PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POSEBNA IZDAJA
primorski
M.	dnevnik
o
o
A V) O
h ■■■ w n c x h m
r, •— c>
n x x
jt <" 2>
o o 73
-o r t-
j>
3> X
:o u
Cena 600 lir - Leto XL. št. 305 (12.028)
Trst, torek, 25. decembra 1984
Na kraju atentata na vlaku Italicus pred desetimi leti
Fašistični pokol
V nedeljo ob 19.15 je eksplodirala bomba na brzcu Neapelj - Milan - Petnajst mrtvih in 180 ranjenih dosedanji obračun atentata - Ogorčenje in protesti po vsej državi Preiskovalci prepričanida gre za fašistično roko, a zaenkrat brez konkretnih dokazov
o
Tudi v Trstu enotna protestna manifestacija
Napad na Italijo ki zre v prihodnost
VOJMIR TAVČAR
Zakaj? To je vprašanje, ki je šlo od ust do ust, ki so si ga zastavili preprosti ljudje, pa tudi komentatorji in Politiki, od kar sta v nedeljo zvečer radio in televizija oddala prve novice o strahotnem pokolu v železniškem Predoru pod Apenini. In skupno z vprašanjem so se začel® vračati počasi v spomin mračne prikazni nedavne preteklosti: črna mreža, strategija napetosti in terorja, Kmečka banka, Trg della Loggia v Brescii, brzec Italicus, železniška postaja v Bologni. Kdor je sledil kot novinar tedanjim dogodkom, kdor ni pozabil ima skorajda vtis, da se je vrnil za nekaj let nazaj, da je priča istemu scenariju, isti žaloigri, kot smo ji bili tolikokrat priča v preteklih letih. In ob vprašanju zakaj se nemudoma pojavi še drugo: ali se bo začelo vse znova? Ali se bo kolo zgodovine o-brnilo nazaj?
Spomin sili nazaj k dnevom, ko je eksplozija peklenskega stroja razdejala Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu ob pogledu na trupla, ki so jih reševalne skupine rešile iz skrotovičenega in zoglenelega ogrodja železniškega voza, spomin se vrača k Trgu Fontana ob pogledu na pretresene ranjence, ob posnetkih zaskrbljenih svojcev, ki čakajo in skušajo zvedeti, kaj je z možem, sestro, sinom, s hčerjo, z bratrancem, kaj je s prijateljem, ki je bil na brzcu 904 Neapelj — Milan? Spomin pa se zlasti vrača nakaj k občutkom, ki so prevzemali Italijo prve ure po pokolu, k zbeganosti, k tistim zakaj, na katere v tedanjem iznenadenem Presenečenju nihče ni znal odgovoriti. K tistim vprašanjem, kdo je postavil bombe, kdo je za kulisami spredel črno mrežo terorja, na katere po tolikih letih še ni bilo jasnega odgovora.
Delo nekaterih pogumnih preiskovalcev, novinarjev in politologov je
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
Demokratični odgovor
BOGO SAMSA
Matematične gotovosti ni, toda vse kaže, da so za atentat odgovorni skriti organizatorji zloglasnih črnih mrež.
Sindikalni voditelj Luciano Lama je upravičeno dejal na veličastnem enotnem zborova-niu v Bologni: Skoro povsem smo uničili levi terorizem, policija in sodstvo, predvsem pa delovni ljudje, ki so ga izolirali in onemogočili. Še kako pa so žive črne povezave, ki niso Lile likvidirane.
To je tudi prva ugotovitev in komentar, ki izhaja iz strahotnega nedeljskega zločina, ki je prizadel vso Italijo, njeno demokratično ureditev, ki pomeni napad na ustvarjalno delo, poskus razdvajanja in vnašanja zmede. Nobenega dvoma pa tudi ne more biti, da gre tudi tokrat za mednarodno povezavo, za one kroge na svetu, ki jim italijanska vedno bolj neodvisna zunanja politika ni všeč, saj jima je bolj pogodu ostro blokovsko razdvajanje sveta. .
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
Atentat, preiskava, obsodba
Vlak. Spet vlak. Kot pred desetimi leti Italicus, je tudi brzec Neapelj Milan obljubljal veselje, počitnice, objem sorodnikov, toda kriminalna roka ga je hlad nokrvno in premišljeno opremila za vožnjo v smrt. Peklenski stroj, postavljen v deveti voz drugega razreda, med »navadno ljudstvo«, je eksplodiral ob 19.15 pod najdaljšim železniškim predorom v Evropi. Obra čun pokola je strahovit: uradno 15 žrtev in 180 ranjenih, od katerih je osem v smrtni nevarnosti. Težko je ugotoviti točno število mrtvih, ker je silovita eksplozija mesarila * trupli na nedopovedljiv način.
Alarm, da se je v predoru, ki povezuje Bologno in Firence, nekaj hudega zgodilo, se je predvčerajšnjim sprožil takoj. Težje pa je bilo za reševaice, saj sta v predoru bila blokirana dva vlaka, dušeč dim in tema pa sta skrajno ovirala delo. Šele okrog 4. ure zjutraj je na malo postajo San Benedetto Val
dl Sambro prispel s svojim tovorom mrtvih in ranjenih usodni vlak.
Italija je včeraj reagirala z ganjenostjo in srdom. Predsednik Pertini in ministrski predsednik Craxi sto se v Bologni poklonila žrtvam in obiskala ranjence. Po vseh mestih so bile množične manifestacije, na katerih je odločno izzvenela zahteva po izsleditvi odgovornih atentatorjev in njihovih naročnikov. Kje se skrivajo, ni težko ugotoviti, čeprav razsodba porotnega sodišča v Bologni, ki je devet let po pokolu na ltalicusu oprostila tri neofašiste zaradi pomanjkanja dokazov, ne vzbuja veliko upanja.
Preiskovalna dejavnost je v Toskani in E milit Ro-magni stekla s polno paro. V Firencah, kjer naj bi atentator stopil z vlaka, potem ko je pustil tovor smrti, so tudi izdelali identikite nekega sumljivega mladeniča.
Reševalne ekipe naglo in učinkovito nastopile tudi po zaslugi prisebnega vlakovodje
Po eksploziji v devetem vagonu najprej molk nato pa kriki ranjenih sredi dušečega dima
»Bilo je strašno, tega menda ni koli ne bom mogel pozabiti!« Tako je rekel časnikarjem še pod šokom zdravnik Romeo Marchi iz Mercatale ja pri Vemiu, ki je med prvimi pri skočil na pomoč žrtvam fašističnega bombnega atentata na potniški brzo-vlak Neapelj - Milan v 18 kilometrov in 810 metrov dolgem predoru pod apeninskimi vrhovi. Vanj je stopil lahko šele potem ko si je zaradi dušečega dima in strupenih hlapov nadel plinsko masko. Srečal se z ranjenci v raztrganih in ožganih oblačilih, ki so brezglavo tekali iz teme na svetlo, videl je grozovito pohabljena trupla, ni pa se ustavil, ker je bilo treba pomagati najbolj potrebnim in jih iztrgati iz skrotovičenih železnih in pločevinastih ostankov devetega vagona, v katerem je počil peklenski stroj, in iz bližnjih vagonov, ki jih je eksplozija prav tako hudo poškodovala.
Zgodilo se je ob 19.15 predvčerajšnjim približno na polovici železniške razdalje med Verniom in San Bencdettom Val di Sambro, točneje pri kilometrskem mejniku 44,500 na odseku Firence - Bologna. Na vlaku je bilo okrog 700 oseb, pretežno so to bili ljudje, ki so se z delovnega mesta na tujem vračali praznovat božič v družinski krog in taki, ki so bili namenjeni na počitnikovanje v planine; zlasti veliko je med potniki bilo Neapeljčanov.
Pok je tako rekoč raznesel deveti vagon in ga napihnil, tako da se je njegova streha prilepila poloblemu stropu tunela. Vlak se je ustavil šele po 800 metrih, vzdolž katerih so reševalne ekipe naletele na raztresena in deloma neprepoznavna trupla ter v mukah zvijajoča se telesa ranjenih. Reševalna operacija je stekla nenavadno naglo, kar sicer ni naključje, če upoštevamo, da je tragedija ozemeljsko prizadela Emilijo - Romagno in Toskano, torej napredno upravljani deželi, ki sta se že v preteklosti v podobnih primerih zgledno izkazali. H kompoziciji, ki je bila sestavljena iz petih prvorazrednih vagonov (na čelu), vagona - restavracije, bi fejnega vagona, šest drugorazrednih vagonov pa še prtljažnega in poštnega, se je tako v kratkem času zgrni lo poleg civilnih prostovoljcev 166 gasilcev iz obeh omenjenih dežel, 150 varnostnikov, 25 vojaških zdravnikov, stotnija osrednjega vojaškega poveljstva, stotin ja brigade Trieste in regiment inženirskega stanu iz Castel-maggioreja.
Njihovo delo je bilo, kot rečeno, sprva zelo težko, saj niso mogli v predor brez mask, so pa izredno hitro dali odpeljati v firenške in bolonjske bolnišnice vse poškodovane potnike »božičnega vlaka«. Eksplozija ni bila v vodoravni, temveč v navpični smeri. Preiskovalci iz polici jskh vrst menijo, da so atentatorji (ali atentator) peklenski stroj namestili na premični sedež na hodniku med prvim in drugim kupejem devetega vagona, ne pa, kot se je sprva zdelo, na prtljažno mrežo v enem od kupejev. Policija je apelirala na preživele potnike in njih prijatelje ter sorodnike, naj ji pomagajo pri pre iskavi z morebitnimi informacijami.
Da je pomoč tako naglo stekla, ima zaslugo tudi vlakovodja: preden je učinek eksplozije pretrgal telefonske in električne kable, je sprožil telefonski poziv na pomoč. Bomba je počila 220 metrov po razmejitveni črti florentinske pokrajine v razdalji 13 kilometrov od izhoda iz predora v bolonjski smeri. V isti smeri kot prizadeti vlak je z 10minutnim presledkom peljal potniški vlak Rim -Neapelj, ki je sicer odpeljal z rimske postaje Termini pred nesrečnim brzovlakom, a je za njim zaostal na postaji v Firencah. V trenutku eksplozije je že vozil skozi predor, toda pretrganje visokonapetostnih . električnih kablov ga je ustavilo. Pred brzovlakom, na katerem je bil izvršen atentat, je na isti progi vozil ekspresni vlak Rim Amsterdam, na katerega je stopila v Vemiu tudi ekipa ra-diotelezivijskih časnikarjev in ki je odpeljal z manjšo zamudo zaradi pre-izkunžanja elektrozvez.
Postajenačelnik Roberto Mattei je bil na delavnem mestu iudi 4. avgusta 1974, ko so fašisti napravili a-tentat na vlak Italicus: »Takrat sem si rekel, da kaj takšnega ne bom več doživel, a sem se uštel, vseeno pa smem reči, da smo tokrat imeli še srečo. Zaradi popravitvenih del na proki je brzovlak Neapelj - Milan
vozil z brzino 90 kilometrov na uro, drugače pa bi v tem ravnem odseku dosegel 150 do 160 kilometrov na uro. Sreča je bila tudi v tem, da ni nastal požar. Ko bi vlak iztiril, bi se menda prav nihče ne rešil.« Mattei je z zadoščenjem povedal tudi, da je bilo k sreči mogoče pravočasno ustaviti vlak Transeuropa Express, ki je istočasno z napadenim vlakom Neapelj -Milan vozil v nasprotni smeri; tedaj bi eksplozija prizadela dva vlaka z nepopisnimi posledicami.
Atentat je seveda onemogočil nadaljnji redni potniški promet, sicer tako zaradi električnega izpada kot zaradi preiskovalnega postopka. 0-srednje vodstvo političnega oddelka policije (Digos) je pooblastilo obnovitev prometa včeraj od 12.36, nakar je promet stekel okrog dveh popoldne. Predtem so železniške zveze uspešno nadomestili z avtobusnimi in v ta namen z javnimi pozivi avtomobilistom razbremenili glavne prometnice, s čimer so seveda olajšali tudi prevoz ranjencev v bolnišnice. Pripomniti velja, da je prav letos bila 50. obletnica izvrtanja tega apeninskega predora, ki sodi med najpomembnejše tovrstne storitve v mednarodnem merilu.
Na sliki (telefoto AP) razbitine vagona, v katerem je eksplodirala bomba.
Jr1	¥ Jk ipS	
ll'	** IH i	11* r ,-,#5	
PREISKOVALCI NE DVOMIJO : ATENTAT SO ZAGREŠILI FAŠISTIČNI TERORISTI
Danes bodo objavili identikit mladeniča, ki je izstopil v Firencah
»Z dokajšnjo gotovostjo lahko rečemo, da se tudi ta atentat vključuje v sklop drugih atentatov, od leta 1969 dalje.« Tako je dejal namestnik državnega pravdnika iz Bologne Clau dio Nunziata, kateremu so poverili preiskavo o nedeljskem atentatu na progi Firence - Bologna. Sodnik je tudi prepričan, da gre za isto skupino, ki je odgovorna za atentat na vlaku Italicus izpred desetih let; »si-
cer bi gotovo izbrali drugi cilj.« Pa ne samo to: sodnik je povabil novinarje, naj preberejo izsledke preiskave iz leta 1974, da sami ugotovijo velike podobnosti med obema atentatoma.
Sicer pa je sodnikov ogled v predoru smrti trajal skoraj štiri ure. Začel se je zgodaj dopoldan, z Nunziato pa so bili še številni izvedenci, tako strokovnjaki za razstreliva kot tudi
izvedenci gasilcev, policije, karabinjerjev in državnih železnic. Nikomur niso dovolili, da bi se približal tej skupinici preiskovalcev. Vsi so tako čakali ob izhodu iz predora, da se preiskovalci vrnejo z ogleda, z va-gončkom vsega, kar go na kraju pobrali. Med raznimi razbitinami so bili tudi kosi človešliih trupel. Kar pa zadeva vagon, ki ga je eksplozija raznesla, so sklenili, da ga popeljejo v Bologno, kjer bo na razpolago za nadaljevanje preiskave.
Podrobnosti o ogledu, kot rečeno, niso znane. Vendar pa je sodnik zanikal, da bi bili odkrili ostanke ti-merja ali kakršnekoli ostanke naprave, s katero so razstrelili peklenski stroj. Vse, kar je sodnik povedal, je bilo torej pretežno teoretično. Jasno je, da gre za črno sled, je dejal. Velike analogije obstajajo med tem atentatom in atentatom na vlak Italicus in če je kdo pred desetimi leti lahko mislil, da je bila izbira tega predora paključna, je sedaj jasno, da to ne drži, ampak je prav ta železniška proga pomemben cilj nekaterih terorističnih gibanj. In še grenka ugotovitev : tokrat je atentat bolje uspel kot pred desetimi leti.
O tem, kje so atentatorji postavili bombo na vlak, so si stališča pravzaprav enotna : ni mogoče misliti, da bi bombo postavili drugje kot v Firencah in kdor jo je postavil je moral z gotovostjo vedeti, kdaj bo vlak odpeljal. 0 tem, kam so bombo postavili, pa so lahko samo še ugibanja. Zelo verjetno so jo nastavili na mrežo za prtljago v hodniku, kjer je eskplozija raznesla vagon. Vendar pa so preiskovalci ugotovili, da je zločinec kljub vsemu zgrešil; kot se čudno sliši, je tudi res, ker je do eksplozije prišlo prav v kraju, kjer se predor stika z rovom nekdanje postaje Ca di Landino, po katerem se je eksplozija sprostila in so bile torej posledice manjše, kot bi lahko bile glede na moč in količino razstreliva.
Seveda še ni znano, katero vrsto razstreliva so uporabili atentatorji. Vsekakor je gotovo, da je morala biti količina precejšnja, verjetno nekaj kilogramov in da je šlo za zelo močno razstrelivo. Tu bi bila zelo važna pričevanja preživelih, vendar so izjave protislovne, tako glede smradu kot tudi glede tyarve dima. Vsekakor pa že govorijo o razstrelivu vrste T4, to je istem razstrelivu, ki so ga upo rabili pri ' številnih drugih atentatih, med torni tudi pri pokolu treh karabinjerjev v Petovljah.
Preiskava seveda ni stekla samo na kraju atentata. Že včeraj dopoldne so agenti Digosa in karabinjer-
ji preiskali nekaj sto stanovanj skrajnih desničarjev po vsej državi. Preiskovalci ocenjujejo, da je za ta atentat zelo značilno dejstvo, da si je zanj prevzelo odgovornost veliko število desničarskih in drugih organizacij po vsej državi, kar je lahko tudi poskus prikrivanja pravih sledi. Glavni osumljenec ostajajo seveda desničarske teroristične organizacije, čeprav preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi atentat lahko zagrešila tudi kaka mednarodna organizacija, upoštevajoč izredno napeto o-zračje na Srednjem vzhodu. Seveda je to zaenkrat le maloverjetna možnost, ki pa je načelno ne opuščajo.
Glavni osumljenci ostajajo torej neofašisti, predvsem pripadniki skupine NAR, ki so še na svobodi. Mnogo pripadnikov te skupine iščejo že več let, nekateri pa so pobegnili v tujino. Med terni so najbolj znani Stefano Delle Ghiaie, Clemente Oraziani in Sadniro Saccucci. Stefano Delle Ghiaie je bil večkrat obtožen vrste atentatov, a je vedno pobegnil in se baje skriva nekje v Južni Ameriki; Clemente Oraziani je ustanovil teroristično organizacijo Ordine nuovo in velja za pobudnika desničarske tero ristične dejavnosti v prejšnjem desetletju. Sandro Saccucci je, obtožen umora, pobegnil v Južno Ameriko.
Kljub temu da so izvedli vrsto preiskav po vsej državi, pa je pozornost preiskovalcev uperjena predvsem v Firence, kjer se verjetno še vedno skriva atentator. Sinoči so izdelali identikit nekega mladeniča, starega od 27 do 30 let, visokega 175 cm, temne polti in kostanjevih las, ki je z veliko torbo, ki je bila skoraj gotovo prazna, izstopil iz brzo-vlaka Neapelj - Milan na postaji v Firencah. Danes bodo objavili identikit z upanjem, da bo to prispevalo k odkritju zločincev. Sicer pa so se včeraj dopoldne v Firencah sestali toskanski preiskovalci, kljub temu da sodi atentat za kakih dvesto metrov v pristojnost bolonjskega sodstva. Že v nočnih urah so v Firencah preiskali številna stanovanja in zaslišali vrsto pripadnikov skrajne desnice, vendar doslej brez vidnejših rezultatov.
Glede na dejstvo, da so v nekaterih anonimnih telefonskih pozivih napovedali še nove atentate, so včeraj pristojne oblasti sprejele vrsto preventivnih ukrepov, med katerimi je tudi vzročno nadzorstvo nad prtljago, ki jo bodo lahko uslužbenci državnih železnic pregledali, obenem pa bodo sprevodniki v posameznih kupejih preverjali lastništvo prtljage, da bi u-gotovili, če je v vlaku tudi prtljaga, katere lastnik je izstopil. Ti ukrepi bodo začeli veljati takoj.
Preiskovalci in reševalne skupine so bile vso noč na delu (Telefoto AP)
Na osrednji manifestaciji spregovoril tajnik CGIL
Lama na manifestaciji v Bologni Črni terorizem se ni bil poražen
Manifestacije po vsej Italiji - V Rimu govor tajnika CISL Carnitija
Krvavi atentat močno odjeknil med politiki in sindikalisti
v
Številni izrazi bolečine in ogorčenja pa tudi skrbi ob prebujanju terorizma
Globoka žalost, ogorčenost, poziv k enotnim odgovorom, so skupni imenovalec izjav politikov, sindikalistov, predstavnikov najrazličnejših organizacij ob grozljivem atentatu na brzec, ki je vozil na progi Neapelj -Milan.
V izjavah pa ne zasledimo samo občutkov, ki v teh trenutkih prevzemajo srca in pameti vseh državljanov. Marsikdo je že zastavil dokaj kočljiva vprašanja in opomnil na nekatera dejstva mimo katerih ne moremo iti. Krivci pokolov na vlaku Italicus in na železniški postaji v Bologni niso znani. Marsikateri člen verige neofašistčnega terorizma je ostal v senci, marsikatero ime voditeljev in izvrševalcev atentatov ostaja neznano. Pozornost se obrača na nekatere izjave vidnih politikov pa tudi na same znake, da je v kotlu terorizma pričelo ponovno nekaj vreti.
Predsednik senata Cossdga je poslal telegram županu Občine Vernia in ministru za notranje zadeve telegram, v katerem izraža v imenu vseh senatorjev in svojem »globoko ogorčenje in žalost ob grozljivem kriminalnem dejanju.« Cossiga nadalje Pfavi, da »atentat nalaga predstavnikom italijanskega ljudstva, da nemudoma odgovorijo z odločnostjo vsem, ki nameravajo ogrožati mir v državi.«
Predsednika dežel Emilie Romagne in Toscane sta izdala ob atentatu skupno sporočilo, v katerem ugotavljata naslednje: »Smo pred ponovnim dejanjem fašističnega barbarstvu. Groza in jeza prevzemata ves itali-jansia narod ob pokolu, ki je zahteval toliko mrtvih in ranjenih. Prevečkrat smo moiuli iti s tesnobo do proge, ki Pelje iz Firenc v Bologno, od pokola na vlaku Italicus pa do danes. Verjetno ne gre le za slučaj. Morda je vzrok vsemu temu tudi zgodovinska vez, ki druži obe deželi v znamenju vrednot antifašizma in odporništva. Prevečkrat smo se morali pokloniti žrtvam fašistične krvoločnosti, prevečkrat smo zahtevali, naj se kaznujejo krivci«. V skupnem sporočilu je med drugim rečeno, naj parlament izglasuje zakon, na podlagi katerega naj bi člen o državni tajnosti ne veljal več, ko gre za pokole, »kajti vsi morajo vedeti za resnico.«
Tajnik KD e Mita je najostreje obsodil atentat, dejal pa je tudi naslednje: »Skrbi pa nas dejstvo, da ostaja Jasen, čeprav blazni in morilski, načrt, da se destabilizira, če že ne uniči, naso demokracijo.«
Vsedržavno tajništvo KPI v posebnem sporočilu med drugim ugotavlja, da pokoli od Trga Fontane, vlaka I-mlicus in Bologne pa do zadnjega a-mntata sodijo v fašistično strategijo napadov na demokracijo. KPI poudar-
ku, da krivcev pokolov ni še dosegla roka pravice, nasprótno, marsikdaj so »uživali skrivnostne podpore«. Ob tem KPI pravi, »da ostajajo — črni teroristi — nekaznovani«.
KPI govori nadalje o krivdah vlade in o tem, da niso še bile pretrgane vse mednarodne teroristične povezave. Z besedami ogorčenja je obsodil atentat predsednik PSDI Saragat. Tajništvo PLI pravi, da gre za poskus, da bi potisnili italijansko stavrnost za deset let nazaj.
V današnjem glasilu Avanti odgovorni za državne- zadeve pri PSI poslanec Andò piše, »da je bilo v zadnjih časih opaziti v Italiji čudne premike teroristov, prijateljev teroristov in provokatorjev, ki so v službi številnih zastav, in so si izbrali naš teritorij za obračunavanja, ki zadevajo druge države in nasprotja med različnimi krogi fanatikov«. Prav tako se v vladnih krogih govori o mednarodnih aspektih atentata.
Obrambni minister in tajnik PRI Spadolini sledi dogodkom v prvi ose-
bi, saj so pri reševalni akciji udeleženi tudi oddelki vojske.
Številne so izjave sindikalnih vodstev in voditeljev. Vsi pozivajo k e-notnosti in borbi proti terorizmu. Ob tem pa velja omeniti, da sindikati železničarjev in avtonomni sindikat policije ugotavljajo, da zaščita na vlakih ni dovoljšnja. Tu manjka u-
strezno število ljudi. V zadnjih časih pa so preusmerili pažnjo predvsem na poštne vagone, ki so prevažali dragocenosti. Sindikati pozivajo, naj se ponovno okrepi straža na vlakih in se tako preprečijo atentati.
0 atentatu so se z besedami ogorčenja in pozivi k budnosti izrekli tudi predsedniki vseh italijanskih dežel.
Med včerajšnjo manifestacijo v Trstu
NORA TEKMA PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI ZA ATENTAT
RIM — Desničarske teroristične skupine so kar tekmovale med sabo, da bi si prevzele odgovornost za strahovit bombni atentat, ki je globoko prizadel vso italijansko in mednarodno javnost. Pozivi so si v glavnem sledili v redakcijah tiskovnih agencij in časopisov v Rimu, Genovi, Milanu, Bologni in še drugje. Začeli so se takoj po atentatu v nedeljo zvečer, nadaljevali pa so se ves včerajšnji dan.
Med prvimi so se s telefonskim pozivom oglasili pripadniki desničarske teroristične organizacije »Ordine Nuovo«. To organizacijo so neofašisti ustanovili leta 1958, javna oblast pa jo je razpustila leta 1973 na podlagi zakona Scelba. Le leto po razpustitvi so kolovodje te organizacije ustanovili »Ordine nero«, ki si je tudi prevzel odgovornost za atentat. Organizacijo je vodil Pierluigi Concute Ili, javnost pa jo je vedno imela za »uradno« prevratniško desno roko neofašizma. V to skupino spada tudi manjša teroristična organizacija, ki se je tudi oglasila v zvezi z nedeljskim atentatom in sicer FAR - Fronte di Azione Rivoluzionaria. To organizacijo sta prevzela pod svoje nadzorstvo neofašista Mario Tuti in Mauro Tornei.
Med terorističnimi skupinami, ki so izjavile, da so
izvedle atentat, je tudi dvoumna »Terza posizione«, ki ima svojo programsko geslo: »Ne z ZDA ne s Sovjetsko zvezo«. Organizacijo je ustanovil bivši misovski rimski občinski svetovalec Paolo Signorelli, njena značilnost pa je bila infiltracija svojih članov v levičarske ekstraparlamentarne organizacije.
Včeraj se je v Rimu oglasila tudi skupina »Rosa
dei venti«, ki se je tokrat pravzaprav prvič oglasila v okviru nekega bombnega atentata. Desničarska teroristična skupina, ki se je ob tem atentatu največkrat oglasila, je bila »NAR - Nuclei Armati Rivoluzionari«. To je najbolj organizirana in razpredena desničarska prevratniška organizacija, ustanovili pa so jo poleti leta 1977 na pobudo Saccuccijeve »desne roke« Franca Anseimi ja.
V	rimski redakciji tiskovne agencije ANSA se je včeraj zjutraj oglasil neznanec, ki je izjavil, da so pokol opravili pripadniki Rdečih brigad. Le malo kasneje so se v Genovi dvakrat oglasili pripadniki iste organizacije (na sedežu ANSA in »Corriere Mercantile«) ter demantirali odgovornost za pokol. Prav tako so se tudi pripadniki »Ordine nuovo« telefonsko odtujili od tistih, ki so atentat izvedli.
V	uredništvu rimskega dnevnika »Paese Sera« pa je prišel poziv neznanca s tujim naglasom, ki je dejal, da je pripadnik samozvanih »Islamskih bojevnikov«, ki so nato zahtevali »svobodo za vse Islamce, ki so zaprti v italijanskih zaporih«. V Neaplju se je oglasil neznanec, ki je govoril v imenu »Ordine Nuovo« in »Ordine Nero« skupaj.
Včeraj pa so se v jutranjih in opoldanskih urah spet pojavili pripadniki »Ordine Nero« ter dodali, da bodo postavili drugo bombo. Poziv so ponovili kar trikrat.
Nori balet prevzemanja krvave odgovornosti se je včeraj nadaljeval ves dan, sigle pa so bile v glavnem ene in iste. Pripadniki raznih desničarskih prevratniških organizacij so se oglašali obenem v več mestih, vedno v uredništvih tiskovnih agencij in dnevnikov.
BOLOGNA — Po vsej Italiji so se vrstile včeraj manifestacije, s katerimi so delavci, ženske, mladina hoteli izraziti svoje ogorčenje ob zadnjem krvavem atentatu, ki je prizadel Italijo in obenem izraziti svojo človeško solidarnost z žrtvami in svojci.
Najpomembnejša manifestacija je bila vsekakor v Bologni, kjer je bila še živa ogorčenost zaradi napada na vlak »Italicus« in zaradi atentata na postaji. Na Trgu Maggiore se je zbralo na tisoče ljudi, osrednja govornika pa sta bila nekdanji derno-kristjanski tajnik Zaccagnini in generalni tajnik CGIL Luciano Lama. Zaccagnini se je v svojem posegu, med katerim je prišlo do neokusne protestne demonstracije pripadnikov proletarske demokracije, večkrat skliceval na vrednote odporništva. Zahteval je tudi, da preiskovalci čim prej odkrijejo, kdo si je omadeževal roke s tako gnusnim zločinom. Ozadje a-tentata je treba osvetliti, je rekel Zaccagnini, pa četudi so vanj vpletene tajne lože in nekateri sektorji države.
Luciano Lama je imel daljši poseg, ki ga je prisotna množica večkrat pozdravila z odobravanjem. Ni še jasno, je dejal, ali gre atentat pripisati nekaterim fašističnim nostalgikom. Rdeči terorizem je doživel zadnje čase nekatere odločilne poraze, kljub temu pa ni bil še dokončno poražen. K dosedanjim porazom rdečih teroristov so prispevale delavske organizacije, policija, sodstvo. Ne moremo reči pa, da je bil poražen črni terorizem. Od pokola na Trgu Fontana v Rimu, v daljnem letu 1969 do danes, so ostali krivci fašističnih a-tentatov skoraj v celoti nekaznovani, sodstvo jih je oprostilo z razsodbami, ki so bile deležne kritik in v luči zadnjih dogodkov se je treba tudi vprašati, ali so bile sploh objektivne. Na okrutnost in krvoločnost zločincev moramo z naše strani odgovoriti z neomajno odločnostjo pri zaščiti svobode, je dejal Luciano Lama. Prvi odgovor delavcev v Bologni je soglasen, zgovoren in impozanten. Lama je omenil tudi primer nacističnega zločinca Rederja ter poudaril, da mora demokratična država včasih tudi dokazati svojo neizprosnost in odreči pomilostitev, ki bi v Rederjevem primeru bila neumestna. V zaključku je generalni tajnik CGIL še poudaril, da so vse besede premalo spričo tako hudega zločina, lahko pa izzvenijo kot obveza delavskega razreda, da ne bo klonil pred takimi krvavimi provokacijami. Nihče ne bo mogel zrušiti trdne odločnosti ljudstva in delavcev, da zaščitijo svojo svobodo in ohranijo živo upanje v bodočnost italijanske države.
Velika delavska manifestacija je bila tudi v Rimu, kjer je spregovoril tajnik CISL Cariniti. Prisotni so bili tudi mnogi politični in sindikalni predstavniki ter predstavniki odporniškega gibanja. Pokol v tunelu med Firencami in Bologno spominja na naj-mračnejše čase terorizma, čase, za katere smo upali, da smo jih že dokončno premostili. V sedanjem trenutku je potrebna enotnost vseh delavcev, da bi demokracija res zmagala in da bi bilo še možno omikano sožitje, kljub tragičnim dogodkom in prevratniškim dejanjem. Camiti je še rekel, da imajo vsi italijanski de-mokratje veliko obvezo do tistih, ki so zgubili življenje v tunelu pod Apenini in do njihovih družin. Demokratična država mora na tako izzivanje odgovoriti zelo ostro, jasno in nedvoumno ter prekiniti povezave med prevratništvom, ločenimi državnimi telesi in skrito oblastjo. V sedanjem trenutku je treba mobilizirati vše moralne in politične sile, da bi porazili tiste, ki skušajo uničiti demokracijo in družbeni napredek.
Spregovoril je tudi rimski župan Vetere, ki je omenil dejstvo, da so fašistični teroristi v zadnjih letih povzročili na desetine mrtvih in stotine ranjenih. Obsodil je tudi dejstvo, da je sodstvo s svoje strani večkrat odprlo vrata zapora fašističnim obtožencem, ki so sedaj na svobodi in lahko nadaljujejo s svojimi prevratniškimi dejanji.
Manifestacije so bile tudi drugod po Italiji. V Genovi, v Imperli, v Neaplju, od koder je odpotoval brzec, ki se je tako tragično ustavil v tunelu med Firencami in Bologno. Povsod je demokratična javnost obsodila atentat in izrazila svoje ogorčenje in svoj gnev nad atentatom.
Najvišji predstavniki države že v včerajšnjih jutranjih urah v Bologni
Craxi: Bili so znaki
za nov val atentatov
odpirajo vrsto drugih vprašanj in na katere žal za zedaj ni odgovora, kot niso našle pravega odgovora v ne davni preteklosti. »Težko si je nam reč zamisliti, da gre zgolj za neko iracionalno dejanje, vse to sledi neki logiki«, je še dejal Craxi. Ta logika pa je Lahko samo ena, kot so doka-zali vsi prejšnji krvavi atentati: destabilizacija države in demokratične družbene ureditve.
To je jasno povedal tudi predsednik dežele Emilie Romagne Lanfranco Turci: Ob podobnih dejanjih v prete klosti roka pravice ni dosegla zločincev in tako je politično - kriminalni aparat lahko deloval naprej. Nismo še očistili vsega, kar je bilo gnilega, je še poudaril Turči, saj je preiskava o loži P2 dokazala vezi med člani te lože, državnimi aparati in skrajno desničarskimi krogi. V zadnjih časih se je po mnenju Turčija pozornost javnega mnenja in časopisja v glavnem usmerila v levi terorizem, ki hoče pognati korenine v raznih gibanjih. Toda terorizem, ki je pred nami, je dejal Turci, je terorizem, ki deluje v osrčju raznih aparatov.
Craxi, ki se je v Bologni udeležil tudi sestanka s silami javnega reda, ni mogel skriti svoje pretresenosti in ganjenosti. »Zgodilo se je nekaj groznega, groza je dvojna: pokol nedolž nih ljudi in to, da je do pokola prišlo prav na božični predvečer, ki je za vse nas, za ves kulturni svet praznik bratstva, ljubezni med ljudmi.« Ko so predsednika vlade še vprašali, kakšni so bili znaki, da se nekaj pripravlja, je povedal, da se je dalo misliti v glavnem na tuje organizacije, sedaj pa ni mogoče tvegati nobenih napovedi ali hipotez. Ti znaki so bili dvojne narave, je še pojasnil Craxi, Iz njih se je dalo tudi sklepati, da se pripravlja drugačen atentat od tega, do katerega je prišlo, da se pripravlja atentat z bolj točno opredeljenim ciljem.
Craxi, ki je v Bologni obiskal tudi ranjence in se zadržal z njihovimi sorodniki in bolniškim osebjem, bo na razna vprašanja in interpelacije odgovarjal v četrtek v senatu, istočasno bo v poslanski zbornivi poročala predsednica lottijeva, v imenu vlade pa bo govoril notranji minister Scal-faro.
V Bologni so se seveda zbrali vsi najvišji predstavniki vlade in političnega življenja, od predsednika senata Francesca Cossige do ministra za civilno varstvo Zamberlettija in drugih. Krvavi atentat je najostreje obsodil tudi papež, ki je izrazil vso svojo solidarnost ranjencem in sorodnikom žrtev.
Ganljiv je bil prihod skrušenega
Predsednik Sandro Pertini je bil v jutranjih urah v Bologni, kjer se je poklonil spominu žrtev, ranjencem pa je ponesel svojo tolažilno besedo	(Telefoto AP)
Pertini ja, ki je po neprespani noči že navsezgodaj dopotoval v Bologno iz Val Gardene, kjer običajno preživlja svoje počitnice. Vso noč je bil namreč v stalnem stiku z Rimom in s štabom, ki je skrbel za prvo pomoč po atentatu. »Ne postavljajte mi vprašanj, ne bi rad govoril, moje srce je prepolno obupa in gneva,« so bile edine besede, ki jih je priletni predsednik dejal novinarjem, ki so silili vanj z raznimi vprašanji. V spremstvu notranjega ministrstva Scalfara, ministra za prevoze Signo-rileja in nekaterih drugih parlamentarcev, je Pertini najperj obiskal bolnico, kamor so pripeljali odrasle ranjence, zatem pa je šel v otroško bolnico, in v mrtvašnico, kjer ni mogel zadržati solz in kjer ga je tako prevzelo, da sta mu Zamberletti in Zagheri morala pomagati, da je prišel do avtomobila. »Bologna, spet Bologna,« je zamrmral Pertini. »Roka je vedno ista,« je ob solzah privrel na dan njegov bes.
Po obisku v bolnici je Pertini Sel še na prefekturo, srečal se je tudi s predsednikom vlade Craxijem, še pred poldne pa se je vrnil v Val Gardeno.
Predsednik vlade Craxi zapušča bolnišnico v Bologni	(Telefoto AP)
BOLOGNA — že pred tedni so številni znaki, ki so prihajali z raznih strani, dajali slutiti, da se morda pripravlja nov val terorističnih aten tatov, je na včerajšnji skupni izredni seji deželnega sveta Emilie Romagne in pokrajinskega in občinske ga sveta Bologne dejal predsednik vlade Bettino Craxi. »Sedaj sicer še ne vemo,« je nadaljeval Craxi, »če tudi ta atentat sodi v isti okvir. Vse kakor se za vlado in za vso deželo odpira nova faza izrednega stanja in mobilizacije, že v kali moramo zatreti vsak poskus oživitve terorizma.«
To so bile osrednje misli predsedni ka Craxija na omenjeni izredni seji, katere so se udeležili tudi številni dru gi predstavniki vlade, sindikalni zastopniki in parlamentarci, misli, ki
Velik odmev tudi po svetu
BONN — Krvavi atentat je globoko odjeknil tudi v tujini, od koder prihajajo izrazi sožalja in obsodbe. Zahodnonemški kancler Kohl je v brzojavki Craxi ju med drugim zapisal, da je atentat terjal le nedolžne žrtve, teroristi pa se niso za en sam korak približali svojim ciljem. Ostro obsodbo so izrekli tudi iranska ambasada v Italiji, predsednik francoske skupščine Mermez in vrsta drugih.
O atentatu je obširno poročalo časopisje v ZDA, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, kjer je dopisnik televizijske postaje »Antenne 2« Vramant odkrito dejal, da ni nobenega dvoma, da gre atentat pripisati desničarskim krogom. Francoski »Le Monde« je bil mnenja, da gre za nov ved »strategije napetosti«, s katero je »črni« terorizem, s prikritim zavezništvom zlasti v tajni službi, že pred leti hotel ustvariti pogoje za preobrat.
Tudi sovjetska agencija Tass je atentat implicitno pripisala neofašistom in pri tem spomnila, da so pred 10 leti na isti progi neofašisti organizirali atentat na vlak »Italicus«, pri katerem je izgubilo življenje dvanajst nedolžnih žrtev.
O atentatu, kot smo dejali, je obširno poročalo ameriško časopisje in televizija. Uvodne članke na prvih straneh so mu posvetili New York Times, Washington Post, Wall Street Journal.
Ganljivi prizori, žalost sorodnikov in jeza ljudi po zahrbtnem atentatu
Notranjost razdejanega vagona, v katerem je eksplodirala bomba (AP)
Italicus, železniška postaja v Bologni. Dogodka, ki sta presunila vso Italijo. Le nekaj let je minilo in nova tragedija. Mrtvi, ranjenci, kri, jok, žalost.
Zopet so se ponovile tragične scene iz tistih let. V Bologni, Firencah, Milanu. . . sorodniki, znanci so iskali svoje drage v upanju, da bi jih lahko ob jeli. Marsikdo pa je dopotoval v Bologno, da se je zadnjič poslovil od svojega sina, matere, očeta, sorodnika. . .
SAN BENEDETTO VAL DI SAM-BRO (BOLOGNA) — »Eksplozije nismo slišali, kar obsuti pa smo bili s
steklenimi drobci. Kri vsepovsod ! Kar vrgli smo se z vlaka. Bili pa smo v temi, le s težavo smo dihali. Med klici na pomoč ranjencev in jokom otrok smo tavali kot zbegani. Bilo je strašno,« so dejali nekateri potniki, ki so se rešili strahotnega atentata. »Kakšna sreča, kakšna sreča,« je še šokiran vzklikal prof. Giuseppe Giordano,« samo čudež me je rešil. Vstopil sem prav v tisti prekleti voz, ki je nato eksplodiral. Hotel sem spiti kavo. Bila pa je velika gneča in sem se vrnil v svoj voz. Ne vem, kaj so lahko gasilci našli tam, bila je taka gneča, taka gneča...«
BOLOGNA — Na kirurškem oddelku v Bologni so že sprejeli prve ranjence.
Sedemletna Rosa Ca stillo je ila na »prekletem vlaku« z očetom ,mamo in stricem. »Bala sem se. Mislila sem, da je potres. Ko je zmanjkala luč, sem kar onemela. Mama in oče sta me tolažila,« je še preplašena povedala mlada Rosa.
»Bilo je -strašno, nepopisno! Dvajset sekund sem bil kot zbegan. Ničesar nisem razumel, iskal sem, le izhod, da bi čimprej zapustil ta pekel. Nekdo je dejal, da nekoliko metrov naprej je videti luč. Tekli smo kot nori«, je dejal eden od potnikov.
»Zavedali smo se, da je to atentat, nihče od nas pa si ni upal na to niti namigniti. Bili smo vsi prestrašeni, šokirani,« je dejala 42-letna ženska iz Monze.
Trupla nesrečnih potnikov so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice v Bologni. Ponovile so se žalostne in pretresljive scene, žal, še zelo »svežih« atentatov na Italicus in na bolonjsko železniško postajo. Identificiranje mrtvih je bilo izredno težavno. Razdejanje na vlaku po strašni eksploziji je bilo nepopisno. Skoraj nemogoče je bilo prepoznati. žrtve. Tudi dokumenti so izginili.
V mrtvašnici pa so se trli sorodniki, znanci, da bi zvedeli, da med mrtvimi ni svojih dragih. Marsikdo pa se je moral sprijazniti s kruto resnico.
MILAN — »Potovanje straha« se je zia številne potnike končalo včeraj zjutraj ob 4.44, ko je v Milan privozil vlak
506 iz Lecceja in na katerega so vstopili številni potniki »prekletega brze-ca«. Tu so potnike pričakali številni sorodniki, znanci. Ponovili so se prizori z drugih postaj : stari oče, ko je objel svojega sina, se je od veselja skoraj onesvestil; nekega vojaka je celo pričakal zvesti pes, ki so ga ob prihodu gospodarja le težko ustavili. Tako je bil vesel.
Eden od potnikov, še pod vtisom velike tragedije, je dejal, da bi morali vse, ki stopijo na vlak pregledati, kajti nedopustno je, da se ponavljajo take tragedije.
FIRENCE — Na policijsko postajo
v Firencah so prišli številni znanci, sorodniki potnikov, ki so želeli informacije. Marsikdo je kar vstopil v avtomobil in se podal proti Bologni. V veliki gneči je bilo težko vzpostaviti telefonske stike, kaj šele dobiti zanesljive informacije.
»Naj bodo prekleti. Naj bodo prekleti tisti, ki so povzročili ta atentat. Ne bomo pozabili na to strašno tragedijo. Moramo jih razkrinkati. Moramo jim soditi. Na dosmrtno ječo morajo ti banditi,« so v joku, jezi in žalosti vzklikali v Bologni, Firencah, kjer so neposredno prisostovali tej veliki tragediji.
Na neapeljski železniški postaji so na peronu, od koder je odpotoval brzcc 908, neapeljski delavci postavili velik šop rož	(Telefoto AP)
Dolga veriga atentatov v zadnjem petnajstletju
Od Trga Fontana do Bologne
Dobra štiri leta so minila, odkar je peklenski stroj, ki je eksplodiral v čakalnici bolonjske železniške postaje, zahteval doslej naj večji obračun smrtnih žrtev v dolgi verigi terorističnih atentatov v povojni Italiji, šlo je tedaj — vsaj tako je mislila večina — za zadnje dejanje, za vrhunec tako imenovane »strategije napetosti«, ki je na osnovi lažne teorije o »nasprotujočih si ekstremizmov« imela namen utrditi zakulisno oblast sivih eminenc tajnih obveščevalnih služb, piduističnih zarotnikov in vseh tistih, ki so v zadnjem petnajstletju krojili ali skušali krojiti usodo države.
Minilo je daljše zatišje, med katerim smo bili priča razkolu rdečih brigad in vseh ultralevih ekstremističnih frakcij in vsaj navidezno ni bilo več razloga za podpihovanje »strategije napetosti« z atentati »nasprotne barve«. Jasno je namreč, in tega menda ni treba več dokazovati, da imajo vsi bombni atentati z velikim številom nedolžnih žrtev zelo jasno fašistično matrico. Tako je bilo od leta 1969, ko so sicer skušali naprtiti očetovstva a-narhisbam, do leta 1974, ko sta znana pokola na Trgu della Loggia v Brescii in na vlaku Italicusc (o tem tragičnem dejanju poročamo posebej) že od vsega začetka nedvoumno izpričevala svoj izvor, dasirav-no, kot skoraj vedno, pravici še sedaj ni zadoščeno, avtorji atentatov pa še niso ugotovljeni.
Pa pojdimo po vrsti. Prva atentata, ki ju je moč uokviriti v »strategijo napetosti«, datirata 25. april 1969, ko so v Milanu bombe porušile Fiatov paviljon na območju velesejma in menjalnico na glavni postaji. Ta atentata sicer nista imela v javnosti pričakovanega odmeva. Isto velja tudi za »podvig« v noči med 8. in 9. avgustom istega leta, ko so fašisti namestili naboje na desetih vlakih. Eksplodirali so v osmih primerih in zahtevali več ranjenih. Šlo je za generalko atentata na Trgu Fontana v Milanu, ko je 12. decembra eksplozija v Kmečki banki zahtevala dvanajst mrtvih in nešteto ranjenih. Podobna eksplozija je spodletela v Rimu.
22. julija 1970 je pri postaji v
Gioia Tauru (v obdobju fašističnega upora, znan pod vzdevkom »boia chi molla«) namerno iztirjen je vlaka povzročilo smrt šestih potnikov, ranjenih pa jih je bilo 139.
22. oktobra 1972: tarča neofaši-stov so bili tokrat delavci, ki so se napotili v Reggio Calabrijo, kjer bi moral biti vsedržavni sindikalni shod. Sedem nabojev plastika je poškodovalo železniške proge proti Jugu in trem posebnim vlakom preprečilo prihod v mesto.
17. aprila 1973 je fašistu Niču Azzi peklenski stroj eksplodiral med nogami, sicer bi brzec Turin -Milan s 500 potniki prav gotovo iztiril v predoru Bracco.
17. maja 1973, natančno leto dni po umoru policijskega komisarja Calabresi ja, ki je vodil preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je domnevni anarhist Gianfranco Berteli, ki je prihajal iz Izraela, zalučal bombo pred milansko kvesturo. Mrtvih je bilo štiri, ranjenih pa kar 40.
28. maja 1974 je eksplozija na Trgu della Loggia v Brescii, kjer je okrog tisoč ljudi sledilo sindikalnemu zborovanju, zahtevala o-sem mrtvih in sto ranjenih. Peklenski stroj je bil skrit v košu za odlaganje smeti.
4. avgusta 1974 je, kot smo že o-menili, eksplodirala bomba na vlaku Italicus (12 mrtvih, 48 ranjenih).
Ob šesti obletnici tega grozljivega »podviga«, se pravi 2. avgusta 1980, so neofašisti izvedli doslej najbolj krvav atentat, tudi tokrat pa je bila tarča železniško omrežje. Na postaji v Bologni so bombo postavili v čakalnico, kjer se je ljudi kar trlo. Osemdeset jih je skoraj na mestu umrlo drugih deset je poškodbam podleglo po mučnih bolečinah v bolnišnici. Ranjenih je bilo skoraj dvesto. Ni treba posebej poudarjati, da tudi v tem primeru krivcev še niso našli. Aretacij je bilo več, dokazov pa malo. Zglodalo je, da se je obdobje bombnih napadov končalo, žal, ni tako.
Reševalna akcija ob atentatu na železniški postaji v Bologni leta 1980
Avtorji atentata, v katerem je umrlo 12 oseb, so še neznani
Pred desetimi leti je v istem predoru eksplodiral krik žrtev vlaka Italicus
Tinti Anseimi: Pokol na Italicusu treba pripisati toskanskim neofašistom, odgovornost zanj pa nosi tajna loža P2
Nadaljevanja s prve strani
BOLOGNA — Devetnajst kilometrov dolgi predor med železniškima Postajama Vemio in San Benedetto Val di Sambro bo ostal zapisan med najbolj krvavimi in temnimi stranmi italijanskega povojnega časa. Te vloge si ne zasluži, saj je pravi biser tehnološkega in torej tudi človeškega napredka, na katerega bi Italija lahko bila le ponosna. Z živalsko nasilnostjo so mu jo dodelili fašistični tenoristi, ki so ga že drugič izbrali za svojo smrtonosno past.
Sedaj so padli v njej potniki »božičnega vlaka«, pred desetimi leti — L avgusta 1974 — pa je peklenski stroj sejal smrt na počitniško razpoloženemu Italicusu, brzcu, ki je iz Rima vozil proti Brenerju. Do eksplozije je prišlo ob 1.20 ponoči v petem vagonu : v njem je 12 oseb izgubilo življenje, 48 pa je bilo ranjenih. A-tentatorji so bombo — šlo je za dva kilograma plastika s timerjem — skrili v kovček, s katerim je še vedno neznani morilec stopil na vlak na Postaji v Firencah. Eksplodirala je kakih sto metrov pred koncem predo ra, tako da se je bilo treba zahvaliti le tej okoliščini, da je bilo število smrtnih žrtev omejeno. Strojevodja jo svoj smrtni tovor peljal dalje in zaustavil vlak na postaji S. Benedetto *al di Sambro. Dan kasneje je prevzela odgovornost za atentat zlogla-sna neofašistična skupina Ordine nero.
Razpleti in zapleti okrog procesa za pokol na Italicus so emblematična kronika nezapisanega pravila, da o-stajajo fašistični atentati nekaznovani obenem pa tudi spričevalo italijanskega sodstva in rezultat bolj ali Planj prikritih povezav med politič-pJPi. gospodarskimi in državnimi in-teresi določenega italijanskega vodilnega kroga.
Po devetih letih preiskave je 20. julija 1983 porotno sodišče v Bologni zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo neofašista Maria Tutija, Luciana Francija in Piera Malentacchija obtožbe, da so povzročili pokol na Italicusu. Nesramna razsodba je vzbudila ogorčenje združenih družin žrtev atentota na železniški postaji v Bologni (kjer je avgusta 1980 peklenski stroj ubil 85 oseb), otipljivejših reakcij, predvsem na politični ravni in prek sredstev javnega obveščanja, pa ni bilo. Zavlačevanje preiskovalne dejavnosti, ki je bila bolj v znamenju prikrivanja kot odkrivanja resnice, je želo tudi U uspeh.,
Toda ozadje pokolov, ki so od Trga FonUna (leto 1969) dalje okrvavili Italijo, je vseeno prišlo na dan. O tem zelo jasno piše tudi Tina Ansel-mi v svojem poročilu o komisiji, ki je med drugim preučevala tudi aten-tot na Itolicus. V poglavju o povezavi med tajno ložo P2 in neofašističnimi prevratniki pravi, da je treba pripisati pokol na Italicusu neofašistični ali neonacistični teroristični organizaciji iz Toscane in da je loža P2 imela pri podžiganju in finansiranju teh skupin pomembno vlogo, tako da se na osnovi »zgodovinskih resnic in zelo hudih, točnih ter nespornih dokazov lahko trdi, da je tajna prostozidarska loža globoko vpletena v atenUt na Italicus in da je zanj tudi odgovorna na politično-zgodovinski ravni, ker mu je bila v bistveno finančno, organizacijsko in moralno podporo«.
Zelo jasna je Tina Anseimi tudi v zvezi s pomanjkljivo in nezadostno preiskovalno dejavnostjo, ki ni mogla vzleteti prav zaradi infiltracije lože P2 v vrste karabinjerjev in sod-
nikov. Pri zaviranju preiskave je pomembno vlogo odigrala tudi tajna služba SID, ki je imela v vodstvu številne Cellijeve izbrance. Zemljevid neofašističnih pokolov je torej jasen, dovolj je že prebrati sodne akte. To je dejal včeraj tudi sodnik iz Bologne, ki vodi sedanjo preiskavo. Bodo tokrat demokratične sile dovolj močne, da bodo pregazile ovire, za katerimi se skrivajo atentatorji in njihovi organizatorji?
• Napad na Italijo
sicer dalo nekatere odgovore. Pojasnilo je predvsem, da strategija napetosti in terorja ni bil nek uvožen tujek, pač pa tvor, ki se je razrasel v državnem aparatu, ki je zajci marsikateri organ in ki ni izpeljal do konca svojih mračnih načrtov le zaradi odločne mobilizacije demokratičnih sil. Cilj mračnega načrta, Id ima svoj prvi člen v pokolu na Trgu Fontana, je po tolikih letih jasen: teroristi in tisti, ki so jim oborožili zločinsko roko, so hoteli premakniti os političnega ravnovesja v državi na desno in odpreti na stežaj vrata oblikovanju avtoritarne države. V tej mračni logiki nasilja in krvi je imela vsaka bomba svojo dokaj jasno tarčo: pokol v Kmečki banki je bil odgovor na vročo sindikalno jesen, prizadeti in okrniti je hotel delavsko gibanje in ni naključje, da je bila preiskava u-smerjena predvsem v levo; bomba na Trgu della Loggia v Brescii je skušala zajeziti uveljavljanje levice, ki je ravno v tistem času zabeležila pomembne uspehe na volitvah; peklenski stroj na brzcu Italicus bi moral zaostriti napetost in kaos v državi v času, ko se je na »drugi fronti« že dokaj jasno izoblikoval pojav ultrale-vega terorizma. Manj jasna je bila morda tarča bombnega atentata na železniški postaji v Bologni, vendar ob razmišljanju, zakaj ravno tedaj, človek pride do zaključka, da je šlo za poskus zaostrovanja kaosa v državi, ko je ultrardeči terorizem dosegel morda najvišjo stopnjo in ko so začele prihajati na dan prve konkretne domneve o vlogi prostozidarske lože P 2.
Zakaj pa sedaj atentat na vlak v predoru pod Apenini? Kdo je oborožil teroriste? Katere cilje zasleduje? Seveda nekaj ur po zločinski eksploziji ni mogoče dati izčrpnih odgovorov, čeprav je povsem jasno (in morda celo nepotrebno poudarjati), da je bil glavni cilj peklenskega stroja demokratično tkivo v državi.
Eksplozija je odjeknila še bolj dramatično kot v preteklosti, tudi ker je bomba (prav tako kot v Bologni) eksplodirala v predprazničnem vzdušju, ko je začela popuščati napetost delovnih bremen in ko se je vsakdo pripravljal, da v krogu svojcev in prijateljev preživi dneve, ki so sicer zapisani veselju in sproščenosti, obenem pa so tudi sinonim sprave in miru. Pa tudi, kljub nekaterim opozorilnim znakom, je bila večina ljudi prepričana, da je največji val terorizma končno mimo. In vendar je bil ravno železniški odsek v okolici Prata, kjer je v nedeljo eksplodiral peklenski stroj, v zadnjih časih prizorišče vrste manjših atentatov : železni in cementni tramovi na tračnicah, poskusi iztirjevanj vlakov, vse to bi moralo izzveneti kot alarmni zvonec zlasti še, ker sta bila Prato in okolica tradicionalna baza črnega prcvratni-štva. Kajti ni dvoma, da se za atentatom na brzec 904 skriva ista roka, ki je bila za vsemi členi strategije napetosti in terorja. To potrjuje izkušnja preteklosti, to potrjuje izbira cilja, to potrjuje organizacija, ki je potrebna za izvedbo takega zločina.
Toda čemu atentat? Prva ugotovitev, ki se vsiljuje, je da so teroristi skušali udariti po državi, ki je kot vselej pred prazniki vsaj psihološka nekoliko razorožena, na državo, ki je v zadnjih časih vendarle nekoliko zadihala po dolgih letih hude krize in skokovite inflacije, na družbo, v kateri so delavske organizacije po daljšem obdobju razhajanja vendarle spet vzpostavile dialog in našel skupen jezik prav v boju za zaposlitev in davčno pravičnost. Kdor je oborožil črno roko teroristov očitno računa, da mu bo uspelo usmeriti neza-
dovoljstvo tako imenovane tihe večine, da bo lahko izkoristil obdobje a-patije in zagledanosti v svet osebnih čustev, da bo lahko poglobil vrzel, ki ločuje ljudstvo od državnih ustanov in parlamenta. In morda ni niti naključje, da jè peklenski stroj eksplodiral v času, ko so bila vsaj od-škmjena vrata, ki so zastirala pogled v zakulisne finančne mahinacije in ko je sodstvo zarezalo v tvore političnega in navadnega kriminala; ki je s svojimi tipalkami dosegel marsikatero državno telo.
In v koš »naključij« je treba dati tudi nekatere mednarodne okoliščine: bomba je bila uperjena proti Italiji, ki prevzema turnusno predsedstvo EGS, proti Italiji, ki obnavlja dialog z Arafatom, skratka proti Italiji, ki se skuša trudoma osvoboditi spon preteklosti in s težavo iskati nekatere sodobnejše rešitve.
In ta Italija, ki teži k novemu, ki hoče zreti v prihodnost, se je včeraj množično odzvala pozivu sindikalnega gibanja. Kljub predprezničnemu dnevu, kljub hladu, kljub temu, da so mnogi že odpotovali na zimske počitnice, se je veliko ljudi zbralo na ulicah in trgih, da bi enotno obsodilo zločin in izrazilo solidarnost svojcem žrtev ter ranjencem. Predvsem pa so se ljudje zbrali, da bi ponovili svojo zahtevo po hitri preiskavi, ki naj ima kot edini cilj iskanje resnice in izsleditev krivcev brez kakršnega koli ozira na politične in drugačne pritiske. In ravno preiskava bo jasen pokazatelj, ali so sile, ki so skovale strategijo napetosti in terorja, še tako močne, da lahko vplivajo na sodstvo, policijo in na obveščevalne službe, ali pa so akcije zadnjih let dejansko o-kmile njihovo oblast. Kajti jasno je, da če bi se tudi ob atentatu na brzec 904 ponovilo to, kar se je dogajalo ob preiskavah o Kmečki banki, Trgu della Loggia, Italicusu in Bologni, bi se kolo zgodovine dejansko obrnilo nazaj. Kaj takega pa italijanska država in družba ne smeta in ne bosta dopustili.
VOJMIR TAVČAR
• Demokratični odgovor
Tako smo prisiljeni napisati na božični večer strahotno izjemno kroniko krvavega dogodka, namesto da bi obnovili praznično misel »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«. Kronika zadnjih dogodkov nas vrača v temne vojne čase, v razdobje nediskriminiranih pobojev in grozot.
Vse nas preveva občutek groze, pa tudi upravičenega ogorčenja, kako se je nekaj takega lahko zgodilo, kako je mogoče, da v tako številnih primerih še vedno niso odkrili krivcev. Očitno obstajajo v italijanski družbi še preveč tesne povezave med črnim terorizmom in ozkimi interesi določenih krogov.
Pa vendar je treba tudi poudariti takojšen enoten, odločen in demokratičen odgovor širokih italijanskih množic. Povsod je prišlo do zborovanj, ki so jih priredile sindikalne organizacije tokrat spet združene in enotne in na katerih so sodelovali predstavniki raznih strank. Obsodba črnega ponavljajočega terorja je bila enotna, takojšnja in odločna. To pa je tudi stvarni prispevek k ustvarjanju novega ozračja, v katerem ne bi smelo biti več mesta ne samo za neposredne krivce, temveč tudi za vse one kroge, ki so jih dosedaj skrivali, jim nudili na razne načine potuho in zaščito.
Še zlasti pa je treba poudariti takojšnjo široko antifašistično enotnost, ki se je ustvarila že včeraj popoldne na osrednjem trgu v Trstu. Spregovorili so predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, Italijani in Slovenci, župan, predsednik pokrajine.
Slovenci v Italiji se s še posebnim občutkom iskrenega sožalja klanjamo novim žrtvam fašističnega nasilja, saj smo sami še kako težko občutili nasilje, smo žrtve podobnih črnih naklepov. Zato tudi s posebno odločnostjo sodelujemo v širokem demokratičnem odporu, smo sestavni del široke protifašistične fronte z edinim iskrenim ciljem, da se tudi pri nas ustvari ozračje sožitja, razumevanja in miru.
BOGO SAMSA
Na manifestaciji enotne sindikalne sveže CGIL-CISL-UIL na Goldonijevem trgu v Trstu
Takojšnja mobilizacija delavskega razreda in demokratičnih sil v obrambo demokracije in vrednot antifašističnega boja
Podobno kot v drugih 130 mestih države je enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UEL tudi v Trstu priredila enotno manifestacijo, da bi z njo odgovdrila na ponovni napad fašističnih sil, ki s terorističnimi akcijami skušajo omejiti temelje demokracije. Na poziv sindikalne zveze so se na Goldonijevem trgu zbrali demokratični meščani, predstavniki političnih in družbenih sil; k manifestaciji so pristopili tudi predsednik pokrajine tudi v svojstvu predsednika odbora za obrambo antifašističnih vrednot, vsi župani iz tržaške pokrajine, borčevske in druge organizacije. Delavstvo je že v dopoldanskih urah oklicalo več stavk na delovnih mestih, kjer so bile tudi skupščine, ki bodo na sporedu še v prihodnjih dneh.
S to takojšnjo mobilizacijo je demokratični Trst nastopil, da bi politično in moralno osamil atentatorje in njihove d estabili zacijske načrte, kot jih je že zavrnil ob drugih tragičnih priložnostih. Z manifestacijo pa je tudi zahteval, naj se čimprej odkrijejo krivci ne samo tega zadnjega zločinskega atentata, ampak tudi za vse še doslej nerazčiščene in nekaznovane pokole; zahteval je tudi, naj se končno rezkrijejo in razbijejo morebitna kritja in nedopustne deviacije.
Z manifestacijo, kateri je predsedoval pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, je demokratični Trst izrazil solidarnost družinam in svojcem preminulih, ki so umrli kot nedolž-
ne žrtve. V imenu enotne pokrajinske sindikalne zveze je na Goldonijevem trgu spregovoril Bruno Degrassi (CI SL), ki je uvodoma opozoril, kako nedeljski atentat v marsičem spominja na onega, ki ga je zagregila fa šistična roka na vlaku Italicus pred desetimi leti. Pristavil je, da se mu je delavski razred enotno postavil po robu z raznimi manifestacijami na delovnih mestih ; z njimi je izrazil solidarnost družinam žrtev in zahteval, na) se odkrijejo in kaznujejo krivci. Potrebna je trdna politična volja s strani vlade in parlamenta — je še dejal — da bodo v to smer vloženi prioritetni napori in končno razkrinkani tisti, ki ogrožajo temelje naše demokracije.
Država ponovno žaluje zaradi zverinskega dejanja prav v dneh, ki bi
morali biti posvečeni meditaciji pred božičnimi prazniki; tako je ugotavljal predsednik pokrajine in predsednik antifašističnega odbora Gianni Marchio, ki je tudi pristavil, da je prebivalstvo prepričano, da je demokracija neodtujljiva in da podobne manifestacije kažejo, kako se ljudje hočejo braniti pred takimi dejanji, kolo zgodovine ne bi ubralo rakovo pot. Marchio je tudi pozval k budnosti, da Po besedah tržaškega župana Franca Richettija je enotna sindikalna zveza ravnala pravilno, ko je priredila včerajšnjo manifestacijo, ki pa ne sme izzveneti samo kot obsodba zločinskega dejanja in zahteva po odkritju krivcev in njihovem kaznovanju, ampak mora predvsem pomeniti važen trenutek solidarnosti in budnosti, ki sta nujno potrebni, če
smo se tukaj zbrali pomeni, da nismo in ne bomo indiferentni na taka dejanja, je še dejal in pristavil, da je v takih trenutkih potrebna, mimo vseh ideoloških razlik, široka e-notnost med vsemi demokratičnimi in družbenimi silami.
V slovenščini (svoje besede je nato sam prevedel tudi v italijanščino) je na Goldonijevem trgu spregovoril dolinski župan Edvin Švab. Med drugim je izrazil prepričanje, da se je treba obvezati in vse to kar čutimo ob podobnih trenutkih spremeniti v konkretna dejanja pri vsakdanjem delu. Župan Švab se je zato obvezal tudi v imenu ostalih upraviteljev in občanov, ki so jim izkazali zaupanje s tem, da so jih izvolili, da bodo branili vrednote, ki so jih napadle tiste sile, ki želijo razkosati demo-
kracijo in da bodo še naprej gradili sožitje, ki mora temeljiti na spoštovanju med ljudmi.
Kot zadnji je na Goldonijevem trgu spregovoril Antonio Di Turo (UH), ki je podčrtal, kako taka žalovanja še bolj združujejo vse delavstvo in demokratične sile; dodal je še, da mora delavski bolj prevladati nad terorizmom, za boljši jutri, v katerem morata prevladovati mir in delo.
Delavski razred je torej nastopil e-notno v obsodbi atentata in v zahtevi po resnici in pravici; od vlade je zahteval jasnejšo politično voljo, da bi se končno razčistili še neodkriti a-tentati in kaznovali krivci. Delavstvo je s tem pokazalo, da vrednot antifašizma ni moč teptati in da bo vedno delalo za demokracijo in za omikano sožitje med prebivalstvom.
Mnenja udeležencev manifestacije na Trgu Goldoni
Tokrat je treba zločince odkriti in pravično kaznovati
Izjave sen. Gerbčeve, posl. Colonija in posl. Cuffara
Tržaški parlamentarci: »Potrebna je budnost«
Že pod božično jelko na Goldonijevem trgu nas je' pričakala skupina delavcev tovarne Velikih motorjev, z velikim transparentom. »Nič ne pišite naših imen, saj govorimo tako rekoč v imenu vseh naših delavcev. Povejte samo to. da delavci rte bomo dovolili, da bi se vsa zadeva tako izkrivila in zakrila, da bi govorili mogoče zopet čez prihodnjih deset let o tem, da se še ne ve, kdo je to tragedijo zakrivil. Ljudstvo je dobro vedelo, kje iskati krivce za tisti pokol na vlak pred desetimi leti. Danes tudi ve, kdo so tokratni krivci in zahteva, da jih oblasti odkrijejo in pravično kaznujejo.«
TANJA PEČAR, dijakinja tržaškega učiteljišča: Bila sem v Ljubljani in sem šele danes, na povratku domov, izvedela za vso veličino te tragedije. Tu gre za zločin, ki nima nobenega opravičila. Tu so bili žrtve nedolžni ljudje, odrasli in otroci, ki so se pripravljali na veselo srečanje in praznovanje s svojimi. To, da morajo umirati ljudje, ki imajo vso pravico do življenja, je zame nekaj strašnega, nekaj nepojmljivega.
SONJA PEČAR, vzgojiteljica: Slišala sem za atentat že v izrednem televizijskem dnevniku. Bila sem za-prepaščena, vendar sem upala, da tragedija ne bo imela tako velikega obsega. Kot Slovenka, kot vaščanka iz Bazovice, čutim ■ še večjo solidarnost z vsemi družinami, ki so bile z atentatom tako težko prizadete. Neštetokrat sem že doživela fašistične napade na naše spomenike, na naša društva in sedeže. Prepričana sem zato, da je danes še bolj potrebna solidarnost vseh naprednih sil, da resnično premagamo fašizem in šovinizem.
GERMANO ŠVARA, načelnik svetovalske skupine KPl v dolinskem občinskem svetu: Sam sem šel zjutraj obvestit delavce v pristanišču na stavko v zvezi s tem dogodkom. Na obrazih vseh sem videl zaskrbljenost in tudi ogorčenost, da se v teh trenutkih, ko se v državi marsikaj odkriva, lahko nenadoma ponovno pojavijo črne sile in napravijo tako grozen zločin. Za nas Slovence, ki se moramo še vedno borili za svoje pravice pomeni to, da se bomo morali še odločneje boriti, če bomo hoteli do teh pravic priti. Moramo pa biti pripravljeni, da se za te svoje pra vice, kot tudi proti fašizmu, borimo skupno z vsemi naprednimi silami.
MAJA FURLAN: Ko sem zvečer slišala za atentat, mi ni bilo takoj jasno, za kako grozno dejanje gre. Danes zjutraj sem iz časopisov izvedela, koliko je mrtvih in število teh na žalost še narašča. Sprašujem se, kaj delajo politiki, ki nas vodijo. Bomo morali zopet toliko let čakati, da potem zopet ne bomo vedeli za krivce? Tokrat mora po mojem vlada dobro premisliti, kako bo ukrepa la. Prav je, da smo se tukaj zbrali, toda to ni dovolj. Ne sme ostati le pri demonstracijah, protestih in raznih izrazih sožalja, ogročenja in jeze. Treba je ukrepati.
STOJAN SPETIČ, novinar: Danes se morajo zamisliti vsi tisti, ki so celo leto razvijali teorijo, da je antifašizem že nekaj preživelega. Fašizem je stopil na plan v novih oblikah. Medtem ko je bil terorizem rdečih brigad poražen, ker je bil proti sistemu, je ostal črni terorizem še vedno prisoten v naši stvarnosti. Storilci velikih pokolov in atentatov v zadnjih 15 letih so ostali nekaznovani in to je nedopustno.
DUŠAN KOŠUTA, tajnik pokrajin skega odbora VZPI - ANP1: To je velika sramota, da prihaja do takšnega atentata potem ko so sodne oblasti oprostile tiste, za katere se ve, da so bili prav gotovo vpleteni v velike atentate v naši državi. Mi bivši borci in aktivisti ne moremo samo mirno gledati to početje. Zahtevamo stroge ukrepe in naj si vsakdo prevzame odgovornost, ki jo mora v teh trenutkih opraviti.
MITO in RITA PERTOT sta bila tudi na Goldonijevem trgu: Nimam besed, dg bi povedal svoje občutke. Strašno mi je, ko pomislim na družine, ki so izgubile svoje. Veliko borbe bo, po mojem, še potrebno, če bomo hoteli govoriti pri nas o resnični demokraciji. Njegova žena Rita je mnenja, da bi moralo biti na takšni manifestaciji še več ljudi. »Verjetno pa postajamo vsi pasivni, ker ne zaupamo več oblastem, ki bi morale skrbeti za red in nas zaščititi pred fašistično prevratniško dejavnostjo.«
MAJDA GERDOL, brezposelna: V meni so jeza, srd, ogorčenje, groza. Kam vodi vse to prevratništvo? Kakšni nameni in cilji se za vsem tem skrivajo? Ko pride do takšnih tragedij človek onemi. Še več bi nas moralo biti tu na trgu.
MIRA RIJAVEC, uslužbenka Odseka za zgodovino pri NšK: Pri poslušanju in branju vesti o tej tragediji, me je najbolj prizadelo poročanje nekaterih, ki so skušali dogodek prikazati kot delo norcev, ali pa, da še ni jasno, če je to delo »rdečih ali črnih«. Vsi pa dobro vemo čigavo delo je to in komu takšni atentati služijo.
DANILO PILAT, aktivist osvobodilnega gibanja: To je pravo barbarstvo. Do poznega ponoči sem poslušal vesti in upal, da tragedija ne bo zajela takšnih dimenzij, že davno bi morali v državi prepovedati dejavnost fašističnih strank in organizacij. Mi smo to zahtevo vedno poudarjali, a fašisti so pri nas nemoteno rovarili, skrunili naše spomenike, napadali naše ljudi. Sedaj bodo morale oblasti nekaj storiti.
VOJKO CESAR: Na žalost je ta novi atentat le logična posledica tega, kar se v naši državi dogaja. Še sedaj niso bili razčiščeni dogodki, oziroma ozadja le-teh ter niso bili kaznovani tisti, ki so jih povzročili. Torej ni nič čudnega, da je prišlo tudi do te strašne tragedije.
Včerajšnje manifestacije na Goldonijevem trgu z znak solidarnosti z žrtvami strahovitega atentata na brzo-vlak Neapelj - Milan in v protest zoper ponovno oživlajnje teroristične dejavnosti skrajne desnice so se med drugimi udeležili tudi tržaški parlamentarci .sen. Jelka Gerbec, posl. Sergio Coloni in posl. Antonino Cuf-faro. Ob koncu shoda smo jih zaprosili za kratko izjavo o tej novi tragediji, ki je zarezala globoko rano v italijansko demokracijo.
Sen. Jelka Gerbec (KP1): »Gre za grozno tragedijo, ki kaže, da terori-
V četrtek seja antifašističnega odboja
Antifašistični odbor, ki mu predseduje predsednik pokrajine Marchio, se bo sestal v četrtek, ob 11. uri, na sedežu pokrajinske uprave. Zasedal bo, ko bo v Bologni pogrebni obred za žrtvami fašističnega atentata.
Govorniki na protestni manifestaciji. Zgoraj tržaški župan Rlchetti, predsednik pokrajine Marchio in dolinski župan Švab, spodaj pa sindikalisti CGIL, CISL in UIL Treu, Degrassi in Di Turo
zcm ni bil poražen, tako, kot so pred meseci nekateri zatrjevali. Potrebna bo velika budnost ter koordinirana akcija vseh sil javne varnosti, sodnih oblasti, skupno z vsemi socialnimi strukturami, da se ohrani in utrdi demokracija, da se zagotovi spoštovanje republiške inštitucije, obstoječe na redu, ki je sad uspešnega boja odporniških in antifašističnih sil. Potrebna je trdna povezanost vseh sil, ki so za demokracijo, da se preprečijo nadaljnji poskusi prevratništva.«
»Ta enotnost je tu pri nas na meji še bolj potrebna in važna. Z enotnim nastopom moramo namreč preprečiti vsak poskus vsiljevanja prevratniške politike. Živimo na obmejnem področju, kjer sta medsebojno sodelovanje in prijateljstvo predpogoj za dobro in mimo sožitje na tem delu Evrope«.
Posl. Sergio Coloni (KD): »V državi se je morda prehitro razširilo prepričanje, da smo prebrodili nevarnost terorizma. Ta žalostni dogodek pa je dokazal, da absolutno ne smemo zmanjšati ne preventivnih ne represivnih ukrepov zoper terorizem. V to smer bodo šla naša prizadevanja in naš trud, in v tej smeri bodo morali tudi vlada, sodstvo in organi javne varnosti pod vzeti vse potrebne ukrepe, da bi zajezili teroristično dejavnost.	*
Posl. Antonino Cuffaro (KPI): »V
Italiji se nadaljuje teroristična dejavnost, ki ima po vsej verjetnosti tudi mednarodne povezave. V teh poskusih rušenja demokracije se teroristi, v stilu najhujše nacistične in fašistične tradicije, ne ustavijo pred nobeno o-viro. Odgovornost za to novo strahovito tragedijo nosijo tudi državni organi. Nedavne sodne afere so namreč ponovno dokazale, da so ti organi vpleteni v še ne povsebi razčiščene in kalne zadeve. Zaskrbljujoče je dejstvo, da nam še ni uspelo, 40 let po koncu vojne .popolnoma izkoreniniti jedr, ki delujejo proti državi, pri čemer je treba še enkrat ožigosati neučinkovitost državnega stroja, ki je z zakrivanji omogočil razrast tega delovanja.«
»Tudi v naših krajih je še preveč takih mračnih in nekaznovanih dogodkov. Prav dejstvo, da je bila prevratniška dejavnost doslej vse premalo kaznovana, je eden od vzrokov za občasno obnavljanje fašističnega nasilja. Če pa kdo misli, da bo s temi zločini uklonil demokracijo, se bridko moti. Demokracija ima v Italiji dovolj moči in energije, da ubrani te napade, jih osami in jih porazi«.
Tržaške politične in družbene sile ob krvavem atentatu na brzec Neapelj - Milan
Številne izraze protesta in zgražanja nad pokolom spremlja zahteva po takojšnjem kaznovanju krivcev
»Od konca šestdesetih let smo priče specifičnemu fašističnemu terorizmu, ki je s svojimi atentati in pokoli postal endemičen pojav novejše ita lijanske zgodovine. ’ Velika večina tistih, ki so ta kriminalna dejanja naročili in izvedli, je ostala nekaznovana, poglavje zase pa so neverjetni procesi o pokolu na Trgu Fontana. Problem, ki se nam zastavlja danes, prav tako kot včeraj, ni samo demokratična mobilizacija in civilno-politično angažiranje množic; niso dovolj manifestacije zavračanja in zgražanja. Eden osrednjih problemov je bil in še vedno ostaja dejavnost in učinkovitost državnega aparata in njegovih služb, zadolženih za varnost. Prevečkrat se na tem področju srečujemo z učinkovitostjo, ali še slabše, z medlo prizanesljivostjo. Prav o tem je treba raz misliti in ukrepati, sicer se bo tudi pokol v železniškem predoru med • Verniom in San Benedettomi Val di Sambrom pridružil skrivnostnemu poglavju nekaznovanih fašističnih kriminalnih dejanj v Italiji.« Tako pravi sporočilo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, Ri ga je pod ' pisal tajnik Galliano Fogar in ki se pridružuje številnim ogorčenim odmevom na kravavi atentat, ki smo jih v našem uredništvu prejeli od političnih sil, borčevskih in partizanskih or ganizacij, ustanov in javnih uprav.
Deželni koordinacijski odbor Zveze žensk Italije poleg odločne obsodbe zločina poziva ženske, naj se angažirajo za osamitev atentatorjev in njihovih kriminalnih načrtov, saj je danes bolj kot kdajkoli čutiti potrebo po množičnem enotnem in demokratičnem odgovoru, ki bo vlado prisilil, da bo kaznovala prave krivce.
Enotna pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL izraža v tiskovnem sporočilu takojšnji odgovor delavcev, kljub temu da so številna podjetja in tovarne zaradi praznikov bila tudi včeraj zaprta. Prvi so protestno stavkali delavci v pristanišču (od 9. do 10. ure), med 12. in 12.30 so prekrižali roke v Papirnici Timavo, v železarni Temi so delavci zapustili delo uro prej, med 14. in 15. uro je bila stavka s skupščino v Centru za mentalno zdravje pri Domju, skupščine so imeli tudi v posameznih oddelkih
Državnih železnic itd. »Žrtve novega fašističnega pokola so nemočni državljani, grozovit atentat pa je nov brezumen izziv italijanski demokraciji«, je med drugim rečeno v skupnem sindikalnem vabilu delavcem, meščanom in demokratičnim silam k manifestaciji na Trgu Goldoni. Posebni letak so izdali sindikati transportnih delavcev FILT (CGIL), SAUFI (CISL) in UILTRASPOOTI, ki izražajo globoko sožalje vsem transportnim delavcem, svojcem žrtev atentata, ranjenim pa želijo čimprejšnje okrevanje. Hkrati zagotavljajo, da bodo budni na vseh delovnih mestih, da bi tako zagotovili kar najbolj varen potek železniškega prometa, od vlade pa zahtevajo srečanje, na katerem naj bi se dogovorili za ukrepe, s katerimi naj bi v prihodnje preprečili podobne atentate in izsledili ter kaznovali vse krivce dosedanjih.
Predsednik tržaške pokrajine in Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, Gianni Marchio, je ob odločni obsodbi barbarskega pokola pozval k še budnej-šemu civilnemu angažiranju za zaščito državljanov, vrednot demokratične države in njenih inštitucij.
Tržaški župan Richetti je obsodbi in zahtevi po pravici dodal tudi poziv k dokončnemu spoznanju, da je mir in svobodo za vse moč doseči le z nenehno in solidarno budnostjo in z o-samitvijo vsakega kriminalnega načrta, ne glede na njegovo ideološko ozadje.
Miljski občinski odbor se je včeraj zjutraj sestal na izredni seji, da bi izrazil solidarnost s svojci žrtev in z ranjenimi v krvavem atentatu. Odbor je soglasno poudaril potrebo po takojšnjem odgovoru pravice na teroristični zločin, ki so ga izvedli tisti, ki hočejo podreti temelje civilnega in človeškega sožitja v naši državi.
Deželni komite Komunistične partije Italije v svojem tiskovnem sporočilu napoveduje takojšnjo izredno mobilizacijo, ki naj z enotnostjo demokratičnih antifašističnih sil nemudoma izrazi protest in obsodbo ponovnega fašističnega atentata s strani vseh prebivalcev naše dežele. Za komuniste je najnovejši pokol tragično nadaljevanje atentata na Italicus in na bolonjsko železniško postajo, zato je nujna
široka akcija ljudskih sil proti terorizmu in za varstvo demokracije.
Slovenska skupnost v svoji protestni izjavi »najodločneje obsoja teroristični atentat, do katerega je prišlo na sam predvečer božične noči in s katerim so njegovi pobudniki in storilci neizpodbitno dokazali, ne glede na njihov ideološki izvor, da nočejo poznati nobenih moralnih zakonov in načel. Okoliščina, da gre za teroristično dejanje na istem kraju kot pred desetimi leti na vlak Italicus, daje misliti na enako politično ozadje tistih sil, ki so proti demokratičnemu redu v državi in so prepričani, da lahko uspevajo samo v kaosu in napetosti, ki ju hočejo ustvariti s svojimi nezaslišanimi podvigi«.
SSk izraža družinam žrtev in drugih prizadetih sožalje in solidarnost ter se pridružuje vsem ostalim demokratičnim silam v državi v enotni in odločni obsodbi tako podlega dejanja.
Lista za Trst se v svojem sporočilu zgraža nad podlim kriminalnim a-tentatom, ki tudi z načinom ponavlja nepozabljeni pokol nedolžnih žrtev na vlaku Italicus, in ki je še toliko bolj zverinski, ker so ga izvedli v času božičnih praznikov, ki v ljudeh zbujajo čustva miru in spokoja. Lista za Trst si želi, da bi odgovorne za strahovit atentat čimprej izsledili in kaznovali, svojcem žrtev pa izraža solidarnost in občuteno sožalje.
ANPI - Vsedržavno združenje partizanov obsoja grozovit in podel atentat in izraža solidarnost z žrtvami. Skupaj z demokratičnimi in antifašističnimi silami pa se obvezuje za o-krepitev boja proti terorizmu ter zahteva ugotovitev in kaznovanje krivcev vsakega poskusa spodkopavanja demokracije.
Tržaška sekcija ANED - Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in ANNP1A odločno obsojata nov krvoločni fašistični atentat in vabita svoje člane in prijatelje, naj manifestirajo za obrambo demokracije. Dodajata svoje prepričanje, da je do tega novega kriminalnega dejanja lahko prišlo zaradi prevelike popustljivosti dela organov, ki so ustavno zadolženi za varstvo javnega reda.
Prav zato pozivajo odgovorne organe, ki so v zadnjem času pokazali odločenost in učinkovitost v boju z rdečim terorizmom in z mafijo, naj končno s prav tako trdnostjo nastopijo proti nacifašističnim kriminalcem in Italijo končno osvobodijo še njihove hude grožnje.
Pokrajinsko združenje vsedržavne obrtne konfederacije CNA poleg odločne obsodbe atentata v svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da je še vse preveč resnic, ki do danes še niso bile odkrite, od pokola na Trgu Fontana in na železniški postaji v Bologni, pa vse do zadnjega grozovitega atentata. Če hočemo rešiti u-, gled demokratičnih inštitucij, je nujno enkrat za vselej razkrinkati in kaznovati njihove naročnike in izvr-šilce. CNA se pridružuje zahtevam po pravici in poziva obrtnike, naj se pridružijo enotnim protestnim manifestacijam v teh dneh.
Tržaški škof Bellomi je javnosti naslovil posebno pismo, v katerem izraža sožalje in zgraženost nad krvavim pokolom, potem ko ga je ožigosal tudi v govoru, ki ga je imel med včerajšnjo mašo na Tovornem postajališču pri Fernetičih.
»Ob takih dejanjih besede ne zadostujejo,« pravi škofovo pismo. »Izpraznimo besednjak, a ostanemo nezadovoljni. Tudi če se je naša kultura oblikovala med vojnami in pokoli, med uničevalnimi taborišči in blodnim barbarstvom, med terorizmom in nasiljem vseh vrst, se tukaj ustavi, jeclja in ne najde ustreznih izrazov, da bi razložila, zaznamovala, reagirala. To potrjuje izredno resnost pojavov, kakršnemu smo priča in ki zagrinjajo z žalovanjem božično radost, saj zmorejo zbrisati sonce z neba človeštva. In vendar bo lahko še huje, če ne bomo našli odgovorov. Ne toliko zato, da bi razumeli dogodek, kolikor zato, da bi spregledali njegove vzroke in zarezali v korenine zla.« Škof Bellomi svari pred površnimi odgovbri, pred maščevalnimi reakcijami; pravica države naj gre svojo pot, toda skupnost človeštva mora težiti k širši pravičnosti. To naj ljudje iščejo onstran omejenega horizonta naših dni, v skrivnih globinah osebnosti in v univerzalni etiki.
V trenutkih, kakršnega živimo, smo potrebni prepričanja v človekovo dobroto, zaupanja, da je ljubezen vselej močnejša od zla in da je narod, enoten v boju za pravico, nepremagljiv dejavnik družbenega miru, 'pravi v zaključku svojega globoko humanega pisma škof Bellomi.
Brzojavka predsednika deželnega odbora
Predsednik deželnega odbora A-driano Biasutti je poslal ministrskemu predsedniku Craxiju, ministru za prevoze Signorile ju in predsedniku deželnega odbora Emilije - Romagne brzojavko, v kateri izraža v imenu deželnega odbora in vsega prebivalstva Furlanije - Julijske krajine globoko sožalje za zahrbten divji atentat na brzovlak Neapelj - Milan in obsoja teroristično dejanje, ki je še enkrat prizadelo nedolžne državljane. Potem ko je izrazil svojo solidarnost vsem prizadetim družinam in zaželel ranjencem čimprejšnje okrevanje, je Biasutti v brzojavki podčrtal svoje prepričanje, da bodo demokratične inštitucije znale zatreti teroristične dejavnosti, ki nasprotujejo temeljnim pravilom omikanega sožitja in željam italijanskega ljudstva.
»Teroristično brezumje je ponovno zasejalo v Italiji žalost. Nimamo zadostnih besed, da bi lahko primemo obsodili pokol take narave. Prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine danes ponovno odbija nasilje in mržnjo in izreka svoje globoko sožalje težko prizadetim družinam,« je dejal o atentatu na brzovlak Neapelj - Milan predsednik deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine Luigi Manzon.
Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel se je pridružil tem izrazom solidarnosti. »Še vedno imamo živo v spominu mobilizacijo italijanskega ljudstva po atentatu na vlak I-talicus pred ddsetimi leti. Včerajšnji atentat se kaže kot cinično nadaljevanje tistega pokola in pokola na bolonjski železniški postaji,« je med drugim dejal in ob koncu podčrtal, da je tudi sedaj potrebna izredna enotna pobuda v vsej naši deželi proti terorizmu in v obrambo demokracije.
Sredi prazničnega in počitniškega vzdušja
Na Goriškem soglasna obsodba zločinskih atentatorjev
Izjave izvoljenih in političnih predstavnikov
Kljub včerajšnjemu predprazničnemu dnevu, ko so ljudje mislili predvsem na nakup zadnjih božičnih daril ter na dvodnevni praznik, je bilo dopoldne največ govora o groznem atentatu na potniški vlak med Firencami in Bologno v nedeljo zvečer. O atentatu so ljudje izvedeli v nedeljo zvečer iz televizijskih dnevnikov, včeraj zjutraj pa so podrobnejše vesti brali v dnevnem časopisju. Seveda Pogovori o atentatu niso zasenčili zanimanja za praznik. Vsakdo, s katerim si se pogovarjal pa ti je izrazil zaskrbljenost zaradi ponovnih terorističnih atentatov in pobud do katerih je po določenem zatišju spet Prišlo v zadnjem času. Marsikdo se je spomnil, da sta pred časom tako Predsednik vlade kot minister za notranje zadeve opozorila na ponovno °bujanje terorizma.
Veliko ljudi pa je bilo včeraj že na počitnicah. Marsikdo je izkoristil dolg »praznični most« in odšel smučat v hribe že v soboto. Nekateri so se napotili na turistična potovanja v °°lj oddaljene kraje. Skoro vse tovarne na Goriškem so zaprte že od Petka za dobo dveh tednov. Tako je s tovarnami v Tržiču. Zaradi tega stežka dobiš v Gorici oziroma v Tr-ziču sindikalne funkcionarje ter Politične prvake. Izkoristili so ta »most« za nekajdnevni velikokrat zasluženi počitek. Tudi novinarji bi bili morali po delovni pogodbi »mirovati«, saj danes in jutri ne bi smelo biti časopisov. Pa nas je atentat vzpodbudil, da smo prišli med bralce s posebnimi izdajami dnevnikov, da bi oraled dobili čimpopolnejšo informacijo o atentatu na vlak in o smrtnih žrtvah. Včeraj smo se zaradi tega obrnili do predstavnikov krajevnih o-blasti. Vseh nismo dobili, kajti marsikdo med njimi je namreč na nekajdnevnem dopustu. Nekateri so nam sami prinesli v redakcijo izjave.
Predsednik
Cumpeta
Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta je dejal, da je bilo iz izjav nekaterih vidnih državnih osebnosti jasno, da je treba budno paziti na ponovne pojave terorizma. Morda smo upali, da so dokončno za nami huda leta terorizma. Nedeljski atentat na vlak, pri katerem so izgubile življenje nedolžne žrtve, nas obvezuje, da se vsi zavzamemo za to, da se naši državi vrneta mir in varnost. Državna uprava mora s svojimi policijskimi organi najti krivce, sodstvo jih mora obsoditi. Potrebno pa je, je še dejal Cumpeta, da se uniči kriminalna dejavnost, ki je je v Italiji preveč. Italijansko ljudstvo bo znalo prebroditi tudi te težave. '
Župan Scarano
Goriški župan Antonio Scarano je v imenu občinskega odbora izjavil, da je prebivalstvo Gorice zelo zaskrbljeno zaradi ponovnega nedeljskega a tentata na vlak, ki spominja na atentat na vlak Italicus z dne 4. avgusta 1974. Občinska uprava v Gorici izraža svojo popolno solidarnost družinam prizadetih ter obsoja ta atentat, ki je znak politične degeneracije. Občinski odbor izraža prepričanje, da bo znalo italijansko ljudstvo prebroditi tudi sedanji hud trenutek in da bo izpljul iz svoje srede tiste prevratnike in barbare, ki hočejo preprečiti civilni razvoj življenja v državi.
Nadškof Bommarco
Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco je v imenu goriške Cerkve izrazil bolečino ob absurdnem atenta-
tu, ki je zasenčil letošnji božič. Nadškof pravi, da bodo praznik življenja, božič, počastili z molitvijo v spomin žrtvam atentata. Kar nas še posebej užalošča, pravi nadškof, ni to, da so atentatorji pokvarili praznično vzdušje, marveč to, da peščica pokvarjenih ljudi lahko uničuje in ubija izven vsake človeške logike. Nadškof Bommarco je svojo izjavo zaključil z versko božično mislijo.
Župani
slovenskih občin
Župani treh slovenskih občin, Vid Primožič, dr. Mario Lavrenčič in Stanislav Klanjšček, pa so nam izjavili naslednje :
Vid Primožič, župan občine Sovod-nje: »Podlo dejanje v nedeljo zvečer in tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki , dokazuje, da politični kriminal še ni bil iztrebljen in da se s takimi dejanji skuša ponovno vspo-s ta viti ozračje napetosti. Od pristojnih organov terjamo ustrezne ukrepe za zaščito varnosti občanov in izsleditev materialnih storilcev in tistih, ki se skrivajo za njimi. Neopravičljivo bi bilo za našo demokratično družbeno ureditev, če bi storilci ostali neodkriti irf nekaznovani, če bi se na žalost vse končalo tako, kakor z a-tentatom na železniški postaji v Bologni, z antetatom na Italicus, pa tudi z atentatom pri Petovljah, pa še kle drugje.«
Dr. Mario Lavrenčič, župan dober-dobske občine je v zvezi z antetatom na brzovlak Neapelj - Milan dejal : »V zadnjem času smo imeli meglen vtis, da je bil terorizem in vsi blazni atentati odpravljeni, ali vsaj, da so bili temelji takega početka že močno načeti. Tragični dogodek, teroristični atentat na brzovlak med Firencami in Bologno, nas je postavil
spet pred tragično dejstvo. Vprašati se moramo, ali se spet vračamo v obdobje mračnega terorizma, ali pa je to le zadnji udarec poginjajoče zveri. Vprašati se moramo tudi, od kod in zakaj. Ni lahko, vendar je treba najti odgovor in temu primerne ukrepe.«
Stanislav Klanjšček, župan v Šte-verjanu: »Najbolj tragično pri tem in takih dejanjih, je da so žrtve preprosti občani, preprosti ljudje. To je izven vsake logike. Atenta na brzovlak, ki ni prvi, bo prav gotovo spet prispeval k ustvarjanju ozračja napetosti in nezaupanja, potem, ko smo imeli v zajpjem času vtis, da smo v Italiji s terorizmom dokončno opravili. Prav zato moramo v tem trenutku toliko glasneje zahtevata izsleditev krivcev. Sočustvujemo z družinami žrtev.«
Sindikalna zveza
Pisarne sindikatov so bile včeraj zaprte. Kljub temu pa so se našli sindikalni aktivisti, ki so sestavili pro glas in ga potem ciklostiliranega delili med prebivalstvom na najbolj prometnih krajih v mestih.
Enotna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL obsoja bolane in bedaste ljudi, ki so povzročili kriminalni atentat. Policijske in sodne oblasti morajo takoj najti krivce in jih obsoditi. Ne smemo namreč dovoliti, da bodo krivci ostali tudi tokrat nekaznovani, kot se je že zgodilo velikokrat prej. Sindikat omenja atpntate nu trgu Fontana v Milanu, na trgu della Loggia v Brescii, na vlak Italicus, na železniško postajo v Bologni, itd. Delavski razred Italije, je dalje rečeno v tiskovnem poročilu sindikalne zveze, se bo znal enotno zoperstaviti vsem ponovnim poisksom oživljanja terorizma in bo branil demokratične svoboščine teh zadnjih štiridesetih let. Vodstvo enotne sindikalne zveze poziva k mobilizaciji in varnosti.
Tajniki
političnih strank
Tajništvo federacije KPI je izdalo tiskovno poročilo v katerem obsoja a-tentatorje in izraža solidarnost družinam prizadetih. Ponavljajo se atentati s fašistično matrico, ki so okrvavili Italijo v zadnjih letih. Krivcev prejšnjih atentatov niso kaznovali, pa čeprav je bilo zbranega precej dokaznega gradiva na račun skrivnih podpornikov atentatorskega in prevratniškega gibanja.
Pokrajinski podtajnik PSI Medeot je časnikarjem dejal, da se na žalost uresničuje to, na kar je opozoril pred časom predsednik vlade, in sicer, da terorizem ni bil docela premagan in onesposobljen. Še enkrat atentatorji, ki v 'prakso prenašajo ideje tistih, ki jim ni za mirno sožitje, ubijajo nedolžne ljudi. To se dogaja v trenutku, ko je sedanji vladi uspelo prebroditi gospodarsko krizo in ko se bližamo politični in gospodarski stabilizaciji. Ne smemo dovoliti, da bi naša država spet parda v prepad, iz katerega se je v zadnjem času s težavo izvlekla.
V imenu pokrajinskega tajništva KD je podtajnik Maurizio Tripani dejal, da hoče dodati nekaj svojega izjavam obsodbe atentatorjev in izrazom solidarnosti družinam ubitih in ranjenih. Prav na predvečer »praznika življenja« so neznanci napravili nekaj, kar je popolna negacija tega krščanskega in človeškega praznika. Tripani nadaljuje rekoč, da je moč le s krščansko mislijo odpraviti to teroristično negacijo vrednosti življenja.
Obsodbo nad atentatorji so dali tudi tržiški občinski odbor ter župana iz Ronk ter škocijana ob Soči in protifašistični odbor v Turjaku.
Sindikalnih oziroma drugih protestnih manifestaciji na Goriškem včeraj ni bilo.
Naročnina: Mesečna 1p000 lir - celoletna 120000 lir V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1 800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardelieva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm visme v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 hr besedo Ob praznikih povišek 20'. IVA 18 Osmrtnice zahvale m so/olio po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Julijske kraime se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6 tet 775 275 tl* 460270 EST l iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. 1040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 moggio 1
Tel. <0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaja in tiska I
ZTT I Trst
25. decembra 1984
Člen keRanehe
zveze časopisnih zatofaekov FIEG
Demokracija ne bo klonila krvavemu izsiljevanju
Bologna, mesto, ki je v zadnjih letih utrpelo najbolj krvave in žal tudi nekaznovane fašistične atentate, je včeraj popoldne, kot vidimo na sliki, množično odgovorila na poslednji napad na demokracijo. Ljudje vseh družbenih slojev in različnih idejnih nazorov so preplavili Trg Maggiore, kjer sta spregovorila Luciano Lama in Benigno Zaccagnini	(Telefoto AP)
i
i" \
Tudi v Trstu je bila včeraj popoldne enotna in množična protestna manifestacija proti atentatu na brzovlak Neapelj - Milan. Okrog predstavnikov javnih uprav, političnih sil in sindikatov so se zgrnili slovenski in italijanski demokrati
k-saHMMUZ«	%
'fliH	_ v x
Pred desetimi leti Italicus, v nedeljo brzec Neapelj - Milan. Našteli smo preveč žrtev, zločinci
pa so še na prostosti. Do kdaj?