) litanijskega besedila v kajkavskih molitvenikih.
Ključne besede: prekmurščina, kajkavščina, Mikloš Kuzmič, Kniga molitvena, Marijine litanije, prevod
Abstract: The Influence of Kajkavian Prayer Books on the First Translation of Litany of the Blessed Virgin Mary into the Old Slovenian Literary Language of Prekmurje
The article deals with the influence of Kajkavian prayer books on the first translation of Litany of the Blessed Virgin Mary into the Old Slovenian Literary Language of Prekmurje by M. Kuzmič in the second half of the 18th century. Due to the centuries-long presence of the extensive Kajkavian literature - especially the ecclesiastical, intended for various pastoral needs - the influence is not negligible. Moreover, the transition between Prekmurje Slovene dialect and Kajkavian is not always clearly evident, which in turn means that it is often not easy to distinguish between direct influence and parallel development resulting in the same or very similar linguistic phenonema. This called for the system of linguistic facts (for example, the absence of diphtong ej - even in long syllables - as the result of the development of the Proto-Slavic yat (*e) in Kajkavian with
1052 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
regard to Prekmurje Slovene dialect) to be used in the analysis. Thanks to those facts it is possible to argue that Kuzmič's text is closer to translation than not - despite obvious connections with the Kajkavian translations of Litany of the Blessed Virgin Mary. The analysis of the phonetic (partly also word-forming, syntactic and lexical) level in particular supports the thesis about the genuine translation from the Kajkavian to Prekmurje Slovene dialect linguistic system; in addition, a full translation, and not just a transcription or an adaptation (correction) of the Litany text in the Kajkavian prayer books, is present in 16 places.
Key words: Prekmurje Slovene dialect, Kajkavian, Mikloš Kuzmič, Kniga molitvena, Litany of the Blessed Virgin Mary, translation
1. Uvod
Marijine litanije v stari knjižni prekmurščini je prvič objavil Mikloš Kuzmič v Knigi molitveni leta 1783. Vendar so Marijine litanije v Prekmurju peli že v času katoliške obnove, vsaj od leta 1730 naprej. Uvajali so jih jezuiti na ljudskih misijonih, in sicer »v jeziku ljudstva«. (Škafar 1979) S poimenovanjem »jezik ljudstva« so sicer takrat na območju današnjega Prekmurja označevali kajkavščino. Zanimivo je, da so kaj-kavci sami svoj jezik imenovali »slovenski«, svojo deželo pa »slovenski rusag«; kajkavščina je bila tudi uradni sporazumevalni jezik zagrebške škofije, kamor je spodnje Prekmurje cerkvenoupravno spadalo do ustanovitve škofije v Sombotelu leta 1777. Gornje Prekmurje je medtem do leta 1777 pripadalo škofiji Gyor, vendar je bilo zlasti zaradi jezika pastoralno odvisno od zagrebške škofije. (Novak 1976, 16-17) Zato je v 17. stoletju prišlo do spora med madžarsko in hrvaško frančiškansko provinco, ki sta v Murski Soboti obe želeli ustanoviti svojo postojanko. Hrvaška provinca je svojo namero utemeljevala ravno z jezikovnimi razlogi, češ da v bližini Sobote bivajoče ljudstvo govori hrvaški ali slovanski jezik. Spor se je po razsodbi gyorskega škofa Jurija Szechenyija leta 1675 obrnil v prid madžarske province, a je leta 1680 frančiškanski general soboško postojanko prisodil hrvaški provinci. Tudi ko so bili ormoški frančiškani, ki so oskrbovali soboško postojanko, v nevarnosti, da jih priključijo madžarski provinci, so se branili z jezikovnimi razlogi in od grofa Nikolaja Zrinskega ter ljutomerskega trškega sveta leta 1660 pridobili pisne izjave, da v ormoški pokrajini prevladuje slovenski jezik, ki »je od madžarskega oddaljen, kakor nebo od zemlje«. (Zelko 1996, 138-140)1
Ustanovitev škofije v Sombotelu leta 1777 je zaradi umeščenosti tega cerkve-noupravnega središča izven kajkavskega območja in obenem pastoralne potrebe po vernikom razumljivem jeziku spodbudila intenzivnejši razvoj prekmurskega knjižnega jezika (stare knjižne prekmurščine), ki se je kljub mnogim izrazitim medsebojnim podobnostim - ki jih delno lahko pripišemo tudi opiranju na že obsto-
Da pa vendarle ni šlo za en enoten jezik, med drugim priča dejstvo, da se je moral p. Arsenius Vertarics, doma iz Čakovca, leta 1785 »slovenskega« jezika naučiti, preden je nastopil službo v Murski Soboti (Smej 2005, 171).
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1053
ječe kajkavske predloge besedil - od kajkavščine vedno bolj oddaljeval. Vendarle pa prehod med prekmurščino in kajkavščino niti danes ni vedno jasno razviden, zato je jasno jezikovno mejo zanesljivo mogoče določiti šele s podrobno jezikoslovno, zlasti (razvojno)fonetično analizo. (Rigler 2001, 373-384; 413-422; Šekli 2013) Zato ne preseneča, da je denimo prvi sombotelski škof Janoš Szily, po rodu Slovak, po svojem jezikovnem občutku prebivalce turniške župnije označil za hrvaško govoreče,2 čeprav je bilo področje župnije naseljeno - in to le s predniki Slovencev - že v 11. stoletju (Adamič 2011, 19).3
Na podlagi vsega navedenega se tako zastavlja vprašanje, ali so Marijine litani-je iz Knige molitvene pravi prevod v staro knjižno prekmurščino ali zgolj prepis že obstoječih Marijinih litanij v kajkavščini ali pa prilagoditev kajkavskih litanij stari knjižni prekmurščini.
2. Izhodišča in način obravnave
Prvotno besedilo litanij, ki so ga jezuiti prinesli med Prekmurce, danes ni znano. V prispevku skušamo ugotoviti, kolikšen vpliv je imel kajkavski zapis Marijinih litanij na prvi domnevni prevod Marijinih litanij v prekmurščino. Vilko Novak, eden pomembnejših razikovalcev stare knjižne prekmurščine, recimo trdi, da je bil ta vpliv znaten: »Izrazit primer kajkavskega izvira so npr. lavretanske litanije, v katerih so sprejeli Prekmurci izraze nevražena, nevtepena, hvale dostojna, odičena, zagovornica itd.« (1972, 102)
Ob navedeni Novakovi izjavi moramo za pravilno razumevanje nujno upoštevati še naslednjo: »Marsikaka teh besed je seve danes po cerkveni rabi že v Prek-murju udomačena, za nekatere je dvomno, ali niso bile že od začetka prekmurske.« (95) Izhajajoč iz te trditve lahko nadaljujemo, da gre pri besedilu Marijinih litanij do neke mere najverjetneje za vzajemni vpliv oziroma vzporedni razvoj kajkavšči-ne in stare knjižne prekmurščine na področju cerkvenih besedil oziroma molitvenih obrazcev (do ustanovitve škofije v Sombotelu leta 1777 je zaradi umeščenosti cerkvenoupravnega središča na kajkavskem območju mogoče predpostaviti vsaj nekoliko večji vpliv kajkavščine). Kot že omenjeno, zaradi intenzivnega stika med prekmurščino in kajkavščino pogosto ni enostavno ločevati med neposrednim vplivom in vzporednim razvojem, ki je dal enak ali zelo podoben rezultat; takšna zbližanost je priredbo molitvenih besedil gotovo olajševala, hkrati pa terjala dobro poznavanje ciljnega jezika - tedanje prekmurščine oziroma za rabo v javnih (pa-
Temu mnenju se je M. Kuzmič odločno uprl in škofu Szilyju v pismu zapisal, da se zelo motijo tisti, ki trdijo, da prekmursko ljudstvo hrvaščino razume natančno; zato tudi svojega ljudstva ne pusti »pohrva-titi« (croatizare). Tako je M. Kuzmič pripomogel k temu, da je škof Szily pozneje zapisal, da je jezik »Slovenske krajine« isti, kot ga govorijo na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, saj sega od Monoštra pa skoraj tja do zadnjih mej Kranjskega. (Smej 2005, 171)
Pri tem je treba opozoriti, da državne ali drugačne upravne meje, vsaj jezikoslovno gledano, še ne pomenijo jezikovnih mej oziroma se z njimi nujno ne pokrivajo (Šekli 2013, 3-4). Tako so npr. v Gorskem kotarju na Hrvaškem najmanj obmejna narečja po značilnostih, ki jih izkazujejo - zlasti (razvojno)fone-tičnih -, nedvomno del slovenskega jezikovnega kontinuuma (Gostenčnik 2016; 2018; Šekli 2013, 35-39).
2
3
1054 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
storalnih) besedilih stare knjižne prekmurščine. Tako molitvena besedila predstavljajo pomemben dokument za vpogled v razvoj stare knjižne prekmurščine.
Da bi bila primerjava čim bolj pregledna, je predmet raziskovanja razvrščen v razpredelnico pod točko 3 s štirimi stolpci in tremi podvrsticami v vsaki vrstici.
V	prvem stolpcu tabele (la) je najprej naveden litanijski vzklik v latinščini, za katerega predpostavljamo, da je bil glavna referenca za prevode v prekmurščino, kajkavščino in tudi slovenščino. V drugi vrstici prvega stolpca (Ib) navajamo prevod po Belostencu (1740), ki omogoča prvovrsten vpogled v kajkavščino 17. stoletja. Pod to vrstico (Ic) pa navajamo prevod iz latinščine v današnjo knjižno slovenščino (Bradač 1955).
V	drugem stolpcu so vsak v svoji vrstici vpisani litanijski vzkliki iz kajkavskih mo-litvenikov, in sicer: v prvi (lla) vrstici iz kajkavskega molitvenika Hisna knisicza iz leta 1783 (ta molitvenik je torej izšel istega leta kot obravnavana Kniga molitvena); v drugi (llb) vrstici iz kajkavskega molitvenika Hrana nebezka iz leta 1779 (ta je od Knjige molitvene 4 leta starejši); v tretji vrstici (llc) iz kajkavskega molitvenika Molitvene knyisicze iz leta 1640 - avtor slednjega se je podpisal kot »jeden Pop iz Reda Jeuitanskega«, v predgovoru pa pravi, da piše v »slovenščini«; po Nikoli Ser-ticu (1960) gre za najstarejši kajkavski molitvenik.
V	tretjem stolpcu je v prvi vrstici (llla) naveden litanijski vzklik v stari knjižni prekmurščini iz Knige molitvene. V drugi vrstici (lllb) je naveden prevod iz stare knjižne prekmurščine v sodobno knjižno slovenščino s pomočjo Novakovega slovarja (2006). V tretji vrstici (lllc) je iz Pleteršnikovega slovarja (2006) izpisano, ali se beseda po njegovem prišteva med prekmurske, kajkavske, slovenske ali druge izraze oziroma je označeno, če je Kuzmičev prevod po Pleteršnikovem mnenju nastal pod vplivom kajkavščine. Druge oznake za besede, ki jih Pleteršnik navaja, niso upoštevane - navedeno Pleteršnikovo geslo brez opomb pomeni, da je besedo prišteval med slovenske ali pa je v njegovem slovarju sploh ni.4 Mestoma je upoštevan tudi Pleteršnikov prevod v nemščino (kadar niso navedeni slovenski pomeni) -, ki je potem z nemško-slovenskim slovarjem (Debenjak et al. 2005) za ugotavljanje slovenskega pomena zopet preveden v slovenščino. Zaradi lažjega razumevanja je v tretji vrstici geslu iz Pleteršnikovega slovarja ponekod dodan še ustrezni pomen iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2 2014).
V	četrtem stolpcu so v prvi (IVa) vrstici navedeni litanijski vzkliki iz kranjskega molitvenika Luzh, inu Senza vofra s. mashe iz leta 1785, ki ga je v nemščini napisal Marko Pohlin in ga je v kranjščino prevedel Martin Crobat (1785). V drugi vrstici
Iz Pleteršnikovega slovarja so v razpredelnici uporabljene naslednje kratice (navedene obrazložitve so Pleteršnikove): kajk. - kajkavsko narečje; »ta kratica je pripisana vsem besedam, ki so ali narodu iz ust ali iz knjig po Cafu zapisane (Kajk.-C.); ali v Miklošičevih knjigah omenjene, (kajk.-Mik.), ali se nahajajo v Valjavčevi razpravi v Radu jugosl. ak. (prim. Valj.)«; Št. - slov. del Štajerskega, vzhŠt. - »vzhodni del slov. Štajerskega, kar ga je od Maribora na vzhodno stran«, ogr. - ogrsko narečje in knjištvo; »ta kratica je pripisana vsem besedam, ki so ali po Cafu med narodom nabrane ali iz knjig po Cafu, Miklošiču, Va-ljavcu (prim. Valj. [Rad]) in Raiču (v narodnem koledarju Matice Slov. l. 1868) zapisane«; ogr.-Let. - M. Valjavec, Izgledi slovenskega jezika na Ogrskem (Let. 1874, 1877); SlGor. - Slovenske gorice na Štajerskem; nk. - ta kratica je zelo obširnega pomena in obsega »vse knjištvo in posebno vse časopisje novejše dobe, kolikor ga ni s posebnimi kraticami omenjenega«.
4
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1055
(IVb) se navaja sodobni prevod litanijskega vzklika v Cerkvenem molitveniku (Slovenska liturgična komisija 2007). Današnji pomen je v tretji vrstici (IVc) po potrebi podkrepljen še s pomenom iz SSKJ v četrti vrstici.
Navedena razporeditev primerjave je ponovljena pri vseh litanijskih vzklikih, kot so navedeni v Knigi molitveni. Danes imajo namreč Marijine litanije več vzklikov. Nekateri vzkliki iz Knige molitvene v molitveniku Hrana nebezka manjkajo ali pa je pomešano njihovo zaporedje, ki pa je v našem zapisu prilagojeno zaporedju v Knigi molitveni.
Pri sistemskih jezikoslovnih ugotovitvah, predvsem (razvojno)fonetičnih, ki naj pripomorejo k čim zanesljivejšemu ločevanju med kajkavskimi in prekmurskimi jezikovnimi značilnostmi in so bile uporabljene v analizi, rezultati katere bodo prikazani v nadaljevanju, se naslanjamo zlasti na Novaka (1976, 12-18), Riglerja (2001, 373-384; 413-422), Šeklija (2013) in Toporišiča (2004, 755-764; 774-783).
3. Primerjava v razpredelnici
		I	II	III	IV
	a	Latinsko	Hisna knisicza (1783)	Mikloš Kuzmič: Kniga molitvena (1783)	Martin Crobat: Luzh, inu Senza vofra s. mashe (1785)
	b	Ivan Belostenec: Ga-zophylacium, seu Latino--Illyricorum onomatum aerarium (1740)	Hrana nebezka (1779)	Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine (2006)	Cerkveni molitvenik (2006)
	c	Fran Bradač: Latinsko--slovenski slovar (1955)	Molitvene knysicze (1640)	Maks Pleteršnik: Sloven-sko-nemški slovar, transliterirana izdaja (2006) (Debenjak: Veliki nem -ško-slovenski slovar (2005))	SSKJ2 (2014)
1.	a	Sancta Maria	Szveta Maria	Szveta Maria	Sveta Maria
	b		Szveta Maria		Sveta Marija
	c		Szveta Maria		
2.	a	Sancta Dei Genetrix	Szveta Bogorodicza	Szveta Boga Rodicza	Sveta Mate Bolhja
	b	Generatrix = Ro- ali poro- ditelicza Deipare = Bogorodicza	Szveta Bogorodicza	Boga Rodicza ali Boga-rodica = Bogorodica, Kristusova mati.	Sveta Mati Božja
	c	Genetrix, icis, f roditeljica, mati.	Szveta Bogorodicza	bogorodica, kajk.	bogorodica knjiž. Mati božja
3.	a	Sancta Virgo viginum	Szveta Devicz Devicza	Szveta Divicz Divicza	Sveta Diviz Diviza
	b	virgo = divoyka, devicza, deva	Szveta Devicz Devicza	divica = devica diviški = deviški divištvo = devištvo	Sveta devic Devica
	c	virgo = devica	Szveta Devicz Devicza		
4.	a	Mater Christi	Mati KriltulTeva	Mati Krisztuiiova	Mate Kriltusova
	b		Mati Kriituiieva		Mati Kristusova
	c		Mati Chriftuiseva		
1056 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
		I	II	III	IV
5.	a	Mater divinae gratiae	Mati Bosje Milozti	Mati Bo'se miloscse	Mate milofte Bofhje
	b	Divinus = Bojanjki, bojij gratia = milojcha, milojzt	Mati Bosje Milozti	milošča = milost	Mati milosti Božje
	c	divinus = božji, božanski gratia = milost	Mati Bosje milozti	milošča, vzhŠt., ogr.	
6.	a	Mater purissima	Mati najlepiia	Mati naj lepsa	Mate prezhifta
	b	purus = chijzt, jznasen	Mati najlepsia	najlepše = najlepše; presežnik za lepi/leipi/ lejpi = lep	Mati prečista
	c	purus = čist	Mati naylepfa	lep; lepši	čist = ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; ekspr. ki je brez česa drugega.
7.	a	Mater castfssima	Mati najchiztejffa	Mati naj cfisztejsa	Mate bres usega madefha
	b	castus = chjizt, neojzkrunyen, neute-pen, zderjan	Mati najchizteffa	csisztoszt = čistost	Mati brezmadežna
	c	castus = nravstveno čist, zdržen, nedolžen; nesebičen; pobožen; svet.	Mati naycfiztefsa	čista devica; čista vest; greha čist; čisto nedolžen	brezmadežen = ki je brez madeža, greha
8.	a	Mater inviolata	Mati nevrafena	Mati nevra'sena	Mate nadolfhna
	b	inviolatus = neprekrjjen, neojzkrunyen, neojzilyen.	Mati nevrafena	ne = nikalna predpona vraziti = raniti	Mati nedolžna
	c	inviolatus = nepoškodovan, nedotaknjen; nedotakljiv.	Mati nevrafena	vrazim; nem. einritzen = vpraskati, vgravirati. Po SSKJ: vraziti = za-star. vrezati, vdolbsti ali prekmursko raniti.	nedolžen = 6 pomenov. Tukaj ustreza 3.: ki še ni spolno občeval
9.	a	Mater intermerata	Mati neozkrunyena	Mati nevtepena	Mate narvezh sveta
	b	temero = szkrunim, jzmradim, v-teplyem, gerdim, pogergyjem, pohablyujem.	Mati nevtepena	nevtepeni = neomade-ževan, brezmadežen vtepsti = omadeževati	Mati deviška
	c	temero = oskruniti, onečastiti, onesvetiti, onečastiti.	Mati nevtepena		deviški = nanašajoč se na device
10.	a	Mater amabilis	Mati Lyublena	Mati lüblena	Mate lubefniva
	b	amabilis = lyublyen, lyubezliv, lyubni.	Mati lyublena	lübleni = ljub, ljubljen	Mati ljubezniva
	c	amabilis = ljubezniv	Mati lyublyena		ljubezniv = ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos; star. ljubek, privlačen; za-star. ljub, drag; ljubeznivo = prislov od ljubezniv; v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje.
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1057
		I	II	III	IV
	a	Mater admirábilis	Mati chudna	Mati krouto csüdna	Mate prezhudna
	b	admirábilis = chuden, prechuden, chudnovit, chudovat.	Mati chudna	kroto = zelo, močno, hudo. čüden = čuden nenavaden	Mati čudovita
11.	c	admirabilis = občudovanja vreden, čudivit, diven.	Mati cludna	krot (nem. hefting = silen silovit) ogr. krot (nem. sehr = zelo) Št. in Ogr. Čuden = čudno bitje, čudno lep.	čudovit = ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje; ki se pojavlja v visoki stopnji.
	a	Mater Creatóris	Mati Ztvoritela	Mati Ztvoritela	Mate nashega Stvarneka
12.	b	Creator = Sztvoritel, vchinitel, roditel.	Mati Ztvoritela	Stvoritel = Stvarnik	Mati Stvarnikova
	c	Creator = Stvarnik	Mati Ztvoritela	stvoritelj, ogr.- Valj. (Rad).	
	a	Mater Salvaóris	Mati Zvelichitela	Mati zvelicfitela	Mate nashega Odreshenika
13.	b	Salvatóris = ozdravitel, zvelichitel, JzpaJzitel, ojzloboditel, odrejjitel, obranitel.	Mati Zvelichitela	Zveličitel = Zveličar	Mati Odrešenikova
	c	Salvatóris = Odrešenik	Mati Zvelicfitela	Zveličitelj = zveličar, ogr. Let.	
	a	Virgo prudentíssima	Devicza kruto chedna	Divicza naj modrejsa	Diviza narmodrejshe
14.	b	prudens = razumen, jzpameten, vuchen	Devicza kruto chedna	modroust = modrost	Devica najmodrejša
	c	prudens = izkušen, vešč, previden, razumen, pameten.	Devicza kruto cledna		
	a	Virgo veneránda	Devicza poltenya vredna	Divicza poftenya vrejdna	Diviza zhaltitliva
15.	b	venerandus = pojtuvanya, postenya, chajzti vreden.	Devicza poltenya vredna	poštenje = spoštovanje, čast vrejden = vreden, ki ima dobre, pozitivne lastnosti	Devica častitljiva
	c	venerandus = časti vreden, častitljiv	Devicza poltenja vredna	poštenje (nem. die Ehrlichkeit = poštenje) ogr.- Valj. (Rad).	
	a	Virgo praedicánda	Devicza hvale doztojna	Divica hvale dosztojna	Diviza pohvalena
16.	b	praedicabilis = pripoved-dlyiv, pripovedni hvale, glajza vreden, razglajzlyiv	Devicza hvale doztojna	hvala = hvala, zahvala, slavospev sostajati se = spodobi se	Devica hvale vredna
	c	praedicabilis =slaven, hvalevreden	Devicza hvale doztoyna	dostojen (nem. lobenswert = hvalevreden) ogr.- C	
	a	Virgo potens	Devicza zmolna	Divicza zmo'sna	Diviza mogozhna
	b	potens =moguch potentes = velika ali szmojzna	Devicza zmolna	zmožen = mogočen, sposoben	Devica mogočna
1/.	c	potens = močen, mogočen, vpliven, obvladujoč, ki ima v oblasti samega sebe	Devicza zmolna	zmožen (nem. imstande = biti sposoben / vermögend = premožen / fähig = sposoben, zmožen), ogr.-C., nk.	
1058 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
		I	II	III	IV
	a	Virgo clemens	Devicza milolzerdna	Divicza milosztivna	Diviza usmilena
18.	b	clemens = milojztiven	Devicza milolzerdna	milostiven = milostliv, usmiljen, prizanesliv	Devica milostljiva
	c	clemens = mil, krotek, pohleven, blag, nežen, prizanesljiv, tih, miren	Devicza milolzerdna	milostiven = milostljiv	
	a	Virgo fidélis	Devicza verna	Divicza vorna	Diviza virna
19.	b	fidelis = veren	Devicza verna	vorno = zvesto	Devica verna
	c	fidelis = zvest, zvesto vdan, pošten, zanesljiv	Devicza verna		veren = ki ima versko prepričanje
	a	Spéculum iusti'tiae	Zerczalo pravice	Gledalo pravicze	Podoba te pravize
20.	b	speculum =zerczalo, ugledalo iustitia = pravicza	Zerczalo pravicze	gledalo = ogledalo, zrcalo pravica = pravica	Podoba pravice
	c	speculum = zrcalo, obraz iustitia = pravičnost	Zarezalo pravicze	gledalo = zrcalo, ogr.-C.	
	a	Sedes sapiéntiae	Ztol mudrozti	Sztolecz modrouszti	Sedesh modrulte Bolhje
21.	b	sedes =Jztolecz sapientiae = mudroszt, razumnoszt	Ztol Mudrozti	stolec = stol modroust = modrost	Sedež modrosti
	c	sedes = sedež, stol, prestol. sapiéntiae = modrost, razumnost, pametnost.	Ztol mudrozti	stolec (nem. das Stuhlchen = stolček) Št.	
	a	Causa nostrae laetitiae	Zrok nalle radozti	Zrok nalle radoszti	Sazhetek nashega vesela
	b	Caula= Zrok. Noflter = Naß. Laetitia, = Vefzelye, razvefzelenye.	Zrok nalle radozti	zrok = vzrok radost = radost, veselje	Začetek našega veselja
22.	c	causa = vzrok, povod, razlog, priložnost, pravica do česa. nostrae = naše. noster = naš. laetitia, = veselje, radost.	Zrok nalse radozti	zrok (nem. die Ursache, der Grund = vzrok); za tega zroka voljo, ogr.	
	a	Vas spirituale	Polzuda duhovna	Poszouda duhovna	Posoda duhovna
23.	b	Vas = vafa, pojzuda vjake fele. Spiritalis = Duhovni, DuJJevni.	Polzuda duhovna	posouda = posoda duhovno = duhovno, duševno	Posoda duhovna
	c	Vas = posoda, oprava. Spiritualis = navdahnjen, duhovni.	Polzuda duhovna		
	a	Vas honorabile	Polzuda poltuvana	Poszoda poltuvana	Posoda zhalty uredna
	b	honorabile = poftuvana, chafzti dofztojna.	/	poštuvati = spoštovati, častiti.	Posoda časti vredna
24.	c	honorabilis = časten, častitljiv, spoštovan, ugleden, spoštovanja vreden	Polzuda poltuvana	poštovanje (nem. die Achtung = spoštovanje) kajk.-Valj. (Rad).	
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1059
		I	II	III	IV
25.	a	Vas insigne devotiónis	Pofzuda veliko pobofna	Poszoda vsze pobo'snoszti	Posoda use svetufte
	b	infigniter = kruto verlo, zverhu nachina, preko-redno. devotio = pobofnofzt	Pofzuda veliko pobofna	pobožen = pobožen	Posoda vse svetosti
	c	insigniter = znatno, odlično, krasno.	Pofzuda veliko pobofna		svetost = lastnost, značilnost česa, kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim. svetost = lastnost, stanje človeka, ki je zaradi popolnosti vreden češčenja; lastnost, značilnost človeka, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro.
26.	a	Rosa mystica	Rofa zkrovna	Rou'sa Izkrovna	Skrivnu faftopna rofha
	b	Rosa = rosfza miftica rofa = rofa fzkrovnofzti	Rofa zkrovna	rouža = cvetlica, roža. skrovnost = skrivnost	Roža skrivnostna
	c	rosa = roža mysticus = mističen	Rofa zkrovna	skrovnost = skrivnost; ogr. Valj. (Rad).	
27.	a	Turris Davidica	Turen Davidov	Türen Davidov	Turn Krayla Davida
	b	Turris = turen	/	tören = stolp, zvonik	Stolp Davidov
	c	turris = stolp, stolp v obrambo; grad, palača, visoka stavba.	Turen Davidov	türen - iz nem.	
28.	a	Turris ebúrnea	Turen z-kozti Elefantove	Türen z-Csonte elefantove	Turn slonokofteni
	b	ebúr = zúb elefantov, elefantova kofzt	Turen z-kozti Elefantove	čonta = kost elefantov = slonov	Stolp slonokosteni
	c	eburneus = iz slonove kosti, s slonovo kostjo okrašen.	Turen z-kozti Elefantove	čonta (nem. der Knochen = kost), vzhŠt., ogr.-C.; - iz madž.	
29.	a	Domus áurea	Hifa zlata	Hi'sa zlata	Hisha flata
	b	domus = dóm, hifa, fztan, prebivalifshe, kuchya áurea = zlata	Hifa zlata		Hiša zlata
	c	domus = dom, hiša. aureus = zlat, z zlatom okrašen, zlatotkan, pozlačen.	Hifa zlata		
30.	a	Foéderis arca	Skrinya mira Bosjega	Skrinya mera Bo'sega	Skrina myru, inu sprave
	b	Foderatus = zavezan, zdrufen, z pogodbo ali priatelfztvom arca = skrinya, ladicza, arca foederis = skrinya mira ali arka od zakona.	Skrinya mira Bosjega	mir in mer -a = stanje brez vojn; stanje brez hrupa, vznemirjenj; stanje notranje ubranosti. boži = božji	Skrinja zaveze
	c	foederatus = zvezni arca = predalnik, skrinja, omara, zaboj.	Skriyna mira Bosjega		
1060 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
		I	II	III	IV
31.	a	Ianua caeli	Vrata Nebezka	Vrata Nebeszka	Urata nebeshka
	b		Vrata Nebezka		Vrata nebeška
	c		Vrata Nebezka		
32.	a	Stella matutfna	Zvezda juterna	Zvejzda zorjanszka	Sgudna Daniza
	b	stella = zvezda matutinus = jutranji	Zvezda Juternya	zvejzda = zvezda zorjanski = jutranji. V zvezi zorjanska zvejzda = danica	Zgodnja danica
	c	stela = zvezda, ozvezdje matutinus = jutranji	Zvezda juterna	zorjanski; zorjanska zvezda, der Morgenstern, ogr.-M.	
33.	a	Salus infirmororum	Zdravje betefneh	Zdravje bete'snikov	Sdravje teh bolnikov
	b	salus = zdravje, lzpalzenye, zvelichenye infirmus = szlab, mlahav, nemochen, lagoden; betefen.	Zdravje Betefneh	betežnik = bolnik	Zdravje bolnikov
	c	salus = zdravje, ozdravljenje. infirmus = slab, bolan, bolehen, onemogel.	Zdravje betefneh	betežnik (nem. der Kranke = bolnik) ogr. -Valj. (Rad). betežen (nem. krank = bolan), vzhŠt. revež; tudi betežen, SlGor.	
34.	a	Refugium peccatorum	Obramba Greffneh	Obramba grejsnikov	Perwejfhalshe useh greshnekov
	b	Refugium = V-techenye pod obrambu; v-techilche. peccator = greffnik	Obramba grefsneh	obramba = varstvo, zaščita grejšnik = grešnik	Pribežališče grešnikov
	c	refugium = pribežališče, zavetišče. peccator = grešnik	Obramba grefsneh	obranitelj (nem. der Verteidiger =) ogr., kajk. - Valj. (Rad).	
35.	a	Consolatrix afflictorum	Obradofcha nevolyneh	Troult nevolnih	Troshtarza useh revneh
	b	conlolatrix = razvelzelitelicza, vtafitelicza, utiffitelicza, razgovoritelicza. afflictus = nevolyen	Obradofcha nevolyneh	troušt = tolažba nevolen = ubog, pomilovanja vreden	Tolažnica žalostnih
	c	consolator = tolažitelj afflictus = potrt, malo-dušen, zavržen, propal.	Obradofcsa nevolyneh	nevoljaš = nevoljak (nem. ein armer, elender Mensch = revež, sirota; klavrn človek) vzhŠt., ogr.-C. nevoljnjak = nevoljak, kajk. - Valj. (Rad).	
36.	a	Auxilium Christianorum	Pomoch lyudih kerfcheneh	Pomocsnicza Krsztseni-kov	Pomuzh useh Kersheni-kov
	b	auxiliatrix = pomochnic-za, pomozitelicza chriftianus = kerfchenik	Pomoch lyudih Kerfcheneh	pomočnica = pomočnica krstšenik = kristjan	Pomoč kristjanov
	c	auxiliator = pomočnik	Pomocs lyudih kerfcseneh	krščenik = kristjan, ogr.-C.	
37.	a	Regina Angelorum	Kralyicza Angelzka	Kralicza Angyelov	Krayliza teh Angelov
	b	regina = kralyicza angelus = angel	Kralycza Angelzka	angjel = angel	Kraljica Angelov
	c	regina = kraljica angel = angel	Kralyicza Angyelzka		
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1061
		I	II	III	IV
	a	Regina Patriarchárum	Kralyicza Patriarzka	Kralicza Patriarkov	Krayliza teh Patriarhov
38.	b	Patriarcha = patriarka. perva ú Sz. Matere Czirkve za Kardinalízkum chaízt.	Kralyicza Patriarzka	patriarka = patriarh (samo v smislu Stare zaveze)	Kraljica očakov
	c	patriarch = patriarh	Kralyicza Patriárkzka		
	a	Regina Prophetárum	Kralyicza Prorokov	Kralicza Prorokov	Krayliza teh Prerokov
39.	b	propheta = prorok	Kralyicza Prorokov	prorok = prerok	Kraljica prerokov
	c	propheta = prerok	Kralyicza Prorucíánzka	prorok (nem. der Prophet = prerok) nk.	
	a	Regina Apostolórum	Kralyicza Apoítolzka	Kralicza Apoltolov	Krayliza teh Apoltelnov
40.	b	Apostolus = Apoítol	Kralyicza Apoítolzka	apoštol = apostol	Kraljica apostolov
	c		Kralyicza Apoítolzka		
	a	Regina Mártyrum	Kralyicza Muchenikov	Kralicza Mantrnikov	Krayliza teh Marterne-kov
41.	b	martyr = muchenik / lzvedok	Kralyicza Muchenikov		Kraljica mučencev
	c	martyr = mučenec	Kralyicza Martirzka	mantrnik = martrnik martra = muka, Josch; - iz nem.	
	a	Regina Confessórum	Kralyicza Zpovednikov	Kralicza Szpovednikov	Krayliza teh Spolnuvavzov
42.	b	confeííor = iípovednik, koi kay poveda, ili valuje bodi zdobre volye, pritruczan po mukah.	Kralyicza Zpovednikov	spovednik = spovednik ali spoznavalec	Kraljica pričevalcev
	c	confesor = spoznavalec, izpovednik.	Kralyicza Confeísorzka		
	a	Regina Virginum	Kralyicza vízeh Devicz	Kralicza vlzejh Divicz	Krayliza teh Diviz
43.	b		Kralyicza vízeh Devicz		Kraljica devic
	c		Kralyicza Devojacska		
	a	Regina Sanctórum ómnium	Kralyicza vízeh Szvetczev	Kralicza vlzejh Szveczov	Krayliza useh Svetnikov
44.	b	sanctus = ízvet,	Kralyicza vízeh Szvetczev	svetec = svetnik	Kraljica vseh svetnikov
	c	sanctus = svet	Kralyicza vízeh Szvéteh	svetec = ogr. - Let; vsi svetci.	
Tabela 1: Primerjava različnih besedil Marijinih litanij
4. Analiza - splošno
Iz zgornje razpredelnice je že ob bežnem pregledu razvidno, da je med besedilom litanij Mikloša Kuzmiča v Knigi molitveni in litanijskimi besedili v kajkavskih izvodih mnogo razlik - zlasti na fonetični, pa tudi besedotvorno-skladenjski in delno le-ksikalni ravni (drugo poimenovanje za isto predmetnost, npr. gledalo : zerczalo).
Opaziti je mogoče, da sta samo dva litanijska vzklika, in sicer 1. (Szveta Maria) ter 9. (Mati nevtepena),5 popolnoma identična ustreznima vzklikoma v kajkavskih
Jožef Klekl st. izraza nevtepena ni uporabljal v pomenu »deviškosti« kakor Kuzmič, pač pa v pomenu »brezmadežnosti« (Kozar 1995, 107).
1062 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
izvodih, pri čemer ima 1. vzklik v kajkavskem izvodu iz leta 1779 na e krativec (e), ne ostrivec (e) - ki najverjetneje označuje ali napet izgovor ali naglas ali tudi oboje. 9. vzklik medtem ni identičen tistemu v kajkavskem najpoznejšem izvodu iz leta 1783 (s pridevnikom neoskrunjen), pač pa tistemu v starejših iz leta 1779 in 1640 (s pridevnikom nevtepen). Ob tem je samo 11 besed iz preostalih vzklikov popolnoma identičnih tako po zapisu kot po pomenu: mati, poftenya, hvale, naffe, ele-fantove, zlata, skrinya, vrata, zdravje, obramba in prorokov.
4.1 Fonetična analiza
Fonetična raven zaradi svoje razmeroma visoke regularnosti, predvidljivosti in jasnosti v (diahronem) opisu glasovnega razvoja, kot ga izpričujejo tako zapisana kot govorjena besedila, izmed vseh jezikovnih ravni pri analizi zagotavlja najvišjo zanesljivost - in tudi razlike med Kuzmičevim ter kajkavskimi litanijskimi besedili so najpogostejše prav na fonetični ravni.
Najprej se na kratko ustavimo pri prikazu glasov, to je pri zapisu: Kuzmič je sicer kajkavski zapis uporabljal pogosto, vendar pa se je morda še bolj, kot to velja za kajkavski zapis, opiral na madžarski črkopis (npr. redna raba dvočrkja cz za glas [c] ter sz za [s]), kar glede na geografsko bližino in umeščenost siceršnjega in cerkve-noupravnega središča v Sombotelu na Madžarskem ni presenetljivo).6 Poleg tega Kuzmič redno uporablja tudi svojo kombinacijo ,s za glas [ž], ki se v kajkavskih li-tanijskih besedilih označuje zlasti z f (nevrafena : nevra'sena), ponekod tudi sj (Bosje : Bo'se).1
Še večje razlike so opazne tedaj, ko ne gre za različne načine označevanja istih glasov, temveč za dejanske razlike v fonetičnem razvoju med kajkavščino in prek-murščino. Bistvena, na katero naj opozorimo že pred navedbo vseh razlik v fonetiki in zapisu v tabeli, je, da so se v kajkavščini vsi e-jevski glasovi, torej praslovan-ski *e,8 *e (jat), (nosnik e) razvili samo v e, medtem ko slovenščina za *e (jat) v narečjih v stalno dolgih zlogih pogosto izkazuje dvoglasniški razvoj: ej, je (tega zadnjega prekmurščina ne) ipd. (Novak 1976, 13-16; Šekli 2013, 7-9; 11-13; Toporišič 2004, 760-761). Omenjeno je dobro vidno v spodnji tabeli.
	Kajkavski molitveniki	Knjiga molitvena
1	Bosje	Bo'se
2	Devicza	Divicza
3	Kriftuffeva	Krisztuffova
4	nevrafena	nevra'sena
5	Ztvoritela	fztvoritela
6	Zvelichitela	zvelicfitela
7	Vredna	vrejdna
Podrobneje o razvoju prekmurskega črkopisa in ustreznem poimenovanju zanj: Dudas 2012.
Prekmurski črkopis je sicer temeljil tudi na tradiciji predhodnih katoliških in protestantskih piscev, ki so delovali v prekmurskem prostoru.
V vseh nadaljnjih zapisih fonetičnih razvojev znak * pomeni »rekonstruirana, neizpričana oblika«, > »se razvije v« in : v »jeziku1 (kajkavščina) glede na jezik2 (prekmurščina)«.
6
7
8
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1063
8	Doztojna	dosztojna
9	zmofna	zmo'sna
10	Pravice	pravicze
11	Mudrozti	modrouszti
12	Radozti	radoszti
13	pofzuda	poszoda
14	rofa	rou'sa
15	Zkrovna	fzkrovna
16	Mira	méra
17	Nebezka	nebeszka
18	Zvezda	zvejzda
19	Kralyicza	kralícza
20	Zpovednikov	szpovedníkov
21	vfzeh	vfzejh
22	greffneh	grejsnikov
23	Szvetczev	szvéczov
24	Bogorodicza	Bogá Rodicza
Tabela 2: Fonetična in ortografska sopostavitev kajkavskih in prekmurskih litanij
Samo e v kajkavščini in dvoglasnik ej v prekmurščini na mestu praslovanskega *e (jata) v dolgih zlogih - *vredbnb, *zvezda, *vbseh, *grešbnb - sta vidna v primerih 7., 18., 21. in 22. V primeru 2. v prekmurščini na mestu praslovanskega ne-naglašenega *e (jata) v prednaglasni poziciji - * devica - stoji i; tudi ta razvoj je v prekmurščini razmeroma regularen (Benedik 1981; Logar 1981).
Primera 11. in 13. kažeta na drugo, sicer poznejšo, razliko v fonetičnem razvoju med kajkavščino in prekmurščino: praslovanski nosnik *q se je razen sprva ponekod na severozahodu v slovenščini raznosil v o, v kajkavščini pa najprej sicer tudi v o z napetim izgovorom (o); pozneje se je spremenil v u, najverjetneje v notranjem jezikovnem razvoju - o z napetim izgovorom se namreč izgovarja dokaj blizu visokemu zadnjemu samoglasniku u (Šekli 2013, 6-7; 12, 22). Delno bi na spremembo o v u morda lahko vplivali tudi sosednji čakavščina in štokavščina (11), kjer je bil razvoj praslovanskega nosnika *q v u prvoten (6), medtem ko nekateri tak razvoj že prvotno zagovarjajo tudi za kajkavščino (13). Kakorkoli že, (poznejša) fonetična razlika med kajkavščino in prekmurščino je v primerih 11. in 13. očitna -praslovansko *mqdr-ost > kajkavsko mudr-ost : prekmursko modr-oust in enako *posgda > posuda: posoda. V leksemu modrost je razvidna tudi razlika na nagla-sni ravni.
Primera 11. in 14. izkazujeta še eno fonetično razliko med kajkavščino in prekmurščino: v kajkavščini se je praslovanski *o razvil samo v o, medtem ko je v slovenščini v stalno dolgih zlogih, podobno kot *e (jat), v narečjih marsikje spremenil v dvoglasnik - na (jugo)vzhodu tako v 12. in 13. stoletju v ou (Šekli 2013, 8-9). To pojasnjuje razliko praslovansko *mgdr-ost > kajkavsko mudr-ost : prekmursko modr- oust in enako pri prevzeti besedi *roža > roža: rouža. V 23. vzkliku (Poszo-
1064 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
uda duhovna) Kuzmičevega litanijskega besedila najdemo dvoglasnik ou tudi na mestu praslovanskega nosnika *g.
V	primerih 3. in 23. je mogoče opaziti prisotnost sicer splošnega južnoslovan-skega preglasa o v e za mehkima soglasnikoma š in c v kajkavščini in njegovo odsotnost v prekmurščini (Kristuš-eva : Kristuš-ova, svetc-ev: sve(t)c-ov). Gre za ti-pološko značilnost prekmurščine, je pa odsotnost tovrstnega preglasa značilna še za marsikatero drugo slovensko narečje, pa tudi za zahodnoslovanske jezike (poljščino, češčino, slovaščino). V drugem primeru je viden tudi enak razvoj nosnika e (*f) v pridevniku svet tako v kajkavščini kot prekmurščini: *sv$t > svet.
V	primeru 16. je pri Kuzmiču viden zapis samoglasnika i, pri razvoju katerega med kajkavščino in prekmurščino sicer ni razlik (Šekli 2013, 10-14), z izgovorno nižjim (srednjim) samoglasnikom e. Toporišič (2004, 50) ta pojav sicer pripisuje zlasti kratkemu naglašenemu i v sredini besede, medtem ko i v besedi mir ni kratek; vendarle Toporišič (51) navaja tudi »narečno Merna proti knjižnemu Mirna« - torej bi lahko rekli, da gre zlasti za slovenski pojav.9 Kot je vidno iz Tabele 1 (30. razdelek), je v Slovarju stare knjižne prekmurščine mer naveden kot dvojnica k mir.
Vilko Novak (1976, 15) trdi, da je v besedilih stare knjižne prekmurščine z znakom za dolžino samoglasnikov (') »nehote označen tudi poudarek (akcent)«. Izhajajoč iz te trditve lahko tipično razliko med kajkavščino in prekmurščino najdemo tudi v primeru 24., kjer se sicer - lahko kot slogovna odločitev avtorja - pojavlja še besedotvorno-skladenjska razlika (zloženka v kajkavščini, samostalniška zveza z jedrom in odvisnim rodilniškim delom v prekmurščini). Slovenska - ne pa tudi splošna kajkavska - razvojna inovacija je namreč pomik naglasa v vsaj dvo-zložnih besedah na mestu praslovanskega starega cirkumfleksa v 10. oziroma 11. stoletju, npr. meso, proso, oko, nebo, srce, Boga, duha10 (Šekli 2013, 18). Temu ustrezno imamo v Kuzmičevem litanijskem besedilu Boga Rodica.
Še eno potencialno fonetično razliko med kajkavščino in prekmurščino je mogoče opaziti v primeru 19. - praslovanski mehčani I (*i) se je v kajkavščini razvil v Ij, v prekmurščini pa je otrdel v srednji l (Benedik 1981).
Na več mestih je vidna tudi razlika v izgovornem mestu samoglasnika u.11 V prekmurščini se tako u izgovarja nekoliko bolj spredaj (v primerjavi z u), kar je - za razliko od kajkavskih besedil - v Kuzmičevem litanijskem besedilu vidno, pri kajkavščini pa so mnenja deljena. Nekateri (Novak 1976, 16) trdijo, da tak izgovor v njej ni prisoten, drugi zaradi prenasičenosti samoglasniškega sistema s podobno izgovarjajočimi se glasovi (npr. o z napetim izgovorom (o) je v izgovoru blizu u, zato naj bi slednji začel prehajati v u) na določeni razvojni stopnji trdijo nasprotno (Šekli 2013, 12-13). Poleg tega se je praslovanski *e v prekmurščini v položaju za v razvil v o (Logar 1981), v kajkavščini pa v e - prim. spodaj vorna : verna. Čeprav
9	Nasploh v slovenščini (dolgi) i v položaju pred r zelo pogosto sovpade z odrazom praslovanskega *e.
10	Znak na samoglasnikih o, e ne označuje širine, pač pa padajoči tonski potek (cirkumfleks) in hkrati mesto naglasa ter dolžino naglašenega samoglasnika.
11	Tu je izgovor približan prednjemu samoglasniku i, zato se u imenuje tudi sprednji u.
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1065
torej kajkavščini odsotnosti bolj sprednjega izgovora fonema u ne moremo pripisati enoznačno, pa nasprotno prekmurščini njegovo prisotnost lahko, zato Kuzmi-čeva uporaba samoglasnika u predstavlja znamenje prenosa iz fonetičnega sistema kajkavščine v fonetični sistem prekmurščine.
Kajkavski molitveniki	Kniga molitvena
lyublena	Lübléna
chudna	Csüdna
verna	Vorna
duhovna	Dühovna
poftuvana	poftüvana
turen	Türen
Tabela 2.1: Fonetična sopostavitev kajkavskih in prekmurskih litanij (sprednji izgovor u)
Številnost fonetičnih razlik med kajkavskimi in Kuzmičevim litanijskim besedilom - pri čemer fonetične značilnosti slednjega večinoma predstavljajo tipične definicijske lastnosti slovenščine na fonetični ravni - nedvomno podpira tezo, da gre pri Kuzmičevem litanijskem besedilu za prevod, torej pravi prenos iz kajkavske-ga v prekmurski jezikovni sistem (ki pripada slovenščini).
4.2 Besedotvorno-skladenjska analiza
Že na začetku podpoglavja naj opozorimo, da zanesljivost, s katero lahko govorimo o tipičnih razlikah med kajkavščino in prekmurščino, na besedotvorno-skladenjski ravni ni tolikšna kot na fonetični. Z drugimi besedami: ob Kuzmičevem zelo verjetnem naslanjanju na obstoječe kajkavske molitvenike z besedilom v isti funkciji, kot naj bi bilo njegovo (to je litanije), si je avtor najbrž prizadeval za osebni slog, ki naj bi pokazal, da besedilo resnično prevaja - težje pa bi bilo brez analize obširnega korpusa besedil v takratni stari knjižni prekmurščini trditi, da gre v vseh spodaj navedenih primerih zagotovo za tipične besedotvorne in skladenjske značilnosti prekmurščine tedanjega časa.
	Kajkavski molitveniki	Kniga molitvena
1	Bogorodicza	Bogá Rodicza
2	Milozti	miloscse
3	najlepITa	náj lepsa
4	najchiztejlTa	náj cfisztejsa
5	veliko pobofna	vsze pobo'snoszti
6	betefneh	bete'sníkov
7	gréffneh	grejsnikov
8	Pomoch lyudih kerlcheneh	Pomocsnícza Krsztsenikov
9	Kralyicza Angelzka	Kralícza Angyelov
10	Kralyicza Patriarzka	Kralícza Patriárkov
11	Kralyicza Apoftolzka	Kralícza Apoftolov
12	Kralyicza Prorokov	Kralícza Prorokov
Tabela 3: Besedotvorno-skladenjska sopostavitev kajkavskih in prekmurskih litanij
1066 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
Primer 1. smo že obravnavali kot primer 24. pri fonetični analizi. V kajkavščini nastopa zloženka iz dveh polnopomenskih delov z vmesnim medponskim obrazilom (Bog-o-rodica), pri Kuzmiču pa samostalniška zveza z jedrom in odvisnim delom v rodilniku (Boga [odvisni del] Rodica [jedro]); tudi tu sta oba dela polnopo-menska (Bog, Rodica). Podobno razliko, ki pa je celo samo v zapisu skupaj-narazen, predstavljajta primera 3. in 4. - lahko bi rekli, da gre za svojevrstno Kuzmičevo »pravopisno odločitev«, primerljivo rabi kombinacije 's za glas [ž].
Večja verjetnost za tipično razliko med kajkavščino in prekmurščino je v primeru 2., kjer se v prekmurščini pojavlja a-jevska namesto i-jevske sklanjatvene paradigme s hkratno jotacijo soglasniškega sklopa -st- (milost, -i : milost-ja > milošč-a, -e); pri tem se spol samostalnika (ženski) ohranja. Samostalnik milošča najdemo v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006). Treba je sicer opozoriti, da se gràtia po Belostencu prevaja z milofzt ali tudi milofcha, vendar pa obravnavani kajkavski molitveniki dosledno uporabljajo le samostalnik i-jevske sklanjatvene paradigme milofzt, medtem ko se pri Kuzmiču pojavlja samostalnik a-jevske paradigme: milofcha.
V	primeru 5. razliko predstavlja oblika zveze, ki kot prilastek opredeljuje Marijo: v kajkavščini imamo pridevniški prilastek (pobož-n-a), ki ga dopolnjuje prislov (veliko; prim. tudi sodobno štokavsko puno, »zelo«), v prekmurščini pri Kuzmiču pa kot prilastek nastopa rodilniška zveza s samostalnikom kot jedrom in pridevniškim celostnim zaimkom ves, ki ga dopolnjuje (vse pobožn-ost-i). Tu bi lahko šlo za avtorjevo slogovno odločitev, vsekakor pa ob ohranitvi pridevniškega prilastka tega ne bi mogel dopolnjevati prislov veliko.
V	primerih od 6. do 8. se izmenjuje posamostaljeno pridevniško (v kajkavščini) oziroma tvorjeno samostalniško izražanje (v prekmurščini) iste vsebine: betežneh : betežnikov, grešneh : grejšnikov; ljudi krščenih : krščenikov. Zadnji (8.) primer bi s sinhronega vidika slovenskega skladenjskega besedotvorja (Vidovič Muha 2011) potencialno lahko dojemali kot pretvorbo, če seveda predpostavimo, da imajo ljudje dovolj splošen pomen, da jih lahko razumemo kot »tisti, ki«: [(ljudje >) tisti, ki so] krščen[-i] > krščen[-ik-i]. Prav tako v tem primeru Kuzmič iz jedrnega samostalnika vse zveze (Pomoč ljudi krščenih/krščenikov) tvori izpeljanko Pomoč-n-ica. Če to mesto primerjamo z Belostencem, lahko ugotovimo, da se Kuzmičeva rešitev z njim sklada, rešitev v kajkavskih molitvenikih pa ne.
Kot pretvorbo oziroma prehod iz pretvorjenega nazaj v izhodiščno stanje lahko razumemo tudi primere od 9. do 11. KDO ang(j)el[-ski] < KDO (od) angel[-ov], KDO patriar(k)[-ski] < KDO (od) patriark[-ov], KDO apostol[-ski] < KDO (od) apostol[-ov]. Razporeditev pretvorjenega glede na nepretvorjeno stanje med kajkavščino in prekmurščino se zdi tu arbitrarna in plod odločitve posameznih avtorjev, saj obe stanji v tvorbeno bogatih slovanskih jezikih in njihovih narečjih navadno obstajata vzporedno - najmanj kot možnosti, tudi če je ena pogostejša. To potrjuje tudi primer 12., ki se v Kuzmičevem litanijskem besedilu ne razlikuje od tistega v kajkavskih molitvenikih: Kral(j)icaprorokov. Izbor nepretvorjene možnosti tu verjetno pogojuje pomenska raven, ki se ji bomo posvetili v nadaljevanju: potencialna pre-
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1067
tvorjena možnost »preroška Kraljica« bi namreč lahko pomenila ne le ne »(od) prerokov, v zvezi s preroki«, temveč - morda še bolj - »taka, ki zna prerokovati, ima sposobnost prerokovanja«.
Številnost besedotvorno-skladenjskih razlik med kajkavskimi in Kuzmičevim litanijskim besedilom je v primerjavi s fonetičnimi nekoliko manjša, enako velja za zanesljivost ločevanja med kajkavščino in prekmurščino z njihovo pomočjo. Zanesljivo prekmurski je samostalnik a-jevske (milošča, -e) namesto i-jevske (milost, -i) sklanjatvene paradigme, medtem ko bi lahko bila odločitev bodisi za tvorjenko bodisi za besedno zvezo kot njeno predstopnjo (Bog[-o-]rodica : Bog[-a] Rodica, apostol[-ski] : (od) apostol[-ov]) ali pa raba posamostaljenega pridevnika oziroma samostalniške tvorjenke iz iste osnove (greš-n-eh : grejš-n-ik-ov) arbitrarna in rezultat odločitve posameznih avtorjev. Vsekakor pa je vidno Kuzmičevo prizadevanje za osebni slog, ki naj bi kljub naslanjanju na že obstoječe kajkavske predloge zagotovil odmik od njih v smeri prevoda.
4.3 Leksikalna analiza
Na tej ravni je izrazitih razlik (torej drugo poimenovanje oziroma drug leksem za isto predmetnost), ki se jim bomo posvetili najprej, najmanj.
V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali še, katerim sicer istim poimenovanjem za isto predmetnost Pleteršnikov slovar pripisuje kajkavski izvor, in koliko Kuzmičevo litanijsko besedilo pri teh poimenovanjih sledi kajkavskim molitveni-kom, koliko pa Belostenčevemu slovarju.
Različna poimenovanja za isto predmetnost so prikazana v spodnji tabeli.
	Kajkavski molitveniki	Kniga molitvena
1	kruto chedna	naj modrejsa
2	milofzerdna	milosztivna
3	Zerczalo	gledalo
4	kozti	csonte
5	juterna	zorjanszka
6	muchenikov	mantrnikov
Tabela 4: Leksikalna sopostavitev kajkavskih in prekmurskih litanij
Za Kuzmičevo rešitev v primeru 1. lahko trdimo, da praktično ustreza sodobni knjižni slovenščini (najmodrejši). V slovenščini ista beseda kot v kajkavščini (čeden) sicer obstaja, vendar njeni pomeni »modrosti« ne obsegajo (SSKJ2 2014, s. v. »čeden«). Pri tem je treba omeniti tudi, da kajkavski molitveniki Virgo prudentis-sima prevajajo z Devicza kruto chedna, čeprav Belostenec prevaja prudens z razumen, fzpameten, vuchen - torej z besedami, ki so znane tudi v slovenščini (razumen, pameten, učen) in v svoj pomenski obseg »modrost« vključujejo.
Tudi v primeru 2. je beseda - ki ima sicer pri Kuzmiču pripono -iven, in ne -ljiv (milostljiv) - v sodobni knjižni slovenščini znana (SSKJ2 2014, s. v. »milostljiv«). Lahko rečemo, da gre za dokaj tipično slovensko besedo, medtem ko se kajkavska
1068 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
beseda, ki je zloženka (mil-o-serd-en, prim. slovensko mil-o-srč-en), v pomenu »usmiljenja« pojavlja tudi v mnogih drugih slovanskih jezikih (npr. v poljščini mifo-sierny, v ruščini miloserdnyj). Podobno velja za primer 3., kjer sta v sodobni knjižni slovenščini besedi (zrcalo : ogledalo) sicer sinonima, vendar pa se prva pogosto pojavlja tudi v drugih slovanskih jezikih (npr. v poljščini zwierciadfo ob sinonimu lustro, v ruščini zerkalo), druga pa ne. V primeru 5. velja ravno nasprotno: v sodobni knjižni slovenščini je v rabi ista beseda kot v kajkavščini (jutranji), medtem ko se v Kuzmičevem litanijskem besedilu pojavlja tvorjenka iz zore/zarje (zor-jan--ski), ki ji v sodobni knjižni slovenščini po obliki ustreza pridevnik zorni. Jutro in zora/(jutranja) zarja pomensko sicer tvorita isto celoto, čeprav je pomen zore/ (jutranje) zarje ožji: svetloba tik pred sončnim vzhodom (SSKJ 2 2014, s. v. »zora«).
V primeru 4. gre pri Kuzmiču za izrazito prekmurski izraz, prevzet iz madžarščine (čonta) (SLA 2014, s. v. »kost«), kot ugotavlja tudi Pleteršnik; sodobna knjižna slovenščina se tu ujema z ostalimi slovanskimi jeziki (kost). V primeru 6. Kuzmiče-vo besedilo izkazuje rabo tvorjenke (mantr-n-ik) iz osnove, prevzete iz nemščine (prek nemščine je po Pleteršniku poleg te prevzeta le še beseda turen (stolp), sicer izvorno iz latinske besede turris z istim pomenom). Beseda je kot stilno zaznamovani glagol (SSKJ2 2014, s. v. »matrati«) v sodobni slovenščini znana še danes, torej jo je kljub prevzetosti mogoče imeti za tipično slovensko. V kajkavskih moli-tvenikih se kot ekvivalent pojavlja splošno znana slovanska izpeljanka iz besede muka (mučenik), ki se kot stilno nezaznamovana uporablja tudi v sodobni knjižni slovenščini.
Oglejmo si, katerim istim poimenovanjem za isto predmetnost Pleteršnikov slovar pripisuje kajkavski (ali drugačen) izvor.
Izhajajoč iz navedb v Pleteršnikovem slovarju je mogoče vpliv kajkavščine ugotoviti samo pri treh besedah (poštovanje, obranitelj, nevoljnjak).12 Kratico »ogr.«, ki pomeni slovenski jezik na Ogrskem - torej težko povsem določljivo ali prekmur-ščina ali kajkavščina ali (prepleteno) oboje oziroma skupno obema -, Pleteršnik pripisuje 13 besedam (krot (v pomenu »silen, silovit«), Stvoritelj, Zveličitelj, poštenje, dostojen, zmožen, gledalo, zrok, skrovnost, zorjanski, betežnik, krščenik in svetec), kratico kajk. in ogr. - torej presek med samo kajkavskim in najverjetneje skupnim kajkavsko-prekmurskim - pa samo eni (obranitelj). Štirim besedam Pleteršnikov slovar pridaja hkrati oznaki »vzhŠt. in ogr.« - torej presek med najverjetneje skupnim kajkavsko-prekmurskim in vzhodnoštajerskim - (milošča, kro-to (v pomenu »zelo«), čonta, nevoljaš). Preostalih besed iz Kuzmičevega besedila Marijinih litanij Pleteršnikov slovar ali ne vsebuje ali pa jih razume kot slovenske besede in pri njih geografskega izvora ne označuje.
Zanimivo je tudi, da Pleteršnik 9 kajkavskih izrazov, ki jih najdemo v Belostencu, opredeljuje kot štajerske ali prekmurske - to kaže, da prehod med močno sorodnimi, vsaj delno tudi prepletenimi jezikovnimi sistemi na tem območju (Šekli 2013, 8; 11; 24-35) ni vedno jasno razviden, zato med neposrednim vplivom in
12 Kajkavščini Pleteršnik pripisuje še zloženko Bogorodica, vendar tu Kuzmič dosledno uporablja nepre-tvorjeno besednozvezno obliko Boga Rodicza.
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1069
vzporednim razvojem, ki je dal enak ali zelo podoben rezultat, pogosto ni enostavno ločevati. Na to smo opozarjali že v uvodu.
Za konec leksikalne analize sledi še primerjava rešitev (za prevod latinske predloge) med Belostencem in kajkavskimi molitveniki ter Kuzmičem, ki se je najverjetneje opiral na vse našteto.
Kajkavski molitveniki Mater inviolata prevajajo z Mati nevratena, čeprav Belo-stenec prevaja inviolatus z neprekrffen, neofzkrunyen, neofzilyen. Vraziti sicer Ple-tešnik razume kot slovenski izraz za vpraskati, gravirati. Po SSKJ vraziti starinsko pomeni prav to, prekmursko pa raniti.
Mater intemerata13 starejša kajkavska molitvenika prevajata z Mati nevtepena, čeprav Belostenec temero prevaja z szkrunim, fzmradim, vteplyem, gerdim, po-gergyjem, pohablyujem in castus14 z neutepen. Napako sicer odpravlja kajkavski izvod iz leta 1783, jo je pa vendarle zaneslo v Kuzmičevo Knigo molitveno. Jožef Klekl st. je kasneje nevtepen uporabljal v pomenu »brezmadežen«15 ali »brezmadežno spočetje«, kar daje slutiti, da tako poimenovanje kot njegov pomen ne v kajkavščini ne v prekmurščini nista bila povsem stabilna - gibljeta se med pomenoma »deviški« in »brezmadežen«.
Sedes kajkavski molitveniki prevajajo s ztol, čeprav Belostenec prevaja isto besedo s Jztolecz; Kuzmič se drži slednjega. To je ob že omenjeni Kuzmičevi rešitvi Pomocsnicza Krsztsenikov in ne Pomoch lyudih kerfcheneh, kot je v kajkavskih mo-litvenikih, za Auxilium Christianorum tudi edino mesto, kjer bi lahko sklepali, da je Kuzmič kajkavsko predlogo popravil tako, da se sklada z Belostencem.
Popolnoma pa od prevoda po Belostencu odstopa tako kajkavski kot tudi Kuz-mičev prevod besedne zveze Consolatrix afflictorum. Kajkavski molitveniki jo prevajajo z Obradofcha nevolyneh, Kuzmič pa z Trouft nevolnih,16 čeprav Belostenec prevaja consolatrix z razvefzelitelicza, vtafitelicza, utiffitelicza, razgovoritelicza. Prav tako v obeh primerih od Belostenca odstopa prevod Virgo praedicanda: v kajkavskih molitvenikih se pojavlja Devicza hvale doztojna, pri Kuzmiču - izvzem-ši fonetično razliko v razvoju praslovanskega *e v prednaglasni poziciji - enako Divica hvale dosztojna. Belostenec prevaja praedicabilis s pripovedlyiv, pripovedni hvale, glafza vreden, razglafzlyiv.
Omeniti moramo tudi Kuzmičevo uporabo izraza kruto v 11. vzkliku, čeprav ga v kajkavskih molitvenikih na tem mestu ni. Ga pa zato v 14. vzkliku, ko je v kajkavščini zapisan kot kruto, prevaja z naj - namesto elativnega stopnjevanja z zelo (kruto), je Kuzmič izbral priponsko stopnjevanje pridevnika: -(ej)ši, naj- -(ej)ši.
Kuzmičeve rešitve torej od prevoda po Belostencu odstopajo pri devetih vzklikih, v dveh primerih pa se z njim ujemajo - in to tedaj, ko se kajkavski prevod ne.
13	Zdaj prevajamo Mati deviška.
14	Mater castissima : Mati brezmadežna.
15	Immaculata.
16	Če se za trenutek vrnemo k fonetični ravni, v tem primeru zopet vidimo dvoglasniški razvoj (oy) dolgega *o v prekmurščini, in to v prevzeti besedi (iz nemščine).
1070 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
Če primerjamo Kuzmičevo litanijsko besedilo še s kranjskim Crobatovim, lahko ugotovimo, da v nasprotju z njim kazalnega zaimka ta v funkciji določnega člena pred samostalniki (12., 13., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 41., 42. in 43. vzklik) Kuz-mič ne uporablja; izjema je uporaba celostnega zaimka ves v 44. vzkliku - vendar je to pogojeno z latinskim izvirnikom (Regina Sanctorum omnium). Razmeroma pogosto uporabo kazalnega zaimka pred samostalniki v kranjščini že od Trubarja dalje je mogoče razlagati zlasti z vplivom nemščine, kjer je v nasprotju s slovanskimi jeziki raba določnega ali nedoločnega člena obvezna - podobno kot v slovanskih jezikih izbor vida pri glagolu. V zvezi z odsotnostjo kazalnega zaimka v funkciji določnega člena pred samostalniki pri Kuzmiču je pomenljiva Toporišičeva navedba (2004, 775), da je bila »nemščina /... / dolgo dobo za vsa naša narečja (še najmanj za prekmurščino) tudi jezik uprave in oblasti, posvetne in duhovne.«.
Vse (kajkavske in Kuzmičeva) rešitve pri prevodu Foederis arca ohranjajo pomen »skrinja božjega miru«, Crobat pa k temu dodaja še inu sprave. Ta pomenska sestavina je v današnjem bolj dobesednem prevodu skrinja zaveze povsem izgubljena.
Za leksikalno raven Kuzmičevega litanijskega besedila velja podobno kot za be-sedotvorno-skladenjsko: čeprav v primerjavi s fonetično ravnijo o tipičnih prekmurskih (oziroma celo definicijskih splošnoslovenskih) prvinah ne moremo govoriti s tolikšno zanesljivostjo, vendarle kar nekaj rešitev izkazuje tipične slovenske značilnosti. Pri glede na kajkavske drugačnih poimenovanjih gre za besede, kot so npr. najmodrejša, gledalo, milostivna in iz nemščine prevzeta (navzoča tudi v Cro-batovem kranjskem besedilu) mantrnik, ki se v stilno zaznamovanem glagolu matrati (se) ohranja tudi v sodobni slovenščini. Tipično prekmurska (ne splošnoslo-venska) pa je iz madžarščine prevzeta beseda čonta za kost. Pri večini besed je sicer njihovo pripadnost ali samo kajkavščini ali samo prekmurščini težko določiti, zato se zdi smiselno govoriti o presečni množici med obema; pri nekaterih besedah gre po Pleteršniku celo za presek med najverjetnje skupnim kajkavsko-prek-murskim ter zlasti vzhodnoštajerskim besedjem, kar kaže, da - vsaj na tedanji razvojni stopnji17 - prehod med prekmurščino, delno pa tudi vzhodno štajerščino, in kajkavščino na tem (panonskem) območju ni vedno jasno razviden. To glede na visoko stopnjo sorodnosti omenjenih jezikovnih sistemov ni presenetljivo, če pomislimo npr. že na današnjo bližino med slovenščino in štokavščino kot hrvaškim, bošnjaškim in srbskim knjižnim jezikom - pri čemer je štokavščina od slovenščine vendarle oddaljena bolj kot njeni neposredni narečni sosedi kajkavščina, delno pa tudi čakavščina.
17 Za današnje stanje v prekmurskem narečju: Kumin Horvat 2008; 2010.
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1071
5. Zaključek
Rezultati jeziko(slo)vne analize, zlasti na fonetični, delno pa tudi besedotvorno--skladenjski in leksikalni ravni - krajši povzetek bistvenih ugotovitev se nahaja ob koncu analize vsake posamezne ravni zgoraj - kažejo, da je kljub očitnim povezavam s kajkavskimi prevodi Marijinih litanij mogoče zagovarjati tezo, da je obravnavano Kuzmičevo besedilo bližje prevodu kot ne, saj gre najmanj na fonetični ravni (posebej izrazito denimo pri razvoju praslovanskega *e ter cirkumflektirane-ga *o in nosnika *q, kjer v prekmurščini v dolgih zlogih stoji dvoglasnik ej oziroma ou, v kajkavščini pa samo e oziroma o (pri *q u), npr. *zvezda > zvejzda : zvezda oziroma *roža > rouža : roža, *posgda > posouda : posuda) zanesljivo za pravi prenos iz kajkavskega v prekmurski jezikovni sistem.
Povezava med Kuzmičevim in kajkavskimi litanijskimi besedili, pa tudi Belosten-čevimi prevodi ustreznega latinskega besedja v kajkavščino, je sicer nedvomna, in to tudi na ravni povsem konkretnih posameznih rešitev. Vendarle pa poleg očitnih (zlasti fonetičnih) sprememb, ki so bile ob prenosu iz kajkavskega v prekmurski jezikovni sistem neizogibne, ne kaže prezreti niti avtorjevega prizadevanja za osebni slog v številnih odločitvah na besedotvorni (npr. raba samostalniških tvorjenk namesto posamostaljenih pridevnikov tipa betež-n-ik : betež-n-i ali pa nasprotno besednih zvez - predstopenj tvorjenk namesto slednjih, npr. Kraljica apostol[-ov] : Kraljica apostol[-ska]), delno pa tudi leksikalni ravni. Tudi takšno prizadevanje je Kuzmičevo besedilo približalo pravemu prevodu. Poleg tega je na 16 mestih prisoten polni prevod, ne pa zgolj prepis ali priredba (popravek; navadno po Belo-stencu) litanijskega besedila v kajkavskih molitvenikih.
Na leksikalni ravni sicer velja še enkrat opozoriti, da je pri večini besed njihovo pripadnost ali samo kajkavščini ali samo prekmurščini težko določiti, zato se zdi smiselno govoriti o presečni množici med obema. Pri nekaterih besedah gre po Pleter-šniku celo za presek med najverjetneje skupnim kajkavsko-prekmurskim ter vzho-dnoštajerskim besedjem, kar kaže da prehod med prekmurščino, delno pa tudi vzhodno štajerščino, in kajkavščino na tem (panonskem) območju ni vedno jasno razviden.
Pri prenosu Marijinih litanij za Knigo molitveno iz kajkavskega v prekmurski jezikovni sistem je Kuzmiču glavno referenco najverjetneje predstavljala govorica prebivalcev tedanje Slovenske krajine, med katerimi je živel. S tega vidika bi bilo na osnovi analize ustreznega korpusa, če je le mogoče istih besedil (to je istih del) v kajkavščini in tedanji prekmurščini, smiselno medsebojne vplive tedanje kajka-vščine in stare knjižne prekmurščine proučiti še podrobneje - med drugim z raziskovanjem vpliva prekmurščine na kajkavščino in ne le obratno,18 pa tudi s proučitvijo potencialnega skupnega razvoja najmanj v cerkvenoupravnem smislu funkcionalno združene prekmurščine in kajkavščine.
18 Tudi zato, da bi tako še jasneje pokazali, da prekmurščina nikakor ni le skupek nemškega, madžarskega in kajkavskega jezika, kot je po izkušnjah enega od avtorjev (A. L.) še vedno prepričan marsikateri Prekmurec, ampak da je kot sicer slovensko narečje (z več definicijskimi slovenskimi (razvojno)fonetičnimi značilnostmi) v svojem jezikovnem razvoju vzajemno plemenitila svoje sosede. Tako bi še bolj izstopilo dejstvo, da so prekmurski avtorji tudi pri poimenovanju svojega jezika izhajali iz starocerkvenoslovanske tradicije, saj so svoj jezik imenovali »stari slovenski jezik«; niso preprosto sprejeli kajkavščine, ki je bila le nadomestni jezik, ampak živo govorjeno prekmurščino in jo povzdignili v knjižno normo. (Jesenšek 2005, 74)
1072 Bogoslovni vestnik 78 (2018) • 4
Kratici
SLA - Slovenski linvistični atlas 1. 2014. SSKJ2 - Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2014.
Reference
Viri
Belostenec, Ivan. 1740. Gazophylacium, seu Lati-no-Illyricorum onomatum aerarium. Zagreb. s.n.
Bradač, Fran. 1955. Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Crobat, Martin. 1785. Luzh, inu Senza vofra s. mashe. Ljubljana: s.n.
Debenjak, Doris, Božidar Debenjak in Primož Debenjak. 2005. Veliki nemško-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.
Hisna knisicza. 1783. Zagreb: Trattner.
Hrana nebezka. 1779. Zagreb: s.n.
Kuzmič, Mikloš. 1783. Kniga molitvena. Sopron: s.n.
Molitvene knysicze. 1640. Požun [Bratislava]: s.n.
Novak, Vilko. 2006. Slovar stare knjižne prekmur-ščine. Ljubljana: ZRC SAZU.
Pleteršnik, Maks. 2006. Slovensko-nemški slovar - transliterirana izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2014. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Https://fran.si/iskanje?FilteredD ictionaryIds=133&View=1&Query=%2A (pridobljeno 31. 5. 2018).
Slovenska liturgična komisija. 2007. Cerkveni molitvenik. Ljubljana: Družina.
Slovenski lingvistični atlas 1. 2014. Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Https://fran.si/iskanje?FilteredDictionar yIds=204&View=1&Query=%2A (pridobljeno 31. 5. 2018).
Druge reference
Adamič, Janja. 2011. Prva sombotelska kanonična vizitacija turniške župnije leta 1778. V: Vara-šanci - prekmurski meščani, 18-22. Ur. Boštjan Zajšek. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor.
Benedik, Francka. 1981. Gomilice (OLA 21). V: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrp-skih, slovenačkih i makedonskih govora obu-hvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, 179-182. Ur. Pavle Ivič. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.
Dudas, Elod. 2012. Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 18, št. 2:149-165.
Gostenčnik, Januška. 2018. Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi. Ljubljana: ZRC SAZU.
---. 2016. Krajevni govori od Babnega Polja do
Bosljive Loke. Slavistična revija 64, št. 3:341363.
Jesenšek, Marko. 2005. Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika. V: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, 69-80. Ur. Jože Vugri-nec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci.
Kozar, Alojzij. 1995. Vpliv Marijinega lista na prekmurskega človeka. V: Kleklov simpozij, 107-114. Ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba.
Kumin Horvat, Mojca. 2010. Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geolingvistika. Slavia Centralis 3, št. 2:87-108.
---. 2008. Narečna podoba Prekmurja (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas). V: Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, 235-256. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta.
Logar, Tine. 1981. Gornji Senik (Felsoszolnok; OLA 149). V: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvat-skosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, 213-218. Ur. Pavle Ivič. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.
Novak, Vilko. 1976. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
---. 1972. Kajkavske prvine v prekmurski knjigi
18. stoletja. Slavistična revija 20, št. 1:95-102.
Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi. Ljubljana: ZRC SAZU.
Sertic, Nikola. 1960. Hrvatski kajkavski molitveni-ci. Hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Tipkopis.
Smej, Jožef. 2005. Jezik Knige molitvene 1783 Mikloša Kuzmiča v primerjavi z jezikom rokopisa Iacske. V: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, 168-185. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci.
Domen Krvina in Andrej Lažeta - Vpliv kajkavskih molitvenikov...
1073
Šekli, Matej. 2013. Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik - Slovene linguistic studies 9:3-53.
Škafar, Ivan. 1979. Jezuitski misijoni v krajini med Muro in Rabo za časa katoliške obnove 16091730. Acta ecclesiastica Sloveniae 1:171-187.
Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Vidovič Muha, Ada. 2011. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Zelko, Ivan. 1996. Murska Sobota kot sedež arhidi-akonata in cerkvenoupravna pripadnost Prek-murja v srednjem veku. V: Zgodovina Prekmur-ja, 117-123. Ur. Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba.