•**!
CINKARNAR
Qtcsi&a CudtatM Cel\e
Leto VII. Celje, 21. novembra 1960 štev. 3
Ob 10-letnici delavskega samoupravljanja v Cinkarni
Letos poteka deseto Leto, odkar je družiba zaupala upravljanje naših tovarn neposrednim proizvajalcem. To je t>il velik korak naprej v spoznavanju demokratizacije našega družbenega življenja.
Geslo »Tovarne delavcem« ni nekaj novega, kar je prišlo ijznenada, temveč je nujnost našega predhodnega razvoja. To je naš svojstven sistem stvarne in praktične realizacije Marksovilh osnovnih zamisli o novi socialistični družbi, družbi svobodnih proizvajalcev samoupravi jalcev.
Prav je, da se danes, ko proslavljamo desetletnico izvolitve našega delavskega sveta, ozremo nazaj na našo prehojeno pot, na naše uspehe in pomanjkljivosti, 'ki jih še nismo
delavskih svetov v letu 1950 pa do danes smo napravili velik korak naprej, tako na področju proizvodnje, ekonomike in krepitve upravljanja. Iz treh prej samostojnih organizacij je vzrastla močna Cinkarna — metalurško kemična industrija.
Danes 'lahko s ponosom zremo na našo prehojeno pot, saj smo kljub začetnim težavam kaj 'kmalu uglasili svoje strune, v čemer vidimo nadaljnji dokaz zrelosti naših delovnih ljudi, naših upravljalcev. Iniciativa proizvajalcev se je pričala kmalu po izvolitvi delavskih svetov sproščati, 'še bolj pa je porastla 'ta iniciativa, ko je kolektiv dobil v letu 1958 močnejšo materialno osnovo upravljanja.
V	letu 1950 je znašala vrednost proizvodnje, računano po stalnih statističnih cenah, 3,085.277 dinarjev, v letu 1960 pa se bo vrednost proizvodnje povzpela na 6,000.000.000 dinarjev, to se pravi, da smo proizvodnjo v obdobju desetih let podvojili. Število zaposlenih je porasblo od leta 1950, ko je bilo zaposlenih povprečno 1.365 delavcev, na 1.396 delavcev v letu 1960 'ali samo za 2,27 %>. S tem pa se je vrednost proizvodnje na zaposlenega, ki je znašala v letu 1950 2,260.000 dinarjev, povečala v letu 1960 ina 4,250.000 dinarjev. To se pravi, da je proizvodnost dala porastla v tam obdobju za 90 %.
V	naslednjih odstavkih se 'bom zadržal na kratko pni proizvodnih rezultatih nekaterih naših najvažnejših prozvodov, da ne bi bil preobširen.
Proizvodnja surovega cinka, ki je znašala leta 1950 12.315 ton, bo porastla v letu 1960 na 19.500 ton aili za 58 %. Proizvodnja cinkove pločevine je v primerjavi z letom 1950 ipo-rastla za 275 %, tp je od 1.252 ton v letu 1950 na 4.700 ton v letu 1960. Porast proizvodnje tiskarskih plošč znaša 297 %.
Proizvodnja cirtkovega belila bo v letu 1960 dosegla višino 4.500 ton, 'kar predstavlja povečanje v primerjavi z letam 1950, ko mo proizvedli 1.285 ton 'belila, za 250 %.
Z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo žveplene kisline smo proizvodnjo, ki je leta 1950 znaša 4.600 ton, povečali na 23.600 ton ali za 413 %. Proizvodnja litopona je porastla od 1-167 ton v letu 1950 na 2.700 ton v letu 19G0, to je povečanje za 131 %>.
Cinkovega sulfata bomo letos proizvedli trikrat toliko kakor lota 1950, to je 400 ton.
Proizvodnja superfosfata pa je za 224 % večja od proizvodnje v letu 1950. Ti rezultati so bili iz izjemo povečanja proizvodnje žveplene kisline doseženi z rekonstrukcijo obstoječih naprav iz lastnih sredstev, z boljšim izkoristkom obstoječih 'kapacitet ’in izboljšavami tehnoloških postopkov.
Vzporedno 'je 'naraščala tudi ekonomičnost proizvodnje, 'izboljšani so bili izkoristki suro-
utegniiii odpraviti. Od izvolitve pa
vin, zmanjšani odpadki; z izfooijšanijem izkoristka kapacitet so 'bili znižam vsi fiksni strož-ki. V ilustracijo naj navedem izkoristek cinka v topilnici surovega cinka, ki je znašal leta 1950 78 %, v 'letu 1960 pa pridobivamo iz koncentratov že 89 % cinkovega metala. Življenjska doba retort je v letu 1960 trikrat daljša, kakor v letu 1950, ko srno uporabili 62.000 komadov samotnih retort, v letu 1960 pa borno uporabili le 20.000 'komadov. Letna vrednost prihranjenih retort znaša preko 200,000.000 din. Uporabna vrednost osnovnih sredstev
Proizvajalci volijo	(Foto žele r.)
znaša danes le še 46 %, pri tem pa ima kolektiv 50 % svoje tekoče amortizacije še vedno blokirane, da o 'blokirani amortizaciji iz preteklih let sploh ne govorimo.
Z zastarelimi osnovnimi sredstvi in ob stalnem zmanjševanju obratnih sredstev je povečal kolektiv zaradi boljše ekonomike lin izkoriščanja osnovnih sredstev iz leta v 'letu akumulacijo, zaradi česar je rentabilnost v neprestanem sunkovitem porastu.
Kolektiv je poleg sredstev za obnovo tovarne vložil zinatna lastna sredstva za družbeni standard.
Zgrajenih je bilo 147 stanovanj, 17 stanovanj pa je bilo obnovljenih. Vrednost teh investicij znaša 326,611.457 dinarjev. V gradnji je še 33 stanovanj in 4 garsoniere. Ta stanovanja bodo vseljiva letos. O gradnji nadaljnjih 32 stanovanj je delavski svet že sprejel sklep. Ta stanovanja bodo vseljiva leta 1961. V zadružni gradnji pa se zida 22 stanovanj.
Za 'letni oddih imamo cinkamarjd na razpolago dva počitniška domova. Za one, ki radi preživljajo letni dopust v planinah, je dom v Logarski dolini, idealna izhodiščna točka. Za ljubitelje morja pa je bil adaptiran dom v 'Nerezinah na Lošinju.
Cinkarna je bila med prvimi kolektivi, ki so ustanovili svojo lastno obratno in zobno ambulanto ter preventivno in patronažno službo. Vse te službe delajo v najtesnejši povezavi s socialno 'komisijo delavskega sveta. Ker so dosedanji prostori naše zdravstvene službe absolutno neprimerni in pretesni, gradi Cinkarna novo sodobno poslopje, ki je že pod streho in bo prve mesece prihodnjega leta pričelo služiti svojemu namenu. Delavci na najtežjih delovnih mestih prejemajo brezplačen topel obrok. Da pa bi bilo mogoče razširiti delitev toplega obroka po zmerni ceni celotnemu kolektivu, sofinancira Cinkarna gradnjo centralnega obrata družbene prehrane v Gaberju.
Zaenkrat obstoja v podjetju le okrepčevalnica, ki nam nudi malico in brezalkoholne pijače po nabavni cenii. Kljub temu, da je bilo na področju družbenega standarda že mnogo napravljenega, ni bilo mogoče rešiti niti polovico vseh problemov, ki se zadnje leto po-
sebno zaostrujejo. Kolektiv razpolaga z 'nekoliko večjimi sredstvi še le od leta 1958, ki pa zdaleka niso zadostovala za zadovoljitev potreb, ki že deset 'let nazaj čakajo rešitve.
Ko proslavljamo obletnico samoupravljanja in ko istočasno vršimo obračun našega dela za preteklih deset let, moramo nujno usmeriti naš pogled tudi v prihodnost, saj pravkar sprejemamo perspektivni plan za razdobje naslednjih petih let.
Perspektivni plan razvoja Cinkarne predvideva povečanje proizvodnje surovega cinka in s tem v zvezi povečanje proizvodnje valjanih proizvodov cinika, po drugi strani pa povečanje proizvodnje žveplene kisline; za to bo treba v celoti rekonstruirati pražilne naprave. S povečanjem proizvodnje žveplene kisline bo tako zagotovljena osnovna surovina za nadaljnji razvoj 'kemične industrije.
Po perspektivnem planu je 'konkretno predviden porast proizvodnje surovega cinka in prahu od dosedanjih 19.590 ton na 35.000 'ton letno. To proizvodnjo nameravamo 'postopoma doseči do leta 1965 z nadzidavo obstoječih destilacijskih peči še za eno etažo, s postavitvijo še 'dveh dodatnih destilacijskih peči, s postavitvijo peči za predelavo rajmovke, z uporabo večjih retort in z uvedbo mehaniziranega polnjenja ter praznenja 'retort.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje surovega cinka je planirano postopno ‘povečanje proizvodnje valjanih proizvodov cinika, ki naj bi v 'letu 1965 dosegla 7.000 ton. Proizvodnja žveplene kisline naj bi v letu 1955 dosegla 62.000 ton letno.
Proizvodnja superfosfata pa bo povečana od dosedanjih 31.000 ton na 40.000 ton letno.
Planirana je gradnja nove tovarne za proizvodnjo titanovega belila z letno kapaciteto
10.000	ton v prvi fazi. Perspektivna plan razvoja predvideva nadalje maksimalni izkoristek vseh še obstoječih rezerv, za kar bo potrebno obstoječe tehnološke postopke še izboljšati, mehanizirati transport in razkladanje surovin, Obstoječi sistem 'kompleksnega nagrajevanja utrjevati in 'izpopoinjevati ter šolati kadre v smislu resolucije.
Z realizacijo tega perspektivnega plana bi se družbeni brutto 'proizvod povečal od dosedanjih 6.000 milijonov din na 12,000 milijonov dinarjev v letni 1965.
Na področju planiranja socialne poslovne politike, to je družbenega standarda za prihodnjih pet let smo zašli v 'težave, Iker Vkljub podvojitvi družbenega brutoproizvoda* in dohodka podjetja ostaja podjetju po dosedanji delitvi dohodka znatno manj sredstev za družbeni standard, kakor pa znašajo najnujnejše potrebe. Gre predvsem za rešitev stanovanjskega vprašanja, kopalnic, jedilnic itd. Ker pa se pripravlja e novim 'letom nov mehanizem delitve dohodka med podjetjem in skupnostjo, ki naj bi bil zasnovan dosledno po načelu delitve po delu, ki bo dajal kodektivom z odgovarjajočimi 'rezultati dela močnejšo materialno .osnovo -upravljanja, ostajamo -tudi na področju rešitve problemov družbenega standarda optimisti.
Na rezultate, 'ki smo jih v preteklih letiih dosegli, je lahko vsak cinkarnar ponosen, saj smo jih dosegli v glavnem z lastnimi sredstvi.
V prihodnjih letih stojijo pred nami velike naloge in Ijrez dvoma 'bomo tudi tem nalogam kos, saj so 'pred -nami boljše perspektive, ki bodo dale našim delavskim svetom še močnejšo osnovo upravljanja, kar bo pripomoglo k nadaljnji sprostitvi iniciative slehernega proizvajalca in s tem k nadaljnjim še večjim uspehom.
Dipl. ek. Justin Felicijan:
Titanovo belilo
pri proizvodnji titanovega belila pa si bo kvalitetno izpopolnjevala kader ter bo izkušnje prenašala v pogledu kvalitete na oba ostala pigmenta.
Proizvodnja anorganskih pigmentov 'ima v Jugoslavija dolgo tradicijo, saj se je proizvajat litopon v državi na dveh mestih in iprav talko tudi cankovo 'belilo. Kakor pa je značilno za vso starejšo kemično industrijo, je tudi na področju anorganskih pigmentov ostalo pred vojno le pri dveh tradicionalnih pigmentih in se je šele lansko leto odločila Cinkarna kot prvo podjetje v Jugoslaviji, da razmotri proizvodnjo tretjega anorganskega pigmenta, to je titanovega belila.
Titanovo belilo je v modernem svetu nepogrešljiv pigment, ker ima glavne 'lastnosti, ki se od pigmentov ‘zahtevajo, kvalitetno potencirane v primeri z ostalima dvema anorganskima pigmentoma. Prva proizvodnja je v statistikah zabeležena leta 1920, ko je znašala letna proizvodnja 1.000 ton. V prvih 10 letih si je titanovo 'belilo s težavo utiralo pot in to ne toliko zaradi pdasmana kakor zaradi tehnološkega procesa, ki se je moral v podrobnostih izboljševati v številnih fazah. Leta 1930 je znašala letna svetovna proizvodnja že
11.000	ton, v drugem desetletju življenja proizvodnje titanovega belila pa je vzpon iz leta v leto močnejši 'ter je ob dvajsetletnici proizvodnje že dosežena letna količina 200.000 ton.
Po .drugi svetovni vojni je hiter gospodarski vzpon nudil na trgu številne nove proizvode in prednost novih, kvalitetnih produktov so onemogočili plasman blaga, ki je kakorkoli kvalitetno zaostajal. Titanovo belilo je pričalo triumfirati. Ta pigment je namreč po svoji gospodarski karakteristiki pigment kvalitete. Industrija, ki uporablja anorganske pigmente brez titanovega belila, ne more nuditi viso-kokvalltetraih produktov in je nadomestitev titanovega belila z litopanom ali cinikovim belilom danes na določenih področjih le še izhod za silo 'ter je prodaja takih produktov možna le 'tam, kjer so tržišča zaprta konkurenci kvalitetnih znamk.
Po drugi svetovni vojni je proizvodnja titanovega belila hitro naraščala:
V	letu	1950	440.000	ton
V	letu	1957	800.000	ton
V	letu	1959	961.100	ton
Za leto 1960 se predvideva letna	proizvod-
nja 999.000 ton.
V	letu 1959 obstoječe kapacitete niso bile v stanju zadovoljiti povpraševanja. Angleška, francoska in japonska industrija so obratovale s polnimi kapacitetami in je bila kapaciteta stalno razprodana. V Jugoslaviji je potrošnja titanovega belila do sedaj izredno skromna, kar je v prvi vrsti pripisati 'pomanjkanju deviznih sredstev in notranjim tržnim prilikam, da industrija lahko uporablja manj kvalitetne pigmente dn kljub slabši kvaliteti blago lahko proda. Domača industrija titanovega belila bi tako stanje pri nas prekinila in se investicija za proizvodnjo titanovega 'belila lahko klasificira kot ena tistih, ‘ki so ključ za kvalitetni dvig širokega industrijskega kroga in istočasno predpogoj za nastanek nekaterih modernih industrijskih panog.
Naša potrošnja titanovega belila se letno ceni na okoli 500 ton, od česar troši industrija barv in lakov okoli 200 ton, plastične mase okoli 120 ton. emajli in ostalo pa okoli 180 ton. Nasproti temu se ceni realna potreba za jugoslovansko industrijo v najihližji bodočnosti na okoli 7.000 ton. Od tega samo za kvalitetne barve in lake okoli 3.000 ton.
V	začetku tega leta izdelan investicijski program za proizvodnjo titanovega belila v Cinkarni Celje izbira tzv. žvepleno-tkisli tehnološki postopek. Poleg 'tega postopka so znani še klorrai, alkalni in redukcijski postopek v električnih pečeh.
Predvidena kapaciteta je v prvi fazi 10.000 ton titanovega belila letno, s čemer se bo zadostila potreba po domačem trgu in bo okoli
3.000	ton letno ostalo za izvoz. Količina od
3.000	ton titanovega belila letno za izvoz je po naših cenitvah zelo majhna in bo komaj odigrala vlago uvajanja cinlkamiškaga titanovega belila na svetovno tržišče. Ce bočno uspe-
li s temi 'količinami odpreti široke izvozne možnosti, bi se odločili zgraditi drugo fazo, ki bi dala kapaciteto letno 20.000 ton titanovega belila. Pri projektiranju prostora je ta možnost upoštevana.
V čem so prednosti titanovega 'belila pred lifcoponom in cinkovim belilom? Ena najvažnejših prednosti je višja pofcrivna moč, pri čemer se odlikuje zlasti titanovo belilo v kri-stalinski obliki rutiia. 1 kg titanovega belila odgovarja pakrivni moči 5 kg litapoma in 6,5 kg cinfcovega belila. Zaradi tega je tudi na svetovnem trgu cena titanovega belila približno 5-krat višja od cene litopona. Kljub petkrat višji ceni je na tržiščih z visokim življenjskim standardom potrošnja litopona v nazadovanju (slučaj ZDA), na nekoliko nižjem nivoju življenjskega standarda (n. pr. Zapadna Evropa) pa se proizvodnja litopona še tudi drži, vendar je vprašanje kvalitete silno zaostreno.
Predračun prodajne cene po našem investicijskem programu predvideva le približno trikrat višjo ceno titanovega belila kakor je cena litopanu. Upoštevajoč samo ceno bi se upravičeno stavilo 'vprašanje, ali ne bo titanovo belilo onemogočilo proizvodnjo litopona in cinikovega 'belila? Po našem mišljenju je upoštevati za odgovor na to vprašanje naslednje momente:
1.	Titanovo belilo se sicer v glavnem prodaja pod lastnim pečatom, za določene namene pa n. pr. v Ameriki izdelujejo tovarne titanovega belila razne pečate, pri katerih primešajo 'bodisi nekaj litopona bodisi nekaj cin-kovega belila ali oboje.
2.	Področja, kjer vprašanje kvalitete ne igra prvenstvene vloge, odnosno se kvaliteta, ki za-visi od uporabljenega pigmenta, ne odrazi na končnem produktu z ozirom na ostale surovine in tehnološki proces, uporabljajo rentabilneje litopon ali cinikovo belilo kakor pa titanovo belilo. Za smotrno izvajanje prodajne politike, ki izvira iz teh dveh točk, je zelo koristno, da so vsi trije pigmenti distribuirani preko ene roke, ker bi se sicer racionalna namembnost treh konkurenčnih pigmentov izjalovila po konkurenčnem poseganju različnih prodajalcev.
3.	Titanovo belilo bo izvajalo pritisk na kvaliteto ostalih 2 pigmentov (analogno za-padnoevropskemu tržišču), pri čemer bo Cinkarna trgu ugodila, iker bo imela v novi tovarni litapoma najsodobnejši tehnološki postopek.
4.	Cena titanovega belila bo imela za posledico pritisk na ceno litopona, kajti 'poslednja je v Jugoslaviji pretirano visoka, če jo primerjamo z zunanjim trgom lin s cinkovim belilom. Kot rezultat iste primerjave pa izhaja za jugoslovansko tržišče na splošno, da so cene surovinam za kemično industrijo 'kakor tudi izdelki kemične industrije dražji kakor pa surovine in metali barvaste metalurgije.
5.	Visoka cena litopona je nadalje posledica finančnih predpisov o razdelitvi dohodka in ostalih.
Ker je po investicijskem programu predvideno povečanje dohodka, bo Cinkarni omogočeno odreči se delu dobička iz prodaje lito-pona in bo s tem že samo v Cinkarni možno delno znižati prodajno ceno Utopoma.
V pogledu preskrbe z glavnimi surovinami za proizvodnjo titanovega belila je lega Cinkarne dokaj ugodna, saj ima 79 % vsega domačega reprodukcijskega materiala v svoji neposredni bližini. Skupno je v tonažd okoli
53.000	ton domačega reprodukcijskega materiala im okoli 22.000 ton uvoznega materiala. Med uvoznim materialom je najvažnejša ruda ilmenit. V Jugoslaviji te rude ni — toda v istem položaju so vsi veliki evropški producenti titanovega belila, tako Velika Britanija, Nemčija, Francija in nekatere manjše. ZDA imajo sicer lastna nahajališča, vendar tudi uvažajo ilmenit iz ostalih delov sveta, tako iz Indije, Cylona itd. Za Cinkamo je za enkrat predvideno, da bi se osloniila na rudo iz Indije.
Med domačimi surovinami je najvažnejša žveplena kislina. Če bo uspela realizacija zamišljenega projekta za proizvodnjo titanovega belila, se bo potreba po žvepleni kislini v Cinkarni tako povečala, da bo zaradi nje odprta široka pot razvoja metalurgije in povečana proizvodna kapaciteta na različnih delih tovarne. Za žvepleno kislino bomo namreč morali razpolagati z mnogo večjimi količinami rude, ki vsebuje žveplo in zato se bo verjetno izkazalo za racionalno, če se vsaj del novega žvepla pridobiva iz dodatnih oimkovih koncentratov z istočasnim povečanjem metalurške proizvodnje cinka. Če bi se metalurška proizvodnja cinka podvojila od sedanje, bi bilo se vedno potrebno pridobivati del žvepla iz piritov.
Z realizacijo titanovega belila s® bo povečala vrednost blagovne proizvodnje od sedanje za 74 %, vrednost osnovnih sredstev za 11 %, dohodek za 136 %.
Nova cinkarniška obratna ambulanta
V Celju danes veliko gradimo in se človek navadno ustavi le pri večjih novogradnjah. Zato mogoče eden ali drugi niti ni opazil, 'da se poleg Baštevca 'kopljejo temelji za manjšo stavbo. Tu se gradi nova cinkarniška obratna ambulanta.
Zamisel o potrebi primerne obratne ambulante za takšno podjetje kot je Cinkarna, je že stara. Uradno obliko je dobila ta zamisel leta 1957, ko je komisija Sveta za zdravstvo ObLO Celje ob priliki ustanavljanja obratne ambulante kot samostojne zdravstvene ustanove ugotovila, da sedanji prostori ne odgovarjajo on da se obratna ambulanta v takih pogojih dela ne bo mogla razvijati. Delavski svet Cinkarne je še v istem letu sklenil, da je treba obratno ambulanto zgraditi in je postavil gradbeni odbor, v katerega so bili imenovani direktor Cinkarne tov. HSlbert Ramilo, tov. Vodlan Drago in dr. Gabrijel Hrušovar. Se isto leto smo začeli s pripravo načrtov, z lokacijo in z zbiranjem denarnih sredstev. Zavod za socialno zavarovanje v Celju nam je nakazal 1,000.000 dinarjev za pripravljalna dela. saj je bil močno zainteresiran, da se ustanovi urejena obratna ambulanta v gaber-skem industrijskem središču. Vendar so nastopile težave. Nismo dobili prave lokacije.
Železnica se je upirala .postaviti ambulanto v bližini cinkamiških provizorijev, češ da je 'P° urbanističnem načrtu rezerviran ta prostor za tovorni kolodvor. S težkim srcem smo se kasneje odločila za prostor kred Samtlovo hišo, ki je neprimeren zaraidi svoje nizke lege in omejenosti od .vseh strani po cesti in železnici, ni pa lizgledalo, da bi 'bilo kaj drugega na razpolago. 2e od vsega začetka mam je ■odgovarjal precej velik prostor poleg Baštevca, ki je
bil po tovarniškem načrtu sprva rezerviran za novi 'litopon. Razpravljalo se je 'tudi, da 'bi ambulanto postavili pred sedanjim upravnim poslopjem, pa .tudi tam železnica ni dala pristanka V okviru Cinkarne same ni prostora, preko Voglajne pa seveda ne gre. da bi postavljali tak objekt, v katerega zahaja velik) ljudi. No, slednjič j® kilo Pa skleni0110' se novi objekt litopona giradi drugi« m 1>nde na to mesto obratna ambulanta.
va obratna ambulanta bi bila ena izmed načrtno grajenih ambualnt. zato je bilo ljudi in tudi forumov zainteresiranih, bila zgrajena tako. da bi odgovarjala
mogočim zahtevam. Na sestankih, ki ih »meli v letu 1958. so sodelovali za-ki ZSZ Higienskega zavoda iz Ljub-
2
c: 1 N k A K N A R
Gradnja naše nove ambulante
(Foto Žele P.)
svoje 'pripombe. Na podlagi vseh teh mnenj je napravil ing. Navinšek iz Ljubljane načrt, ki je šel decembra 1958 na Komisijo za revizijo idejnih projektov v Ljubljani v potrditev. Po tej odobritvi smo pričeli z izdelavo idejnega projekta. V tem času pa so nastopile še druge težave. Mnogi vplivni ljudje v Celju se niso strinjali o nujnosti te ambulante in to predvsem zaradi tega, ker jim ni 'bilo znano bistvo dela obratne ambulante. Še danes mnogi smatrajo, da je obratna ambulanta le podaljšana roka zdravstvenega doma, pri tem pozabljajo, da je obratna ambulanta (OA) 'kljub svoji smostojnosti le .nekak organski del tovarne. V O A se sicer ukvarjajo s kurativnim delom, je pa njeno osnovno delo v preventivi in to v najširšem smislu besede. Ko smo te prepričali, so nastopili drugi, češ, da naj bi zgradili Obratno ambulanto skupno za Cinkamo in Tovarno emajlirane posode.
Zppet je bilo potrebno dopovedovanje, da obratna ambulanta ne more biti zdravstveni dom v Gaber j,ih in kot ni mogoče združiti dve tovarni s tako različno notranjo strukturo, ker bi bilo to absurdno, prav tako ni pametno združiti dve zdravstveni službi teh tovarn v eno.
Med tam časom so arhitekti Splošnega gradbenega biroja v Ljubljani pripravili idejni in glavni načrt, nakar nam je bilo izdano gradbeno dovoljenje, napravljena je bila pogodba z »INGRAD«-om, da bo 31. III. 1961 obratna ambulanta gotova.
Po načrtu bo imela ambulanta vhod iz Tovarniške ulice. V visokem pritličju bo čakalnica za splošno ambulanto in za sistematske preglede. Iz te čdkalnioe bo Vhod v zdravstveno administracijo. Pacient bo iz 'tega admi-
nistrativnega prostora lahko šel k enemu zdravniku ali 'drugemu, oba imata intimno ordinacijo in lahko ordinirata ločeno ali istočasno. V kolikor bo šlo za kakšne posege, je iz te administracije poseben vhod v delovni prostor, od tam naprej pa je na razpolago tudi manjši laboratorij. Iz čakalnice je še posebej vhod skozi dva boksa v rentgenski prostor. Od tega funkcionalnega dela so posebej ločeni prostori za garderobo, sanitarije in dnevni prostor za osobje. V prvem nadstropju je nekoliko manjša čakalnica za zobno ordinacijo, ki ima tri prostore, večji je za zdravljenje zobovja, dva manjša za zobno tehniko. Svoje posebne prostore .imajo psiholog deda, socialni delavec, medicinska sestra in uprava ambulante. V tem nadstropju je tudi večja soba za sestanke in je namenjena še zlasti zdrav-stveno-prosvetnemu delu. V nadzidku je mali toksikološki laboratorij, pralnica z likalnico in sušilnico, skladišče in prostor za pripravo materiala.
Ta nova obratna ambulanta nam bo pripomogla, da bomo skrb za naše ljudi dvignili na ikulturni nivo, česar vsega doslej ni 'bilo mogoče v sedanjih prilikah. V kolikor bodo želeli svojci iiskati zdravniško pomoč, jo bodo lahko dobili tudi pri nas, toliko bolj, ker bosta ordiniirala dva zdravnika. Naša želja je, da bi se sredstva, 'ki bodo vložena v to ambulanto, dobro rentirala, predvsem na ta način, da bi cinikarniški delavci in uslužbenci dobili v novih pogojih čim boljšo pomoč .in da bi .obratna ambulanta doprinesla kar največ za preprečevanje bolezni in nezgod in za dobro počutje naših ljudi.
Obratni zdravnik:
Dr. Gabrijel Hrušovar
PRED USTANOVITVIJO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
V CINKARNI
Na področju strokovnega izobraževanja smo v našem podjetju napravili kar precejšen korak naprej. Za sedaj obstojata dva obratna izobraževalna oddelka, in sicer v valjarni in topilnici. Obratovodstvo valjarne pravkar dokončuje učne načrte lin to za teoretični in praktični del izobraževanja v obratu. V topilnici z delom nismo še tako daleč kot v valjarni, zaenkrat pripravljamo kader, ki bo kasneje poučeval po sodobnih metodah.
V najkrajšem času bo ustanovljen v Cinkarni Center za izobraževanje delavcev. Ustanovljen bo z namenom, da zagotovi zadostno znanje delavcem, ki je nujno potrebno za nemoteno proizvodnjo. Center bo posloval kot posebna organizacijska enota v sklopu kad-
rovsko-organizacijiskega sektorja, bo torej poseben oddelek, ki bo načrtno uvajal, vodil in nadziral izobraževanje članov delovnega kolektiva Cinkarne z uveljavljanjem metod in tehnik praktičnega poučevanja. Center bo deloval na decentraliziran način s pomočjo svojih oddelkov v obratih, in sicer v valjarni dn topilnici, kjer že obstojata obratna izobraževalna oddelka, kasneje pa še v keramiki, prežami, kemičnem .oddelku, laboratoriju, obratu strojnih služb in upravi. Izobraževanje bo enovito, vendar pa zaradi ekotnomsko-po-litične specifičnosti deljeno na:
a)	izobraževanje za 'potrebe delovnega mesta in
b)	družbeno-ekonomsko izobraževanje.
Namenjeno pa je predvsem novim 'delavcem, delavcem, ki potrebujejo dopolnilno znanje v stroki, prekvalifikacijo in onim, ki potrebujejo specializacijo.
Izobraževanje v centru ima namen usposobiti novodošle delavce za smotemo razmeščanje na delovna mesta, posredovati že zaposlenim delavcem dopolnilno znanje določene strdke, zaradi česar bodo še z večjim uspehom opravljali svoje delovne dolžnosti, ki jih delovno mesto zahteva, in končno ima Center za namen, posredovati delavcem vseh1 poklicev dn kvalifikacijskih stopenj v okviru podjetja veščino .in sposobnost za posebno zamotana in zahtevna dela, ki zahtevajo Obsežno stopnjo sposobnosti in spretnosti.
Center bo uresničeval svoje naloge s teoretično in praktično izobrazbo glede na potrebe dela in proizvodnih nalog podjetja. Nadalje bo nudil delavcem primerno strokovno, družbeno in ekonomSko-politično znanje, na osnovi katerega naj bi postali dobri proizvajalci in u.pravljailci v podjetju. Organiziral bo celotno izobraževanje v podjetju po enotnem sistemu s pomočjo sodobnih izobraževalnih metod in tehnik, ki temelje na znanstvenih' izsledkih moderne industrijske psihologije in pedagogike.
V izvrševanju nakazanega cilja .oziroma programa bodo naloge in način izvrševanja teh nalog Centra naslednje:
a)	razporeditev in planiranje celotnega .izobraževanja v podjetju na osnovi potreb proizvodnje in družbe,
b)	prirejanje uvajalnih in dopoljnjevallnih seminarjev za novo* sprejete dn že zaposlene delavce, katerim je treba nuditi novo in dopolnilno znanje o stroki, o predpisih HTZ, o organizaciji in politiki podjetja, o delavskem samoupravljanju, o delu sindikalne in partijske organizacije, o socialnem zavarovanju itd.
Center bo opravljal preko svojih oddelkov v posameznih obratih .glede na teoretično izobraževanje za delovno mesto naslednje naloge:
a)	organizira seminarje, tečaje in predavanja;
b)	razporeja in planira potrebe po izobraževanju s pomočjo vodilnih oseb uprave, obratov in Centra;
c)	sestavlja učne programe;
d)	sestavlja skripte in pripomočke, ki so po trebrn za priučevanje;
e)	razporeja vrstni red seminarjev;
f)	posreduje modeme metode izobraževanja za vodilno osebje v podjetju na internih in eksternih seminarjih.
Na področju praktičnega izobraževanja v podjetju pa 'bo Center opravljal naslednje naloge:
I.	Sestavljanje učnih načrtov s pomočjo analitične ocene delovnih mest in tehnološkega procesa za praktično izobraževanje.
II.	Skrb, da se delavcem, ki se izobražujejo, posreduje na delovnih mestih tisto praktično znanje po učnih načrtih, ki ga mora kandidat obvladati spričo razpoložljive opreme, tudi glede na njegove umske lastnosti.
III.	Proučuje metode in program dela na delovnih mestih, jih analizira, program pa preko delovodij ali mojstrov in drugih predpostavljenih posreduje sodelavcem v Okviru potreb celotnega izobraževanja in izobraževalnega procesa v podjetju.
Rezultati, učinki in uspehi, ki jih pričakujemo od organiziranega izobraževanja v podjetju, so naslednji:
—	Skrajšanje časa za učenje in priučevanje novih članov kolektiva.
—	Skrajšanje časa ne temelji na črtanju potreb po izobrazbi odnosno zmanjševanju učne snovi, ta čas lahko pridobimo z uvedbo sodobnih metod in tehnik poučavanja.
—	Zmanjšanje odpadkov in okvar v proizvodnji ter obenem izboljšanje kakovosti izgotovljenih proizvodov.
—	Hitrejše doseganje norm ter hitrejše priučevanje novim delovnim operacijam in novemu načinu dela.
—	Zmanjšanje števila nesreč dn telesnih poškodb pri delu.
—	Zmanjšanje izostankov z dela in fluktu-aeije.
—	Zmanjšanje obremenitve vodilnega kadra, ki se 'bo zaradi tega lahko bolj posvetil .proizvodnim nalogam.
—	Zboljšanje medsebojnih odnosov in povečanje zadovoljstva pri delavcih.
—	Zmanjšanje števila pritožb in zboljšanje delovne morale.
—	Zmanjšanje nadurnega dela ter znižanje stroškov vzdrževanja osnovnih sredstev in stroškov proizvodnje.
—	Povečanje priložnosti za napredovanje delavcev.
—	Večje možnosti za 'izboljšanje metod dela.
—	Pogojitev večjih možnosti za udejstvovanje delavcev v proizvodnji v smeri odkrivanja novih, uspešnejših načinov dela.
—	Zvišanje dohodka in sočasno posebnih dohodkov delavcev.
—• Zboljšanje zdravstevnega stanja delavcev.
—	Krepitev splošne družbene zavesti delavcev in čuta odgovornosti.
B. Z.
Zakon o jugoslovanskih standardih
20. julija tega leta je stopil v veljavo zakon o jugoslovanskih standardih. Z navedenim dnem preneha veljati uredba o jugoslovanskih standardih, zveznih predpisih o kakovosti izdelkov in proizvajalnih specifikacij ah ter ostanejo od teh 'predpisov v nadalje še v veljavi določbe o proizvajam oznaki, proizvajalni znamki in trgovski znamki (čl. 17 do 21, objavljeno v Ur. listu FLRJ 32/55 in 29/57).
Ze uvodoma smatramo-za potrebno 'poudariti, da bodo veljali jugoslovanski standardi, predpisani do dneva, ko začne veljati zakon o jugoslovanskih standardih (v nadaljnjem navajam samo kot zakon), za obvezne jugoslovanske standarde. Ta poudarek je potreben zaradi tega, ker imamo V Cinkarni že za nekaj proizvodov predpisan standard, ki dose-daj ni bil obvezen, bo pa obvezen od 20. julija tega leta dalje. V nadaljevanju sestavka bomo noskušali nakazati obveze, ki se nanašajo r.a obvezen standard in tudi na .posledice, ki bi sledile ob neupoštevanju obvez.
Racionalnejša proizvodnja in zagotovitev kakovosti proizvodov in del sta narekovali potrebe, da se izdajajo jugoslovanski standardi in izdajajo posebni predpisi o kakovosti del. Iz tistih razlogov je bil 'izdan tudi zakon. Jugoslovanske standarde predpisuje in predpise o kakovosti proizvodov izdaja Jugoslovanski zavod za standardizacijo. Jugoslovanski standardi veljajo v proizvodnji. in pri izvajanju del. So pa lahko obvezni ali pa neobvezni. Zoper tistega, ki se ne drži kot obvezno določenega standarda, se uporabijo upravni ukrepi in kazni, iki jih določa zakon. Pri tem bi opozorili, da se marajo uporabljati ti standardi že ob sami proizvodnji in pri 'izvajanju ded ter da se prestopek stori že ob sami proizvodnji in da ni potrebno za dejanski stan prestopka še eventualno dajanje v promet proizvodov, ki niso v skladu z obveznim standardom. Predpisi o kakovosti proizvodov pa so obvezni za vse proizvajalce in to že ob sami proizvodnji in tudi pri dajanju v promet.
V razliki z zgoraj omenjenimi pa lahko gospodarske organizacije same ali pa njihova združenja predpisujejo za posamezne proizvode in posamezna dela interne standarde.
Predpis imperativnega značaja pa je, da morajo gospodarske organizacije za posamezne proizvode predpisati proizvajalne specifikacije, im to 'takrat, če tako določa predpis pristojnega zveznega ali republiškega upravnega organa. S proizvajalnimi 'Specifikacijami se določijo elementi 'kakovosti in lastnosti 'posameznega proizvoda. Proizvajalne specifikacije v podjetju predpisuje organ, ki ga določajo pravila podjetja.
Za proizvode, ki so namenjeni za široko potrošnjo in za izvoz, pa zanje ni jugoslovanskih standardov, se lahko se posebnimi predpisi določijo minimalni pogoji za posamezne njihove kakovosti ter način preizkušanja in kontrole njihove kakovosti. Razen tega pa lahko zvezni predpisi določajo, da so gospodarske organizacije dolžne navesti na posameznih proizvodih sestavo, elemente to druge njihove značilnosti, način uporabe in vzdrževanja ter proizvajalno ceno, ceno v prodaji na drobno, ter tudi, da morajo imeti posamezni proizvodi atest. oz. certifikat, s katerim se ugotavlja, da je proizvod določene kakovosti.
Ne da bi se 'podrobneje ustavljali na vsebini jugoslovanskih standardov, ki jo morajo imeti, in na samem postopku pri predpisovanju jugoslovanskih standardov, kar je vse jasno določeno v samem zakonu, bi v kratkem navedli le, da mora jugoslovanski zavod za standardizacijo objaviti osnutke jugoslovanskih standardov v svojem uradnem 'biltenu, pri tem določi rak, v katerem lahko podajo prizadeti k objavljenemu osnutku svoje pripombe. Zanimiv je predpis, da se ne more predpisovati jugoslovanski standard za proizvode, ki v praksi še niso bili preverjeni ter jih je potrebno še pred njihovo uveljavitvijo preizkusili, ali so 'izvedljivi in uporabni.
Predloge za jugoslovanske standarde lahko stavljajo tudi gospodarske organizacije, 'predlogom pa je potrebno' priložiti osnutek standarda ali ustrezno dokumentacijo za njegovo izdelavo. Odločba o jugoslovanskem standardu mora biti objavljena v uradnem listu FLRJ ter mora biti objavljena v posebni uradni .izdaji Jugoslovanskega zavoda za standarizacijo najmanj mesec dni prej, preden se začne uporabljati.
Jugoslovanski standard mora .imeti skrajšano označbo JUS ter individualno -označbo po klasifikaciji jugoslovanskih standardov. Opozoriti bi bilo, da ne smejo imeti interni standardi imena jugoslovanskih standardov in tudi ne smejo biti označeni z označbami, ki so sprejete za jugoslovanske standarde.
Proizvodi, za katere se je predpisala proizvajalna specifikacija, se smejo dati v promet le, če proizvodi vsebujejo v specifikaciji izkazane elemente. Kadar je predpisana proizvajalna specifikacija, morajo slednjo gospodarske organizacije predpisati, in to še preden začnejo s proizvodnjo zadevnih proizvodov. Obvezen je predpis, da prtorajo voditi gospodarske organizacije poseben register proizvajalnih specifikacij.
Od jugoslovanskih standardov je dovoljeno popustiti v naslednjih primerih:
a)	v proizvodnji posameznih proizvodov za Jugoslovansko 'ljudsko armado,
b)	če običaji zunanjega trga tako narekujejo,
c)	če na tujem trgu ni mogoče kupiti oziroma prodati proizvodov po jugoslovanskih standardih,
d)	če kupovanje oziroma prodajanje proizvodov po jugoslovanskih standardih nima gospodarskega opravičila,
e)	če so upravičeni drugi razlogi za izvoz oziroma uvoz posameznih proizvodov.
Popustitev pa se ne sme lizvršiti le po volji gospodarske organizacije same, ampak je popustitev vezana na predhodni pristanek pristojnega državnega sekretariata, ki izda ali poseben predpis ali pa 'posamezno odločbo, s katero določi okvir ali pogoje za popuščanje. Popuščanje od oblike in velikosti proizvoda ter tudi od lastnosti, 'ki so določene s standardom, pa lahko dovoli direktor Jugoslovanskega zavoda za standarizacijo. jalci svoje proizvode, ki so vezani na standard, preden jih dajo v promet oziroma uporabo, preizkusiti, ali imajo 'kakovost to druge
Važno je določilo, da morajo dati proizva-
s standardom določene lastnosti; ta preizkus pa morajo opraviti ob pogojih, ki jih določa standard oziroma predpis o kakovosti proizvodov. Ce *se pri preizkusu ugotovi, da proizvodi ne odgovarjajo, jih je treba predelati ali popraviti, seveda če ni dana odločba za popuščanje. Pri 'proizvodih, ki so obvezno vezani na jugoslovanski standard, je lahlko določeno, da se smejo dati v promet vkljub temu, da povsem ne odgovarjajo standardu. Na takih proizvodih pa mora biti označeno, da se ločijo od predpisanega standarda odnosno od predpisa o kakovosti proizvodov in da so nižje kakovosti.
Nadzorstvo izvajajo organi tržne tošpek-oije i.n organi drugih pristojnih, inšpekcij zvezni izvršni svet pa lahko 'pooblasti tudi druge zavode, da kontrolirajo in preizkušajo, kako se uporabljajo jugoslovanski standardi in predpisi o kakovosti proizvodov. Pri opravljanju nadzorstva sme inšpektor zasliševati odgovorne osebe to priče, jemati vzorce in -po potrebi pritegniti za izvedensko delo tudi strokovne zavode in strokovnjake. O opravljenem delu pri nadzorstvu mora 'inšpektor sestaviti zapisnik neglede na to, ali je ugotovil kakšno nepravilnost ali ne. Ce -inšpektor ugotovi odstopanje od jugoslovanskih standardov, lahko odredi s pismeno odločbo, da je v danem roku prilagoditi proizvodnjo predpisanim standardom, lahko pa tudi .odredi, da je take proizvode v danem roku predelati oziroma popraviti, in da se lahko tudi označi, da so proizvedi nižje kakovosti. V kolikor pa bi lahko bili proizvodi, ki ne odgovarjajo standardom, nevarni za življenje in zdravje ljudi, ali pa da bi utegnila nastati velika materialna škoda, potem lahko .pristojni inšpektor prepove nadaljnjo proizvodnjo takih proizvodov oziroma nadaljnje izvajanje takih del. Ce -inšpekcijski organ ugotovi, da se proizvajalci niso držali standardov odnosno predpisov o kakovosti proizvodov, potem so d-olžni take 'kršilce prijavljati za 'kaznovanje.
x Za kršilce predpisov po zakonu o jugoslovanskih standardih so predpisane dokaj ostre kazni tako za gospodarsko organizacijo kakor tudi za odgovorno osebo. Izmed v zakonu predvidenih kazni bi samo navedli, da je kaznivo tudi že, če gospodarska organizacija ali odgovorna oseba ne bi hotela dati na razpolago organom inšpekcije gradiva to dokumentacije gradiva in dokumentacije, ki sta jim potrebna za kontrolo, ali se drži gospodarska
Pogled na novo ambulanto in del Gaberja
(Foto Ž,.|c i>.)
organizacija jugoslovanskega standarda oz. predpisa o kakovosti proizvodov.
Kot končno bi še omenili, da se z gospodarskim prestopkom dosežena korist storilcu odvzame.
S predpisi zakona so gospodarskim organizacijam naložene dokaj odgovorne naloge in bi bilo morda 'potrebno, da se v podjetju ustanovi oddelek ali pa vsaj zadolži oseba, ki bi spremljala in skrbela za skladno proizvodnjo po predpisih zakona po jugoslovanskih standardih kakor tudi po predpis* o kakovosti proizvodnje, skladno s tem Pa da bi tudi skrbela, da se dajo v promet * res proizvodi predpisane kakovosti.
Nesreča pri vlivanju cinka v topilnici
Dne 18. 5. 1960 ob 5.30 je pri ulivanju cinka prišlo do eksplozije. Cink je brizgnil v obraz in oži lov. Mastnaku, ki je v tem času posnemal vlite bloke.
Posledica je opeklina obraza in izguba enega očesa.
Delo je bilo razporejeno tako, da je topilec vlival cink v razpoložljive modele im neposred-nono za njim je posnemal (ponesrečeni tov. Mastnak. Pri vlivanju zadnjega modela je iz neznanega vzroka prišlo do eksplozije. Topilec, ki je vlival cink, je pravočasno odskočil, tako da ni bil močneje prizadet. Tovariš Mastnak, ki je posnemal predhodno ploščo, je bil nagnjen nad modelom, tako da mu je zaščitna inreža (ki jih pri vlivanju in vlečenju cinka ne uprabljamo več) odstopila od obraza in je dobil močan curek cinika pod mrežo v obraz.
delov pred vlivanjem, vendar se zaradi hitrega tempa in delne utrujenosti lahko pozabi pred vsakim vlivanjem pregledati modele in s item omogočiti varno delo.
Tudi pri vlivanju cinka je treba posvetiti več pažnje na reakcijo cinka v modelu — saj lahiko že v naprej opazimo, če prati nevarnost. Neposredno odgovornost za izvajanje tehnoloških postopkov nosita brigadir in topilec, ki zato odgovarjata obr ato vodstvu.
Naloga obratovodstva je, da kontrolira izvajanje tehnoloških postopkov in skrbi za osebno 'ter itehnično zaščito pri delu.
Obratovodstvo je dolžno prepričati delavce o nujnosti nošenja zaščitnih sredstev. Sredstva, ki ne odgovarjajo več 'svojim namenom, se morajo sporazumno z HTZ službo zamenjati za učinkovitejša. Nediscipliniranost pri nošenju zaščitnih sredstev je treba kaznovati.
Po malico s traktorjem
V poletnem času se lahko človek prej utrudi kot pozimi. Pot iz kemičniih obratov v okrepčevalnico je seveda precej dolga in prašna. Ni čudno, če človek v našem stoletju raje uporablja vozilo, kot pa, da bi šel peš .po malico.
To se je pripetilo nekemu tovarišu iz Cinkarne, ki je na poti v okrepčevalnico zagledal od šoferja zapuščeni traktor, se vsedel vanj ter se hotel odpeljati po malico. Pri tem pa je imel smolo, ker ni znal ravnati z vozilom. Pri menjanju hrzine je pogledal na menjalnik, ter se v tem trenutku zaletel v drog zunanje razsvetljave. To je bil vzrok, da je moral k zdravniku ne pa v okrepčevalnico.
Vožnja, ki je trajala kaj kratek čas, stane okrog 30.000 din in še disciplinsko kazen.
Mažemo pravilno jermenje?
Sotovariši so mu takoj priskočili na pomoč in mu odstranili cink iz očesnih votlin ter ga odpeljali v ambulanto, od tam pa takoj v bolnišnico.
V bolnici so ugotovili izgubo enega očesa in močnejše opekline po obrazu.
Do nesreče ne bi bilo prišlo, če bi posvetili pri vlivanju cinka več pažnje in če bi bile zaščitne mreže popolnejše. Nove mreže, katere so bile že mesec dni prej naročene, smo sprejeli šele sedaj. Vendar pa niso te mreže absolutno sigurne, ker pri večjih količinah vbrizganega cinka niso zmožne -preprečiti malenkostnih opeklin. Najbolj učinkovit bi bil ščitnik iz posebne mase, a tega pa ni mogoče uporabljati zaradi vročine ter načina dela v topilnici. Kritična točka pri tej nesreči je neupoštevanje varnostnih ukrepov pri tehnološkem postopku:'
1 Modeli se morajo pred vlivanjem pregledati, če so suhi in časti;
2. pri prvem vlivanju v mrzle modele se mora vliti tanko plast cinka — nikakor pa ne pota model.
Eksplozija v suhem in toplem modelu je praktično nemogoča , če ni model zanemarjen (drobci gline, sarže itd.).
Po navadi se niti ne zavedamo nevarnosti, katera preti .pri vlivanju cinka v modele. Tehnološki postopek sdcer predpisuje pregled mo-
Dne 16. 4. 1960 okrog devete ure se je teže ponesrečil delavec iz keramike tov. Kranjc Rudi, ki se priučuje za mlinarja šamota.
Imenovani je hotel namazati jermen, ki poganja samotni mlin. Prostor, v katerem so se nahajale jermenice oziroma transmisija, je popolnoma ločen od ostalih delovišč. Tovariš Kranjc se je že dva meseca proučeval za mlinarja samotnih surovin, tako da je bil podrobno upoznan z opravljanjem strojnih naprav. Na to, da ne sme mazati jermenice med pogonom, je bil opozorjen od neposrednega delovodje kakor tudi od starejšega mlinarja, pri katerem se je imenovani učil. Izjavil je. da se je pri mazanju jermenice zavedal nevarnosti. Ko je mazal jermenico, se je za trenutek zagledal v drugo stran, kar je bilo usodno. V tem trenutku mu je prijelo roko med jermen in jermenico, pri čemer je izgulbčl zavest. Ko je prišel k zavesti, je začel klicati na pomoč. Ko so to slišali sodelavci, so ga takoj odnesli v obratno ambulanto.
V bolnici so ugotovili dvakratni zlom roke in izvin noge.
Kje je vzrok nesreče?
Vsekakor je kot prvi vzrok neprevidnost in uporaba trde smole za mazanje jermenov, s katero ne bi smel jermena mazati med pogonom.
Da preprečimo nadaljnje nezgode, zahtevajmo samo tekoče smole za mazanje jermenov.
BRZOTURNIRJI
Odigrani so bili trije redni mešani brzo-tumirji z naslednjimi izidi:
Na brzotumirju v mesecu juniju je Sodelovalo 9 igralcev. Prvo in drugo mesto sta delila inž. Ripuš in Snajder s 7 točkami, tretji je bil Mraz 6 točk, četrti Dečko 5 točk, peti in šesti inž. Marjanovič in Persolja 3 točke, sedmi in osmi Zorko in Počivalšek, deveti Rus-tenpašič.
Na brzotumirju za mesec julij je sodelovalo deset igralcev. Prvo in drugo mesto so delili Dečko dn Snajder s 7 točkami, tretje in četrto Počivalšek in inž. Klinger s 6 točkami, peti je Persolja 4 in pol točke, šesti Mraz 4 točke, sedmi inž. Marjanovič 3 in pol točke, osmi in deveti Naraks in Rustenpašič 2 in pol točke, deseti Zorko 2 točki.
Izlet mladincev v Bohinj
Kot je že običaj, smo se z zamudo odpeljali izpred restavracije »Koper« na naš kolektivni izlet v Bohinj. Vožnja ni bila tako lepa kot bi sicer lahko bila, če nas ne bi vso pot spremljalo slabo vreme. Močan naliv nam je one-
Klj.ub slabemu vremenu je bilo razpoloženje v avtobusu vedro in živahno. Dovtipi in šale so kar deževale, tako da je včasih glasen smeh, ki je sledil posrečenemu dovtipu, preglasil hrup motorja.
Na brzotumirju v avgustu je sodelovalo devet igralcev. Tudi na tem turnirju sta delila prvo in drugo mesto Dečko in Snajder s 7 točkami, tretji je bil inž. Pipuš s 6 točkami, četrti Jančič 4 točke, peti inž. Marjanovič 3 in .pol točke, šesti Zorko 3 točke, sedmi Marjanovič jun. 2 in pol točke, osmi Naraks 2 točki in deveti Počivalšek 1 točko.
Blejsko jezero je bilo kaj kmalu za nami in dež je bil še kar naprej naš zvesti spremljevalec. Krasna gorenjska pokrajina, lepe gorenjske vasice s svojo znamenito arhitekturo, vse te lepote smo le bežno videli skozi orošena okna.
Ko smo prispeli v Bohinj, je splahnelo vedro razpoloženje, ki je vladalo v avtobusu. Saj nam je naliv prekrižal vse načrte, ki smo jih imeli za prvi dan bivanja v tem prelepem gorskem kraju. Sledile so skrbi s prenočiščem, katerih nas je po nekaj neuspelih poizkusih rešil hotel Belevue, kii leži na gričku ob jezeru.
Naslednji dan našega bivanja pa nam je bilo vreme le naklonjeno, tako da smo si lahko ogledali prelep bohinjski kot in se s pesmijo vozili po idiličnem jezeru.
UREDNIŠKI ODBOR »CINKARNARJA« ČESTITA SVOJIM BRALCEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE
29. NOVEMBRU
Mladinci v Bohinju
mogoča! razgled iz avtobusa po prelepi okolici.
Po pičlih dveh urah vožnje smo se ustavili v gorenjski metropoli — v Kranju. Ogledali smo si mesto, se okrepčali iin se odpeljali proti Bledu, ne da bi se ustavili, saj je lilo kakor iz škafa. Ogled Bleda smo morah torej odložiti.
Toda čas nas je neusmiljeno .preganjal; posloviti smo se morali od Bohinja, tega bisera našega planinskega sveta. Na spremenjenem programu smo imeli še ogled Bleda in blejske regate, ki se je prav takrat vršila. 2al je bil čas postanka na Bledu talko kratek, da nismo vedeli, kaj naj storimo, ali naj sledimo poteku tekmovanj, ali pa občudujemo to prelepo blejsko kotlino. No in talko je moral pač vsak po svoje ukreniti, kar mu je najbolj ugajalo.
Vožnja proti domu je pravtako potekala
v vedrem razpoloženju in prepevanju. Da bi ostali zvesti tradiciji, smo se seveda ustavili na Trojanah in se okrepčili z pečenicami, ki slovijo širom naše domovine.
Mladinci, ki smo se udeležili tega izleta, te zahvaljujemo mladinski organizaciji in njenemu aktivu, ki naim je omogočil, da smo preživeli nekaj prav prijetnih uric v alpskem svetu.
F. Leskovšek
ŠAH•ŠAH•ŠAH•ŠAH
Prijateljske tekme
Šahovski festival v Opatiji
V dneh ad 22. do 24. maja je bil iv Opata1 ji
III.	mednarodni šahovski festival za pokal maršala Tita
Te .tdoslej naj večje šahovske manifestacije se je udeležila tudi naša šahovska sekcija. Tekmovanje se je vršilo v treh grupah s dese-
Zmagovalci IX. skupine ŠK Beograd in cinkarniški tekmovalci
(Foto ing. Marjanovič)
timi skupinami, v teh pa je igralo 14 do 16 moštev. Glavni del tekmovanja je bal v Opatiji, 'kjer je v enajstih skupinah sodelovalo 150 moštev. V.ostalih dveh grupah, to je v Crikvenioi in Gavranu je bilo 10 skupin v vsaki grupi. Iz tega je razvidno, da je bilo 31 skupin z okoli 2300 šahisti. K temu naj dodamo, da so bili v Opatiji še turnirji za pionirje in pionirke ter iturnir mladink.
Zmagovalec v I. skupini v Opatiji je prejel prehodni pokal Maršala Tita. Tokrat je to bilo moštvo iz Sarajeva.
Naše moštvo je igralo v IX. skupini in med štirinajstimi sodelujočimi moštvi zasedlo IV. mesto. Prav zanimivo je, da so v tej skupini igrala tri slovenska moštva in to iz celjskega šahovskega okrožja. Vsa tri moštva so se uvrstila med nagrajence.
Za naše moštvo so igrali: 1. inž. Slavko Vrhovec, 2. Jože Snajder, 3. inž. Iskren Pipuš, 4. inž. Franc Klinger ter kot rezerva in tehnični vodja inž. Boško Marjanovič.
Ta festival je ipOkazal, da so takšna masovna tekmovanja izrednega pomena, saj najbolj pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju ša-histov. Tudi naše moštvo je navezalo mnogo prijateljskih stikov s soigralci in si pridobilo dragocene izkušnje v tem načinu tekmovanja.
Tekmovanje, ki je brezhibno potekalo, je organiziral ŠAHOVSKI SAVEZ HRVATSKE.
Podrobni izidi v IX. skupini in uspeh naših igralcev so razvidni iz priloženih tabel.
Naša sekcija je v mesecih juniju in juliju odigrala dve prijateljski tekmi, in sicer v Krškem dne 12. junija s šahisti kolektiva »Celuloza«. Na tej tekmi smo doživeli prav neprijetno presenečenje, saj so nas domačini odpravili z rezultatom 6:2. Res je, da je naše moštvo nastopilo nekaj oslabljeno, kar pa še vedno ni opravičilo za tako visok poraz.
Izidi posameznih partij so naslednji:
Ing. Vrhovec — Kos, remi, Snajder — Cizelj 1:0, ing. Pipuš — Ristič 1:0. Arh — Presečnik 0:1, Narafcs — Praskar 0:1. ing. Marjanovič — Hočevar remi, Zorko — Suštenič 0:1, Koklič — Arnšek 0:1.
Drugo tekmo smo odigrali dne 3 julija v Izoli s šahisti »DELAMARIS« Za to tekmo se je naše moštvo temeljito pripravilo, saj nam je bilo na tem, da izenačimo stanje v dosedaj odigranih dvobojih, kar nam je tudi uspelo. Dosedaj odigrani dvoboji so takole končali; Leta 1958 v Izoli so zmagali člani »Delamaris« z rezultatom 4:2. Lanskoletna ravanžna v Celju je končala neodločeno 3:3. V letošnjem srečanju pa je zmagalo naše moštvo z rezultatom 4:2.
Tekmo v Izoli je opisal predsednik naše sekcije inž. Marjanovič -takole: S posebnim veseljem se je naša ekipa odpravila na prijateljsko srečanje z našimi starimi prijatelji iz »Delamarisa« v Izolo. Posebnost njihove šahovske ekipe je, da je prav polovica nekdanjih članov CŠK.
2e po njihovih vabilih smo slutili, da nas mislijo posebno lepo sprejeti, nam razkazati vse zanimivosti njihovega kraja in da so celo vse pripravili, da bomo lahko prisostvovali nočnem ribolovu.
Ko smo se po prijetni vožnji z direktnim avtobusom iz Celja peljali skozi Koper, kjer nas je že pozdravil naš nekdanji sekretar CSK tov. Hojnik, in ko smo prispeli v Izolo, nas je pričakalo izbrano predstavništvo domačega moštva s tov Cijanom. Mišuro in Cahom na čelu. Takoj smo odložili našo prtljago v prijaznem hotelu »ZORA« in že smo šli proti »Delamarisu«. Tamkaj nas je prisrčno sprejel eden naših najboljših strokovnjakov za kon-servirana živila tov. inž. Saksida, iznajditelj
Moštvi Cinkarne in Metalnih zavodov »Tito« Skopje (Koto ing. Marjanovi«)
slovite »Argo«-juhe, in ob polnih krožnikih vseh mogočih »Delamaris« specialitet smo še zadržali v prijetnem pomenku. Tov. Mišura je stalno skrbel, da ne bi kdo imel prazen krožnik ali kozarec.
Po obilni »malici« smo si ogledali nadvse zanimive obrate: Oddelke za konserviranje sadja, paradižnika, ki so taikorekoč že polno avtomatizirani, oddelek »Argo«-juhe, oddelek krorriografije za opremo ambalaže, samo -izdelavo ambalaže za pripnemo ribjih konzerv. Ob odhodu je dobil vsak darilni paket najboljših izdelkov tovarne.
V popoldanskih urah so nekateri, med tem ko so drugi -počivali po dolgi vožnji in .izdatni malici, odšli na kopanje v lepo urejeno kopališče.
Zvečer smo bili povabljeni na ribolov, za katerega so vse pripravili organizatorji našega srečanja tov. Cijan in Cah. Ko se je bližal večer, 'se je nebo začelo z jugovzhoda 'temniti in nekateri naši igralci kot previdni »hribovci« niso zaupali morju in so se rajši usidrali v prijaznih prostorih »Zore«. Očitno je bilo, da Caissa ni bila naklonjena našim organizatorjem ribolova, kar komaj so se ladje oddaljile od obale in so hoteli začeti z lovom, je začelo precejšnje neurje z dežjem, tako da so se morali ribiči vrniti.
Drugi dan smo se podali v Portorož in si ogledali naše obmorsko kopališče štev. 1 in še Piran, kjer smo občudovali sindikalne počitniške domove naših tovarn. Pri »Treh vdovah« so nas dobro pogostili, na kar smo se vrnili v Izolo.
Popoldne je bilo naše šahovsko srečanje v posebnih prostorih hotela »Zore«. Razen obeh moštev je bilo prisotno precej »kibicev«. Po izmenjavi pozdravov, pri čemer smo našim gostiteljem izročili spominsko darilo, se je začel boj na črno-belih poljih. Čeprav prijateljsko srečanje, so se posamezne partije vodile z izredno bojevitostjo in trdovratno upornostjo. Prva sta v izenačeni poziciji sklenila remi par Snajder — Hojnik. S tem izidom sta zaključila partijo tudi Dečko — Cah, Ing-Marjanovie je zabeležil celo točko proti Jazbecu, ing. Vrhovec je na prvi deski -prisilil k predaji Mišuro. Na peti deski je ing. Klimgei taikorekoč izgubljeno igr-o spremenil v zmago. Nazadnje sta ostala diva stara celjska rivala še iz predvojnih časov: inž. Pipuš in Cijan. Cijan je pokaza-L, da se nahaja na domačih tleh in je kljub težki preizkušnji na s:noč-nem ribolovu le prisilil našega cinkarnišlkega matadorja k predaji. Za cinkamo je rezultat izpadel nad vse zadovoljivo z rezultatom 4:2 za naše moštvo. Po srečanju in večerji smo še malo posedeli na vrtu v »Arigoni« pri prijetni glasbi in občudovali naše primorske lepotice na plesu.
Naslednji dan, na Dan borca, smo si ogledali okolico Izole in že je bilo -treba misliti na povratek. Po osvežujoči kopeli v morju smo se še enlkralt zibrali z našimi gostitelji, ki so nam obljubili, da nam v jeseni vrnejo obisk, in se po ‘prisrčnem slovesu vrnili v Celje..
IX. skupina	Izidi po kolih					Stanje po kolih					%	Mesto
	I.	II.	III.	IV.	V.	I.	11.		III.	IV. | V.			
1. SUMBULUSA II. Sarajevo	1:27*	11:2	8:2V*	14:1	|	3:1 V*		17»	| 37»		6	7	87*	42.5	11.
2. 5. MAJ II. Bjelovar	2:17»	7:1 V*	10:0	6:2V* 1 8:17=		27» 1	4	4	67»	8	40.0	12.
3. SLAVI J A I. Kovačiča	4:1	6:4	14:1	12:1	1:27»		5	6	7	97*	47.5	9
4. PIONIRJI Sarajevo	3:3	5: V«	11:3»/*	10:1	12:2 10:17»	3	37*	7	8	10	50.0	&—8.
5. RAD II. Beograd	6:3	4:37=	12:3'/S	9:2		3	67=	10	12	137=	67.5	2—3.
6. OMLADINA Opatija	5:1	3:0	13:2	2:17=	7:1	1	1	3	47*	57*	27.5	13.
7. METAL. ZAVODI -TITO« Skopje	8:2',=	2:2' 'j	9.-1/i	11:17»	6:3	27»	5	57»	7	10	50.0	6—8.
8. GRAFICKI ZAVOD Zagreb	7:17»	12 :*/»	1:1*/*	13:3	2:27»	17*	2	37=	67:	9	4510_	10.
9. CINKARNA Celje	10:1	13:4	7:3'/*	5:2	14:2	1	5	87»	107=	127*	62.5	4.
io. Šahovski klub Beograd	9:3	14.1V*	2:4	4:3	5:27»	3	47»	87*	117=	14	70.0	1.
11. INDUSTROTEHNA Zagreb	12:2	1:2	4:7*	7:27=	13:3	2	4	47*	7	10		50.0	6—8.
12 ŽELEZARNA Štore	11:2	8:37*	5 :*/*	3:3	4:2	2	5V2	1 6		9	11	55.0	5.
13 ZORA Opatija	14:1	9:0	6:2	8:1	11:1	1	1	1 3		4	5	25.0	14.
14. STEKLARNA Rogaška Slatina	13:3	10:2»/»	3:3	1:3	9:2	3	57»	1 87»		117*	137=	67.5	2—3.
Izdaja Cinkarna Celje - Urejuje uredniški odbor - Za odbor odgovoren Janko Stadler - Izhaja mesečno - Tiska CP »Celjski tisk«. Celje
fa«El
I V I