Št. 11 (2274) ® Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 18. marca 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST S cc Ul o Videm žrmmd narodne mafije Protestni shod delavcev Vidma Krško, za katerega je predlagan stečaj — Korže-tov telegram z obljubo, a tudi s prikrito grožnjo — 23. marca v Ljubljano KRŠKO — Brez Rolfa Normana, direktorja ter v odsotnosti mnogih drugih, tudi vabljenih, so se delavci Vidma v soboto, 13. marca, pred krškim kulturnim domom zbrali na protestni miting. Na zborovanju niso imeli dela niti sindikalni redarji niti policisti, ker je potekalo mirno, čeprav na njem ni manjkalo glasnih, ostrih in povsem jasnih obtožb. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST t DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LI DOBER ODZIV POSAVSKIH ŠTUDENTOV SEVNICA - Dvodnevni seminar o podjetništvu, ki ga jc za posavske študente pripravila sevniška enota republiškega zavoda za zaposlovanje, za njegovo izvedbo in predavatelje pa poskrbelo sevniško podjetje KIN, je privabil v Brežice, Krško in Sevnico okrog 100 študentov. Največ jih jc bilo v Krškem, kjer so zaradi tega delali v dveh skupinah. HRVAŠKA PORAVNALA DOLG KRŠKO - Hrvaška je 11. marca poravnala 10 milijonov dolarjev dolga krški jedrski elektrarni, potem ko je Ljubljana zagrozila Zagrebu, da Hrvaška ne bo več prejemala elektrike iz. Slovenije, če ne bo plačala prevzete energije. Po hrvaškem nakazilu so nuklearki deblokirali žiro račun, delavci krške elektrarne Zbranim je v imenu sindikata Per-gam dolgo govorila odločna Aleksandra Libenšek. »Današnji miting resnice smo organizirali zaradi arogantnega odnosa vlade do celulozne in papirne industrije, zaradi še arogantnejšega odnosa lastnika do naše tovarne, zaradi skrajno zaostrenih razmer, nedvoumno in predvsem pa zaradi predloga lastnika o sprožitvi stečajnega postopka za Videm,« je dejala Libenškova, ki ne verjame, »da je stečaj edina rešitev«. Vse tisto, kar so povedali številni govorniki, ki so se zvrstili za Libenškovo pred mikrofoni na bleščeči ploščadi pred nekdanjim delavskim domom v okrilju Gubčevega spomenika in v senci stavbe razvpite Ljubljanske banke, govori o tem, da je Vidmov sedanji zlom samo vrh ledene gore. Tovarna je propadala nekako pred očmi slovenskih najvišjih političnih in finančnih krogov, je navzočim sporočila Libenškova, ko je rekla, da so Gorenc, Kos, Čargo, Mohorič, Norman, Korže, Tajnikar in Drnovšek krivi propada Vidma. Kot je menil Janez Rošker, nekdanji dolgoletni direktor Vidma, je tovarna žrtev gospodarskih kriminalcev, ki že daljši premišljeno privatizirajo Videm in so za to zelo dobro plačani. Na deluje mednarodna mafija, v katere dejavnost spada tudi podpis pogodbe z Normanom. Podobno so se ob udarjanju bobna in ob žalostinki pihalne godbe pred visoko dvignjenimi transparenti protesta, obupa in nemoči zvrstili za mikrofoni tudi predstavnik svobodnih sindikatov Jože Černoša, predsednik krške vlade Herman Kunej in številni drugi govorniki. Na zborovanju so zaman pričakovali povabljenega Uroša Koržeta, predsednika Sklada, kijejastnik, Vjdma. Namesto njega je prispel telegram. V rijem je med drugim rečeno, da »Sklad potrjuje svojo namero, da bo tekoče financiral proizvodnjo papirja in s tem omogočil neprekinjeno obratovanje papirnih stro- pa so dobili februarske plače. /////////////////////////////////^^^ I Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Spremembe, ki jim dajo misliti na 5. strani: • Črnomelj je v znamenju č na 6. strani: • Podaljševanje agonije ali reš na 8. strani: ._- • Mirna čaka na epidemijo na 9. strani: • Prenovljen duh, a duša ohranjena na 11. strani: • Kdo bo ugriznil v posavsko jabol na 12. strani: • Spomini starega furmana na 16. strani: Kot da se Novo mesto sramuje NCtlh^c, l&l % NA GREGORJEVO GRE KMET NA POUE - Sv. Gregor goduje 12. marca, v deželo prinaša sonce in veselje, je prvi znanilec pomladi V tem času že tudi ptički živahno žvrgolijo. Po ljudskem pripovedovanju naj bi se na Valentinovo začeli snubit, na gregorjevo pa je njihova svatba. Ob gregorjevem je dan daljši in pomladno prebujanje vabi na polje tudi kmeta. Letošnje gregorjevo je bilo lepo, prijeten in zelo obiskan pa je bil tudi sobotni že tradicionalni Gregorjev sejem na Veseli Gori pri Šentrupertu. Na sejmu seje zbralo veliko prodajalcev, od tistih, ki so prodajali živino, kovaške izdelke in suho robo, do prodajalcev sadik in semen ter tistih, ki so ponujali kramarsko blago. Dan je bil lep, topel in sončen in mnogi so na Veselo Goro prišli že zgodaj dopoldan ter s sadikami in semeni v rokah brž hiteli domov sejat in sadit. Sejem so organizirali šentruper-ška krajevna skupnost, njihovo turistično društvo in Kmečka zadruga Šentrupert in je zelo dobro uspel (Foto: J. Domiž) jev. Prav tako namerava Sklad čimprej zagotoviti sklenitev pogodbe o najemu Celuloze. Do uvedbe stečajnega postopka ostaja vodstvo podjetja nespremenjeno. Predsedstvu sindikata predlagamo, da po svojih najboljših močeh vzpostavi red in omogoči normalen potek vseh poslovnih procesov, s tem pa omogoči švedskemu delu vodstva normalno opravljanje dela v tovarni. Do uvedbe stečaja bo naloge prokurista v podjetju opravljal mag. Damir Cibic, član upravnega odbora. Kar zadeva prenos poslovanja z Vidma na podjetje Videm papir, vas obveščam, da bo sklad ob uvedbi stečaja zagotovil, da bo vodenje Videm papirja prevzel domači direktor. Če sindikat ne bo mogel zagotoviti normalnega funkcioniranja vodstva in pravnega reda v podjetju v tem prehodnem obdobju, bo Sklad prisiljen redefinirati svoje namere glede zagotavljanja financiranja proizvodnje v Vidmu.« Prišlo je še nekaj telegramov, in sicer v podporo Vidmovim delavcem. M. LUZAR TUDI VI, OSTA LI — Na Koržetov sobotni ultimat je Libenškova odgovorila, dasedelavci Vidma in sindikat ne damo izsiljevati Ker Koržeta ni bilo v Krško, bodo šlipapirničarji, združeni v 21.000—članski Pergam, 23. marca v Ljubljano, kot je napovedal v soboto v Krškem Dušan Rebolj, predsednik Pergama. Normana in njego vih pa sindikat ne bo več pusti! v Videm. »Tako kol smo pred dnevi nagnali nekatere, tako bomo neki ponedeljek ali torek še preostale, ki ne bodo delali v interesu ohranitve Vidma,«je obljubila A leksandra Libenšek. (Foto: L. M.) Delavci obrata Adrie zavzeli »svojo« tovarno Nova proizvodnja? BREŽICE Delavci brežiškega obrata Adrie Caravan so v ponedeljek zasedli tovarno in postavili delavske straže. Pravijo, da bodo vztrajali, dokler ne bodo dočakali ugodnejše rešitve zase, za svojo tovarno in za svoja delovna mesta. Predlagali so, da bi akcijo za oživljanje proizvodnje v njihovem obratu vodil občinski izvršni svet. Ostro protestirajo, da bi Adria tovarno prodala in da bi izkupiček namenila za sanacijo novomeškega dela tovarne. V sindikatih menijo, da gre pri sklepu upravnega odbora Adrie Caravan o prodaji tovarne na licitaciji za kršenje določil pogodbe, zato bodo morali pravice delavcev iztožiti. Zavzemajo se, da bi ves denar, ki ga je podjetje dolžno brežiškim delavcem, spremenili v kupnino za tovarno. Ta ne bi smela biti večja, kot je bila še nedavno, ko so tovarno ocenili zaradi prodaje mirenskemu Tomu. Po pismu, ki so ga iz Brežic poslali predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku, je ministrstvo za gospodarstvo navezalo stike z občino in jo v petek zaprosilo, naj podrobneje obdela možnosti za bodočo proizvodnjo v tovarni. Po zadnjih informacijah občinski izvršni svet pripravlja predlog programov. UMIRJENO DOGOVARJANJE — Na pobudo slovenske strani so se v torek v hotelu Grad Otočec sestali delegaciji, kisla ju vodila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije Jožica Puhar in minister za delo in socialno varstvo Republike Hrvaške Josip Juras. Delegaciji sta se podrobneje pogovarjali o sklenitvi meddržavne konvencije o socialnem zavarovanju, ki bo vsebovala načela uavarovanja in pravice ljudi na vseh področjih, kiju pokrivata obe ministerstvi. Že i torek so oblikovali posebne delovne skupine in določili roke. Pričakujejo, da bo konvencija pripravljena za obravnavo že koncem aprila, sredi poletja pa že podpisana. (Foto: Janez Pavlin) V NEDELJO TV FILM O KRKI NOVO MESTO - V nedeljo, 21. marca, ob 20.55 bomo lahko na prvem programu slovenske televizije gledali film o dolenjski reki Krki. Žal film ne bo govoril toliko o njeni lepoti, kot o rijc-nem tihem in tragičnem umiranju. Štirideset minut trajajoči ekološki dokumentarce z naslovom Krka - poročilo o reki, je posnela ekipa Filmal Pro v koprodukciji z dokumentarnim programom ljubljanske televizije. Režiral ga je novomeški filmski delavec Filip Robar-Dorin, ki jc tudi soscenarisl filma, scenarij je napisala Aleša Valič, strokovni sodelavec jc bil mag. Jorg Hodalič, sodelovali pa so še Republiški sekretariat za varstvo narave in urejanje prostora, novomeški Zavod za higieno in medicino dela ter drugi. PODPIS PQQODBE IN BREŽIŠKA POMLAD V PRESTOLNICI LJUBLJANA - Podjetje Vino Brežice bo v torek, 23. marca, pod večer v mestni hiši v Ljubljani podpisalo koncesijsko pogodbo z mednarodnim proizvajalcem brezalkoholnih pijač Schrvcppcs International Ltd. iz Londona. Podpis bo potrdil ekskluzivno pravico proizvodnje in prodaje Schrvcppsovih proizvodov v Sloveniji. Ta dan bo od 12. do 19. ure na Mestnem trgu v Ljubljani tudi bogat kulturno-zabavni program z naslovom Brežiška pomlad. V programu bodo sodelovali: pihalni orkester iz Kapel, lutkovno gledališče, ženski nonet iz Artič, pesnica Dragica Dani, folklorna skupina iz Artič in moški oktet iz Pišec. Obiskovalci Brežiške pomladi bodo lahko prisluhnili zvokom citer in glasbi ansambla Tonija Sološka ter govoroma predsednikov občin Brežice in Ljublja-na-Center. Na stojnicah bodo predstavili turistično ponudbo občine Brežice, podjetji Vino Brežice in Agrariacvctjc ter čebelarstvo, steklarstvo, lončarstvo in delo aktivov kmečkih žena. Z izjemo sobote, ko bo nastopilo prehodno poslabšanje, bo druga polovica tedna sončna in topla. NOVO MESTO — Predstavniki novomeške občine oz. njenega vodstva so nedavno kar na treh koncih navezovali stike s tujino. V italijanski pokrajini Trento je bila na obisku občinska delegacija pod vodstvom predsednika izvršnega sveta mag. Boštjana Kovačiča. Ponovno je bila potrjena že lani izražena pripravljenost vlade Trenta za sodelovanje ter za strokovno in materialno pomoč pri razvoju dolenjske regije, predvsem turizma. Slovenska stran naj bi v najkrajšem času pripravila celovit projekt razvoja turizma, za izvedbo konkretnih projektov pa bo ustanovljeno mešano podjetje. V Villafranci del Penedes v španski pokrajini Katalonija je bil delovni sestanek v zvezi z izvajanjem programa ECCO, ki ima namen okrepiti vezi med sodelujočimi občinami predvsem na področju ekologije in s tem v zvezi z razvojem naravnega turizma ter krepiti vezi med regijami evropske skupnosti in srednje ter vzhodne Evrope. V okviru programa ECCO je novomeška občina nosilka teme po zbiranju in selekcioniranju odpadkov. V portugalskem mestu Lourinha pa je bil delovni sestanek v zvezi z organizacijskimi pripravami na izvedbo projekta »City and development« v okviru programa Uvertura. Z njim želi EGS pospešiti razvoj malih podjetij v manj HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Sadjarji se morajo bolj povezati Uspešni dnevi v Artičah ARTIČE — V petek so se končali Sadjarski dnevi Posavja, ki jih je pod generalnim pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter ob pomoči izvršnih svetov posavskih občin pripravilo Sadjarsko društvo Posavja. Najbolj odmevna sta bila prva dva dneva, ko so govorili o uporabi kemičnih sredstev v sadjarstvu in o sodobnih tehnoloških pristopih v pridelavi jabolk in hrušk. Nekoliko manj udeležencev so pritegnila predavanja o ostalih sadnih vrstah ter o trženju in organiziranosti v sadjarstvu. Prireditelji ocenjujejo, da se je v štirih dneh udeležilo predavanj okrog 500 različnih sadjarjev iz Posavja. Predavali so najuglednejši domači strokovnjaki v sadjarstvu in nekateri gostje iz Italije, Nizozemske in Nemčije, ki so predstavili svoje izkušnje v sadjarstvu. Organizatorji so pripravili tudi prodajno razstavo kmetijske mehanizacije in orodij ter več komercialnih predstavitev proizvajalcev kemičnih sredstev in namakalnih sistemov. Sadjarske dneve Posavja, ki jih nameravajo pripraviti tudi prihodnje leto, so zaključili v s panoramsko vožnjo in ogledom nasadov sadnih dreves v okoliških vaseh. Več o posavskem sadjarstvu v Prilogi. ____________________B. D -G. V SOBOTO ŠE REGIJSKO TEKMOVANJE ČRNOMELJ - V hotelu Lahinja bo v soboto, 20. marca, ob 17. uri regijsko tekmovanje mladih v kmetijskem znanju. Sodelovalo bo 13 ekip iz širše Dolenjske. Vabljeni so tudi poslušalci. JUTRI SPET RAZSTAVA FARA - Jutri, v petek, 19. marca, ob 18. uri bo v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprta razstava del kočevskega slikarja mag. Janeza Černača. Tri novomeške delegacije na delovnih obiskih na Zahodu Sodelovanje z italijansko Trento, špansko Viliafran-co del Penedes in portugalsko Loiirinho razvitih regijah Evrope in s tem pomagati pri celotnem razvoju teh pokrajin. V programu sodeluje pet mest iz različnih evropskih držav, Novo mesto pa je eno od dveh, ki bo dobilo pomoč pri razvoju malih podjetij. POGOVORI SO V RESNICI NEUSPEŠNI KRŠKO - Ministra Lojzeta Peterleta moramo s tega mesta opozoriti, naj ne govori o uspehih slovenske diplomacije v pogajanjih s Hrvaško. Glede jedrske elektrarne Krško niso slovenski pogajalci uspeli v ničemer. Zato mi nočemo biti žrtve za dobre sosedske odnose s Hrvaško. S takim pozivom, ki ga je prispeval v razpravi Branimir Vodopivc, so sc strinjali udeleženci nedeljske letne konference krške podružnice Slovenske ljudske stranke. Poziv je nastal v prepričanju, da različni dogovori glede nuklearke zagotavljajo Hrvaški več ugodnosti kot Sloveniji. Zato so omenjeni poziv udeleženci izrekli hkrati tudi kot zahtevo, da mora Hrvaška nositi breme jedrske elektrarne v enaki meri kot Slovenija. Nastati mora nov meddržavni dogovor, ki ho predpisal obema stranema skrb za odlagališče radioaktivnih odpadkov. V obljubljeni deželi Bliža se pomlad in Slovenija ima 120.000 brezposelnih (Utrip, TV Slovenija, 13. marca). V tem trenutku vam ne bo noben direktor potrdil suma, da se delavcem mogoče godijo krivice, ko jili mečejo na cesto. V najboljšem primeru se direktor omehča v priznanje, da je možno, da je kje kaj tudi krivičnega. Toda v njegovi firmi je vse v redu. Novodobni menedžerji znajo stvar razložiti zelo enostavno: z uvedbo demokracije je v dotlej komunistični Sloveniji nastopilo tržno gospodarstvo, delavcev je v tovarni zdaj preveč in moramo jih odpuščati Odpuščamo jih tako, kot to določa zakon. Če odpuščanje delavcev na Slovenskem torej teče pravno tako kot je treba, s tem še ni rečeno, da je v tem odpuščanju vs:! že kar malce ošabne slovenske metropole. Tako je pač doživlja! in iskreno opisal življenje v Mariboru. Z Mariborčani pa je tako: eni so sc teh Štihovih besed oklenili in že leta in leta ob vsaki priložnosti Mariborčanom (in sebi?) očitajo, da živijo v dolgočasni kulturni provinci, drugi pa sc ob tem pridušajo - med slednjimi je tudi rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman - da številnim najvplivnejšim Mariborčanom manjka samozavesti ter da premalo cenijo domače strokovnjake in ustvarjalec. Medtem ko sc starejši pričkajo ali živijo v slovenski provinci ali štajerski metropoli, pa mariborska mladina vse bolj živi življenje, primerljivo z življenjem ntla- PROTEST PROTI PREKUPČEVANJU IN BREZPOSELNOSTI—Za sobotni protestni shod v Mokronogu zoper domnevne nepra vilnosti pri preprodaji oz. oddaji stanovanj beguncem, njihovo zaposlovanje itd so organizatorji raznosili po hišah okrog 500 vabil. Pred Cvetanovo mesnico se je zbrala približno desetina tega števila neposredno vabljenih ljudi. Demonstranti so bili dobro opremljeni s številnimi transparenti, meddrugim tudi z napisi Ne bodi, kjer te ni nimamo radi!, Zbirno mesto je Čatež!, Ne izdajajamo delovnih viz zaradi groženj!, Delovna mesta Slovencem, ne beguncem!, Prekupčevalce stanovanj je treba kaznovati!« itd Tako opremljeni so, potem ko so prek megafona prebrali z vsebino transparentov ubrano protestno pismo, ki ga bodo poslali na več naslovov, disciplinirano odšli na sprehod po mokronoških ulicah, pozivali krajane, naj sejim pridružijo, a sejih je za to odločilo le nekaj, in se nato razšli To naj bi bil predvsem socialni protest, so poudarili (Foto: P. Perc) BAJŽELJ ZAPUŠČA NOVOLES NOVO MESTO - Z marcem sc od Novolesa na lastno željo poslavlja zdajšnji generalni direktor Milan Bajželj. V podjetje, ki je bilo pred sanacijo ali stečajem, je prišel junija 1991. Novoles je že to leto zaključil z dobičkom, leto 1992 pa z manjšo izgubo. Lani se je realizacija v Novolcsu sicer povečala za petino, delež izvoza iz 45 na 61 odstotkov in produktivnost za 31 odstotkov, merjena s številom delavcev, po delovnih urah pa kar za 44 odstotkov. Novoles je preživel tudi januar 1993, čeprav so mnogi najrovcdovali, da ne bo, saj so zapadli v poravnavo dolgovi iz prisilne poravnave. Milan Bajželj, ki s 1. aprilom odhaja v kranjsko Iskro -Električno ročno orodje, je ob pomoči Jožeta Kneza, Eda Resmana in drugih sodelavcev opravil sanatorsko nalogo, zaradi katere je prišel v Novoles. Tudi novo vodstvo pa čaka reševanje še mnogih problemov. ZAHTEVAJO IZREDNO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE — 76 delavcev Tehnoloških sistemov Sevnica (TSS), razjarjenih, ker niso dobili januarskih plač, je 10. marca zjutraj sklenilo, da n?bodo izpustili iz tovarniške hale novopečenega direktorja TSS Milana Senice (na sliki med delavci), dokler jim ne zagotovi izplačila OD. S pomočjo posojila Sklada za razvoj, kateremu je prejšnji direktor Dušan Borštar proti volji dela vcev prodal TSS, mu je to tudi uspelo. Kovinarji TSS terjajo izredno sejo SO o TSS. (Foto: P. Perc) Kmetov se že loteva obup Na semiški okrogli mizi o kmetijstvu se kmetje niso mogli potožiti predstavnikom republiške vlade SEMIČ — Čeprav so si v Slovenski ljudski stranki zamislili, da bo okrogla miza v Semiču pogovor kmetov o njihovih problemih z vladnimi predstavniki, pa slednjih v Belo krajino ni bilo. To so ocenili kot dokaz več, da ima vlada vse manj posluha za kmete. Alojz Metelko, podpredsednik kmečke zveze pri SLS je dejal, da od lanskega aprila, ko je prišla' na oblast Liberalnodemokratska stranka, le-ta vodi v kmetijstvu anarholiberalistično politiko. Vse težave v državi hoče naprtiti na pleča 8 odst. prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Podpredsednik zadružne zveze Slovenije Franc Pribožič, ki je bil na vseh pogajanjih z vlado, je dejal, daje dobil občutek, da v naši državi kmet ni potreben. Obregnil seje tudi ob poceni uvoz kmetijskih pridelkov, ki je prinesel mastne dobičke le posameznim uvoznikom, ne pa državi. Sekretar SLS dih v srednjeevropskih mestih. V zadnjih letih so kot gobe po dežju zrasle ustanove alternativne mladinske kulture: uveljavil sc je študentski radio MARS, zrasel je Dom ustvarjalnosti mladih, vedno je živahno v Mladinskem kulturnem centru, študentska Katedra ohranja svojo neodvisno in kritično držo, uspešno deluje več mladinskih gledaliških skupin, Zveza kulturnih organizacij sc je bistveno pomladila, mladi literati so začeli izdajati revijo “Locutio”, dijaki so začeli izdajati list “Kar tako”, v osmih zasebnih galerijah in številnih avlah sc predstavlja vse več mladih likovnikov in še bi lahko naštevali. Mnogi Mariborčani pa niso mogli verjeti svojim ušesom, ki likali nič je v mestu, ne dogaja”, ne, da mladi bi prisluhnila predavanju Šveda Šmita Krišne Svvamija o Krišni, ki ga Indijci častijo kot 8. utelesitev božanstva. V nabito polni dvorani so mladi radovedno poslušali predavanje o hinduizmu. Naraščajočemu zanimanju mladine za filozofska vprašanja sledi tudi Pedagoška akademija v Mariboru, ki bo že letos uvedla študij filozofije in sociologije, skupaj s teološko fakulteto pa še interdisciplinarni študij teologije. Univerzitetno mesto s katedrami za filozofijo, sociologijo in teologijo ter mesto s škofijo, evropsko uveljavljeno Dramo in Opero ter živahnim študentskim življenjem vse manj spominja na “industrijsko puščavo”. Žal pa je tako, da v mestu ob Dravi tovarna za tovarno... TOMAŽ KŠELA Franci Feltrin je ponovil, da kmetje ne zahtevajo dražjih živil na policah, ampak le, da dajo kmetom več denarja od razlike med ceno pridelka pri kmetu in v prodajalni. Predsednik metliške SLS Slavko Dragovan pa je prilepil obliž, na kmetijsko ministrstvo, češ da se zaveda problemov, a je nemočno, kej je vse odvisno od Kračunovega ministrstva. Kmet Tone Pezdirc-Mikolaš s Kra-sinca je obžaloval pičlo udeležbo kmetov na okrogli mizi. To je po njegovem dokaz pomanjkanja kmečke stanovske zavesti in kmečkega obupa, ker ne verjamejo več, da jih bo lahko še kdo izvlekel iz kmečke revščine. »Očitno ni na vrhu nikogar, ki bi lahko trezno razmišljal o razmerah v kmetijstvu in se zavedal posledic, ki grozijo. Edino, kar • Kmetje so spomnili poslanca v državnem zboru Alojza Metelka, naj se v parlamentu zavzame, da bodo kmetom priznali delovno dobo tudi pred letom 1972. Po drugi strani pa so potarnali. da so nekateri kmetje zaradi pomanjkanja prenehali plačevati prispevke za SPIZ ter pozabili na to, da bi sploh kdaj dobili pokojnino. nam ostane, je, da nehamo delati, saj protesti teh ljudi očitno ne bodo spametovali« je dejal Mikolaš ter pristavil, da je na kmetijah danes tako kot pred drugo svetovno vojno. »Razočarani smo tako starejši, ki smo se zavezali zemlji, kot naši potomci, ki na kmetijah ne vidijo prihodnosti. Za to smo krivi tudi sami, ker na volitvah nismo stavili na ljudi, ki bi spremenili razmere.« Predsednik črnomaljskih krščanskih demokratov Franc Stariha ni odrekel kmetom pomembne vloge, ki jo imajo tudi pri poseljenosti in urejenosti krajine. vendar mu-ni bilo razumljivo, zakaj želijo kmetje že po 30 dneh rušiti novo . vlado. Pribožič mu je oporekal, da vlada ni nova. temveč stara, z nekaj novimi ministri. »Ne gre za rušenje vlade,« je zagotovil. »Če pa že, kmetje ne bodo edini, kiju bodo zrušili, ampak tudi sindikati in gospodarska zbornica. Sicer protest kmetov ni politična zadeva, ampak ekonomska nuja.« M. BF.ZF.K-JAKŠE Kmetijstvo propada, vlada pa nič Okrogla miza v Trebnjem TREBNJE Na petkovi okrogli mizi z naslovom Ali kmetje potrebujemo kmetijstvo v Trebnjem so se poleg predsednika Slovenske kmečke zveze dr. Franca Zagožna in trebanjskega poslanca v državnem zboru Alojza Metelka na okroglo mizo prišli tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo in zadružne zveze ter predstavniki trebanjske občine, župan Ciril Pungartnik, predsednik IS Jože Rebolj in drugi. Predsednik SKZ dr. France Zagožen je v uvodu najprej predstavil kritično stanje v slovenskem kmetijstvu in poudaril, da so bili dosedanji pogovori z vlado neuspešni. V Sloveniji imamo le 2,5 odst. najbolj produktivnih kmetij, vendar tudi tem kmetom odkupne cene mleka pokrivajo le še 60 odst. stroškov. Tudi narasle dajatve najbolj prizadenejo čiste kmete. Mnogi kmetje se zaradi tega odpovedujejo zavarovanju in se zadolžujejo. Predstavnik ministrstva za kmetijstvo g. Obal je podprl zahteve kmetov in povedal, da ministrstvo z vsakim svojim predlogom naleti na odgovor, da se inflacija ne sme sprostiti, čeprav sprememba odkupnih cen ne bi smela vplivati na ceno hrane. Dejali so, daje treba jasno pokazati, da je protest uperjen proti vladni politiki in ne proti porabnikom. Polna dvorana trebanjske občinske skupščine pa je z aplavzom pozdravila misli tajnika Zadružne zveze Slovenije inž. Viktorja Marinca, ko je dejal, daje kmetijstvo treba ohraniti in spraviti naprej. Javnosti je potrebno odpreti oči, da se zave, da kmetijstvo propada, vlada pa ne stori ničesar. VZORNA PODRUŽNICA DVD ŠENTRUPERT - V podružnici Društva vinogradnikov so pripravili pokušnjo lanskega vin, na katero so vinogradniki s tega območja prinesli 72 vzorcev. Najvišje ocene so prejeli vzorci: renski rizling 16,80, rose 15,84, dolenjsko belo 16,60, cviček 15,30 in žametna črnina 15,20 točke. Zaradi izrazitih napak je bilo izločenih 8 vzorcev. V nedeljo je bil na Veseli Gori redni letni zbor vinogradnikov te podružnice. Sprejeli so program dela in podelili odličja. Predsednik DVD Peter Brcar je še posebej pohvalil prizadevnost članov te podružnice. Na koncu je bilo družabno srečanje, ki je trajalo pozno v noč ob pokušanju vzorcev vin in zakuski, ki so jo pripravili člani turističnega društva. • Navada je močnejša kol (Nemški pregovor) • Lonec bolje kuha ne e (Indijski pregovor) 'ji j >eči. • Navada je najprej lahka kot pajkova mreža, kmalu pa postane močna kot žica. (Talmud) OBVESTILO! Zavarovalnica TILIA obvešča, da so od 15. marca dalje cenitve avtomobilskih škod v prostorih tehničnih pregledov AVTOHISE PIONIR v Ločni. Tam uredite tudi vse ostalo v zvezi s škodnim dogodkom. Cenitve so od ponedeljka do petka od 7.30 do 13. ure, po 13. uri pa so ogledi na terenu. naša anketa Nova nada za brezposelne? Število brezposelnih je v Sloveniji naraslo že na dobrih 120 tisoč, kar je za 27,6 odst. več kot v začetku lanskega leta. Zmanjševanje števila delovnih mest naj bi bilo v resnici še večje, saj statistika kasni z beleženjem dogajanj. Nezaposlenost naj bi bila že skoraj 18-odstotna. Za primerjavo povejmo, daje bilo pred desetletjem v Sloveniji 16.556 nezaposlenih, brezposelnost pa dveodstotna. Ekonomski (Bajtov) inštitut je v januarskem pregledu gospodarskih gibanj med drugim opozoril, daje lanska eksplozija plač in pokojnin prispevala k opaznemu povečanju brezposelnosti in onemogočila težko pričakovano spodbujanje rasti. Tako je očitno mislila tudi slovenska vlada in se odločba zamrzniti plače kot najpomembnejši narodnogospodarski strošek. Če tega ne bi storili, naj bi šel slovenski razvoj (pravijo vladni predstavniki) svojo dosedanjo pot poglabljanja recesije in tudi brezposelnosti. Parlament je pritegnil vladi in potrdil ponujeno zamrznitev plač, a le tistih pod kontrolo. To pa so plače revnejšega sloja slovenskega prebivalstva, ki pa je še zmeraj presrečno, da si sploh lahko samo služi kruh. Na to, ali bo zamrznitev plač resnično prispevala k prenehanju recesije in ali bo pri-nesla novo upanje dobrim 120 tisoč nezaposlenim, ki bi dali marsikaj, da bi lahko delali, pa bomo morali še počakati. Zal! V tem času lahko tudi le upamo, da se armada brezposelnih ne bo bistveno povečala. Kaže pa slabo. x . ROMAN LESAR, strugar iz Ribnice: »Že dve leti sem prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Ker imam opravljeno le pripravništvo, je za službo še težje, saj povsod zahtevajo delovne izkušnje. Z desetimi tisočaki, ki jih dobivam, brez materine pomoči ne bi mogel preživeti. Hudo je, zato si pomagam s priložnostnimi deli. Upam, da bo bolje in da bom dobil kakšno redno zaposlitev. Da bi se rešil brezdelja, sem pripravljen prijeti za vsako delo.« JOŽICA SIMONIČ, kuharica iz Mozlja pri Kočevju: »Nobene prihodnosti ne vidim. Mislim, da bo celo še slabše. Ne vem, koliko smo sploh še sposobni prenesti. Ne razumem, da se nihče ne vpraša, kako lahko človek živi s 14 tisočaki. S tem ne moreš ne živeti ne umreti, kaže pa, da to nikomur ni nič mar. To me boli, ker mislim, da si tega nismo zaslužili. Sram meje, da moram po 28 letih dela zdaj čakati na pakete Rdečega križa.« DARJA GORENEC iz Čilpaha pri Trebelnem: »Več kot 10 let sem navsezgodaj odhajala na delo v Litostroj in se iz Ljubljane vračala pozno popoldne. Plača je bila vsak mesec, kakršnakoli že. Sedaj sem že dobro leto brez službe, doma je tudi mož, imava pa dva šoloobvezna otroka. Imamo malo zemlje, a premalo, da bi od njc?lahko živeli. Živimo zelo težko. Že od lani iščem kakršnokoli delo, a zaman. Sedaj grem še na šiviljski tečaj na Mirno.« JOŽE ZIDAR z Malega Kamna, Krško: »Kot presežni delavec sem brez službe in že dve leti na borzi dela. Vmes so me enkrat poklicali nazaj v Kovinarsko, a le za nekaj tednov, potem me niso več potrebovali. Kako bo naprej, ne vem. Podjetja ne bom-ustanovil. Kako naj ga? Čakal bom pač, da se kaj najde. Pripravljen sem prijeti za vsako delo, da je le človeku primerno in pošteno plačano.« LJUBICA UDOVČ, ekonomska tehni-ca iz Tržišča: »Devet mesecev sem bila zaposlena v krmeljski Metalni, zdaj pa sem že tretje leto brezposelna. Pri zavodu za zaposlovanje dobivam denarno pomoč, kar je gotovo bolje kot nič, a raje bi si sama služila kruh. V bližnji prihodnosti ne vidim nobene možnosti za zaposlitev. Precej trda bi mi predla, če moj življenjski sopotnik ne bi imel rednega dela pri zasebniku.« BERNARDA TEROPŠIČ iz Krenovega: »Danes je največja sreča, če človek dobi delo. Če je to stalna služba, pa je za 'znoret’ od veselja. Čeprav nimam nobenih pravih izkušenj, sem bila pripravljena prijeti za kakršnokoli delo. Po skoraj letu dni, kar sem bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje, sem sedaj dobila službo administratorke v Ljubljanskih mlekarnah. Pri iskanju zaposlitve so mi pomagali vsi, na koncu je bil uspešen moj oče.« IVAN VUČAJNK, direktor Agrarie, proizvodnja in trgovina, Brežice: »Bodočnost nezaposlenih niti v prihodnjem letu še ne bo rožnata. Število brezposelnih se bo še povečalo. Republiški programi so nerealni, saj ne povečujejo fizičnega obsega proizvodnje. Razvija se samo preprodajanje, ki ne zagotavlja razvoja in večjega števila novih delovnih mest. Manjkajo spodbudni krediti ali državne garancije za tuje kredite.« DARKU PAŠIČ, lesarski tehnik iz Brda rcev pri Dragatušu: »Brez dela sem od lanskega septembra, ko sem končal pripravništvo. Kmalu bom šel k vojakom. Upam, da se bodo v tem času razmere že toliko uredile, da bom potem našel zaposlitev. Ni mi vseeno, da nimam službe. Vendar pa sem po naravi optimist, na svet gledam s svetlejše plati in sem prepričan, da bo moje brezposelnosti kmalu konec.« BORIS JURAJEVČIČ, obdelovalec lesa iz Rosalnic pri Metliki: »Ker je prišlo v delavnici, kjer sem delal poltretje leto, do prenosa obrti z očeta na sina, pri čemer je bilo treba v delavnici odpraviti nekatere pomanjkljivosti, sem se znašel na zavodu za zaposlovanje. Upam, da le začasno. Sedaj bom dobil nadomestilo v višini 70 odst. moje bruto plače. S tem bo težko preživeti, zato si želim, da bi lahko spet čimprej delal.« Spremembe, ki jim dajo misliti Letna konferenca krške podružnice SLS — Lani sedem zadrug — Država ne ščiti domačega kmetijstva — Stranka vseh stanov — Podpora Vidmovim delavcem KRŠKO — V nedeljo je bila tu letna konferenca Slovenske ljudske stranke in Kmečke zveze podružnice Krško. Zbrani so poudarjali, daje kljub nekaterim svojim težavam stranka v zadnjem obdobju delovala uspešno. ZA NAJBOLJŠO KMEČKO MALICO ŠENTJERNEJ - Gostilna Majzelj pripravlja I. tekmovanje za najboljšo kmečko malico. Tekmovali bodo lahko vsi, ki imajo doma domačo klobaso, liter rdečega vina in “štikelc” kruha. Vzorec bodo pobirali in ocenjevali na jožefovo, 19. marca, do 16. ure v gostilni Majzelj. Razglasitev rezultatov bo prav tam v soboto ob 20. uri. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke ponujale regrat po 600 tolarjev za kilogram, jajca po 12, repo in koren po 100, sirček je veljal 300, smetana 400, kozarec domačih ocvirkov 200, med 350, propolis 150, orehi 650 do 800, solata 200, jabolka 60 do 80, mandarine 130, pomaranče 70, čebula 50, limone 60, zelje 80, banane 120, kivi 120, slive 250, čebulček 300 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je Bernarda prodajala pomaranče po 60 tolarjev, limone po 109 in 139, banane 126, kivi 113, čebulček 300, krompir 38, korenje 129, hren po 475 tolarjev. Pri Dcladiniju so pomaranče stale 90 tolarjev, mandarine brez koščic 180, fižol 160, banane 100 in 120, slive 250, arašidi 180, suhe fige 130, paradižnik 250, kumare 250, paprika 250, mlada čebula (šopek) 150, grozdje 590, 'čebula 60, krompir 40, solata 180, sokovi Bravo 105 in 115. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci ponujali 168 do tri mesece starih in 43 starejših prašičev. Prvih so prodali 97 po 300 do 330, drugih pa 14 po 160 do 200 tolarjev kilogram žive teže. Za uspeh šteje med drugim to, da so v krški občini lani ustanovili 7 kmečkih zadrug. Poleg splošnih, tj. Kmečke zadruge Kostanjevica, Splošne kmečke zadruge Krško in Kmečke zadruge Bohor Koprivnica, so oblikovali štiri branžne. Tako so se povezali v zadrugo vinogradniki, sadjarji, živinorejci in prašičerejci. Prve tri odkupujejo mleko in oskrbujejo člane z reprodukcijskim materialom in postopoma širijo dejavnost. Vse to kaže, da se razmere v kmetijstvu spreminjajajo. O tem je na letni konferenci dejal Branimir Vodopivc, predsednik podružnice SLS Krško: »Resje, da še ni urejena delitev dosedanjega skupnega premoženja, pa vendar da misliti oportunistom bivšega TOK-a, da se bo treba prilagoditi novi zako- Kazen za nepospravljeno koruznico Rok je 31. marec 1993 Kmetijska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto opozarja vse pridelovalce koruze in hmelja, naj najpozneje do konca marca odstranijo z njiv in drugih odlagališč koruzinje in hmeljevino, če tega niso storili že jeseni. In zakaj? V koruznih steblih in štrc-ljih ter hmeljevini prezimijo gosenice nekdaj dosti bolj razširjene škodljivke mnogih rastlin, prosene vešče (Pyrausta nubilalis HB). Gospodarska škoda, ki se pokaže v zmanjšanem pridelku, je lahko občutna na koruzi, hmelju, sirku, konoplji, prosu, fižolu in drugih rastlinah z. debelim steblom. Spomladi iz prezimljenih gosenic v koruznici in hmeljni metulji odlagajo številna jajčeca na spodnjo stran lista. Iz jajčeca se v enem tednu izležejo bele gosenice s črno glavo, ki se v začetku hranijo na površini listov in v metlici, pozneje pa se zavrtajo v steblo, od koder po njem navzdol vrtajo rove, tudi v latnih pecljih in v storžih. Napadene rastline slabijo, lomijo se metlice, latje in celo stebla, v storžu pa gosenice objedajo mlado zrnje. Na hmelju se izlegle gosenice zavrtajo v mehko trto in v njeni notranjosti vrtajo rove navzgor in navzdol. Napadene rastline hirajo, listje jim rumeni in delajo redke stranske poganjke. Če jeseni koruzišča nismo, preorali, storimo to še v tem mesecu. Če koruz-nicc nismo porabili ob siliranju drugih poljščin ali jo pozimi pokrmili živini, je še malo časa, da zdaj odstranimo z njiv ■ koruzne kopice, če pa smo jo porabili pri zaščiti sadnega drevja pred divjačino ali jo uporabili za ograjo ali nadstrešnico, pa koruzno slamo kompostirajmo ali zažgimo. Kmetijska inšpekcija bo v skladu s pristojnostjo SRS, brez. predhodnega opomina pozabljivce predlagala v kaznovanje sodniku za prekrške. Inž. JOŽE URH kmetijska inšpekcija Kmetijski nasveti Dušik ne sme izostati Res jc tako, kot pred napovedanim vseslovenskim kmečkim puntom trdijo kmetic in kmetijski strokovnjaki: kmetijstvo je v stiski, kakršni že dolgo ni bilo. Škarje cen mleka in mesa so mu odstrigle najzancsljivcjši del dohodka, kar pa ne pomeni, da se kmet sme odreči gnojenju z mineralnimi gnojili. To bi gospodarski položaj le še poslabšalo. Za dognojevanje ozimnega žita vsekakor mora biti denar, sicer bo tudi dosedanji vložek ostal brez pričakovanega rezultata. Ko sc v marcu povprečna dnevna temperatura dvigne nad 5° C, začno ozimna žita spet rasti. Potrebujejo več dušika, ki jc tedaj zaradi zmrznjenih spodnjih plasti zemlje težje dostopen, zlasti še, če jeseni ob setvi posevek ni bil pognojen z dušičnimi gnojili. Več dušika potrebuje mlada rast tudi zaradi zimskega mraza, ki jc razredčil in oslabil posamezne rastlinice. Marsikje namreč ugotavljajo, da so oziminc slabo prezimile in da zato potrebujejo pomoč (če jc manj kot 300 rastlin na kvadratni meter, je posevek Polje kar preorati). Dognojiti jc treba takoj, ko talne razmere to dovoljujejo in ko je zemlja toliko suha, da prenese traktorske gume, ne da bi uničile strukturo. To poudarjamo zato, ker jc običajno spomladi potrebno Posevke tudi povaljati. Zimski mraz dvigne zemljo in potrga nežne koreninice, tako da jc posevek prcslcgast in vidno prizadel. Z valjanjem je mogoče stvar izboljšati; če kdo ne verjame, se lahko sam prepriča. Razlika v pridelku povaljanega in nepovaljancga posevka jc dovolj velika. Ker so gnojila draga in ob poslabšanem ekonomskem položaju kmetiji še manj dostopna, jc seveda treba gnojiti in dognojevati kar se da smotrno. Upoštevati jc treba gnojenje ob jesenski setvi in pridelek prepoužiti vsega dušika, res pa jc tudi, da so hitro delujoča dušična gnojila lahko topljiva in da jih lahko dež izpere v podtalnico ali celo v vodotoke. In kakšne so priporočene količine? Za dognojevanje žita sta najprimernejši gnojili KAN in urca. Za slednjo jc potrebno več padavin in ker v sušcu (!) dežja ne pričakujemo dosti'dežja, jc bolj priporočljiv KAN. Za en hektar posevka poljedelec potrebuje 2(X) do 250 kg tega gnojila, ki ga potrosi v enem ali dveh obrokih, kar je bolje. Ob kolenčenju namreč vnovič nastopi večja potreba po dušiku in tedaj je “lačno” rastlino spet dobro dognojiti. nodaji in novi organiziranosti kmečke ekonomije.« Udeleženci konference so kritizirali sedanjo vladno politiko, ki močno siromaši kmetijstvo. Kriza grozi predvsem živinoreji, kjer nedavna zapora meje zaradi domnevne kužne bolezni utegne »katastrofalno načeti že tako ogroženi živinorejski položaj«. Država vse prej kot ščiti domačo kmetijstvo. Tako dovoli, da nekateri uvozijo jabolka, čeprav jih imajo v Posavju toliko, da zanje iščejo kupce celo v Nemčiji, kar je navedel Vodopivc. Med kmeti so tudi po krivdi Drnovškove vlade v najbolj negotovem položaju hribovski, kar je med drugimi posebej poudaril Janez Podobnik iz • Na letni konferenci so sprejeli vrsto sklepov. Z njim so dali novo veljavo zadružništvu, podprli prizadevanja za oblikovanje posavske regije, se zavzeli za ustvaijanje možnosti za izobraževanje kmetov in podeželske mladine in poudarili nepogrešljivo vlogo posameznih zvez v SLS. vodstva SLS, eden od gostov, ki so se odzvali vabilu v Krško. SLS je dosti več kot le stranka kmetov, saj vanjo vstopa vse več obrtnikov, razumnikov in drugih, so poudarili na konferenci. Zato so podprli protest delavcev Vidma Krško. Krška podružnica SLS, kateri seje na nedeljski konferenci pridružila Vidmova sindikalna predstavnica Aleksandra Libenšek, zahteva, da država Slovenija pomaga rešiti krško papirnico in omogoči proizvajanje celuloze, za katero je les tudi v slovenskem ki imajo svoje vinogradi gozdu. Spričo svojega širokega delova- na pobočjih Riglja, nja so v nedeljo zahtevali, naj državni zbor in svet razpravljata o nuklearki. Slovenija na pravno uredi s Hrvaško prav vse glede nuklearke, in to ne v svojo škodo. M. LUZAR 149 VZORCEV TRŠKA GORA - Minuli petek so ocenjevali vina v podružnici Novo mcsto-Trška gora. V oceno so vinogradniki prinesli skupaj 149 vzorcev. Največ med njimi je bilo dolenjskega belega vina in sicer, 58 vzorcev, cvička 44 vzorcev, 17 je bilo vzorcev rdečega vina, 14 sortnega rdečega vina, 10 sortnega belega vina in 6 vzorcev rozeja. Komisija, ki jo jc vodil inž. Darko Marjetič, jc zaradi napak izločila 38 vzorcev. Med najpogostejšimi napakami so bili: oksidacija vina, okus po tniševini, zaznava tujega vonja in napake soda, premočne hlapne kisline, cik in vonj po žveplovodiku. V soboto so v prostorih jedilnice v Srednji kmetijski štrli Grm pripravili zbor vinogradnikov, na katerem so pregledali preteklo delo in si zastavili program za naprej. Po uradnem delu, ko so najuspešnejšim vinogradnikom podelili priznanja za oddane vzorec vin, jc bilo na vrsti družabno srečanje. POSKUŠALI BODO STRAŽA - Pokušnjo lanskega vinskega pridelka pripravljajo tudi v tej podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske. Vzorce bodo pobirali v Straškem gasilskem domu v petek, 19. marca, med 18. in 20. uro, ocenjevali pa v soboto, 20. marca. V nedeljo bo letna konferenca vinogradnikov te podružnice, v; I—™-.:- ------ic jn zidanice . Nove gore, Starc gore, Straške gore, Ljubita in Soteske. Pripravimo travinje brez ognja Pred novo rastjo Pašnike in travnike moramo zaradi pomanjkanja krme čim hitreje pripravili na novo rastno dobo. Ce v jesenskem času nismo travne ruše pokosili oziroma popasli in so nam ostale oaze ali kar celotne nabreži-ne, košenice s staro, dolgo suho travo, jih moramo očistiti. Očistimo jih tako, da pograbimo staro suho travo z ruše, da bo lahko mlada trava hitreje odgnala. Takšne površine kmetje največkrat kar požgejo. To jc res najlažji, hkrati pa tudi najdražji način čiščenja travinja. Zaradi nepredvidljivih posledic nikar ne uporabljajte ognja za čiščenje travinja! S tem, ko požgemo staro travo, nam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih trav, hkrati pa nam toplotno obdela seme plevela in manjvrednih trav, ki potem hitreje vzkalijo in zadušijo kvalitetnejše vrste rastlin. Zato na požganih površinah vidimo veliko hitrejši vznik (ozelenitev) kot na nepožganih, vendar so na teh površinah same nekvalitetne, manjvredne rastline, predvsem pleveli. Toplota ognja nam v vrhnjem sloju zemlje ne uniči samo rastnih vršičkov kvalitetnih trav, ampak tudi koristne organizme, kot so deževniki, pršice, hrošči in drugo. Uniči tudi mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v hranila, ki bogatijo tla in so dostopna rastlinam. inž. TA TJANA PEVEC Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje VZORCE BODO POBIRALI V PETEK TREBNJE - V tej podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske bodo vzorec lanskega pridelka vina ocenjevali to soboto dopoldan v gostilni Opara. V oceno jih bodo sprejemali dan prej, v petek, od 18. do 21. ure. V gostilni Opara bo v nedeljo ob 14. uri tudi občni zbor vinogradnikov tega območja in razglasitev rezultatov ocenjevanja vin. SAD ŠT. 2 KRŠKO - Izšla jc druga letošnja številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. Posvečena je predvsem priporočilom za varstvo jablanovih in hruševih nasadov pred boleznimi, za kar so napisali prispevke prof. dr. Stojan Vrabl, mag. Konrad Bcbcr in mag. Gustav Matis. Reviji jc priložena barvna priloga firme Wciss, ki predstavlja svoje izdelke, namenjene kletarstvu, pa tudi drugim kmetijskim panogam. DNEVI KMETIJSKE MEHANIZACIJE NOVO MESTO - V organizaciji Srednje kmetijske šole Grm in zasebnega podjetja Tabakum bodo spet potekali dnevi kmetijske mehanizacije. Prvi dan, 19. marca, bo pred šolo od 11. ure naprej na ogled sodobna sadjarska, vinogradniška in vinarska oprema, pri čemer organizatorji posebej opozaijajo na moderne škropilne in namakalne naprave, posebno sadjarsko orodje in pršilne sisteme proti pozebi. Naslednji dan bo,' prav tako od 11. ure naprej, posvečen poljedelskemu programu ter razstavi traktoijev in priključkov. Vabljeni! Inž. M. L. A DO SO POPUSTIL - Petkove okrogle mize. kisla jo na Srednji kmetijski šoli v Sevnem pod Trško goro v petek organizirala občinski odbor SKZ in novo-me,\ ttpravni odbor ZZS, so se udeležili vidnejši predstavniki kmetov in kmetijskih organizacij (na sliki) pa tudi veliko število kmetov. Sklepna ugotovitev mize je bila, da kmetje za svoje pridelke dobivajo le 60 odst. proizvodne cene, kar je nevzdržno. O tem so se v ponedeljek z vlado predsednika dr.Drnovška pogovarjali tudi v Ljubljani in dosegli določen napredek, saj je »vladna stran pokazala zanimanje in željo, da pomaga kmetijstvu«, vendar je vprašanje, koliko od želja bo v teh zamrznitvenih časih zares lahko udejanila Kmetje ne nameravajo popustiti (Foto: T. Jakše) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kaj delamo narobe, moramo šele ugotoviti (Nadaljevanje) Podajam pregled poizkusov in del, ki jih je potrebno izvesti po posameznih občinah, da bomo ugotovili, kako različni ukrepi vplivajo na življenjsko moč trsa in s tem na občutljivost oz. odpornost trte proti boleznim in škodljivcem. 1. OBČINA NOVO MESTO Ugotavljanje dejanske ter ustrezne založenosti tal in trte z vsemi makro in mikro hranili. Analiziranje tal (več vzporednih vzorcev po različnih metodah), analiziranje vzorcev listja (dvakrat letno). Ugotavljanje ustreznih odmerkov foliarnih gnojil za doseganje usklajene prehrane vinske trte (na osnovi razlike med dejansko in potrebno vsebnostjo hranil v listih). 2. OBČINI METLIKA IN ČRNOMELJ Preizkušanje različnih načinov preprečevanja in odpravljanja bolezenskih znakov do sedaj pri nas neznanih pojavov na trti. Vpliv gnojenja z mikroelementi skozi tla in listje na življenjsko moč trsov ter s tem izboljšanje odpornosti. Preizkušanje do sedaj neupora-bljanih pripravkov in ukrepov za preprečevanje pojavov bolezni ali-škodljivcev vinske trte. Izbira zadovoljivo učinkovitih in naravi prijaznih pripravkov. 3. OBČINA TREBNJE Vpliv obremenitve trsti v različnih talnih razmerah (fizikalne, mokrobiološke, kemične) na odpornost trte. Izvajanje različnih načinov rezi od drugega leta rasti naprej, večletno spremljanje vpliva različnih obremenitev na življenjsko moč trsa. Vpliv lastnosti tal na doseganje primerne odpornosti proti boleznim in škodljivcem. 4. OBČINA BREŽICE Določanje potrebnih ukrepov pri pripravi tal pred sajenjem glede na čas, potreben za počivanje tal po krčitvi vinograda, glede na način izboljšanja fizikalnih in kemičnih lastnosti tal, medsebojnega vpliva načina priprave tal in kakovosti cepljenke. 5. OBČINA KRŠKO Pomen kakovosti cepljenke za izboljšanje odpornosti trte, vpliv stopnje selekcije in predvsem klonsko odbranega sadilnega materiala. Vpliv razvitosti korenin cepljenke na odpornost trte. Koliko način cepljenja vpliva na odpornost trsa. 6. OBČINA SEVNICA Primernost gojitvenih oblik in učinek izvajanja zelenih del na zvečanje odpornosti trle proti boleznim in škodljivcem. Vpliv redčenja poganjkov ali samo grozdov na življenjsko moč trsov in s tem na izboljšanje odpornosti. Preverjanje primernosti poševne in dvoetažne vzgojne oblike. Zlasti prosim, tla občine prevzamejo skrb za izobraževanje oz. ozaveščanjc prebivalstva. Vinogradnike, ki želijo po svojih močeh sodelovati v tem obsežnem programu iskanja prave poti iz sedanjih težav, prosim, da sporočijo svojo pripravljenost na sodelovanje svetovalni službi svoje občine. Potrebno sc jc kmalu odločiti, ker moramo delo začeti že letošnjo pomlad. Vsem, ki so pripravljeni sodelovati in pomagati v tem odločilnem in težkem času za vinogradniško panogo, sc vnaprej prisrčno zahvaljujem. Inž. JOŽE MAUEVIČ svetovalec za vinogradništvo RAZBURLJIV BOJ SEVNIČANOV IN KRČANOV — Na sobotnem regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo seje pomerilo 6 najboljših ekip, po dve iz vsake posavske občine. Sele po tretjem dodatnem vprašanju je prva ekipa Sevnice (Helena Spec, Bojan Kobal in Cvetka Kunšek) zmagala pred drugo ekipo Krškega (Marko Marinčič, Tatjana Rostohar, Peter Račič), tretja je bila ekipa Sevnica 2, četfta ekipa Brežice 2 itd Na republiško tekmovanje pojdejo le zmagovalci (na posnetku jim predstavnica organizatorja, Kmetijske svetovalne službe Sevnica Slavica Sušterič izroča nagrade). Glavni pokrovitelj prireditve, na kateri so tekmovalci pokazali precej znanja o sadjarstvu, razvoju podeželja, higieni pri pridobivanju mleka, vrtninah in škodljivcih v okopavinah, je bil Breza biro, do. o., iz Sevnice, pri organizaciji paje pomagala tudi kmečka mladina iz Tržišča. (Foto: P. Perc) HELENA MR/UKAR gospodinjski kotiček Spoznajmo kuharske izraze (1) Mnogo jc med vami takšnih, ki si radi napravite zbirnik receptov za pripravo raznovrstnih jedi. Včasih pa vam veselje do priprave nekoliko usahne, če naletite v receptu na izraz, kateremu ne veste pravega pomena. Najbolj pogost strokovni kuharski izraz jc UMEŠAVANJE, katerega namen jc, da snov zrahlja. To dosežemo, če v maso, ki jo mešamo, umešamo zrak. Tako umešamo maščobo, rumenjake in beljake same ali s sladkorjem, rumenjake z maščobo in podobno. Za umešavanje jc najprimernejša posoda z dnom, ki zaokroženo prehaja v steno sklede. Naslednji izraz jc STEPANJE; s stepanjem prav tako maso zrahljamo. Stepamo testo, beljake v sneg, kreme itd. Pri različnih testih jc navedeno tudi visoko ali nizko stepanje, odvisno od potrebne količine vtepenega zraka. Po pomenu jc precej podoben izraz ZVRKLJANJE, z žvrklja- njem mehanično razbijemo notranje vezi v živilu in maso še nekoliko zrahljamo. Primer jc jajce, ki ga žvrkljamo samega ali pa z mlekom in moko. Pri peki zasledimo izraz MAZANJE. Mažemo različne podlage pred peko z oljem, mastjo ali s surovim maslom. Pogosto potrc-samo po maščobi še drobtine in moko, kadar je testo mokro. Premažemo pa tudi testo, bodisi z jajcem, mlekom ali s sladko vodo; mesne sekanice pa premažemo z beljakom, da obdržc lepo obliko. Živilu ohranimo sočnost po cvrenju, če ga predhodno PANIRAMO. To je postopno oblaganje živila z moko, jajcem in drobtinami, lahko pa ga oblijemo z žvrkljanim testom. Paniranih kosov ne polagamo drugega na drugega, že ocvrtih pa ne pokrivamo, ker obloga odstopi. Za cvrcnje paniranih živil jc najprimernejši cvrtnjak (friteza). v I Gospodična uokviri umetnine Razširjena dejavnost prodajne galerije — Naj-___________boljši materiali, 50 profilov___________ NOVO MESTO — Novomeška »Gospodična« iz Ulice talcev ni bila zadovoljna s svojo podobo in jo je spremenila. Gre za lansko spremembo Gospodične iz trgovine z mešanim blagom, predvsem s tekstilom in drobnimi predmeti za darila, v prodajno galerijo. Njena lastnika, Tina in Slavko Pavlenč, sta dejavnost nedavno razširila še na uokvirjanje slik in fotografij z najboljšimi uvoženimi materiali. Prve slike, za povrh sposojene, so prišle v Gospodično le zato, da bi ; stene trgovine ne bile tako prazne. Stvar je počasi sama prerasla v nekaj več in lani v čisto prodajno galerijo. »Imeli smo že nekaj tematskih razstav, v decembru in januarju pa prodajno razstavo del dolenjskih in belokranjskih umetnikov V korist gradnje nove novomeške porodnišnice. Otvoritev nove razstave na temo Kapitlja bomo imeli v Gospodični v začetku aprila. Poleg tega odkupujemo in komisijsko prodajamo slike in ostale umetnine. Pri nas se dobi (in proda) vse, od posterja do slik višjega cenovnega razreda znanih slovenskih umetnikov Slane, Jakca, Miheliča, Beroviča in drugih,« pravi Slavko Pavlenč. Nekaj zaradi tega, da bi lažje preživela — umetnine, posebno dražje, sc v Novem mestu ne prodajajo vsakodnevno kot kruh —- še bolj pa zaradi potreb tako strank kot slikarjev sta se Pavlenčeva odločila v de- ri Slavko Pavlenč lavnici poleg galerije dejavnost razširiti na uokvirjanje slik, fotografij, plakatov, posterjev, gobelinov in sploh vsega, kar potrebuje okvir. Slavko uporablja pri tem delu uvožene materiale, ki veljajo za najboljše v Evropi. Na voljo je 50 različnih profilov, tako da se da narediti okvir, ki še poudari lepoto vsake posamezne slike ali druge umetnine. S tem, kateri bi bil najprimernejši, si ni treba beliti glave lastniku umetnine, saj ga svetuje Slavko, ki delo potem tudi takoj opravi, če stranka potrebuje sliko takoj. Ponudbo bodo razširili še na aluminijaste okvire in druge sodobne materiale, razmišljajo pa tudi o pripravi unikatnih okvirov za posameznega slikarja ter o izdelavi ogledal, ki prav tako kot umetnina lahko prispevajo k polepšanju prostora. Z. L.-D. Težko, a uspešno poslovno leto Proizvodnja in prodaja se je lani v Krki nekoliko zmanjšala — Dobiček je — V pr-___________vih dveh mesecih letos za 18 milijonov dolarjev izvoza NOVO MESTO — V novomeški tovarni zdravil Krka ugotavljajo, daje bilo leto 1992 eno najtežjih poslovnih let. Podrla sta se dva trga, Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki sta bila za Krko zelo pomembna, zaradi česar seje zmanjšala proizvodnja in prodaja. Kljub vsemu ocenjujejo, daje Krka lani dobro poslovala. V letu 1992 je Krka ustvarila za 13,3 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 3 odst. več, kot so načrtovali. Več kot polovico tega so ustvarili z izvozom, dobro tretjino v Sloveniji, na trgih nekdanje Jugoslavije pa slabih 19 odst. Uspešne so bile tudi vse tri Krkine družbe. Kozmetika je dobro polovico izdelkov prodala doma, 42 odst. na trgih nekdanje Jugoslavije, po večletnih prizadevanjih pa je prvič izvozila za dober milijon mark izdelkov. V Zdraviliščih so dosegli 300 tisoč nočitev, kar je v Dolenjskih Toplicah za 6 odst. več kot leto poprej, v Šmarjeških Toplicah za 26 in v Strunjanu za 18 odst. več. Žal je bilo nočitev tujih gostov le 13 odst., medtem ko naj bi jih bilo letos 30 odst. Novoterm, kije še 20-odstotno v Krkini lasti, je lani prav tako dobro posloval in je ustvaril 3 milijone tolarjev dobička. K pozitivni sliki lanskega poslovanja Krke prispevajo: dobiček, kije bil večji od načrtovanega; zmanjšanje terjatev; povečanje deleža lastnih virov obratnih sredstev na dobre štiri petine; izboljšanje likvidnosti in majhna zadolženost. Manj razveseljivo je zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje, manjši dohodek na zaposlenega, povečana vezava zalog in nekoliko slabša pokritost uvoza z izvozom, čeprav je bil ZA MATERINSKI DAN ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester Iskra priredi v soboto, 20. marca, ob 19.30 v prostorih osnovne šole slavnostni koncert v počastitev materinskega dne. CICIDAN V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Uredništvo revije Ciciban skupaj z Zvezo prijateljev mladine občine Novo mesto priredi v četrtek, 25. marca, ob 10. uri v Športni dvorani “Cicidan v Novem mestu”. Na prireditev so vabljeni vsi malošolarčki in otroci nižjih razredov osnovnih šol. Na prireditvi bodo otroci spoznali, kako nastaja revija Ciciban in tiste, ki jo pripravljajo. Nastopili bodo; ansambel Peter Pan, Božo Vovk in Karel Brišnik iz lutkovnega gledališča iz Ljubljane, prireditev bo vodila Blažka Miiler. Organizatorji bodo nted udeležence razdelili bogate nagrade. DELOVNI OBISK IZ KITAJSKE — Že od ponedeljka je na enotedenskem obisku v novomeški občini delegacija kitajskega mesta Yixing iz ene najbolj razvitih kitajskih pokrajin Nanking. Prvi stiki med mestoma so bili navezani že lani, ko sta se mudila v Novem mestu dva profesorja s tamkajšnje univerze, zdajšnji obisk pa je namenjen razvijanju medsebojnega kulturnega, ekonomskega in drugega sodelovanja. Podpisano bo pismo o nameri, zvrstila pa se je tudi vrsta pogovorov (v Krki, Labodu, GIP Pionir, Revozu) o možnostih neposrednih povezav med posameznimi podjetji oz. industrijskimi panogami. V ta namen so bili v delegaciji poleg vodje Gan Fuhua, podpredsednika mestne vlade Yixinga, in vodje oddelka za zunanje zadeve v mestni vladi Feng Chunjina še trije direktorji: Shi Quanlin, direktor tovarne gradbenega materiala, Dong Guoliang, direktor tovarne zdravit, in Liu Zhengde, direktor tovarne oblačil. Na slike vodja delegacije Gan Fuhua izroča podpredsedniku novomeške občinske skupščine dr. Antonu Starcu informativni material o mestu Yixing. Pretehtati vse tehtne pripombe O ukinjenih, prestavljenih, priključenih in na novo imenovanih ulicah in trgih NOVO MESTO — Za konec zapisa o zgodovini novomeških uličnih imen, kije dalj časa tekel v našem časopisu, si poglejmo še, kakšne spremembe osnutek odloka o ulicah v Novem mestu, kije v javni razpravi do začetka prihodnjega meseca, predlaga pri poimenovanju oz. poteku novomeških ulic. Kot smo že zapisali, naj bi od 128 novomeških ulic in trgov več kot pol, natančno 71, na novo imenovali, preimenovali, priključili ali prestavili. Pri teh 71 spremembah pa naj bi po osnutku šlo kar v 47 primerih za novoimenovane ulice; prestavili, ukinili ali spremenili pa naj bi 24 ulic. Oglejmo sijih. Za novoimenovane ulice osnutek ponuja tale imena: Šentjernejska cesta, Šmarješka cesta, Mirnopcška cesta, Straška cesta, Topliška cesta, Brecker-feldova cesta, Seidlova cesta, Rudolfova cesta, Kapiteljska ulica, Stanetova ulica, Komeljeva ulica, Linhartova ulica. Košičkova ulica (najnovejši predlog je Turkova ulica), Florjanov trg, Grosova ulica, Stražno, Trdanova ulica, Markljeva ulica, Župnca, Dodičeva ulica, Zobčeva ulica, Vodnikova ulica, Medičeva ulica, Povhova ulica, Gregoričeva ulica, Zvvittrova ulica, Kočevarjeva ulica, Klemenčičeva ulica,vCigler-jeva ulica, Aškerčeva ulica, Šalijeva ulica, Westrova ulica, Vorančeva ulica, Nahtigalova ulica, Krallova ulica, Koc-hova ulica, Rosinova ulica, Finžgarjeva ulica, Krajčeva ulica, Avšičeva ulica, Drgančevje, Levičnikova ulica, Smreč-nikova ulica, Školova ulica, Jakčeva ulica,. Cerovci, Obrtniška ulica. S predlogom za ukinjena, spremenjena in prestavljena ulična imena pa je tako: Kratko ulico naj bi priključili k Vrhovčevi ulici, »K sodišču« h Kome-Ijevi ulici, Kidričev trg naj bi bil vklju- SPFT FLORJANOV TRG? — Starodavni trg pod Kapitljem naj bi spet dobil svoje staro ime Florjanov trg. (Foto: A. B.) čen v Pršernov trg, Društveni trg pa priključen k Cvelbarjevi ulici; Partizanska cesta naj bi bila priključena h Kan-dijski in Topliški cesti. Kurirska pot h Kočevarjevi ulici in Ljubljanski cesti, Cesta herojev k Seidlovi in Šmarješki cesti, Karlovška cesta pa naj bi bila priključena h Kandijski cesti; Kosovo ulico bi preimenovali v Košičkovo oz. po zadnjem predlogu v Turkovo ulico, Jerebovo v Komeljevo ulico, Cesto komandanta Staneta naj bi preimenovali v Stanetovo ulico, Ulico Majde Šilc v Jakčevo ulico. Kotarjevo v Levičniko-vo, Slakovo v Klemenčičevo, Runkovo v Finžgarjevo, Ulico Milke Šobar naj bi preimenovali v Rosinovo, del pa priključili k Šegovi ulici; Ulico XII. udarne brigade naj bi preimenovali v Krajčevo ulico, Kristanovo v Smrečnikovo in Školovo, del pa je naj bi priključili k ulici Nad mlini; Cesto brigad naj bi pre- • Vsekakor gre za velik poseg v poimenovanje in tudi potek novomeških ulic in trgov. In to je verjetno tisto, kur ljudi najbolj plaši ali bega, če že ne pripomore k temu, da se odkrito postavijo proti spremembam. Vendar je zaradi nereda, kije na tem področju v Novem mestu nastajal več desetletij, treba nekaj ukreniti. imenovali v Aškerčevo, Roško cesto v Topliško cesto, Vavpotičevo naj bi prestavili v Bršljin, Škrabčevo na Košenice, prav tako Dalmatinovo. Pomembnost projekta pa predlagatelja osnutka odloka še toliko bolj zavezuje, da skrbno pretehta vsako pobudo. A. BARTELJ izvoz še vedno za 22 odst. večji od uvoza. V Krki ocenjujejo, daje 16-odstotni delež bruto dobička v celotnem prihodku dober. Najuspešnejše farmacevtske firme v svetu, ki imajo lastna zdravila, ga imajo do 22 odst. Ta uspeh je po njihovem predvsem rezultat pametnega obračanja denarja in zmanjšanja števila zaposlenih za okrog 200 delavcev. Letošnji cilj pa je predvsem povečanje do- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure,'drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka, Samopostrežba, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šenlpetru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 3 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do II. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice hodka na zaposlenega. Formula za to je le na videz enostavna: povečanje prodaje in dodatno zmanjšanje števila zaposlenih za 250. Slednjega naj ne bi dosegli z odpuščanjem (navsezadnje je dela v proizvodnji vsaj zaenkrat dovolj), ampak s stimuliranjem upokojevanja ih z izločitvijo oz. privatizacijo posameznih služb, ki jih podjetje ne potrebuje nujno. V novomeški Krki se ukvarjajo tudi z lastninjenjem. Posebna komisija, ki jo vodi januarja imenovani namestnik ge- • Prvi letošnji poslovni rezultati so v tovarni zdravil Krka spodbudni. V prvih dveh mesecih je izvozila za IB milijonov dolarjev, v Sloveniji je prodala za 10 milijonov dolarjev izdelkov, v državah nekdanje Jugoslavije pa za okrog 9 milijonov dolarjev. Uspelo jim je tudi dobiti plačano večino terjatev v državah nekdanje Sovjetske zveze. neralnega direktorja Jože Colarič, bo program lastninjenja Krke pripravila do zakonsko določenega datuma. Že sedaj je jasno, da obstaja interes, da bi zaposleni postali večinski lastniki Krke. Ker pa je Krka veliko vredna, verjetno ne bo najlažje zbrati denar za odkup večinskega deleža, ki bi jim omogočal prevladujoč vpliv na upravljanje. Z. L.-D. KRKIN TRIM KLUB VABI NOVO MESTO - Planinska skupina Krkinega trim kluba vabi v soboto, 20. marca, na pot po Trdinovi poti. Na pot bodo odšli z avtobusom z novomeške avtobusne postaje malo pred 7. uro zjutraj. Vrnili sc bodo v popoldanskih urah. Izstopili bodo v kartcljcvem, od tam jo mahnili na grad Hmcljnik, Trško goro, Stari grad do Otočca ter po desnem bregu Krke nazaj * v Novo mesto. Zmerno naporne hoje bo za okrog šest ur. Vsi, ki se jim želite pridružiti, pridite na avtobusno postajo. Popotnike bo vodil Anton Kralj. Naše peči grejejo tujce Lončene peči Pionirjeva Keramika prodaja v Avstrijo, Nemčijo, Italijo — Vse boljša kakovost NOVO MESTO — F.na od enajstih delniških družb v lasti GIP Pionir (in eno tistih novomeških podjetij, ki ga čaka denacionalizacija) je tudi Keramika, ki nadaljuje že stoletno novomeško tradicijo proizvodnje keramičnih pečnic, ukvarja pa se tudi z zaključnimi tlakar-skimi deli v gradbeništvu. Čeprav si prizadevajo, da bi sezono razpotegnili, je prvo še zmeraj predvsem delo za jesen in zimo, drugo, ki jim ga polovično preskrbi lastnik Pionir, polovico pa sami, pa za poletje. Keramika je danes 56-članski kolektiv, medtem ko je bilo še pred petimi leti 120 zaposlenih, realizacija pa ne bistveno večja. »Proizvajamo predvsem pečnice in sestavne dele za lončene peči, ki so že stoletja pojem zdravega in varčnega ogrevanja. Gre za 20 različnih modelov s 40 različnimi barvnimi odtenki glazur, tako da se pri enem tipu peči, za katerega je potrebnih 12 različnih sestavnih delov, pojavi do 300 različnih izdelkov. Mesečno smo sposobni narediti 110 peči. Že nekaj let pa je proizvodnja organizirana tako, da ne delamo na zalogo, ampak v glavnem za znanega kupca. To seje pokazalo kot dobro. Stranki svetujemo, in ko se odloči, naredimo projekt, šele potem gre peč v proizvodnjo. Po želji peč tudi postavimo,« pravi Siniša Milojevič, pomočnik direktorja Pionirjeve Keramike, ki ima na skrbi proizvodnjo in prodajo. V Keramiki so že pred nekaj leti posodobili proizvodnjo in začeli izdelovati pečnice po novi tehnologiji, vendar jo še stalno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Stalen razvoj in spremljanje novosti na tem področju je nuja, saj tržišče zahteva vedno kvalitetnejše izdelke. Keramiki na ta način uspeva dosegati s pečmi srednji evropski kakovostni razred in temu primerno dokaj ugodno ceno. To jim je uspelo v zadnjem času od 50 šilingov dvigniti na 78 šilingov za posamezno pečnico. Ocenjevanje vrednosti v šilingih ni naključno, ampak izhaja iz, dokaj Siniša Milojevič dobre dosedanje prodaje izdelkov Pionirjeve Keramike v Avstriji. Poleg nje sta za tega novomeškega izdelovalca lončenih peči pomembna tudi nemški in italijanski trg, medtem ko še možnost prodofa v ZDA šele nakazuje. Našli so resnega kupca, vendar za sklepanje posla manjka atest pristojnega inštituta. Dobili naj bi ga na Dunaju, saj v Sloveniji ni inštituta, katerega potrdilo o kakovosti keramike bi veljalo. Prodajanje na tuje trge je tudi za Keramiko nujnost, saj je izgubila nekdaj • V sodelovanju z avstrijsko firmo Rath je Pionirjeva Keramika nedolgo tega razvila novo bio kurišče, ki je zgrajeno tako, da se v kurišče avtomatsko dovaja več zraka, če aparature pokažejo preveliko prisotnost monoksida. J udi zato, ker se naša država noče odreči davku na tak bio izdelek, je bio kurišče Rath-Pionir za širšo uporabo še predrago. veliko jugoslovansko tržišče, prodaja na majhnem domačem trgu pa se je precej zmanjšala. Predvsem manjka kupcev za manjše oz. cenejše peči, od tisoč do dva tisoč mark vrednosti. Letos zaenkrat kaže Keramiki malo slabše, na osnovi temeljite propagandne akcije pa računajo, da se bo prodaja peči doma, predvsem pa zunaj slovenskih meja, povečala. Z. L.-D. GASILCI - Pred leti je Ratež dobil nov gasilski dom. Kot je navada, so ga v glavnem gradili sami krajani, prispevali pa so tudi precej materiala. Dom namreč naj bi ne bil le za gasilec, ampak nasploh za potrebe krajevne skupnosti, za razne sestanke in prireditve. A glej ga, šmenta, novi (podjetniški) časi so prinesli tudi nove običaje! Rateški gasilci so očitno mislili, da bi bilo dobro z domom kaj zaslužiti, in so ga oddali. Zasebno podjetje, ki se je naselilo v omenjenih prostorih, zdaj ne spusti nikogar več zraven. Tako kaže, da bo odpadla celo tradicionalna marčevska salamiada. Bolj bi Ratcžane težko ujezili. PICA - Ni kaj, v vseh ozirih zelo pospešeno skušamo loviti korak z razvitim svetom! Celo z negativno reklamo. Picerija Capri, ki dostavlja pice - menda sploh ne tako štabe -na dom, se po vsem mestu sama reklamira, da pečejo grozno in da pridejo vedno prepozno. Pozornost so S tem seveda uspeli zbuditi. Koliko pa je takih, ki si mislijo, naj to počno kar1 brez njih in tistih, ki se hočejo prepričati, alj je. obljubljano oz. zagroženo res, pa ne vemo. PlCA II - Pice gredo sicer nasploh kar (jpbro v prodajo tudi v Novem mestu in tudi tam, kjer ne opozarjajo naše na zgoraj omenjeni način. Ali je bilo res krivo preveliko povpraševanje ali le toplo pozho zimsko popoldne, ne vemo, vemo pa, da sc je v ponedeljek popoldne spravilo nekaj mladcev nad pico in zraven sodečo pijačo kar pred picerijo San Sebastjan. Za mizo so si naredili streho golfa, ki je bil seveda parkiran tako, da se je komaj dalo iti mimo. Za kakšnim policistom, ki jih je vse nasmejane na dotičnem mestu večkrat videti, pa se je v ponedeljek, ko bi bilo treba narediti malo reda, oko zaman oziralo. KRUII - 8. marca, na dan, ki so ga nekateri z. gnusom zavrgli kot dan žena, češ da so te že preveč enakopravne, nas je poklical razburjen ženski glas, da nam sporoči nezaslišano novico: v smetnjaku pred blokom v Ulici Majde Sile 4 sc razkazuje polna kartonska škatla štruc, toasta in drugega kruha. Niti brskajoče Ciganke ga niso povohale! le kdo v tej prelepi deželi tako grdo laže, da so ljudje že lačni in da nimajo več niti za kruh? „ It/ . Ena gospa je slišala, da je občinska vlada družno podpisala častno izjavo voznika. Sc obeta delo še kakšnemu šoferju zja prevoz domov z raznih službenih obveznosti? V času od 2. do 7. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Barbič iz Dobruškc vasi - Tejo, Janja Bajt-Smrekar iz Črnomlja -Matejo, Majda Košak iz Poljan -Darjo, Milojka Hudorovac z Lokev - Sandija, Jožefa Dragan iz Brezja - Tino, Majda Jakopič iz Učajtovcev - Blaža, Vlasta Tomanič iz Črnomlja - Jerneja, Anica Senica iz Dol. Sušic - Boštjana, Renata Butala iz Metlike - Patricijo, Sandra Milas iz Metlike - Marijana, Sonja Vukčevič iz Bojanccv - Dejana^ Jožica Rad-kovič iz Drče pri Šentjerneju -Gregorja, Mojca Žagar iz Golobin-jka - Anjo, Bariča Štajdohar iz Vel. Nerajca - Laro, Vanja Butala iz Kanižarice - Jana, Barbara Kukman iz Šentjerneja - Ano, Martina Štupar iz Vel. Lipovca - Tino, Alenka Salmič z Gmajne - Jožico, Antonija Mrak iz Vel. Brusnic -Matica, Sonja Mihelič iz Bercče vasi - dečka, Ljudmila Robida iz Stranske vasi pri Žužcmbprku - dečka, Doroteja Koren iz Žužemberka -dečka, Marica Kobe iz Dobindola - dečka, Silva Kotar iz Zabukovja dečka, Zdenka Slobodnik iz Slamnc vasi - dečka. Iz Novega mesta: Majda Mavrič, Majde Šilc 4 - Majo, Alenka Flisar, Majde Šilc 20 - Ixo, Marjeta Kroflin s Ceste herojev 24 - Barbaro. Čestitamo! TRGOVINA NOVOTEHNE Z RAČUNALNIŠKO OPREMO NOVO MESTO - Lokal trgovine Novotchne Barve - laki na Kidričevem trgu v Novem mestu je bil dalj časa prazen, odkar st) to dejavnost preselili v novi Trgovsko-poslovni center. Sedaj pa so to poslovalnico št. 8 povsem prenovili in jo v ponedeljek odprli kot trgovino z računalniško in biro opremo. (Črnomaljski drobir j SMOLA - Na okroglo mizo o problemih v kmetijstvu, ki jo je Slovenska ljudska stranka pripravila v Semiču, je prišla le peščica kmetov. Očitno je bili^ da je za kmete 18. ura prezgodna za sestanke, posebno še, če je tako lepo vreme, kot je bilo minuli petek. “Sc vidi,” je zavzdihnil eden izmed članov SLS, “da ima naša stranka slabe odnose s krščanskimi demokrati. Če ne bi bilo tako, bi jih lahko prosili, da bi za petek priskrbeli dež ali celo sneg, da bi kmetje namesto na polja in v vinograde prišli na okroglo mizo.” POZNAVANJE - Enemu od kmetov na prej omenjeni okrogli mizi, ki je imel silno željo, da bi vodil razpravo in pokomentiral izjavo vsakega razpravljalca, je od časa do časa celo uspelo, da je prevzel moderatorstvo v svoje roke. Tako je med drugim poprosil tudi “našega predstavnika iz svetovalne službe Ivana Simoniča, da bi nekaj rekel”. To seveda ne pomeni, da Simonič, ki je bil pred časom res vodja črnomaljske kmetijske svetovalne službe, sedaj pa je že nekaj mesecev direktor kmetijske zadruge Črnomelj, sedi na dveh stolških hkrati, kaže pa, da nekaterim očitno še vedno ni povsem jasno, kdo je kdo v kmetijstvu. LEŽEČI POLICAJI - Ko so po novomeških ulicah položili nekaj “ležečih policajev”, so Novomeščani zagnali vik in krik. Kako šele bi sc morali pritoževati ljudje iz vasi od Osojnika do Jugorja, ki morajo vsak dan voziti po makadamski cesti, polni reber ali, če bi sc izrazili bolj sodobno, ležečih policajev. Pa še kakšna policajka sc najde vmes. (Sprehod po Metliki PRED DNEVI SE JE CELOTNA metliška vlada odpeljala v zidanico v Semiški gori, pa ni šlo za praznovanje rojstnega dne, ampak za podpis pogodbe. Na mizi v vinski kleti so podpisali listine za izgradnjo avtobusne postaje. Metliški Občinarji so pridrveli v Semič po novoasfaltirani cesti skozi Štrckljcvec, predstavniki Begrada, ki bo v novem poslovno trgovskem središču v Metliki gradil težko pričakovani objekt, pa so priskakali v “Šokarijo” po luknjičavi cesti skozi Gradac. Podpisane pogodbe bodo veljale kot pribite, saj sc je nekaj Metličanov vrnilo v rojstni kraj v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Videti so bili izčrpani in utrujeni. KAR SEDEM UR JE TRAJAL sestanek med vodstvom Studia D in delom pripravljalnega odbora Vinske vigredi. Možje so se v potu lastnega obraza in ob kozarcih dobrega Ba-dovinčevega vina pogovarjali o pokroviteljstvu dolenjsko-belokranjskega kričača. Studio D je bil to že lani. Zaradi nezaračunanih, a objavljenih reklam so Metličani prihranili najmanj 10.0(X) mark. Letos naj bi bilo podobno, novost pa bo še lokalni radio, ki bo hrumel med fešto po Metliki. Prek njega bo mogoče čestitali, iskati prijatelje, reklamirati, predvsem pa ne bo manjkalo dobre glasbe v času, ko na trgih ne bodo brenkali številni narodnozabavni ansambli. NEKAJ VIDNIH BELOKRANJCEV TRDI, da so prebivalci ob Kolpi četrtorazredni državljani. V prvi kakovostni razred sodijo Ljubljančani, v drugega prebivalci ob zahodni slovenski meji, v tretjega listi blizu severne slovenske meje in končno “bregešatji". (Trebanjske iveri ) ŽOGOBRC MINISTROV - Prejšnji teden so imeli v Trebnjem v trebanjski osnovni šoli posebne vrste športno srečanje. Dobrodelna prireditev - s plakata sc ni dalo jasno razbrati, ali je njen organizator SDSS ali Društvo paraplegikov novomeške regije - je v Trebnje privabila tudi tri ministre. Izkupiček športne prireditve so namenili Društvu paraplegikov novomeške regije. Na začetku športnega srečanja sta sc pomerili reprezentanci paraplegikov Dolenjske in Gorenjske v košarki; zmagali so Gorenjci. Temu je sledil mali nogomet z ekipama SDSS z ministrom Janezom Janšem in SKD z ministroma Lojzetom Peterletom in Ivom Bizjakom. Začetek tekme sc je malo zavlekel, saj so čakali na ministra Peterleta, ki je v Trebnje prišel naravnost iz Ženeve. Lepo, da si ministri vzamejo čas vsaj za športna srečanja v tej občini, saj jih drugače I tako in tako ni kaj dosti videti v | Trebnjem. Sicer pa, kaj bi delali tu, J saj so volitve že za nami! OGRAJA - Cesta, ki pelje iz j magistralne ceste Zagreb - Ljubljana v Trebnje, gre najprej čez mostiček, pod njim teče Temenica, pod naslednjim mostom pa je speljana železnica. | Pri prvem mostičku nad Temenico je bila preti kratkim prometna nesreča in ograja na mostu je precej poškodovana in zvita, takšna je tudi ostala, čeprav kar kliče po popravilu. Tisti, ki gredo peš čez ta most, so verjetno že opazili, da lahko skozi luknjo pade otrok. Sc splača igrati z usodo? % M v -V'.c-;-1 --v •'*? REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN ČRNOMELJ - V črnomaljskem Kulturnem domu bo v soboto, 20. marca, ob 18. uri revija otroških folklornih skupin Bele krajine. Na reviji, katere organizator je ZKO Črnomelj, bo nastopilo osem folklornih skupin iz Bele krajine in ena iz Maribora. KRAJINSKI PARK LAHINJA V KRIŽANKAH LJUBLJANA - V Kulturno-infor-macijskem centru Križanke na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani bo v petek, 19. marca, ob 1L uri odprta razstava “Krajinski park Lahinja”, ki je nastala v sodelovanju med novomeškim in republiškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in Mestnim muzejem Ljubljana. BREZPOSELNIH VEČ KOT TUJIH DELAVCEV ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so izdali tujcem 534 delovnih dovoljenj, od lega 40 za nedoločen čas, ostala pa za največ eno leto. Večinoma gre za osebna delovna dovoljenja tujcem s 1,11. in IV. stopnjo izobrazbe, prevladujejo pa nekvalificirani delavci. Največ tujcev je na seznamih zaposlenih v Bcl-tu, Begradu, rudniku rjavega premoga Kanižarica, Novoteksu in Iskri. Med tujci z začasnim dovoljenjem je kar 414 dnevnih migrantov, prevladujejo pa moški, ki jih je kar 295. Sicer pa je bilo ob koncu lanskega leta na zavodu za zaposlovanje iz črnomaljske občine prijavljenih 794 iskalcev zaposlitve. Čeprav je torej brezposelnih več kot tujcev z začasnimi dovoljenji, pa vseh tujcev ne bo moč nadomestiti z, bresposclnimi. Predvsem bo primanjkovalo zidarjev, voznikov avtobusov in konfekcionar-jev. Zato so na Zavodu za izobraževanje in kulturo že pričeli z. izobraževanjem brezposelnih za poklic šivilje. ROMI DELAJO VOZNIŠKI IZPIT TREBNJE - V trebanjski občini je nekaj čez 200 Romov, od tega jih več kot polovica živi na Hudejah. Zadnje čase občina Trebnje skupaj trebanjskim Centrom za socialno delo poskuša rešiti probleme Romov, teh pa ni malo, saj sc od ostalih prebivalcev razlikujejo po jeziku, načinu sporazumevanja, odnosu do svoje in tuje lastnine itd. V okviru programa za kvalitetnejše življenje, ki so ga začeli izvajati letos v večnamenskem prostoru na Hudejah, že tečejo tečaji opismenjevanja, predšolske vzgoje vin tečaji iz zdravstevne vzgoje. Šola in predavanje bodo do meseca aprila. Najraje pa so Romi obiskovali predavanje o cestnoprometnih predpisih. Test je naredilo 12 od 14 Romov. RAZSTAVA DOMAČE OBRTI TREBNJE - Društvo izdelovalcev domače obrti bo v Trebnjem organiziralo šesto razstavo domače obrti in kulinarike v avli stare trebanjske osnovne šole. Otvoritev razstave sc bo pričela v četrtek, 25. marca, ob 12. uri s krajšim kulturnim programom, na koncu pa bo spregovoril nekaj besed tudi etnolog dr. Janez Bogataj. Razstava bo na ogled do nedelje, 28. marca. V teh dneh bodo izdelki domače obrti tudi naprodaj v samopostrežni trgovini trebanjske kmetijske zadruge na Starem trgu in v trgovini Gorca pri Petru Brcarju zraven avtobusne postaje. Marko Bosiljevac Optik v Metliki Ob petkih tudi okuli-stični pregledi METLIKA — Konec februarja je Marko Bosiljevac odprl v metliškem trgovsko-poslovnem centru poslovalnico optike. Zanimivo je, daje mladi optik prišel iz Ljubljane, kjer si je nabral že veliko izkušenj, za Metliko pa se je odločil prav zato, ker mesto doslej ni imelo optika. Poleg okvirjev, tako domačih, uvoženih kot celo iz lastne proizvodnje, stekel ter vsega, kar sodi k naočnikom, bodo vsak petek od 10. ure naprej tudi okulistični pregledi. »Zelo sem zadovoljen, ker bo zdravnica lahko napisala tudi recepte, kar v Ljubljani v zasebnih op-tikah ni mogoče,« pravi Bosiljevac. Poleg prodajalne ima še delavnico, kjer bo naočnike tudi popravljal ter prostor za okulistične preglede z vso potrebno opremo. Jutri pa bodo, tako kot so tudi pretekli petek, v »Optiki M«, kakor jo je poimenoval Marko, demonstrirali Canno-novc računalniško vodene aparature za pregled vida. So najnovejši dosežek tehnike na tem področju in če bo imel Bosiljevac v bodoče dovolj strank, pravi, da se bo odločil celo za nakup. »Resje, da sedaj mnogi še ne vedo, daje v Metliki optik, vendar so tisti, ki so me obiskali, zelo zadovoljni s to pridobitvijo, saj jim bo prihranjena pot v Črnomelj ali Novo mesto. Potrudil se bom, da bom z natančnim delom upravičil njihovo zaupanje,« zagotavlja optik. M.B.-J. Črnomelj je v znamenju črnega Črni vinotoči, smetišča, sečnje, gradnje, zaposlovanje — Obilo dela za inšpektorje — Petkrat vec predlogov sodniku za prekrške ČRNOMELJ — Na novomeški upravi inšpekcijskih služb imajo tri inšpektorje manj kot še nedavno, medtem ko se število inšpekcijskih pregledov, izdanih odločb in predlogov sodniku za prekrške naglo povečuje. Samo slednjih je bilo lani v črnomaljski občini skoraj petkrat več kot leto poprej. Toda črnomaljska vlada meni, da to ni opravičilo za neopravljeno delo. Predlagala je, naj na UIS sklenejo honorarne pogodbe, če pač nimajo dovolj inšpektorjev, da bi bili kos naraščajočim problemom. Da je nerešenih problemov v črnomaljski občini res veliko, seje pokazalo na nedavni seji izvršnega sveta. Zlasti veliko dela čaka inšpektorja za delo, ki je žal za celo Dolenjsko le eden. Vse več je primerov nekorektnega odpuščanja delavcev in nepravilnega izplačevanja plač, medtem ko se je zaposlovanje na črno prav razbohotilo. Slišati je bilo celo za primer, ko je človek prijavljen na zavodu za zaposlovanje, kjer dobiva nadomestilo, na črno pa dela pri zasebniku, ki mu plača le razliko med višino nadomestila in neto plačo, ki bi jo sicer zaslužil pri njem. Na področju urbanizma v Črnomlju najbolj bodeta v oči dve črni gradnji, Ivanetičev kiosk na avtobusni postaji in večnadstropna stavba Srečka Kosa na Trdinovi ulici. Vendar so pri obeh prišli postopki že tako daleč, da mora za kiosk inšpektor izdati le še odločbo o odstranitvi, medtem ko bi za Kosovo poslopje moral izvršni svet skleniti pogodbo s podjetjem, ki bi zgradbo porušilo. Tržna inšpekcija bo morala pljuniti v roke, če bo hotela stopiti na prste vsem, ki odpirajo vinotoče na črno, gozdarska pa, če bo hotela biti kos črnim posekom. Samo lani so zabeležili v PREDSTAVITEV VAKA ČRNOMELJ - Uspešno črnomaljsko podjetje Vako včeraj in danes v ljubljanskem grand hotelu Union predstavlja hladilno in klimatsko tehniko, ki jo prodaja v Sloveniji in Hrvaški. Poleg proizvodnega programa Vaka, torej sušilnikov komprimiranega zraka, hladilccv piva ter ledomata, predstavljajo tudi programe številnih tujih podjetij, ki jih zastopajo. občini več kot 6.000 prost, metrov na črno posekanega lesa, širi pa se tudi lubadar. Požarna inšpekcija opozarja, da so zaradi kroničnega pomanjkanja denarja gasilska društva slabo opremljena. V podjetjih in stanovanjskih blokih primanjkuje protipožarnih sredstev, kar pa je najbrž mačji kašelj proti temu, da celo kotlovnica v Lesu nima uporabnega dovoljenja. Ekološkim bombam v obliki divjih smetišč so se pridružile še deponije livarskega peska iz Belta, za katerega so nekdaj trdili, da je nenevaren, zadnje čase pa je vse pogosteje slišati, da ni povsem nedolžen. Sicer pa bodo imeli v črnomaljski občini gotovo še leta PROTI UKINITVI ZELENEGA VLAKA ČRNOMELJ - Ker je Železniško gospodarstvo prisiljeno racionalizirati prevoze, namerava ukiniti zeleni vlak od Ljubljane do Metlike. Lanskega junija je bil namreč v smeri proti Ljubljani zaseden le 24 odst., septembra pa 28 odst. V smeri proti Ljubljani niso krili niti desetine stroškov, v nasprotni smeri pa komaj 5,7 odst. Toda v črnomaljskem izvršnem svetu so proti ukinitvi vlaka. Menijo, da Republika Slovenija ne sme pustiti Bele krajine brez boljše poslovne zveze, če že ne da denatja za modernizacijo cest. Zato so predlagali RS, naj subvencionira zeleni vlak proti Beli krajini, tako kot daje denar tudi za marsikaj neracionalnega v Ljubljani. Priložnost za tiste z denarjem V poslovno-trgovskem centru SKB Nepremičnine & leasing ugodne prodaje 2.700 kv. metrov poslovnih površin— Zazeljena pestra ponudba v majhnih lokalih METLIKA — V novem metliškem trgovsko-poslovnem centru, ki je bil zgrajen pred dobrima dvema letoma, je 7.000 kv. metrov poslovnih površin. Od tega jih je kar 2.700 kv. metrov kupilo podjetje SKB Nepremičnine & leasing iz Ljubljane. Sedaj so se odločili, da prostore, ki so bili ves ta čas prazni, gradbeno dokončajo in prodajo po 800 do 1.400 DEM kv. meter, kar je po mnenju SKB zelo ugodna cena. Prostori, ki so v prvem in drugem nadstropju ter v mansardi, so primerni za različne dejavnosti, predvsem za trgovine, gostinstvo, storitvene dejavnosti, a tudi za čisto in mirno proizvodnjo. Poslovno-trgovski center je bil sicer projektiran v časih maloštevilnih trgovin. Vendar v SKB ne bodo vztrajali pri tem, ampak želijo prostore ponuditi v nakup predvsem manjšim podjetjem in O DOHODNINI ČRNOME1J - Kmetijska svetovalna služba bo jutri, 19. marca, ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine priredila predavanje Tanje Strniša iz Novega mesta o dohodnini in prometnem davku v kmetijstvu. Vabljeni! podjetnikom. Ne nazadnje bo prav zaradi tega lahko tudi ponudba veliko bolj pestra. Zato bo arhitektka Nada Matičič iz. Studia Line estetsko in hkrati atraktivno preuredila velike prostore v več manjših. Tako bodo naprodaj gradbeno povsem dokončani prostori. Ker pa bodo« zaključnimi deli pričeli te dni, bodo pri ureditvi upoštevali tudi želje tistih kupcev, ki bodo pohiteli z nakupom. V SKB Nepremičnine & leasing so prepričani, da bo Metlika potem, ko se uredijo razmere v nekdanji Jugoslaviji, prevzela vlogo, kakršno imajo sedaj majhna južnoavstrijska mesta. Po besedah Srečka Koritnika iz SKB bi prav na tem morali graditi svojo poslovno dejavnost tudi mladi podjetniki. Zato so jih povabili iz vse Slovenije, prav tako pa tudi domače trgovske hiše vseh vrst, tuje trgovske verige in male obmejne trgovce. Vsak petek pripravlja SKB za vse, ki se prej prijavijo, ogled prostorov in razgovore z morebitnimi kupci in najemniki. Pričakujejo, da bodo glede na dosedanje zanimanje in ceno, kije nižja od dejanske vrednosti, prostori hitro prodani. M. BEZEK-JAKŠE probleme v zvezi z vodo, bodisi da se tičejo zajetij pitne vode v Vinici in Adle-šičih ali pogina rib v Lahinji, kijih ne bo konec, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava. Vse našteto je le vrh ledene gore. Bolj skrita očem je še vrsta problemov, kijih bi bilo zagotovo manj, če bi bile zagrožene strožje kazni. M. BEZEK-JAKŠE Zakaj naenkrat najemnine za kulturni dom? Konec samoprispevka * S TREBNJE — Zadnje čase je bil ne-malokdo, kije želel imeti v trebanjskem kulturnem domu predstavo, presenečen, ko je bil postavljen pred dejstvo, da bo moral za najetje dvorane plačati najemnino. Le malo jih je vedelo, da seje konec januarja iztekel samoprispevek, iz katerega je šel del denarja tudi za vzdrževanje dejavnosti v kulturnem domu. S samoprispevkom zbrani denar, za katerega so se Trebanjci odločili leta 1989 in seje iztekel letos konec januarja, so vsa ta leta namenjali za sofinanciranje ureditve prostorov za potrebe otroškega varstva, modernizacijo cest in ulic, za sanacijo vodovodnega omrežja, za sofinanciranje izgradnje gasilskega doma, vzdrževanje dejavnosti kulturnega doma, ureditev parka, zasaditev dreves ob pokopališču, izgradnjo otroškega igrišča, ureditev avtobusne postaje. Sedaj je s tem dotokom denarja konec, svet KS Trebnje seje znašel pred vprašanjem, ali naj kulturni dom zapre ali pa določi najemnine. Odločili so se za drugo, in sicer stane najemnina za zunanje uporabnike doma za dve uri 10.000 tolarjev, vsaka nadaljnja ura pa še 2.000 tolarjev; za domače porabnike so cene za polovico nižje. Namenskega denarja, kot nam je povedal predsednik sveta KS Trebnje Alojz Podboj, za vzdrževanje kulturnega doma krajevna skupnost ne dobiva, pa tudi denar, ki ga dobijo iz občinskega proračuna za delo krajevne skupnosti in denar iz prispevkov za mestna zemljišča ne omogoča, da bi z njim vzdrževali ceste in komunalno omrežje ter poleg tega pokrivali še stroške dvorane. S koncem samoprispevka pa ne bo prikrajšana le trebanjska kulturna dejavnost, ampak je prenehalo tudi urejanje ulic, vodovoda, skratka, prenehalo se je z urejanjem mesta. V svetu KS nameravajo predlagati še en krajevni samoprispevek, da bi z urejanjem mesta nadaljevali, saj vedo, da jim za to ne bo dal denarja nobeden drug. J. D. Izvlekli dva kontejnerja odpadkov Trebanjski ribiški pododbor se je lotil čiščenja Temenice — Pregledali so njen vodotok od Vel. Gabra do mirnopeškega konca — V vodi največ plastike TREBNJE —■ Večjo ekološko zavest ljudi je na žalost še vedno čutiti zgolj na papirju, veliko manj pa v dejanjih. Najbolj žalostno je to, da smo se na razno nesnago okrog svojega praga že tako navadili, da nas nič več ne moti. Trebanjski ribiči — pododbor šteje 70 članov in 4 mladince — so se februarja odločili, da se bodo lotili čiščenja Temenice, ker do sedaj tega še nobeden ni storil. Skupina, kije pregledovala vodotok Temenice, je ugotovila, da so na več krajih speljane odtočne cevi iz hiš in gnojišč neposredno v Temenico. V bližini Temenice so odkrili luknjo, ki jo je nekdo nedolgo tega skopal z rovokopačem ter vanjo zlil neko tekočino. Prav tako so na ogledu videli polno divjih odlagališč odpadkov nedaleč stran od vode. Ugotovili so, daje cel vodotok močno onesnažen. Med odpadki, ki sc valjajo v vodi in na bregovih reke, pa je naj- več plastične embalaže. Travniki v bližini Temenice so pogosto gnojeni z gnojnico. Del vodotoka od Vel.Gabra proti Šentlovrencu pa predstavlja le še pretočni kanal, saj so z regulacijo Temenice, ko so odstranli rečne zavoje, uničili tudi življenske prostor za vodne živali. »Na osnovi teh ugotovitev smo imeli prvo delovno očiščevalno akcijo konec februarja. Na grobo smo očistili Temenico od nekdanjega trebanjskega bazena do Ponikev, kjer ponikne,« pravi predsednik trebanjskega ribiškega pododbora Marjan Likar. V dveh dneh so iz. vode izvlekli za dva polna kontejnerja odpadkov. To so zbrali na razdalji pri- bližno treh kilometrov. Ob čiščenju Temenice od Trebnjega do Ponikev so v neposredni bližini vode odkrili tudi nekaj divjih odlagališč, na katerih je bi- • V prihodnjih dneh bodo čistili tudi mirnopeški del Temenice, zatem bo prišel na vrsto še vodotok Temenice od Vel. Gabra do Trebnjega in ribnik Blato. »To ni ravno delo nas ribičev, v endar smo se odločili, da nekdo mora s čiščenjem začeti,« pravi Marjan Likar. Ribiči upajo, da bodo z akcijo spodbudili tudi vse tiste, ki živijo ob Temenici, kot tudi vse ostale, ki bi lahko kaj storili za čistejšo reko,pa še niso. la med drugimi odpadki tudi embalaža od škropiv. J. DORNIŽ Kmeta ne bodo nikoli razumeli Kar 3,3 I mleka za liter _______Radenske_________ BREZJE PRI TREBELNEM — V današnjih časih, ko je kmetovanje težko tudi za tistega slovenskega kmeta, ki ima najboljšo zemljo, je kmetovati po trebeljanskih holmih in gričih še veliko težje. Ker pa so tukajšnji ljudje že od nekdaj navajeni težkega življenja, bodo le malokdaj potožili o svojih križih in težavah. Vasica Brezje pri Trebelnem leži na jugu trebanjske občine. Pekolje-vi se v tej vasi že od nekdaj ukvarjajo s kmetovanjem. Gospodar Franc Pekolj je za delo skorajda sam, z njim živi še njegov oče, večkrat pa mu na pomoč priskoči tudi brat, ki pa ne živi več doma. »V hlevu imam 6 pitancev in 6 krav, vendar sem v dvomih, koliko časa bom imel krave še v hlevu, saj je predvsem zadnje tri mesece plačilo za oddano mleko zelo majhno,« pravi Pekolj. Izračunal je, da mora oddati 3,3 1 mleka, da si lahko kupi liter radenske. Tudi prireja pitancev ni bolje plačana, za pitanca, ki ga redi dve leti, dobi 500 do 600 nemških mark. »Kje je gorivo, obraba strojev, krma, da o svojem delu ob petkih in Svetkih niti ne govorim!« razlaga Franc. Naši kmetje so sicer vajeni mačehovskega odnosa države do njih, vendar pravijo, da tako Franc Pekolj slabo, kot kaže za kmeta po zadnjih volitvah, leta nazaj ni bilo. »Sicer pa v vladi našega položaja ne bodo nikoli razumeli, pa tudi kako bi ga, saj težkega kmečkega kruha niso vsi okusili,« pravi Franc. Pri Pekoljevih so še leta nazaj, ko je krompir odkupovala Kolinska, pridelali 25 do 30 ton krompirja. »Čeprav je bila cena nizka, smo vsaj vedeli, da ga bomo lahko prodali,« se spominja Franc. Ko je Kolinska prenehala odkupovati, se je Franc preusmeril na živinorejo, pa tudi tu ni pravega zadovoljstva. Rad bi popravil hišo, vendar ne gre, še pred-tem bo treba nabaviti škropiva, nafto in kakšen del za traktor. »Je sploh kaj upanja, da bojutrišnji dan boljši za kmeta?« sc sprašuje Franc Pekolj iz Brezij pri Trebelnem. J. D. iH LJd Šahn najboljši Igradnja odlagališča odpadkov bo stala 6 milijonov mark KOČEVJE — Komunala Kočevje, ki opravlja administrativno-tehnična dela za načrtovano izgradnjo regijskega odlagališča odpadkov za občini Kočevje in Ribnico, je v teh dneh posredovala krajanom krajevne skupnosti »Ivan Omerza« pojasnila na njihove pripombe k predlagani lokaciji odlagališča v Šahnu. Direktorica Komunale Bernarda Poje upa, da s potrditvijo lokacije ne bo težav. »Lokacijo v Šahnu so predlagali gozdarji in je od vseh do sedaj pregledanih možnih lokacij na področju kočevske in ribniške občine najprimernejša že po naravnem varovanju zaradi neprepustnosti zemlje. Odlagališče se bo gradilo in opremilo po najsodobnejših, ekološko nespornih merilih, razumem pa nezaupanje krajanov Livolda, da bo res tako. V preteklosti so bili že večkrat prepeljani žejni prek vode, zato je danes kakršne koli izboljšave težko uresničiti,« pojasnjuje Pojetova in pravi, da bi premestitev odlagališča na manj primerno lokacijo, kjer so vode, kaverne ali vrtače, pomenila še toliko več vlaganj v zavarovanje okolja, za kar pa bi bilo 6 milijonov mark, kolikor predvidevaio, da bo stala izgradnja odlagališča v Šahnu, verjetno premalo. Za odlagališče bi potrebovali 10 ha zemlje, na kateri bi bili poleg deponije komunalnih odpadkov tudi prostor za kompostiranje, bazeni za zajetje meteornih in odcednih vod, deponija prekrivnega materiala, prostor za odpadke, ki ne sodijo med komunalne, ter poslovni prostori. Ker gre za izredno drag projekt, v katerega je vključena tudi razširitev obstoječe čistilne naprave ali izgradnja manjše za potrebe odlagališča, bodo odlagališče, ki bo zadostovalo najmanj za 30 let, gradili fazno. Da bi bila gradnja odlagališča cenejša, so Se odločili za skupen projekt z ribniško občino, ki trenutno išče najugodnjše možnosti za sortirano zbiranje odpadkov. Odlagališče naj bi bilo zgrajeno do leta 1995, kar bi tudi sovpadalo z napolnitvijo sedanjega smetišča v Mozlju in nujnostjo odlaganja smeti drugod. _____________________M. L-S. PREDAVANJE O PRAVICAH INVALIDOV RIBNICA - V soboto, 27. marca, bo ob 9. uri dopoldan v dvorani Glasbene šole v Ribnici (zgradba stare občine) predavanje o aktualnih problemih varstva pravic invalidov I., II. in III. kategorije. Predaval bo namestnik predsednika Delovnega sodišča dr. IvanvŽužck. Predavanje in razgovor z dr. Žužkom pripravljata SKD in Slovenska ženska zveza iz Ribnice. POSVET AKTIVISTOV RK KOČEVJE - V soboto dopoldan je bil v Domu starejših občanov v Kočevju posvet aktivistov krajevnih organizacij občinskega odbora Rdečega križa Kočevje. Osrednja tema razgovora so bile težave kočevskih socialno ogroženih družin in posameznikov. Aktivisti RK bodo namreč v bodoče sodelovali pri delu socialne komisije pri RK, ki pripravlja spiske za razdelitev paketov. Napetost v Riku se še stopnjuje Čakanje na 25.marec RIBNICA — V Riku trenutno dela 368 delavcev, vendar proizvodnja teče v zelo neurejenih razmerah. K zaostritvi, ki je privedla do zahteve ribniške občinske skupščine, da mora Riko v 10 dneh določiti tehnološke presežke, so prejšnji teden prispevali Rikovi delavci, ki so na čakanju. Od direktorja Ri-ka Mirka Jančigaja so zahtevali ureditev svojega brezpravnega položaja, saj so nekateri delavci na čakanju že do 10 mesecev, tudi brez odločb in brez izplačila nadomestila plač za december in januar. Zakaj so odgovorni tako dolgo čakali z ukrepi, direktor Jančigaj pojasnjuje s težavami pri določanju, kateri ljudje naj bi glede na tržne razmere in možnosti ostali v tovarni. Delavci, ki direktorjevemu »neprevidnemu optimizmu« (kot je njegove obljube in izjave poimenoval Dušan Vajde z občinskega odbora Svobodnih sindikatov Slovenije, ki skupaj s predstavniki okoli 500 Rikovih delavcev, ki so na čakanju, vodi razgovore z direktorjem), ne zaupajo več, imajo o tem svoje mnenje. Kar vodstvu in strokovnim službam v več kot pol leta pod Jančiga-jevim vodstvom ni uspelo, naj bi jim v tem tednu. Jančigaj pravi, da bodo do konca tedna določili tehnološke prčsežkc in da bo v letošnjem letu v Riku delalo 700 ljudi, vendar pa delavci v to ne verjamejo. Težko tudi verjamejo, da bodo dobili plače do 25. marca, kot jim je to direktor obljubil. Delavci, ki so na čakanju, so se tokrat pripravljeni poslužiti najostrejših ukrepov za dosego svojih pravic. M. LESKOVŠEK-SVETE Podaljševanje agonije ali rešitev? Deljena mnenja poslancev o stanju v Riku — V zameno za pomoč zahtevali opre-____________delitev tehnoloških viškov — Poročila o delu sprejeli RIBNICA — V petek dopoldan so se v dvorani doma TVD Partizan v Ribnici zbrali poslanci vseh treh zborov občinske skupščine. Zunaj predvidenega dnevnega reda so obravnavali stanje v podjetju Riko, prisluhnili pa so tudi republiškemu poslancu Benjaminu Henigmanu, kije spregovoril o svojem delu v državnem zboru. Direktor Riko Holdinga Mirko Jančigaj je ob pojasnitvi trenutno izredno zaostrenih razmer v Riku na primeru Rikostroja opisal neuspešnost dolgotrajnega reševanja Rika. Dejal je, da so mu bili določeni podatki iz njemu neznanih razlogov do pred kratkim prikrivani. Na osnovi teh, sedaj menda objektivnih podatkov je poslancem zatrdil, da bo lahko Rikostroj v letošnjem letu zaposlil 368 delavcev in da bo v tej smeri začel delovati že od ponedeljka dalje. Jančigajeva obrazložitev z ugotovitvijo, daje ob dolgotrajnem in trdem delu vseh zaposlenih Riko možno rešiti, je med poslanci naletela na različna mnenja: od tega, da gre le za podaljševanje agonije Rikovih delavcev, do izraženega presenečenja nad navduševanjem za stečaj oz. likvidacijo Rika. Na predlog izvršnega sveta so sklenili tako: občina bo vodstvu podjetja pomagala, da bo do 25. marca priskrbelo denar za decembrske, januarske in februarske plače delavcem, ki so na čakanju. Svojo po- moč so pogojevali z zahtevo, da mora vodstvo podjetja v naslednjih desetih dneh opredeliti tehnološke presežke. Skupščina seje zavezala, da bo za reše- • Predsednik ribniške občinske skupščine Franc Mihelič je v imenu delegatov čestital predsedniku družbenopolitičnega zbora ribniške skupščine in republiškemu poslancu Benjaminu Henigmanu k njegovi izvolitvi v državni zbor. Henigman je povedal, da državni zbor čaka veliko dela: letos naj bi menda sprejeli kar okoli 250 novih zakonov. Dejal je, da je kot poslanec na voljo vsem občanom ne le v svoji pisarni v Ljubljani, ampak tudi na domu. vanje presežka delavcev dala pobudo pristojnim ministrstvom. Po zagotovitvi sklepčnosti skupne seje občinske skupščine so poslanci sprejeli vse predlagane odloke, niso pa po- Obljubljen denar za Faro Obisk predstavnikov ministrstva za šolstvo • Kamor vrag ne more osebno, tja pošlje vino. • Sedanjost je najbolj vznemirljiva od vseh pustolovščin. (Laxness) m Samo z nemožnim kol ciljem pridemo do možnega. (Unamuno) KOČEVJE — Na nedavnem razgovoru s predstavniki kočevske občine, osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole sta se d rža vnawse k reta r k a mag. Teja Valenčič in Niko Žibert, ki ima na skrbi investicije v šolstvo, podrobneje seznanila s prostorsko problematiko osnovnega in srednega šolstva v kočevski občini. Predstavniki ministrstva za šolstvo so si ogledali stavbo stare gimnazije in osnovne šole ob Rinži ter šolo v Fari. Kočevci so goste opozorili na razkropljenost učnih delavnic Srednje šole Kočevje širom Kočevja in na probleme, ki izvirajo iz tega, ker sta Srednja šola in Gimnazija združeni pod isto streho. Kot možno rešitev teh problemov so predstavili zamisel o preselitvi Gimnazije v PR V A ZASEBNA PEKARNA — Karel Kozole, pek z več kot 20-letnimi delovnimi izkušnjami v Merxovi pekarni, je v svoji hiši pri sevniški osnovni šoli odprl prvo zasebno pekarno v občini Peč in ostalo rabljeno opremo za pekarno, v kateri lahko speče 200 kg kruha na uro, je uvozil iz Švice. Zanimanje med ljudmi za 7 vrst kruha, prav toliko vrst peciva in za žemljice je veliko, tako da ima tudi žena Olga (na posnetku oh možu) dosti dela v prodajalni, ki je tudi pod streho Kozoletovih. Cene so konkurenčne, Karel pa peče kruh dvakrat dnevno, tako da so zmeraj naprodaj sveži izdelki (Foto: P. P.) Prednost telefonom ali dvorani? Živahna razprava o predvidenih naložbah v sevniški občini — Polemika med za-govorniki dokončanja telefonije v Mirenski dolini in telovadnice v Sevnici SEVNICA — Sevničani se ne mislijo odpovedati dolgoletni želji in potrebi ljudi, ki živijo v občinskem središču in tudi v drugih krajevnih skupnostih; gre seveda za telovadnico oz. večnamensko dvorano, ki bi jo zgradili ob osnovni šoli Sava Kladnika in naj bi zanjo sprva iz občinskega proračuna primaknili 25 milijonov tolarjev. Krajani v Mirenski dolini pa so na javni predstavitvi predvidenih naložb, ki naj bi prispevale k razvoju občine, prejšnji teden odločno in še bolj goreče kot Sevničani dopovedovali dokaj številnemu občinstvu v dvorani sevniškega gasilskega doma, da ne morejo več čakati na dokončanje izgradnje telefonskega omrežja. V Šentjanžu, Krmelju in Tržišču zdaj predvsem pričakujejo večjo družbeno pomoč, da bi bilo izmed 4.700 prebivalcev Mirenske doline vsaj okrog 400 krajanov sposobnih prispevali okrog 4.000 nemških mark za telefonski priključek. Kot je povedal predsednik sveta KS Krmelj, Jože Knez, si zaenkrat tako izdatnega zalogaja ne morejo privoščiti ob povprečni plači delavcev tu-kajšnih podjetij, ki znaša od 400 do 450 mark. Iz obupa in v znak protesta, ker se pet let akcija za telefonijo v Mirenski dolini ni premaknila z mrtve točke fv zemeljski kabel naložen kapital, okrog 200.000 mark, pa bi znali ljudje bolje obrniti, tudi če bi vsako gospodinjstvo po 1.000 DEM pustilo na bančnem računu), so nameravali v Sevnico pripeljati večino izmed 600 podrtih, zdaj pa žal že strohnelih dreves, potrebnih za drogove zračnega telefonskega kabla. Scvniška županja Breda Mijovič.- ki je skupaj s predsednikom izvršnega sveta Marjanom Kurnikom sklicala omenjeno tribuno, tudi o drugih potrebnih naložbah, denimo o preskrbi s pitno vodo, o gradnji krajevnega plinskega omrežja, dokončanju HTC (Hotelsko-turističnega centra), prizidka k zdravstvenemu domu itd., je ovrgla očitke, da je bilo občinsko središče oz. sevniška krajevna skupnost deležna večje pomoči in podpore občine kakor 10 preostalih krajevnih skupnosti. Sicer pa naj bi te dileme razčistila analiza za več let nazaj, ki jo bodo pripravili na občini tudi zaradi čistih računov in ostrih očitkov na omenjeni tribuni. Predsednik izvršnega sveta Marjan Kurnik je ocenil, da bi na primer lani posodobljena cesta Šentjanž—Brunk stala zdaj okrog 40 milijonov tolarjev, le okrog 5 milijone manj kol gradnja prve faze telovadnice, ki bi jo potrebovali zlasti za zdrav razvoj otroci oz. učenci sevniške osnovne • Najavni predstavitvi nekaterih naložb je ob številnih pripombah krajanov iz Mirenske doline imel najpogosteje besedo sekretar za varstvo okolja Jože Kolar. V luči polemike med zagovorniki telefonije v Mirenski dolini in telovadnice v Sevnici niso prišle do izraza še druge pomembne naložbe, na primer gradnja varovalnih nasipov pred visokimi vodami, o prizidku zdravstvenega doma pa bi morebiti lahko kakšno rekel predstavnik zdravstvenega doma, ki so ga pogrešali v dvorani. O vsem bodo dokončno besedo imeli slej ko prej poslanci sevniške občinske skupščine ob sprejemu proračuna. šole, pa tudi vrtca, OŠ Ana Gale, Srednje tekstilne šole, člani številnih društev in drugi. P PERC stavbo nekdanje gimnazije, v kateri trenutno domujeta Glasbena šola in Delavska godba in jo bo potrebno prej ali slej adaptirati. Kot problem, ki ga kočevska občina sama ni sposobna rešiti, so navedli obe kočevski osnovni šoli, ki imata pouk v obeh stavbah nekdanji Bračičevi šoli in v stavbi na Trgu zbora odposlancev, in sicer v dveh izmenah. Ker je rešitev predvidena v republiškem planu, po katerem naj bi v nekaj letih razrešili prostorsko problematiko štirih velikih šol v Sloveniji, so se s predstavniki ministrstva za šolstvo dogovorili, da bodo proučili obe možnosti: nadgradnjo Bračičeve šole in gradnjo nove šole. Glede šole v Fari, ki sojo zato, ker je na demografsko ogroženem in obmejnem območju, posebej omenjali, so se dogovorili, da bodo za njeno obnovo in dograditev še letos zagotovili enake deleže iz republiškega in občinskega proračuna. M. L.-S. KOČEVJE SEV ZNAMENJU LUTK KOČEVJE - Ta teden bodo razstavo “V svetu lutk - poskus otroškega muzeja”, ki gostuje v Šeškovcm domu, spremljale sledeče otroške prireditve: “Naredimo lutkovno predstavo”, lutkovni abonma (I. Robič) VVZ KOčcvjc, bo na sporedu v petek, 19.3., ob 16. uri, ponedeljek, 22. 3., ob 16. uri, torek, 23, 3., ob 16.30 in v četrtek, 25. 3., ob 16. uri; v petek, 12. 3., ob 18. uri bo na sporedu lutkovna igrica “Mojca Pokraculja” (OŠ Zbora odposlancev Kočevje); v torek, 23. 3., ob 16. uri bo na sporedu lutkovna igrica “Zgodbica zaspanka” lutkovne skupine Papilu Ankaran; v sredo, 24. 3., ob 9.30 bo na sporedu lutkovna igrica “l evja zgodba" lutkovne skupine Zoom iz Ljubljane, ob 11. uri istega dne pa bo na sporedu Lutkovna delavnica s skupino Zoom iz Ljubljane. V četrtek, 25. 3., ob 10. uri bo še lutkovna igrica “Plačilo za laž” (OŠ Zbora odposlancev Kočevje). trdili predlaganega imenovanja članov sklada stavbnih zemljišč. Na predlog poslanskega kluba SKD so zahtevali, naj ta najprej predloži poročilo o svojem delu. Na poročila o delu občinskih upravnih organov in nekaterih drugih proračunskih porabnikov v preteklem letu niso imeli večjih pripomb, zahtevali pa so, naj vsi javni porabniki, tudi društva in stranke, ki prejemajo denar iz občinskega proračuna, do 31. marca, ko bo naslednja seja skupščine, predložijo finančno poročilo za preteklo in plan za letošnje leto. M. LESKOVŠEK-SVETE ANGELCA ZEROVNIK O VZGOJI MLADOSTNIKA KOČEVJE - Slovenska ženska zveza iz Kočevja je minuli torek organizirala v dvorani krajevne skupnosti Kočevje-mesto predavanje o vzgoji mladostnika. Predavala je profesorica defektologije z ljubljanskega pedagoškega inštituta Angelca Zerovnik. Okoli 30 slušateljem je Žcrovnikova uvodoma predstavila znane ugotovitve, da je med vplivi, ki jih ima na mladostnika, na prvem mestu družina, nato ustanove in na tretjem mestu mediji. Za slednje je menila, da staršem in šoli pri vzgoji mladostnika niso v pomoč. Med težavami, s katerimi se srečuje mladostnik, je kot dobra poznavalka mladostnikove duševnosti poudarila pet ravni, na katerih prihaja do “lomljenja” v mladostnikovi notranjosti: iskanje samega sebe in svoje identitete, oblikovanje spolne vloge, odnosa do staršev, vrstnikov in do dela. Z veliko topline, ki je poslušalce prevzela in jih nehote spodbudila k razmišljanju je spregovorila tudi o tem, kako bi lažje vzgajali mladostnika, da bi se izoblikoval v zdravo osebnost. ZBIRANJE VOLNE KOČEVJE - Slovenska ženska zveza iz Kočevja je pred nedavnim organizirala akcijo zbiranja volne za begunec. Zanjo so sc odločili po prebrani vesti v Jani, da v begunskem centru na Zeleni poli 20 v Ljubljani volne primanjkuje. Na njihovo akcijo se je odzvalo 41 žena, ki so skupno prinesle za okoli 50 kg stare pa tudi povsem nove volne. SLOVENSKI VEČER GLASBENE ŠOLE SEVNICA - Glasbena šola pri sevniški osnovni šoli Sava Kladnika je pretekli petek pripravila Slovenski večer, prireditev, na kateri so v 21 nastopih učenci te šole igrali ali prepevali skladbe slovenskih skladateljev Pahorja, Arniča, Mihelčiča, Adamiča, Šivica in drugih ter slovenske narodne. Korepetitor je bila Jelka Gregorčič, študentka na ljubljanski akademiji za glasbo. MATERINSKI DAN NA BLANCI BLANCA - S kulturnim sporedom bodo v nedeljo, 21. marca, ob 15. uri v kulturnem domu na Blanci počastili materinski dan. Nastopil bo tudi moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice pod vodstvom Janka Avsenaka. Zatem bo okrogla miza o družini, na kateri bo sodeloval dr. Tone Kunstelj. Vabljene so matere, očetje m mladina. NOV VODOVOD 7. A 24 HIŠ — Takole so prejšnji petek na Prešni Loki (na posnetku) vaščani hiteli z zasipavanjem jarkov, v katere so v Žabjeku, na Konjski Glavi in Prešni Loki položili blizu 6 km vodovodnih cevi. Predsednik vaškega odbora Vladu Jagodič je povedal, da je bilo doslej 5 gospodinjstev odvisnih zgolj od kapnice, nekaj velikih kmetij pa je bilo ob sleherni suši močno prizadetih zaradi pomanjkanja vode. Vodovod za 24 hiš, ki so ga naredili s pomočjo sevniške krajevne skupnosti (prispevala je načrte in ves material za zajetje na Padežu že leta 199H), naj bi bil dokončan septembra. Vaščani bi za zaključek naložbe, vredne okrog 5 milijonov tolarjev, potrebovali še okrog 14.000 mark. Doslej so opravili več kot 3000 prostovoljnih ur. (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja) DELAVNICE ZA VODILNE -Ljudska univerza Kočevje poleg standardnih programov izobraževanja odraslih v zadnjem času posveča veliko skrb tudi izobraževanju vodilnih delavcev. Izobraževanje vodilnih, za katere se ugotavlja, da jim primanjkuje znanj iz sodobnega podjetništva, poteka v obliki izobraževalnih delavnic. Pred kratkim so se končale izobraževalne delavnice iz managerskih znanj za vodilne iz Kovinarja, v teh dneh pa sc bodo začele delavnice za vse zainteresirane vodilne iz kočevske in ribniške občine. Priznani slovenski strokovnjaki jih bodo seznanili s sodobnimi načini vodenja podjetja. ODPLINJAVANJE - Kočevski ko-inunalci se bodo letos lotih sanacije odplinjavanja kočevskega smetišča pri Mozlju. Čeprav bo smetišče že najkasneje čez dve leti polno, saj se zaradi rednega zasipavanja smeti, ki ga izvajajo v zadnjih dveh letih, sedaj še hitreje polni, komunalci menijo, da je omenjena investicija potrebna. Potrebna je ne le zato, da do samovžigov ne bi prišlo v času, dokler bodo na smetišče še dovažali smeti, marveč predvsem zato, da bi preprečili, da bi do tega prišlo kdaj kasneje. Ne gre torej le zato, da bo “enkrat za vselej končana lama o gorenju na mozcljskcm smetišču”, kot pravijo komunalci, ki zatrjujejo, da do gorenja na smetišču v zadnjih dveh letih ni prišlo, marveč tudi iz. povsem varnostnih razlogov. (Ribniški zobotrebci) GOSTINCEM NE GRE - Gostinci so vedno med tistimi obrtniki, ki sc najglasneje pritožujejo, da jim gre posel slabo. Če so resnične govorice, da nameravajo sedanji najemniki restavracije Jelka ah po novem hotela Helena odstopiti od najema, ki so ga šele pred kratkim sklenili, bi bila to lahko nekakšna potrditev, da gostincem res ne gre. Ne vemo, če so govorice resnične in če so, tudi ne, kakšni so vzroki. Restavracija oz. hotel sc nahaja v samem središču Ribnice in zato na skoraj idealni lokaciji za gostince. Ima velik parkirni prostor in hotelske sobe. Pa vendar trgovskemu podjetju Mercator, ki je lastnik restavracije, ni šlo. Prav tako je z izgubo posloval tudi donedavni najemnik Dejan Djuričič. AKTIVNOST - Ribniški krščanski demokrati so po tem, kar se v Ribnici dogaja, edina resnično aktivna stranka v občini. Za ta mesec imajo že pripravljenih nekaj aktivnosti, namenjenih širšemu krogu ljudi. Skupaj z ribniškimi ženskami iz Slovenske ženske zveze bodo ob materinskem dnevu pripravili razgovor z mag. Angelco Žcrovnik o družini, konce meseca pa v okviru priprav na leto turizma razgovor s Slavkom Zgoncem o vzgoji in oskrbi okenskih in balkonskih rastlin. • Zmerno uživanje alkohola tudi v večjih količinah ne škoduje. (Jurič) • Edini resnično zagreti borci proti goloti so tisti, ki jih zebe. (Jurič) • Tisk je že marsikomu povečal pritisk. (Fridauer) V GRAFIKI, TEKSTLU IN OBLAČILIH SEVNICA - V Galeriji na scv-niškem gradu bo danes, v četrtek, 18. marca, ob 18. uri otvoritev razstave “Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih” ustvarjalk Almire Sadar in Marije Jenko, ki sta obe zaposleni kot asistentki na Tekstilni fakulteti v Ljubljani. Razstavo sta pripravili ZKO Sevnica in njena Galerija. Ob otvoritvi bo igrala harfistka Mojca Zlobko. Sevniški paberki MEGLA - V Tehnoloških sistemih sc najstarejši delavci, ki so okrog 30 let zaposleni v tein podjetju, sprašujejo, kaj bo z njimi, kako se bodo preživljali zdaj, ko so sc po dolgih letih napornega dela pod milim nebom znašli na cesti. Še zdravnika si ne morejo privoščiti. Medtem ko oni zategujejo pasove, jih drugi popuščajo. Čeprav so od občine kupih službeni avto, se je direktor raje vozaril s svojim avtomobilom in veselo nabijal kilometrino. Svojemu bivšemu direktorju so delavci očitali, da jim je ukradel stanovanje Pod Vrtačo. Gospod Borštar je že vedel, zakaj sc je zadnje čase silno malo zadrževal v podjetju. V januarju so mu našteli le 96 ur. SAMOPRISPEVEK - Krajani Mirenske doline Scvničanom radi očitajo neuspešen referendum za krajevni samoprispevek. V Šentjanžu, Krmelju in Tržišču pravijo, da jim želje Sevničanov po novi športni dvorani oz. telovadnici ne bi šle tako v nos, če bi v mestnem središču plačevali še samoprispevek, tako kot morajo oni iz žepa primakniti že kakšnih 2.000 DE.M, če hočejo količkaj urediti makadamske ceste. Krške novice ) KDO? - Pred Vidmom Krško visita vsaka na svojem drogu slovenska in Pergamova zastava. En drog je tam še prazen. Pravijo, da čaka na švedsko zastavo, samo zdaj ni nikogar v Krškem, ki bi jo obesil. POMAGA - V Leskovcu so šolniki nedavno gostili Toneta Pavčka. Poet, ki se je tega dne na šoli predstavil s pesniško zbirko, je rekel, naj bi ljudje več brali in se na splošno več ukvarjali s tovrstnimi rečmi. Lcskovča-ni bodo v večini to upoštevali. Prepričali so sc namreč, da pesmi človeku pomagajo. Tone Pavček se namreč vozi naokoli v prav lepem avtomobilu. NEKDO JE KRIV - Delavce Vidma zaslišujejo. Jasno je, da jih morajo, saj je potrebno najti grešnika, ki je kriv, da je Videm uničen. Bodo že našli kakega Lojzeta, ki je šel v tovarniški menzi dvakrat na ričet in sc tako dobesedno zazrl v Vidntovo premoženje. Kajti Franceljni so jo pravočasno popihali. In tudi ričeta oni niso jedli. COPATI - V parku pred spomenikom dr. Mencingerja, pisatelja in advokata, so bili 11. marca popoldne copati. Ker je šlo za manjšo številko, domnevajo, da so ostali za gospodom Personont mlajšim, potem ko jo je na jasno pobudo jeznih Vidmovih sindikalnih straž jadrno popihal iz krške papirnice. Pred advokatovim spomenikom se je Andcrs tik pred izginotjem znašel baje zato, ker še ne pozna dobro Krškega. Ce bi dobro poznal mesto, bi se zatekel raje v Ljubljansko banko k Dejanu Avscu, ker ta izpričano rad pomaga tujim menedžetjem. SMETI - V Velikem Podlogu je zabojnik za smeti čisto poln. Odpadki so že tudi okrog kontejnerja, kar verjetno pomeni, da je bruhal zaradi vse tiste nesnage. V Novo v Brežicah ~\ MED IN MINISTER - Na posavskih sadjarskih dnevih je marsikdo pogrešili ministra za kmetijstvo. Prišlo je precej strokovnjakov iz vse Slovenije in še nekaj njihovih kolegov iz včasih kar preveč čaščene tujine. Ministra ni mogel nadomestiti nihče. Pravzaprav tistega, kar bi tak visoki obisk lahko dal kmetijski prireditvi: prizvok pomembnosti in večjo pozornost javnosti. Je pač tako, da minister Osterc za Posavje ni našel časa. Ne bo pa zato zamudil obiska v dolenjski prestolnici. Zagnanim Posavcem ne preostane drugega, kot da za recept vprašajo novomeške kolege, če to seveda ni • poslovna skrivnost. Morda bi kakšen koristen napotek izdali tudi novopečeni uspešni podjetniki. K tem sc ministri in drugi funkcionarji lepijo kot muhe na med. KJE JE TO? - V svetovljanski Ljubljani, kjer sc zbira vsa smetana slovenske dežele, kjer mesto kar poka od samega znanja, so verjetno v zadregi, ko kdo omeni. Brežice ali kako drugo odročno mestece. V svojem pohlepu po čim večjem zalogaju znanja so verjetno preskočili kakšno lekcijo zemljepisa. Podobno sc spozabljajo tudi naši kolegi v jutranjem sporedu Vala 202. Ko z velikim navdušenjem preštevajo, koliko otrok je privekalo na dan v slovenskih porodnišnicah, ne štejejo tistih iz brežiške ali trboveljske porodnišnice. Slovenija je majhna, a za mnoge še prevelika. KRIVEC JE ZNAN! - Tako so rekli poslanci brežiške skupščine in se z dolgimi nosovi razšli. Ko so tako odhajali, so že vedeli, da so za popačenje njihovih obrazov krivi delavci v združenem delu. Nekateri so raje ostali združeni ob delu, kot pa da bi prišli na sejo. Sram jih bodi! Delajo, namesto da bi lepo sedeli v klopi in nalagali delo drugim. PRFJJ^VANJA ZA BREŽIŠKE KMETE BREŽICE - Kmetijska svetovalna služba je v februarju in marcu že organizirala celo vrsto strokovnih predavanj in praktičnih prikazov, da bi čimbolj opremila kmete z znanjem. V prihodnjem tednu bo tako kmetijski svetovalec Jože Vovk predaval o namakanju vrtnin in o potrebah po vodi v posameznih tehnoloških fazah razvoja. V ponedeljek bo predavanje ob 16. uri v sejni sobi Kmečke zadruge Brežice, v sredo ob 19. uri pri Martinu Lcpšini v Globokem in prihodnji petek ob 19. uri še v gasilskem domu v Arnovem selu. 2. aprila bo dipl. ing. Stanc Bevc iz Novega mesta predaval o siliranju krmnih dosevkov. Predavanje bo ob 16. uri v sejni sobi KZ Brežice. POMOČ PO SUŠI KRŠKO - Za odpravljanje posledic suše bo dobila krška občina 39 milijonov tolarjev državne pomoči. Poleg teh sredstev bo kmetijstvu namenil krški izvršni svet iz proračuna 30 milijonov tolarjev. Del teh skupno zbranih sredstev bodo v krški občini namenili za nakup koruze, ki bo na voljo že naslednji teden in bo za polovico cenejša od tiste, ki je sicer na trgu. PSI ll Ali bo »Jordan« pod eno streho? Zaposlovanje invalidov — Posavska gospodarska zbornica zahteva za to področ-je državne olajšave — Težave in uspehi podjetja Jordan — Zamenjava prostorov KRŠKO — V območni posavski gospodarski zbornici so pred nedavnim govorili o delu invalidov. Cc Slovenija misli drugače, kot mislijo v posavski zbornici, je ta pogovor ne bo spremenil. Dejstvo pa je, da so na omenjeni seji zahtevali, da mora država za invalidske delavnice zagotavljati olajšave. Če bi družba preko svojih ustanov res vestno ukrepala, kot so zahtevali v zbornici pogovor v zbornici pač tu nastopa kot najbolj svež lokalni primer tovrstne razprave - bi to pomenilo Sporni grobovi Povišanje razburja KRŠKO V krški občini je dvignilo precej prahu povišanje pristojbin za grobove. Od lanskega avgusta do letos so za enojni grob plačali 1.000 in za dvojni grob 2.000 tolarjev letne najemnine. Z letošnjim povišanjem znaša cena za enojni grob 1.575 in za dvojni grob 3.150 tolarjev. Komentarji k temu povišanju, ki jih je bilo moč slišati tudi v krški občinski skupščini in na telefonu dežurnega novinaija Dolenjskega lista, razlagajo omenjeni dvig cen kot namero komunalnega podjetja Kostak Krško, da z denarjem od grobov pokrije izgubo. V Kostaku pravijo o cenah tole: »Najemnina za grobove se je res zvišala, toda indeksi ne držijo. Za leto 1992 smo dvignili najemnino za grobove zelo pozno, tj. šele v avgustu. Tisti, ki so lani plačali do avgusta, so plačali po ceni iz leta 1991. Tisti, ki so plačali po avgustu 1992, so poravnali že takrat višjo ceno. Cena je tako sporna za tiste, ki so plačali do avgusta.« V Kostaku trdijo, da iz pristojbin za grobove ne kujejo dobička. Velik del tako zbranega denarja gre za pokopališko dejavnost. Tako za letos podjetje načrtuje novo širitev krškega pokopališča. Lani so dobili dovoljenje za razširitev za eno leto za 42 novih grobnih polj na obstoječi lokaciji v Krškem. To bo zadostovalo samo za leto 1993. Kje in kdaj lahko oddate davčno napoved Informacije za Posavje POSAVJE — Brežičani lahko oddajo napovedi dohodnine na sedežu izpostave Republiške uprave za javne prihodke od 19. marca vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure; ter od 22. do 31. marca pa od 7. do 18. ure in v soboto od 8. do 15. ure. Občani bodo lahkp napovedi prinesli tudi v staro OS na Bizeljskem, v prostore KS Cerklje ob Krki, Dobova in velika Dolina in sicer od 24. do 27. marca od 8. do 18. ure ter v soboto od 8. do 15. ure. Naslov za pošiljanje po pošti je: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Brežice, Trg izgnancev 17, 68250 Brežice (pripišite še, da gre za napoved dohodnine). V občini krško lahko oddate napoved dohodnine na sedežu krške izpostave od 22. do 31. marca od 7. do 18. ure in v soboto, 27. marca od 7. do 15. ure. Napovedi lahko oddate tudi na sedežih KS Senovo, Kostanjevica, Raka in Podbočje, in sicer 25. in 26. marca od 8. do 18. ure ter v soboto, 27. marca, od 8. do 15. ure. Po pošti lahko napoved pošljete na naslov: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Krško, Šoferska 1,68270 Krško (pripišite »napoved dohodnine«). Sevničani lahko vložijo napovedi na sedežu sevniške izpostave RUJP do 22. marca ob običajnih uradnih dneh in urah, od 22. do 31. marca pa vsak dan od ponedeljka' do petka od 7. do 18. ure in v soboto, 27. 3., od 7. do 15. ure. Napovedi je mogoče oddati tudi na sedežih krajevnih uradov na Bučki (od 23. do 25. marca med 7. in 18. uro), na Studencu (od 24. do 26. marca med 7. in 18. uto), v Krmelju (27. marca d 8. do 15. ure), ter Tržišču in entjanžu (od 24. do 26. marca med 8. in 18. uro). Še naslov za Sevničane: Republiška uprava za javne prihodke, l/postava Sevnica, Glavni trg 19/a, 68290 Sevnica (s ripisom »napoved dohodnine«), sem občanom, ki bodo napovedi pošiljali po pošti, priporočamo, da pošiljko oddajo priporočeno, da bodo imeli dokaz o vložitvi napovedi. prehod od besed k dejanjem. Doslej na tem področju namreč prevladujejo besede, kot ugotavlja tudi Marjan Jordan, lastnik krškega invalidskega podjetja Jordan d.o.o. O tem seje prepričal ob zagonu podjetja leta 1991. »Skupaj s petimi delavci sem začel delati z denarjem, ki ga je dal republiški sklad. Vložil sem tudi svoj družinski kapital,« utemeljuje Jordan svojo slabo oceno na rovaš družbe. Večkrat pomisli, da bi bil sedaj poslovno uspešnejši, če bi takrat vložil denar v kak visoko produktiven stroj. »Ker nisem ravnal tako, imam v tem trenutku firmo z 18 ljudmi, kjer je 50 odst. invalidov. Borimo se iz dneva v dan za preživetje. Kajti poslovni svet preračunava ceno in trg ne loči dveh vrst delovne sile. Naročnikom naših izdelkov je vseeno, narejeno hočejo imeti v istem času, z isto kvaliteto. Po drugi strani hočejo doseči pri invalidih čim nižjo ceno,« meni Jordan. Direktor krškega invalidskega podjetja pravi, da so s petimi ljudmi drzno začeli izvajati program za usposabljanje invalidov, kije bil samo na pol dorečen in nestabilen. Izdelovali so elektroele-mente za Iskro. Tri mesece po tistem, ko so začeli delati, je bilo posla konec. »In sem ostal s petimi ljudmi brez dela. Doživeli smo šok in bili smo tik pred tem, da kot firma propademo. Moram reči, da sem se dosti angažiral po Sloveniji, da smo takrat pričeli šivati. Šivati smo začeli brez lastnih strojev, brez vse- Bodo potrdili nova imena za občinski vrh? Danes seja skupščine BREŽICE- Pretekli četrtek je bila seja občinske skupščine nesklepčna, k čemur je prispeval zbor združenega dela, ki sta mu manjkala dva poslanca. Seja je ponovno sklicana za danes popoldne, ko bodo obravnavali informacijo o tekočih aktivnostih izvršnega sveta in upravnih organov. Razpravljali bodo o reorganizaciji v občinski upravi, o zaključnem računu, poročilu o razdelitvi občinskih sredstev za razvoj gospodarstva ter o poročilih sodnika za prekrške, medobčinskega inšpektorata in sodišča združenega dela. Še danes naj bi izvolili in imenovali nekatere nove člane IS in predstojnike sekretariatov, saj so po nedavnih razrešitvah na prazna mesta imenovali le vršilce dolžnosti. Najprej naj bi razrešili člana IS za področje zdravstva in socialnega skrbstva dr. Andreja Zidariča, ki je v začetku leta odšel na delovno mesto izven Brežic. Namesto njega naj bi to nepoklicno funkcijo v IS opravljal dr. Slavko Sušin. Predsednik IS Ciril Kolešnik predlaga poslancem, naj za člana IS za področje gospodarstva in hkrati za sekretarja za gospodarski razvoj izvolijo oz. imenujejo Braneta Musarja, sedaj svetovalca za ekonomska vprašanja v občinski upravi. Na predlog izvršnika naj bi skupščina izvolila tudi Hrvoja Oršaniča, dipl. ing. gozdarstva, za člana IS za področje varstva okolja. Poslanci naj bi izvolili še člana IS za področje komunalne infrastrukture in urejanje prostora ter imenovali sekretarja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Obe funkciji naj bi opravljal dipl. pravnik Bogdan Matjašič, sedaj zaposlen v občinski upravi. B. D.-G. DANES SKUPŠČINA V BREŽICAH BREŽICE - Danes dopoldne se je v restavraciji blagovnice v Brežicah začela 2. redna letna skupščina Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki ji predseduje domačin Karl Rccer, sicer direktor Vina Brežice. POLOVIC ODPIRA POSLOVNE PROSTORE DOBOVA - Podjetje APP Dobova, last družine Polovič, je jeseni postalo ekskluzivni zastopnik in nosilec licence firme Adidas za Slovenijo, balkanske države in za del držav vzhodne Evrope. Jutri dopoldne bodo v Dobovi slovesno odprli novi večnamenski poslovni objekt tega podjetja, ki bo služil proizvodnji in trgovini. ga. Mislim, da mi gre zahvala, da smo to v enem mesecu zadeve uredili,« pravi Jordan. Zdaj je prepričan, da so najhujšo krizo preboleli. To je obdobje, ki bi ga najraje pozabili. Toda direktorja zdaj 19—članskega kolektiva tolaži, da so bili oni vendarle uspešnejši kot nekatere • Vodstvo podjetja Jordan se boji, da bo ostalo brez primernih prostorov, o čemer so že govorili. Razpravljali so o menjavi, s katero bi podjetje Jordan dobilo ustreznejše prostore, v katerih bi lahko opremilo delavnice tudi za usposabljanje težjih invalidov. V zvezi z menjavo se bodo morali dogovoriti do konca marca, drugače bo glede na zakon prepozno. Če bo namera s prostori uspela, bo podjetje prišlo pod eno streho. To bi bilo še kako dobrodošla rešitev, zlasti po zahtevku za denacionalizacijo stare do-lenjevaške šole, ki jo je Jordan sicer najel od gasilcev. dosti večje firme s tega območja, čeprav so imeli »majhne plače in težke trenutke«. Jordan, d.o.o., se v zadnjem času usmerja predvsem v šivanje. Ta del podjetja bo verjetno zagotovil večji dobiček kot drugi del, ki pa je tipično invalidski del, s katerim je podjetje predlani začelo proizvajati. M LUZAR “SVET KNJIGE” V KRŠKEM KRŠKO - Jutri ob 13. uri bodo v tukajšnji knjigarni Opus odprli klubski center “Svet knjige”. V krajšem kulturnem programu bosta sodelovala Stanka Macur in' Janko Avsenak. Knjigarna Opus, ki jo vodi direktor Silvester Mavsar, pripravlja otvoritev centra v okviru 3(X). obletnice smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. TEČAJ IZ RADIESTEZIJE KRŠKO - V krškem Domu obrtnikov je bil tečaj o temeljih radiestezije, ki ga je organiziral Dane Mižigoj prek Društva radiestezistov Ljubljana. Udeleženci so se podrobno naučili s pripomočki iskati nevarna sevanja v prostorih in sc poučili o diagnosticiranju človekovih bolezni preko glavnih energetskih centrov. Ob zaključku 4-dnevnega tečaja smo sc dogovorili, da bo v soboto, 20. marca, ob 10. uri v Domu obrtnikov v Krškem spet tečaj za poglabljanje pridobljenega znanja. Udeležijo se ga lahko tudi simpatizerji alternativne medicine, ki še nimajo znanja o teli vedah. Udeleženci nedavnega tečaja izražamo zahvalo Obrtni zbornici in Zadrugi Resa, Krško, za prostore ter Dolenjskemu listu za objavo oglasa in Danetu Mižigoju za organizacijo tečaja. IZGNANCI SE ORGANIZIRAJO BRESTANICA - Danes ob 17. uri sc bodo v tukajšnji osnovni šoli na ustanovnem občnem zboru sešli izgnanci iz krajevnih skupnosti Brestanica, Rožno-Prcsladol, Senovo in Koprivnica. Na ustanovni zbor vabi iniciativni odbor že včlanjene izgnanec in druge. Novo lahko zidajo v oblakih Zakaj Dolenja Lepa vas ni Blatna vas DOLENJA LEPA VAS — V teh dneh, ko so poti po deželi razmočene od zimske mokrote, v Dolenji Lepi vasi najbrž marsikdo poreče: »Sto sreč, da imamo asfaltirano cesto.« Tudi če domačini tega ne pravijo, drži, da se v Dolenjo Lepo vas človek pripelje po asfaltu. Cesto so posodobili v zadnjem obdobju. V tem času so v krajevni skupnosti Veliki Trn, kamorspada tudi Dolenja Lepa vas, asfaltirali precej nekdanjih poti. Lahko bi rekli kolovozov in ne bi pretiravali, saj je še Krajevni leksikon Slovenije leta 1976 sporočil tole: »V Dolenjo Lepo vas se pride po kolovozu s ceste Krško—Veliki Trn. Kateri od domačinov bo povedal, kako je bilo to videti v praksi. Pavla in Terezija Starc, naključni sogovornici iz Dolenje Lepe vasi, sta pred časom o tem rekli tako: »Ime kraja smo že mislili spremeniti, ker bi bilo boljše Blatna vas. No, dolgo smo upali na asfalt in zdaj je. Pavla in Terezija Starc Prej smo se počutili prikrajšane. Da imamo zdaj boljšo cesto, se moramo zahvaliti vodstvu krajevne skupnosti Veliki Trn.« To hvalo je slišal tudi Franc Lekše, predsednik sveta te krajevne skupnosti, zalo k lepim besedam dodaja: »Že, že, ampak če ne bi pri asfaltiranju pomagali domačini, ne bi bilo nič.« Medtem ko je dostop »po kolovozu« torej že preteklost, je v Dolenji Lepi vasi vse do tega trenutka ostal problem v zvezi z gradnjami. Starčevi o tem razmišljata takole: »Če je nekje po več rodov v hiši, se razume, da bi kateri rad zidal na novo. Tega pa ne dovolijo graditi. To je škoda. Če bi ljudje lahko gradili, bi tudi raje ostali v rojstnem kraju.« Pri vodstvu KS Veliki Trn potrjujejo, da so v Dolenji Lepi vasi dovoljene samo nadomestne gradnje, ne pa tudi novogradnje. Toda to je red, ki ga delajo v občini v Krškem, tem pa ukazujejo iz Ljubljane. Tudi če je drugače, lahko precej zanesljivo domnevamo, da uradništvo, razen pred kakimi volitvami, poredko zaide v različne slovenske Lepe in druge vasi. Kar zadeva gradnje v Dolenji Lepi vasi, bo menda kmalu bolje. V občini v Krškem so nam povedali, da pravkar nastaja dolgoročni občinski razvojni načrt. Še pred poletjem bo plan narejen do te stopnje, da ga bodo dali v javno razpravo. M. LUZAR GLASBA, PLES IN MODA KRŠKO - Društvo za plesno dejavnost Krško in Hotel Sremič Krško jrriredi ob materinskem dnevu večer glasbe, plesa in mode. Začetek v petek, 26. marca, ob 20. uri. Sodelovali bodo Avia band iz Ljubljane, Big band Videm, plesna skupina Divi s formation, mlada plesalca Sebastjan in Urška. Predstavili se bodo šiviljstvo in trgovina AS Krško z maturantskimi oblekami, trgovina Taja Krško z izdelki za dojenčke in šolarje z oblekami za obhajilo in birmo, trgovina Gala Krško kot ekskluzivni zastopnik ameriške firme Danskin s športno in plesno opremo, modni salon Amadea Brežice s poročnimi oblekami in športna hiša forma iz Brežic. Na prireditvi bodo podelili zlat prstan Zlatarstva Jandras iz Brežic. Program bo povezovala Tamara Vonta. “ZAPOSLOVANJE V POSAVJU” KRŠKO - Jutri ob 10. uri bo v hotelu Sremič okrogla miza z naslovom Zaposlovanje v Posavju. Organizirata jo društvo kadrovskih delavcev v Posavju in sevniška območna enota zavoda za zaposlovanje. Razpravljali bodo o izvajanju Zakona o zaposlovanju tujcev, prihodnji politiki zaposlovanja in sedanji nezaposlenosti. Znano je, da v krški občini na zavodu za zaposlovanje čaka 145 ljudi, od teh 28 žensk, ki so prišli iz stečajnih podjetij. Na zavodu je tudi 255 državljanov - od teh 87 žensk - ki so jih v njihovih matičnih podjetjih poslali na cesto kot trajni presežek. TRETJA — Člana Društva za plesno dejavnost Krško Sebastjan Vodtan in Urška Klakočar sta na kvalifikacijskem turnirju v športnih plesih, kije bi! 6. marca v Slovenj Gradcu, dosegla 5. mesto in s tem 9 novih točk za prehod v višji tekmovalni razred. V soboto, 13. t. m., pa sta dosegla doslej naj večji uspeh v zelo močni konkurenci: med 28. pari sta se uvrstila na odlično 3. mesto in s tem prišla do novih 16 točk. V nedeljo, 21. marca, ju čaka njuno prvo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki bo v Ljubljani. POLETNA PLESNA ŠOLA KRŠKO - Plesni studio Krško bo izvedel drugo poletno plesno šolo in prvo plesno šolo razgibanega življenja pri Ambrožu pod Krvavcem od 24. do 31. julija. Prijave sprejemajo do 31. marca v Plesnem studiu Krško, in to vsak dan od 15. do 20. ure, ter v OŠ Krško med 17. in 20. uro. Podrobnejše informacije daje Dušan Vodlan. Okrepiti carino na južni meji V Slovenski vasi naj bi začasno uredili konsignacijsko skladišče — Hitrejši bla-_______govni promet — Bo ob južni meji sedež nove carinarnice? SLOVENSKA VAS — Sredi preteklega tedna so v Brežicah razpravljali o možnostih za ureditev carinarnice v upravni stavbi bivšega remontnega zavoda. Pogovorov z izvršnim svetom sta se med drugim udeležila tudi direktor Republiške carinske uprave Franc Košir in Milan Ozmec, upravnik Carinarnice Ljubljana, v katero spadata tudi carinski izpostavi v Krškem in v Dobovi. Občina je carini poleg prostorov pripravljena ponuditi kadre in prevozna sredstva ter možnost javne prehrane. Kot je po sestanku povedal predsednik brežiškega IS Ciril Kolešnik, so z razgovori z Republiško carinsko upravo zadovoljni. Obe strani sta se strinjali, da je treba okrepiti carinske službe na južni meji in tako gospodarstvu omogočiti boljše možnosti za delo. Dogovorili so se, da vsaj začasno, dokler ne bo republika zgradila carinarnice neposredno na meji, uredijo konsignacijsko skladišče v Slovenski vasi. Tako skladišče bo omogočilo večji in hitrejši pretok blaga, carinska izpostava v Slovenski vasi pa bo tudi bistveno skrajšala čakalno dobo ob vstopu in izstopu v državo. Brežičani so še posebej veseli, da bodo s carinsko službo zapolnili prazne poslovne prostore v območju industrijske cone Slovenska vas. Upajo namreč, da bo to vzpodbudilo tudi podjetja in obrtnike različnih dejavnostih, da se bodo lažje odločali za to lokacijo. V Brežicah si prizadevajo, da bi na njihovem delu meje dobili samostojno carinarnico in ne le izpostavo Carinarnice Ljubljana. Pravijo, da se vodstvo ljubljanske carinarnice strinja z njimi, saj upravlja s prevelikim območjem, ki ga že sedaj težko obvlada. Samostojna carinarnica bi pomenila, da bi neposredno na meji ali vsaj v njeni bližini po- tekalo blagovno carinjenje za podjetja. Za carinske prekrške po novem ne bi bila več potrebna pot v Ljubljano in tudi nekatere carinsko upravne postopke za tujce bi lahko opravljali tu. Še pred odprtjem nove carinarnice v Slovenski vasi bo treba do bivšega remontnega zavoda in sedanje industrijske cone napeljati vodovod in nove telefonske priključke. Obe napeljavi že gradijo. Cariniki tudi opozarjajo, da bi za carinarnico na južni meji potrebovali nove ljudi, vendar jih zaradi odredbe vlade zdaj ne smejo zaposliti. Na omenjenem sestanku so se zato tudi dogovorili, da bo IS Brežice obvestil vlado in finančnega ministra Gasparija o gospodarski škodi, ki nastaja zaradi neustrezno postavljenih carinskih služb. Carinske službe na južni meji so še vedno namreč precej slabše opremljene in organizirane kot službe na drugih mejah. B. D.-G. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Metlika nikoli ne bo imela praznika? V Metliki sta minili že dve leti brez občinskih praznikov. Potem ko so delegati skupščine občine izglasovali, da dosedanji praznik, ki je bil posvečen napadu na belogardistično postojanko na Suhorju, ne ustreza več, je bil odprt lov na nov, ideološko manj oporečen dogodek. Takšen, ki bi bil vreden praznovanja vseh občanov. Toda takrat si najbrž še nihče ni mislil, da bi bilo v metliški občini lažje zadeti medveda kot pravi datum za praznik. To se je pokazalo šele pozneje, ko se od petih predlogov, ki so prišli na prvi javni natečaj za nov praznik, občinski delegati niso strinjali z nobenim. Se bolj žalostno je bilo oh ponovljenem natečaju, saj se nanj ni odzval nihče. Predsednik občinske skupščine Branko Matkovič je prišel na novo idejo. Z dopisi se je osebno obrnil na več kot ISO krajanov, znane Belokranjec ter nekatere, ki so poznani kol prijatelji Bele krajine. Poprosil jih je, naj z idejami priskočijo na pomoč. In glej ga, zlomka, tokrat je bil odziv presenetljivo velik. Ljudje so poslali kar 18 različnih predlogov za občinski praznik. Medlem ko bo ožji izbor med njimi opravilo predsedstvo občinske skupščine, bodo končni žegen dali zopet delegati. Več kot polovica predlagateljev se je zavzela, da bi Metličani po novem praznovali 29. aprila, ko naj bi bile pred več kot šestimi stoletji Metliki podeljene mestne pravice. Vendar je že slišati oporekanja nekaterih, da ta datum ne drži povsem in da pravzaprav sploh ni natančno znano, kdaj je Metlika dobila mestne pravice. Zanimivo je, da so delegati o tem datumu že odločali, a se zanj niso ogreli, tako kot tudi ne za predlog, naj bi ostal kar dosedanji praznik, torej 26. november. Vendar je tudi ta datum tokrat dobil precej glasov. Bo dva predlagatelja sta se zavzela za dneve, ko je pripeljal v Metliko prvi vlak, ko je bila otvoritev tovarne Beti, pa za 18. september, začetek gasilstva na Slovenskem, ter za 11. november, martinovo. Težko je reči, ali bi se bilo lažje odločiti za pravi datum, če bi bilo predlogov malo, ali bo delo lažje sedaj, ko jih je veliko. Presoja bo zagotovo nekoliko lažja tam, kjer so ljudje natančno navedli datume novih praznikov. Na primer I. julij, ko je bil ustanovljen metliški srez, ali 28. september, ko je bila ustanovljena XV. SNOUB, ali 15. oktober, začetek prve čitalnice v Metliki. Vprašanje pa je, kaj so imeli v mislih tisti, ki so predlagali obnovo vinogradov, prihod prednikov v naše kraje, zadnji boj proti Turkom. Menda niso pričakovali, da bo praznovanje trajalo več kot en dan? Povrh pa ni zagotovo, ali je vsem tem dogodkom sploh moč določiti natančen datum. Odločitev najbrž ne bo lahka. Bo vsaj uspešna? Upajmo, da se ne bo uresničila napoved enega metliških delegatov, ki je ob zadnjem odločanju o prazniku na zasedanju občinske skupščine dejal, da kolikor on pozna uglašenost delegatov, Metlika nikoli ne bo imela praznika. MIRJAM BEZEK-JAKSE Meje naivnosti, potrpežljivosti in revolta Ali se zaupanju v vodilne menedžerje lahko reče naivnost? To velja tudi za podjetje Tehnološki sistemi Sevnica (TSS), ki je nastalo pred 5 leti tako rekoč na pogorišču nekdanje Tovarne konstrukcij SIT. V teh nekaj letih so zamenjali za krmilom kar nekaj vodilnih v upanju, da bo tovarna le splavala. Zaradi tega se je kovinarjev na občini že oprijel vzdevek, da so večni nergači, da zanje oččitno ni več noben direktor dober, da pa so oni pijanci, lopovi in kradljivci. To mnenje se ohranja do dandanes in jasno je, da v takšni podobi podjetje oz. kolektiv ne more v javnosti uživati velike podpore. Zadnjemu direktorju Dušanu Borštarju so delavci TSS dolgo verjeli in so bili pripravljeni delati neplačane nadure, celo ob sobotah in nedeljah. Takih ur je bilo lani čez 14.000. Toda delavcem je vse manj jasno, kako se lahko dogaja, da so imeli dela čez glavo, direktor jih je prepričeval, da je tudi denarja dosti, da pa je bolje, da počaka zunaj, na varnem. Direktor je tudi proti volji zbora delavcev in brez soglasja delavskega sveta potisnil 7SS na smetišče republiškega sklada za razvoj. Ravno zaradi domnevnih, pravno nesprejemljivih postopkov delavci IS S zahtevajo revizijsko komisijo in izredno zasedanje občinsko skup- ščine. Hočejo vodstvo, ki jim ho dalo delo in zanj tudi primemo plačalo. Zdaj delavec TSS zasluži okrog 1000 mark, a žal šele v 3 mesecih. V Sevnici se širijo govorice, da hoče TSS poceni kupiti sevniški podjetnik, trgovec Milan Senica, lastnik Lucie. Ta naj bi se sam hvalil v nekem lokalu, da je že kupil TSS, kar pa zdaj odločno zanika. Je zgolj naključje, da je sklad za razvoj ravno Senico imenoval za novega direktorja in da on že po nekaj dnevih piše prve odločbe oz. sklepe o pošiljanju 17 delavcev med presežke, od teh 7 republike Slovenije za pospeševanje preslruktuiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij sta javno razpisala zbiranje ponudb za nakup sredstev podjetja TSS. Do 22. marca naj bi bilo že jasno, ali bo med zainteresiranimi tudi ponudba Milana Senice. Senica pravi, da ne držijo govorice, aa bi rad spremenil eno izmed hal TSS v skladišče, ker takega v Posavju preprosto ne potrebuje. Po kapljicah prihaja z zelo meglenimi obeti, da ima po njegovem TSS prihodnost in da bi lahko bilo namesto 76 že 100 zaposlenih. Od kod tak optimizem, ve verjetno le on, delavci pa tega preprosto ne morejo verjeti, ker so jih že prevečkrat žejne prepeljali čez vodo. Zato so pripravljeni ob podpori svobodnih sindikatov Posavja celo na najhujše. PAVEL PERC Kupujemo tudi mačka v Žaklju Bežen pogled na police slovenskih trgovin, trgovinic in različnih drugih podobnih lokalov človeka prepriča, da imajo prodajalci na zalogi obilo najrazličneješega blaga vseh mogočih dobaviteljev in izdelovalcev. Ker je blaga veliko in so si različni primerki robe celo zelo podobni, je včasih kar težko razbrati, kaj se pravzaprav ponuja s polic. Kupcu naj bi bile v pomoč t. i. deklaracije na blagu. Tovrstni listki tam so ali pa niso, zato so stvari vzeli v roke tudi inšpektorji, ki preverjajo, ali trgovci označujejo, kaj prodajajo. Na eno takih akcij so republiški in medobčinski inšpektorji odšli pred nedavnim tudi v trgovine v krški občini. Pregledovali so predvsem deklaracije na živilih. Odkrili so kar precej blaga, ki je bilo pomanjkljivo označeno. V vse trgovine niso šli, kar je po svoje razumljivo, saj se hitro raznese novica, da na mita trkajo inšpektorji, in obisk izpade smešen. Kot ocenjujejo inšpektorji, je stanje glede obravnavanih oznak na blagu dokaj neurejeno, vendar trgovci sami gledajo na to, da bi prodajali predpisno deklarirano blago. Za zdaj v glavnem dodajajo v trgovini slovensko napisan spremni listič s podatki o nazivu artikla, proizvajalcu oziroma pridelovalcu, uvozniku, o sestavinah, roku trajanja in o načinu uporabe. To namreč med drugim sodi v deklaracijo, odvisno od vrste blaga. Najboljši trgovci so že dosegli da jim tuji dobavitelj blago opremi z deklaracijo v slovenščini. V nedavni akciji v Krškem so to ugotovili na primer pri ananasovem kompotu. Deklaracijo v jeziku, razumljivem slovenskemu kupcu, mora imeti v naši državi vse trgovsko blago od avtomobila do kvasa, kot bi lahko rekli. Gre za spoštovanje predpisa, a tudi za praktične razloge, ki pomenijo, da nihče ne želi kupiti mačka v Žaklju. V trgovini, kjer je spremni list napisan v nerazumljivem jeziku, bi lahko kupec zamenjal, rečeno karikirano, pašteto in hrano za mačko ali pa čistilo z globinskim delovanjem in pecilni prašek. Praktični razlogi pridejo v poštev tudi pri različnih elektronskih aparaturah. Te pa vsakovrstni uvozniki prodajajo pogosto brez garancij in brez navodil, kot lepo kaže vsakdanja praksa. Če kdo misli, da je še zmeraj bolje, zdaj, ko je na pretek različnih aparatur z angleškimi, nemškimi in “taivan-skirni” deklaracijami, kot je bilo v preteklosti, ko aparatur na Slovenskem sploh ni bilo moč kupiti, ima celo prav. Toda prav imajo tudi tisti, ki mislijo, da na Ponte rossu ali v Samoboru noben Slovenec ne zahteva k poceni kupljenemu blagu tudi deklaracijo v slovenskem jeziku. MARTIN LUZAR Mirna čaka na epidemijo V trebanjski občini imajo večino manjših, vaških vodovodov. Ponavadi so ti vodovodi slabo vzdrževani, ljudje, ki zanje skrbijo, se v glavnem na delo z vodo ne spoznajo. Lani je na pobudo občine Trebnje novomeški Zavod za socialno medicino in higieno vse te vodovode tudi pregledal. Slaba pitna voda pa ne teče le iz vaških vodovodov, zelo slabo vodo že nekaj let pijejo tudi Mirenci. Mirenski vodovod je eden največjih v trebanjski občini, nanj je priključenih več kot 2.500 ljudi. Vodovod je že pred leti zgradila tovarna Dana za svoje proizvodne potrebe, potem pa so se nanj priključili tudi dmgi prebivalci Mirne. Ker potrebuje Dana za proizvodnjo naravno, neklorirano vodo, gre takšna tudi naprej k ostalim porabnikom. Ker seveda voda ni klorirana, se pogosteje pojavljajo črevesne bolezni. Pra-vo ep na takrat je ljudi. Leto poprej je bilo opaziti veliko primerov nalezljive zlatenice. Po močni epidemiji črevesnih bolezni je na pobudo Dane prišlo 27. septembra 1991 do sestanka, na katerem so se poleg vodstva Dane zbrali predstavniki mirenske krajevne skupnosti, vodstvo trebanjske občine, prisotni pa so bili tudi predstavniki novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, republiški in lokalni inšpektorji in hidrogeolog. Dogovorili so se, da bo Dana Mirna obvestila ljudi, da morajo do preklica vodo prekuhavati. Sklenili so, da se mora v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca, zagotoviti nevtralen nadzor nad vodo, občina Trebnje pa se je obvezala, da bo poiskala ustrezne rešitve za sanacijo vodovoda. Do tega sestanka je - sicer ne ravno pogosto - nadzor nad vodovoda opravljal novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Več vzorcev so vzeli takrat, kadar se je pojavila epidemija, in ob rednih pregledih vode v šolali in vrtcih. Letos so vodo pregledali konec februarja, ko so v mirenski osnovni šoli vzeli vzorec vode in ga analizirali. Ugotovili so, da je voda mikrobiološko kontaminirana in da so v njej prisotne klice, ki so ali so lahko fekalnega porekla. Takšno vodo je potrebno prekuhavati. Nekateri Mirenčani so bili nad tem presenečeni, čeprav do preklica, ko naj bi prenehali prekuhavali vodo, še od leta 1991 ni prišlo. Prav tako še ni prišlo do uresničitve tedanjih sklepov. Dr. Dušan Harlander iz novomeškega Zavoda za social- no medicino in higieno je od konca predlanskega leta do danes poslal že precej dopisov, v katerih je tiste, ki so na sestanku obljubiti, kaj vse bodo storili za kvalitetnejšo mirensko vodo, vsakokrat opomnil, da je mirenska pitna voda zelo nekvalitetna in da je nujno potrebno nekaj storiti. Na dopise dr. Harlander ni dobil niti enega odgovora, dobil je le prošnjo za mnenje o klorimi napravi, ki jo je Dana na zavod poslala lani maja. Na sestanku so se sicer dogovorili, da bodo po pridobitvi ustrezne tehnične rešitve za sanacijo vodovoda sklicali sestanek zaradi usklajevanja, vedar tega do sedaj še ni bilo. Kje so že po več kot letu in pol tisti\ ki so obljubljali, da bodo v najkrajšem čsu poiskali rešitev za mirenski vodovod? Kje so krajani s pobudami in predlogi? Pri vsem skupaj ima človek občutek, da je še največ volje do rešitve pokazala Dana, čeprav bi bilo prav, da bi pokazali največ zagnanosti in energije krajani sami, njihovo krajevno vodstvo in tudi občina. Predsednik IS Jože Rebolj je povedal, da rešitev za mirenski vodovod pospešeno iščejo, za nakup naprave za sanacijo vodovoda so že namenili tudi denar. Upajmo, da bo naprava vgrajena prej, preden se bo pojavila nova epidemija. JOŽICA DORNIŽ Babica je vseeno naš človek KRŠKO — Rosana Rijavec iz nacionalne zveze pri SLS je pred nedavnim v Krškem povedala, kaj nas dela Slovence. Nacionalna zveza pri SLS v okvirnem programu delovanja v prid slovenstva predlaga med drugim tole: doslej pridobljena drža vljanst va je potrebno revidirati, pri tem pa upoštevati obvezno aktivno znanje slovenskega jezika, znanje zgodovine slovenskega naroda ter preveriti lojalnost državi Sloveniji Je kar upravičena tale predlagana preverka, da ne bi Slovenca tlačila čizma ali »šuh«. Bolj problematičen je predlog o slovenščini, zgodovini in lojalnosti in me v zvezi z njim skrbi za staro mamo, ki se sicer ima za Slo venko, odkar je več ne kopajo v banjici Stara mama živi bolj na jugu Slovenije. Govori zelo aktivno, toda po dolenjsko, natančneje, po podgorsko. Zavija po svoje, kot so jo učili njena stara mama, in sicer zavija — kot pač zna — tako izrazito kot svojo dolenjščino včasih izrazilo tolče minister Janša. Tega potem zasmehujejo zaradi njegove izvirne materinščine ljubljanska mala gospoda, štajerski klajnpur-geraj in druga slovenska malomeščanska srenja. No, omenjena babica Slovenka ve nekaj o Urhu Celjskem in še nekaj drugega o slovenski zgodovini, kolikor so pač gospod povedali, ko je še hodila k verouku. Lojalna pa ni, saj pravi, naj se gre vsaka oblast solit, če ji ne bo dala niti toliko pokojnine, da bi si lahko na starost kupila po mili volji vsaj Hofmano-vega gajsta in svežih žemelj. Mogoče se bo babica vseeno izvlekla, ko bodo merili, kdo je pravi Slovenec. Babica ima namreč rada cviček. Cviček je pravo slovensko vino. Zato je babica prava Slovenka. Je torej popolnoma naš človek. Bog živi slovenski narod in vse njegove nacionalne zveze in zvezde! MARTIN LUZAR Dogodki v sliki in besedi SREČANJE Z ROJAKOM - V četrtek je prišel med svoje prijatelje v Novo mesto znani dolenjski partizanski aktivist, poznejši slovenski diplomat Bogdan Osolnik. V hotelu Metropol je bila namreč predstavitev njegove knjige "Med svetom in domovino”, ki je pred kratkim s sodelovanjem Dolenjske založbe izšla pri založbi Obzorja v Mariboru. Zanimive avtorjeve spomine na čas, ki ga opisuje v svoji dokumentarno avtobiografski knjigi, sp vsak s svoje plati dopolnili še predstavnik Dolenjske založbe Franci Šali, Staša Vovk, ki je iz knjige prebrala najbolj značilne odlomke, in zgodovinar ter recenzent knjige dr. Janko Pleterski. (Foto: T. Jakše) »IMA Š SR CE, DA PRESOJA Š« — To je bilo geslo nedeljske zelo dobro obiskane in koristne prireditve v sevniškem Slomškovem domu. Beseda je presenetljivo sproščeno tekla o raznih oblikah odvisnosti oz. zasvojenosti, zlasti o zagatah mladih, ki so zabredli v močvirje uživalcev mamil, a so nekateri vendarle našli pot, bodisi s pomočjo družin oz. skupnosti do n Pierina ali gibanja Izziv mladih, ki ga poznajo v ZDA. Tega je predstavila vokalno-instrumentalna sku-pina Krizma iz ZDA, v kateri nastopajo bivši zasvojenci (na posnetku), don Pierinovo metodo pa župnik Franc Prelc iz Portoroža in starši, ki imajo izkušnje s pomočjo zasvojencem, saj so bili na tej poti njihovi otroci. (Foto: P. Perc) ŠE BOLJ ODLOČNO ZOPER KAJENJE — Predsednica Zveze društev nekadilcev Slovenije (ZDNES), dr. Marija Djudjevič, je prvikrat sklicala sejo predsedstva v Sevnici. To je bilo hkrati priznanje prizadevnemu Društvu nekadilcev Sevnica, še zlasti pa njegovemu neutrudnemu tajniku Janku Blasu in predsedniku dr. Pavlu Za-godetu. Temu je dr. Djudjevičeva izročila posebno priznanje ZDNES (na posnetku), podobno priznanje pa je dobila še dipl. vet. Nives Višnar, profesorica na srednji agroživilski šoli, kjer.so uspešno uveljavili prepoved kajenja. V Sloveniji je tudi vse več gostinskih lokalov za nekadilce, denimo Medexov Trot na Miklošičevi v Ljubljani, gostilni Pri Mraku v Ljubljani in Brinuvc med Črnučami in Domžalami. Državni svetnik Franc Glinšek je na predsedstvu ZDNES v Sevnici obljubil, da bo dat v slovenskem parlamentu pobudo za sprejem zakona proti kajenju. (Foto: P. Perc) fiO^TINPII KOZARCE vseh vrst skodelice za kavo, GOSPODINJE SSS ostali gostinski in gospodinjski program na debelo in drobno vam nudi novoodprta specializirana trgovina na debelo STIL COMMERCE d.o.o. BTC — JAVNA SKLADIŠČA Ljubljanska 27, Novo mesto VABLJENI! (D trimo »TRIMO« TREBNJE p.o., Prijatljeva 12, 68210 Trebnje razpisuje natečaj za zbiranje ponudb za oddajo v najem obrata družbene prehrane in čiščenje upravnih prostorov z opremo. Kaj nudimo v najem? OBRAT DRUŽBENE PREHRANE: — 3 jedilnice, — opremljena kuhinja, — 3 shrambe in sanitarije. In kaj pričakujemo od prevzemnika obrata družbene prehrane? — priprava in kuhanje dnevnih toplih obrokov (malic) v 2 izmenah s cca 400 obroki, — priprava in kuhanje jedi po naročilu, — prevzem vseh zaposlenih v obratu družbene prehrane. In kaj pričakujemo od prevzemnika čiščenja prostorov? — čiščenje vseh upravnih in sanitarnih prostorov ter prevzem zaposlenih. Dodatne informacije v zvezi s ponudbo dobite po tel. 44-321 (int. 229) ali osebno na sedežu podjetja. Rok za ponudbe je 15 dni od dneva objave. ! ' • • ■ Pripoved naše kmetice in matere Predstavitev knjige “Težko, a lepo” belokranjeske kmečke pisateljice Marije Nemanič z Lokvice - Že druga avtobiografska knjiga te avtorice JUGORJE - Pred štirinajstimi dnevi je bila v Badovinčevi gostilni na Jugorjn Milena Stojkovič, zadnji petek pa Marija Nemanič. Nepoučeni bi morda sodili, da so gostile Belokranjkam pač prišle v navado ali razvado, številni, ki so jima delali družbo ob pjunem gostilniškem obisku, pa so bili veseli, da sta prišli. Vsak njun obisk namreč pomeni, da smo še za eno knjigo bogatejši. TEŽKO, A LEPO težko predstaviti novo knjigo belokranjske kmečke pisateljice Marije Nemanič z Lokvice, saj tudi Marija ponavadi ne ostane brez besed, zato je bila predstavitev njene knjige “Težko, a lepo" sproščen in prijeten kulturni dogodek. (Foto: T. Jakše) Tako je bilo tudi v petek zvečer. Kot zadnjič Mileno je tudi tokrat Marijo spremljal zgovorni in uglajeni kavalir Toni Gašperič in gostja sc je v gostilniškem vzdušju kaj hitro znašla. Pri tem sta mu pridno pomagala znana belokranjska kulturnika Silvester Mihelčič, mojster na elektronski harmoniki, in violinist Anton Čorbič, ki sta s sabo pripeljala blagoglasni šopek mladih Bciokranjic - dekliški sekstet glasbene šole iz Črnomlja. Kapiteljske dragocenosti na ogled Razstava portretov kapiteljskih proštov, cerkvenega posodja, oblačil in arhivskega gradiva bo 23. aprila odprta v Galeriji Dolenjskega muzeja NOVO MESTO - Zdaj s« že znane podrobnosti o razstavi “Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu”, ki jo pripravlja Dolenjski muzej in bo ena od najpomebnejših obeležij 500-letnice novomeškega Kolcgiatnega kapitlja. Kot je na tiskovni konferenci ob predstavitvi razstave, ki bo odprta 23. aprila ob 20. uri v Galeriji Dolenjskega muzeja, povedal ravnatelj muzeja Bojan Božič, so se nanjo pričeli pripravljali že pred tremi leti in v tem času pritegnili k sodelovanju številne svoje in zunanje strokovnjake in inštitucije. Razstava bo odprta do 15. septembra, po predvidevanjih pa nnj bi jo obiskalo kakih 40 tisoč ljudi. Prvotna zamisel, naj bi galerijo slik kapiteljskih proštov razstavili ločeno od dragocenosti kapiteljske cerkve, je sčasoma dozorela v odločitev o eni razstavi, na kateri bi hkrati prikazali galerijo portretov kapiteljskih proštov, cerkveno posodje in cervc-na oblačila ter dragoceno arhivsko gradivo. Vse bo na posebnih panojih in vitrinah razstavljeno v treh razstavnih prostorih Galerije po zamisli muzejskega svetovalca Marjana Ix)lxxJe, kije naredil tudi zasnovo za oblikovanje plakata razstave, vabila in posebnega kataloga razstave, ki je tudi že v tisku. V njem bodo v sliki in besedilu predstavljeni razstavljeni predmeti. Ker je razstava zamišljena tako, da je možna tudi njena selitev, bodisi na gostovanja doma, bodisi v tujini, je v katalogu tudi rezime tekstov v nemškem in italijanskem jeziku. Marjan Laboda je zbranim strokovnjakom in novinarjem nazorno predstavil načrt razstave in spremljajočih publikacij, posebej še plakat za razstavo, ki je zapisan v obliki rebusa in je likovno biizu srednjeveškemu stilu, torej tistemu iz časov ustanovitve novomeškega Kapitlja. Tako široko in strokovno temeljito zasnovana razstava seveda ne bo poceni. Po ocenah naj bi stala najmanj 300 tisoč nemških mark. Ker je eden od dveh večjih letošnjih kulturnih projektov v Sloveniji, bo del stroškov nosilo ministrstvo za kulturo, del bo VALOVANJE RAZBITE OBLIKE - Na sobotni otvoritvi razstave keramik karlovške umetnice Lidije Maček-Stanič v metliškem Ganglovcm razstavišču je njene glinene skulpture organizator razstave Martin Skolibcr, tudi sam kipar, okarakteriziral med drugim kot “valovanje razbite oblike". S tem je hkrati poudaril lahkotnost in ubogljivost materiala, način umetničinega ustvarjanja in čas, v katerem dela nastajajo. Ta je na njih pustil jasno prepoznavne destruktivne sledi, tako da je umetnica ta del poimenovala kar "Posode boga Marsa". Martin Skoliber je številnim udeležencem otvoritve pojasnil tudi skrivnost dogodka “M", v katerega simbolu je bila razstava organizirana. To je projekt osmih razstav, ki naj bi ga f Metliki uresničil še letos. Razstavljali naj bi že uveljavljeni domači umetniki, perspektivni in nadarjeni študentje, bilo pa naj bi tudi nekaj gostovanj. Pri tem računa tudi na pomoč občine, ki naj bi izmed razstavljenih del odkupila stalno zbirko. Na razstavi je na kitaro igral študent Tone Čmugelj. (Foto: T. Jakše) iz svojega proračuna prispevala novomeška občina, tretji del pa bodo pokrili sponzorji. Kakšno bo razmerje med temi prispevki, pa zaenkrat še ni znano. Proslavitev 500-lctnicc Kolcgiatnega kapitlja spremlja še cela vrsta prireditev. O nekaterih smo že pisali, o drugih še bomo, omenimo pa, da ima tudi razstava svoje spremljajoče prireditve, to so tečaji oblikovanja, krojenja in vezenja liturgičnih oblačil ter predavanja in okrogle mize o restavriranju galerije kapiteljskih proštov. Kapiteljski prošt Jože Lap je na tiskovni konferenci dodal še en pomen razstave: “Ljudem bo predstavila tudi predkoncilsko in pokoncilsko cerkev. Tako bodo starejši lahko obujali spomine na mašo, kakršna je bila včasih, mlajši pa bodo spoznali, kako je bila liturgija nekdaj nekaj mogočnega in jo primetjali z današnjo.” T. JAKŠE V SREDO “UGRABLJENO JUTRO” NOVO MESTO - Ljubiteljem nežne ženske ljubezenske poezije sc obeta v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca v sredo, 24. marca, ob 19. uri lepa priložnost. Staša Vovk jim bo v tamkajšnji čitalnici predstavila zbirko “Ugrabljeno jutro”, ki jo je v samozaložbi izdala primorska pesnica Darja Mozctič-kravanja. Avtorica bo svoje stihe recitirala tudi ČAROVNIK IZ OZA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V sredo, 24. marca, ob 16. uri bo v Domu kulture gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z otroško predstavo Čarovnik iz Oza. LETNA KONFERENCA KUD “ŽUMBERAK” NOVO MESTO - V petek, 19. marca, bo ob 18. uri v Galeriji Dolenjskega muzeja redna letna konferenca Kulturno-umctniškega društva “Žumberak”. Ob poročilu o delu in nadaljnjih načrtih bodo tudi volitve v nove organe društva in poročilo uredniškega odbora glasila “Žumberak”, zatem pa bo skromna zakuska ob glasbi tamburaškega orkestra. Našteto je že dovolj za sklepanje, da so imeli obiskovalci petkovega večera v gostilni Badovinac prijetno in sproščeno kulturno doživetje. Posvečeno je bilo predstavitvi knjige “ Težko, a lepo" Marije Nemanič, domačinke iz Lokvice. Izšla je pri Mohorjevi družbi v Celovcu kot 47. knjiga v zbirki Družinskih večernic, sicer pa je to že druga knjiga avtobiografskih pripovedi te kmečke pisateljice, ki jo poznamo tudi bralci Dolenjskega lista kot redno gostjo v naši rubriki “Vaša zgodba”, kjer, to sama rada poudari, je pričela pisateljevati in pobrala tudi nekaj nagrad. Ker ni bil zgovoren samo povezovalec programa Toni Gašperič, ampak tudi njegova sobesednica, so PRENOVLJENI KRES SE PREDSTAVLJA NOVO MESTO - V petek, 19., in v soboto, 20. marca, obakrat ob 19.30, se bo novomeški publiki predstavil močno prenovljeni, zdaj kar dcvetdesetčlanski ansambel “Kres”, tokrat prvič tudi s svojimi tamburaši, ki skupaj vadijo šele dober mesec, s pevci, pri katerih pojejo predvsem nekdanji plesalci, ter otroško skupino. Posebej je treba poudariti, da je širši javnosti namenjen predvsem petkov nastop, medtem ko bo sobotni namenjen predvsem družinskim članom nastopajočih in bo naprodaj le omejeno število vstopnic. Razstava Konečnikovih fotografij Slike oživile prostor KOČEVJE - Prejšnjo sredo so v poslovnih prostorih podjetja Kovinar v Kočevju odprli razstavo fotografij Janeza Koncčnika “Slike iz narave in v skrbi za naravo”. Za Kovinarja je bila to prva iz niza podobnih razstav, ki jih nameraya postaviti v svojih poslovnih prostorih. Mojstrske fotografije kočevskega ustvarjalca Janeza Konečnika predstavljajo obiskovalcu bogato kočevsko gozdnato krajino, raznovrstnost, pestrost in barvitost pa tudi milino in krutost življenja v njej. Za svoja dela, pri katerih prevladujejo motivi živali, je Koncčnik prejel številna priznanja in nagrade doma in v tujini. Razstavljene slike posamično in v celotnem izboru govore o avtorjevi veliki potrpežljivosti, ljubezni in skrbi za naravo, ki mu je kot gozdarju dostopna in poznana tudi v tistih podrobnostih, ki jih naključni sprehajalec v gozdu ne opazi. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta dva meseca, je direktor Kovinarja Alojz Ivančič poudaril vzajemno korist, ki jo imajo takšne razstave, saj omogočajo avtorjevo predstavitev, v hladne poslovne prostore pa vnašajo prijaznost in toplino. M. L.-S. številni gostje večera lahko v približno uro trajajočem programu zvedeli marsikaj zanimivega o tem, kako in zakaj pisateljuje preprosta kmečka ženica - ki s tem seveda ni več samo to - prisluhnili so odlomkom iz njene zadnje knjige in sc nasmejali ob avtoričinih recitacijah humorističnih in satiričnih pesmic, ki jih je zložila ob različnih priložnostih. V čem je vrednota knjige Marije Nemanič “Težko, a lepo”, zelo odkrito pove urednik založbe Vinko Ošlak v spremnem besedilu, kjer je med drugim zapisal: “S svežnjem spominov in črtic belokranjske kmetice Marije Nemanič se mi je godilo 'podobno kakor z obsežnim tipkopisom koroškega ljudskega pisatelja Petra Moharja. Že po nekaj straneh sem se nehal vznemirjati zaradi težav s slovenščino, saj me je prevzela tekoča , predvsem pa pretresljiva pripoved več ko značilne slovenske kmetice in matere. Da je ta pripoved prihajala iz slovenske pokrajine, ki nam je nekoliko odmaknjena in jo po večini slabo poznamo, je moje zanimanje za besedilo samo še kultura in izobra- ževanje MADRIGALISTI TUDI V KRŠKEM KRŠKO - V soboto, 20. marca, ob 19. uri bodo v Kulturnem domu v Krškem gostovali I jubljan-ski madrigalisti, po stažu sicer mlad mešani pevski zbor, po uspehih in kvaliteti pa eden najboljših v Sloveniji. Pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščcka bodo iz svojega programa predstavili dela J. Gallusa, odlomke iz Maše za štiriglasna zbora V. Martina in še dvanajst biserov iz slovenske umetne glasbene zakladnice. povečalo.” T. JAKŠE • Svoj gnus nad strašnim etičnim čiščenjem izražam tako, da z glasbo popljuvam tiste, ki so si ga zamislili. (Globokar) RAZSTAVA PISANK-PIRHOV - Tajnik sevniške ZKO Albert Felicijan je ob otvoritvi četrtkove razstave pirhov, ki jo je na sevniškern gradu pripravila galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, dejal, da so se za razstavo o pisanicah odločili, ker je že precej zamrlo, nekilaj običajno živopisno barvanje slovenskih pirhov. Ivan Razboršek (na posnetku med obiskovalci razstave) je s pomočjo svoje hčere Eve na kratko pojasnil, zakaj so se odločili za lastno izdelavo in barvanje t.i. sevniških pisanic iz lesa. Do 15. aprila bodo obiskovalci razstave spoznali zgodovino slovenskih, predvsem belokranjskih in prekmurskih pirhov, kako pisanice barvajo drugi narodi, pa tudi velikonočne čestitke iz časov Maksima Gasparija. Oh otvoritvi je na citre igral Peter Ašič. (Foto: P. Perc) vzgojno poslanstvo? Šolarji rastejo v zrele državljene v okolju, polnem propagande nasilja. Kaj je dobro in zlo, zve človek prej in več od drugih kot od šole. O takih dilemah socializacije so se pogovarjali tudi v osnovni šoli Leskovec 11. marca popoldne, tik preden so dali besedo Tonetu Pavčku, ki je prišel na šolo predstavit knjigo Majhen dober dan. Ivan Mirt, ravnatelj OS Leskovec, je omenjene zadrege vzgojiteljev in učiteljev izrazil z ugotovitvijo, da šola vzgaja vse težje. Tone Pavček je, kot spodbujen z Mirtovo nič kaj razveseljujočo ugotovitvijo o slovenski šoli, poudaril pomen lastne slovenske kulturne identitete. Rekel je: “Vseeno je, ali si pod Turki ali pod Avstrijci, če nimaš svoje duše.” Na sliki-med predstavitvijo Pavčkove knjige v četrtek, ko je v Leskovcu s svojo krvjižno produkcijo nastopila tudi Dolenjska založba iz Novega mesta. Prenovljen duh, a duša ohranjena Novomeška gimnazija se počasi vrača v stare tirnice - Letos vpisani letniki že s pravo eksterno maturo - Tudi športni oddelek in klasična gimnazija? NOVO MESTO - V novomeški gimnaziji bodo letos prišli do zaključnega izpita zadnji dijaki, ki so sc vpisali še v času tolikanj spornega usmerjenega izobraževalca. Po starem programu so se izobraževali še trije četrti letniki v naravoslovno-mutematični in trije v pedagoški usmeritvi. Zaključni izpit bo podoben kot lansko leto, pri čemer je treba posebej poudariti, da so ga novomeški gimnazijci lani, z razliko od nekaterih drugih v Sloveniji, opravili zelo uspešno. Letošnji tretji letniki bodo pri-.hodnje leto še opravljali zaključni izpit, saj novomeška gimnazija ne sodi med 26 eksperimentalnih gimnazij v Sloveniji, ki bodo prihodnje leto v nekaterih oddelkih že opravile poskusno maturo. A bo zaključni izpit le nekoliko drugačen. Obsega slovenski jezik kot prvi obvezni predmet, drugi obvezni predmet pa bo moč izbirati med matematiko in prvim tujim jezikom. K zaključnem izpitu sodita še dva izbirna predmeta, s tem, da je namesto četrtega izbirnega predmeta lahko tudi seminarska naloga. Ta je lahko interna, lahko pa tudi zunanja, kot so Krkine naloge ali naloge gibanja Znanost mladini in podobne. Zaključni izpit se bo v nekaterih malenkostih spreminjal še naprej tudi za letošnje druge in prve letnike, kajti pravo eksterno maturo naj bi opravljali šele gimnazijci tistih letnikov, ki sc bodo vpisali letos. Letošnji drugi in prvi letniki bodo pravzaprav že opravljali neke vrste eksterno maturo, saj imajo zanjo že predvidene tri obvezne predmete (slovenski jezik, matematika in prvi tuji jezik) ter dva izbirna predmeta izmed splošnoizobraževalnih predmetov, ki sodijo v redni gimnazijski program. Matura bo že kvalifikacijski izpit za univerzo, dijaki pa bodo imeli še Vedno možnpst opravljati tudi le zaključni izpit, ki pa bo le potrdilo o zaključenem srednješolskem izobraževanju. Učenci, ki sc bodo vpisali letos in bodo končali študij v četrtem letniku leta 1997, bodo opravljali samo eksterno maturo, in sicer 80 odstotkov v pisni obliki pri vseh predmetih. Vanjo so vključeni slovenski jezik s književnostjo, matematika na istem nivoju, prvi tuji jezik ter dva izbirna predmeta, za katera se bo dijak odločil glede na svoje študijske namere. Ponudba teh predmetov bo objavljena aprila ob razpisu za letošnji vpis, zanje pa velja predpisano število ur v četrtem letniku in minimalno število ur v štirih letih. In kakšno je bilo na letošnjih informativnih dnevih zanimanje za vpis na novomeško gimnazijo? Ravnateljica šole Vasja Fujs razlaga: “Zahteve so, naj bi letos omogočili vpis sedmim prvim letnikom namesto dosedanjih šestih, kar pa ni tako preprosto, saj smo prostorsko omejeni, uvedba izmenskega pouka pa bi vnesla težave na gimnazijo, ki hoče delovati z vsemi svojimi izbir- Vasja Fuis nostmi: poleg rednega pouka imamo v programu še 56 izbirnih vsebin, v katerih se dijaki izobražujejo po svojih interesih. Te izbirnosti potekajo v glavnem v popoldanskem času in glede na to bi uvedba dvoizmenskega pouka pomenila spet velik korak nazaj. Drugi razlog, da že v začetni fazi nismo pristali na sedem oddelkov, je v tem, da preveliko število splošnoizobraževalnih oddelkov ni dobro, saj smo kadrovska šola za univerzo in visoke tehniške šole, zato moramo imeti selekcijo pri vpisu. Ne zdi se mi pošteno, da bi dijaki ostali brez poklica takrat, ko bi se morali vpisati na univerzo.” Jc pa še ena možnost, da bi novomeška gimnazija dobila sedmi oddelek. Ta izhaja iz dejstva, da v športnem pogledu že vrsto let sodi v republiški vrh. “Z ministrstvom smo se dogovorili, da sc bomo o sedmem oddelku pogovarjali, ko bomo dobili vse prijave. Razmišljanja gredo v prid enega gimnazijskega športnega oddelka. Pripravljamo se na to, če bi do odločitve morda prišlo že letos, zelo resno pa razmišljamo o tem za prihodnost, zlasti ker v tej smeri načrtujejo tudi že na grmski osnovni šoli. Na informativne dneve je prilo 215 interesen- tov, resneje pa se bomo o številu vpisa pogovarjali šele 15. aprila, ko bo zaključen prijavni rok za vpis,” pravi Vasja Fuis. “V naši gimnazijski ponudbi imamo tri naravoslovne oddelke, en družboslovni, en huma-nistično-jezikovni in en družboslovno-pedagoški oddelek. Ti se v prvem letniku zelo malo razlikujejo, bistvena razlika jc le pri jezikovno-humanističnem oddelku, ki ima tri ure latinskega jezika vsa štiri leta. V njem lahko vidimo zametke klasične gimnazije v Novem mestu, ki ji jc zeleno luč prižgala že tudi novomeška občinska skupščina.” Gimnazija še vedno domuje v stavbi, v katero se je vselila leta 1912, še za časa Avstro-Ogrske. Prostori dovoljujejo 20 oddelkov, ima pa jih 24. To nekoliko otežuje delo, vendar pa o selitvi na novomeški gimnaziji ne razmišljajo: “Ta stavba, kljub temu da je stara in za mnoge neugledna, ima dušo. To je nekdanja gimnazija in mi želimo to dušo obdržati. Z njo se istovetijo mnogi rodovi in mi želimo stik z njimi tudi tako ohraniti. Medtem ko spoštujemo tradicijo, pa hkrati spodbujamo svobodnega in ustvarjalnega duha današnje mladine,” pravi Vasja Fuis. T. JAKŠE 18. marca 1993 POTA IN SIllf S ponaredki nakaznic je hotel Hamdija Džakulič ogoljufati novomeškega Pionirja — Leto in 8 mesecev zapora — Pripor do sojenja_ Namesto pojasnila direktorju Keborja iz Do-bruške vasi KRŠKO — V odgovoru na pred tedni objavljeni zapis z naslovom »Firme prodajale ukradene avtomobile« je Zdravko Robek, direktor podjetja Kebor iz Dobruške vasi, zapisal tudi naslednje: »Moje podjetje ni kupilo ali prodalo nobenega avtomobila, ampak je samo posredovalo pri prenosu lastništva med prodajalcem in kupcem, ki sta imela ustrezno dokumentacijo. Dokumentacija je bila overjena na občini kot tudi na tehničnih pregledih, skozi katera so šla ukradena vozila. S svojim pisanjem ste škodili tako mojemu podjetju kot meni, zato zahtevam od vas pojasnilo.« Slednje smo poiskali na krški UNZ, kije tudi posredovala podatke o uspešni akciji njihovih kriminalistov, s katero seje krepko natrgala mreža tatov in preprodajalcev ukradenih avtov in v kateri naj bi imela svoje vidno mesto tudi zasebni firmi Avtohit in Kebor. Namesto pojasnila so nam na krški UNZ v premislek o poslovnosti in zakonitosti dela v Keborju ponudili zadnji primer, s katerim se te dni ukvarjajo njihovi kriminalisti. 24. februarja zjutraj je 30-letni Roman B. iz Krškega svoji prijateljici in someščan-ki, 28-letni Djurdjici Š., ukradel osebni avtomobil Jugo Scala, letnik 1989, pri tem pa ji je neopazno zmaknil tudi osebno izkaznico. Z ukradenim avtom in dokumentom seje odpravil v Dobruško vas v zasebno podjetje Kebor in tam ukradeni avtomobil prepisal nase. Kako? Iz zapisnika o komisijski prodaji z oznako 82/93 je črno na belem, daje Djurdjica Š. prodala Romanu B, osebni avtomobil Jugo Scala. V Keborju jih ni prav nič motilo, da lastnice ni bilo zraven, daje Djurd-jico podpisal kar Roman sam, celo to so si privoščili in napisali, da je osebni avtomobil poškodovan, čeprav policijski posnetki nedvoumno kažejo, da je vozilo popolnoma celo in nepoškodovano. Na ta način so vozilu seveda zmanjšali vrednost, kar je pomenilo tudi manj dajatev ob prepisu in overitvi kupoprodajne pogodbe. Za to uslugo je Roman B. po ugotovitvah krške UNZ Keborju odštel 12.200 tolarjev. Krški kriminalisti bodo Romana B. seveda ovadili temeljnemu javnemu tožilcu, novo pot na sodišče pa .sije zaradi pomoči pri tem opravilu prislužil tudi Kebor. Vprašanje je le, če bo direktor slednjega zadovoljen s takšne vrste pojasnilom. B. B. NOVO MESTO — Vsaj za lani lahko šc zapišemo, daje bil 26-letni Hamdija Džakulič, doma iz Cazina v Bosni in Hercegovini, lastnik zidarsko-tesarske firme z imenom »Hamdik« in daje imel z novomeškim Pionirjem sklenjeno kooperantsko pogodbo. V saj slednje danes bržkone nima več, kajti mladenič, kije mesečno zaslužil vsaj 2.000 nemških mark, seje skregal z belim kruhom in hotel še več. Pri tem pa je stopil v svet kriminala. S svojo skupino gradbenih delavcev odnesel v Ljubljansko banko, TDB IZ STANOVANJA ODNESEL TORBICO - Neznan storilec je 11. marca popoldne neopazno stopil v stanovanje na novomeških Mestnih njivah in tam lastnici J. R. zmaknil torbico z dokumenti in denarjem. Škode je za 20.000 tolarjev. UKRADEL AVTORADIO - 12. marca zvečer je neznance iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki ga je Metličan E. M. pustil v Ulici heroja Starihe v Črnomlju, ukradel 20.000 tolarjev vreden avtoradio. VLOM V ZIDANICO - V noči na 12. marec je bilo na Stražnjcm Vrhu vlomljeno v zidanico M. D. Neznanec je odnesel električno motorno žago, po kuhinjskih omaricah pa brskal šc za čem vrednejšim. Zagrebška lastnica je prikrajšana za 35.000 tolarjev. TAT V ŠOLSKEM KABINETU -10. marca je v kabinet trebanjske osnovne šole stopil neznan nepridiprav in iz ženske torbice ukradel denarnico ter kartico deviznega žiro računa. R. S. iz Šentruperta je bila ob šest tisočakov. Ukradeni avto je pri Keborju prepisal nase je Džakulič opravljal razna dela za novomeškega Pionirja, vendar s plačili očitno ni bil zadovoljen. Lanskega avgusta je vzel v roke fotokopijo splošnega naloga za prenos denarja, s katerim mu je novomeški Pionir že nakazal plačilo za opravljeno delo v znesku 347.000 tolarjev. Hamdija pa je hotel ta znesek vnovčiti šc enkrat. Na že omenjenem nalogu, ki ga je tudi potrdila novomeška SDK, je izbrisal datum izdaje 27. maj 1992 in vpisal datum 14. avgust 1992. Tako ponarejeno kopijo je VETER JE RAZŠIRIL OGENJ DOL PRI TREBNJEM - V. Z. iz Dola pri Trebnjem je 11. marca na pašniku zažigala suho travo. Veter pa je ogenj bliskovito raznesel celo v bližnji gozd in le hitremu posredovanju gasilcev gre zahvala, da ni prišlo do večje škode. VLOMILEC V ŠPORTNI TRGOVINI NOVO MESTO - V noči na 8.marec je neznanec vlomil v športno trgovino Z. L. v Novem mestu in odnesel lok, puščice, samostrel z daljnogledom, puščice za samostrel, moško jakno in ribiški telovnik. Skupne škode je za 120.000 tolarjev. Novo mesto, tam zatrdil, da so mu v Pionirju na njegov račun nakazali 347.000 tolarjev, v potrdilo temu pa pokazal fotokopijo popravljenega naloga. Bančna uslužbenka mu je nasedla in omenjeno vsoto izplačala. Opogumljen s tem uspehom, sc je lanskega novembra Hamdija lotil podobnega dejanja. Tokrat je v roke vzel fotokopijo splošnega naloga, s katerim mu je Avtohiša Pionir izplačala 100.000 tolarjev, na nalogu, ki ga je potrdila služba družbenega knjigovodstva, pa je ponaredil znesek in datum. Iz sto tisočakov je naredil 2,300.000 tolarjev, namesto 26. maja 1992 pa je vpisal datum 7. november 1992. Takšen ponaredek jc nato izročil sodelavcu in mu zabičal, naj bančnikom natveze, da denar nujno potrebuje za izplačilo osebnih dohodkov delavcev. Tokrat prevari v banki niso nasedli, še istega dne so policisti Hamdijo prijeli in ga zadržali za rešetkami vse do sojenja, kije bilo minule dni. ZGQREL MED SEŽIGANJEM TRAVE KLEČET - 57-letni ^Štefan Hrovat iz Klcčcta pri Žužemberku jc 10. marca delal v vinogradu blizu svojega doma, vmes pa tudi zažigal suho travo. Zvečer okoli 18. ure pa sta vaščana Klcčeta opazila, kako se ogenj nenavadno širi, in odšla do Hrovatovega vinograda, kjer sta imela kaj videti. Na travniku sta namreč našla mrtvega in obžganega Hrovata. Kako je do nesreče prišlo, policisti ta čas še raziskujejo. ČLOVEŠKE LOBANJE IZ CERKVENE GROBNICE TREBNJE - Srhljivo odkritje škatle s človeškimi lobanjami in kostmi v stanovanjskem bloku v Ulici Gubčeve brigade v Trebnjem, o katerem smo na kratko že pisali, ima enostavno in prav nič srhljivo razlago. Prejšnja lastnica stanovanja in kleti K. M. je namreč preiskovalcem po krajšem brskanju po spominu prostodušno povedala, da je bil pred nekaj leti na obisku pri njeni hčeri neki fant, študent medicine iz Nizozemske. Skupaj s hčerjo da sta potem odšla v Gornji Mokronog in tam v kleti cerkve sv. Pavla našla grobnico in iz nje pobrala kup kosti. Nekaj jih je neustrašni nizozemski študent odnesel domov, nekaj pa jih je pustil spravljene v kleti, kjer jih jc potem našel Novomeščan A. K., ki se je v ta blok priselil. Takšno je torej ozadje odkritja, ki je polnilo stolpce slovenskega časopisja. Alkohol pobiral vozniške Znova rekordno leto novomeških sodnic za prekrške — Lani rešile prek 10.000 spisov NOVO MESTO Kaže, da novomeške sodnice za prekrške ne bodo zlepa iz rok spustile primata, ki ga imajo po uspešnosti in obsegu opravljenega dela v Sloveniji že nekaj let. Tudi lanska zmaga je bila njihova, saj so imele na mizah kar 13.163 različnih spisov, od teh pa sojih rešile natanko 10.310. Kršitve varnosti cestnega prometa so še zmeraj tiste, ki najbolj vztrajno polnijo sodniške omare. Po besedah Sabine Jazbec — Ahlin je bilo lani kar 828 prekrškov storjenih z vožnjo brez opravljenega vozniškega dovoljenja, 820 voznikov je prišlo na zagovor, ker so za volanom sedeli v družbi maliganov, 614 je bilo primerov nepravilnega prehitevanja, 507 je bilo obravnavanih, ker so sedeli v tehnično ne brezhibnih vozilih, več sto je bilo tudi tistih, ki so pedal za plin pritiskali do konca, ne oziraje se na omejitve, prav tako pa so sodnice za prekrške obravnavale še 760 prometnih nezgod z manjšimi ali večjimi posledicami. In ko smo že pri prometu, omenimo še tistih 163 kršitev, storjenih z nepravilnim parkiranjem. Sabina Jazbec Ahlin je ob tem pripomnila, da so kaznovale le najvztrajnejše kršitelje, kajti enostavno niso mogle mimo tega, da so parkiriščne težave in zgage eden večjih novomeških neurejenih problemov. Zato pa so bile tolikanj strožje kazni za tiste, ki so pred ali med vožnjo pregloboko pogledali z kozarec; sodnice so lani izrekle 769 ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil. Vse večje število prometnih kršiteljev navzlic strogim kaznim nedvoumno kaže, da prometna varnost ni odvisna le od policistov in sodnikov, pač pa se bo moral v ta krog vključiti še kdo. Med kršitvami ostalih zakonov omenimo na prvem mestu Zakon o gozdovih, s katerim je lani prišlo navzkriž kar 391 oseb; predlani je bilo to število domala šestkrat manjše. Sečnje brez odkazil so postale že kar vsakdanji pojav, o čemer se lahko domala vsak teden prepričamo tudi ob prebiranju te strani. Lanska novost so bile kršitve Zakona o dohodnini, sodnice za prekrške so obravnale 58 spisov s tovrstno vsebino; z dacarji povezanih pa je tudi 45 neupoštevanj Zakona o prometnem davku. Za konec še nekaj o mladoletnikih in Romih. Za razliko od predlanskih 536 je bilo lani obravnavanih 705 mladoletnikov, v večini primerov so si prislužili ukore ali strožje ukrepe nadzora skrbstvenega organa. »Ob tem ugotavljamo, da so starši do otrok in njihovih dejanj praviloma premalo kritični, mnogi navzlic vabilom sploh ne prihajajo na zaslišanje. Vzgojni ukrepi imajo zadovoljiv učinek le na tiste mladoletnike, katerih starši so pripravljeni sodelovati in imajo do ravnanj svojih otrok kritičen odnos. Zlasti številnim kršitvam varnosti cestnega prometa bi kazalo posvetiti več pozornosti,« je ugotavljala Sabina Jazbec — Ahlin, o romski problematiki pa pravi takole: »Če drži, da živi v novomeški občini kakih 800 Romov, potem je lanska številka L150 postopkov, v katerih so se znašli, zaskrbljujoča. Lani so zakrivili 1.314 prekrškov, največje šlo za vožnje neregistriranih vozil in za vožnje brez vozniškega dovoljenja. Zato znova predlagamo, naj se za Rome posebej organizirajo tečaji poznavanja cest-no-proiiietnih predpisov in opravljanje vozniških izpitov. Sicer bomo lahko brez haska še naprej le šteli njihove kršitve in žal tudi nezgode, ki jih povzročajo.« B. B. Džakulič je med preiskavo očitane prevare zanikal, trdil je, kako je bil prepričan, da je denar res nakazan, da je nakaznice prejel iz. zagrebškega Pionirja, kjer je prav tako opravljal neka dela, itd. Senat mu seveda ni nasedel. Možakar njegovega kova bi pač moral natančno vedeti, kakšna so pravila v banki, koliko denarja mu kdo kje dolguje, pa tudi to, da zagrebški Pionir posluje kot samostojna firma in da izvaja plačila za opravljeno delo zgolj na podlagi kooperantskih pogodb. Za laž se je izkazala tudi njegova trditev, da mu Pionir dolguje enkrat po 300 in drugič 400.000 tolarjev, saj tega ni mogel dokazati z nobeno dokumentacijo, za slednjo je celo trdil, da jo ima spravljeno v zagrebškem stanovanju. In še nečesa ne gre prezreti: za sporne zneske Džakulič Pionirju ni izstavil nobenega računa, kot obrtnik pa bi moral vedeti, daje račun pogoj za izplačilo denarja. Nobenega dvoma torej ni bilo, daje hotel Hamdija do denarja priti z goljufijo. Senat novomeškega sodišča gaje zategadelj obsodil na 1 leto in 8 mesecev zapora, mu v kazen vštel tudi pripor, v katerem jc bil od lanskega 7. novembra od 12.20, hkrati pa mu je izrekel varnostni ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije za dobo petih let. Sodba še ni pravnomočna. B. B. V akcijo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj bi se vključilo _________vsaj 20.000 slovenskih voznikov_________________ NO VO MESTO — » Voznik sem in zavedam se tragedij, ki se dogajajo na naših cestah. Preveč ljudi in predvsem preveč otrok zgubi življenje v prometnih nesrečah. Številni so tudi tisti, ki preživijo, a ostajajo trajni invalidi Vem, da lahko tudi sam prispevam k temu, da bodo naše ceste varnejše in prijaznejše. Za to sem pripravljen nekaj storiti. Najmanj, kar lahko naredim, je to. det sem vsakokrat, ko sedem za volan, trezen, da si pripnem varnostni pas, prižgem luči in svojo hitrost prilagodim razmeram na cesti. Z drobnimi pozornostmi, kijih izkažem soudeležencem v prometu, pa lahko prispevam nekaj tudi k boljšemu in varnejšemu počutju nas vseh. Tudi v okolju, v katerem živim in delam, bom v okviru možnosti, ki mi jih daje moj družbeni položaj, spodbujal aktivnosti za večjo varnost prometa. S podpisom Častne izjave voznika svojo pripravljenost tudi javno razglašam.« Takšen je tekst Častne izja ve voznika, ki naj bi ga v času med 10. marcem in 7. aprilom, svetovnim dnevom zdravja, podpisalo vsaj 20.000slovenskih voznikov. A kcijoje ob svoji 20-letnici pripravil Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodilo pa je bil pretresljiv podatek, da je število mrtvih letos do 10. marca kar za 30 odst. vičje kot v enakem lanskem obdobju. Ob predstavitvi akcije in ob jubileju sveta so njegovi člani postregli še z nekaj zaskrbljujočimi podatki. Denimo s tem, da je v zadnjih dvajsetih letih na naših cestah izgubilo življenje 11.531 oseb in da je bilo 180.889 huje poškodovanih; da je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih zaradi posledic prometnih nezgod izgubljala letno 20 do 30 milijard tolarjev; da imamo dvakrat več smrtnih žrtev, kot bi jih, oziraje se na evropske izkušnje, smela imeti dvomilijonska država, itd. Da pa vse le ni tako črno, kažejo dosežki zadnjih nekaj let. Spomnimo se časov, ko je imela Slovenija letno 735 žrtev prometnih nezgod, danes smo ta davek zmanjšali na poprečno 460 mrtvih. Pričujoča akcija naj bi nas s to številko popeljala še bližje k razviti Evropi. In kje je moč častno izjavo podpisati? Znan je podatek za novomeško občino, kjer zbirajo podpise: v prostorih AMD, občinske izpitne komisije, v prostorih občinskega sekretariata za notranje zadeve in v bazi AMZ na Otočcu. V torek so Častno izjavo voznika podpisali tudi člani novomeškega izvršnega sveta Dnevno šest kaznovanih voznikov Navzlic navidezno ugodni lanski beri so posavske ceste najbolj črne v Sloveniji — Tako ali drugače kaznovanih domala 20.000 udeležencev v prometu KRŠKO — Če je soditi po tem, kar seje zadnjih pet let dogajalo po posavskih cestah, ko so policisti v poprečju našteli kar 234 nezgod letno, potem je lanskih 185 pokov vsekakor spodbudna številka. Tako je ocenil tudi Miha Molan, načelnik inšpektorata policije na krški UNZ, kije temu podatku dodal, da so lanske nezgode terjale 29 življenj in 226 ranjenih. Ne oziraje se na to obetavno številko, pa le velja zapisati, da je takšna varnostna podoba najslabša, kar jih poznajo slovenske ceste; upoštevaje število prebivalcev, bi Posavju po dosedanjih pravilih slovenske črne statistike letno »pripadlo« le 12 smrtnih žrtev. Pogled pod drobnogled pokaže, da se je lani kar 87 nezgod pripetilo na regionalnih cestah, najmanj jih je bilo, z razliko od let poprej, na magistralnih. Podobno podobo kažejo posledice: 11 mrtvih je bilo na lokalnih cestah, 10 na regionalnih in 7 na magistralnih. Le vzroki ostajajo slej ko prej enaki; na prvem mestu je neprimerna hitrost, kije pobrala 10 življenj, sedem mrtvih je bilo zavoljo vožnje po levi strani ceste, petkrat je smrt kosila po zaslugi alkohola. Od vseh naštetih je bilo DELOVNA NEZGODA V REVOZU NOVO MESTO - 8. marca ob 16.10 jc prišlo v novomeškem Revozu do hude delovne nezgode, v kateri sc je poškodoval 30-letni Ljubljančan Jože Prekupcc. Preiskava je pokazala, da so delavci mariborske Hidromontaže v novi delovni hali Revozove lakirnice opravljali razna dela. Tako naj bi eden njihovih delavcev s stropne železne konstrukcije odvaril njen del v velikosti 52 krat 18 cm, ki se jc zaradi teže odlomil in padel na glavo Prckupcu, ki jc hodil po hali. Hudo ranjenega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Vlomilci so plen pretopili v avtomobile Pojasnjen tudi vlom v menjalnico Publikuma ________Trebnje_________ NOVO MESTO Dva neuspela vloma v bencinski črpalki ter uspešna podobna podviga v menjalnici so na Dolenjskem dvignili kar precej prahu. Za osvežitev spomina povejmo, da sta bila dva vloma v Črnomlju, poskus vloma v bencinsko črpalko ter vlom v menjalnico Publikuma pa v Trebnjem. Šc zlasti slednji je storilcem navrgel lep izkupiček, saj so odneseli kar milijon in 600 tisoč tolarjev. Obsežna in temeljita akcija uslužbencev novomeške in ljubljanske UNZ je obrodila sadove. Za zapahi so se znašli mladoletniki M. V., J. H. in M. Č., vsi doma iz Zagorja ob Savi, ter polnoletna J. V., 37 let, in T. H., 27, oba iz Trbovelj. Dosedanji rezultati preiskave kažejo na to, daje skupina zagrešila še nekaj kaznivih dejanj drugod po Sloveniji, najzanimivejše pa jc seveda vprašanje, kje je denar, ki so ga odnesli iz trebanjske menjalnice. Plen so vlomilci že zapravili. Kriminalisti so ugotovili, da so si privoščili nakup kar štirih osebnih avtomobilov, ki pa so jih policisti že zasegli. kar 80 prometnih nezgod na krških cestah, 60 se jih je pripetilo na brežiških, ostale pa na sevniških. Zanimivo ob tem je, da so bili traktorji lani udeleženi v trinajstih nezgodah, posledice pa praviloma najhujše. Četrtina, točneje 45 nezgod, je bilo takih, v katerih so bili udeleženi tudi otroci in mladoletniki, eden med njimi je izgubil življenje, 46 je bilo ranjenih. Naj opozorimo, da so otroci lani povzročili kar 21 trkov. Posavski policisti so zaradi prestopkov voznikov lani napisali 120 kazenskih ovadb tožilcem, ob tem paše 5.500 predlogov za uvedbo postopka sodnikom za prekrške zoper 5.814 kršiteljev. S tem spisek kaznovanih še zdaleč ni zaključen; medtem ko je bilo predlani izrečenih 5.700 kazni, so jih posavski možje postave lani na mestu prekrška izrekli 10.034, od tega kar 4.600 zaradi prevelike hitrosti. Če k temu prištejemo ODPELJAL KOLESI Z MOTORJEM NOVO MESTO - Neznan storilec jc 13. marca iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Metliki ukradel dvoje koles z motorjem, eno je bilo vredno 15, drugo pa 35 tisoč tolarjev. Novega lastnika vozile šc iščejo. VLOM V HIŠO ČRNOMELJ - Med 7. in 13. marcem je v Črnomlju nekdo vlomil v stanovanjsko hišo M. K. iz Ljubljane in odnesel barvni televizor, radio, fotoaparat in motorno žago. Lastnica je prikrajšana vsaj za 120.000 tolarjev. POJASNILO BREŽICE - Pretresljivi novici na rob, ki smo jo pred tedni objavili pod naslovom "Materi med spanjem zasadil škarje v oči”, smo iz UNZ Krške dobili dve pojasnili.-Preiskava ja namreč pokazala, da osumljeni 26-letni Matjaž O. ni bil nikoli varovanec doma na lmpoljci, pač pa je vseskozi živel s svojo 55-Ictno materjo. O srhljivem dogodku pa jc bil obveščen občinski center za socialno delo. še 3.030 plačilnih nalogov, 488 odrejenih izrednih tehničnih pregledov in zaradi njih odvzetih 397 prometnih dovoljenj, potem postaja podoba prometne varnosti v Posavju popolnejša. Popolna • Lani seje 1001 voznik po posavskih cestah prevažal brez vozniškega dovoljenja, 635 pa jih je na kolesih z motorjem sedelo brez potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov. pa je s podatkom, da so policisti lani odvzeli nič več in nič manj kot 1333 vozniških dovoljenj, domala vsa zaradi vožnje pod vplivom alkohola! B. B PO DOLENJSKI DEŽELI • Sezonski kokošjerejci so v teh toplih dneh napolnili svoje priročne hleve in to ni ušlo budnim tolovajskim očem. Tako je bilo v noči na 11. marec iz kokošnjaka V. B. v Beli Cerkvi ukradenih trinajst prebivalk, v noči na 9. marec so iz doma v Ruhni vasi izginile štiri kokoši, v noči na 13. marec pa je ostal A. B. iz Bele Cerkve brez štirinajstih kokodajsk. • 12. marca popoldne je v piščančji hlev v Zalogu pri Straži stopil neznanec. Izkoristil je krajšo odsotnost tam zaposlenih delavcev KZ Krka, PE Brazda, in iz predprostora zmaknil električno kotno brusilko, vredno vsaj 20.000 tolarjev. Najbolj veseli takšnega razpleta so bili piščanci. • Neznan sladkosned jc med 12. in 14. marcem vlomil v klet stanovanjskega bloka v Črnomlju. Odnesel je več kozarcev različnih kompotov, njihovo vrednost je F. F. ocenil na nekaj tisočakov. Sedaj čaka na vlomilčeve pripombe o okusu. • Če zapišemo pravo vrednost umetniških slik in ostalih predmetov, ki jih je imel v svojem avtomobilu Ford Orion v Kristanovi ulici v Novem mestu D. R., potem tisti, ki je v avlo pred dnevi vlomil, a sklenil oditi praznih rok, še dolgo ne bo zatisnil očesa. Nespečnost mu bomo zato raje prihranili. VFW ZAPELJAL S CESTE IN TRČIL V DREVO - 13. marca nekaj po deveti uri sc jc 24-lctni Mato Brčina iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom Jugo 45 A po cesti od Metlike proti Črnomlju. Ko jc pripeljal na konec vasi Grm, jc iz neznanega vzroka zapeljal na desno stran vozišča in naposled zdrknil s ceste. Pri tem +>' jc povozil snežni kol, nato pa drse! po travniku in naposled treščil v drevo. Brčina sc je v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na zviti pločevini pa so po nestrokovnem pregledu ocenili na 100.000 tolarjev. Novo mesto, 18. marec 1 M‘)3 žlflpl - £ -. 1 r 1 _ I ■ n c . Nekdaj so se sladokuscem iz Budimpešte, Prage, Zagreba, Ljubljane in z Dunaja cedile sline ob posavskem sadju. Menda si je s tukajšnjim sadjem sladkal življenje tudi sam cesarski dvor na Dunaju. Poznana so bila posavska jabolka, še posebej sevniška in raška voščenka, pišeška marelica in prinele, lupljene in izkoščičene posušene slive. Posavsko sadje je tudi danes zaradi klimatskih razmer lepo obarvano in ima odličen okus. Posavski sadjarji vlagajo v pridelavo čedalje več dela in znanja, vendar jim kljub temu grozi kriza. Pridelajo veliko dobrega sadja, ne znajo pa ga prodati. V Posavju in na Dolenjskem je trenutno kar 25,8 odst. vseh slovenskih intenzivnih nasadov. V občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje jih je 110 ha, v Krškem 501, v Brežicah 318 in v Sevnici 187 ha. V tem okolišu se nahaja dobra četrtina vseh slovenskih nasadov jablan in hrušk, 15 odst. breskev in dobra tretjina ribeza. V dolenjskih nasadih se zadnja leta povečujejo površine zasajene z orehi in lešniki. Podatki iz katastra govorijo, da je v okolišu še vedno tudi čez 3500 ha starih ekstenzivnih kmečkih sadovnjakov. Približno tretjino naj bi v prihodnje oblikovali v intenzivne nasade. Poleg tega v teh negnojenih in neškropijenih sadovnjakih raste sedaj doma in v svetu spet zelo iskano naravno pridelano sadje, iz katerega se da stisniti bio sok, pridelati bio kis, bio suho sadje in še marsikaj, kar se začne z bio. Učitelji, prvi sodobni sadjarji V tukajšnjih krajih je ledino sodobnega sadjarstva zaoral župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, ki je v času od 1851 do 1887 služboval v Brežicah, Loki pri Zidanem mostu in Vidmu pri Krškem. Njegovo delo je nadaljeval nadučitelj Alojz Račič, najprej na Čatežu in nato v Boštanju, kjer je osnoval sadjarsko podružnico, prirejal razstave, tečaje in vodil šolski sadovnjak. Tudi v Globokem, Cerkljah ob Krki, Artičah, Krškem in Sevnici se je sadjarstvo razvijalo s pomočjo krajevnih učiteljev. V Artičah, kraju, kjer so minule dni zaključili posavske dneve sadjarstva, so imeli šolski sadovnjak že leta 1880. Jože Vovk iz Kmetijske svetovalne službe v Brežicah v svojem orisu razvoja sadjarstva v Posavju piše, da so leta 1925 domači trgovci s sadjem (Bibič, Lcpšina in Verstovšek) izvažali jabolka preko družbe Kanada. “Samo iz področja Artič, Sromelj in Globokega so izvozili 61 vagonov jabolk naravnost v Prago. Najbolj so šle v promet naslednje sorte: kanada, zlata encta, baumanova reneta in boskopski kos-mač. Veliko sadja se je prodalo v Ljubljano, Kranjsko Goro, Zagreb in na Jesenice. Odkupovali so tudi breskve in marelice. Najlepše so bile tiste iz pišeškega in sromeljskega območja. Pišeška marelica je v Sloveniji znana kot najbolj kakovostna avtohtona sorta, ki so jo še konec 50-ih let odkupili do 150 ton na leto.” Na sevniškem koncu je že pred prvo svetovno vojno sadjarstvo vzpodbujal nadučitelj Josip Mešiček. PrispevaFje k cenjenosti jabolčne sorte sevniška voščenka, ustanovil zadrugo in vzpodbujal sušenje sadja. Po L svetovni vojni so na Bizeljskem sušili lupljene in izkoščičene slive. Tako imenovane prinele so bile zelo iskane v tujini. V 50-ih letih so na zadružnem posestvu v Boštanju letno vzgojili 120 tisoč sadnih sadik. Prve plantaže v Sloveniji Prve večje strnjene nasade so v Posavju takoj po drugi vojni začeli saditi primorski sadjarji, ki so okrog leta 1930 pribežali v okolico Brežic, Krškega in Zagreba. Začeli so saditi večje strnjene nasade breskev in prinesli v te kraje tudi sodobnejšo italijansko tehnologijo plantažnega sadjarstva. Toda to so bili šele skromni začetki in do današnjih nasadov, v katerih je posajenih tudi do 6 tisoč sadik na hektar je bilo še daleč. Intenzivno plantažno sadjarstvo se je začelo na državnih posestih. Najprej so sadili hruške in breskve, pozneje tudi jablane. Pionir gostega sajenja v Posavju je bil Gvido Vesel, Primorec iz Trsta. Del 50 hektarskega, za takratne razmere velikega nasada še danes rodi. V začetku 60-ih let so slovenski sadjarji začeli opuščati kmečko travniško sadjarstvo in se odločati za plantaže. V Posavju so takrat nastali prvi nasadi na generativnih podlagah s 400 do 500 drevesi na hektar. Stroka si je izbojevala širjenje na ravnino, zaradi česar so nastale prve ravninske plantaže v Sevnici in Krškem. Tu je bila načrtovana tudi največja slovenska ravninska plantaža (266 ha), a je bilo zaradi {»manjkanja sredstev zasajenih le 166 ha jablan in hrušk. Po letu 1971 so se začeli uveljavljati sodobni gosti nasadi na šibkih vegetativnih podlagah z 2000 in več drevesi na hektar. Zdaj so nasadi zaradi hitre rodnosti, velikih pridelkov, boljše kakovosti, lažje oskrbe in dobrega finančnega prinosa postali zanimivi tudi za zasebne kmete - kooperante. V letu 1974 sta tako kmetijski pospeševalec Jože Vovk in inž. France Lombergar iz Kmetijskega zavoda Maribor zasnovala prve plantaže v zasegih rokah v okviru Sadjarske skupnosti Artiče. Nekaj let pozneje se je podoben proces začel še v sevniški in laški občini ter z malo zamude tudi na šentjernejskem področju. Sodobna pridelava, pozabljeno trženje Posavski sadjarji so bili prvi v Sloveniji, ki so začeli z gostim sajenjem jablan, hrušk in breskev. Te obnove sadovnjakov so kaj kmalu dale rezultate, saj je po letu 1980 Posavje postalo največji pridelovalec zelo dobrega sadja v Sloveniji in tudi eden največjih izvoznikov. Danes na relativno majhnem koščku zemlje v 26 odst. vseh slovenskih sadovnjakov, pridelajo dobro tretjino vsega slovenskega sadja. V 80-ih letih je v nasade prodrla holandska vzgoja s 3000 do 4500 sadikami na hektar in z nasadi nizkih dreves, ki so v dosegu rok. Večvrstne nasade je v letu 1991 zavrl prehod na integrirani način pridelave. Tehnologija pridelave sadja v svetu se nenehno izboljšuje m posavski sadjarji hitijo za njenimi izsledki. V zadnjem času so začeli načrtovati še gostejše nasade s super vitkim vretenom, s premerom krošnje od pol do enega metra in s 3000 do 6(X)0 dreves na hektar. Samo za minulo jesensko in sedanjo spomladansko sajenje načrtujejo za okrog 100 ha novih nasadov, od katerih bo večina zasnovana po najsodobnejših sistemih. Sadjarji uvajajo tudi nove sorte sadja ter povečujejo skladiščne in hladilne prostore, ki pa so, čeprav predstavljajo tretjino slovenskih zmogljivosti (6800 ton), še vedno premajhne. Odločajo se tudi za gnojilno namakalne in oroševalne sisteme, za mreže za obrambo pred točo in tudi za naravi bolj prijazen način pridelave sadja. Proizvodnja posavskega sadja je že od nekdaj usmerjena v kakovost, ki se je še nedavno prodajala sama po sebi. Sadjarji so se namreč naučili dobro delati, ni pa se jim bilo treba prav veliko ubadati s prodajo. Zdaj, v spremenjenih tržnih razmerah, ta velika in morda najtežja naloga še stoji pred njimi. In kot kaže, bo najbolj varno, če se je lotijo sami. v poslanski klopi: vida Čadonič - spelič §D®\MD|js] Srna m@ PSpjj@e (3a tn©p “Pred vas polagam svojih 33 let, svoje znanje in pogum, poštenje in življenjski optimizem, ” se je pred volitvami lanskega decembra ^reklamirala novomeška veterinarska inšpektorica Vida Cadonič-Špelič. Dobila je dobrih 18 odstotkov glasov \olilcev, kar ni bilo dovolj za neposredno izvolitev v državni zbor slovenskega parlamenta, pred mesecem pa je le postala poslanka namesto svojega strankarskega šefa Lojzeta Peterleta, ko je ta postal minister." Vida Cadonič-Špelič Vida Čadonič-Spelič, edina ženska v nasploh bolj skromnem dolenjskem zastopstvu v slovenskem parlamentu, je prvič sedla v poslanski sedež ravno v času, ko so prvič sprejemali razvpiti zakon o zamrznitvi plač. “Težko sem se odločila glasovati za ta zakon, vendar so me strokovnjaki v stranki in komisiji za delo prepričali, da je to nujen ukrep, po katerem bi morala poseči vsaka vlada, leva, desna ali sredinska, saj je treba zategniti pas. Vest mi je pomirilo tudi zagotovilo ministrice Puharjeve, da zajamčeni osebni dohodki ne bodo zamrznjeni. Ob njeni izjavi, da je to v korist delovnih mest, pa sem najprej pomislila na svoje učence v srednji kmetijski šoli pod Trško goro, s katerimi smo se velikokrat pogovarjali o slabih perspektivah za delo, znanje, mlade. Vem, ua mladina upa, da bo ta parlament kaj naredil zanjo. Sama se imam nekako tudi za predstavnico mladih v parlamentu, čeprav nisem več rosno mlada, in upam, da jih ne bomo preveč razočarali,” pravi Vida Cadonič-Špelič, magistra veterine (z oddano doktorsko nalogo), Bclokranjica, ki pa se je že povsem udomačila v Novem mestu. „ Še nedolgo tega politika v življenju Vide Cadonič-Špelič ni igrala praktično nikakršne vloge. Tudi ko jo je prvak Stranke krščanskih demokratov v novomeški občini Marjan Dvornik povabil k sodelovanju, je bila prepričana, da bo to sodelovanje predvsem strokovno. Všeč ji je bilo zavzemanje SKD za slovenskega kmeta in zdelo se ji je, da bi kot strokovnjak s kmetijskega področja - taki strokovnjaki so bili takrat v glavnem le v ljudski stranki -lahko pomagala z nasveti. To svetovanje je kmalu preraslo v aktivno delo v stranki, saj jo je pritegnil njen program, predvsem pa to, da je v njem človek postavljen na prvo mesto. Ko je bilo treba določiti drugega kandidata stranke za decembrske volitve in ko je padla ideja, naj bi bila to ženska, da bi popravili predvsem zunaj podeželja in med mladino dotlej prevladujoče mnenje o SKD kot staromodni, nazadnjaški stranki, je bilo jasno, da bo to zagnana veterinarska inšpektorica. Odločitev za stranko ni bila ravno slaba. Bodo lahko tako rekli tudi volilci? “Ker sem postala poslanka z zamudo, sem že kar drugi dan morala v komisijo in zagovarjati mnenje poslanskega kluba. Vsega skupaj sem se kar malo ustrašila. Potolažilo me je, da je delo v našem poslanskem klubu zelo dobro organizirano in da je vedno nekdo v stranki, na katerega se lahko obrnem in ki se na določeno stvar spozna. Da bi se sama na vse spoznala, je nemogoče. Vsekakor pa je poslansko delo naporno in odgovorno, tako da bo plača, o kateri so se mediji tako razpisali, kar precej zaslužena. Vidim tudi, da bo treba pred glasovanjem večkrat najprej opraviti s svojo vestjo. Zavedam sc, da je za mano več kot tri tisoč volilccv, predvsem s podeželja, ki jih ne bi rada razočarala, čeprav je vprašanje, kaj lahko jaz naredim, saj sem le ena od mnogih. Zelo nesrečna sem bila, ko nam ni uspelo znižati prispevne stopnje za zdravstvo za kmete, čeprav smo stopili skupaj s poslanci ljudske stranke. Zelo me veseli, da je (nespametna) strankarska razdeljenost presežena, ko gre v parlamentu za interes slovenskega kmeta. Razumem delavce, vendar mislim, da je kmečki poklic vendarle najtežji. Moja naloga bo, da bom skušala Organizirati se bo treba Prvi poskusi predelave in sušenja presežkov sadja v Posavju zdaj še niso dali vidnejših rezultatov. V Posavju ni velikih sadjarjev, kakršne poznajo na Štajerskem. Mali sadjarji se morajo, če želijo obstati, nujno povezovati, saj jih kar 600 obdeluje tisoč ha posavskih nasadov. Morda ravno zaradi razdrobljenosti tu že leta delujejo najuspešnejše sadjarske skupnosti. V regiji že četrto leto mesečno izhaja sadjarsko-vinogradniška revija Sad, od lani pa tudi strokovni tednik SW NOVICE za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. Slednjega izdaja podjetje Siviš, ki je pod vodstvim inž. Franca Kotarja organiziralo tudi prvo zasebno svetovalno službo za sadjarstvo v Sloveniji. Lani ustanovljeno Sadjarsko društvo Posavja je nedavno pripravilo prve sadjarske dneve Posavja, ki naj bi postali tradicionalni. Že na letošnjih strokovnih predavanjih in razgovorih, ki se jih je udeležilo okrog 500 različnih sadjarjev, so poleg sodobne pridelave sadja in zaščite sadnih dreves govorili tudi o organiziranju in trženju v sadjarstvu. Za zdaj še nimajo izdelane strategije organiziranosti, trženja m skupnega posavskega ali tudi slovenskega nastopanja na tržiščih. Prve ideje pa so vendarle tu. Kmetijska svetovalna služba je zdaj sicer samostojna, vendar pa bi po predlogu Franca Kotarja posavski sadjarji nujno potrebovali še kakšno alternativno. “Ekonomika naj bo vodilo svetovalnih služb. Če se bo nekaterim sadjarjem splačalo poslušati nasvete, se jim bodo hitro pridružili še drugi,” je dejal. Po njegovem mnenju naj bi za začetek ustanovili sadjarski'konzorcij Slovenije, ki bi združeval vse sadjarje. Takoj naj bi sprejel slovenski sadjarski program in razpisal natečaj za postavitev delovnih skupin za izobraževanje in informacijske sisteme, za uporabne m znanstvene raziskave, za svetovalne službe, drevesničarstvo in uvajanje evropskih tehnologij po sadnih vrstah. Po posameznih območjih naj bi ustanovili tudi pridelovalne skupnosti ali zadruge, poskrbeli za organiziranje trženja, promocije in prodaje ter pospeševali ustanavljanje stanovskih društev. BREDA DUŠIČ-GORNIK nekaj narediti za slovenskega kmeta, da bi se kmečko delo cenilo ne le z besedami, ampak tudi z denarjem. V zdajšnjem težkem gospodarskem položaju je kmetijstvo še na slabšem. Vidimo Adrio, Videm, Metalno, nihče pa ne vidi dolenjskega kmeta, ki vsak dan odda toliko in toliko litrov mleka, pa se nima komu pritožiti, ker je tako slabo plačano. Nekaj je treba storiti, zato sem z veseljem pristala na delo v skupščinski komisiji za kmetijstvo, ki mi jo je ponudila i slanska skupina,” pravi Speličcva. Poleg kmetijstva so ji v poslanski skupini SKD zaupali delo v komisiji za znanost, v komisiji za delo in socialno politiko in v komisiji za zdravstvo. Pravi, da so dobro zadeli. Kot kmetijstvo je tudi znanost njeno področje. Zdravstvo ji je človeško blizu, napoveduje pa borbo za izboljšanje delovnih pogojev v Novem mestu, ki so slabi, čeprav ima mesto dobre zdravnike. Najtežje delo pričakuje v komisiji za delo in socialno politiko, saj je trenutno na tem področju v Sloveniji največ problemov, njihovo reševanje pa težko. Pri tem je prepričana, da ljudje se vedno preveč poznajo le pravice, premalo pa dolžnosti, m da je marsikdo premalo pripravljen kaj storiti sam za svoje delovno mesto. ‘‘Doslej se ljudi vendarle ni cenilo po znanju in delu, samoiniciativnost in mišljenje s svojo glavo nista bila zaželjena ali vsaj ne spodbujana. To je ljudi uspavalo in to je moja največja zamera prejšnjemu sistemu. Slovenski narod pa je zelo priden, iznajdljiv, posebno mlade generacije so zelo izobražene in prepričana sem, da moramo uspeti, saj imamo vse pogoje za to. Seveda vem, da je težko, če ljudje nimajo dela, če pravna država ne deluje, kot bi morala, če dobro plačani vodilni delavci in politiki ne vedo za osebno odgovornost itd., ampak vsega tega ni mogoče urediti čez noč,” pravi Špeličeva. Vida Čadonič-Špelič je kandidirala na listi SKD. Zatrjuje pa, da bo (tudi) dolenjska poslanka. Če bi bilo stališče stranke v nasprotju s pokrajinskimi interesi, bi glasovala po vesti. Poslanski klub tako svobodo dopušča. Še bolj kot veterino pa bo v času poslanske službe pogrešala svoje učence s kmetijske šole. Pri delu z njimi si je vedno znova “napolnila akumulatorje”. Z. LINDIČ-DRAGAŠ priloga dolenjskega lista 1 1 ■•S spomini starega furmana Kadarkoli se ozrem tja dol proti vasicam Loška vas, Podhosta, Meniška vas, Sela, Obrh in Podturn pa tja dol do Gač, oživijo spomini na stare čase, ko je tod živel klen rod furmanov. Mnoge sem poznal. Večinoma so že našli svoj mir na pokopališčih okoli vaških cerkvic. Eden otl redkih še živečih furmanov je 82-letni Jože Peciga, po domače Cadlov oče iz Obrna. Potrkam na vrata njegovega doma in poprašam po njem, misleč, da ga bom našel pri topli peči. Ali mož je bil zunaj pri kozolcu in podu pa se razgledoval, če so stvari na svojem mestu. Pozdraviva se. Po nekaj besedah me je spoznal, ko pa sem mu povedal, po kaj sem prišel, se je ves raznežil in me povabil v hišo. V kotu za mizo mi je več kot uro pripovedoval o furmanskih časih, ko je bil voznik s parom konj. “Kako naj ti to razložim, da bi sedanji rod razumel in doumel tisti čas? Povem pa že takoj na začetku, da so bili to najlepši časi mojega življenja. Pri nas doma in v vseh vaseh so se kmetje pa tudi osobenjki pečali, ker so bile naše družine zelo številne, še s prevozništvom ali Turen-go’, kot smo rekli. To smo za kratek čas prekinili samo v času košnje ali žetve. Ker se je furmanstvo v teh krajih podedovalo iz roda v rod, sem tudi jaz začel furati, in to že kot 13-leten fantič.” Jože Peciga pripoveduje, da so vozniki speljali na železnico in žage vse mogoče, največ lesa iz gozdov, ker takrat še ni bilo avtomobilov za take reči. A furman se je moral, kadar je šel vozit v gozd, zelo potruditi. Konje je moral krmiti že pred 2. uro zjutraj, da je lahko ob prvem svitu odšel z doma. Vse drugače je bilo takrat, kadar so bili kratki dnevi. Takrat so si svetili s svetilkami na petrolej. Furman je imel še številne druge skrbi, da je v dolino lahko varno pripeljal hlode, tesan les, oglje in podobno. Voz je moral biti kar se da v redu, furman pa ni smel ozabiti vzeti s seboj cepina, sekire, rme in zobanja za konje. Če je bila vožnja zelo daleč, so vzeli s seboj leseno banko za vodo in kruha. Kruh je bil takrat koruzen ali zmesen. Če sta bila zraven še košček slanine in poliček domačega vina, je bilo to že pravo bogastvo. Ceste so bile takrat bolj slabe. Ko so hlode vlačili iz gobokih dolin, so si med seboj pomagali. Pravi furman ni šel v gozd nikoli sam, saj je bil “furajt” ali priprega vedno potreben. Pomoč je bila posebej nujna v primeru nesreče. V roških hostah je veliko spominskih znamenj, kot so Fabrov križ, Cinkarski križ, Pod križem na Primožu, Pogorelske kapelice in še mnoga druga preprosta znamenja, ki spominjajo, da se je tod kdo smrtno ponesrečil. Furman Jože pripoveduje, da je prevozil vse ceste od nekdanje Furman Jože Peciga s svojim zvestim konjičkom Slovenci po svetu Efelted ®(3 SDsraamSjjSs, a ®©(3dq® uocsca] SQ®®3dq®8 Šest dni po tem, ko je Metličan Franci Majzelj pred natanko dvema desetletjema prišel v kanadski Hamilton, se je že zaposlil, ne da bi znal kaj prida govoriti angleško. A saj se je v okolici Toronta tudi s slovenščino kar dobro znašel: v mnogih trgovinah, gostilnah, obrtnih delavnicah so govorili in še danes govorijo po slovensko. To sploh ne čudi, ko pa v krogu okrog Toronta s premerom 150 kilometrov - kar je za kanadske razmere majhna razdalja - živi od 15 do 18 tisoč Slovencev. Približno toliko torej, kot šteje prebivalcev črnomaljska občina. Mnogi teh kanadskih Slovencev si močno prizadevajo, da vpliv tujine ne bi izpulil korenin, ki so jih pognali v Sloveniji, preden so jo zapustili. Se več, želijo si, da bi tudi njihovi otroci, vnuki, pravnuki, čeprav rojeni v Kanadi, vedeli za njihovo domovino. Med tistimi, ki so zraven vedno, ko se med Slovenci v Hamiltonu in okrog njega kaj dogaja, je prav Franci Majzelj. Slovenci okrog Toronta se združujejo v treh slovenskih župnijah ter številnih društvih. Eno izmed njih je športno in kulturno društvo Slovenski park, katerega blagajnik in predsednik upravnega odbora je Majzelj. “Kulturno poslanstvo tega društva je predvsem v tem, da pripravlja prireditve, medtem ko kulturnih skupin nima. Zato pa smo se bolj posvetili športnemu življenju. Naredili smo umetno jezero, ob katerem imamo kamp z 80 prostori, dva plavalna bazena ter številna igrišča za različne športe. V park, ki se preživlja s prostovoljnim delom, članarino ter izkupičkom od prireditev, je včlanjenih 116 družin. Prihodnje leto, ko bo Slovenski park praznoval 30-lctnico, bomo izdali tudi spominsko knjigo,” pripoveduje Franci. Večji poudarek - dajejo kulturnemu življenju v Kulturnem združenju Slovencev, ki deluje v okviru cerkve sv. Gregorija v Hamiltonu, katere župnik je belokranjski rojak Franc Slobodnik iz Bojanjc vasi. Imajo dve folklorni skupini z imenom Soča, mladinski in mešani pevski zbor, športno društvo Slovenija, mladinsko organizacijo in slovensko šolo za otroke in odrasle. “Ob slovenskem kulturnem prazniku smo začeli s praznovanjem 25. obletnice dela folklorne skupine, zaključek praznovanja pa bo dvotedenska poletna turneja po Sloveniji. Konec julija bo 40 plesalcev tri dni gostovalo tudi v Metliki in Črnomlju. Takrat bosta pokroviteljstvo nad bivanjem prevzc': obe belokranjski občini, medtem ko bod gostitelji člani folklorne skupine Ivan Navratil iz Metlike, pri kateri sem tudi sam plesal celo desetletje,” z zadovoljstvom pove Franci, saj mu je ob nedavnem obisku v domovini skupaj s Silvestrom Mihelčičem mlajšim uspelo, da obisk kanadskih Slovencev ne bo obšel Bele krajine. Prizna, da so Mihelčiču hvaležni tudi Franci Majzelj za vse, kar je storil zanje ob dveh obiskih v Kanadi. Pevski zbor kulturnega združenja je prav z njegovo pomočjo posnel kaseto, prav tako pa so pod njegovim vodstvom postavili na oder glasbeni musical Maček Muri. “Obisk folkloristov v Sloveniji je za nas velikega pomena. Ne le zato, ker bomo pokazali, kako znamo plesati belokranjske, štajerske, prekmurske in gorenjske plese, ampak tudi zategadelj, ker bomo navezali še tesnejše stike z domovino. Zavedamo se namreč, da je prav kultura za nas najpomembnejša vez s slovenskimi običaji, jezikom. Ne nazadnje bo ta obisk nova priložnost, da se tako plesalci kot plesna učitelja Toni Horvat in David Antolin naučijo še kaj novega. Želimo namreč, da bi bili naši plesi čim bolj originalni. Imamo srečo, da nas večkrat obiščejo strokovnjaki iz Slovenije, ki nam pomagajo. Folklorna skupina Franca Marolta je ob lanskem gostovanju pripravila kar tečaje za plesalce in učitelje,” vzneseno pripoveduje Franci, ki ob množici vsega, kar počno Slovenci, ne pozabi omeniti slovenske radijske postaje v Torontu, ki pripravi vsak torek dvcurno oddajo v slovenščini. Pa seveda vestnikov, ki jih slovenske župnije izdajejo vsak teden. In ko ga mama spomni, kje vse je še zraven tam v daljni Kanadi, Franci le zamahne z roko: “Ah, kaj, saj že sam več ne vem, kaj vse sem že počel med Slovenci v teh dvajsetih letih! Pa saj to sedaj ni več tako pomembno. Pomebncjšc je, da tudi moja otroka, 20-lctni sin in 15-letna hči, stopata po mojih stopinjah,” se nasmehne Majzelj, ki že skoraj od vsega začetka dela v železarni v Hamiltonu. Ta danes šeraposluje 12.000 delavcev, kmalu pa jih bodo odpustili kar 6.000. A Franci se ne boji, da bi bil med slednjimi. “V Kanadi ni pomembno, kdo si, ampak odtehta le, kakšen delavec si. In Slovenci smo pridni. Zagotovo prav nihče ne dela sramote Sloveniji. Tudi to je prispevalo k skupnemu življenju in dobremu sodelovanju med Slovenci tisoče kilometrov daleč od domovine,” pravi Franci Majzelj. MIRJAM BEZEK-JAKŠE roške žage, Rampohe, Rese, Cinka, Pogorelca, Podstenic in drugih krajev. Več konj se mu je v teh letih ponesrečilo. Ce si je konj zlomil nogo, je bilo konec z njim. Konji so se mu zelo priljubili in nikoli jih ni pretepal z bicent, bič mu je bil le del furmanske opreme. Z njim je pokal, kadar se je bližal domu, in konji so se na take znake živahno odzivali. Najbolj se mu zdi nepravično, ker furmani niso bili nikoli zdravstveno zavarovani. Njihovi delodajalci, lastniki žag in trgovci z lesom, jim tega niso nikoli uredili, čeprav so jim bili nujno potrebni. Furmani so bili velikokrat mokri od dežja in snega pa tudi prezebali so pogosto, ker so tudi pozimi odhajali vozit v gozdove, seveda s sanmi. “Nekega zimskega dne smo naleteli na medveda; najbrž smo ga prebudili iz zimskega spanja v brlogu, ko smo iskali hlode pod snegom. Na srečo je bil z nami logar s puško,” pove Jože. Z zatonom furmanov je prenehala tudi domača obrt; kovaštvo, kolarstvo, sedlarstvo in tudi furman-, ske gostilne, kjer so se vozniki ustavljali, so izginile. “Zaslužek je bil trd, denarja bolj malo. Zgodilo seje, daje pek prinesel v košu kruli, pa nisem imel dinarja, da bi ga kupil. V roških vaseh je bilo nekdaj nekaj gostiln, kjer smo včasih kaj malega pojedli, da so nam dali vodo za konje, drugače je nismo dobili. Če smo dobro zaslužili, smo pili na veselje, če slabo, pa na žalost,” pravi Jože in doda: “Tudi konji bodo kmalu izumrli, saj premore vas le po enega, več že ne.” Furman Jože Peciga rad pripoveduje tudi, kako je bilo v internaciji v Italiji in Nemčiji, kako je hrepenel po roških gozdovih, kjer je partizanil od leta 1942. Po gozdovih in njih lepotah hrepeni še danes. Če mu je hudo, gre v hlev h konjičku, se nasloni nanj in mu izpove vse bridkosti in nadloge starih let. Poboža zvestega prijatelja in pravi: “Nikamor ne boš šel od hiše, dokler bom jaz živ!” TONE VIRANT naše korenine Naslov te zgodbe se zdi glede na trenutna dogajanja na Balkanu zelo aktualen, vendar ne govori o današnjih časih,vampak o življenju učiteljice Irme Metlika iz Šmihela. Zdaj, ko so popoldnevi že daljši in se na sončni legi in zavetrju zemlja že kar lepo ogreje, je šestinosemdesetletna upokojena učiteljica pogosto na zelenjavnem vrtu. Sključena od peze let, a še vedno živahna z motiko in grabljami v rokah je še najbolj podobna pridni mravljici. Pred hišo tik vhoda drve avtomobili, vsenaokrog hrumi mesto, ki je nekoč predmestni Šmihel že zdavnaj požrlo, tu za nišo pa še vlada podeželska idila izpred desetletij in pokrajina se svobodneje širi v daljavo, kjer se z ostanki belih snežnih zaplat v soncu blešče gorjanske košenice. Na teh mogočnih gorjanskih plečih se rado ustavi Irmino oko. Ne samo zaradi lepega pogleda, ampak tudi zaradi spominov, ki se prebude ob tem. Svoj čas je namreč Irma tam gori poznala vsako kozjo stezico. A takrat je bila še mlada, poskočna in radovedna življenja ter se nobene gorjanske strmine ni ustrašila. Dvajset let ji je bilo, ko je prišla v Podgoije za učiteljico. No, razmere je poznala že prej, saj se je rodila v Kandiji, v hišici poleg Štemburjeve gostilne. Njen oče Julij Lavrič je bil tajnik občine Šmihel - Stopiče, katere župan je bil takrat tako znani Zurc. Tajnik pa je takrat pomenilo spoznati sc na vse in poznati vse, kar sc v okolišu dogaja. Ko je bilo Irmi dve leti, se je mlada družina preselila v Šmihel. Tako je imela blizu do šminelskega samostana, kjer je obiskovala osnovno in meščansko šolo. Želela je še naprej na učiteljišče, a ji nune, pri katerih ni bila najbolje zapisana, niso hotele dati priporočila. “Bila sem zelo samostojna, niše m sc dala kar tako komandirati, prava feministka, to jim pa ni bilo všeč,” se ob spominih na tiste čase nasmeje Irma in pravi, da je taka ostala do danes. Na učiteljišče pa je takrat vseeno prišla. Ne sicer na ljubljansko, ampak na škofjeloško, in ko ga je 1926. leta končala, sc je še isto jesen kot mlada učiteljica znašla na Dolžu. Tam so nekaj let prej odprli osnovno šolo. Zdaj je morala Irma zares pokazati vso trdno voljo in zagrizenost. Šola in razmere okoli nje so so bile namreč prav po podgorsko samosvoje. “Šola je bila pri Virščku, v polovici kmečke hiše na koncu vasi. Stanovala sem v farovški kašči, leseni, s slamo kriti kolibi s kmečko pečjo, v kateri sem kuhala. Z burkljami sem prilagala lonce k ognju. Znajti sem se morala, sama gospodinjiti in gospodariti,” pripoveduje o tistih pionirskih solniških časih na Dolžu. A ne mislite, da ima zaradi tega Dolž v slabem spominu. Ne! Kajti učiteljevanje je tisto, kar je Irma v svojem življenju najraje počela. “Ce bi mi bilo dano živeti še enkrat, Irma Metlika iz Šmihela bi bila spet učiteljica,” ne dopušča nobenega dvoma o tej odločitvi. Še najlepši pa je bil prosti čas. Takrat je z vrstniki in učenci rada odhajala na izlete. Gorjance je prehodila po dolgem in počez. Ljudje, ki so delali na podgorskih njivah in v vinogradih, so jo prijazno pozdravljali, ko se je vzpenjala proti gozdnemu robu, više v gori je srečevala drvarje pa kosce in grabljice na košenicah. Vsi so jo poznali. Tudi onkraj gore je krenila v Sošice in vse do Radatovičev, in povsod je imela prijatelje. “Ne vem, kaj sedaj hočejo Hrvatje,” pravi Irma, “saj so bili Gorjanci vedno slovenski! Le Slovenci smo hodili tja gor, na delo in na izlete, le slovensko pesem je bilo slišati. Naši ljudje so hodili kosit in pomagat pri spravilu sena tudi na hrvaške košenice in so se z ljudmi onkraj gore dobro razumeli. Zdaj pa zahtevajo nekateri Gorjance kar zase.” Enajst let je bila Irma v tem podgorskem raju, ki pravzaprav ni bil raj, ampak za učiteljske pojme pekel, kamor si prišel, če oblasti nisi bil preveč všeč. Iz njega je bila pregnana z ognjem. Na Vidov dan, starojugoslovanski praznik, ko so bili starejši pri maši v Stopičah, drugi pa na polju, so se otroci doma igrali z ognjem. Zagorelo je in pol vasi se je spremenilo v pepel. Tudi Irmino bivališče. S pogorišča je bila premeščena v šolo na Slat-niku. A tudi tu ni bilo miru. Kmalu sc je pričela vojna. Italijani so šolo zasedli in se vanjo vselili, otroci in učitelji pa so si morali poiskati gostoljubje v zasebnih hišah. S Slat-nika jo je potem služba vodila v Birčno vas. Tudi tu je bila šola le pogorišče, pouk pa je bil v stavbi blizu prav tako požganega mperškega gradu. Irma je od doma v Šmihelu do šole vsak dan pešačila. Štiri kilometre tja, štiri nazaj. Vmes pa pouk v kmečkih izbah, prirejenih v učilnice. Delo za človeka, ki ima svoj poklic zares rad, tako, kot ga je imela Irma. V petdesetih letih je Irma, takrat se je že pisala Metlika, kajti poročila se je in rodila hčerko, dobila učiteljsko mesto v domačem Šmihelu. “Učiteljice sc v stari Jugoslaviji nismo smele kar tako poročati, slušba je bila prva, potem pa drugo/ pravi Irma, ki je že upokojena vdova in živi sama v hiši ob cesti. “Nič mi ne manjka. Sem pri močeh, sposobna za gospodinjska in vrtnarska dela, le bolj počasi gre. Najprej pa moram zjutraj prebrati vse časopise, da zvem, kaj se dogaja doma in po svetu. Nasploh zelo rada berem in delam,” pravi Irma in se po pogovoru spet vrne k delu na vrt, da bo do velikonočnih praznikov lepo urejen. Takrat pride na obisk hčerka, ki z družino živi v Nemčiji. TONE JAKŠE priloga dolenjskega lista l: T. JAKŠI NAGRADA V SMALCJO VAS IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral BORUTA CEKUTO iz Šmalčjc vasi in BOJANA PEČNIKA iz Črnomlja. Cekuti je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Pečnik pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 29. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA II. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 11 REŠITEV 9. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 9. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: FALUN, ISAR, DEFENZIVA, IKONA, LIJ, AP, NV, IZA, NORDIJSKO, S, ETA V, ERA, SMRT-NJAK, PTAH, NUK, ODJAVA, OR, OČE, SASSANDRA, VALAT, EAM, OTS, INJE, UP, NAT. prgišče misli V največjili umetninah ni napak. J. GAKDNER Marksizem pomeni duhovno dekadenco, fašizem pa socialno. E. KOCBEK Umetnost, ki ni v nji nekaj božanskega, večnega, ni umetnost. M. MAHNIČ Čim bolj je posameznik prebujen in kritičen do institucije, tem bolj je institucija sovražno razpoložena do subjekta. P. KOVAČ-PERSIN Izkušnja sakralnega je sestavni del načina, kako človek biva v svetu. C. ELIADE SALOMONOV UGANKAR DOLENJSKI UST DOLENJSKI DOLENJSKI UST AVTOR: RUFI NEKDANJI JUGOSLOV. NOGOMETNI SELEKTOR LAGVA, SOD, STEKLENICA ČEBELJI SAMCI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST HRVAŠKO "ST- BARVA KOZE DEKLICA, KI HODI V ŠOLO KDOR SUKA SALOMO- NOV UGANKAR ŽENSKA. KJ PASE ŽIVINO SKUPEK ORGANOV SKOPJE ENOTA ZA RREM IGRA Z ŽOGO ZAHTEVA PROŠNJA ZNAČILNO DEJSTVO RIMSKA SEST KRILO/ IVAN LJUDOŽE- RBC SALOMO- NOV UGANKAR SIMON “S0- OPERA RICHARDA STRAUSSA PERZIJSKI KRALJ STRIČEVA ŽENA ČETRTI RIMSKI KRALJ LEPO VEDENJE, OUKA ŽENIN OČE ANGL. FILMSKI REŽISER KAREL SMOLLE ZIDOVSKI DUHOVNIK NOBELOVEC ZA MEDICINO HRVAŠKI "PETROL" SLADKOV. RIBA PREPROSTO POL STRANIŠČE AVSTR. PESNIK (RAINER MARIA) MAKEDON- SKI PESNIK (KOČO) SLOV. OBMOR- SKO MESTO IVAN BUNIN NIKELJ DELAVEC V CEMEN-TARSTVU GLAVNO MESTO JORDANIJE GLAVNO MESTO FIUPINOV zanimivosti iz sveta itfMJsi ©Ga sfentassG žMig©mfja Štiri desetletja so minila od odkritja zgradbe DNA. Odkritje spada med. največja in najpomembnejša v zgodovini znanosti. Izumitelja sta zanj prejela Nobelovo nagrado. Bil je lep marčevski večer pred 40 leti, ko sta si v gostilni Orel blizu cambriškc univerze v Veliki Britaniji 36-lctni Francis Crick in 24-letni James Watson nazdravila s kozarcem pijače in z besedami: “Odkrila sva skrivnost življenja.” Res sta jo. Tega dne sta namreč končno rešila uganko, s katero so si leta in leta belili glavo znanstveniki, ko so iskali odgovor na vprašanje, kako se prenašajo dedna sporočila iz generacije v generacijo. Raziskovalca sta v univerzitetnem laboratoriju končno staknila skupaj vse nitke in ugotovila, kako je zgrajena gigantska molekula dcoksiribonuklcinskc kisline, na kratko DNA, osnovna opeka v zgradbi vseh živih bitij. Molekula ima obliko verigaste dvojne vijačnice. Pri višjih živih organizmih se nahaja predvsem v kromosomih v celičnem jedru. DNA je vezana z beljakovino v tako imenovane nukleoproteide, posamezni nuklcoprotcidi so med seboj povezani v verigo, dve takšni nukleotidni verigi pa sta spojeni v DNA, ki nosi dedni zapis in temelji na različnem zaporedju štirih baz. Watson-Crickovo odkritje je sprožilo pravi plaz novih pomembnih spoznanj. Raziskovalci so po zaslugi njunega odkritja, ki bi ga lahko primerjali z izumom pisave, vse globlje prodirali v skrivnosti življenja; naučili so sc brati naravnost iz knjige življenja. Prebrali so genetični kod, odkrili mnoge skrivnosti dednostnega mehanizma žive celice, identificirali in locirali določene gene in sc naučili, kako jih prenašati iz enega organizma v drugega ter tako ustvariti Koristna atomska bomba V želji po novih spoznanjih znanstveniki segajo tudi po sredstvih, ki imajo v očeh javnosti zelo negativno podobo. Tako so ameriški strokovnjaki za potrese izkoristili poskusno podzemno eksplozijo vodikove bombe na Kitajskem za študijo, ki je dala zanimive rezultate in prinesla nenavadno odkritje. Z analizo udarnih valov in njihovega gibanja v zemeljskih plasteh so namreč odkrili, da že kakih 3200 kilometrov pod zemeljskim površjem med plastjo raztopljenega železa in kamenja leži podzemna “celina”, sc pravi 320 kilometrov širok in 130 kilometrov visok del gostejše snovi, kot je njeno okolje. Podzemno kopno je najverjetneje prav tako bogato sestavljeno, kot je zemeljsko površje, domnevajo strokovnjaki. Tako je vsaj ena eksplozija atomske bombe bila za nekaj koristna. žive organizme z novimi, žcljcnimi lastnostmi. Njuno delo je močno spremenilo biologijo, predvsem genetiko, na njegovi osnovi je zrasla nova biotehnična industrija in so nastale nove farmacevtske tehnologije, posredno pa vse močneje vpliva tudi na drugo industrijo, poljedelstvo, pridelavo hrane in na medicino. Poznavalci ocenjujejo, da bo še posebno v zdravstvu v naslednjih desetih ali petnajstih letih prišlo do prevladujočega vpliva biotehnike, temelječe na genetskem inženiringu. Vsega tega brez osnovnega vedenja, kako je DNA zfrajcna, seveda ne bi bilo. Ključ do nadaljnega napredka v genetiki in prek nje že omenjenih panog je poseben projekt, ki se je začel leta 1990 in bo tekel še okrog dvanajst let. Projekt so zasnovali na Watsonovo pobudo (Nobelovec ga je do lani tudi vodil) in zanj namenili 3 milijarde dolarjev. Cilj projekta je izrisati natančen “zemljevid” položajev in povezav vseh sto tisoč človeških genov in zaporedja 3 milijard kemičnih kodov v nizih DNA, ki tvorijo kromosome v jedrih celic človeškega telesa. Dejansko to pomeni izrisa-vanjc genetskega načrta, ki vsebuje prav vse potrebne podatke za zgraditev človeškega bitja, od barve oči, las, velikosti in drugih telesnih značilnosti do inteligence, obnašanjskih vzorcev in nagnjenosti k različnim boleznim. “Menili smo, da je naša usoda zapisana v zvezdah,” pravi Watson, “zdaj pa vemo, da je zapisana v naših genih.” Doslej je bilo identificiranih 61(K) človeških genov in samo droben delček zaporedij. To je sicer za tri leta raziskovanj videti malo, vendar pa delo na osnovi že narejenega zdaj napreduje hitreje. Prav v tem času, ko je znanstveni svet slavil 40-lctnico odkritja strukture DNA, so iz enega od raziskovalnih laboratorijev sporočili, da so identificirali gen, ki je odgovoren za nekatere oblike neozdravljive živčne bolezni, zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda eremitov m Starši si pogosto želijo, da njihovi otroci sploh ne bi jokali. Toda če otrok ne bi nikoli jokal, tudi ne bi nikoli zagotovo vedeli, ali ste v vsem poskrbeli za njegove potrebe in nikoli se ne bi mogli v miru usesti in misliti na kaj drugega. Z jokom se dojenček sporazumeva in tudi joče na različne načine, pač glede na to, kaj hoče sporočiti. Dojenček joče, kadar kaj potrebuje. In ker tp veste, lahko sklepate, da kadar ne joče, ne potrebuje ničesar. Moral bi biti res hudo bolan, zelo podhlajen ali pa bi se moral dušiti, da bi trpel molče. Dojenčki nikoli ne jočejo brez vzroka. Nesmisel je govorica, da jočejo zato, da si razširijo pljuča. Pljuča se popolnoma pretelovadijo z dihanjem, jok pa pomeni, da nekaj potrebuje. Ko ugotovite, kaj je to, in ga potešite, bo nehal jokati. Navadno so te potrebe preproste. Ena izmed njih je lakota. Ko otroka nahranite, ne bo več jokal. Pogosto pa otroka ni mogoče zlahka zadovoljiti. Zgodi se, da mu starši ponudijo vse, otrok pa joče in joče. Ob tako neutolažljivem otroku je težko ohraniti mirno kri. Običajno starše čustveno vznemiri. Občutek imajo, da so nekoristni, grabi jih obup in temu sledi jeza, potem se začne staršem dozdevati, da otrok noče nehati jokati. Pozabljajo pa, da dojenček ne more nehati, dokler ga ne bo kdo razumel. Starši postajajo vse bolj napeti in, ker so živčni, ne morejo več mirno ravnati z otrokom in zato ta le še bolj joče. Nekaterih izbruhov joka so krivi prav starši s svojo živčnostjo. To otrok začuti po tem, kako ravnajo z njim, in po glasu. Zakaj otrok joče in kako ga pomirimo? Lakota je pri dojenčku najpogostejši vzrok joka in ga je tudi najlažje odpraviti. Raziskave so pokazale, da je mogoče lačnega dojenčka potešiti edino z mlekom. Seveda bo otrok rad posesal sladkano vodo ali dudo, toda že čez nekaj trenutkov bo spet zavckal. Potolažimo ga lahko le tako, da mu napolnimo želodček s hrano. Samo s sesanjem, povezanim s prijetnim okusom, ne bomo ničesar dosegli. Bolečina vsekakor že od prvih trenutkov življenja izzove jok. Vendar je včasih težko ugotovili, ali otrok joče, ker ga kaj boli ali zaradi česa drugega. Lahko sc zgodi, da bo otrok nehal jokati, ko ga boste dvignili, hkrati pa bo pri priči na enem ali drugem koncu iztisnil zrak. Ali lahko domnevamo, da je jokal zato, ker ga je črvičilo? Morda ga je zaradi tega bolel trebušček, morda je bil želodček neprijetno napihnjen, mogoče pa otrok sploh ni jokal zaradi tega, pač pa je po naključju takrat iztisnil zrak. Nekatere vrste bolečin izzovejo zelo jasno reakcijo: če je mleko v steklenički ali voda v kopeli le za nekaj stopinj pretopla, bo otrok bridko zajokal. Tudi če ga bomo piknili z varnostno zaponko, ne bo posebno navdušen. Za majhne sunke in udarce pa se dojenček v prvih tednih življenja še zmeni ne. Posebno še, če se udari v roko ali nogo. Ovojnica nekaterih živcev se dokončno oblikuje šele več mesecev po rojstvu, zato je dojenček za nekatere vrste bolečine manj občutljiv kot večji otrok. Premočni dražljaji kakršnekoli vrste izzovejo jok. Nenadni močni glasovi, nepričakovana svetloba, oster ali grenak okus, mrzle roke, preveč segreta majica, preveč smeha ali žgečkanja, premetavanja ali objemanja je za otroka lahko odveč. Vse, kar je nepričakovano, posebno še, če ima dojenček občutek, da bo padel ali da ga bo kdo izpustil iz rok, lahko povzroči resničen strah. Ne samo da bo dojenček zajokal, tudi prebledel bo in se tresel. Pri manjši nezgodi, če se dojenček na primer udari z glavo ob podboj, ko ga nesemo skozi vrata, je zelo verjetno, da se bo jokal vsaj toliko zaradi presenečenja nad udarcem kot zaradi bolečine same. (Se nadaljuje)^ praktični križ ____________z j Trenčkot Prav lahko se zgodi, da zadnji topli dnevi še ne napovedujejo slovesa zima in prihoda pomladi, saj sc kaj lahko še ohladi, kljub temu pa sc bliža čas, ko bomo topla zimska oblačila začeli pospravljati v omare, ven pa vleči lažja. Kaj bo v prehodnih dneh nadomestilo topel zimski plašč, jakno, parko, bundo? Vodilno modno oblačilo bo trenčkot. Cenjen bo klasični plašč v stilu Dirka Bogarta z njegovimi žepi, pasom, epoletami in vsem, kar sodi zraven. Pomladni trenčkot bo vseh dolžin. Po želji oz. v skladu s postavo moda daje na izbiro tako kratko jakno kot podaljšan jopič, in kot rečeno plašč a la Bogart. Barvna lestvica je taka kot za druga oblačila. Posebej modna barva je drap, družbo pa ji delajo vsi peskasti toni, veliko je svetlo sive in pastelnih odtenkov, nežno modrc, vanil-ijeve, svetlo zelene. Čiščenje zlata in ___ platine Če sc boste odpravili čistiti zlato ali platino, je prav, da veste, kako se pravilno lotiti dela. Platina ne potemni in tudi kislina ne vpliva nanjo. Zato jo čistite z raztopino detergenta ali milnico in jo popivnajte do suhega. Površin dragocenih zlatih predmetov pa sc ne dotikajte, razen kadar z njih rahlo obrišete prah s čisto, suho krpo za brisanje prahu ali krpo iz jelenje kože. V navadnih krpah so lahko ostri delci prahu, ki poškodujejo kovino. Potemnelo zlato z manj karati očistite s sredstvom za čiščenje srebra z dolgotrajnim delovanjem. Kadar predmeta ne potrebujete, ga zavijte v krpo iz jelenje kože ali v mehak papir, ki ne vsebuje kisline. Sicer pa bo najbolj prav, če čiščenje najdragocenejših zlatih predmetov zaupate zlatarju. Enolončnica iz °n° amiotrofične skleroze. Odkrivanje takšnih genov, ki so vpleteni v nastanek posameznih bolezni, je še posebej zanimivo za zdravstvo. Odpirajo sc namreč vznemirljive možnosti pravočasnega zdravljenja zdaj neozdravljivih bolezni, odkrivanje novih zdravil ter preprečevanje nastanka bolezni. V ne tako daljni bodočnosti, že čez nekaj desetletij, se bo zdravstvo v temeljih spremenilo, napovedujejo poznavalci. Od zdravljenja že nastalih bolezni sc bo odločno usmerilo v preprečevanje. Zdravniki bodo na osnovi genetičnih pregledov ugotavljali, katere bolezni najbolj ogrožajo posameznika, ta pa sc bo potem lahko z ustrezno prehrano, načinom življenja, jemanjem zdravil in rednimi pregledi učinkovito ubranil zdaj smrtnih in težko ali sploh neozdravljivih bolezni, kot je denimo rak. Hkrati bo imelo zdravstvo v rokah tudi nove načine genetičnega zdravljenja takih bolezni, kot je denimo aids. Vsega tega Crick in Watson nista niti slutila, ko sta pred 40 leti v gostilni Orel nazdravila svojemu odkritju. MiM f | kitajskega zelja Za 6 oseb potrebujemo: 750 g govedine, 3 čebule, 250 g korenja, 4 žlice olja, 1/2 I goveje juhe s kocke, 1 glavo kitajskega zelja (1 kg), sol, poper, 2 do 3 žlice paradižnikove mezge, 2 žlici kisa, 1 žlico moke, 1 žlico margarine. Meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. Korenje očistimo, ostrgamo in narežemo na podolgovate pramene. V kozici segrejemo olje in popečemo meso, da porjavi. Dodamo čebulo in korenje, premešamo in prepražimo, da čebula postekleni. Zalijemo z juho in dušimo v pokriti kozici 40 minut. Medtem očistimo kitajsko zelje in ga narežemo na rezance. Po 40 minutah stresemo zelje k mesu in dušimo vse skupaj še 10 minut. Enolončnico začinimo s soljo, poprom in paradižnikovo mezgo. Če je preredka, jo zgostimo s prežganjem: na žlici maščobe prepražimo žlico moke, da svetlo zarumeni. Zalijemo z malo juhe, zlijemo v enolončnico in še enkrat prevremo. ffijr f/W Gorenjski nagelj Dianthus cariophyl!us gospodinje precej bolje poznajo pod domačim imenom gorenjski nagelj. To je večletna rastlina, ki lepo uspeva na oknih in balkonih in sc pobeša tudi do dva metra pod svoje rastišče. Rastlino prezimimo v hladnem in svetlem nckurjenem prostoru, kjer ne zmrzuje, čeprav sicer prenese mraz tudi do minus 8 stopinj. Za rast potrebuje nekoliko težjo ilovnato peščeno humanizirano prst in svež zrak. Poleti potrebuje tudi mnogo vode. Ker ne prenese daljšega deževnega vremena, jo gojimo raje pod napušči. Če to upoštevamo, jo obvarujemo pred poglavitnima sovražnikoma: ijo in nageljnovo črnino. Preventivno jo škropimo z dithanom, artocidom, zinebom itd. Preventivni pregledi Da smo avtomobilski zavarovanci iskani, smo vedeli že prej, šele zadnje čase pa imamo od konkurenčnega boja med različnimi zavarovalniškimi družbami tudi otipljive koristi, zaradi katerih sc že splača premisliti, kje in kako zavarovati svoje jeklene konjičke. Dobro je tudi to, daje konkurenca med zavarovalniškimi hišami pospešila tudi širjenje pravic in bonitet, saj jih, ko sc projavijo pri eni, hitro posnemajo še druge hiše. Pri eni izmed slovenskih zavarovalnic ponujajo ugodnosti tudi v paketu, in če se zavarovanec zanj odloči, zavarovalnica krije tudi stroške tehničnega pregleda vozila ob registraciji ter zagotavlja brezplačen preventivni pregled kadarkoli med trajanjem zavarovanja. To je za lastnika motornega vozila vsekakor prijeten občutek, dolgoročno pa je to dobro tudi za zavarovalnico, saj sc izogne plačilu marsikatere škode, ki bi nastala pri vožnji tehnično pomanjkljivih vozil v prometu. priloga dolenjskega lista 1 3 KAMNITI VITEZ - Na hodniku frančiškanskega samostana v Novem mestu lahko občudujemo kar tri viteške nagrobnike. Njihovo prvotno mesto je bilo v cerkvi med grobnicami upodobljenih odličnikov, a so jih sredi 19. stol., ko so v cerkvi menjali tlak, prestavili. Najbolje je ohranjen nagrobnik Ivana Lenkoviča, generala Vojne krajine in lastnika vrste gradov od Otočca in Mehovega do Pobrežja. Imena kiparja, ki je okrog leta 1569 izklesal kamnitega viteza, na žalost ne poznamo, znani sta le začetnici njegovega imena G.S., in pa to, da je po vsej verjetnosti deloval v Ljubljani. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Potrpežljivost - Dolenjski kmetje so sploh kaj dobnovoljni pijančki, ali umejo tudi brez težav anati se uživanja, če je sila. Ne bodo zato ne godrnjali, ne kleli, ne dolgove delali, ne kradli. Le zgovorni jeziček postane jim nekoliko bolj molčeč. Zoper kolero imeli so 1836. v vsaki hiši melisni duh in kamilice, ker se je to s prižnice priporočilo. Glede stranišč so delali razno, zdaj moral se ves gnoj precej sproti spravljati, zdaj zopet razkopavati, da njegov smrad prežene kolero. Gospoda pa so šla v Vragov log in so to bolezen streljala! češ da s tem okuženi zrak pretresajo in očistijo. Zdaj pa možki naj raje imajo brinjevec in glavo česna. O slovenščini - “To me prav veseli, da so začeli še gospodje spet obrajtati našo kranjsko špraho, da ni treba več človeka sram biti, če govori kranjski in če nemški ne zna, kakor je to bilo pred. ” (67 letna starka iz Mirne) “Prav tako sem vesel kakor sv. Simeon, ki je učakal dan da vidi izveličarja, jaz pa sem doživel spet tiste čase, ko se naš jezik spet spoštuje in smo začeli dobivati od gospode slovenske dopise. Samo to me žali, da se ne piše vse po kranjsko, nemščina naj gre nazaj med Nemce, za nas Slovence je prav in po pravici da se govori in piše vse po slovensko (kmet iz Smarjete). Lastnosti gospode - Na gospodi rade družijo se tri lastnosti: nemčurija, kurbarija in brezumna zapravljivost. Zlahta najbližja često pride jemat in krast, ko človek še umira -ostuden egoizm kakor i v drugih rečeh. 3Q02>&A ~ Jožica: * Pega Zelo jo pogrešam. Vedno kadar grem mimo kraja, kjer je živela, zastanem in se je spomnim. Ni več njene hišice, ni vel topline njene sobe, ni več sproščenega nasmeha. Pa ni umrla, še vedno živi teta Pepa, samo odseliti se je morala iz našega kraja, ker je bila preveč dobra. Bila je invalidka. Težko se je poškodovala, ko je v hudi vročici skočila skozi okno. Poslej je bil zanjo ves svet okno njene tople sobice. A je bila kljub temu vesela, srečna in živahna. Večkrat sem se spraševala, ali ni morda srečna prav zaradi tega, ker je njen svet tako majhen in v njem ni prostora za velike zvitosti sveta. Čutila pa sem, da je srečna tudi zato, ker ji v srcu gori plamen dobrote, ki ga ni moglo nič ugasiti. Pa je neki “dobri” človek ugotovil, da dobi teta Pepa vsak mesec nekaj denarja. Sposojal si ga je od nje tako dolgo, da je bil nazadnje dolg prevelik, da bi ga lahko vrnil. In sklenil je, da denarja ne bo vračal. Potrebno jo je samo malo poplašiti, ustrahovati, je sklenil... Tako je tudi storil in teta Pepa se je odselila na drug konec Slovenije. Ostal pa je “dobri " človek Večkrat vprašam zanjo. Slišim, da je srečna in še vedno srčno dobra. Večkrat vprašam tudi po "dobrem” človeku. Čudno - denar ga ni osrečil. Na dnu je. Potrebuje nekaj, česar mu Pepa ne more dati. Ana: OD^JdS! V našem kraju nismo nikoli gojili ovac. Vaščani so bili revni kmetje in vsak je redil le eno kravo, malokateri je imel dve. Pa se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro, če bi zaceli z ovčjerejo. Skoraj vsaka hiša se je odločila, da bo imela ovce. Tudi mi. V bližnje mesto so jih pripeljali cel kamion. Medve s sestro sva se napotili po našo ovčko. Ni bilo težko naiti kraj, kjer so ovce delili, že od daleč se slišalo blejanje. Okrog kamiona so se drenjali odjemalci. Ob ovcah je bilo tudi nekaj jagenjčkov. Ker je bilo vse pomešano, so ubogi jagenjčki jokaje iskali svoje mamice, te pa tudi niso bile tiho, saj so pogrešale svoje mladiče. Nama s sestro je bila dodeljena velika ovca. Veselo sva ji nataknili vrv okrog vratu in hoteli čim hitreje zapustiti blejališče. Toda ovca je bila drugačnih misli. Z vsemi štirimi se je uprla in se ni premaknila. K nji je priteklo jagnje in poiskalo vime. Tako sni ugotovili, da je jagnje najbrž od najine ovce, zato sem ga vzela v naročje, sestra pa je poprijela vrv in nekako sva se izvlekli iz gneče. Sklenili sva, da bova šli po bližnjici domov. Kmalu se je ovca spet uprla. Je bila vrv preveč zategnjena? Ni. Rinem ovco, pa nič. Postavim jagenjčka pred njo, a ovca je trmasta. Kaj storiti? Ne pomagajo ne mile prošnje ne grožnje s šibo. S sestro sva odnehali in sedli v senco. Doma nas pričakujejo, medve pa nisva niti na pol poti. Lahko drugim, vsi so odšli po svoje ovce z vozovi ali pa so jih gnali v čredi, medve pa peš s to neumno ovco, ki je ne ganejo ne lepe besede ne batine. Ponovno rva začeli vleči vrv, porivati trmasto žival, jo prositi, a nič. Trma trmasta ni hotela niti trave. Morda je žejna? Pila bo, ko bo prišla domov, kar naj uboga! Sonce se nama je veselo smejalo na nebu, nama pa je šlo na jok. Proti večeru nama je le uspelo ovco pripeljati v hlev. S sestro sva utrujeni odšli spat. Še ponoči se mi je sanjalo o ovcah: blejale so vseprek in jagenjčki so se mi motali v naročju. Eno je bilo še posebno uporno in mi kar naprej sililo k obrazu. Pobožala sem ga... in se zbudila. Glej, res sem božala majhno majceno ovčko! Mama jo je držala pred menoj. Zjutraj, ko je mama šla molst kravo, je poleg naše trmaste ovce ležalo se eno nebogljeno jagnje. V trenutku nam je bdo pisno, zakaj ovca ni mogla hoditi. Se dobro, da sva bili tuai midve s sestro trmasti in sva jo, čeprav s težavo, privlekli domov, sicer bi povrgla kar med potjo. To je bil naš prvi pouk v ovčjereji pa tudi zadnji, ker to je bila naša prva in zadnja ovca. Ob srebrni reki Predvsem po vojni, ko se je veliko naših ljudi z valom politične emigracije izselilo iz matične domovine, je ob slovenski literarni tvornosti v domovini rastla in zorela tudi slovenska IOB SREBRNI REKI Krdlka pm/.i ' ;tru»’lt(lu\kih Sfmpiicvv 1 izseljenska literatura, ki je bila posebej močna v Argentini, kjer je tamkajšnja slovenska skupnost še posebno zavzeto delovala za ohranitev in obstoj Slovencev v njihovi po sili novi domovini. Lahko govorimo o pravem kulturnem fenomenu: Slovenci v Argentini so vzpostavili svoj šolski sistem, sistem kulturnih in drugih društev, razvili lastno založniško in časopisno dejavnost ter tako kljubovali popolni asimilaciji. Zal se je o teh prizadevanjih pri nas vse do pred kratkim vedelo zelo malo ali skoraj nič, politični oziri pa so celo preprečevali vsakršne stike med domačo m izseljensko literaturo ter seveda tudi med ustvarjalci. Tako je izseljenska literarna tvornost hodila svojsko pot, odrezana od tokov v domovini. Kakšna pota je ubirala izseljenska kratka proza, lahko okusimo v antologiji OB SREBRNI REKI, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga v knjižni zbirki Nova slovenska knjiga. Izbor kratke proze argentinskih Slovencev je pripravil argentinski Slovenec drugega rodu Andrej Rot, ki je izboru pripisal tudi spremno besedo, v kateri je nekoliko podrobneje osvetlil kulturne razmere v argentinski slovenski skupnosti in je zato njegov prispevek informativno pomemben. V izbor je uvrstil leposlovna dela 19 pisateljev, ki so pisali in objavljali v zadnjih 40 letih daleč od Slovenije. Nekateri so kot ustvarjalci začeli še v stari domovini, drugi so na pisateljsko pot stopili šele v emigraciji, tretji pa so se v Argentini rodili in tam osebnostno in pisateljsko zrasli, kar se vse pozna v njihovem delu. Od avtoijcv, ki se predstavljajo v antologiji, omenimo le tiste, doma z Dolenjske. To so: Vojko Arko iz Ribnice, Tone Brulc iz Hrušice, Rezi Marinšek iz Kostanjevice, Tone Mizerit iz Šentruperta in France Papež iz Kota pri Semiču. MILAN MARKELJ Kitajska kuhinja Pravi sladokusci vedo, da dobra hrana ni le stvar okusa, marveč da mora biti tudi prava paša za oči in razkošje za nos, da se morajo vsi ti trije čuti ujeti v harmonično celoto, če naj človek s hrano zaužije nekaj več od gole potrebščine. In h komu pogledati, kako doseči visoko raven priprave in kuhanja jedi, če ne h Kitajcem, ki se ponašajo z eno najstarejših kultur na svetu. Prastara, kot je kitajska civilizacija, je tudi njihova umetnost kuhanja in pripravljanja jedi. Kitajci sojo tako kot marsikaj drugega zvesto prenašali iz roda v rod skozi tisočletja in stoletja, hkrati pa svojo kuhinjo bogatili z novimi spoznanji in ugotovitvami. Nič čudnega ni torej, da dandanes povsod po svetu poznajo kitajsko kuhinjo in da njene Ijubitcljee najdemo v vseh kotičkih sveta. Najbrž jih tudi pri nas na Slovenskem ne manjka. Njim in tistim, ki kitajske kuhinje še ne poznajo, jih pa zanima in sojpriprav-Ijeni na kulinarične pustolovščine za popestritev vsakdanjika ali obogatitetv praznika, je namenjena knjiga KITAJSKA KUHINJA, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Napisala jo je seveda Kitajka, Kuo Hucy Jen, in to tako, da niti začetniku ne bo težko narediti prvih korakov v svet kitajske kuhinje. Avtorica najprej predstavi najpomembnejše kuhinjske pripomočke, načine kuhanja, glavne kuharske sestavine in začimbe, nato predstavi nekatera živila, svetuje, kako jesti s paličicami, nato pa slede recepti za posamezne jedi, od predjedi in pri-rizkov do juh in sladic. Komur do uharskih umetnij ni, si bo v knjigi kljub temu lahko napasel in potešil radovednost, saj je izbrano in bogato ilustrirana z barvnimi slikami. MILAN MARKELJ ________________________________________________________________________________________■________________________________________________________________________________________________________________________ Samo zelo redki grobovi so nekoliko bolj bogato opremljeni, arheologi menijo, da se je iz rodu teh oseb kasneje razvil vodilni sloj halštatskih aristokratov-knezov. Iz te kulturne skupine obdobja žarnih grobišč se je v naslednjih generacijah razvila bogata dolenjska halštatska kultura starejše železne dobe. Halštatska doba V drugi polovico 8,stol. pred n.št. se je na Dolenjskem zgodil radikalen preobrat v čaščenju mrtvih in v načinu pokopavanja: prehod k inhumaciji (pokopavanje nesežganih mrličev) v velikih gomilah. Tedaj se začenja veliki gospodarski in kulturni vzpon na Dolenjskem kot posledica močno diferencirane družbe prebivalcev, kar spoznamo iz grobnih pridatkov tistega časa. Starejša železna doba v Sloveniji, še posebej na Dolenjskem, je v strokovnih krogih znana kot “jugovzhodnoalpska halštatska kultura”, ki tudi v mednarodnem merilu zavzema visoko mesto in sodi med vodilne regije halštatske dobe v Evropi. Nosilec te kulture je bila prazgodovinska rodovno-plemenska družba, kateri so načelovali halštatski aristokrati - knezi. To je bilo vojaško plemstvo, katerega družbeni položaj razberemo v grobovih z reprezentativnim orožjem, dragocenimi bronastimi pivskimi posodami in pokopom jezdnega konja. Ti aristokrati so tvorili vodilni sloj v starejši železni dobi v južnem predalpskem prostoru. V okviru te slovenske halštatske kulture se je razvila tudi posebna torevtična umetna obrt, oblikovana v Bronasti pločevini, ki jo imenujemo situlska umetnost. Iz prizorov na figuralno okrašenih situlah - vedricah in na pasnih ploščah spoznamo “dvorni” način življenja halštatskih aristokratov pri določenih plemenskih svečanostih, Arheološko bogastvo Novega mesta]) ki so jih spremljala tekmovanja, dvoboji, popivanja, ples in ljubezenske igre. V arheoloških krogih imenujemo te prizore figurativno kot “praznik situl”. V Novem mestu smo doslej odkrili že šest figuralno okrašenih situl. Halštatski prebivalci - popularno jim pravimo Iliri, čeprav za to ni trdnih dokazov - so svoje mrtve pokopavali v velikih zemljenih gomilah. Večina so to družinsko-rodovne gomile z 20 - 40 grobovi, ki so krožno vkopani v Figuralna bronasta situla iz knežjega groba gomili. Zelo velike z več kot 100 pokopi, so na Dolenjskem izjema. Poznamo gomile z osrednjim grobom in brez njega, pri čemer je pokop v središču gomile namenjen najodličnejšemu pokojniku - rodovnemu prvaku. Prvotno so bile vse večje gomile omejene s kamnitim vencem, ki je njihov obseg vidno omejeval. V Novem mestu sta bili hkrati urejeni dve veliki gomilni grobišči: eno je bilo na desnem bregu Krke v Kandiji, drugo na Kapiteljski njivi na levem bregu, nad Marofom. Vsako od njiju je po naši oceni prvotno štelo 10 gomil. Poleg teh dveh strnjenih nekropol so bile še posamezne gomile na različnih krajin: v Bršljinu, Portovaldu in Ragovem. Natančno število prvotnih gomil nam m znano, ker je bila večina gomil z oranjem in erozijo že popolnoma izravnana, vendar moramo računati še z več naodkritimi gomilami na Kapiteljski njivi, na Mestnih njivah ter v Kandiji. V Novem mestu je bilo doslej raziskanih že 10 halštatskih gomil z več kot 300 dokumentiranimi grobovi, med njimi je pet takih, ki jih uvrščamo med knežje grobove. Na podlagi številnih in dragocenih najdb je razvidno, da je v halštatski dobi, od 8. do 4. stoletja pred n. št. Novo mesto bilo pomembno središče te civilizacije in skozi vec generacij sedež lokalnega kneza. Domača nahajališča rudnin, kot na primer železove mde limonit, v manjši meri tudi bakra in svinca, so jim omogočili razvoj metalurgije, predvsem pridobivanje železa, proizvodnjo kovinskega orodja, orožja in nakita. Pridobivanje in predelava kovin, predvsem železa, v tržne proizvode je bilo v zadnjem tisočletju pred n. št. odločilnega strateškega in gospodarskega pomena. Domači kremenčev pesek, lesno oglje in pepelika so bile osnovne surovine za produkcijo večbarvne steklene paste, ki so.jo uporabljali za sijajno oblikovane nakitne predmete, ki so bili tudi cenjeno izvozno blago. Dežela ima tudi dovolj kvalitetne gline za izdelavo lončenih posod in za uporabo v stavbarstvu. Uvažali pa so grafit za premaze finih lončenih posod, jantar z obal Baltiškega morja za nakitne predmete, jahalne konje od konjerejcev v panonski nižini, kameno sol iz rudnikov v Centralnih Alpah, slikano keramiko iz Apulije in nekatere bronaste izdelke iz severne Italije. Spomeniki situlske umetnosti, originalno oblikovan nakit, kvalitetne daritvene posode, proizvodnja železnega in bronastega orožja (bronaste čelade kot atribut vojaških aristokratov) in produkcija steklenih biserov so značilni proizvodi halštatske ustvarjalnosti na Dolenjskem. V 6. in 5. stol. pred n. št. sta bili gospodarska in politična moč halštatskih aristokratov na višku. Pridobivanje železa, predelava kovin in proizvodnja steklenih biserov so bili viri njihovega bogastva. Lov in živinoreja sta bila pomembna za prehrano in kot dobavitelja nekaterih surovin za nadaljnjo predela Vsi halštatski pokopi v Novem mestu so skeletni grobovi, čeprav se okostja pokopanih oseb niso ohranila. Vzrok temu je skrajno neugodna sestava tal - težka rdečerjava ilovica z razkrajajočimi oksidi - , zato je ves kostni material propadel. Zaradi te zoprne okoliščine so tudi grobni pridatki močno načeti in poškodovani. 1 4 priloga dolenjskega lista m ? - is gg Spomladanska uspavanka z žvižgi . ŽISZSSL. ■pSKs! TSk> *5jr 4 Ž VIŽO! S POLNIH TRIBUN — Kar okoli 2.000 gledalcev seje v nedeljo popoldne zbralo na tribunah stadiona v Portovaldu, žal pa so videli slabo in nezanimivo nogometno predstavo, ki se je za nameček končala že brez zadetkov. Na posnetku vidimo v boju za žogo Vrho vca (orogasti dresj, na razplet pa čakata Braco vič (II) in Kosič (v ozadju). (Foto: B. B.) !■!•! •X* \v .v. .v. X\ Ivi •v. X\ •Iv \y •V* •S nogomet 1. LIGA, 19. KOLO: STUDIO D AM COZMOS LJUBLJANA 0:0 STUDIO D: Mohor 6, Rozman 6, Kramar 5, Kosič 6, Prelogar 6, Mila-novič 5, Mesojedec 5, Juršič 5, Vrho-vac 5 (Kostrevc /), Oblak 5 (Jakša /), Bracovič 6. LESTVICA: I. SCT Olimpija 28, 2. Maribor Branik 25, 3. Kompas Holi- 5. Živila Naklo 24, 6. Mura 23, 7. Studio D 22,8. Koper 20,9. Zagorje 19 itd. Pari 20. kola: Koper—Studio D, Maribor Branik -Potrošnik, AM Cos- ca Kompas Holidays, Steklar— Živila Naklo itd. days 24,4. AM Cosmos Ljubljana 24, .V. •Iv Ivi Ivi mos- SCT Olimpija, Slovan Mavri- Ivi' ” " *' * O.-l.I-- T. •Iv I*X Ivi •Iv Ivi I*X •M* Ivi •M* ;I;I; Ivi •Iv 11. LIGA, 16. KOLO. AVTO-BUM KOROTAN 3:0 (0:0) Strelca: Komočar v 47. in 88. minuti ter Merdanovič v 85. minuti. AVTOBUM: Magič, Rautar, Muhič, Radivojevič (Rajši), Stojanovič, Bošnjak, Murn, Merdanovič, Vujičič, Jolič, Komočar. LESTVICA: I. Primorje 25, 2. Istra-..... gas Jadran 24, 3. Oria Rudar 23, 4. X?; Jelen Triglav 23, 5. Avtobum 22, *:j: 6.Domžale 17 itd. V nedeljo igrajo: Ilirija Avtobum, dar Domžale itd. odbojka .klen Triglav- Primorje, Oria Ru- Xv v.*. $ ;iji; POLFINALE KONČNICE, 2. N? tekma: PIONIR VILEDA 0:3 (-8, -11,-6) Ig PIONIR: Brulec, Travižan, Černač, X\ Urnaut, Smrke, Kaliberda, Dolyja. V tekmi za 3. mesto igrajo pionirjeva X:: v soboto doma s Kamnikom. :?:< II. DOL, moški, 17. KOLO: LJU-:% TOMER PIONIR 113:0(4,10,12) LESTVICA: 1. Ljutomer 32... II g! Pionir II 5, 12. Celje 2. g; V naslednjem kolu igra Pionir doma s g: Topolšico. :g II. DOL, ženske, 17. KOLO: PIO-g; NIR ŠOK VITAL 3:0 (II. 11,8) :g LESTVICA: I. Mislinja Steel 32, 2. g: Pionir 28, 3. Alpin Triglav 26 itd. •tv Pionir potuje v soboto v Mežico, g; III. DOL, moški, zahod, 15. KO-:g LO: PAN KOVINAR MOKRO-g; NOG 3:0 (9, 8, 5) •X;: LESTVICA: I. Pan Kovinar 30... 7. g; Mokronog 12 itd. tg: V sobotč igrajo Mokronožani doma s g; Prvačino. X;: HI. DOL, ženske, zahod, 15. KO-gt LO: LIK TILIA II JESENICE 3:2 :g (4,-11,14,-0,15) gt LESTVICA: 1. Plamen 22... 7. LIK g: Tiha II 8, 8. Piran 4. SUPLJE 24.19 itd. LESTVICA: 1. Kodeljevo 30... 5. Grosuplje 16,6. Akripol 13,7. Novo-linc 12 itd. namizni tenis košarka Nogometaši Studia D in AM Cosmosa ostali veliki dolžniki množici na tribunah _______________— V nedeljo v Koper — Avtobum startal z zmago______________________ Z bero vsege ene točke v dveh uvodnih prvoligaških spomladanskih kolih nogometaši novomeškega Studia D zagotovo ne morejo biti zadovoljni. Zlasti pa ne navijači, ki se jih je v nedeljo popoldne v Portovaldu znova zbralo okoli 2.000, videli pa so eno najslabših letošnjih predstav in to od ekip, ki sodita v slovenski nogometni vrh. L DRL, moški, 20. KOLO: NOVA 5x OPREMA KVM RIBNICA 24:23 (15:10) KVM RIBNICA: Kranjc,, F. Lesar, gj Kahriman, Pajnič 1, Ilc 9, Šilc, S. Mi- ::x helič 2, P. Lesar 1, A. Mihelič 2, Puš- gi= nik 6, Fajdiga 2, Gelze. GORENJE VELENJE- ITALCO g? DOBOVA 24:20(10:6) :g: ITALCO DOBOVA: Marcola, Vo- tg glar 3, Levec 8, Avsec, S. Deržič, I. -g Deržič 3, Glaser 6, Pavkovič, Žibert, x:: Večerič, Kuhar. g: LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 39.... tg 9. Presad 17, 10. KVM Ribnica 13, g: 11. Italco Dobova 9,12. Pomurka 8. tg V naslednjem kolu igrajo: KVM Ribnica Drava, Italco Dobo- :jx va Kolinska Slovan itd. II. DRL, vzhod, moški, 17. KOLO: S RADEČE PAPIR KRŠKO 24:31 :g 03:16) g| LESTVICA: I. Krško 29, 2. Velika :g Nedelja 25 itd. gj II. DRL, zahod, moški, 17. KOLO: x: AKRIPOL TREBNJE - ŠEŠIR gj 14:14, NOVOLINE—NOVA GO- X-t RICA 23:18, IZOLA GPG GRO- :g >X; >X; $:•: Xv ;.y! Xv L DNTL, moški, II. KOLO: NO- tg VOTEHNA - POTROŠNIK 0:7 >g Horvat—Benkovič 1:2, Hribar—Kus gj: 0:2, Kralj—Unger 0:2, Horvat, Hri- t;X bar Kus, Unger 1:2, Horvat Kus gj: 1:2, Hribar—Unger 0:2, Kralj Ben- g kovič 0:2. g: MERKUR—MELAMIN 2:5 v tg Kuntner—Lesar 2:0, Jerasa—Špelič jtjtj 0:2, A. Smrekar—Murn 1:2, A. g Smrekar, Jerasa—Lesar, Murn 0:2, j?:; Kuntner—Špelič 1:2, Jerasa—Murn tjtj: 1:2, A. Smrekar—Lesar 2:0. •:•:• LESTVICA: I. Kovina 20, 2. Arcont tjtj: 20, ...5. Ilirija 8, 6. Novotehna 6, 7. jtjtj Merkur 2, 8. Melamin 2. g II. DNTL, moški, 16. KOLO: g GORICA NE KRŠKO 1:6, ŠAM- g: PIONKA- NE KRŠKO 0:7. LESTVICA: L Vesna 28... 5. NE Krško 20 itd. .V. M*. •V« ;X\ >X; I. LIGA, KONČNICA ZA OB- S STANEK, 1. tekma: PODBOČ- ::jx JE- MIK PREBOLD 108:80(49:42) gj PODBOČJE: Vego 14, Lučev 10, jg Krajcar 22, Leskovar 19, Bordclius gj 17, Jurečič 2, Hočevar 4, Vavpotič jjtjj: 20. ,;x Povratna tekma je bila odigrana gj predvčerajšnjim. gj: Ljubljančani so v Novo mesto prišli po točko in jo tudi osvojili, po prikazanem pa morajo biti s takšnim razpletom zadovoljni tudi Novomeščani. V devetdesetih minutah niso izpeljali ene same uspešne akcije, priložnost za zadetek domala ni bilo, nagrada za takšno igro .pa so bili žvižgi s tribun. Kot daje nesrečen poraz na startu proti Slovanu spodrezal krila radijcem, ki jih tokrat ni bilo moč prepoznati. Zlasti je razočaral Robert Oblak. Med tistimi, ki so zadovoljili, velja omeniti le Prelogarja, Bracoviča in delno Kosiča, ki pa je vseeno še daleč od iger, s katerimi je nekajkrat navdušil jeseni. Trener Gugolj ima za takšno igro razlago: »Naš dogovor je bil, da nasprotnikove akcije prekinemo že na startu, tekmecu nismoAmeli pustiti, da se razigra. Gre navsezadnje za eno najboljših prvoligaških ekip. Enak recept so izbrali tudi Ljubljančani in temu primerna je bila Prva zmaga Melamina in prvi poraz Kovine NOVO MESTO Prva zmaga igralcev Melamina in prvi pora/, ljubljanske Kovine sta glavni značilnosti sobotnega 11. kola v prvi državni namiznoteniški ligi. Tri kola pred koncem je tako znova odprto vprašanje državnega prvaka, najbližje so mu sedaj celo Radgončani, bolj zanimivo pa je tudi pri dnu. Novomeška Novotehna navzlic visokemu porazu 0:7 proti Potrošniku ostaja na šestem mestu, čeprav — roko na srce takšnega poloma nihče ni pričakoval. Zato pa so prijetno presenetili mladi Kočevci in v Kranju premagali Merkurja. Skoda le, da so z istim nasprotnikom jeseni izgubili tako močno doma, saj sedaj za morebitni obstanek v ligi potrebujejo še kakšno zmago. Bržkone jo bodo skušali doseči že v soboto, ko se bosta v dolenjskem derbiju v Kočevju pomerili ekipi Melamina in Novotehne. Poraz Novo-meščanov bi bil seveda prvovrstno presenečenje, toda tudi slednja so sestavni del športa. DVE ZMAGI REPCEVE V MUNCHNU MUNGI IEN - Preko 500 mladih plavalk in plavalcev iz 62 klubov Italije. Nemčije, Švice, Hrvaške, Slovaške in Slovenije se je prejšnji teden udeležilo dvodnevnega plavalnega mitinga v 50-metrskem olimpijskem bazenu, imenovanega Miinchen 93. Trinajstglavo tekmovalno zastopstvo PK Cclulozar iz Krškega sc je odlično odrezalo. Posebej velja omeniti dve zmagi Natalije Rcpec na 100 in 200 metrov prosto. Sicer pa sta si prvo mesto priplavala še Damjan Ilcrak-ovič med letniki 1978 na 200 m mešano in Mitja Kerin med letniki 1979 na 100 m prosto. V svojih starostnih kategorijah so bili drugi Urška Slapšak na 100 m prosto, Maša Ivanovič in Maja Kraševec na 100 m delfin, Gregor Povhe na 100 prosto, Mitja Kerin in Gregor na 200 m prosto, Urška hrbtno, Še dvanajsti poraz KVM SVETOVNI PRVAK — Metod Žužek, dipl. pravnik iz Trebnjega, je na nedavnem svetovnem prvenstvu pravnikov v smučanju na Poljskem, imenovanem Skilex, zmagal v svoji kategoriji od .35 do 45 let v teku na 10 km in na tej progi postavil tudi najboljši čas nasploh. Iz Slovenije seje svetovnega prvenstva udeležilo 1.3 pravnikov, Žužek je bil edini z. Dolenjskega. Slovensko zastopstvo se je v hudi konkurenci dobro izkazalo, saj so svetovni prvaki postali še brata Tone in Andrej Koželj ter Marjeta Kavčič, vsi v veleslalomu. Skupno je Slovenija zasedla .3. mesto, za Nemčijo in Francijo. (Foto: A. B.) Dve koli pred koncem rokometnega prvoligaškega prvenstva ni več ugank. Vsaj /a dolenjske predstavnike ne, kajti Ribničani so dokončno izpadli i/ boja za osmo mesto, ki še vodi v končnico bojev za naslov državnega prvaka, Italco Dobova pa je jeseni zamudila preveč, da bi se lahko spomladi rešila dna lestvice. Zagotovo je deseto mesto Ribničanov veliko manj. kot so v klubu skupaj s pokroviteljem želeli in obljubljali. Resda jim je Športna sreča nekajkrat obrnila hrbet, res pa je tudi. da so bile njihove igre daleč pod pričakovanimi. Za sobotno v Slovenj Gradcu tega ne bi mogli trdili, kajti ekipa KVM je bila na pragu podviga. Po prepričljivem vodstvu Nove opreme s 15:10 po prvem polčasu so Ribničani v nadaljevanju zaigrali na vse ali nič. Po petnajstih minutah je bil izid izenačen (16:16) in začela se je prava drama, ki sojo odločile zadnje minule tekme. Športna sreča je bila na strani Slovenjgradčanov. Ribničani pa po dvajsetih kolih ostajajo pri vsega petih prvenstvenih /magah. Da spomladi igrajo kot prerojeni, so rokometaši Italca Dobove dokazali tudi na sobotni tekmi v Velenju proti ekipi, ki se bori za v rh lestvice. V prvem polčasu so celo povedli, končni poraz, z vsega štirimi zadetki razlike pa je /a ekipo z dna lestvice v sekakor ugoden. Res škoda, da so se Do- igra, s, katero so bili najbolj prikrajšani gledalci. Sicer pa nedeljskega rezultata ne štejem za neuspeh, z razliko od tekme s Slovanom, kjer smo Ljubljančanom dobesedno podarili zmago.« Časa za tarnanje ni, prvenstvo se nadaljuje, Novomeščane pa čaka v nedeljo pot v Koper k ekipi, ki je poleg Živil edina s polnim izkupičkom v uvodnih kolih. Nekje bo izgubo točk potrebno nadoknaditi; ali bo to že v Kopru, je drugo vprašanje. Trenerja Gugolj in Mladenovič se predobro poznata, da bi lahko presenetila drug drugega, tistim, ki stavijo na športni napovedi, svetujemo tip 0. V nedeljo pa seje pričelo tudi prvenstvo v II. ligi. Uvodno kolo je prineslo nekaj presenečenj. Na prvem mestu seveda poraz jesenskega prvaka Istragas Jadrana, ki gaje v Dekanih ugnal Oria Rudar, pa tudi NOVOMEŠKI TRIATLONCI V BRUSLJU NOVO MESTO - Predstavniki novomeškega Triatlon kluba so bili minuli vikend v Bruslju na sedežu evropske triatlonske federacije skupaj z vsemi letošnjimi organizatorji tekmovanj za evropski pokal. Ta sc bo začel že maja v Belgiji in končal decembra v Izraelu, ena od prireditev pa bo tudi I. avgusta v Novem mestu. m Povhe Slapšak na 100 m hrbtno, Gregor Povhe na 100 m delfin in Maja Kraševec na 200 m prosto. Omenimo še tretja mesta, ki so si jih priplavali: Maša Ivanovič, Alenka Drčo, Matej Božovič, Barbara Bizjak in Mitja Kerin. hovčani tako kasno prebudili, kajti z boljšo jesensko bero bi bili danes zanesljivo pred ekipo KVM Ribnice. Ženskega dela prvoligaškega prvenstva tokrat zavoljo nastopa državne reprezentance ni bilo. Primorje, ki se bo 24. marca v četrtfinalu slovenskega pokala pomerilo s Studiom D, je imelo doma veliko težav z zadnjeu-vrščenim Napredkom, za katerega igra tudi bivši radijec Milan Petrovič. Brez težav so načrtovani točki vknjižili igralci Avtobuma proti Korotanu in tako razliko do drugega mesta, ki še vodi v I. ligo, zmanjšali na vsega dve točki. Komočar, ki doživlja drugo nogometno pomlad, je bil nerešljiva uganka za Korošce. Upajmo, da bo tako tudi v nedeljo, ko avtobumarji gostujejo pri predzadnji Iliriji. Na poti k vrhu si ne smejo privoščiti poraza. B. B. SMUČARSKA SEZONA ŠE TRAJA NOVO MESTO - Mladi smučarji in smučarke SD Rog iz Novega mesta so se minule dni udeležili kar nekaj tekem. Tako je bil 14. marca v Cerknem veleslalom za državni pokal cicibanov, kjer je bila Jazbinškova odlična enajsta, Kastelic pa še boljši, enajsti. Po hudi napaki je Sašo Sonc pristal na 31. mestu, Žiga Golob je bil 34. 11. marca je bila v; Krairjski gori regijska tekma starejših dečkov v veleslalomu, kjer je brl Matjan Sonc deseti, 14. marca p;i, v Cerknem veleslalom mlajših pionirjev in pionirk za državni pokal. Andreja Kopač je bila 41., Jani Pleško pa 43. Še pogled v Maribor, kjer je bil 15. marca superveleslalom za državno prvenstvo, na katerem je Vodopivec odstopil, dan kasneje pa je bil v veleslalomu za državne naslove 35. Sele v drugem delu zlomili odpor Prebolda Visoka zmaga Podbočja v prvi tekmi play outa I. ___________DKL_____________ V prvi tekmi končnice za obstanek v rdeči skupini I. državne lige so košarkarji Podbočja v soboto igrali doma z vrsto MIK Prebolda in zabeležili prepričljivo zmago. Prvi polčas pa ni kazal na takšen razplet. Resda so Podbočjani v prvih minutah povedli, toda nadaljevanje je bilo v znamenju gostov, ki so z agresivno igri v obrambi sredi tega dela priigrali kar enajst točk naskoka. To je gostitelje prebudilo, z nekaj zaporednimi trojkami so prvi polčas zaključili s prednostjo sedmih košev, v nadaljevanju pa popolnoma zagospodarili na igrišču. Krajcar, Bordclius in Vavpotič so bili nerešljiva uganka za goste. Povratno tekmo so Podbočjani odigrali že predvčerajšnjim in veliko presenečenje bi bilo, ako bi morali z ekipo Prebolda še enkrat stopiti na parket telovadnice osnovne šole v Podbočju. Ostaja še boj za tretje mesto Pionirjevi odbojkarji lahek zalogaj za Viledo — Sedaj s Kamnikom za tretje mesto — Bo novi Pionirjev trener spet prof. Vladimir Jankovič?_ NOVO MESTO — Trener odbojkarjev novomeškega Pionirja, Viktor Fed-jušin, v sobotni drugi polfinalni tekmi končnice za naslov državnega prvaka med Pionirjem in mariborsko Viledo, v nasprotju z vrsto letošnjih prvoligaških obračunov gledalcev na tribunah ni razburjal z ponesrečenimi menjavami igralcev. Razlog je enostaven: na voljo je imel le sedem odbojkarjev. Tako oslabljena novomeška vrsta je bila seveda lahek zalogaj za Mariborčane, ki so igrali toliko, da so zmagali. Pionirjevci so v prvem nizu enkrat samkrat povedli — bilo je 1:0 vse ostalo je bilo v znamenju gostov. Nekaj je gostiteljem obetal le drugi niz, v katerem so vodili že s 7:3 in celo z 11:8, toda častnega seta jim navzlic temu ni uspelo dobiti. Zadnji nižje bil bolj STRELCI ZA REGIJSKE NASLOVE NOVO MESTO - Minulo soboto je bilo v Novem mestu regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. V članski konkurenci je ekipno zmagala semiška Iskra pred Trebnjem in Novim mestom, posamično pa Ivcntič (Iskra) 356 krogov, drugi je bil Cugclj (Trebnje) 338, tretji pa Pavlovič (Iskra) 335. V mladinski konkurenci je bil prvi Tisovec (Novo mesto) 288 krogov, med pionirji Bukovec 175 in med pionirkami Žurga (oba Trebnje) 163 krogov. Normo za nastop na državnem prvenstvu sta izpolnila članska vrsta Iskre in pionirska ekipa Trebnjega. KADETI SO NEPREMAGLJIVI NOVO MESTO - Kadeti KK Novo mesto so tudi v zaključnem delu tekmovanja najboljših slovenskih ekip za naslov državnega prvaka nepremagljivi. Doma so tokrat ugnali ljubljanskega Slovana s 85:62, najučinkovitejša pa sta bila Strašek z 41 in Andrijanič s 16 točkami. Mladinci, ki so tokrat zaigrali kompletni, pa so v končnici bojev izgubili v Ljubljani proti Olimpiji s 54:82. Ccrv je prispeval 23, Petrov pa 18 košev. ali manj formalnost, ki sojo Mariborčani opravili v dvajsetih minutah. Kaj reči o igri Novomeščanov? Preveč nihanj je bilo v njej, edini, ki se je lahko enakovredno kosal z. Mariborčani, je bil Ukrajinec Do-lyja. Da zna igrati, je nekajkrat potrdil tudi Urnaut, vendar je ob tem napravil ogromno napak. Zlasti ob mreži so Mariborčani nekajkrat kot za šalo ustavili njegove udarce, za nameček pa je zapravil še nekaj servisov. Tretja letošnja novomeška okrepitev Kaliberda je bil najslabši mož Pionirja v soboto in bržkone z njim v prihodnji sezoni ne gre resneje računati. Navsezadnje je bila igra Pionirja po vstopu Traviža-na precej boljša in škoda, da mu trener Fedjušin ni dal priložnosti že v prvem ali drugem setu. Tako čaka sedaj Novomeščane boj s Kamnikom Novimi Graniti za tretje mesto. Prvo srečanje bo že v soboto v športni dvorani pod Marofom, povratno pa 27. marca v Kamniku, kjer bo 31. marca še morebitna tretja, odločilna tekma. Zdi pa se, da so v novomeškem taboru z. mislijo že v prihodnji sezoni in načrtih zanjo. Neuradno, a vendar dokaj zanesljivo je moč zatrditi, da bo Pionir v naslednji sezoni znova vodil prof. Vladimir Jankovič, ob njem pa bo bržkone potrebno poskrbeti tudi za kakšno igralsko okrepitev. Vse bližje pa je konec drugoligaškega prvenstva v ženski konkurenci, kjer se Novomeščankam zaenkrat dobro piše. Pionirjevkc so namreč na najboljši poli, da dolenjska metropola v prihodnji sezoni dobi še drugega odbojkarskega prvoligaša. B. B. ŠAHOVSKI KOTIČEK • V Radovljici je bilo minuli vikend II. državno prvenstvo za fante in dekleta, na katerem sta uspešno nastopila edina novomeška predstavnika, učenka in učenec OŠ iz Mirne peči, Erika Zupančič in Matej Perpar. Erika je z. vsega dvema porazoma in 5,5 točke osvojila dvanajsto mesto, dvakrat jo je premagala le kasnejša zmagovalka Šorljivc iz Kranja. Kot zanimivost naj omenimo, tla je Zupančičeva v boljšem položaju remizirala z lansko absolutno prvakinjo Maričevo, ki je bila na koncu z vsega točko več druga. Na prvenstvu je nastopilo 38 deklet in 50 fantov. • 59 osnovnošolk in osnovnošolcev sc je v prostorih OŠ Savko Kladnik pred dnevi pomerilo na regijskem prvenstvu Posavja. Med mlajšimi deklicami je zmagala Mojca Grilc (OŠ SAvo Kladnik) pred Radejevo (OŠ Blanca) in Jurglovo (OŠ Savo Kladnik); med mlajšimi dečki Gorazd Novak (OŠ Jurij Dalmatin) pred Tomažinom (OŠ Leskovec) in Mlinaričem (OŠ Savo Kladnik); pri starejših dekletih je zmagovalko določil žreb; zmagala je Irena Povh pred Vcrhovčcvo in Hočevarjevo (vse OŠ Savo Kladnik), med fanti pa Robi Volčanšck pred Sebanccm in Čelanom (vsi OŠ Jurij Dalmatin). • Za krške šahistc razveseljiva vest: pred dnevi je sponzorstvo nad ŠK Krško prevzela Zavarovalnica Triglav, klub je temu ustrezno spremenil tudi ime. Triglav sc je za ta korak odločil zaradi imenitnih dosežkov krških šahistov; klub se je lani uvrstil tudi v I. državno ligo in je tako ob košarkarjih Podbočja edini posavski prvoligaš. • ŠK Triglav Krško je pred dnevi pripravil redni turnir, na katerem je nastopilo 13 šahistov, zmagal je mednarodni mojster Mcštrovič z. 12 točkami, sledijo pa: Božič 9,5, Grilc 9, Levičar 8,5 itd. MA RIBORČA NI PREMOČNI — Odbojkarji mariborske Vilede so bili premočan nasprotnik novomeški vrsti v polfinalu končnice za naslov državnega prvaka Blok Novomeščanovje bil neučinkovit, to kaže tudi posnetek, na katerem skušata Dolyja in Brulec zaman ustaviti udarec Mariborčana Terzerja. Še pred nedavnim pa so bili dvoboji Vilede in Pionirja prava odbojkarska poslastica, v kateri zmagovalec ni bil znan vnaprej kot tokrat. (Foto: B. B.) Sedem sekund do zlata Tekači so na DP v krosu osvojili 2 srebrni in dve bronasti medalji ____ Tudi tekači na srednje in dolge proge imajo pozimi državno prvenstvo. Ne sicer dvoranskega, ker Slovenija atletske dvorane ne premore, zato pa se vsako leto pomerijo v krosu. Letošnje je bilo znova v Kopru. Tekači AK Novo mesto so 13 medaljam z dvoranskega prvenstva Slovenije, ki sojih osvojili sprinterji in skakalci, dodali še štiri. Matjaž Ravbar je osvojil srebrno pri pionirjih, Robert Dragan pa pri mlajših članih. Slednji je za zmagovalcem zaostal le za 7 sekund. Za Draganom je na cilj kot tretji pritekel Aljoša Počič in za Novomeščane v tej konkurenci osvojil še bronasto medaljo. Na 8. mesto seje uvrstil Borut Retelj. Dragan, Počič in Retelj so bili tudi moštveni zmagovalci teka mlajših članov. Mateja Udovč je pri članicah osvojila bronasto medaljo. Ostali posamični rezultati: pionirke:'6. mesto Maleja Tomič, 13. mesto Mirjam Prus; st. mladinke: 7. mesto Urša Korasa; st. mladinci: 12. mesto Igor Kovač. Na koncu so sc dekleta med 13 ekipami, kjer so upoštevali ekipni uspeh v vseh kategorijah, uvrstile na 4. mesto, fantje pa med 16 moštvi na peto. Novomeščani so močno pogrešali nastop svojega najboljšega tekača Matjaža Fabjana, ki je prav v času državnega prvenstva preboleval gripo. J. P. TENISKI KLUB IŠČE OSKRBNIKA NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto išče oskrbnika za igrišča v Portovaldu. Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše informacije pri sekretarju kluba Marku Remsu, telefona 21-712 (dopoldne) in 28-236 (popoldne). PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA IS Brežice proti ukrepom sklada v Vidmu in Adrii Pismi predsedniku Brežiški izvršni svet je v ponedeljek poslal predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku dve protestni pismi v zvezi s krškim Vidmom in z brežiškim obratom Adrie. Obe pismi, ki jih je podpisal predsednik IS Ciril Kolešnik, povzemamo na kratko. IS Brežice ostro protestira proti odločitvi republiškega razvojnega sklada in Vidmovega upravnega odbora za uvedbo stečajnega postopka v tem podjetju. Stečaj bi močno prizadel tudi upnike Vidma iz brežiške občine, ki bi ob stečaju ostali z neporavnanimi računi, in vplival na povečanje števila brezposelnih. Zahtevajo, da vlada tudi območje posavske regije obravnava enakopravno z ostalimi. Ker menijo, da jestečaj enostranska in najbolj enostavna rešitev, zahtevajo, da se težave papirniške industrije rešujejo zakonsko, saj je tudi to dejavnost nacionalnega pomena, tako kot železarstvo ali bančništvo. IS Brežice podpira napore delavcev, da bi ohranili proizvodnjo in delovna mesta v obratu Adrie Caravan. Podpira tudi zasedbo obrata, s katero želijo delavci preprečiti izgubo nepremičnin in delovnih mest ter se ne strinja z načrtovano rešitvijo razvojnega sklada. V skrajnem primeru pristaja tudi na prodajo tovarne, a zahteva, da se kupnina v celoti nameni za zagon nove dejavnosti v obratu. Gre namreč za premoženje, ki je bilo ustvarjeno na tem prostoru, zato naj tu tudi ostane. Delavci obrata so prispevali k nemoteni tekoči proizvodnji, poravnavanju obveznosti, k širitvi proizvodnje in vzdrževanju objekta. Zato IS od sklada zahteva, naj pomaga pri iskanju ustreznih razvojnih programov, finančnih sredstev, vzpostavitvi proizvodnje in ohranitvi delovnih mest. NOV NAJEMNIK DOMA GASILCEV SODRAŽICA - Pred leti je Gasilska zveza Slovenije v Ljubljani prevzela od Turističnega društva Sodražica v upravljanje in razpolaganje gostinsko-turisticno postojanko v tem kraju. Ob sovlaganju gasilskih društev, občinskih gasilskih zvez in ostalih virov je bila stavba temeljito obnovljena in delno urejena okolica. Pričakovanja, da bo postal v tej zgradbi in okolici izobraževalni center za potrebe slovenskega gasilstva, se niso uresničila, po vsej verjetnosti zaradi odročnosti in oddaljenosti ter slabih prometnih zvez. Dom gasilcev na Travni gori je pred časom dobil novega najemnika, Leopolda Turšiča. Upajmo, da bo ta vložil vse napore, da bo dom privabil več obiskovalcev. V. D. Sprenevedanje poslancev v državnem zboru Upokojenci razočarani Na skupni seji izvršnih odborov društev upokojencev iz občine Črnomelj in stranke upokojencev so obravnavali spremembe zakona o pokojninah. Podprli so izjave, ki sojih v zvezi s tem sprejela njihova republiška vodstva. Tudi med upokojenci v črnomaljski občini vlada zaradi zamrznitve veliko nezado-, voljstvo. Upokojenci so brez zaščite, saj jih stranke, ki sojim pred volitvami obljubljale vse mogoče, ne podpirajo in spreminjajo svoja stališča, poslanci pa, ki so bili izvoljeni glasujejo nasprotno od svojih obljub. Sprejeti zakon je za upokojence krivičen, saj bistveno spreminja obračun pokojnin. Zavračajo izjavo poslanca Združene liste M. Potrča, kije pred sprejemom zakona celo javno izrazil zadovoljstvo. Nerazumljivo jim je tudi, kako morejo visoko šolane in pametne prepeljati čez vodo, kot so izjavljali nekateri poslanci. Pri vsem tem gre očitno za sprenevedanje, saj predlagane spremembe Združene liste ne bodo nikoli sprejete. Svoj protest bodo pošali parlamentu, vladi in nekaterim poslancem. O vključevanju upokojencev v sindikate so sprejeli stališče, da se lahko vsak sam odloči, pri društvu pa ne bodo organizirali posebnih aktivov, ker niso potrebni. Svojim članom priporočajo, naj uredijo izplačevanje pokojnin prek bančnih organizacij, ker je to cenejše. O teh in drugih vprašanjih, ki tarejo upokojence, bodo razpravljali na zborih upokojencev, ki potekajo te dni. J. DRAGOŠ Kot da se Novo mesto sramuje NOB Kristanova in Jerebova ulica naj ostaneta, saj nosita imeni izjemnih osebnosti — Nobeno slovensko mesto ne bo izvedlo tako korenitega posega____________ K Osnutku odloka o ulicah v Novem mestu imam nekaj pripomb in predlogov. Kot dolgoletna Novomeščanka menim, da jih lahko izrečem. Osnutek navaja kar 47 novoimenovanih ulic. Tako globokega posega ni doslej izvedlo še nobeno mesto v Sloveniji, kjer so bila spremenjena le imena nekaterih ulic in trgov. Od statistično ugotovljenih 128 novomeških ulic naj bi bilo na novo imenovanih kar 47 ulic (Odločajmo 1993/1, str. 13 in 19), torej več kot ena tretjina. To je preveč korenit poseg. »Odločajmo« na str. 9 ugotavlja, da preimenovanje ulic v prejšnjih letih v Novem mestu ni bilo tako izrazito ideološko-politično obarvano kot v nekaterih drugih slovenskih mestih. Kljub temu Osnutek prav v taka dosedanja poimenovanja posega mnogo ostreje kot v drugih mestih. V Osnutku med vsemi enajstimi dejansko preimenovanimi ulicami (str. 22) odpade skoro polovica na ulice, poimenovane po borcih NOB. Kot da bi se Novo mesto sramovalo NOB in svoje pomembne vloge v njej. Predvsem pa se ne morem strinjati s preimenovanjem dveh ulic: Kristanove in Jerebove, ki nosita to ime že 38 let. Tako Kristan kot Jereb sta bila izjemni osebnosti in velika rodoljuba, katerima je Novo mesto veliko dolžno. Oba sta v enem od najusodnejših časov naše zgodovine, to je v letih pred okupacijo in v njenem prvem letu, odločilno posegala v dogajanje v Novem mestu. Usmerjala in vzpodbujala sta novomeško in okoliško prebivalstvo k vse večji narodni enotnosti, narodni samozavesti, pripravljenosti na obrambo domovine in k odporu proti okupatorski zasedbi. In Novo mesto seje uprlo. Med drugim sta imela velik vpliv prav na osebe, po katerih Osnutek predvideva nova poimenovanja (Bogo Komelj, dr. Gros, Josip Klemenčič, družina Valantič in drugi). Če bi Bogo Komelj bil še med živimi, nikakor ne bi pristal, da prevzame ime ulice, kije prej nosila ime Dušana Jereba, s čimer bi se izbrisalo Jerebovo ime. Tudi moj večletni sodelavec in prijatelj dr. Ivo Šmrečnik ne bi hotel odvzeti uličnega imena Vinku Kristanu, in to samo zato, ker je v tej ulici stanoval. Nikakor ne nasprotujem predlogu, da se dvoje ulic v Novem mestu poimenuje po Bogu Komelju in dr. Ivu Smrečniku, samo lokacija teh ulic naj bi bila drugje, kot je predvidena v Osnutku, torej ne na mestu dosedanje Jerebove in Kristanove. Vinko Kristan je sicer deloval na območju celotne Slovenije in je kot pomembna osebnost vključen v Enci- klopedijo Slovenije, vendar je njegovo najustvarjalnejše_ obdobje vezano prav na Novo mesto. Že zgodaj 1942.1. so ga kot petindvajsetletnega mladeniča ustrelili, zato je širši javnosti manj znan. Zavoljo njegovega pomembnega udejstvovanja pišem v dogovoru z Dolenjskim muzejem knjigo o Kristanovem življenju in delu. Brez Kristanovega in Jerebovega rodoljubnega delovanja se Novo mesto ne bi tako enotno in pogumno uprlo okupatorjem. Brez njiju ne bi bilo Novo mesto na tako častnem mestu v protifa-šistni borbi, kot ga ima med slovenskimi mesti. Na to morajo biti Novomeš-čani ponosni in ohraniti Kristagpvo ter Jerebovo ulico. Dipl. inž. VILMA PIRKOVIČ »MUČENIKI« SE NE DAJO — Tradicionalnega pohoda društva 40 mučeni-kov Podgorje iz Stopič se je minulo soboto udeležilo blizu 50 članov. Soočeni z dejstvom, da imajo ženske vse več praznikov, so sklenili, da bodo še bolj potrjevali poslanstvo moškega, tudi z izvrstnimi suhomesnimi in drugimi dobrotami ter pristno podgorsko kapljico. Na sliki: zasliševanje kandidata pred sprejemom v društvo. (Foto: M. Vesel) Komisija za preimenovanje tiho in ne dela Trebnje: kaj čakamo? V več slovenskih občinah so že izpeljali postopek prevetritve poimenovanja naselij in ulic. Tudi v občini Trebnje so bili na tem področju narejeni prvi koraki. Imenovana je bila posebna komisija, ki naj bi te zadeve urejala. Kolikor vem, je do sedaj uspelo preimenovanje Vesele gore in Sv. Vrha. V osnovi to ni bilo preimovanje, ampak le vrnitev prvotnih imen, ki nista nikoli izginili iz pogovornega jezika. Glede poimenovanja ulic v naših največjih krajih (Trebnje, Mirna, Mokronog) pa ni bilo še nič danega v javnost. Samo bežen pogled v telefonski imenik pa pove, da bi bilo tudi tu potrebno kaj storiti. Mnenja sem, daje nujno narediti študijo o poimenovanju ulic in to vprašanje celostno rešiti. Zame je nesprejemljivo, da je toliko imen vezanih na partizanstvo. Imena ulic naj bi bila kratka, jasna, razumljiva, konkretna in čim manj ideološka. Pojmi iz bližnje preteklosti so zaradi časovno-zgo-dovinske in ideološko različne vrednosti vedno vprašljivi in podvrženi spreminjanju. Že zaradi tega bi bilo potrebno vsa imena pregledati in oceniti njihove pomensko, spominsko in zgodovinsko vrednost ter ohraniti le tista, ki so za vse sprejemljiva in za kraj kaj pomenijo. V naši občini pa kar čakamo. Komisija je tiho in ne dela, KS niso zainteresirane oz. so proti, občina nima denarja, politične stranke, od katerih bi to pričakovali, ne vedo, kje začeti, prebivalci pa razdvojeno debatiramo in se zanašamo na bližnje občinske volitve, ko bo nova občinska oblast morala narediti odločnejše korake tudi v tej smeri. L. A. Še o dimnikarstvu Sekretariat za prostor in okolje Brežice pojasnju-__________je zakon___________ Po zakonu o dimnikarski službi je dimnikarstvo dejavnost posebnega družbenega pomena, zato ima država oz. občina nad njo neposredno kontrolo. Izvršni svet preko pristojnega upravnega organa izda dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Zaradi različnih interesov posameznikov in skupin, žal tudi nekaterih delegatov v občinski skupščini, deloma pa tudi zaradi neobveščenosti, so se težave z dimnikarstvom spolitizirale. Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice kot pristojni upravni organ je za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine Brežice pooblastil obrtnika Jelan-čiča, Slomškova 1, Brežice. Zaradi tega smejo in morajo dimnikarske storitve na območju te občine opravljati samo dimnikarji, ki so zaposleni pri tem obrtniku. Občane in pravne osebe prosimo, da dimnikarske storitve zaupajo samo temu obrtniku, oz., da od njega zahtevajo, da jih opravi. V brežiški občini protipravno (na črno) dimnikarske storitve opravlja tudi Energetski servis, d. o. o, Brežice, ki nima koncesije. Opozarjamo uporabnike dimnikarskih storitev, da so tudi sami odgovorni, če temu podjetju dovoljujejo, da jim opravlja te storitve in tako tudi sami podpirajo protipravnost. Občinski upravni organ je na Medobčinski inšpektorat Krško naslovil zahtevo, da nadzoruje red na področju dimnikarstva in da proti kršiteljem dosledno ukrepa. Dimnikarska služba je v občini Brežice urejena, kot smo pojasnili. Tako bo toliko časa, dokler izvršni svet in pristojni upravni organ ne odločita drugače. Predstojnik Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja IVAN KAPUŠIN ZLATI ZNAK ZA GD VAS - FARA OBČNI ZBOR INVALIDOV Metliško društvo invalidov je imelo 5. marca letni občni zbor. Čeprav je bila na dnevnem redu izvolitev novega odbora, smo se strinjali, da še naprej ostane kar stari. Z njim smo bili zadovoljni, saj je bil zelo delaven in je pridno skrbel za svoje člane. Sprejeli smo tudi predlog dela za letošnje leto in finančni plan ter spregovorili o izletih, ki jih letos načrtujemo. MARIJA NEMANIČ * • • Reveži so najbolj bogati, oni vedno plačajo za vse. (Jurič) • V šoli vas učijo misliti 5 tujo pametjo. (Petan) • Vsi tisti, ki govorijo in pišejo o škodljivosti mleka, so zame geniji holesterolne histerije. (Kervina) Še: Gozd so mi v celoti posekali Odmev na pismo, objavljeno 18. februarja — Primer je zanimiv tudi za druge lastnike gozdov, da bodo bolj vedeli, kaj so naloge gozdarske službe Dolenjski listje 18. februarja objavil kratko, toda precej zajedljivo in otožu-jočo notico gospoda Alojza Lovša iz Brdarc. V njej se pritožuje, da so mu posekali gozd. Sprašuje se, kaj je delal gozdar, komu je odkazoval, zakaj ni preprečil sečnje ter na koga naj se obrne za odškodnino za posekan les. Želi odgovor od Gozdnega gospodarstva ali pa logarja za področje Brdarcev. Vse skupaj je videti tako, kot da sta logar in Gozdno gospodarstvo krivca za nastalo stanje. Po ogledu gozdnih parcel gospoda Lovša je revirni gozdar ugotovil, daje bilo na teh parcelah sekano že vrsto let, drevje pa ni bilo odkazano. Kdo je sekal ZARJtf stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto Prešernov trg 8, 68000 Novo mesto ZARJA, d.d., Novo mesto razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo 2-sobnega stanovanja, kot etažne lastnine stavbe, ki je v privatni lasti in stoji na pare. št. 1595, vi. št. 157 k.o. Novo mesto. Stanovanje meri 41,52 m2 in se sestoji iz hodnika, kuhinje, dveh sob, kopalnice in WC-ja. Služnost za dostop do stanovanja ni urejena. 1. Izklicna cena znaša 800.000,00 SIT. 2. Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupoprodajno pogodbo. 3. Varščina znaša 10% izklicne cene in jo morajo interesenti nakazati na žiro račun št. 5200-601 -20561 ZARJA, d.d., Novo mesto. 4. Varščina se vračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se vrne najkasneje v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi. 5. Javna dražba bo 2. 4. 1993 ob 12. uri v prostorih ZARJE, d.d.,Prešernov trg 8, Novo mesto. 6. Prednost pri dražbi pod enakimi pogoji imajo solastniki dela stavbe,na kateri je etažna lastnina. 7. Davek na promet od nepremičnin, stroške overovitve podpisa pogodbe in s tem v zvezi druge stroške plača kupec poleg kupnine. 8. Vse podatke o stanovanju dobijo interesenti na sedežu prodajalca ali na telefonsko štev. 068/22-071, int. 224. 9. Stanovanje se prodaja v obstoječem stanju na dan dražbe. 10. Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi poleg dokazila o plačani varščini priložiti še potrdilo o državljanstvu R Slovenije (samo fizične osebe), predstavniki pravnih oseb pa še pooblastilo pristojnega organa. in kam je šel les, ni znano nili revirnemu gozdarju niti Gozdnemu gospodarstvu. Pri vsem tem pa očitno gospod Lavš ne ve, kakšne pravice in dolžnosti ima on kot lastnik gozda niti kakšne naloge ima revirni gozdar-logar. Sicer ne mislim tu podrobno razpravljati o nalogah gozdarja, povem naj le, da so glavne naloge odkazilo, gojenje in varstvo gozdov pa tudi, če hočete, svetovanje lastnikom gozda. Gospod Lavš očitno misli, daje za vsak posek odgovoren gozdar. Sprašujem se, kako naj bi gozdar vedel za vse lastnike in vse parcele v revirju, velikem 2.500 ha in več, pri nekaj tisoč parcelah. Res to bi bil fenomen, poleg tega bi moral biti na terenu 24 ur dnevno in prisoten povsod, kjer se seka les, da bi vedel, kdo, kje in kdaj kaj seka. Kaj pa pravice in dolžnosti lastnika gozda? Mislim, da mora vsak državljan skrbeti za svojo lastnino in jo tudi primerno zavarovati. Gospod Lavš, vi, ki živite v tujini, ali imate pooblaščenega skrbnika za svojo posest? Če ga imate, potem najprej njega vprašajte, kje je vaš les. Lastnik posestva na Brdarcih ste po lastni izjavi že 26 let. V tem času, kar ste lastnik, ste obnovili tri stavbe, za kar je bil med drugim potreben tudi les. Koliko gozdnih parcel posedujete? Ne veste! Za točne meje parcel ne veste? Zadnje informacije ste mi nedavno sami posredovali. Sprašujem se, kako in kdo naj bo torej odgovoren za sečnjo v vaših gozdnih parcelah. Za krivce se bo treba ozreti najbrž, v bližnjo soseščino, dvomim, da je prišel sekat kdo iz sosednje občine! Za tatvine, kakršnekoli, pa niso pristojni Gozdno gospodarstvo in njegovi uslužbenci, pač pa policija. Sicer pa, gospod Lavš, niste edini, ki misli tako , kot ste zapisali, takih je več in celo višje »kotiranih«, kot sva midva. KONTROLA PA TAKSNA Pred kratkim jc Bajazid Ahmič skoraj 36 ur strahoval uslužbence mejnega prehoda in okolico ter preko medijev še celo Slovenijo. Vse skupaj jc podobno partizanskemu filmu, ko se nektlo z ročno bombo loti sovražnikovih bunkerjev. Čudno jc, kako je “možiccljnu” ^uspelo s tolikšnim eksplozivom neopaženo prekoračiti tri meje in sc sprehajati, ne da bi kdo kaj posumil. Zato vprašujem mejno policijo in carino, kako opravljata svojo dolžnost. Sicer pa se ni čuditi, saj so tako na policiji kot na carini celo šefi Ahmičevi sonarodnjaki! JOŽEF MOLEK Omenil sem že, daje gozdarjevo delo tudi svetovanje. Bili ste osebno pri meni, vendar po toči zvoniti je prepozno. Kljub temu pa smo za nasvete in rešitev raznih težav vedno pripravljeni, seveda v razumnih in realnih mejah za vsakega. Brez zamere! Inž. JOŽE VIDERVOL vodja Gozdarske službe Črnomelj DAVKARJI, PUSTITE MOJO MATER! Tone Tomšič, rojen 20.7.1942, imam sodno prepisano zemljišče, ki mi ga je po smrti zapustila mati Marija Tomšič. Od njene smrti je minilo že 4 leta in pol, vendar sem nedavno prejel obvestilo o višini katastrskega dohodka za leto 1992, ki jc prispelo zame in za mojo mater. Po mojem mnenju ni moja mati, ki že tako dolgo leži v grobu, deležna nobenega dohodka več. Od vodje izpostave Marjete Primic zahtevam, da pusti mojo mater na miru! TONE TOMŠIČ Sela pri Dolenjskih Toplicah VAS FARA - Za uspešno in prizadevno delo gasilcev v tem kraju jc tukajšnje gasilsko društvo prejelo zlati znak civilne zaščite Republike Slovenije. Značilno za delo prostovoljnih gasilcev v društvu jc, da vse delo opravljajo prostovoljno in nadvse uspešno ne le v gasilstvu temveč na področju zaščite in reševanja. Tesno sodelujejo z ostalimi gasilskimi društvi, tudi iz sosednje Republike Hrvaške. Uvedba državne meje v oktobru 1991 za gasilec ni nobena ovira. V. D. KAJ BO S FLEKOVIM MLINOM IN LAHINJO? Berem v časopisih, gledam na televiziji in tudi sam neprestano opazujem, kaj sc dogaja z Lahinjo in Flckovim mlinom ob njej. Kot preprost občan se čudim, da občinska oblast ne pokaže pripravljenosti za rešitev reke; in mlina v središču Črnomlja. Žalostno jc, da gledamo propadajočo stavbo in njeno okolico, ki dajeta mestu grd videz, ter nemoč ribičev, ki sc edini trudijo reševati onesnaženo Lahinjo. Seveda bi morali razmisliti, kakšna bi bila prava rešitev za ta del mesta, a ob tem ne bi smeli pozabiti na pošten odnos do kulturne dediščine. Menim pa, da bi morala problem rešiti občinska vlada. Propadajoči mlin se lahko namreč vsak hip zruši v reko in pokoplje pod seboj stanovalec. FRANC SEVER Vas—Fara kot prva lastovka Pohvalna naklonjenost do obnove tamkajšnje osnovne šole — Ko bi še Ljubljana ukrepala tako! Osnovno šolo Vas Fara obiskujejo učenci iz zelo obširnega okoliša, ki sega od Banjaloke do Osilnice. Zato ni čudno, da je večina učencev vozačev in mnogi med njimi morajo na pot v zelo zgodnjih jutranjih urah. Zamislimo si prvo- ali drugošolčka, kije tako od doma celih 8 ur! Zaradi tega seje vodstvo šole skupaj z občinskimi organi odločilo za odločno akcijo, da se šolski prostori preuredijo in posodobijo. Sledili so razni dopisi in obiski, predvsem Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je bilo tem problemom, to moramo posebej poudariti, pripravljeno prisluhniti. Prejšnji teden so farsko šolo obiskali ga. Valenčičeva, g. Žibret in g. Lah. Po ogledu in razgovoru so sklenili, da je treba šolo dozidati in preurediti, tako da bi vsi učenci imeli pouk na enem mestu. Letos — z deli naj bi začeli junija — naj bi adaptirali staro stavbo in dozidali nove prostore do tretje faze. Toliko je do sedaj sredstev. Morda pa bo investicija tudi popolnoma zaključena, kajti vsi so obljubili, da se bodo kar se da potrudili. Omenjeni predstavniki ministrstva so tudi prisluhnili celotni problematiki Kolpske doline in razumeli vzroke za takšno stanje. Omenili so, da je nujno, da se začnejo tega v republiki zavedati vsi in nuditi pomoč tem krajem. Ko bi vsaj še ostali v republiki mislili tako! Morda pa so pripravljeni na dialog, samo vprašanje je, o čem in s kom naj se v Kostelu pogovarjajo. Pot jih je peljala po celotni zgornji Kolpski dolini. Na tej poti so videli kar sedem šolskih stavb, ki večinoma samevajo in se dvigujejo visoko v zrak kot opomin vsem, ki so do teh krajev imeli mačehovski odnos. Te stavbe, bivše šole, so še vedno dokaj zdrave in pripravljene sprejeti v svoja nedrja vsakogar, ki bi jim bil pripravljen in sposoben vdihniti nekaj novega življenja. FRANC CIMPRIČ DOLENJSKI UST St. 11 (2274 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Slovenska glosa Občudujem akrobate, ne, ki v cirkusu igrajo, te, ki vodijo nas rajo. Smo zredili akrobate in iz njih modeme tate, ki jih v krajo zakon sili in so vedno se levili v čme rdeče in zelene, kot sla oblasti jih žene, v kaj smo sebe zavozili! Saj naključje ni nemara, da ukrep vsak, ki priškrne, se na ubogo paro zvrne, saj to pravljica je stara, kdo naj z upanji se vara. Saj kdor rojen je že v griži, lahko se brez nje še sjiži, kar naprej naj paberkuje, svoje sline prežvekuje, smo kot v pasti lačne miši. In ker koža je debela, grešni kozel se ne praska, muha draži ga brez haska, le gotjača, pala scela, morda zelje bi otela. So pri tem veliki križi, kozel je v časteh pri hiši. Kdor za plotom se huduješ in načrte strašne kuješ, kar povej mi, kdo te sliši. Pesnikuj in ti slikari, ti po odrih le postopaj, uči, čas mladini ropaj, v belem, revež, le dohtari, kdo ti brani, životari. Če ti všeč ni, onkraj v sili je izhod, a mi smo bili in še bomo, smo izbrani, da smo v plodno prisesani, kdo živeti tebe sili?! V kaj smo sebe zavozili! Smo kot v pasli lačne miši. Kar povej mi, kdo te sliši. Kdo živeti tebe sili?! JANEZ KOLENC SUSMARJI FRIZERJEM ODŽIRAJO KRUH KOČEVJE - O povečanem Številu šušmarjev v frizerski dejavnosti na območju ribniške in kočevske občine so te dni razpravljali člani sekcije frizerjev. V obeli občinah je registriranih 23 frizerskih obratovalnic. Po oceni bi morali imeti vsi dela dovolj. Vendar ni tako, saj jim šušmatji odvzemajo stalne stranke. V želji, da bi preprečili šušmarstvo, so sporočili svoja stališča organom medobčinskim inšpekcijskim službam in Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani. Sami so že napravili seznam 16 oseb, ki opravljajo to dejavnost brez plačila družbenih obveznosti. V. D. OBHOD PO OBKOLPSKI CESTI FARA - Krajevna skupnost Fara bo v nedeljo, 21. marca, organizirala za predstavnike domače KS ogled obkolpske ceste od Mozlja in Prcdgrada preko Dola in Žage do Fare. Del te obkolpske ceste je bil odprt lani. Predstavniki KS bodo seznanili s tem, kako je cesta grajena in kakšne posledice je gradnja povzročila naravi. Te izkušnje bodo gotovo pomagale pri načrtovanju in gradnji bodočih cest v Obkolpju. J. P. ZAHVALA TREBNJE - Društvo invalidov občine Trebnje se KS Mirni prav lepo zahvaljuje za finančno pomoč. ZAHVALA OO RK Kočevje sc zahvaljuje območnemu odlniru Slovenske ženske zveze in mladim krščanskim demokratom iz Kočevja za denar, namenjen za pomoč socialno ogroženim družinam. 2 Še drugače o vranoviški resnici Nekaj neresničnih izjav v pismu, objavljenem 4. marca — Dokument§cija je predvsem za »mazanje oči« in za ščitenje (ne)odgovornih v občini Črnomelj K pisanju meje spodbudil legatke skupščine občine Čri jil članek de-Jrnomelj Vike Lozar v 9. št. Dolenjskega lista (pisma bralcev), kjer je nekaj neresničnih izjav, npr., da vaščani napadajo žensko, kije prodala zemljišče občini Črnomelj, in daje ženska stara 75 let ter da bi zemljišče prodal marsikdo od sovaščanov, samo če bi imel možnost. Ker živim v tej vasi, po vsej verjetnosti poznam razmere v njej dosti bolje kot poslanka iz Črnomlja in sem prepričan, da ni tako. Prvič: nakup zemljišča za tako strogo namenske zadeve, kot so komunalni in industrijski odpadki (slednjih v deponiji ni malo, med njimi pa so tudi velike količine posebnih odpadkov — PCB), ni stvar posameznika in par občinskih mož, ki se tako neodgovorno vedejo do problema ekologije. Ta deponija pomeni za nas, prebivalce Vranovič, grob poseg v naš bivalni prostor. Ob nakupu tega zemljišča pa ni bil s tem seznanjen niti en vaščan. Primernosti zemljišča za te namene strokovne službe niso potrdile, kajti zemljišče je povsem neprimerno za deponijo, ker nima nepropustnega dna. V neposredni bližini je več studencev, ki so sedaj onesnaženi in verjetno neužitni za zmeraj. Kakih 300 m od deponije teče Lahinja. Lanije v njej prišlo do velikega pogina rib. Če gospa Vika misli, da je smetišče urejeno, če okoli njega napeljejo mrežo, pokrijejo skalnata tla deponije z nekaj centimetri zemlje in napeljejo cevovod za odtok vode iz deponije v sosedov staljnik, se moti. Tudi vsa dokumentacija, ki sojo urejali na občini v zadnjem letuje samo za mazanje oči in za ščitenje odgovornih Navijači, ki bodo v ponos, ne v sramoto Občnemu zboru nogometnemu klubu Studio D na rob Radio Studio D je v prvih jutranjih poročilih 5. marca javil, da bo ta dan ob 18. uri občni zbor nogometnega kluba Studia D Elan, Novo mesto. Pa sem si rekel; pojdimo, da vidimo in slišimo, kako in kaj je s fanti. V dvorani na stadionu seje zbralo predvsem lepo število nogometašev, žal pa zelo malo navijačev. Predsednik kluba g. Novak je dal skromno in splošno poročilo. Nismo bili seznanjeni z bistvenimi problemi kluba. Trenerji so bili bolj popolni. Težave so predvsem v rezervnih igriščih in telovadnicah. To nam je znano, saj so vse telovadnice prezasedene. Skoda je, da ni bila zgrajena telovadnica pri srednješolskem centru. Po projektu je bila predvidena velika telovadnica in celo bazen. Pa od tega ni nič. Še ostrešje rjavi. Trener Gugolj je bil bolj natančen in je naštel vse težave, kijih ima, predvsem pa je izrazil željo, da bi bili igralci bolje pripravljeni in disciplinirani, predvsem pa borbeni. Iz. poročila blagajnika smo lahko videli, kakšno stanje je na tem področju. Kljub vsej varčnosti se klub bori s finančnimi težavami. Sponzorjev je veliko premalo. Predvsem zmanjkuje denarja za kritje stroškov pri vzgoji podmladka in mladine, ker gre veliko sredstev za tekmovanje članov v državni ligi. Klub bo moral v bodoče posvetiti več pozornosti vzgoji mladine, urediti odnose med članstvom, pospešiti in okrepiti dejavnost uprave. Nič manj pa ni potrebno posvetiti skrb vzgoji navijačev. Nujno bi bilo ustanoviti klub navijačev, pripadnikov kluba. Ker je predsednik Borut Novak zaprosil za razrešitev, so za novega predsednika izvolili Boštjana Kovačiča, za prvega podpredsednika pa Sandija Pirša. Š. D. na občini in Komunali Črnomelj. Sicer pa omenjena delegatka ni skrivala navdušenja na občinski seji v januarju, kjer so se nekateri od prisotnih zavzemali za represijo in izolacijo prebivalcev Vranovič, da bi za vsako ceno odstranili zaporo in da se mesto Črnomelj ne bi dušilo v svojih smeteh. To je ustrezalo tudi ostalim delegatom, saj je deponija dovolj oddaljena od njih, ker se nahaja na robu črnomaljske občine. Veter pa piha točno proti vasi Vranoviči, vse vode tečejo tja, in tudi smetje iz cele občine vozijo na Vranoviče. Gospa Lozarjeva se ni mogla vzdržati od navdušenja in tudi zaploskala je. Tako neprikrito seje veselila tuje nesreče. Občinarji so nam vsa ta leta obljubljali, da bodo uredili pravo deponijo nekje drugje, kjer bo primernost za to določila stroka. Vsako leto pa samo menjajo občinske odloke in podaljšujejo našo agonijo. To je verjetno g. Lozarjeva na sejah preslišala ali pa jo je takrat zanimalo kaj drugega. Verjetno je narobe slišala tudi to, da je ženska, ki je samovoljno prodala zemljišče, stara 64 let, in ne 75, kar je bistvena razlika. Pa tudi to je narobe slišala, da to žensko sovaščani napadajo, je pa res, da si s tem dejanjem ni prislužila spoštovanja. Sicer pa bomo, dokler bomo imeli tako vlado in takšne delegate, kot je Lozarjeva, še naprej capljali na zadnjem mestu med vsemi občinami v Sloveniji. Gospodarstvo v občini nezadržno propada, brezposelnost narašča, mesto Črnomelj še naprej ne bo imelo čistilne naprave, cel promet se bo gnetel skozi ozko grlo v centru mesta, saj obvoznice ni, cesta v Črnomelj je »zakrpana«, urejene avtobusne postaje ni, tovarne bodo prodali tujcem, domači strokovnjaki naj gredo s trebuhom za kruhom, ker v črnomaljski občini ni prostora zanje. So tudi za vse te neuspehe krivi prebivalci Vranovič? Ali Vranovčani že 20 let oviramo delo Občinarjev kot »paras-kupina«, kakor nas je označil psiholog Kranjc in nas obtožil, daje to, kar počnemo mi, navadna anarhija? Ali mogoče g. Kranjc ve, daje vsakemu človeku z. ustavo zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okoija (Ustava str. 30, člen 72, pa Zakon o zdravem življenjskem okolju)? Zato se vprašam, ali g. Kranjc ni mogoče parapsiholog oz. šarlatan? Mislim, da o svojem bivalnem okolju lahko odločamo mi, ne pa poslanci iz Se o smetišču Vranoviči: »Borimo se le ________za pravice«__________ Sem kmet in živim samo od te dejavnosti. V neposredni bližini smetišča imam tri parcele, ki so prav nesramno onesnažene. Tudi ostali lastniki zemljišč niso na boljšem. Razne smeti raznašajo Romi in tudi ostali »kulturni« ljudje, ki odvržejo smeti tam, kjer se ustavijo. Na sodišču je bila razprava o štirih vaščanih, ki niso zakrivili nič več kot ostalih 30 vaščanov, ki smo poslušali razpravo. Po razpravi nam je direktor komunale Košir, kije tožil vaščane, ponujal, da nam pokaže vse papirje za smetišče. Sprašujem ga, zakaj jih ni pokazal na sodišču ali pa na mestu, kjer bi se lahko pogovorili. Občinski možje in možje iz komunale so v primeru smetišča pohodili svoje podpise. Zanje pač dogovori in podpisi ne veljajo, saj jih naša družba ščiti in imajo za sabo tudi organe prisile. Na smetišče so prišli v spremstvu čete policistov, čeprav vaščani Vranovičev nismo želeli nikogar napasti. Borimo se le za svojo pravico do čistega okolja, kar je tudi naša dolžnost. Zato nas še ni treba obravnavati tako kot Srbi Kosovo. Občina Črnomelj je pozabila na nas, od nje ne dobimo skoraj nič, čeprav smo njen del in tudi mi dajemo prispevke iz svojih dohodkov. STEFAN JAKŠA, Vranoviči 10 Ali pešca lahko res vsak povozi? Zlatka in Tone Straham iz Bršljina sta ogorčena, ker je sodišče oprostilo vozni-________ka, ki je povozil njuno hčerko na prehodu za pešce 2. oktobra 1992 okoli 18. ure je bila v prometni nesreči pred lekarno v Kan-diji najina hčerka težko poškodovana, sodišče pa je voznika oprostilo krivde. Hčerka seje vračala iz lekarne. Pred prehodom za pešče ji je ustavil voznik in ji dal prednost. Pogledala je v nasprotno smer in ker ni bilo nobenega vozila, je stopila čez cesto. V tistem hipu je pridrvel mimo voznik renaulta 5 in povozil hčerko. Po dogodku je policija ugotovila, da je voznik pripeljal s hitrostjo, ki tam ni dovoljena, ni pazil na prehod za pešče in na opozorilne znake ter da je vozil pod vplivom alkohola. Sodišče ga je oprostilo krivde, saj se je izgovoril, da dekleta ni videl. Sprašujeva se, ali lahko vsak voznik povozi pešca na označenem prehodu, se z njemu naklonjeno pričo izgovori, da pešca ni videl, sodišče pa ga oprosti krivde? Ko sva čez nekaj časa preko odvetnika izvedela za sodbo, sva bila zelo ogorčena, da seje sodišče spustilo tako nizko. Kdo bo sedaj verjel sodišču, da dela pošteno? Na sodišču sva se oglasila pri gospodu Breclju in ga povprašala o zadevi. Dejal je, da nimava nobene pravice za pritožbo in daje zanjo že itak prepozno. Vinice, Starega trga itn.; lahko odločajo le o svojem območju! Poslanci občine Črnomelj pa naj še naprej ploskajo in dajejo podporo občinskim možem, ki v svojem dvajset in večletnem mandatu na občini niso mogli prikazati pozitivnih rezultatov svojega poslanskega dela. Mogoče jih bodo sedaj, pred upokojitvijo? V. S. Niso šli v boj proti veri Vprašala sva ga, zakaj nam niso poslali obrazložitve domov, pa ni vedel kaj povedati. Sprašujeva se, zakaj potem rišejo zebre po cestah in postavljajo prometne znake, zakaj omejujejo hitrost, če človek ni varen niti na prehodu za pešce! Nevestni voznik te enostavno povozi in telesno poškoduje, sodišče pa ga oprosti krivde. Ob tej priložnosti prosiva voznika, ki je ustavil vozilo pred prehodom za pešce in dal hčerki prednost, naj se nama javi zaradi obnovitve postopka, ZLATKA IN TONE STRAHAM, Bršljin 53 Iz letne skupščine Zveze združenj borcev Dolenjske Toplice V nedeljo, 7. marca, so imeli člani ZZB NOV letni občni zbor v mali dvorani zdraviliškega doma. Čeprav je bilo vreme slabo, se je zbora udeležilo kar lepo število članov. Po izčrpnem poročilu, ki ga je dal predsednik Metod Rom, in poročilu člana občinske skupščine ZZB NOV, tovariša Pirca, so ob Zdravljici razvili svoj prapor. Po tem seje razvila živahna razprava, saj so v tem letu pomembne obletnice, ki spominjajo, kaj se je dogodilo pred petdesetimi leti; tu je obletnica prvih slovenskih divizij partizanske vojske in korpusov, pomembna je tudi obletnica volitev v prvi slovenski parlament, kije zasedal leta 1943 v Kočevju; na topliš-kem območju je še sedaj živih nekaj odposlancev, ki so se ga udeležili. V tem letu mineva 50 let od prvega kongresa slovenske protifašistične mladine in žena. Borci in pripadniki OF, sedaj člani tega zbora, ugotavljajo, daje bil slovenski protifašistični boj najbolj zasramovan od vseh protifašističnih gibanj v Evropi. Veterani ugotavljajo, da niso šli v boj proti veri, saj je bila večina njih verna, ampak so prijeli za orožje, da izženejo okupatorja iz naše dežele. Zaskrbljujoče so se člani združenja pogovarjali o vse večji brezposelnosti in ropanju slovenskega premoženja po naših tovarnah. Vsi prisotni so ponovno izrekli zaupanje staremu odboru, ki je v preteklem obdobju zelo dobro vodil zbor. Spomnili so se tudi umrlih članov in ugotovili, da je povprečna starost članov topliškega združenja čez 70 let. Soglašali so tudi, da nikoli ne bodo podpihovali nacionalizma, raje bodo vsakemu ponudili pomoč. TONE VIRANT Ni poražencev, so samo zmagovalci Nevenka Ravnohrib bo odšla v Schladming Pokljuka je 10. in 11. marca gostila mlade športnike. V sredo, 10. marca, se je namreč začela 3. specialna zimska olimpiada duševno prizadetih oseb Slovenije, povabili pa so tudi tekmovalce iz Avstrije in Hrvaške. Tako je 21 ekip z več sto tekmovalci pomerilo svoje moči v alpskih in nordijskih disciplinah. Iz novomeške VDC so se iger udeležili štirje telovadci. Danica Gliha je v teku na 1 kilometer zasedla 4. mesto, v lažjem veleslalomu sta Nevenka Ravnohrib in Franci Komljanec osvojila srebrni medalji, Aleš Prpar pa je v težjem veleslalomu zasedel peto mesto. Za slovenske tekmovalce je bila to zadnja preizkušnja pred 5. specialno zimsko olimpiado v Schladmingu od 21. do 27. marca. Slovenija je od letos polnopravna članica svetovnega specialnega olimpijskega gibanja. S tem se je pridružila univerzalni ideji, ki ne pozna poražencev, temveč le zmagovalce, kajti z voljo, mnogimi treningi, veliko motivacijo premagati okorelo motoriko, posledice cerebralne paralize, epilepsijo in druge težave, zares pomeni biti zmagovalec. Med 1500 športniki iz 58 držav bo 12 tekmovalcev zastopalo tudi barve Slovenije. Z Dolenjske bo odšla v Schladming Nevenka Ravnohrib, varovanka VDC Novo mesto. Številne treninge, ki so za to potrebni, kot tudi udeležbo na tekmovanjih nam je letos uspelo organizirati s pomočjo donatorjev, ki se jim ob tej priliki najlepše zahvaljujemo. Denarno so nas podprli: Občina Novo mesto, Tilia, Dolenjski list, Mercator Standard, Termolehnika, Obrtna zbornica Novo mesto, Gorjanci - Avtobusni promet, Ergo Dvor, Bine Bajc, Tone Furlan, Novotehna. Vsem se iskreno zahvaljujemo. ALENKA PODKRIŽNIK Živi z bolniki in zanje Portret dr. Katice Kvasič, specialistke za medicino dela Prostor je nekakšno zrcalo človeka. Kdorkoli je žc to misel izrekel, je imel prav. Vsaj za dr. Katico Kvasič, ki že dolgo vodi novomeški dispanzer za medicino dela, to drži kot pribito. Veliko zelenja, slike na steni, nekaj vejic ali cvetov, ki te z njene mize spomnijo, kateri letni čas je, in že izpuhti iz človeka vsaj polovico tesnobe, s katero je stopil čez prag. No, dr. Katice Kvasič nisem obiskala iz zdravstvenih razlogov, k njej me je privedla poklicna radovednost, kako ji kot specialistki, ženi, materi dveh otrok in tako urejeni ženski uspe domala vse. Njene korenine so pognale v Gospiču, lepo, čisto slovenščino pa ji lahko zavida veliko nas Slovencev. “Moje prepričanje je, da se približaš pacientu samo v njegovem jeziku. Pa to ni edini vzrok, da mi slovenščina leži, kot temu rečemo. Novo mesto s Kapitljem, starim Bregom, zelenim vencem Krke mi je tako prirastlo k srcu, da bi se težko ločila od njega. Zame je to najlepše mestece v Sloveniji. Sploh pa je moje življenje kakor tudi življenje družine vse od končanega študija naprej najtesneje povezano z Dolenjsko in njenimi ljudmi,” pravi dr. Kvasičeva. Leto 1966 ji bo ostalo vedno v spominu. Diplomirala je, opravila staž v novomeški bolnišnici, z dr. Kvasičcm sta uzakonila študentsko ljubezen in za uspešen konec natrpanega leta se jima je rodil prvorojenec. Dr. Katica se rada spomni njunega začetka v Semiču. Belokranjci so po njenem mnenju ljudje odrptih src. Rada bi ostala tam, ko bi je ne bila premamila želja: naprej! Specializacija, ki si jo je izbrala, je zelo razvejena in zahtevna, toda dr. Katice niti rojstvo hčerke ni spravilo z začrtane poti. Da čas in trud nista bila zaman, dokazuje priznanje dr. Ivana Hribernika za njeno uspešno delo, ki ga je prejela lani v Ankaranu. Zahteven poklic, gospodinjstvo, ki ga vodi sama, da materinstva sploh ne omenim... Le kako? “Gre, mora. Priznam pa, da mi zmanjkuje časa za stvari, ki so me včasih osrečevale. Delavnik od jutra do večera me za marsikaj prikrajša. Včasih bi tako rada prebrala kaj lepega, si ogledala dober film, toda zjutraj moram zgodaj vstati. Delo je prvo, moji pacienti ne čakajo. Skoraj lahko trdim, da ogromen kos življenja živim z njimi in zanje. Veliko je takih, ki sem jih spremljala od zelenih študentskih let do upokojitve. Stari znanci smo, prijatelji. Najhuje mi je, če komu ne morem, ne smem ustreči. Posebno zdaj, ko so časi težki, pride do neljubih, zamer. Naj povem čisto vsakdanji primer. Človek se je s težavo prikopal do delovnega mesta. Ko pa ves srečen pride v ordinacijo, atest pokaže, da slabo vidi ali ima drugo pomembno telesno okvaro. V takih trenutkih sc počutim tako nebogljena, saj vem, da je vsaka beseda v tolažbo puhel nič. Pa bo vse več, preveč podobnih žalostnih resnic.’* JANJA KASTELIC Z delom premaguje bolezen Darinka Tisu se ne da — Prevzela celo mentorstvo DarinkaTisu seje rodila 13. julija 1943v Hrastovici pri Mokronogu. Težko bolezen premaguje s skrbjo za družino ter s konjički, kot so pletenje, šivanje, sprehodi, gledanje TV, branje knjig in revij. Zelo rada gre na obiske, kjer z ljudmi ob skodelici kave poklepeta. O bolezni pove zelo malo, več govori o tem, kaj bo še spletla. Osnovno šolo je obiskovala v Mokronogu, poklicno kmetijsko v Kranju. Zaposlena je bila v Rašici Gameljne vse do poroke z. možem Brankom leta 1964. V Jurčičevi 15 v Trebnjem sta si zgradila dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: hčerka Darinka, ki je poročena in ima tri otroke, in sin Branko, ki študira v Ljubljani strojništvo. Darinka nenehno skrbi za svoje vnučke, radi so pri njej v varstvu, kako tudi ne, saj je prava ljubiteljica otrok, povrhu tega pa jim splete oblačila. Pred petnajstimi leti seje Darinke lotila sklepna revma, zaradi katere je bila invalidsko upokojena kot varuška VVZ Trebnje. Zdravje je iskala po bolnišnicah, zdraviliš- čih, pri bioenergetikih. Včlanila se je v društvo invalidov, pa ne samo to, prevzela je mentorstvo pletilske-ga krožka, v katerem je 12 članic. Zbirajo sc enkrat tedensko. S svojo prijaznostjo bodri k večjemu napredku tega krožka. Zanimivo pa je to, da ona, čeprav težko dela, največ splete, in to najbolj zahtevne vzorce iz raznih revij. Darinka pravi: »Nikoli mi ni dolgčas, čeprav je moja neljuba spremljevalka bolečina vedno z menoj in v meni.« Pridružite se ji lahko ob sredah popoldan. R. M. BISERNA POROKAMA ČATEŽU OB SAVI - 28. februarja sta v cerkvi sv. Jurija na Čatežu ob Savi obhajala biserno poroko Franc in Antonija Buaič iz Podgračenega. Oba izhajata iz dnižin, kjer je bilo po deset otrok. Zanimivo je, da ima oče Franc še danes živih kar sedem bratov in eno sestro, ki so se vsi udeležili tega slavja. V zakonu se jima je rodilo šest otrok zdaj živijo samo še trije. Med vojno je vsa družina prenašala težo pregnanstva na Hrvaškem. BLsemoporočenec je pri svojin 87 letih neverjetno čil in zdrav. Še zdaj pogosto zajaha svojo kobilico in gre z njo za več ur po travnikih in skozi vinograde in gozdove tja do Stojdrage. Je namreč veliki prijatelj narave. V roke pa rad vzame tudi časopis in dobro knjigo, ki sta njegova zvesta spremljevalca. Sogovornik v njem takoj spozna načitanega človeka z izrednim posluhom za vrednote, ki naj bi bogatile vsakega slovenskega človeka. Mati Antonija je znana po svoji podjetnosti. Sc zdaj prideluje na koščku svoje njive razne pridelke, ki jih potem prodaja na brežiški tržnici. Mnogi so poznali njen doma pečeni knth in zdrave pridelke in jih radi pri njej kupovali. Tako sta oba s svojo pridnostjo in lepim zgledom vplivala na svoje otroke, vnuke in pravnuke. Zaželimo jima, naj ju Bog še naprej taka ohrani, jima nakloni lepo starost in mimo življenje. JOŽE. PACEK fflMHMEfMS »» JLWŠM RA ZMIŠLJANJE O KR UHU — Na naši šoli smo letošnji kulturni praznik obeležili malo drugače. V obliki projektnega dela smo razmišljali o kruhu. V naših lončkih je vzklilo zrnje, raziskovali smo zgodovino žit in pekov. Mline nekoč in danes na Radulji in njenih pritokih. Uprizorili smo žetev in mlačev nekoč. V program smo vključili tudi ljudska godca in starše, ki so predstavili »pesem cepcev«, ljudske šege in navade ob žetvi in mlačvi ter ljudsko obrt. Ob zaključku smo razstavili posevke, zrnje, različne vrste moke, predstavili smo obrat testenin iz Sranj. Likovniki so izdelali krušno peč, ob katero smo zložili pripomočke za peko kruha. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska 18 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO 1. s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIKA RAVNATELJA za mandatno obdobje 4 let Pogoji: — visoka ali višja izobrazba — pravnik — ekonomist — ali diplomant druge družboslovne fakultete — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA z znanjem osnov računalništva — prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami Prošnje z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naš naslov najkasneje do 26. 3.1993. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključenem roku za zbiranje prijav. (Pl-KZ "KRKA" P E a4.uosi:kvis POT NA GORJANCE 8 NOVO MEST O SADJARJI IN VINOGRADNIKI! Spet je prišla pomlad. Z njo pa tudi vsakoletna pomladanska sadjarska in vinogradniška opravila. Skrajni čas je že, da poskrbite za svoje sadovnjake in vinograde. KAKO? oglasite se v novomeškem AGROSERVI- SU, kjer se boste lahko posvetovali z njihovo strokovno službo, hkrati pa boste vse potrebno tudi nabavili. Poleg zaščitnih sredstev in škropiv ter vsega potrebnega orodja lahko po ugodnih cenah nakupite tudi trsne sadike. Za obisk se priporočamo! Iščete nov poslovni prostor v Metliki? Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovncm centru v Metliki prodamo ali oddamo v najem popolnoma nove poslovne prostore. Primerni so za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti. Izbirate lahko različne velikosti, poleg tega pa poslovne prostore lahko tudi prilagodimo vašim potrebam. Najmanjša enota je 40m2. Nudimo ugodne prodajne cene - od 800 do 1400 DEM/m2 in zelo ugodne kreditne pogoje! Rok izročitve: julij 1993 Ogled prostorov predvidoma vsak petek po predhodnem dogovoru. Za informacije in ogled prostorov se oglasite na: SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o. Slovenska 54, 61000 Ljubljana telefon: 061/313-468, 301-632 telefaks: 061/121-202 U/rocl/Tu>itwr 'bohunjrAtcja/ lija/ PRI MINISTRU ZA ŠOLSTVO V potek, 12. marca, smo bili učenci z osmih osnovnih Sol na obisku pri ministru za Šolstvo in šport dr. Slavku Gabru. Srečanje je organiziral urednik revije Čcbljanče, revije za mlade. Minister je prisluhnil našim željam in predlogom. Tudi na vprašanja je odgovarjal obsežno. Pogovor je tekel o napovedanem ocenjevanju, o zgodnejšem poučevanju tujih jezikov, o eksternem preverjanju znanja, o denarnih težavah ob obiskih gledaliških in opernih predstav, ogledih sejmov, pri čemer nam zaenkrat žal ne more pomagati. Ob koncu je vsak učenec dobil knjigo pravljic in pico. Želimo si, da bi se naši predlogi in želje uresničile, četudi šele potem, ko bomo mi že končali šolanje. URŠKA RATAJC 6. b, OŠ Trebnje POSAVSKI SADJARJI V ARTIČAH Pridelovalci sadja imajo vsako leto seminarje. Največkrat jih imajo spomladi. Prejšnja leta je bil seminar v Brežicah, ker pa je v KS Artiče zelo veliko sadjarjev, je bil letos v Artičah. Predavalo je več agronomov. Ker je v naši okolici največ jablan, so predavali o bolezni le- teh. Povedali so, katera škropiva morajo uporabljati proti kateri bolezni. Po prvem predavanju je bilo v šoli kosilo, popoldan pa so nadaljevali z delom. Na seminarju je bilo veliko sadjarjev iz celega Posavja. Upamo, da so s seminarja odnesli veliko znanja o pridelavi sadja. DARJA CERJAK novin. krožek OŠ Artiče GOSPODINJSKI PROJEKT Osmi razredi smo imeli letos gospodinjstvo v obliki projekta. Razdelili smo sc v pet skupin in vsaka je obdelovala svojo temo. Ena skupina je obdelovala kruh, druga -stročnice, tretja meso, nato sadje, zelenjavo in nazadnje testenine in žito. Ko je vsaka skupina izdelala svoj plakat, je nastopil najprijetnejši del - kuhanje. Vsaka skupina je skuhala nekaj iz svojega področja. Potem smo seveda svoje neuspele in uspele dobrote tudi poskusili. Na koncu smo o svojem delu poročali v razredu ih plakate ter vzorec hrane razstavili v jedilnici. PETRA MALENŠEK Mladi novinar OŠ Dol. Toplice VAS GABRIJELE Na griču nad Krmeljem leži vas Gabrijele. Tukaj živim in to je moja vas. Najstarejši del naselja je v spodnjem delu vasi. Najstarejša hiša v vasi je Jelenčcva. To je mogočna kmečka hiša, saj so bili Jelcnčovi nekoč edini svobodni kmetje. Niso dajali graščakom desetine in niso hodili na tlako. Podobo vasi daje cerkev sv. Lenarta. Zgrajena je bila v 17. stoletju. Obnovljena je bila po potresu leta 1895, lansko leto pa je dobila novo fasado. LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj ČETRTEK, 18. III. SLOVENIJA 1 10.10 - 23.05 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.25 TEDENSKI IZBOR ŽIV IN ZDRAV, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.05 FILMSKO POPOLDNE 14.05 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 12/13 14.30 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 13/21 15.20 IZ OČI V OČI, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA nemška nadalj., 7/7 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME. ŠPORT SLOVENIJA 2 10.15 - 23.40 Teletekst 10.15 Video strani - 10.25 Tedenski izbor: Poljska; Sanjska potovanja (2/12); 10.50 Športna sreda: nogomet Milan:Porto (posnetek); jecp rally, reportaža - 13.00 Poročila - 16.20 Oči kritike (ponovitev) - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 SP v hokeju na ledu: Slovenija:Kazahstan 22.10 Glasbeni utrinek - 22.15 TV jutri - 22.20 Sova: Ona in on (amer. naniz., 2/13); Odletel bom (amer. nadalj., 14/ 21) - 23.35 Video strani PETEK, 19. III. SLOVENIJA 1 11.25 - 23.55 TELETEKST 11.40 VIDEO STRANI 11.50 TEDENSKI IZBOR OVČAR HOBO, amer. naniz., 2/12 VIDEOŠPON 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 ONA IN ON, ponovitev amer. naniz., 2/13 15.10 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 14/21 16.00 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 7/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 Ul)CKLEBERRY FINN IN PRIJATELJI, angl. nadalj., 2/26 17.40 PRVI USPF.Hi 17.45 VČASIH TUDI ČARAMO, 3/4 18 00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 OČE, SIN IN IJUBICA, amer. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 8.25 - 1.30 Teletekst 8.40 Video strani - 8,50 Tedenski izbor: Ze veste?; 9.25 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 SKB-nepremičnine & leasing d.o.o. GLASBA JE iivuBma Pomlad je najlepši in nabolj težko pričakovani letni čas in letos bo nastopila v počastitev naše oddaje Glasba je življenje točno v soboto, 20. marca, ob 15. uri in 41 minut. Še najbolj pa smo veseli, da nam jo je najbolj uspelo polepšati Janezu Holsedlu iz Petanjcev 51 d pri Tišini. Vas zanima zakaj? Zaključili smo Avtoimpexovo akcijo »Srečna petstotica«, v kateri je bilo 500 kupcev Skodovih avtomobilov kandidatov za še eno »škodo«. Minister za notranje zadeve Ivo Bizjak seje odločil za številko 376 in avto Škoda favorit je tako prišel v roke Janezu Holsedlu, ki je avto plačal J 0. februarja v Murski Soboti. Želi si avto rdeče barve in še ne ve, kaj bo z njim. Čestitamo! Prav na pomladni dan imam gosta, ki je najbrž kar precej postoril okrog slovenske pomladi in je sedaj minister za notranje zadeve. Gospod Ivan Bizjak, doma iz Bele pri Preddvoru, podpredsednik slovenskih krščanskih demokratov, oče štirih otrok, po izobrazbi matematik. Minister Bizjak ima zelo rad glasbo, predvsem priredbe klasike, evergreene in tudi popevke, če imajo besedilo, ki kaj pove,. Ni pa navdušen nad bučno glasbo. Pel je v raznih zborih, tudi skupaj z ministrom za zunanje zadeve Lojzetom Peterletom. Na vprašanje, če se mu zdi, da deluje državni zbor razglašeno, je odgovoril: »Takih zborov nisem nikoli ocenjeval po uglašeno-sti. Tak zbor mora delovati malo razglašeno, če hoče odigrati svojo vlogo. Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi bili ubrani enoglasno « V prejšnji oddaji smo razpisali nagradno igro Eurosong 93. Zanimalo nas je, katera pesem vam je bila najbolj všeč. Lestvica, ki ste jo sestavili vi, dragi poslušalci, se nekoliko razlikuje od uradne. Najbolj vam je bila všeč Darja Švajger s pesmijo Naj vidimo ljudi; na drugo mesto ste postavili ansambel Čudežna polja s pesmijo Nekdo igra klavir, za njimi Regino in Naj ljubezen združi vse ljudi, Helena Blagne s pesmijo Vzemi me nocoj je pristala na četrtem mestu in šele napetem je uradna zmagovalka Tih deževen dan v izvedbi En X banda. Žreb pa je določil takole: 1. nagrado, walk-man Avtomotorja iz Celja, prejme Marjeta Čampa, Kebetova 3, Kranj; 3 kg prave kave Droga & Man Cof-fee bomo poslali Klavdiji Stropnik v Braslovče, Rokovlje 3, 3 kasete Moped showa pa Sebastjanu Elsnerju v Dobrunje, pot na Visoko 11 b. Na slišanje v soboto. Simona H20 - 9.55 Svet. pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), I. tek - 10.50 Tedenski izbor: Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj., 7/7) - 11.40 SP v rokometu (m) - 12.55 Slalom (ž), 2. tek -13.40 Video strani - 14.20 Osmi dan (ponovitev) - 15.10 Mostovi - 15.40 Tok tok (Kontaktna oddaja za mladostnike) - 16.25 SP v hokeju, skupina C (prenos) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroritem (21. oddaja) - 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.10 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 22/28); 23.00 Odletel bom (amer. nadalj., 15/21); 23.45 Tetovirano srce (nemški film) - 1.20 Video strani SOBOTA, 20. III. SLOVENIJA 1 9.20 - 1.25 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR: 9.45 RADOVEDNI TAČEK 10.00 ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj., 3/5 10.30 RISANKA 10.45 TOK TOK 11.30 OČE, SIN IN LJUBICA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.20 FILMSKO POPOLDNE 14.20 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 22/28 14.50 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 15/21 15.35 Ciklus filmov F. Čapa: MOŽJE BREZ KRIL češki film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 7/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBLIA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 TVARIETE 21.30 NA DNU, brazilska nadalj., 3/5 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 8.30 - 1.15 Teletekst 8.45 Video strani - 8.55 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 23/26); 9.05 Zgodbe iz školjke - 9.55 Veleslalom (ž), L tek - 11.00 Tedenski izbor: Klub klobuk; Denvcr, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz., 20/20); 12.55 Veleslalom (ž), 2. tek - 13.45 Operne zgodbe: F.rnani (II)., zadnja oddaja) - 16.40 Moja knjiga o džungli (23/27) -17.00 Športna sobota -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 7/7) - 21.00 Slovenski magazin - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Sova: AIo, alo (angl. naniz., 3/18); 23.00 Odletel bom (amer. nadalj., 16/21); 23.45 Rapsodija v rumenem (franc.-švicarski film) NEDELJA, 21. III. SLOVENIJA 1 7.50 - 23.35 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev KAJ MORA SOVA OPRAVITI SPOMLADI HUCKLEBERRY FINN !N PRIJATELJI, ponovitev angl. nadalj., 2/26 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENSKA IJUDSKA GLASBILA IN GODCI: ŽVEOLA 12.20 AYLLU, glasb, oddaja 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL NIKA ZAJCA 13.00 POROČILA 13.05 TVARIETE, ponovitev 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 ALO, ALO, ponovitev angl. naniz., 3/18 15.10 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 16/21 15.55 VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj,, 1/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 23/27 17.30 KALEJDOSKOP, amer. film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 PODARIM - DOBIM 20.55 KRKA, POROČILO O REKI 21.40 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 22.15 DNEVNIK 3, VREME SLOVENIJA 2 8.45 - 0.30 Teletekst 9.00 Video strani - 9.10 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 10.10 Na dnu (brazilska nadalj., 3/ 5); 11.00 Mostovi - 11.30 Rolkarji iz lus Angelesa (amer. film) - 13.00 Poročila - 13.25 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Zmagoslavje ljubezni (posnetek predstave PDG Nova Gorica) - 21.55 Glasbeni ulrinek - 22.00 TV jutri - 22.05 Sova: Hal Roach predstavlja: Ljubi jih in joči (amer. burleska, 2/29); Odletel bom (amer. nadalj., 17/21); Hiša iz kart (finska nadalj., 3/5) - 0.20 Video strani PONEDELJEK, 22. III. SLOVENIJA 1 10.40 - 23.15 TELETEKST 10.55 VIDEO STRANI 11.05 TEDENSKI IZBOR 11.05 OVČAR HOBO, amer. naniz., 3/12 11.30 FORUM 11.45 TV MERNIK 12.00 PODARIM - DOBIM 12.30 ANSAMBEL NIKA ZAJCA 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 7/7 14.00 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 LJUBI JIH IN JOČI, ponovitev amer. burleske, 2/29 (ČB) 14.35 ODLET EL BOM, amer. nadalj., 17/21 15.20 KAVBOJ IN DAMA, amer. film (LB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATEIJF.V, angl. naniz, 6/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA ST EZA 20.30 BOBENČEK 21.30 MEDNARODNA OBZORJA: AVSTRIJA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT TOREK, 23. III. SLOVENIJA 1 9.10 - 22.50 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 T EDENSKI IZBOR 9.35 OVČAR HOBO, amer. naniz, 4/12 10.00 3/4 URE 10.45 SLOVENSKI MAGAZIN 11.15 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 7/8 12.00 ZELENA URA 13.00 POROČILA 13.05 MEDNARODNA OBZORJA: AVSTRIJA, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE: 14.45 NAJST RAŠNEIŠI UMOR, ponovitev angl. naniz, 3/6 15.15 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 18/21 16.00 HOLLYWOOI) SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije, 11/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj, 4/5 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: LEPI TRENUT KI V CIRKUSU, I. del 21.45 NEBESA MORAJO POČAKATI, angl. dok. serija, 3/4 22.15 DNEVNIK 3, VREM F, ŠPORT SREDA, 24. III. SLOVENIJA 1 9.55 - 0.30 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 OVČAR HOBO, amer. naniz, 5/12 10.45 SPREHODI PO SPARI LJUBLJANI, 8/9 11.10 MARIE CURIE, franc, nadalj, 5/6 12.00 NOVOSTI ZALOZB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVIJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 13.45 VIDEO STRANI 14.05 ULMSKO POPOLDNE: 14.05 V AVIOBUSU, ponovitev 9. epizode angl. naniz. 14.30 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj, 19/21 15.15 DETEKTIV, ponovitev franc, filma 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.5j) BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.25 FILM TEDNA EVROPSKA KINEMATOGRAFIJA: EVROPA, danski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI 22.50 OBISKI 0.20 VIDEO STRANI DOLENJSKI UST 2274) 18. marca 1993 mame Inplet Sevnica vam ob materinskem dnevu iskreno čestita. Za darilo vam podarja možnost celodnevnega nakupa, in sicer od 18. 3. do 25. 3. 1993 od 7.—18. ure, v soboto, 20.3.93, pa od 8. — 12. ure. Pestra ponudba enobarvnih in potiskanih materialov; ugodne znižane cene in ugodni plačilni pogoji so pripravljeni v Inpletu prav za VAS. A veš,da mi je kolegica povedala, da ji je mož rekel,da je teta zvedela, da bodo zaprli trgovino Benetton____^ MAKO d.o.o. Cesta bratov Cerjakov 42, 68250 Brežice tel. 0608/61-145, fax. 0608/62-405 Ugodna ponudba kmetijskih strojev in rezervnih delov BCS 622 benzin — petrolej 347.445,00 SIT BCS 622 benzin 358.575,00 SIT BCS 622 diesel 433.545,00 SIT BCS 602 benzin 194.145,00 SIT BCS 603 benzin 214.200,00 SIT BCS KOSA 127 cm 2.354,00 SIT BCS DUPLEX 229.425.00 SIT Nahbrtna bakrena škropilnica 7.918,00 SIT Kawasaki BK 39.987,00 SIT Aparat za pranje 130 barov 35.765,00 SIT Cene so brez davka. Na zalogi imamo vse rezervne dele in zagotovljen servis. PLAČILO na obroke, za takojšnje plačilo 5% popust ali »Gratis« aparat za pranje s toplo vodo 130 barov. ADRIA ČARA VAN d.d. Novo mesto Zagrebška 20, Novo mesto objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo nepremičnin Tovarne prikolic Brežice: 1. Tovarna ima zunanje urejen in ograjen kompleks v skupni izmeri 44.830 m2, v katerem je zajeta tudi dovozna asfaltirana cesta, dvorišče in utrjene površine v izmeri 33.435 m2 od tega v asfaltni izvedbi cca 6000 m2. 2. Skupaj ima 9.185 m2 pokritih površin namenjenih za: — Proizvodne prostore 7.350 m2 — Jeklene nadstrešnice 780 m2 — Upravo sanitarni aneks 600 m2 — Prostori energetike (brez servisa) 140 m2 — Skladišče vnetljivih snovi 13 m2 — Vratarnica s kolesarnico 144 m2 3. Tovarna ima: — Lastno trafo postajo moči 630 kV — Toplotna postaja z dvema kotloma moči 2 MW in mazut-no postajo 80 m3 — Kompresorska postaja moči 2x6 m3/min tlaka 8atm — Telefonija z 20 parnim kablom — Kanalizacija, meteorna in fekalna, z lastno čistilno napravo — Vodovodno in hidrantno omrežje — Kompletno vgrajene instalacije — Odkup je možen v celoti ali po delih — Prednost pri odkupu bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo poleg ostalih pogojev ponudili tudi delno zaposlitev delavcem Tovarne prikolic Brežice — Na zbiranju ponudb lahko sodelujejo tako pravne kot fizične osebe Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 068/23-202, int. 320, g. Zorko. » Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov ADRIA CARAVAN d.d., Zagrebška 20,68000 Novo mesto,s pripisom »Zbiranje ponudb« MILO Italijanska in domača keramika, na zalogi 150 različnih tipov; GOTOVINSKI POPUST na tri (3) čeke brez obresti ali NA OBROČNO ODPLAČEVANJE — minimalne obresti. Ponujamo tudi pohištvo vseh vrst, UVOŽENE usnjene garniture ter program ALEA, TOM in KOT — po tovarniških cenah: v salonih MIKO: — CKŽ 100, Krško, tel. 0608/31-302 — Resljeva 2, Novo mesto, tel. 068/28-950 — Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950 — NHM 17, Sevnica, tel. 0608/81-734 — Obrtna cona 55a, Boštanj, tel. 0608/81 -530 — Milavčeva 8, Brežice, tel. 0608/61 -712 VABLJENI!!!! FIRST' ROTOTE ^ Radegunda 54 SLO-63330 Mozirje tel.: 063/832-222 tel/fax: 063/831 -697 IŠČEMO AKVIZITERJE za prodajo: regulacijskih avtomatik, motornih ventilov in regulacijskih motorjev za centralno ogrevanje. Nudimo dober zaslužek! Pisne prijave pošljite v roku 8 dni ali pokličite po tel. št. 063/831 -697, 063/832-222 V v IMAM PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANI E PRI TRIGLAVU n " i'i iiu ii«ii»i lir r GsiotsMora AVTOHIŠA IN OPRAVITE REGISTRACIJO VAŠEGA VOZILA. OD MESECA MARCA DALJE LAHKO PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE SKLENETE TUDI NA SKLEPALNEM MESTU SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS 942 m2 603 m2 588 m2 335 m2 LESO Črnomelj Črnomelj Belokranjska cesta 40 68340 Črnomelj objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo nepremičnin: 1. Poslovnih in pomožnih prostorov Obrata Mizarstvo Leso Črnomelj, ki leži v industrijskem kompleksu Črnomelj a) Pokrite površine 2.468 m2 namenjene za: — Proizvodne prostore — Skladišče — Nadstrešnice — Upravno sanitarni prostor — Vgrajene kompletne instalacije b) Obrat ima zunanje urejen in ograjen kompleks v skupni izmeri 4.652 m2. Dvorišče v kompleksu obrata je utrjeno in asfaltirano v izmeri 1.484 m2 in 500 m2 v makadamski izvedbi. c) — Obrat je priključen na javno elektroomrežje z močjo 162 kW — Hišna telefonska centrala s 5 linijami — Termobloki za ogrevanje moči 175 kW in cisterno kapacitete 8000 I — Kompresor 1250 l/min — Silos za lesne odpadke kapacitete 30 m3 2. Proizvodnih in poslovnih prostorov obrata Semič a) Skupaj ima 1.469 m2 pokritih površin: — Proizvodne prostore 996 m2 — Prostori žagalnice 136 m2 — Zaprti skladiščni prostori 26 m2 — Nadstrešnice 64 m2 — Prostori energetike 97 m2 — pisarniški prostori 30 m2 — Sanitarije, menza s kuhinjo 120 m2 — v objektu so vgrajene vse instalacije — Energetski objekt s kotlom za lesne odpadke in premog moči 520 kW — Trato postaja instalirane moči 170 kW b) Tovarna ima zunanje urejen in ograjen kompleks v skupni izmeri 14.779 m2. Dvorišča, parkirišča in cestišča znašajo 2.354 m2 od tega 854 m2 v asfaltni izvedbi. — Odkup je možen v celoti ali po delih. — Prednost pri odkupu bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo poleg ostalih pogojev ponudili tudi delno zaposlitev delavcem Lesa Črnomelj d.d. — Na zbiranju ponudb lahko sodelujejo tako pravne kot fizične osebe. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 068/23-202, int. 320,inž. Zorko. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov ADRIA CARAVAN Novo mesto, Zagrebška 20, 68000 Novo mesto, s pripisom »Zbiranje ponudb« časopis slovenskih delavcev OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. Zalog 21, 68001 Novo mesto, p.p.10 tel.: 068/22-855, 84-644 Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši ! - modularni blok 33 SIT / kos - Schiedel dimnik (16 cm ) 2850 SIT / m - Perlit 822 SIT/vreča - Term on 1018 SIT / vreča - ploščice Gorenje, Keramix od 450 SIT / m 2 - parket klasični - hrast 1782 SIT / m2 1. ki. - parket panel 2772 SIT / m 2 l.kl. - iverica 1887 SIT / plošča - lepilo za ploščice 861 SIT / 25 kg - betonska mreža, 9/6, 3410 SIT / kom - kanalizacijska plastika (110 mm ) 499 SIT / m1 - belton 500 SIT / liter - lesoton 422 SIT / liter - pomivalna korita od 4900 do 9800 SIT / kos - splakovala ik Ciklon 3740 SIT /kom - talni sifon in koritni sifoni od 500 SIT / kom Organiziramo dostavo na gradbišče. , DOLENJSKO POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD p.o. NOVO MESTO C. herojev 78, 68000 NOVO MESTO Tel.: 068/21-259, fax.: 068/24-403 RAZPORED CEPLJENJA PSOV V NOVEM MESTU PONEDELJEK, 22. 3.1993 ob 8.00 uri Drska ob 8.30 uri Srebrniče ob 9.00 uri Zalog ob 9.30 uri Potok ob 10.00 uri Praproče ob 10.30 uri Jurka vas ob 11.00 uri Vavta vas ob 11.30 uri Drgaja sela ob 12. uri Rumanja vas TOREK, 23. 3. 1993 ob 8.00 uri Cegelnica ob 8.30 uri Češča vas ob 9.00 uri Prečna ob 9.30 uri Podgora ob 10.00 uri Dol. Straža ob 11. uri Gor. Straža ob 12.00 uri Gor. Polje SREDA, 24. 3. 1993 ob 8.00 uri Soteska ob 9.00 uri Podhosta ob 10.00 uri Podturn (Štravs) ob 11. uri K. Poljane ob 12.00 uri Dol. Toplice ČETRTEK, 25. 3.1993 ob 8.00 uri Dol. Kronovo ob 8.30 uri Prinovec (Črtalič) ob 9.30 uri Š. Toplice (Udovč)ob 9.00 uri Zajčji vrh ob 10.00 uri Brezovica (Hiti) ob 9.30 uri Vel. Orehek ob 10.30 uri Šmarjeta PETEK, 26. 3.1993 ob 8.00 uri Ruperč vrh ob 8.30 uri Birčna vas ob 9.00 uri Uršna sela — vas ob 9.30 uri Laze ob 10.00 uri Uršna sela — zad. dom ob 11.00 uri Dobindol ob 11.30 uri Gor.Sušice ob 12.00 uri Dol. Sušice SOBOTA, 27. 3.1993 ob 8.00 uri Gotna vas ob 9.00 uri Črmošnjice ob 9.30 uri Dol. Težka voda ob 10.30 uri Nova Gora ob 11.00 uri Vel. Cerovec ob 11.30 uri Podgrad PONEDELJEK, 29. 3. 1993 ob 8.00 uri Ratež ob 9.00 uri Vel. Brusnice ob 10.00 uri Gor. Suhadol ob 10.30 uri Dol. Suhadol ob 11.30 uri Gaberje TOREK, 30. 3.1993 ob 8.00 uri Vrhe ob 8.30 uri Dolž ob 11.30 uri Gorenja vas SREDA, 31.3. 1993 ob 8.00 uri Jablan ob 9.00 uri Goriška vas ob 10.00 uri Sred. Globodol ob 11.00 uri Jordan Kal ob 11.30 uri Biška vas ob 12.30 uri Jablan — Šranga PETEK, 2. 4.1993 ob 8.00 uri Gor. Kamenje ob 9.00 uri Dol. Karteljevo ob 10.00 uri Kamen vrh ob 11.00 uri Dol. Kamence ob 11.30 uri Gor. Kamence SOBOTA, 3. 4. 1993 ob 8.00 uri Bajnof ob 9.00 uri Otočec ob 10.30 uri Stari Grad ob 12.00 uri N. mesto — vet. post. ZAMUDNIKI, 10. 4.1993 ob 8.00 uri Novo mesto — veterinarski zavod RAZPORED CEPLJENJA PSOV V ŠKOCJANU ob 10.00 uri Stopiče ob 11.00 uri Stranska vas ob 12.00 uri Dol. Lakovnice ČETRTEK, 1.4. 1993 ob 8.00 uri Mirna peč ob 9.00 uri Žel. postaja ob 10.00 uri Dolenja vas ob 11.00 uri Šentjurje ob 12.00 uri Potočna vas PONEDELJEK, 5. 4.1993 ob 8.00 uri Šmihel ob 9.00 uri Škrjanče ob 10.00 uri Vel. Podljuben ob 10.30 uri Mali Podljuben ob 11.00 uri Vrh pri Ljubnu ob 17.00 uri Loka — Novo mesto TOREK, 6. 4. 1993 ob 8.00 uri Žabja vas ob 9.00 uri Mali Slatnik ob 10.00 uri Smolenja vas ob 11.00 uri Hrušica ob 11.30 uri Vel. Slatnik SREDA, 7. 4.1993 ob 8.00 uri Bela cerkev ČETRTEK, 8. 4.1993 ob 8.00 uri Zbure ob 8.30 uri Dobrava ob 9.00 uri Dobruška vas ob 9.30 uri Tomažja vas ob 10.00 uri Grmovlje ob 10.30 uri Stara vas ob 11.00 uri Zavinek ob 11.30 uri Škocjan ob 12.00 uri Hrastulje ob 12.30 uri Zloganje ob 13.00 uri Stara Bučka ZAMUDNIKI, 12. 4. 1993 ob 14.00 uri ambulanta Škocjan ob 8.30 uri Male Poljane ob 9.00 uri Vel. Poljane ob 9.30 uri Klenovik ob 10.00 uri Zagrad ob 10.30 uri Goriška vas ob 11.00 uri Gor. Dole ob 11.30 uri Dol. Dole' ob 12.00 uri Jelendol ob 12.30 uri Osrečje ob 13.00 uri Vinica ob 13.30 uri Zalog RAZPORED KRAJINI SOBOTA, 20. 3. 1993 ob 7.30 uri Ajdovec ob 8.00 uri Brezova reber ob 8.30 uri Vel. Lipovec ob 9.00 uri Podlipa ob 9.30 uri Sred. Lipovec ob 10.00 uri Trebča vas ob 10.30 uri Sadinja vas PETEK, 26. 3.1993 ob 7.30 uri Drašča vas ob 8.00 uri Klečet ob 8.30 uri Šmihel ob 9.00 uri Dešeča vas ob 9.30 uri Vrhovo ob 10.00 uri Praproče PETEK, 2. 4. 1993 ob 8.00 uri Budganja vas ob 8.30 uri Pleševica ob 9.00 uri Gradenc ob 9.30 uri Lopata ob 10.00 uri Visejc ob 10.30 uri Sela CEPLJENJA PSOV V SUHI SREDA, 24. 3. 1993 ob 7.30 uri Stavča vas ob 8.00 uri Jama ob 9.00 uri Dvor SOBOTA, 27. 3. 1993 ob 8.00 uri Vel. Lipje ob 8.30 uri Lašče ob 9.00 uri Hinje ob 9.30 uri Ratje ob 10.00 uri Prevole ob 10.30 uri Žvirče SOBOTA, 3. 4.1993 ob 8.00 uri Cvibelj ob 8.30 uri Reber ob 9.00 uri Žužemberk (levi b.) ob 9.30 uri Žužemberk (desni b.) ZAMUDNIKI, 10. 4. 1993 ob 8.00 uri Dvor ob 9.00 uri Hinje ob 10.00 uri Žužemberk RAZPORED CEPLJENJA PSOV V ŠENTJERNEJU TOREK, 23. 3.1993 ob 8.00 uri Cerovi log ob 8.30 uri Orehovica ob 9.30 uri Pristavica ob 10.00 uri Dol. Mokro polje ob 10.30 uri Polhovica ob 10.45 uri Gor. Gradišče ob 11.30 uri Dol. Maharovec ob 12.00 uri Gor. Gomila ob 13.00 uri Gor. Brezovica ob 15.30 uri Gor. Maharovec ob 15.45 uri Loka ob 16.00 uri Gor. Stara vas ob 16.30 uri Mihovo TOREK, 30. 3. 1993 ob 8.00 uri Mihovica ob 8.30 uri Drama PETEK, 26. 3. 1993 ob 8.00 uri Gor. Vrhpolje ob 8.30 uri Dol. Vrhpolje ob 9.00 uri Šmarje ob 10.00 uri Javorovica ob 10.15 uri Vel. Ban ob 10.30 uri Vratno ob 11.00 uri Dol. Stara vas ob 12.00 uri Šentjernej sejmišče ob 15.30 uri Groblje ob 16.30 uri Ostrog ob 16.45 uri Šentjakob ob 17.00 uri Zameško ZAMUDNIKI 2. 4. 1993 ob 16.00 uri Šentjernej sejmišče u G O D N O IMET tivtemi - sistemi nove generacije tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimedija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje TIP RAČUNALNIKA RAM 40 MB 05 MB 120 MB 170 MB 240 MB 425 MB 386 SX 25 1 MB 97200 105240 115920 122400 149400 386DX 33/64 KB 2 MB 113880 119880 131880 ,138000 165360 239760 386DX 401128 KB 2 MB 116880 122880 134880 141000 168360 242760 486DX 33/256 KB 4 MB 189600 200400 205200 232800 307080 486DX2 50/256 KB 4 MB 208800 220200 225000 252600 326280 486DX2 66/256 KB 4 MB 235200 246000 250800 267840 351600 DISKETE DS/DD DS/H D BASF EXTRA 3.5" 144 227 BASF DCTRA 5.25" 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna ploiia, delovni spomin ♦** MB RAM, AT BUS kontrolen 2 * ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14* PHILIPS, ohlije mini tonver z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki r s “LABOD”, tovarna oblačil, Novo mesto TOVARNA TEMENICA TREBNJE Stari trg 50, TREBNJE razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA LADA 1200/C karavan, letnik 1984 Licitacija bo v petek, 19. marca, ob 11. uri na dvorišču tovarne. Ogled vozila, ki ni registrirano, je pa v voznem stanju, bo možen dve uri pred začetkom licitacije. Izklicna cena je 1.200 DEM, plača se v tolarski protivrednosti, po tečaju na dan plačila. Kupec plača davek na promet proizvodov. Kupuje se po sistemu ogledano-plačano. Varščina znaša 15.000 SIT in se vplača pred začetkom licitacije. Predstavniki pravnih oseb predložijo tudi pooblastilo. Rok za plačilo kupljenega in za prevzem je osem dni po dnevu licitacije, sicer varščina zapade. Informacije dobite po telefonu (068) 44-091 ali 44-613. v___________________________________________________________y HALO — ALO PIZZA! ® (068) 24-415 PIZZA »HALO — ALO«: testo, pelati, sir, šunka, gobe, začimbe, oliva PIZZA SAN REMO: testo, pelati, sir, šunka, gobe, jajce, začimbe, oliva PIZZA SAN FRANCISCO: testo, pelati, sir, pršut, gobe, začimbe, oliva PIZZA SAN DOMINGOS: testo, pelati, sir, šunka, česen, peteršilj, olivno olje, začimbe, oliva PIZZA SAN CLEMENTE: testo, pelati, rakci, školjke, tuna-fileti, kaviar, sir, česen, peteršilj PIZZA »HALO - ALO VELIKANKA« za 4 osebe ® (068) 24-415 Pripeljemo: 1 pizzo do 10 km 3 pizze do 15 km 4 ali več pizz nad 15 km Če pizze ne boste naročili vi, jo verjetno ne bo naročil nihče! HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS Podjetje NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o., Glavni trg 10, Novo mesto objavlja prosto delovno mesto PROGRAMERJA Razpisni pogoji: srednješolska izobrazba računalniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje programskega jezika CLIPPER ali d BASE. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Novotehna, trgovina na debelo in drobno, Glavni trg 10, Novo mesto, splošni sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.___________________________________________ AVTOMEHANIKA ZIERER in NISSAN ADRIA, pooblaščeni zastopnik za vozila NISSAN pri nas, Vam od petka 19.3.1993 dalje nudita kakovostna in varčna vozila NISSAN s triletno garancijo v novem prodajnem salonu v Boštanju pri Sevnici, tel.: (0608) 81 389. Ob otvoritvi Vam nudimo popust za nakup vozil! Cesta herojev 4 Novo mesto Iz ponudbe za mladostni videz vam nudimo atraktivne izdelke— italijanske puloverje modnih barv in dizajnov, proizvajalca MARINA YAHTING, uvožene original jeans LEE in AMERIKANI-NO ter šumeče podložene trenirke. Ob posezonskih popustih vam v marcu odobrimo dodatni 10% popust. Nasproti zavarovalnice TILI A, na Cesti herojev 4, vas vabimo v KOKOS tekstil. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, re mame, sestre in tašče MARIJE RAMOVŠ sta- iz Kamnja 19 pri Šentrupertu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala družinam Hribar, Markovič in Cajnar, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, šentruperškim pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in svete maše. HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS YURENA, šola tujih jezikov Novo mesto (vpis v tečaje tujih jezikov) ra 23-434 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so našo teti MARIJO KUMER spremili k večnemu počitku in z. nami sočustvovali. Hvala g. Virantu za tople besede in pogrebni obred. ZAHVALA V cvetu mladosti nas je za vedno zapustila naša draga hčerka in sestra ZLATA HOČEVAR Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem za vso pomoč in tolažbo ter g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala kolektivu PTT podjetja Novo mesto, g. Jožetu Kukcu pa za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje. V 82. letu starosti nas je zapustil PETER SELAK iz Šentjerneja Žalujoči: vsi njeni Nenadoma nas je v 26. letu starosti zapustila naša draga sodelavka ZLATA HOČEVAR finančni knjigovodja Od nje smo_se poslovili v soboto, 13. marca, na pokopališču na Dvoru pri Žužemberku. Ohranili jo bomo v lepem spominu. PTT podjetje Novo mesto ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila teta in sestra JOŽEFA JAKOPIN iz Šentjurja 6 Smrt očeta je povezovala sorodnike, vaščane in prijatelje z našo družino v dnevih žalovanja in slovesa. Tolikeri ste nas spremljali s stiskom roke, z molitvijo, s toplo besedo upanja in tolažbe s pomočjo. Vsem iskrena hvala! Iskrena zahvala vsem, ki ste našo pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom Draganovim, Krivčevim in ostalim vaščanom za pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Vsi njeni Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric MILAN JENIČ iz Stranske vasi 26 pri Novem mestu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gasilcem in sosedom za poslovilne besede, pevskemu zboru Ru-perčvrh, gospodu kaplanu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Na tvojem grobu cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije. 18. marca mineva leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE DAROVEC Straža pri Novem mestu Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Delaje življenje, ZAHVALA življenje je trpljenje. Tako si rekla vedno ti, kadar smo obupali Bolečine in bridkosti si prestala zdaj boi v grobu mirno spala Doma ostala je praznina a v srcih naJSih bolečina Ob boleči izgubi naše dobre mame in stare mame MARIJE ZORE MRAVINEC iz Sečjega sela 12 pri Vinici S se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sožalja in podarjeno cvetje. Hvala govornici za tople besede slovesa, pevkam iz Otovca in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Alojz z ženo Anico ter vnuki Mihael, Alojzij, Martin in Marko VI NAM — Ml VAM D p DT A V BLUE JEANS //»-A Generalni zastopnik za Slovenijo išče ekskluzivnega za-SHIRTS stopnika (prodajalna butik) za Novo mesto NOVOTEHM M« CITROEN NE ČAKAJTE, DA VAS PODRAŽITEV PREHITI. Že sedaj si zagotovite garantirano ceno in skrajšan dobavni rok za vozila CITROEN. Nudimo vam varčen in varen nakup s posebnim popustom. Novo mesto 068/28-066, Krško 0608/32-500. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta TEREZIJA MLAKAR Artiče 31 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam in sodelavcem KZ Krka Novo mesto, Agrarie - poslovne storitve Brežice in SO Murska Sobota za izraze sožalja, podarjene sveče, cvetje in denarne prispevke. Hvala zdravnikom Zdravstvenega centra Brežice za lajšanje bolečin, še posebej g. dr. Robiču za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala govorniku g. Francu Glogovšku, pevcem iz Artič in Vidma pri Ptuju, gospodu župniku za poslovilni obred in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ati, utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel Zdaj, ko le več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si V 57. letu nas je tragično zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric ŠTEFAN HROVAT Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, vence, cvetje in pokojnika v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Društvu upokojencev za ganljive besede pred domačo hišo, Gasilskemu društvu Šmihel za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi lf TFM TFflNII IIAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -w i cm l CUI1U V M O prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 18. marca - Edvard Petek, 19. marca - Jožef Sobota, 20. marca - Igor Nedelja, 21. marca - Benedikt Ponedeljek, 22. marca - Lea Torek, 23. marca - Viktor Sreda, 24. marca - Gabrijel LUNINE MENE 23. marca ob 8.14 - mlaj kino BREŽICE: 18. in 19.3. (ob 20. uri) ter 20. in 21.3. (ob 18. in 20. uri) amcriSki ljubezenski fdm Telesni stražar ČRNOMELJ: 19. in 20.3. (ob 20. uri) amcriSki film Prvinski nagon. kmetijski stroji TRAKTOR FERGUSON 4506, letnik 1990, 250 delovnih ur, prodam. ® (061)667-306. 1037 OBRAČALNIK za seno za torno vin-kovič, s kardanom za 18 ali 22 KS, prodam. ® 40-300. 1045 TRAKTORSKO FREZO IMT širine 135 cm prodam, a? 64-413. 1050 KOMBAJN FAHR M 66 širine 2.5 prodam. Franc Žagar, Dol. Karteljevo 22. 1053 NOV TRAKTORSKI OBRAČALNIK, 2.20 m Pan - Arga, prodam. ® (068)25-624. 1067 TRAKTORSKE GRABLJE SIP 2250, stare 5 let, prodam. Troha, w 73-483. 1070 KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ, trgovina Slavko Prosen, nudi ugodno akumulatorje Vesna in Topla vseh vrst. Primer: 12 V 97 Ah - 7.300 SIT, 12 V 150 Ah - 15.900 SIT, traktorske gume Barum, Pirelli, rezervne dele za traktorje IMT, Ursus, Tomo Vinkovič, Zetor, Univerza!, Štore, Deutz. Pokličite nas na ® (064)324-802! 1072 KOSILNICO GORENJE MUTA prodam. ® (0608)43-264. 1078 SKORAJ NOV motokultivator Mon-dial, 10 KM, s koso, frezo in plugom prodam. Ogled popoldan. ® .85-687. 1113 SADILEC krompirja prodam. ® (068)42-598. 1127 kupim HRASTVOVE in jesenove deske kupim. W (064)66-463. 1040 motorna vozila Z 750, letnik 1982, v voznem stanju, prodam. ® 43-695. 1041 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. ® (0608)33-855, po 18. uri. 1054 R 5 EXPRES FURGON, letnik 1987, ugodno prodam. W (0608)60-352. 1058 R 4, letnik 1990, prodam. ® 21-719. 1059 R 5 CAMPUS, 12/89, prodam za 10.500 DEM. ® (068)24-790. 1062 LADO 1500 RIVO, letnik 1987, 60.000 km, prodam. ® 85-343. 1063 LADO SAMARO, letnik 1986, IMK kombi 1600, letnik 1983, in motor tomos na 4 prestave prodam. ® 27-841. 1064 Z 128, letnik 1987, registrirano do 27.2.94, prodam. ® 76-160. 1065 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 11 /87, moder, 59.000 km, petero vrat, prodam. ® (068)22-656. 1071 JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® 23-342. 1073 GOLF D, dobro ohranjen, novejši letnik, kupim. ® 22-249, popoldna. 1075 DIANO, letnik 1979, obnovljeno, plačano zavarovanje, potreben tehnični pregled, prodam ali zanjo kupim dobre gume. »87-031. 1076 LADO RIVO, 10/89, prevoženih 31.850 km, prodam. Potočnik, Gradac 105. 1077 APN 6, 5 prestav, malo vozen, prodam. Belokranjska 62, Novo mesto. 1083 i 21.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Pod krinko. KRŠKO: 19. in 21.3. (ob 18. uri) ameriški grozljivi film Čarobni kamen. METLIKA: 19.3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Pod krinko. 19. 3. (ob 20. uri) erotični film Vroče noči J. Munchenbahcr. 21.3. (ob 18. uri in 20.15) ameriški film Prvinski nagon. NOVO MESTO: 18.3. (ob 18. in 20. uri) filmski četrtek - film V postelji s sovražnikom. 19. in 20.3. (ob 22. uri), 21. in 22.3. ter od 24. do 28.3. (ob 16., 18. in 20. uri) film Napihnjenci. 23.3. (ob 19.30) PGK Joscn: Nora. 24.3. (ob 16. uri) gostuje SLG Celje. SEVNICA: 19. in 21.3. film Rajsko poletje. Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: R 5 campus 1,4 kat. 15.500 DEM RENAULT CLIO 19.500 DEM RENAULT 19 23.000 DEM VW POLO od 18.700 DEM VW GOLF III. GL, od 25.600 DEM FIAT UNO 45 IE, kat. od 14.200 DEM FIAT TIPO 1,4 S, kat. od 19.200 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Tel. (068) 26-010. FIAT 126, letnik 1990, prodam. Mak-še, Češča vas 29, Novo mesto. 1084 GOLF JX D, letnik 87/88, temno rdeč, 83.000 km, prodam. ® (068)45-045. 1086 GOLF D, 3.10.1989, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Anton Blažič, Mačkovec 16, Novo mesto. 1088 Z 128 skala, letnik 1988, prodam. Jože Metelko, Kuzarjev Kal 12, Novo mesto. 1089 Z 750, letnik 1982, prodam. ® 23-260. 1091 R 4, karamboliran, prodam. ® (068)76-270. 1092 R 4GTL, letnik 1992, registriran za leto naprej, 14.000 km, z avtozvočniki, prodam. ® (068)26-662. 1093 LADO 1200, letnik 1987, prodam. ® 78-262. 1097 JUGO 45, 12/89, rdeč, prodam. Drago Urbančič, Jelše 26, Leskovec, ® (0608)75-788, od 18. do 20. ure. 1099 Z 101, letnik 1988, registrirano do 3/94, dobro ohranjeno, prodam. Medic, ® 24-247. 1100 R 5 CAMPUS, letnik 1992, z dodatno opremo, prodam. ® 20-506, 24-175. 1101 ENO LETO star 126 P kupim. ® 26-887 1112 VW JETTO CL D, letnik 9/89, prodam. Prepis takoj. ® 65-391. 1114 126 P, letnik 1982, registriran do avgusta, ter motor z menjalnikom za Z 101 prodam. ® 42-849. 1115 VW 1200, letnik 1973, nemški, karamboliran na levi strani, poceni prodam. ® (068)52-557. 1117 R 4 GTL, letnik 1989, registriran za 1 leto, prodam. Mali Podljuben 2, Novo mesto. 1120 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. ® (068)85-801. 1121 Z 101, letnik 1987, prodam. ® 25-267, popoldne. 1125 JUGO 45 koral, letnik 1979, in Z 750, letnik 1980, prodam. »27-433. 1128 126 P, letnik 1986, prodam. ® 26-886. 1130 JUGO, letnik 1988, prodam. ® 26-805. 1131 126 P, letnik 1988, prodam. Cena po dogovoru. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 1132 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 5/91, v zelo dobrem stanju, prevoženih 14.000 km prodam. Cena po dogovoru. Ivan Kregel, Šentjurij 10, Mirna Peč. 1133 AVTO za kampiranje R Trafic prodam. V8 (0608)21-367, (0608)21-463. 1136 R 5, letnik 1991, registriran celo leto, prodam za 11.900 DEM. ® (068)27-501. 1138 126 P, letnik 1988, registriran do 1/94, prodam. ® 23-640. 1141 VW 1200, letnik 1971, registriran do 12/93, prodam. Cena 1.100 DEM. ® (068)60-602. 1144 126 P, letnik 1987, registriran do septembra 1993, prodam. ® 25-501, popoldan. 1147 OPEL KADETT 1,3, letnik 1985, prodam. ® 068/51-638 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog,» (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601)84-124. 385 Uveljavite se lahko v dejavnosti trgovine s tehničnim blagom, saj vam omogočimo stalno, celovito in prednostno oskrbo vaše prodajalne, kar zagotavlja naša kakovostna blagovna znamka. Pokličite nas! Metalka Trgovina, p.o., Ljubljana Dalmatinova 2 tet: 061/314 /35, 314 454 Trgovina za ljudi s posebnimi merili TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA V. Brusnice 13 (1. nadst. center stara šola) ugodna prodaja: — kmetijskega repromateriala — vse za gozdarstvo, vinogradništvo, — potrošni material za avtomobile, — kmetijskčftn gradbeno mehanizacijo — instalacijski material — barve, laki, impregnacijska sredstva — zaščitna sredstva — sprejemamo prijave za montažo satelitskih anten; cena od 530 DEM dalje PE Moj dom — odkup lesa — domača zdravila — tekstil, kozmetika Odprto od 7. do 17. ure. Se priporočamo! VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Bud/a, Jožica Dornlž, Breda Dušlč-Gomlk, Anton Jakše, Mojca Leskoviek-Svete, Zdenka Undlč-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za dmibene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB ■ Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telelat 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) OD 20.3. dalje bom prodajala 6 tednov stare rjave jarčke, cepljene proti ma-reku. Prodaja bo vsak dan od 8. do 18. ure, razen nedelje. Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice, ® 734)58. 1069 VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. BELE težke kokoši in rjave nesnice prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® 24-496. 1107 PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA Škocjan 47 (nasproti mesarstva Bobič) ugodna prodaja: — kmetijskega repromateriala — vse za gozdarstvo, vinogradništvo — barve, laki, impregnacijska sredstva — potrošni material za avtomobile, kmetijska in gradbena mehanizacija — instalacijski material — gradbeni material — zaščitna sredstva — sprejemamo prijave za montažo satelitskih anten; cena od 530 DEM dalje PE Moj dom — odkup lesa Odprto od 7. do 17. ure. Se priporočamo! STRANKE OBVEŠČAMO, da prodajamo kokoši nesnice zelo primerne za nadaljno rejo ali zakol. Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, W 24-594. 1118 PMC TRGOVINE Nedanovski Robert Trg gorjanskega b. 2 68310 Šentjernej tel. (068) 41-199 ' komerciala * trgovina na debelo PRODAJAMO KOKOŠI, ki so sredi nesnosti in so primerne za nadaljnjo rejo. Cena 250 SIT. Jože Pršina, Grcgorčeva 5, Dolenjske Toplice, ® 65-203. 1119 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. OBRTNIKI POZOR! Vodim poslovne knjige po konkurenčni ceni! Tel. (068) 25-320 - Horvat PIŠČANCE, bele, težke 2.5 kg, krmljene z domačo hrano, in rjave nesnice, stare 11 tednov, ter prašiče, težke 25 kg, prodam. Vrtačič. Pristavica 1, Šentjernej, »42-575. 1123 Na lazu 36. Nevo mnte nasproti avtobusne posta|e REVOZA tel / fax 068 25 835 fotokopiranje do formata XO 6arvno fotofopiranje * motnost z diapozitivov in fiCmov * papirnica servis - prodaja - najem foto(gpime in Sirotehnične opreme Canon ZAVAROVANCI WIENER STAD-TISCHE, ki ste prekinili plačevanje, ga lahko sedaj ponovno obnovite. Privatniki, obrtniki, organiziramo posojila v Avstriji brez pologa in garanta!(061)565-194. 1129 Trgovina KLAS d.o.o. Biska vas 1, Mirna Peč tel. (068) 78-098 v sodelovanju z lili!1! tehnostroj _____MODERNA OPREMA - LJUTOMER d.d. organizira akcijsko prodajo prikolic: ETK 453 6,50X 16 (4) — 249,133.50 ETK 453 8,25 X15 VZM - 237,006.00 ETK 453 8,25 X15 VZM — 221,846.60 trosilec TG 42 V S 325,017.00 Popusti za gotovinsko plačilo, ugodni kreditni pogoji! Cene veljajo do razprodaje zalog. JARKICE, ijave, stare 6 do 8 tednov, prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. 1139 INTERMARC mmm man Trgovina na debelo in drobno tel./fax. 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija BCS kosilnice: 622 diesel 6.920 DEM 622 B/P 5.700 DEM 603 B 3.800 DEM 602 B 3.200 DEM 601 B 2.700 DEM Vsi rezervni deli za BCS in motorje ACME LOMBARDINI. Motorji ACME: ADN 45 2.500 DEM AL 480 1.500 DEM ALM 330 1.100 DEM Okopalniki BENASSI na 3 čeke. Vinogradniška oprema: prskalniki, cevi za prskalnike, črpalke za vino, kosilnice,nahrbtne in vrtne, orodje za rezanje. PRIDELOVALCI KROMPIRJA! V skladišču krompirja za seme v Ivančni Gorici prodajamo sortno čist krompir sort jaerla in romana po ugodnih cenah. Informacije vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure na » (061)783-142. 1145 Servisiramo hladilnike, hladilne skrinje, menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo ali ledenijo. Dajemo garancijo in ne zaračunavamo kilometrine. Tel. (061) 551-630 Izdelujemo vse vrste vzidljivih štedilnikov iz nerjaveče pločevine — po želji stranke. Tel. (068) 49-259, Danijel Hočevar, ključavničarstvo in izdelovanje štedilnikov, Puščava 2,68230 Mokronog POZOR! Za vse, ki bi želeli delati, enkratna priložnost. Zaslužek v devizah. Inf. LIBRA d.o.o., p.p. 39, 62310 Slovenska Bistrica HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice. ® 24-433. 1150 Prodam rabljeno ravnalno mizo »CAROLINER«, komplet s spodnjim in zgornjim mernim sistemom. Miza je v odličnem stanju. Tel. 063/712481. I YURENA, (vpis v tečaje tujih jezikov) šola tujih jezikov Novo mesto ® 23-434 Nova okna v stare okvire po meri in druga mizarska dela po naročilu izvaja MONT-LES BOŽIČNIK, Sevm ca Tel. (0608) 82-945 posest PARCELO, primerno za gradnjo stanovanjskega obrtenga objekta, v okolici Krškega, prodam. ® (0608)31 -553, popoldne. 1039 60 A ZEMLJE, od tega 8 a vinograda, in zidanico prodam. * (064)217-596. 1044 VINOGRAD na lepi sončni legi, star 7 let, s 300 trtami, v Dolu pri Podbočju prodam. ® (0608)60-352. 1057 VINOGRAD, star 8 let, na lepi sončni legi, primerno za vikend, dostop z avtomobilom, ugodno prodam. Neža Kuhar, Brezje v Podbočju. 1061 STAREJŠO ZIDANICO z vinogradom nad Semičem, lep razgled, prodam. ® 56-402. 1068 MLAJŠI VINOGRAD, 400 trt, blizu železniške postaje Semič prodam. Informacije na ® 27-237. 1082 STANOVANJSKI VIKEND z zemljo blizu železniške postaje Semič, z etažno centralno, elektriko in vodo, prodam, zamenjam za stanovanje ali dam v najem. ® (068)26-704. 1109 HIŠO na lepi sončni legi v Sevnici, v končni fazi izgradnje, ugodno prodam. Informacije v dopoldanskem času na ® (0608)22-150 interna 494. 1111 POČITNIŠKO HIŠO v Stari gori nad Semičem, primerno za stanovanje, prodam. »(068)52-508. 1122 V NOVEM MESTU prodam ali zamenjam za stanovanje novo, takoj vseljivo hišo. Cena po dogovoru, ve (068)23-915. 1142 VIKEND HIŠO, 6 x 7 m na Vrhju pri Kapelah z vodo, elektriko in telefonom prodam. Ve (041)415-954. 1146 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: v Novem mestu hišo z utečeno pekarijo in prodajalno hiše v Novem mestu, Smolcnji vasi, Gumberku, Dvoru in Črnomlju stanovanja v Novem mestu, Straži in Sevnici vikend z vinogradom na Vi-njem vrhu parcele za gradnjo vikendov v Šmarjeških Toplicah in Jagodniku pri Novem mestu stavbno zemljišče v Žužemberku kmetijsko zemljišče na Raki in v Rihpovcu pri Trebnjem — zidanico z vinogradom v Semiču Kupimo: — v Novem mestu več enosobnih, enoinpolsobnih in manjših dvosobnih stanovanj TT (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure prodam OBNOVLJENO SEDEŽNO GARNITURO in cirkular, motor 5.5 KW, prodam. » 26-190. 1046 5000 KG sena prodam, 'rt 22-408. 1047 ELEKTRIČNI PISALNI STROJ prodam. Jt 76-015. 1051 MRVO prodam. Bela Cerkev 8, c 73-028. 1052 KROMPIR ZA SEME dezirc, kondor prodam, rt: (064)632-861. 1055 KVALITETNO SENO in kostanjevo kolje prodam. ® 27-710, popoldne. 1056 KROMPIR prodam. Bcričevo 7, Novo mesto. 1060 DVE BREJI KRAVI, ena drugič breja dva meseca, druga pa četrtič, prodam. ® 40-788, po 20. uri. 1066 SMREKOVO HLODOVINO prodam. Jordan, Ruhna vas 8, Škocjan. 1074 BIKCA, starega sedem tednov, koruzo, pšenico in krompir prodam. ® 25-215. 1079 KRAVO za zakol prodam. Hrušica 23. 1085 KROMPIR ZA SEME dezire ugodno prodam. Stane Bertoncelj, Virmaše 22, Škofja Loka, ® (064)632-877. 1090 KIVI sadike v kontejnerjih in bavarski kivi prodam. ® (061)50-028. 1096 PRIPUŠČENE OVCE in ovna prodam. ® 50-103. 1098 V CENTRU Novega mesta prodam garažo ter fička, letnik 1984, in trajno žarečo peč, primerno za vikend. ® 27-863, dopoldne. 1103 10 m železne balkonske ograje prodam. ® (068)26-262. 1104 KOMPLETNO OPREMO za dnevno sobo ugodno prodam. ® 25-528. 1105 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega sena in hrastova metrska drva prodam. ® (068)58-068. 1106 VIDEOREKORDER VRC FUNAI, star eno leto, prodam. Cena 600 DEM. ® 25-476, dopoldne. 1124 KROMPIR ZA SEME dezire, lanski uvoz, in polavtomatski sadilec krompirja prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, W (064)312-056. 1126 PREŠO za krivljenje pločevine (ab-kant prešo), 50/2500, prodam. ® (0608) 21-367,(0608)21-463. 1137 razno SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem! Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni! Antene Marko Gerden, d.o.o., ® 44-129, zjutraj in zvečer. 763 STEKLOPIHAŠKE USLUGE vseh vrst laboratorijskega in kemijskega stekla nudimo. ® (068)44-763, 44-679. 974 PRITLIČNE PROSTORE za poslovne prostore ali skladišče, 32 m2, v centru Novega mesta oddamo. ® (068)22-738, zvečer. 1035 POSLOVNI PROSTOR v centru Novega mesta prodam. ® (068)26-635. 1095 STEKLOPIHAŠKE USLUGE vseh vrst laboratorijskega in kemijskega stekla nudimo. ® (068)44-763, (068)44-679. 1148 službo dobi ZAPOSLIM FRIZERKO z izkušnjami. ® 84-815 IŠČEMO zelo resne agente, za zastopstvo svetovno znanega podjetja v Sloveniji. Število agentov je omejeno. Informacije na ® (068) 85-392 KMETIJA SPREJME oskrbnika. Obnova, živinoreja, konjereja (konieniš-tvo), bioproizvodnja, turizem! Šifra: ».TREBNJE« 1036 ZA NEPOSREDNO PRODAJO atraktivnega ameriškega proizvoda po- ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, tašča in teta TEREZIJA ČUČNIK roj. Blatnik iz Dol. Stare vasi, stanujoča v Vel. Mraševem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom Vel. Mraševega, Dol. Stare vasi, g. duhovniku in cerkvenemu zboru iz Šentjerneja za lepo opravljen obred. Posebna hvala patru Cirilu iz Kartuzije Pleterje za obisk na domu. Hvala vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in dali za sv. maše. Hvala za pogrebne storitve. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Kostanjevica na Krki in vsem, ki ste pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ! ZAHVALA Mama, utihnil tvoj je miti glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica IVANA MIKEC roj. Gomilar iz Srednjih Laknic 15 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Anici Berginc-Dolenjšek, Marjanu Dolenjšku za vsestransko pomoč in tolažilne besede ob odprtem grobu, kolektivu glavnega orodnega skladišča STS Revoz in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: sinovi Peter in Jože z družinama, Rafko z družino iz Nemčije, Franci iz ZDA, hčerka Ivanka z družino iz ZDA, sestre Justi, Rozi in Eni iz ZDA ter vnuki in pravnuki trebujem sposobne sodelavce. Pokličite na ® 24-513, po 18. uri. 1038 DELAVCA za delo na mizarskih strojih iščemo. ® (068)84-633, vsak dan od 7. do 8. ure. 1043 NATAKARICO ali mlado dekle za delo v strežbi takoj zaposlimo. ® (064)47-830. 1048 HONORARNO delo na terenu (akvi-ziterstvo na področju Dolenjske) nudim. ® (061)783-104. 1080 SLOVENSKA KNJIGA, D.O.O. vabi k sodelovanju določeno število novih zastopnikov na območju Dolenjske in Posavja. Če imate lasten prevoz, ste komunikativni in urejeni, se nam pridružite. Nudimo vam garantirani OD -30.000 SIT in prevozne stroške in stimulacijo. Ponudbe na naslov: Slovenska knjiga, d.o.o., Litijska 38, Ljubljana, ogledna prodaja, g. Jal-šovec. 1081 FRIZERSKO POMOČNICO s prakso sprejmem, takoj! ® 23-020. 1087 AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo. ® (0608)75-208. 1102 POTNIKE za prodajo po Novem mestu iščemo. ® 28-779. 1108 NATAKARICO v bifeju zaposlim. Vse informacije po ® 78-462, zvečer. 1116 V DOPOLDANSKEM ČASU nudim priložnostno delo komunikativnim osebam z lastnim prevoznim sredstvom (in akviziterstvo). ® (068)45-069. 1135 VISOK HONORAR nudim za prodajo iskanih artiklov na terenu. Pogoj lasten prevoz. ® 23-640. 1140 2000 DEM mesečno za pridne in komunikativne akviziterje za prodajo na terenu zelo zanimivih in konkurenčnih tekstilnih artiklov. ® (0608)64-506. 1149 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam v najem. ® 24-387. 1042 STANOVANJE, 70 m2, drugo nadstropje, v ulici Slavka Gruma, Novo mesto, prodam. ® (068)26-635. 1094 MLADA ZAKONCA brez otrok najameta garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas v Trebnjem. ® (061)117-244, interna 204, delavniki od 9. do 12. ure. 1110 DRUŽINSKO STANOVANJE v Novem mestu oddam. Šifra: »GRM« 1134 V NOVEM MESTU iščemo stanova-nje za podjetnika, lahko opremljeno. Možno predplačilo. ® 28-150. 1143 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča MARIJA VESELIČ iz Vrhovcev ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje — tvoje bilo je življenje. Tiho in mirno, kakor je tudi živela, nas je nekaj dni po praznovanju 88. rojstnega dneva za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra ANA PEZDIRC iz Gribelj 63 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, sodelavcem, zdravniškemu osebju bolnice Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred, Majdi Veselič za poslovilne besede in pevkam iz Adlešič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Hvala govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu, pevkam za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna hvala dr. Boriču za ves trud. Žalujoči: vsi njeni VSI NJENI ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 83. letu zapustila naša mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA TOMŠIČ Luža 6, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bližnjim in da-ljnjim sosedom za pomoč, cvetje, sveče in izrečeno sožalje, sodelavcem Slovenskih železnic SVP Novo mesto, PPVS Šiška in KT Ljubljana. Hvala tudi Domu starejših občanov Grosuplje za nego mame, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mati, babica, teta, sestra, svakinja MARIJA BUČAR roj. Stariha iz Litije, Partizanska pot 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim in sedanjim prijateljem, znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodoma župnikoma za opravljeni obred, govorniku Binetu Jesenšku in vsem, ki ste pokojno imeli radi. Žalujoči: mož Gusti, hčerka Lidija, sin Dušan, vnukinja Ana, sestra Stanka z družino, brat Tone iz Nove Zelandije ter brat Jože z družino iz Nemčije in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mama, utihnil Tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod od dela Tvojih pridnih rok. Kakor je tiho in mirno živela, tako seje od nas v 85. letu starosti poslovila naša draga mama MARIJA MRAMOR z Jelševca 8 pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo Gasilskemu društva Velika Strmica, pevcem za lepo zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga teta ANA SLAK s Ceste komandanta Staneta 32 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, OORK kakor tudi osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto ter pevskemu zboru Šmihel, govorniku g. Vučku in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni podarili vence in sveče in jo pospremili na njeno zadnje počivališče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ■■■■ II Ni več bolečin, Z AHV ALA ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. \ _r V 59. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mati, baka, sestra, teta, svakinja in tašča VIKTORIJA KOLENAC rojena Peričak iz Metlike, Jarčeva 9 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala ZD Metlika, posebej dr. Mlačku, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, nevrološkemu oddelku, tovarni BETI Metlika - skladišču gotovih izdelkov, Obratu Pletilnica, GD BETI ter župniku iz Kamanja za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Janko, sin Dušan, hčerki Anica in Mira z družinami ler ostalo sorodstvo iz Grdunov 18 v Beli krajini Iskrena hvala njenim zdravnikom in medicinskemu osebju, ker ste do zadnjega upali z nami in ji lajšali trpljenje. Hvala vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, ji darovali cvetje, ki gaje tako ljubila, in prinesli sveče na njen prerani grob. Hvala za tople besede ob njeni krsti in za pesmi slovesa. Topla zahvala duhovnikom za opravljen obred, še posebej pa vsem dragim sosedom, sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč, ker ste ji stali ob strani v času njene bolezni. Bog vam povrni. Žalujoči: vsi njeni Kdor ima ljubezen v svojem srcu ima vedno nekaj, kar lahko da. (sv. A vguStin) Na 61. rojstni dan smo pokopali našo drago ženo. mamo, teto in sestro MARIJO ČADONIČ ZAHVALA K* 23 1 (2274) 16. marca 1993 portret tega tedna Mira Ivanovič Gotovo je že več kot 10 let, a se še danes živo spominjam žalostnega dogodka, ko so takratni črnomaljski oblastniki visokega republiškega jiinkcionarja pripeljali v Dragatuš, kjer so mu s ponosom pokazali, kaj so naredili s potokom Podtumščico. Ta potok se je do takrat v velikih meandrih vijugal proti bližnji Lahinji. Podtumščica s svojimi lokami je bila tudi varno zatočišče za številne ptice selivke na njihovi stalni poti. S pomočjo brigadirjev so iz prelestnega potoka naredili raven kanal, meandre zasuli, jelše, vrbe in dmga obvodna drevesa pa posekali. Dobro opravljeno delo, so se strinjali vsi. In koristno, koristno! Potem pa so občinski veljaki s prstom pokazali na mladeniča, ki se je na drugem koncu, do koder še ni segel “napredek”, .5 kredo označeval drevesa, ki naj bi jim bilo prizaneseno. “Ta je pa od zavoda, liriga jih za pšenico in napredek, njim je do tega, da hi tu še naprej bilo močvirje!” In funkcionar, sicer tudi nekakšen amaterski pisatelj, je zaničljivo pogledal v tisto smer. Vsa stvar se je dogajala na robu Krajinskega parka Lahinja, ki ga je črnomaljska občina leta 1988 z odlokom razglasila za naravno znamenitost in s tem seveda tudi primemo zakonsko zaščitita. Jutri bo v Kultumo-informacijskem cenim Križanke v Ljubljani odprta razstava Krajinski park iMhinja, konec meseca pa bo v okviru te razstave okrogla miza o prihodnosti in realnosti naravnih parkov v Sloveniji. Najbrž bo tam tudi Mira Ivanovič, konservatorka za naravno dediščino pri novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ivanovičeva je v veliki meri zaslužna, da je Bela krajina dobila svoj prvi krajinski park. Za tako veliko in obsežno delo ni dovolj samo visoka strokovnost in primerna delovna zavzetost, ampak tudi predanost, če ne že kar zaverovanost v naravo, njene lepote, koristi in zanimivosti ter očaranost od nje. Jasno je tudi, da takega dela Ivanovičeva sama ne bi zmogla in tudi ne kdorkoli dmg, to je primer za skupinsko in interdisciplinarno delo, za tesno sodelovanje “narave” in “kulture”, kot delijo obe svoji glavni dejavnosti na Zavodu. A kot v veliko dntgilt stvareh je tudi tu potek in ritem dela ter končni uspeh v veliki meri odvisen od zagnanosti in predanosti enega človeka. V primem krajinskega parka Lahinja je bila to pač Mira Ivanovič. In to je potrdila tudi slovenska stroka. Ivanovičeva je namreč prejela letošnje Steletovo priznanje, najvišje priznanje konservatorske stroke. Na Zavodu je Ivanovičeva, sicer Belokranjka iz Semiča, dobila svojo prvo službo. “Že pri študiju biologije so me močno zanimala ekološka vprašanja, ki so usodna za naravo, zato sem se po 3. letniku odločila za ekološko smer. ” Študirala je brez štipendije. Študij si je uredila tako, da je lahko že ob petkih hodila domov v Semič, kjer je delala v domači gostilni, ki je bila po zgodnji očetovi smrti in mamini bolezni napisana nanjo. In tako se je odločno dekle “prikelnarilo” do diplome. “Pri našem delti, varstvu naravne dediščine, žal velikokrat naletimo tudi na nerazumevanje, nesporazume, nasprotovanja in na odpore. Mi seveda zagovarjamo varovanje in ohranjanje po naših izhodiščih in merilih, ki so večkrat za uporabnika omejevalni. Zakonodaja pa še ni prilagojena temu, da mora država, ki sc je odločila, da je neka naravna znamenitost tako pomembna, da jo bo varovala in zaščitila, uporabniku, ki bo zaradi teh ukrepov prizadet, priznala nadomestilo. Ko bo to urejeno, upamo, da kmalu, bo tudi naše delo lažje.” Skoraj istočasno, kot je Ivanovičeva dobila Steletovo priznanje, je pri mariborski založbi Obzorja v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije izšla izvrstna in zanimiva knjižica Krajinski park Lahinja avtorjev Marinke Dražumcrič, Andreja Hudoklina in Mire Ivanovič; vsi so konservatorji na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ivanovičeva upa, da bo tudi ta knjižica pripomogla, da ho prelepi in sedaj tudi primemo urejeni in zavarovan košček naše domovine spoznalo več ljudi. A. BARTEU Slovenski lažnivci - na plan! Slovenski kljukec 93 1. aprila v Sevnici SEVNICA - V tem mestu ob Savi bo v četrtek, 1. aprila, javna razglasitev rezultatov natečaja za najboljSo slovensko laž v lanskem letu. Kot prejšnja leta tudi letos organizatorji zbirajo pisne izdelke, ki jih je potrebno poslati do 27. marca na naslov: Slovenski kljukec 93, 68230 Mokronog. Na ta naslov sprejemajo tudi predloge za kljukca leta med slovenskimi javnimi delavci. Pisci izdelkov (laži) bodo tekmovali v treh kategorijah: 1. laži, ki so pognale na otroških gredicah; 2. laži, ki so zrasle na domačem zelniku; 3. laži, ki so krasile politični oder. Vabljeni! TRI NOVINA V PIŠECAH IN DOBOVI PIŠECE, DOBOVA - Družinski trio Novina priredi to nedeljo v brežiški občim kar dva dobrodelna koncerta “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Prvi bo ob 11.30 v osnovni šoli v Pišeeah, drugi pa ob 17. uri v kulturnem domu v Dobovi. Zbrani denar bodo namenili Pediatrični kliniki v Ljubljani za otroke, ki so oboleli za rakom. FESTIVAL VURBERK VURBERK PRI MARIBORU -Turistično društvo Vurberk razpisuje javni natečaj za 2. festival narodnozabavne glasbe Slovenije “Vurberk 1993”. Festival bo 25. junija na grajskem dvorišču v Vurberku, sodelujejo pa lahko instrumentalne skupine z diatonično harmoniko in večglasnim petjem iz Slovenije in zamejstva. Prijave zbirajo do 30. marca. NA JUGORJU JUGORJE - V petek, 26. marca, bo v Badovinčcvi gostilni na Jugorju tradicionalna salamiada. Do 12. ure tega dne bodo v gostilni zbirali vzorec salam. Ocenjevalna komisija, ki jo bo vodil veterinarski inšpektor Peter Štefanič, bo ob 20. uri razglasila rezultate. Sledilo bo predavanje o načinu izdelovanja in sušenju domačih salam. Glavna sponzorja salamiadc bosta Mercator Metlika in Pctrol-liqui moly. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Nezadovoljstvo z zdravniki in slovenščino v bolnišnici — Pasji iztrebki onesna-žujejo mesto — Tovarne nekdanje IMV in nogomet novomeške svete krave NOVO MESTO — Videti je, da spremenjena zdravstvena zakonodaja ni ljudem samo odprla denarnic, prebudila je tudi njihov kritičen odnos do zdravniške službe. Po dežurnem telefonu smo slišali nekaj pritožb, ki jim gre prisluhniti, ne pa zaradi njih kuhati zamero. Brežičan, že precej v letih, kot se je sam označil, in s spomini še na Karad-jordjevičevo Jugoslavijo se je oglasil v imenu več občanov, ki jih moti, da v brežiški bolnišnici ne poznajo jezikovnih manir. Številni tamkajšnji zdravniki še vedno uporabljajo štampiljko, na kateri piše »liječnik«, čeprav je uradni jezik v naši samostojni državi slovenšči- KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Irena Mohorovič. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz dotnačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. na. Poleg tega se slovensko govoriti potrudi le malokateri zdravnik, ki ni Slovenec po rodu, večina še vedno govori kar srbohrvaško. Sprašuje se, kako da vodstvo bolnišnice to dopušča. Občan iz Črnomlja pa sc je pritožil nad ravnanjem zdravnika iz čnomalj-skega zdravstvenega doma. Ko je prišel k njemu v ordinacijo, gaje ta meni nič tebi nič najprej vprašal, če je alkoholik. Občana je to seveda zelo prizadelo. Na dežurni telefon se je oglasil zato, da bi tako javno opozoril na nepravilen in premalo takten odnos zdravnika do pacientov. Krajanka iz Regrče vasi seje oglasila v imenu več tamkajšnjih občanov in se pritožila zaradi občasnega hrupa iz bližnje tovarne, nekdanje IMV. Protestno pismo krajanov je le malo zaleglo. Misli, da si tovarna ne bi smela dovoliti tako nemarnega odnosa do okolja. Sprašuje sc, kdaj bo oblast naredila red tudi tu. Novomeščanka z Drske je načela vprašanje, ki postaja v mestu vse bolj pereče. Motijo jo številni iztrebki mačk in psov po zelenicah in vrtovih. Gabi se ji, a ne samo to, živali tudi delajo škodo po vrtovih, ker vse prekopljejo in polomijo. Meni, da je v mestu preveč domačih živali. Če ima kdo rad žival, naj jo ima, vendar naj bolj pazi nanjo! Tudi Novomeščan z Mestnih njiv je opozoril na pasje izrebke po ulicah in zelenicah. Vprašuje, kdaj se bomo te zadeve pri nas lotili tako kot v razvitem svetu, kj«r so v mestih postavili pasja stranišča, lastniki psov pa so dolžni iztrebke svojega ljubljenca na kraju samem pobrati v vrečko, sicer jih zadene precejšnja kazen. Razume ljubezen do živali, zahteva pa tudi skrb za zdravje ljudi. Na zelenicah se igrajo otroci, zato pasji iztrebki tam nimajo kaj iskati. Lastniki psov naj jih počistijo! Opozarja tudi, da bi morali pse voditi na vr- vici, saj psi pogosto skačejo na otroke in jih strašijo. Novomeščanka s Kristanove je ogorčena nad splošnim stanjem v domovini. Med drugim jo moti spreminjanje uličnih imen, saj je prepričana, da se starejši ljudje zaradi tega ne bojo več znašli v mestu. Ni ji prav, daje veliko naši delavcev brez dela, medtem ko' ga prišleki imajo. Tudi nad velikim številom beguncev ni navdušena. Sprašuje se, kdaj bo prišla vlada, ki bo vrnila Slovenija Slovencem. Iz Drame sc je oglasil krajan in opozoril na nedoslednosti gozdarjev, ki obljubljajo zasebnim lastnikom gozdov kazni, če ne bodo pospravili od podlubnikov ogroženega drevja, hkrati pa obljubljajo kazni za neodkazan posek drevja. » Ali naj iščem gozdarja, če v gozdu opazim ogroženo smreko, in ga čakam dneve in dneve, ali naj ogroženo drevo posekam, da odpravim nevarnost? Videti je, da mi kazen v nobenem primeru ne uide,« je povedal Dramčan. Gregor Čampa iz Novega mesta (edini, ki ga tokrat ni bilo strah v javnost stopiti s celim imenom) že nekaj časa ugotavlja, daje nogomet v Novem mestu nadvse pomembna stvar. Kadar je nogometna tekma, so pločniki in kolesarske steze v bližini stadiona povsem zaparkirani, kar ogroža varnost kolesarjev in pešcev, med katerimi je veliko otrok, na sicer zelo prometni cesti. Toliko bolj je začuden nad tem, ker so na kraju samem vedno vsaj trije policisti. Mar v času nogometa pravila in red ne veljajo? MiM ŠVICARSKA PUNČK SKUPINA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem klubu Bela krajina bo v soboto, 20. marca, koncert punčk skupine Forc-head iz Švice. Vabljeni! Slabe salame preprosto ni bilo Na 32. salamiadi v Vrtovškovi gostilni rekordno število odličnih izdelkov: 73 salam in 15 klobas — Zmagal trgovski potnik iz Brežic Karel Rožman_ SEVNICA — Navkljub temu, da je po tragični smrti gostilničarja Francija Vrtovška, nad letošnjo prireditvijo v Vrtovškovi gostilni visel velik vprašaj, so se organizatorji vendarle odločili za že 32. pokušnjo domačih salam in klobas. Organizatorji so menili, da življenje pač teče dalje in da ohranjanje tradicije najstarejšega in najuglednješega tekmovanja salamarjev v Sloveniji lahko zgolj koristi Juretu Vrtovšku, ki bo po končanem šolanju krenil po stopinjah svojega priljubljenega, mnogo prezgodaj preminulega očeta. Toliko v pojasnilo vsem, ki se morebiti še danes čudijo, koliko ima to početje skupnega s pieteto. Pred uradno razglasitvijo rezul- • Med deseterico salamarjev ni nobenega domačina. Zato pa so Sevni-čani čast nekoliko reševali pri klobasah: zakonca Ada in Bojan Kozmus si delita L in 2. mesto, na naslednjih dve mestih sledi Jože Mrak z Rateža, kot zanimivost in v dokaz dobrega dela komisije pa do pičice enaki oceni za klobasi Kostanjevičana Marjana Vin-tarja na 5. mestu. Sevniško salamiado so obiskali Vrhničani in na njej tekmovali bolj po olimpijskem načelu: važno jc sodelovali. Vrhniški sala-marji šele poskušajo s podobnimi prireditvami. tatov letošjega ocenjevanja salam in klobas, je predsednik Društva salamarjev, Stane Lipar, pozval številne obiskovalce k enominutnemu molku v spomin na Francija Vrtovška. KONCERT ZA URGENTNO VOZILO NOVO MESTO - V novomeški športni dvorani bo v četrtek, 25. marca, velik dobrodelni koncert z nazivom “Za urgentno reševalno vozilo”. Izkupiček prireditve bo šel namreč v sklad za pomoč pri nabavi reševalnega vozila, ki ga že dalj časa nujno potrebuje Zdravstveni dom Novo mesto. Na prireditvi, ki jo v sodelovanju z novomeško Športno zvezo prireja Glasbena produkcija Sraka, bodo sodelovali: Ncw Swing Ouartct, Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Toni Vcrdcrbcr, Zasavci, Nagelj, Tomaž Pengov, trio Svetlin, Slovenski kvintet, Tine Lesjak, Vrtnica, Vesna, Peter Fink in še nekateri pevci. Vstopnice so že naprodaj v poslovalnicah Kompasa in Globtoura v Novem mestu, in sicer po 400 tolarjev, na dan prireditve bodo za stotaka dražje. RIS SE JE “PRIJEL” V začetku marca jc minilo 20 let, odkar so lovci gojitvenega lovišča “Medved” Kočevje izpustili iz karantene tri pare risov. Po tolikih letih vnovično naselitev te vrste zveri ocenjujejo kot uspešno. V tem času so se risi razširili dp bližine Jadranskega morja, Alp in celo do Bosne. Ob naselitvi risov v te gozdove je bilo več pripomb in pomislekov. Vendar sedaj menijo, da je bilo ravnanje pravilno. Naselitev jc financiral pokojni lovec, planinec in soustanovitelj fonda za raziskavo Alp, Karl Weber iz Zuricha. JOŽEFOVO V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - Na jožefovo, v petek, 19. marca, bo v zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah še posebej veselo in slavnostno. Poleg glasbe za vse okuse z ansamblom “Quiek-Step” bodo na voljo vse dobrote topi iške kuhinje. Vsi Jožeti in Jožice bodo obdarjeni z izvirnimi darilci, pričakujejo pa tudi prihod pevcev, ki bodo tako kot nekoč “rampljači” na predvečer godovanja popestrili ta večer. Jožeti in Jožice, lepo vabljeni! Kot nam je povedal predsednik oce- dobre in boljše, slabih preprosto ni bilo. njevalne komisije, upokojeni medob- Lani je komisija še izločila 4 vzorce, ledinski veterinarski inšpektor dipl. vet. tos pa nobenega. Boris Stariha, so bile letos salame samo P. P. ZELO TESNI IZIDI — Naključje je hotelo, da je na letošnji salamiadi zmagovalec 5I-letni komercialni zastopnik M-Agrokombinata Kleti Kostanjevica-Krško, Karel Rožman iz Brežic (na desni prejema priznanje iz rok predsednika ocenjevalne komisije Borisa Starihe, poleg je predsednik Društva salamarjev, Stane Lipar, kije povezuje prireditev na dan 40 mučencev) prejel prvo nagrado ravno od svojega podjetja, glavnega pokrovitelja. Enolog kostanjeviške kleti, inž. Zdravko Mastnak, je lepe nagrade (vinski prvak in druga vina Agrokombinata) pripravil tudi za drugouvršenega, novomeškega kirurga dr. Jožeta Smodeja, ki je zaostal le za 15 stotink točke. Brežičan Branko Jurič, kise vrsto letuvrščana visokamesta, ni pa še okusil slasti zmage, je le za 10 stotink točke zaostal za 3. ocenjeno salamo Dragice Cesar, žene novomeškega parketarja. Peto uvrščeni Novomeščan Miloš Munih, vodja nabave v Krkinih Zeliščih, je le za malenkost premagal Sentjernejčana Davorina Rangusa. (Foto: P. Perc) ajiHiiiiiiiiiiiiiliilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiilliiiii^ I—"V- Kaj je na sliki?] jTtfTfirfS! mm 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR — Prejšnji teden smo v nagradni igri objavili sliko Hočevarjevega mavzoleja v Krškem in bralci s tistega konca so vsi po vrsti na kupone zapisali pravilen odgovor. Upoštevali smo seveda tudi odgovore, kot Hočevarjeva grobnica ali Hočevarjev spomenik. Denarno nagrado bomo po pošti poslali Emi Pirc, C. 4. julija 66, p. Krško, ki je imela pri žrebu največ sreče. Sodelujte v naši nagradni igri še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto! Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 22. marca. Kaj je na sliki? Moj naslov: Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto ^HiiimiiiiiiiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiimiimimmiiiiiiiiiiitiimiimiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiimr: ^j') Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista -n mum žreh je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARJANU MARKLJU iz z Martinj Vrha. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA 2 (1) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 3 (2) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 4 (6) Iščem te - ZASAVCI 5 (4) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 6 (8) V parku - ANS. VESNA 7 (5) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 8 (7) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 9 (-) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK 10 (9) Hudi časi - PRUJSKI INSTR. KVINTET Predlog za prihodnji teden: Tiha sreča -ANS. NAGELJ -»S ^ Glasujem /a KS) 2 q Moj naslov .......................................................... Q-_____________________________________________________________________ 'X Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto : KJER SE PREPIRATA DVA LOVCA : B Na ozemlju med SLO in ■ CHRO ie počil strel. Po tleli se m je zrušil zajec. ■ - Sreča, je rekel SLO lovec. ■ - J upi! je zavpil CHRO lovec. " - Zajec je moj, je bil prepričan " SLO lovec. B - Pa ni. Zajec je moj, se mu ■ je zoperstavil CHRO lovec. m - Kako naj bo tvoj, ko va sem ■ ga ustrelil na ozemlju SLO? se ■ je čudil SLO lovec. - Čakaj malo. Po zemljevidu " iz leta 1562 je zemlja, na katero p jc padel zajec, naša. Zajec p nikakor ne more biti tvoj, se je n petelinil CHRO lovec. • -Tu imam zemljevid iz leta ■ 1612. Gozd, v katerem je padel ■ zajec na dlako, jc na SLO strani, p je postajal ogorčen SLO lovec. - Pljuvam na tvoj zemljevid, je tulil CHRO lovec. - Jaz pa na tvojega, ni hotel zaostajati SLO lovec. Mimo je prišel cigan. - Zakaj in čemu se prepirata? - Ustrelil sem zajca, je pričel pojasnjevati SLO lovec. - To je res, toda zajec jc CHRO zajec, kajti zemlja, na kateri je SLO lovec pihnil zajca, ni SLO zemlja, ampak je to CHRO zemlja, je hitel govoriti CHRO lovec. - Dokumenti, ki jih imam v lovski torbi, pričajo o tem, da je padel zajec na SLO zemljo, ni hotel popustiti SLO lovec. - Zemljevid SLO lovca je mlajši od mojega zemljevida, se je razpištolil ČHRO lovec. - Stvar ni enostavna, je zvito pripomnil cigan. - Predlagam, da razsodiš, je vlil upanje v spor SLO lovec. Cigan je pričel tuhtati. Nekaj časa je gledal SLO lovca, nato CHRO lovca. Najdlje je zadržal pogled na zajcu, ki je bil velik in debel. Sline, ki so se mu pričele nabirati v ustih, so vplivale na možgane. - Zadeva je dokaj zapletena, je končno izustil. SLO in CHRO lovec sta napela ušesa. - Zajec ni niti tvoj niti tvoj, je bleknil cigan. Zajec je enostavno zajkljin. Iz ciganske koče je zvečer prijetno dišalo po zajčji pečenki. TONI GAŠPER1Č