1899 LEO!) 1909 IZDALA IN ZALOŽILA KRANJSKA PODRUŽNICA S. P. D. V KRANJU. TISKAL IV. PR. LAMPRET : KRANJ. Po desetih letih 1899—1909 Izdala in založila Kranjska podružnica S. P. D. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 458S2 Pročelje Od strani Prešernova koča na Stolu (2391 m) >*> . /^Ab vznožju teh gora gorenjskih — ^ tam Ti svoj rodni dom imaš, ki v njem je tekla Tvoja zibel, o Ti največji pesnik naš! Ti, ki ime je Tvoje znano pač slehernemu izmed nas, Domovju znano, zemlji znano, zapisano že v slednjo vas! A mi Ti bomo zapisali ime v svobodni gorski zrak v znak spoštovanja in ljubezni, v češčenja in proslave znak. Zato postavljamo Ti kočo . . . To zate naš je spomenik, Z imenom Tvojim na pročelju, nesmrtni narodov budnik! ■ ■ : ■ ■ ' Janko Majdič, ustanovitelj in prvi predsednik podružnice S. P. D. v Kranju. „V gorah se dela dan, v gorah žari . . Iv. N. Resman. C o lepo junijevo jutro na kranjskem polju! Kako prijazno me pozdravlja skozi okno, sedečega ob pisalni mizi! Vrhovi mogočnih naših gorskih orjakov se kopljejo v žarkih jutranjega solnca. Lahen vetrič pihlja in pregiblje listje krepkih kostanjev ob naši hiši. In listje nemirno trepeče, kakor da je nejevoljno, ker se je vleglo nanje toliko in tako nadležnega cestnega prahu. V razoru glasno petpedika ljubka prepelica, nad travnikom se dviga v višino živahni škrjanček in prepeva svojo pesmico; iz bukovja na Šmarjetni gori je čuti enakomeren, a ušesom tako prijeten glas ku¬ kavice. Brhke mlekarice hite proti mestu s svojimi vo¬ zički in jerbasi; ob državni cesti pa se vije dolga vrsta pridnih delavcev, ki zasipljejo vodovodni jarek, drugod pa pojo kladiva monterjev, ki sklepajo cevi. To lepo jutro! Samo življenje ga je, samo vstajenje, samo gibanje, Ali res samo življenje? Tam koncem polja se beli nizko zidovje kranjskega pokopališča. Kraj mrtvih! Marsikak moj prijatelj že spi ondi pod zeleno rušo. Dobra tri leta so minila, kar je legel tamkaj v prezgodnji grob tudi moj dragi znanec izza veselih preteklih dni. Janko Majdič — njegovo ime! Proti njegovi gomili mi spe pogosto pogled to jutro, ko mu pišem v spomin tele skromne vrstice. —-- V nedeljo, dne 11. februarja 1906 smo imeli v gostilni Jožeta Benedka pri Sv. Joštu občni zbor „Još- tarskega kluba 11 ter obenem praznovali god klubovega 7 načelnika, prijatelja Tineta iz Olševka. Zbrala se nas je ob tej priliki lepa družba iz Kranja in Ljubljane, mladih in starih. Bili smo prav Židane volje; polastilo se nas je vseh nekako razkošno razpoloženje in vladal je v družbi prisrčen, rekel bi, liričen ton. Napitnica je sledila napitnici; pesem se je vrstila za pesmijo. Mnogo smo se razgovarjali o planinskih zadevah, zlasti o turistovski koči na Stolu, katere zgradbo je tedaj že definitivno prevzela kranjska podružnica. Izredno ži¬ vahen in zgovoren je bil ta večer naš tovariš Janko Majdič; s prijateljem Nandetom je imel za šalo po¬ skusni kandidatni govor za poslanca; govoril je več napitnic in nenavadno gladko mu je tekla beseda; z iskrenim nagovorom je nazdravil svojemu prijatelju dr. Edvardu Savniku in se mu s solzami v očeh za¬ hvaljeval za njegovo očetovsko skrb za časa hude svoje vročinske bolezni. Proti jutru smo se začeli raz¬ hajati, nekaj jih je odšlo v Kranj, drugi smo prenočili pri sv. Joštu. In kdo bi bil tedaj slutil, da bo veselemu tovarišu iz naše prijateljske družbe še tisto dopoldne nepričakovana smrt pretrgala nit življenja. Pa vendar se je zgodilo tako! V pondeljek dopoldne smo se vračali zaostali s Sv. Jošta. Ko pridemo na Kalvarijo, nam povedo kmetje, ki so prihajali s trga, da je pravkar v Kranju umrl Janko Majdič. Silovito nas je pretresla ta novica. Pre¬ vzelo nas je neko čudno, nenavadno čuvstvo, ki se ne da popisati. Skoro nismo mogli verjeti; mislili smo, da kmečki ljudje niso prav razumeli, kdo da je preminul. Vendar je bila resnica. V mestu smo zve¬ deli vse. Vesel je prišel Janko z drugo družbo nekako ob štirih zjutraj domov. Ob osmih ga je napadla slabost in ob deseti uri je izdihnil po kratkem, smrtnem boju. Nepričakovana smrt mladega, obče čislanega in povsod priljubljenega moža je izzvala v vseh krogih kranjskega prebivalstva iskreno in odkritosrčno so¬ čutje. — Janko Majdič, sin trgovca Janeza Majdiča in Ivane Majdičeve, rojene Sturm iz Poljč na Gorenjskem, je zagledal luč sveta v Kranju dne 2. decembra 1. 1870. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je dovršil v rojstnem mestu, trgovsko šolo pa pri Mahru v Ljubljani. Nato 8 JANKO MAJDIČ Hr 8 je služboval približno poldrugo leto kot volonter v neki trgovini v Trstu, da se praktično izvežba v svoji stroki in priuči laškemu jeziku, katerega je imel poz¬ neje rabiti v trgovini svojega očeta, ki je zlasti z Ita¬ lijo živahno kupčeval. Ko se je vrnil v Kranj, se je z vsem veseljem in z izredno žilavostjo, katero je podedoval po svojem očetu, lotil trgovine. Vodil jo je tako spretno in mo¬ derno, da je pridobil tvrdki svojega očeta ugled in veljavo ne le doma, ampak tudi daleč preko mej naše države. Kot trgovec je prepotoval vso Avstrijo in Nem¬ čijo ter si tako v tujini vsestransko razširil svoje du¬ ševno, zlasti pa trgovsko obzorje. Kar mu je ostajalo časa od napornih trgovskih poslov, ga je posvetil javnemu in društvenemu živ¬ ljenju v Kranju. Zlasti se je zanimal za slovensko tu- ristiko, za domače planinstvo. Vzpodbujen po dr. Ja¬ nezu Frischauf-u ni miroval preje, dokler se ni osnovala meseca julija 1. 1899. v Kranju podružnica Slov. plan. društva. Na prvem občnem zboru so ga iz¬ volili za načelnika, kar je ostal do svoje smrti. Spret¬ nejšim rokam pač niso mogli izročiti vodstva naše podružnice. Kot prvo nalogo si je stavila kranjska pla¬ ninska podružnica zgradbo koče na Storžiču pod Ba- šeljskim sedlom; imenovati bi se imela Valjavčeva po Matiju Valjavcu Kračmanovem, ki je bil doma iz Srednje Bele, vasi pod Storžičem, in ki je nedosežno lepo opeval svoj rojstni kraj, svojo ,,Storžičevo deželo“, kakor sam pravi v neki pesmi. Ker pa so se vlekla pogajanja za nakup sveta, kjer so nameravali postaviti kočo, brez konca in kraja in ker so izprevideli, da bi se taka stavba na Storžiču ne izplačala, so izpremenili prvotni načrt in začeli misliti na to, da zgrade pla¬ ninsko kočo na Stolu. Pod njegovim vodstvom so se vršili mnogi in jako dobro uspeli izleti na vse strani naše domovine. Nekateri izleti, kakor na Otožec in na Grmado v pol- hovgrajskem pogorju, so se tako priljubili in prikupili, da se še sedaj redno vsako leto ponavljajo. Nalašč za take izlete si je Janko nabavil izvrsten fotografski aparat, da je slikal udeležnike. Včasih mu je seveda ponagajal fotografski škrat. Tako na Dobraču, kamor 11 je pohitel z večjo družbo. Napravil je dve sliki; a na eni je manjkalo osebam glav, na drugi pa nog. Redno je sabo jemal na ture male orglice, na katere je prav spretno in prav rad zaigral kako poskočno, da se je družba bolje zabavala in tudi malo zavrtela, ako je bil le svet pripraven za to. Znal je tudi ročno igrati „na kozarec 11 . S to igro je celo nekoč javno nastopil v Narodni čitalnici v Kranju o priliki nekega koncerta v družbi svojega prijatelja Janka Sajovica. Na njegovo inicijativo je kranjska podružnica tudi založila večje število lepih razglednic, katere je sam razpečaval in razpošiljal po vseh večjih gostilnah v okolici Kranja. Da je bil v resnici vnet in neustrašen turist, nam priča lepo število onih naših velikanov, katerim je stopil na teme. Tako je splezal na mogočni Triglav (petkrat), na zeleno Golico, na širokoplečati Stol, na razorani Storžič, na stegnjeno Zaplato, na divji Greben, na stožčasti Grintavec, na široki Krvavec, na vabljivi Okrešelj, na odsekani Dobrač in na dobroznane Sv. Višarje, Agilni Janko je tudi v drugih ozirih razvijal jako živahno in plodonosno delovanje. Ustanovil je pre¬ potrebno Kreditno društvo v Kranju, katero je poseb¬ nega pomena za trgovce in obrtnike. Kot ud kranj¬ skega občinskega odbora in kot član upravnega sveta mestne hranilnice je zasledoval s pazljivim očesom gospodarski in kulturni razvoj mesta Kranja. Vneto je sodeloval tudi v odboru Narodne čitalnice v Kranju. Pri vseh stvareh torej, ki so se tikale društvenega in gospodarskega gibanja v Kranju, je igral delavni, od¬ ločni in podjetni Janko važno vlogo. Trudil se je v družbi nekaterih gospodov za to, da se zgradi v Kranju dom za narodna društva; že je ta lepa ideja imela postati meso in kri, ko so se žal tozadevna pogajanja razbila, in ta lepi načrt je ostal do danes samo načrt. Po svoji materi Ivani, ki je bila zelo naobražena žena, je podedoval Janko jako živahen in zabaven temperament. Kjer se je zbrala družba veselih mladih ljudi, tam gotovo nisi pogrešal Janka. V krogu svojih prijateljev je rad zapel kako mično narodno in ga iz¬ praznil „en gvažek po pamet", kakor je sam rekel 12 Svoje vesele tovariše je večkrat nazival »ljudi prave- sorte“, zato se ga je tudi hitro prijel priimek „sorta“. Tako mu je med trgovskimi in javnimi posli po¬ tekalo življenje mirno in veselo. Leta 1904. ga je po¬ ložila vročinska bolezen na posteljo, s katere kmalu ne bi bil več ostal; a trudoljubivi prizadevnosti nje¬ govega prijatelja, zdravnika dr. Edvarda Savnika, se je- posrečilo, da je zopet okreval. Ko je prebolel, je šel v Italijo, da bi si tam še bolje utrdil narahljano zdravje. Prepotoval je pri tej priliki vso laško deželo. Ogledal si je tudi Riviero in tam poskusil svojo srečo v Monte Carlu z enim vstavkom, katerega je pa izgubil. S po¬ tovanja se je vrnil zopet živahen in okrepčan. Koncem 1. 1905. mu je izročil oče vso trgovino. Ker mu je bila že preje umrla mati, s katero ga je vezala posebna vez ljubezni, je moral misliti na to, da si poišče gospodinje. Res je našel v bližnjem Kam¬ niku gospodično, s katero se je mislil poročiti in osnovati domače ognjišče. V vse njegove načrte in namere je posegla s kruto roko neizprosna smrt dne 12. februarja 1. 1906. Namesto k poroki smo ga spremljali žalostni in potrti sv. Valentina dan na njegovi zadnji poti na kranjsko pokopališče. Veličasten pogreb je pričal, kako je vse v Kranju ljubilo in spoštovalo mladega, sim¬ patičnega moža. Janko Majdič ni pred smrtjo napravil oporoke. Pač pa se je našel v njegovi pisalni mizi majhen listič iz meseca avgusta 1. 1905; tedaj je nameraval iti na Veliki Klek in je na omenjeni listič napisal, kako se naj razdeli tedanje njegovo imetje za slučaj, da bi se na Kleku ponesrečil. V smislu takratnega njegovega sporočila so dobili: Dijaška kuhinja v Kranju 4000 K; Podružnica S. P. D. v Kranju 2000 K; Gorenjski So¬ kol, Narodna čitalnica, Bralno društvo in Meščanska godba, vsi v Kranju, ter Glasbena Matica v Ljubljani po 400 K; revni dijaki kranjske gimnazije obleko in perilo; Narodna čitalnica v Kranju njegovo zasebna knjižnico in njegovi ožji prijatelji lepa darila. Svoje rodoljubje je torej pokazal Janko tudi dejanski v pravkar omenjeni oporoki. 13 - In sedaj počiva mladi mož na lepem kranjskem pokopališču, odkoder je tako mično videti razne do¬ mače gorske vrhove, na katere je hodil v svojem živ¬ ljenju z veseljem in ljubeznijo pravega domoljuba. Tam iz daljave gleda na njegovo gomilo tudi široko- plečati Stol, na katerem je včeraj prvič zapela lopata, da se izkoplje temelj za Prešernovo kočo, kateri je postavil gmotni temelj baš pokojnik s svojim veliko¬ dušnim volilom. In tako se je po zaslugi umrlega Janka napravil nov korak v razvoju našega planinstva. Nehote prihaja tu človeku na misel globoko občutna Resmanova pesem, katera tako lepo simbolično ozna¬ čuje veselo gibanje v slovenski turistiki. To je tista ljubka pesmica, katero je Janko najrajši pel in ki se začenja s stihoma: „V gorah se dela dan, v gorah žari...“ Ti pa, požrtvovalni pospešitelj slovenskega pla¬ ninstva, nepozabni naš Janko, sladko spavaj v sveti zemlji domači! Rup a, na Binkoštno sredo 1909. 14 »Ljubimo Te, naša dika!“ D a! Ljubimo Te, spoštujemo Te in ponosni smo na Te — Ti naš idejal v življenski skromnosti, Ti naš prorok v ljubezni do domovine, bodi-si v srečnih, bodi-si v nam v preveliki meri naklonjenih hudih časih, Ti naš interpret slovenske narodove duše v sreči in nesreči, v ljubezni in pa tudi v odporu napram tistim, ki nam izpodjedajo zakonito zajamčenje in po človeških naravnih zakonih nam prirojene pravice, pravice do človeškega in narodovega obstanka! Skusil si to na svojem lastnem životu, opazoval si to na životu k srcu prirastlega Ti trpinčenega in preganjanega lastnega naroda slovenskega, tolažil si se z boljšo bodočnostjo, da bodo Slovencem: „ — milši zvezde kakor zdaj sijale", a vendar je tvoja resignacija močnejša, nego Tvoje upanje, ker prišel si do spoznanja, Ti naš največji genij, da: ,,Ječe pod teškim jarmom sini Slave, le tujcem sreče svit se v Kranji žari, ošabno nosjo ti po koncu glave -“ In mogoče je, da le-ta Tvoja v dejanskih razmerah utemeljena resignacija tvori več prebujajoče moči za misleca v sebi, nego najbolj navdušeno zapeta „visoka pesem" o slavnih činih neznanih junakov prešlih dnij, ki nas uče in nam pripovedujejo nekaj, kar nikdar ni bilo ali se pa vsaj zgodovinski dokazati ne more; mogoče je, da le-ta Tvoja resignacija — sam si itak imel zvezani roki — poživlja danes — naglašamo danes — vse drugače narod Tvoj slovenski, nego najbolj ognjeviti taborski govori; gotovo je pa to, da le-ta Tvoja tiha, v se zakrhnena resignacija globočje sega v narodovo dušo, jej globočje kaže propad med 15 privilegovanimi narodi in mej narodom slovenskim, nego marsikateri in usum delphini skrpani dolgovezni programi — kajti le-ta Tvoja resignacija je izšla iz do dna trpinčene, za ljubljeni svoj narod nesebično čuteče čiste Tvoje duše in vsled tega je našla, ker je najti morala, pot v tisto baš v teh hudih današnjih časih toli trpinčeno slovensko narodovo srce, krvaveče iz stotero ran — brez zdravnika, brez tolažnika. Ti si spoznal, kje tiči rak-rana na slovenskem narodovem telesu, Ti naš učitelj, naš prorok, naš duševni vodnik, Ti, ki Ti je bilo vedno vodilo: »spoznavaj samega sebe!“ Kdo bi si mislil v 1. 1848., da bodo Tvoje besede za več nego polstoletja pozneje imele še isto in še večjo ceno ter veljavo v danih razmerah. Bogu bodi potoženo, da je temu za narodovi razvoj žalibog tako! In v tem Tvojem proroškem čutu tiči tisto spoštovanje, katero »hočeš, nočeš, moraš" imamo do Tebe in v katerem spoštovanju se klanjamo Tvojemu proroškemu duhu! Ocenjevali so Te mnogi kot pesnika in človeka, da-si ne potrebuješ nobene ocene, nego le spoznanja svojega do sedaj še nedoseženega genija! Kjerkoli odpreš, ljubeznjivi bralec, »Prešernove poezije", povsodi Tj veje nasproti človekova ljubezen do človeka, Ti veje nasproti ljubezen do revne matere zemlje slovenske, Ti veje nasproti ljubezen do tistih, katere smatrajo socijalno privilegovane kaste, ki »se le vklanjajo zlatmu bogu", ker stoje na stališču, katero že zdavnaj ni več neugovarjano, da: „Da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača -“ — socijalno brezpravnim! Pogum si dajal maloštevilnemu svojemu narodu slovenskemu, da ga čakajo boljši časi in v tem si postal njegov glasnik na polju politične in socijalne svobode: „Največ sveta otrokom sliši Slave! Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi Si prosti voljo vero in postave .“ In zatonilo je nekaj let v večnost. Grobovi dobrih, poštenih slovenskih domorodcev se kupičijo. Naslednikov pa je število malo, ki »se z majhnim tropom 16 brani“ — a vendar obvlada srca vseh za sveto Slovansko stvar vnetih rodoljubov Tvoj glas, ki pravi: ,,naj sinov zarod nov iz Vas bo strah sovražnikov!“ S tem svetim, čistega rodoljubja prešinjenim bojnim klicem stopamo v boj za narodove pravice, ki so svete tako za nas, kakor za druge narode. Vpraša se le, li je sveta pravica enolika nesveti sili? Upajmo, da ni, in da pravica, hčerka božja, obdrži nadvlado; takrat je pa naš dan, tisti dan, ki bode Tvoje ideje stvoril v meso in kri, tisti dan, ki si ga začrtal nesmrtni pesnik nam v trajen spomin s prelepim granesom: ,,In gnale bodo nov cvet bolj veselo, Ko roža, kadar mine zima huda.“ Božja previdnost daj, da se uresničijo Tvoje proroške besede in oprosti nam skromnim planincem, če se Te, neumrli naš pevec, spomin j amopo svoje na tistem planinskem svetu, odkoder si klical v širni svet lepoto in krasoto slovenske svoje domovine. Tu nam pride na misel epizoda, kakor si jo mislimo, in ki se je po vseh naših krajevnih poznavanjih v primeri z nesmrtnimi pesnitvami najbrže tudi dogodila. Hladila sta se v divnjeku na Vrbi ter si pripo¬ vedovala drug drugemu svoje dogodljaje izza časov svojih študij. Da je tu prijatelj Matija opozarjal svojega mlajšega vrstnika Franceta na lepoto in krasoto poezij inorodnih pesnikov, o tem najbrže ni dvomiti, kajti mi si občevanje teh dveh prijateljev ne moremo skoraj drugače misliti, nego na polju znanosti, leposlovja in zgodovine. To pa že radi tega, ker poznamo prvega kot učenjaka, ki govoril: „Jezike vse Evrope je učene", druzega pa kot resnega in v življenskih valovih že preskušenega mladeniča. Okusil je zgodaj strup spo¬ znanja; celo življenje mu je bilo zagrenjeno, nikjer ni videl „bratoljubja oltarjev“ in »sreče dar bili mu je klofuta" ; še manj je pa žel priznanja za svoja stremljenja na polju svobodomiselnosti in v službo slovenskega naroda in njegove dobrobiti postavljenega delovanja. Niti mej svojimi — in to boli! O njem se lahko 17 re ^ e — j n sicer brez strahu pred bivšimi slovenskimi mogotci: „prišel je mej svoje, pa ga niso spoznali 11 . Spoznali so ga in spoznali vrednost njegove iz naroda črpajoče in v narod vračajoče se duševne sile — stoprv po njegovi smrti, toda ne veliki gromovniki, nego preprosti, na levi strani življenske poti hodeči ljudje. In dasi zatiran, nespoznan, preganjan v krušnem pridobitku, vendar ni nikdar pozabil, da je sin tiste in take slovenske matere, ki je podelila in vsadila v srce svojemu otroku zgolj in nič druzega, nego ljubezen materinsko, tisto ljubezen, ki je vir vseh lepih in plodovitih čednosti, ljubezen, ki ne vpraša, zakaj ljubi. Bogataš ne ume take stvarne in vstvarjajoče ljubezni; uboge matere sin pa, ki vidi v vsakem človeku svojega brata-sotrpina, kateremu bodi pomagano, take matere sin pa oklepa vesoljni svet, vse človeštvo, osobito pa svoj zatirani narod s tisto ljubeznijo in tisto dobrosrčnostjo, katero more roditi le tista materina ljubezen, ki ne more dati otroku druzega, nego zopet in zopet le ljubezen-. Od daleč žuborela je Sava-dolinka, tajinstvene svoje pozdrave prinašajoč izpod strmih velikanov Triglavskega pogorja. Vzdramila je v resne misli vtopljena mladeniča s svojim šumljanjem, kakor bi pela pesen o davno zginolih in preminolih bajnih časih boljše in lepše zgodovine zatiranega narodiča, ali kakor bi pela visoko pesem o vedno resnični krasoti zemlje slovenske. Mesec je seval skozi redke oblake in obrisi gorenjskih velikanov so se svitlosrebrno odlikovali nad pozoriščem. Občutki so to, kakršne ima le oni, ki ve ceniti večno lepo krasoto žive narave, v kateri živimo, se vzgajamo, povspnemo do pravega spoznanja naravnih resnic in -- v kateri umrjemo, ne pustivši vidnega sledu za seboj. Taki občutki so morali prevevati tudi našega pesnika in njegovega mentorja, ko sta, spoznavši velemožnost in vse nadkriljujočo moč večne narave nad črvom-človekom, stopila preko Brinjega vrha, čez Završnico, mimo „križa na samoti 11 , na „Belejevi rovt“ in čez „Brezniško planino" in „okrogljico“ na vrh Stola ter ob jutranji zarji, propovednici lepših časov, zazrla se v divoto domovine slovenske, tiste domovine, 18 katero more rešiti le najčistejša in najnesebičnejša ljubezen do domovine in do zatiranih svojih sobratov- Slovencev, ki nimajo druzega na svetu, nego ljubeče slovensko srce in ljubljeno svojo domovino slovensko! V takem razpoloženju zaslišala si domovina stihe: ,,Dežela kranjska nima lepšega kraja, Ko je z okolščno ta, podoba raja!“ Ti pa, slovenski planinec, širi po pesnikovem vzgledu kras slovenske domovine po širnem svetu! Bil si — brez vseh životopisov, le po Tvojih večnih pesmih Te mi planinci sodimo — človek-trpin, a človek, ki je z vso dušo, z vsem srcem ljubil svoj narod, svojo slovensko domovino, svojo revno slovensko grudo. In, če Ti ni dala ta slovenska domovina belega kruha, kakor ga daje v izobilici tistim, ki „ošabno nosijo po koncu glave", pa Ti je dala prostora za revno zibelko, dala Ti je skrbno ljubeče materino srce, dala Ti je pravico se zvati članom tistega narodiča, ki je najmanjši po številu, ki ga svet ne pozna in ga poznati noče, ki pa ima najlepšo domovino in pa najbolj čisto — ker nesebično — ljubezen do nam vsem skupne matere Slave! In dala Ti je ta revna slovenska domovina našo plamtečo ljubezen in iskreno hvaležnost, katere ne premaga nobena moč, ker ta hvaležnost in ljubezen „iz srca svoje je kali pognala". Postavljen Ti bode pomnik v slovenskih planinah — »Prešernova koča* na Stolu — in mi, »podruž¬ nica v Kranju" smo ponosni na ta pomnik, da ga kot čuvarji Tvojega groba smemo postaviti nad zibelko Tvojega rojstva! Ponosno se riam širijo prsi, rdeče se nam lica samozavesti in veselje ter neizkaljena sreča nam sije iz očij, da baš mi smemo Tebe, neumrli prvak slovenskih slavcev, proslaviti v slovenskih planinah ondi, odkoder je prvič zadonel glas o lepoti slovenske domovine. 19 Zaslužil si pomnik v metropoli slovenski, v naši beli Ljubljani; pristaja Ti pa tudi pomnik raz tiste vzvišene, ne vsakemu umrjočemu pristopne solnčne višave, odkoder si zajemal ne-lesvoj pesniški intelekt, nego tudi, kar moramo posebej pribiti, svojo nad vsak dvom vzvišeno domovinsko ljubezen, ki bodi uk in postava vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki! Hud boj bijemo v lepi domovini slovenski napram tistim, ki skušajo ožiti naše meje. Toda kakor vsa druga zavedna društva in zavedni poedinci, tako mora tudi slovensko planinstvo varovati in braniti stare meje domovine slovenske s tem, da zavaruje slovenske planine pred grabežljivimi rokami nikdar sitih, neprijaznih nam sosedov druzega plemena in druge pasme. In Tvoja koča bodi trdnjavski stolp v tej obrambi! Zaprimo pota, kadar in če branimo trdnjavo! Deviza naša je in mora ostati po Tvojih navodilih le ta in nobena druga: »Slovenski svet Slovencem!® Vsako ped slovenske zemlje moramo braniti z vsemi svojimi silami in, če treba, tudi s svojo srčno krvjo! Svet je naš, pravica je na naši strani in dolžnost naša je, da branimo ta svoj svet, to sveto svojo domovino slovensko! S tem pa bomo najbolj počastili in proslavili Tvoj spomin, ki si svoj narod tako zgodaj učil pravega bratoljubja in domoljubja ter ga navduševal za to, da se ohrani slovenska zemlja slovenskemu narodu. Tvoje, po življenskih izkušnjah utemeljeno prepri¬ čanje nam je najboljše bodrilo za vstrajno delo, ker vidimo, da si Ti, poedinec, prebolel hude čase, slične našim, da pa vkljub vsej resignaciji vendar nisi popolnoma obupal nad prihodnostjo naroda slovenskega, poznavajoč ga, da ima v sebi tvorilno moč, ki ga mora dovesti vzlic maloštevilnosti njegovi, do konečne zmage. Po Tebi v nas vžgana ljubezen do trpinčenega in izkoriščanega naroda slovenskega naj nas vodi, bodi 20 nam zvezda-vodnica, pelji nas do zmage, da bodemo mogli tudi v praktičnem smislu zaklicati s Teboj, da kakor pevčevemu srcu pesmi, tako slovenskemu narodu pravice „večne mu branijo trohnet!" Slovensko planinstvo! Širi spomin Franceta Pre¬ šerna od koče do koče, saj on je bil naš prvi in najodličnejši budnik, bodisi na leposlovnem, političnem ali socijalnem polju. Povsod je bil cel mož! Slava mu! Slava njego¬ vemu spominu! 21 Prvo desetletje. (Tajnikovo poročilo.) P reteklo stoletje lahko po pravici nazivljemo pla¬ ninsko stoletje. Veliki kulturni narodi, v prvi vrsti Nemci, Italijani, Angleži, Francozje i. t. d. so se jeli zanimati za gorska čudesa, čudovito hitro se je jela razvijati alpinistika in dandanes je postalo planinstvo moderno. V nas Slovencih se je do nedavnega časa premalo gojila turistika. Krasote naših dežel so bile marsika¬ teremu tujcu bolj znane, kakor nam domačinom. Nismo poznali naših biserov, naših divjeromantičnih snežnikov, kjer se povzdigne tudi človeški duh iz nizke vsakda¬ njosti; premalo smo obiskavali naše mične gore, s katerih se nam nudi tako lep pogled po slovenski domovini, posejani z belimi cerkvicami, bujnimi travniki in žitorodnimi polji. Le posamezniki in še ti jako redko so obiskavali naše planine. Razmeroma pozno, šele leta 1893., je zadobila slovenska turistika z ustanovitvijo „Slov. planinskega društva" v Ljubljani širšo podlago. S. P. D. je rodila srčna želja, da bi Slovenci bolje spoznavali prirodno lepoto širne svoje domovine in jo potem toliko iskre- neje ljubili. Čudovito hitro in krepko se je novo društvo razvilo. Plodovito njegovo delovanje je vzbu¬ dilo glasen odmev širom slovenske domovine. S. P. D. je v kratkem času vzraslo v krepko drevo, ki je pognalo močne in košate veje — planinske podružnice. V Ljubljani ustanovljeno društvo namreč ni bilo več kos napornemu in vsestranskemu delu in je postalo v kratkem času z ustanovitvijo podružnic osrednje društvo. Že prvo leto je ustanovilo dve podružnici, leta 1899. se je kot šesta ustanovila Kranjska podružnica in danes ima S. P. D 19 podružnic v vseh središčih slovenskih 22 pogorij. S. P. D. je toraj v kratkem času zbralo v zdravem krepkem razvoju mogočno armado za lepo našo domovino navdušenih častilcev. Idealno navdušenje za prelepe slovenske planine je rodilo tudi v Kranju podružnico S. P. D. Delovanje je bilo prvotno skromno; toda ideje planinstva so prodrle kmalu v širše kroge in podružnica se je hitro razvila. Deset let v življenju posameznega človeka je malo, deset let v življenju društva je — mnogo. Po¬ družnica je v prvem desetletju svojega delovanja častno izvršila svojo nalogo. Na pripravljalnem občnem zboru 1. 1899. je predsednik Janko Majdič britko tožil, da so planine, kolikor jih bo spadalo v delokrog snujoče se Kranjske podružnice, v turističnem oziru popolnoma zanemarjene. In za koliko je v teh 10 letih oživelo zanimanje za turistiko v Kranju in okolici! Podružnica je zaznamovala pota, prirejala je izlete v lepo našo okolico, poleg tega je pa tudi s slovenskimi napisi kazala tujcem slovensko lice našega ozemlja. In deset¬ letnice svojega obstanka pač ne more lepše praznovati, kakor s tem, da si je postavila na najlepši in naj- razglednejši točki Karavank, na ponosnem Stolu, svojo prvo planinsko kočo, ki bo nosila ime največjega pesnika, kar jih je rodila mati Slovenija, ime — Pre¬ šerna. Za seboj imamo prvih 10 let podružničnega delovanja. In če se ozremo na doslej izvršeno delo, smemo pač brez pretiravanja reči, da naše težnje niso bile zaman in brezvspešne. Kranjsko podružnico sta ustanovila pravzaprav znana pospeševatelja in odkritosrčna prijatelja slovenskih planin, prof. dr. L Frischauf in sedanji načelnik Savinjske podružnice, neumorni turist Fr. Kocbek. Na njihovo inicijativo in povabilo se je zbrala 12. julija leta 1899. peščica Kranjskih rodoljubov v gostilni pri „Stari pošti" v Kranju, da ustanove prepotrebno planinsko podruž¬ nico. Predsednikom pripravljalnega odbora je bil eno¬ glasno izvoljen Janko Majdič in zapisnikarjem Janko Sajovic. Skrbno pripravljena pravila so se soglasno sprejela, vnela se je le daljša debata zaradi imenovanja podružnice. Predsednik je priporočal po nasvetu prof. dr. Frischaufa ime „Kokra", češ, da bode delokrog Kranjske podružnice navezan največ na Kokriško dolino, 23 Fr. Ks. Sajovic je predlagal, naj se imenuje podružnica „Kranj“. Da bi se ne zamenjala nova podružnica s sekcijo „Krain“, nemškega planinskega društva, se je po daljšem debatiranju na predlog Cir. Pirca sklenilo imenovati podružnico: »Podružnica slov. plan. društva v Ljubljani, s sedežem v Kranju za kranjski okraj". Provizoričnim načelnikom in tajnikom sta se na to volila Janko Majdič in Janko Sajovic, katerima se je naročilo, nemudoma predložiti sprejeta pravila vladi v potrdilo. Vlada je pravila hitro potrdila in že 16. avgusta, 1. 1899. se je vršil I. redni občnizbor. Privolitvah so bili v odbor enoglasno izvoljeni: Janko Majdič, načelnikom, dr. Fran Prevc, podnačelnikom, Ciril Pirc, blagajnikom, Janko Sajovic, tajnikom, in odbornikom brez portfelja: Ivan Rakove, dr. Leop. Poljanec in Fr. Ks. Sajovic. Bili so to energični in agilni možje, ki so vse svoje moči zastavili v prospeh podružnice. Podružnično delovanje prav lahko razdelimo v dve dobi. Prvotno je bilo razen markacij potov in podružničnih izletov vse podružnično delovanje osredo¬ točeno v pripravah za gradbo koče na Storžiču. Deloma zaradi financijelnih ozirov, deloma tudi ker Storžič ni posebno imenitna razgledna točka, je odbor v seji dne 8. novembra 1.1904. definitivno sklenil, opustiti misel zidati kočo na Storžiču in postaviti na Stolu — prvaku Karavank — planinsko kočo. S tem se je začela za podružnico druga doba, — doba napornega in vspešnega delovanja. Koliko neutemeljenih ugovorov, koliko na¬ sprotnikov je zopet imela ta lepa ideja! Le iskrenemu navdušenju posameznih odbornikov za stvar in jekleni volji druzega podružničnega načelnika prof. Ant. Zupana se imamo zahvaliti, da bo po dolgih predpripravah še letos stala koča na vrhu Stola. V prvih letih svojega delovanja je podružnica zaznamovala prav mnogo potov na novo, mnogo jih je pa obnovila ter napravila napise in kažipote. Osobito v loškem in joštarskem pogorju je odbor domalega vsa važnejža pota in steze zaznamoval in opremil s kažipoti. Markirala se je pot na Ratitovec in Blegaš, dalje pot črez Sorico-Podbrdo na Črno prst. Popravila se je markacija pota iz Kranja na Sv. Jošt in iz postajice Sv. Jošt na Sv. Jošt. Zaznamovala se je pot iz Kranja 24 na Šmarjetno goro in od tod na Sv. Jošt. Na novo se je markirala pot s Sv. Jošta na Javornik — k stu¬ dencu Šipneku — k sv. Mohorju v Selca, oziroma preko Jamnika v Kropo in preko Češnjice v Podnart. Zaznamovala se je dalje pot s Jošta v Škofjo Loko in iz Besnice čez Nemilje v Selca in konečno pot iz Sorice do razpotja na Bohinj in pot na Možic. Zazna¬ movanje potov je podružnica tudi raztegnila na Kara¬ vanke in Kamniške planine. Na novo se je markirala pot iz Preddvora črez Bašelj na Storžič, dalje s Storžiča čez Zaploto v Preddvor in s Storžiča v Tržič. Zazna¬ movala se je dalje pot iz Tržiča na Brezje in iz Tržiča čez Javornik na Jezersko. Ker se je odbor v zadnjih letih osobito bavil z izvršitvijo prevzete naloge, z gradbo Prešernove koče na Stolu, se je tudi ta pot na novo markirala, oziroma nadelala nova pot od Zabrezniške planine na vrh Malega Stola. Največ zaslug pri markaciji potov si je stekel tedanji artilerijski podčastnik Pirc-Pavljanski in pozneje načelnik prof. Ant. Zupan, ki je deloma izvršil nekaj novih markacij, deloma popravil stare. Vodnik Jernej Krč je na novo zaznamoval pot iz Kokre na Greben Krvavec in Sangrad. Podružnica je postavila meseca avgusta 1. 1904. na Kranjskem kolodvoru lično orijentacijsko desko. Toda, ker je predočevala le majhen del Gorenjske, je odbor postavil meseca maja 1. 1908. z dovoljenjem že- leznične uprave ob izhodu Kranjskega kolodvora novo orijentacijsko desko, izvršeno v merilu 1 : 25.000 po slikarju Novaku iz Ljubljane. Deska predočuje ves svet od Bohinja do Krvavca in nudi za izlete v kranjskem, tržiškem, radovljiškem ter deloma v škofjeloškem in kranjskogorskem okraju najboljšo orijentacijo. Da bi se zanimanje za turistiko povzdignilo, prirejala je podružnica svojim članom in članicam vsako leto po tri do štiri izlete. Interesantno je, da se je prvi izlet vršil na Stol, kjer si bo postavila podružnica svojo prvo planinsko kočo in kjer se je 23. julija 1.1892. rodila sploh misel ustanoviti Slovensko planinsko društvo. Največ¬ krat so izletniki obiskali ljubko joštarsko in loško pogorje. Lepa, senčnata, skoro promenadna pot in 25 krasen razgled s posameznih točk teh dveh pogorij sta privabila k vsakemu izletu razmeroma dosti članov. Začelo se je zanimanje za planinstvo tudi pri nežnem spolu. Zelo animirani so bili izleti čez Sv. Jošt, Sv. Mohor v Selca, ali preko Jamnika v Kropo, oziroma Radovljico, Podnart, Kamnogorico in Podbrezje. Dobro obiskani so bili izleti čez Sv. Jošt in Križno goro v Škofjo Loko, ali v mične, po lepo dišeči kraljevki (daphne Blagajana) širom sveta znane Polhovgrajske dolomite. Ti izleti so gotovo marsikateremu udeležniku ogreli srce za naše planine in za turistiko sploh. Jako dobro so vspeli izleti na Stol, ali na Črno prst in Golico, ki se ponašajo z veleinteresantno floro. Izvežba- neji turisti so polezli tudi na Triglav, da, celo preko Karavank je poletela agilna podružnica. Priredila je več izletov na Sv. Višarje, enega celo na Dobrač. Vsi so se vedno najlepše završili. V spominu bo še marsi¬ kateremu izletniku in izletnici oni izlet na Sv. Višarje, ki ga je podružnica priredila 30. junija 1. 1900. Ude¬ ležilo se ga je 18 članov, katerim sta se pridružila še dva izletnika iz Ljubljane. Zjutraj se je vršila v zna¬ meniti romarski cerkvi podružnična maša, katero je daroval odbornik ziljske podružnice, župnik ukoviški,. vrli Čeh, Svaton. Po končanem obredu je večina izlet¬ nikov polezla na bližnjo, 2071 m visoko goro Lovec. Za nekatere člane je bila to prva visoka planinska tura. Po povratku je župnik Svaton izletnike najprijazneje pogostil in pri kozarcu dobrega vina se je izrekla marsikatera napitnica. Svež humor in veselo petje sta povzdigovala neprisiljeno zabavo. V vsakem oziru je zadovoljil podružnične člane oni izlet, ki se je vršil dne 28. in 29. junija 1. 1903. na Dobrač. Izletniki, katere je načelnik fotografiral s svojim izbornim aparatom, so z vrha uživali najlepši razgled. V koči se je razvila prav vesela zabava in po večerji je krepko donela slovenska pesem po pla¬ ninskem salonu. Anonimni „Gorenjčev“ feljtonist ve v številki z dne 4. julija 1. 1903. celo povedati, da so po¬ skočne in elegične melodije privabile precejšnje šte¬ vilo „vsenemcev“, ki so mahoma znali slovensko in dali prostost vsem registrom svojih grl. 26 Izvrstno je uspel tudi podružnični izlet k otvo¬ ritvi Češke koče. Tudi ta izlet je ovekovečen v „Go- renjčevi“ številki z dne 8. avgusta 1. 1903. v podlistku: Planinci iz Kranja ob povratku. (Spomin na izlet Kranjske podružnice S. P. D. k Češki koči dne 26. ju¬ lija 1. 1903). Nepričakovano dobro je bil obiskan izlet, kate¬ rega je priredila podružnica 20. junija 1. 1909. iz Kranja čez Velesovo in razgledno Štefanjo goro k Čemšeni- karjevim studencem in odtod v divje romantično Kokro. Številno udeležnikov je ta dan doseglo svoj višek. Udeležilo se je izleta 13 članic in 16 članov. Svojih simpatij do podružnice in do planinstva sploh kranjski meščani pač niso mogli lepše izraziti, kakor s tem, da so popoldan v prav mnogobrojnem številu na vozeh pohiteli za izletniki v Kokro in tu v njihovi sredi pre¬ živeli nekaj uric lepega in veselega planinskega življenja. Preveč bi bilo vse izlete podrobno opisati, ome¬ nimo le še toliko, da se je večkrat ob obilni udeležbi obhajal kresni večer na Sv. Joštu, in da so razven ofi- cijelnih izletov posamezniki poleteli vsako leto v Kam¬ niške planine, v romantično Logarsko dolino in mično Solčavo, dalje na Stol, Golico, v Triglavsko pogorje, na Mangart, v Trento, na Krn, v Bohinj, na Obir, na Nanos i. t. d. Ne omenjamo tudi manjših tur v škofje¬ loškem in joštarskem pogorju; pozabiti pa pač ne smemo, da so leta 1906. nekateri takorekoč tekmovali med sabo, kdo bo večkrat poplezal k Sv. Joštu. Eden teh gospodov je bil gori 191 krat, drugi 167 krat. Mnogo jih je pa to leto posetilo Sv. Jošt po 50 krat in več. Pri Joštarskem mežnarju in izza zadnjih let v tihem Javorniku se shaja že dolgo vrsto let, kot nekak pododsek Kranjske podružnice, k svojim sejam splošno znani Joštarski klub. Vsako leto o sv. Valentinu zbira tu dični in prezaslužni njegov prezident mnogobrojne člane k rednemu občnemu zboru. Neprisiljena zabava, lepo ubrano petje in navdušeni, v srce segajoči go¬ vori, povzdigujejo svečanost tega dneva. In če še po¬ časti zborovanje dolgoletni klubov član, v svojih dov¬ tipih in govorancah neizčrpni Naca iz „daljne“ Ljub¬ ljane, potem pač vsakemu le prehitro minejo te lepe urice. ..... 27 Da bi podpirali podružnične težnje in nabirali nove člane po kranjski okolici, so na povabilo odbora tekom let sprejeli .in s pohvalno vnemo opravljali po¬ verjeništvo sledeči: I. Roblek, župan v Baslu za Stor- žičevo skupino; Fr. Šlibar, župan v Selcih, za selško dolino, Jan. Povšnar, župan v Kokri, za kokriško do¬ lino ; Slavko Flis, učitelj v Škofji Loki, za Škofjo Loko in Josip Šter, posestnik v Tržiču, za Tržič. Podružnica je gojila tudi slovansko vzajemnost in gostoljubje. Ko se je peljalo 16. avgusta 1. 1901. kakih 50 kolesarjev-turistov, bratov Čehov z Bleda na Je¬ zersko, ustavili so se tudi v Kranju, da polože venec na Prešernov grob. Odbor jim je šel nasproti do Pod- brezij, kjer jih je načelnik Janko Majdič navdušeno pozdravil, sosebno navzoče češke dame. Odgovoril je tedanji podnačelnik češke podružnice S. P. D. dr. Kul- hany in nazdravil našemu narodnemu ženstvu. Odpe¬ ljali so se nato skupno v Kranj, kjer jim je podruž¬ nica v Mayrjevi gostilni pripravila zajutrk, pri katerem so stregle vrle kranjske narodnjakinje. In ko je 3. ju¬ nija 1. 1903. dospelo v Kranj pod nadzorstvom prof. dr. Rumpfa nad 20 nemških tehnikov iz Gradca, da bi se podali skozi Kokro na Jezersko v svrho geologiških raziskavanj kokriške doline, je na priporočilo prof. dr. Frischaufa podružnica gostoljubno sprejela tudi te Odbor jim je preskrbel brezplačno prenočišče in vožnjo do Jezerskega. Prof. dr. Rumpf, priznana kapaciteta, je pri tej priliki ogledal tudi Čemšenikarjeve studence in je glede zajemanja istih v vodovodne namene podal svoje izvedeniško mnenje. Na občnem zboru dne 20. marca 1. 1902. je po- vdarjal tedanji načelnik Janko Majdič, da se je kranjska podružnica osnovala nekako s pogojem, da stavi kočo na Storžiču. Koča naj bi nosila ime našega narodnega pevca, prof. Valjavca, čegar zibelka je tekla na Beli v vznožju strmega Storžiča. Odbor se je ideje resno po¬ prijel in živo se je zanimal za stvar prof. dr. Frischauf, s katerim je bil odbor radi tega tudi v živahni ko¬ respondenci. Poročilo osrednjega odbora za leto 1900. hvali podružnično delovanje in konečno tudi omenja, da se njen spretni odbor bavi z . zelo važnim in umestnim načrtom, ki ga misli v kratkem uresničiti. 28 - Odbor je zastavil vse svoje moči, da bi svojo nalogo izvršil. Tukajšnji slikar in fotograf Ivan Jagodic je leta 1900. podružnici prepustil akvarelno sliko, ki pred¬ stavlja mesto Kranj z ozadjem Karavank. Po tej sliki je dal odbor napraviti lične razglednice, ki naj bi se razprodajale na korist projektirane koče na Storžiču. Ljudje so radi segali po njih in prvih 10.000 se jih je v dobrih dveh letih razpečalo. Odbor je naročil še 6000 enakih razglednic, ki so pa lansko leto že tudi pošle. Niti skrbno izvršene markacije, niti društven izlet in informacijski ogledi na Storžič niso mogli vcepiti pravega zanimanja za to goro, ki v turističnem oziru pač malo nudi, posebno ker razgled proti Ko¬ roški zapira dolgo iztegnjena Košuta. Osrednji odbor je v splošnem odobraval napravo koče na Storžiču, priporočal je pa vendar stavbo koče na Davcu, na križišču potov med Grintavcem in Kočno, ker je bil tamkaj svet že v lasti S. P. D. Zaradi financijelnih težkoč — koča na Storžiču, kakor na Davcu namreč, bi bila stala najmanj 10.000 K — se je zadeva zavlačevala od leta do leta. Tako je zanimanje za stavbo ene izmed teh dveh projektiranih koč polagoma pojenjalo. Medtem se je rodila v, glavah nekaterih odbornikov srečna misel, če ne bi kazalo izven okoliša Kranjske podružnice okupi¬ rati kako lepo razgledno in turistično znamenito točko, kjer bi podružnica postavila svojo kočo. Osrednji odbor se je sam zavzel za to idejo in je priporočal graditi kočo na Stolu, ki je sicer ena najlepših raz¬ glednih točk v Karavankah, toda glede obiska precej zanemarjen. Priporočilo je našlo pri podružnici glasen odmev in dne 8. novembra 1. 1904 je odbor v velepo¬ membni seji sklenil, da je pripravljen postaviti kočo na Stolu, če stroški zgradbe ne prekoračijo vsote 5000 K, največ 6000 K. Kako so o tem važnem od- borovem sklepu sodili priznani turisti, o tem nam priča pismo, katero je že 3 dni po odborovi seji, dne 11. no¬ vembra 1. 1904. pisal vrli češki turist, prijatelj slovenskih planin in ustanovitelj češke podružnice S. P. D. prof. dr. Chodounsky, podružničnemu načelniku Janku Maj¬ diču, srčno čestitajoč podružnici na velevažnem sklepu. Dotično pismo slove: 29 Slovutny pane kolego! S nejvrelejšf učasti prečtli jsme Vaši zpravu o usneseni stavby chaty na Stolu a srdečne gratulu- jeme kranskemu odboru k tomutoduležitemu podniku. Chata na Stolu jest turistickym činem značneho vyznamu take v ohledu nžrodnim a provazime vyvoj myšlenky s nejvetšimi sympathiemi. S. P. D. se krok za krokem uplatnuje jako rov- nocenny činitel s ostatnimi velkymi družstvy alp¬ skimi a z toho mame uprimnou radost. Floreat, crescat a vivat S. P. D. Vaš uplne oddany 19 11./XI. 04. Prof. dr. Chodounsky. Tako se je pričela za našo podružnico druga, prevažna doba, v kateri je bilo vse njeno delo osredo¬ točeno na priprave za gradnjo koče na Stolu, dokler se ji ni letos po tolikih zadržkih in zavlačevanju posre¬ čilo pričeti zgradbo te prepotrebne planinske postojanke. Odbor si je dne 2. julija 1. 1905. ogledal skupno z zastopniki osrednjega odbora (dr. Foerster, inžener Foerster in profesor Macher) za nameravano kočo pro¬ jektirana dva prostora. Eden prostor, ki leži ob zvezi nove poti raz Golico na Stol, je že osrednji odbor kupil; leži pa žalibože v grapi in je nezavarovan pred plazovi. Drugi prostor leži na vrhu, oziroma pod vrhom Malega Stola. Odločilo se je, da se stavba, ako je le mogoče, napravi na Mal. Stolu. Koča bi stala tu na velerazglednem in dobro zavarovanem pro¬ storu v višini 2198 m. Dne 12. februarja 1. 1906. je podružnici ugrabila nenadno smrt njenega prezasluženega ustanovitelja in načelnika J. Majdiča. Sam navdušen turist, je bil tudi duša vsakemu planinskemu izletu. Svoje rodoljubje in navdušenost do slovenskih planin je pokazal s tem, da je volil Kranjski podružnici 2000 K in tako s tem zneskom položil temelj planinski koči na Stolu. Na občnem zboru dne 6. marca 1.1906. so izvolili njegovim naslednikom prof. Ant. Zupana, ki načeluje podružnici še danes. V isti seji se je na predlog dr. Kušarja skle- niio imenovati nameravano stavbo »Prešernovo kočo", ker se bode vzdigala nad rojstno vasico pesnikovo in bode tudi dokaz, da mesto Kranj, čuvar pozemskih 30 ostankov pesnikovih neumorno tudi čuva nad pesni¬ kovim imenom in, da je ono vedno prvo med tistimi, ki se trudijo proslaviti Prešernovo ime in slavo. Novi načelnik, ožji rojak Prešernov, sam na¬ vdušen turist in vztrajno delaven za planinsko stvar, je zastavil, vrlo podpiran po odboru, vse svoje moči, da se projektirana stavba čimpreje izvrši. Za planinstvo enako vneti in požrtvovalni tedanji podružnični tajnik dr. Kušar in on se nista vstrašila nobenega truda in stroškov, kadar je bilo treba v kočinih zadevah po¬ leteti na Stol, ali dogovarjati se zaradi načrtov in proračunov z različnimi inženerji in stavbenimi pod¬ jetniki. In koliko nepričakovanih ovir je naenkrat na¬ stopilo ! Prvi načrt za kočo je poslal inžener Foerster, toda brez priloženega proračuna. Načrt je na to deloma izpremenil po podružničnem nasvetu stavbeni svetnik Bol. Bloudek, ki je podružnici v stavbenih zadevah sploh s svojimi umestnimi nasveti desna roka. Po Foersterjevem izstopu iz osrednjega odbora se je za nameravano kočo toplo zavzel njegov naslednik v od¬ boru inž. Viktor Skaberne, ki je obljubil napraviti nov načrt in, proračun. Res se je vršil dne 29. jun. 1. 1906. ogled na Mal. Stolu, kjer so bili poleg podružničnih članov navzoči: inž. Ciuha in inž. Skaberne, geo¬ meter FIrovatin in gozdar Fr. Jenčič. Odmeril se je tudi svet, vendar odbor ni mogel definitivno postopati, dokler niso bili načrti potrjeni. V letu 1907. so se podpisale kupne pogodbe glede stavbenega sveta in posekal se je tudi za stavbo potrebni les, katerega je zabrežniška občina, uvažujoč veliko važnost ptujskega prometa, podružnici brezplačno odstopila. Pohvalno moramo omeniti Simona Prešerna, po dom. Beleja, posestnika iz Zabreznice, ki je kot na¬ čelnik gospodarskega odseka podružnico v tej zadevi vrlo podpiral. Dne 2. jun. 1. 1907. se je vršila, v korist Prešer¬ novi koči prirejena veselica, ob najštevilnejši udeležbi z najboljšim uspehom in je zadovoljila vse nade tudi v gmotnem oziru. Da se je veselica obnesla tako lepo in ugodno, gre vsa zahvala rodoljubnim damam 31 Kranjskega mesta, ki so pod spretnim vodstvom gospe dr. Kušarjeve zastavile z največjo ljubeznijo in po¬ žrtvovalnostjo svoje moči v nje prospeh. Hvala pa pri- stoji tudi vsem gospodom, kateri so podpirali odbor z delom in svetom. Ker odbor ni mogel dobiti potrebnega stroškov¬ nika za projektirano kočo, se započeto delo ni moglo tako nadaljevati, kakor je bilo želeti in zadeva se je zavlačevala do maja 1. 1908., ko je konečno odbor od inž. Skaberneta dobil načrt projektirane Prešernove koče. Ker ni bilo nobenega proračuna in je bila po načrtu projektirana enonastropna koča za podružnične razmere neizvedljiva, je naprosil odbor inž. Vrhovnika, da bi načrt predelal in napravil proračun. Toda tudi Vrhovnikov načrt je daleč presegal podružniške za¬ snove in njena sredstva. Ker se je obenem sklenilo, postaviti leseno in ne, kakor se je prvotno namera- ravalo, zidano kočo, je podružnica preskrbela še četrti načrt. Med tem je odbor poskrbel za napravo prepo¬ trebnega reservoarja na Stolu (delo je stalo 300 K), in dal napraviti pot od Zabrezniške planine na Mali Stol (delo je stalo 1200 K). Pot, ki je občinska last, vodi od Most, nekoliko časa po travniku proti stari poti na Valvazorjevo kočo. Pri potoku zavije pot na desno in pelje od tod prav polagoma med zelenjem do Zabrezniške planine. Od tod vodi nova, široko na¬ delana pot v položnih serpentinah na vrh. Tesarski mojster Jurgele je dobil nalogo izvršiti četrti načrt za najprimitivnejšo kočo. Toda vkljub temu je znašal proračun še vedno 14.830 K. Na občnem zboru dne 29. decembra 1908. se je enoglasno za¬ radi tega sklenilo pooblastiti odbor, da se pogaja s te¬ sarskim mojstrom Jurgelo, oziroma katerim drugim podjetnikom radi ceneje stavbe, oziroma cenejega na¬ črta. Načrt se naj predloži izvanrednemu občnemu zboru, ki se naj v dveh mesecih skliče. Odbor je dal na to napraviti nov — peti načrt za gradbo Prešernove koče in dva proračuna. Na izvanrednem občnem zboru dne 9. marca 1. 1909. se je na podlagi oprezno sestavljenega prora¬ čuna sklenilo oddati stavbo ponudniku cenejega pro¬ računa za skupno svoto 12.000 K in najeti posojilo 32 9000 K. To je bilo potrebno, ker ima podružnica go¬ tovine samo 5300 K, stavba z inventarjem pa bode stala okroglo 14.000 K. Podružnica bode s svojimi dohodki, podporami, darovi (letos je podružnica v raznih gostilnah in ka¬ varnah v Kranju in na Selu postavila nabiralnike za Prešernovo kočo), s prebitki veselic (v ta namen se priredi dne 4. julija t. 1. v Zvezdi velika veselica in v avgustu veselica na Selu pri Žirovnici) lahko plače¬ vala obresti in v približno 7 letih dolg amortizirala. Poroštvo za dolg so prevzeli odborniki in še nekateri gospodje izven odbora. Odbornik inž. Karel Krivanec je načrt temeljito predelal in popravil in 1. aprila 1. 1909. se je pogodba podpisala in stavba koče oddala podjetnikoma Jurgelu in Legatu iz Sela. Koča bo zadnji čas do 1. septembra 1. 1909. izvr¬ šena in tako se je podružnici ravno ob desetletnici izpolnila dolgo gojena želja, postaviti na najvišjem vrhu*) Karavank svojo prvo kočo, ki se bode glede lepote lege in divnega razgleda lahko kosala s katero¬ koli naših planin. S prostora, kjer bo stala koča, se planincu nudi krasen razgled po vsej Gorenjski. Proti zahodu te pozdravlja mogočno Triglavsko pogorje, proti vzhodu ti uhaja pogled na divje razorane in sne¬ ženo bele Savinjske planine. Tik pred teboj se zrcali naš kranjski biser, rajsko lepo Blejsko jezero, prav v Stolovem vznožju se blišči iz gostega zelenja mična vasica Vrba — Prešernov rojstni kraj in dalje proti jugu se razgrinja tja do Ljubljane rodovitna gorenjska ravnina, posejana s prijaznimi vasicami in belimi cerkvi¬ cami, katerih ubrano zvonenje in pritrkavanje te v prvi jutranji zori in planinski tihoti tako ljubko pozdravlja prav do vrha. In če se potrudiš par sto korakov do vrha, se razgrne pred teboj cela Koroška. V ozadju štrle kviško zobčasti ledeniki dolgo iztegnjenih Tur. Kakor mogočen sladkorjev stožec moli in se sveti iz *) O Stolu je priobčil Janko Mlakar v .Planinskem Vest¬ niku" dva članka, in sicer: 1. Stol, 1. 1896., štev. 10., str. 161. — 2. Stol v zimski obleki, 1. 1901., št. 1. O Stolu so priobčili tudi več črtic in člankov nekateri nemški turistični časopisi. 33 njih tretji najvišji vrh naše monarhije — Veliki Klek in kot silna soseda ga na vsaki strani čuvata V. Ve- nediger in Ankogel. Res, nepopisno lep razgled, — raz¬ gled največjega planinskega užitka! Lahko rečemo, da se radi razgleda Stol lahko kosa z Golico, ki je znana kot ena najlepših razgled¬ nih točk v naših Alpah. S stavbo prepotrebne Prešernove koče završuje torej letos podružnica prvo desetletje svojega delo¬ vanja. Z ozirom na gradbo koče, ki ji bo treba po¬ svetiti vse moči, se letos še ne bo mogla baviti z dru¬ gimi deli. Šele po dovršitvi koče na Stolu bo imela dovolj prilike, lotiti se potrebnega dela v ožjem pod¬ ročju. Zato je tudi podružnični odbor ravno z ozirom na podrobnejše delo v domačem okraju priporočal 1. 1907. ustanovitev Selške podružnice in je 1. 1908., ko so planinci zasnovali svojo podružnico v Tržiču, toplo pozdravil tudi to. Tako se je podružničin delo¬ krog precej omejil in skrčil. Podružnica je torej v vsakem oziru lepo uspe¬ vala; krepko se je razvila in globoko je posegla v družabno življenje. Izdatno se je pomnožilo število članov, ki je doseglo letos svoj višek (141); kot prvi ustanovitelj je leta 1900. pristopil podružnici vzor-na- rodnjak Polak iz Tržiča in s srčno iskrenostjo se je začel za naše planinstvo zanimati posebno nežni spol, ki je prav častno (29) zastopan v podružnici. Z iskreno željo, da bi za podružničin prospeh in procvit še nadalje požrtvovalno in vneto delovali vsi častilci lepih naših planin, zaključujemo to poročilo. 34 Člani od 1.1899—1909. (Načelnikovo poročilo.) 1899 . Baillou L., posestnik na Kokrici. Batagelj Iv., postajenačelnik v Kranju. Benedičič Iv., urar v Škofji Loki. Benedik Fr., gostilničar pri Sv. Joštu. . Benedik Ljud., trgovski pomočnik v Kranju. Bohinc Iv., trgovski pomočnik v Kranju. Čolnar Ki., posestnik v Kranju. Crobath Fr., trgovec in posestnik v Kranju. Depoli Jur., uradnik mestne hranilnice v Kranju. Demšar Fr., posestnik v Zalemlogu. Dovžan Fr., gostilničar v Tupaličah. Engelsberger.lv., trgovec v Tržiču. Erbežnik Mar., gostilničarka v Rakovici. Eržen Gašper, uradnik v Kranju. Fabiani Karel, trgovec v Kranju. Fiis Slavko, učitelj v Škofji Loki. Fiorian Karel, posestnik in trgovec v Kranju. Fuso Jos., zidarski mojster v Kranju. Dr. Globočnik Edv., okrajni zdravnik v Kranju. Golob Iv., gostilničar v Kranju. Golob Jos., hotelnik v Kranju. Golob Mat., gostilničar in mesar v Kranju. Hanhart Aleks., trgovec v Kranju. Hokovič Nik. v Kranju. Homan Janko, uradnik v Kranju. Jfgodic Iv., fotograf v Kranju. Killer Gabr., posestnika sin v Kranju. Killer Jak., trgovec in posestnik v Kranju. Kokalj Rud., uradnik v Kranju. Dr. Korun Val., c. kr. profesor v Kranju. Kovačič Iv., nadmlinar v Kranju. Kuralt Fr., posestnik v Šenčurju. Lavrenčič Al., poslovodja v Kranju. Lenček Niko, c. kr. notar v Škofji Loki. Logar Jos., trgovec v Kranju. Lotrič Franjo, trgovec v Kranju. Majcen I., uradnik v Kranju. Majdič Ant., trgovec v Kranju. Majdič Janko, trgovec v Kranju. Majdič Joško, trgovec v Kranju. Majdič Vinko, veleindustrijalec v Kranju. Mayr Mavr., posestnik in pivovarnar v Kranju. Mayr Peter, posestnik in gostilničar v Kranju. Medved Janko v Kranju. Nadižar Iv., trgovski pomočnik v Kranju. Narodna čitalnica v Škofji Loki. Omersa Fr. st., trgovec in posestnik v Kranju. Omersa Fr. ml., posestnik v Kranju. Omersa Viktor, posestnik v Kranju. Pavlin Al., posestnik in gostilničar v Podbrezjah. Pavšlar Tomo, posestnik in trgovec v Kranju. Peče Ema, učiteljica v Selcih. Peresini Jak., trgovec v Kranju. Peterlin Ant., c. kr. profesor v Kranju. Peterlin Fr., c. kr. sodni adjunkt v Kranju. Pintar Iv., posestnik in mizar v Kranju. Pirc Ciril, posestnik in trgovec v Kranju. Podkrajšek Minka, učiteljica v Selcih. Poljanec Leop., c. kr. profesor v Kranju. Polak Ferd., trgovec v Kranju. Pollak Janko, trgovec v Kranju. Povšnar Jan., gostilničar v Kranju. Dr. Prevc Fr., odvetnik v Kranju. Pučnik Konr., posestnik v Kranju. Rakove Iv., tovarnar v Kranju. Repovš Mir., nadučitelj v Sorici. Rooss Rib., c. kr. davčni pristav v Kranju. Rooss Edi, trgovec v Kranju. Sajovic Ferd., trgovec v Kranju. Sajovic Janko, trgovec v Kranju. Sajovitz F. Ks., hotelnik v Kranju. Seliškar Al., c. kr. sodni adjunkt v Kranju. Strnad Rud., c. kr. davčni pristav v Kranju. Dr. Savnik Edv., c. kr. okrajni zdravnik v Kranju. Savnik Fr., mag. pharm. v Kranju. Šlamberger Ant., c. kr. notar v Kranju. Šlibar Fr., župan in gostilničar v Selcih. Šmid W., amanuenzis v Admontu. Dr. Štempihar Val., odvetnik v Kranju. Šumi Franjo, gostilničar in posestnik v Kranju. Tibiletti Ernst, trgovec z lesom v Kranju. Dr. Tominšek Jos., c. kr. profesor v Kranju. Valenčič Iv., tajnik mestne hranilnice v Kranju. Varl Iv., stud. iur. v Kranju. Vehovec Fr., gostilničar v Tupaličah. Verbič Iv., knjigovodja v Kranju. Zupan Ant., c. kr. gimnazijski učitelj v Kranju. Dr. Žmavc Jak., c. kr. profesor v Kranju. Žumer Andr., c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju. Skupaj 89 članov. 1900 . Bučar Jos., cand. phil. v Kranju. Demšar Franja, poštarica v Tupaličah. Finžgar Fr., kurat pri Sv. Joštu. Dr. Kladva Ant., c. kr. sodnik v Tržiču. Lampret Iv. Pr., tiskar v Kranju. Matjan Franc, kaplan v Cerkljah. Polak Vilj., inženir v Tržiču (ustanovnik). Potokar Jos., kaplan v Tržiču. Ptjsch Karel, tiskar v Kranju. Rozman Janko, odvetniški uradnik v Kranju. Ruech Karel, posestnik in trgovec v Tržiču. Weinberger Jos., gostilničar v Tržiču. Prirastlo 12 članov. Odpadlo 13 » Skupaj 88 članov. 1901 . Ahačič Nik., pos. in fužinar v Tržiču. Dr. Beuk St., c. kr. profesor v Kranju. Dr. Debevec Jos., c. kr. profesor v Kranju. Dev Fr., posestnik in tovarnar v Tržiču. Hudovernik Iv., knjigovodja v Kranju. Jaeger Karel, kavarnar v Kranju. Kalan Fr., trgovec v Kranju. Koblar Ant., dekan in mestni župnik v Kranju. Korun Cecilija, prof. soproga v Kranju. Košmerl Jos., zasebni uradnik v Kranju. Krč Jernej, gorski vodnik na Jezerskem. Krener Fr., poslovodja v Kranju. Mikuš Fr., c. kr. sodni svetnik v Škofji Loki. Pipan Iv., nadučitelj v Poljanah. Pirnat Makso, c. kr. profesor v Kranju. Rojina Fr., nadučitelj v Šmartnem pri Kranju. Salberger Mih., nadučitelj v Besnici. Soklič Iv., železniški azistent v Kranju. Šarc Al., kurat pri Sv. Joštu. Urbas Ant., trgovski pomočnik v Kranju. Uršič Ant., zasebni uradnik v Kranju. Verdir Jos., poštar v Kokri. Prirastlo 22 članov Odpadlo 51 » Skupaj 79 članov. 1902 . Luznar Fr., nadučitelj na Primskovem. Maselj Iv., c. kr. profesor v Novem mestu. 37 Remec Bog., c. kr. profesor v Kranju. Rus Vilko, učitelj v Kranju. Dr. Zakrajšek K,, okrajni zdravnik v Škofji Loki. Prirastlo 5 članov Odpadlo 5 » Skupaj 79 članov. 1903 . Dr. Herle Vladimir, c. kr. profesor v Kranju. Jeglič Rud., hotelnik v Kranju. Jeršinovič Ant., c. kr. profesor v Kranju. Logar Ivanka, trg. soproga v Kranju. Marenčič Rajko, trgovec in posestnik v Kranju. Pohlin Drag., zasebni uradnik v Kranju. Sajovic Karla, trg. hčerka v Kranju. Šter Jos., uradnik v Tržiču. Tavčar Fr., trgovec in posestnik v Selcih. Tominšek Beti, prof. soproga v Kranju. Uršič Fr., c. kr. davčni oficijal v Kranju. Prirastlo 11 članov Odpadlo 14 » Skupaj 76 članov. 1904 . Jarc Evg., c. kr. profesor v Kranju. Prirastel 1 član Odpadlo 8 članov Skupaj 69 članov. 1905 . Ahačič Fr., posestnik in fužinar v Tržiču. Dolenc Iv., stud. phil. na Dunaju. Janc Iv., c. kr. profesor v Kranju. Jelenc Iv., posestnik in trgovec v Tržiču. Krč Iv., stud. iur. na Dunaju. Krenner Leopold., trg. soprogi v Kranju. Mallg Riko, c. kr. davčni kontrolor v Tržiču. Pollak Karel, stud. tech. v Tržiču. Stupica Fr., c. kr. notar v Tržiču. Tršan Jakob, c. kr. profesor v Kranju. Zupan Anica, prof. soproga v Kranju. Prirastlo 11 članov Odpadlo 6 » Skupaj 74 članov. 1906 . Dev Oskar, c. kr. sodni adjunkt v Škofji Loki. Dornik Vikt., stud. for. v Tržiču. Florian Terezija, trgovka in posestnica v Kranju. Geiger Konr., posestnik in kavarnar v Kranju. Jeglič Jos., učitelj v Selcih. Jenko Andr., stud. med. na Dunaju. Kumer Iv., cand. iur. v Kranju., Dr. Kušar Jos., odvetnik v Kranju. Kušar Mar., odv. soproga v Kranju. Majdič Vinko ml., tehnik v Kranju. Mally Ana, učiteljica na Primskovem. Narodna čitalnica v Kranju. Novak Alojz, učitelj v Kranju. Novak Zdravko, c. kr. davčni adjunkt v Kranju. Pollak Fanči, trg. hčerka v Kranju. Sajovic Evg., cand. phil. v Kranju. Salberger Adolf, stud. iur. v Tržiču. Sušnik Ant., c. kr. profesor v Kranju. Škofič Jern., gostilničar v Kranju. Prirastlo 19 članov Odpadlo 7 « Skupaj 86 članov. 1907 . Fock Anica, tov. hčerka v Kranju. Ivanc Fr., učitelj v Kranju. Kristan Iv., posestnik in gostilničar na Javorniku. Lampret Zora, tisk. soproga v Kranju. Masten Iv., c. kr. profesor v Kranju. Magr Jelica, piv. hčerka v Kranju. Magr Mici, posestnica in gostilničarka v Kranju. Rohrmann Adolf, c. kr. okrajni tajnik v Kranju. Sedej Val., gostilničar pri Sv. Joštu. Dr. Treo Lud., c. kr. sodni adjunkt v Kranju. Prirastlo 10 članov Odpadlo 16 » Skupaj 80 članov. 1908 . Bajželj Jak., posestnik v Stražišču. Benedik Fr., gostilničar v Stražišču. Bukovic Herm., učiteljica v Kamnigorici. Detela Ant., c. kr. profesor v Kranju. Jeglič Ivanka, pos. hčerka na Selu. Jeglič Milka, pos. hčerka na Selu. Komatar Fr., c. kr. profesor v Kranju. 39 Mallg Ida, učiteljica v Kranju. Prešeren Fr., pos. sin v Zabreznici. Pučnik Adalb., pos. sin v Kranju. Prirastlo 9 članov Odpadlo 7 » Skupaj 80 elanov. 1909 . Antolovič Jovo, uradnik v Kranju. Benedik Jos., posestnik v Stražišču. Benedik Nežika, gost. soproga v Kranju. Bizjak AL, notarski kandidat v Kranju. Bloudek Bol., c. kr. stavbeni svetnik v Kranju. Bučar Nika, prof. soproga v Kranju. Cegnar Ant., posestnik in gostilničar v Žabnici. Cerovšek J., poslovodja v Kranju. Crobath Mirko, trg. in pos. sin v Kranju. Cvar I., knjigovodja v Kranju. Dokler Ant., c. kr. profesor v Kranju. Dr. Dolar Sim., c. kr. profesor v Kranju. Duller Al., trgovski sotrudnik v Kranju. Fock Makso, tovarnar v Kranju. Geiger Mar., kav. in pos. soproga v Kranju. Gostič Flor., učitelj v Poljanah. Hainrihar Fr., trg. in pos. na Trati pri Škofji Loki. Holzhacker Fr., zobotehnik v Kranju. Jezeršek Fr., gostilničar in posestnik v Kranju. Jurgele Jos., tesarski mojster na Selu. Kalan Antonija, trg. soproga v Žirovnici. Kokalj Ivanka, pos. soproga v Kranju. Komatar Tinica, prof. soproga v Kranju. Koukolik Frant., ravnatelj valjčnega mlina v Kranju. Krek Vinko, učitelj v Trbojah. Krenner Fr., posestnik v Kranju. Krivanec Karel, inženir v Kranju. Krivancova Mila, inžen. soproga v Kranju. Kuralt Angela, pos. hčerka v Kranju. Kuralt Fr. posestnik in gostilničar v Kranju. Legat Ant., posestnik na Selu. Malnar Jos., c. kr. profesor v Kranju. Meden Joško, knjigovodja v Kranju. Miklavčič Janja, učiteljica v Kranju. Omersa Ivanka, pos. hčerka v Kranju. Dr. Perne Fr., c. kr. profesor v Kranju. Pirnat Anica, prof. soproga v Kranju. Pogačar Fr., pos. sin v Vrbi. Pogačnik Fr., gostilničar in posestnik v Kranju. Potočnik Ivan, posestnik in čevljar v Kranju. Potušek Iv., posestnik in frizer v Kranju. 40 Požgaj Viljem, knjigovez v Kranju. Premru Krist., krojač v Kranju. Prešeren Jak., posestnik in čebelar v Vrbi. Rant Magda, posestnica in gostilničarka v Kranju. Robida Adolf, c. kr. profesor v Kranju. Rus Rudolf, urar v Kranju. Sajovic Hani, trg. hčerka v Kranju. Sedej Lavoslava, urad. soproga v Kranju. Sedej Rado, uradnik v Kranju. Dr. Savnik Janko, odvetniški kandidat v Kranju. Šinkovec Ant. ml., pos. sin v Kranju. Šmid Pavel, pos. sin na Gašteju. Šumi Janko, pos. sin v Kranju. Vivod Vinko, trgovec, Ljubljana — Kranj. VVindischer Karel, trgovec in posestnik v Kranju. Zacherl Iv., trg. sotrudnik v Kranju. Zupan BI., ključavničar na Jesenicah. Zupan Jos., posestnik in gostilničar v Zabreznici. Zemlja Jos., posestnik in gostilničar v Vrbi. Prirastlo 60 -j- 3*) članov Odp adla 2 _ člana Skupaj IM članov. Člani za 1.1909. Antolovič Jovo, uradnik v Kranju. Bajželj Jak., posestnik v Stražišču. Benedik Fr., posestnik in gostilničar v Stražišču. Benedik Fr., posestnik in gostilničar v Kranju. Benedik Jos., posestnik v Stražišču. Benedik Nežika, gost. soproga v Kranju. Bizjak Al., notarski kandidat v Kranju. Bloudek Bol., c. kr. stavbeni svetnik v Kranju. Bučar Jos., c. kr. profesor v Kranju. Bučar Nika, prof. soproga v Kranju. Bukovic Hermina, učiteljica v Kamnigorici. Cegnar Ant., posestnik in gostilničar v Žabnici. Cerovšek J., poslovodja v Kranju. Crobath Mirko, trg. in pos. sin v Kranju. Cvar J., knjigovodja v Kranju. Dr. Debevec Jos., c. kr. profesor v Kranju. Depoli Juri, azistent mestne hranilnice v Kranju. Detela Ant., c. kr. profesor v Kranju. Dev Oskar, c. kr. sodnik v Škofji Loki. Dokler Ant., c. kr. profesor v Kranju. Dr. Dolar Simon, c. kr. profesor v Kranju. Duller Al., trgovski sotrudnik v Kranju. Flis Slavko, učitelj v Škofji Loki. *) 3 Člani, ki so izstopili prejšna leta, a 1909 zopet vstopili; (gl. spodaj imenik za 1. 1909). 41 Florian Ter., trgovka in posestnica v Kranju. Fock Anica, tov. hčerka v Kranju. Fock Makso, tovarnar v Kranju. Geiger Konr., kavarnar in posestnik v Kranju. Geiger Marija, kav. in pos. soproga v Kranju. Dr. Globočnik Edv., okrajni zdravnik v Kranju. Golob Jos., hotelnik in posestnik v Kranju. Golob Mat., posestnik in mesar v Kranju. Gostič Flor., učitelj v Poljanah. Hainrihar Fr., trg. in pos. na Trati pri Škofji Loki. Dr. Herle Vlad., c. kr. profesor v Kranju. Holzhacker F., zobotehnik v Kranju. Jagodic Iv., posestnik in fotograf v Kranju. Jeglič Jos., učitelj v Selcih. Jeglič Ivanka, pos. hčerka na Selu. Jeglič Milka, pos. hčerka na Selu. Jeglič Rud., posestnik in hotelnik v Kranju. Jenko Andr., stud. med. na Dunaju. Jezeršek Fr., gostilničar in posestnik v Kranju. Jurgele Jos., tesarski mojster na Selu. Kalan Antonija, trg. soproga v Žirovnici. Kalan Fr., trgovec v Žirovnici. Koblar Ant., dekan in mestni župnik v Kranju. Kokalj Ivanka, pos. soproga v Kranju. Kokalj Rud., posestnik v Kranju. Komatar Fr., c. kr. profesor v Kranju. Komatar Tinica, prof. soproga v Kranju. Koukolik Frant., ravnatelj valjčnega mlina v Kranju. Kovačič Iv., nadmlinar v Kranju. Krč Iv., c. kr. avskult. v Ljubljani. Krek Vinko, učitelj v Trbojah. Krener Fr., trgovec v Kranju. Krenner Fr., posestnik v Kranju. Krenner Leop., trg. soproga v Kranju. Kristan Iv., gostilničar in posestnik na Javorniku. Kfivanec A., inženir v Kranju. Kfivancova Mila, inž. soproga v Kranju. Kuralt Angela, pos. hčerka v Kranju. Kuralt Fr., gostilničar in posestnik v Kranju. Dr. Kušar Jos., odvetnik v Kranju. Kušar Marija, odv. soproga v Kranju. Lampret Iv. Pr., lastnik tiskarne v Kranju. Legat Ant., posestnik na Selu. Lenček Niko, c. kr. notar in župan v Škofji Loki. Logar Ivanka, trg. soproga v Kranju. Logar Jos., trgovec v Kranju. Luznar Fr., nadučitelj na Primskovem. Majdič Ant., trgovec in posestnik v Kranju. Majdič Joško, trgovec in posestnik v Kranju. Majdič Vinko, veleindustrijalec v Kranju. 42 Majdič Vinko ml., tehnik v Kranju. Mally Ana, učiteljica na Primskovem. Mally Ida, učiteljica v Kranju. Malnar Jos., c. kr. profesor v Kranju. Marenčič Rajko, trgovec in posestnik v Kranju. Maselj Iv., c. kr. profesor v Novem mestu. Mesten Iv., c. kr. profesor v Kranju. Mayr Jelica, pivovar, hčerka v Kranju. Mayr Mar., gostilničarka in posestnica v Kranju. Meden Joško, knjigovodja v Kranju. Miklavčič Janja, učiteljica v Kranju. Narodna čitalnica v Kranju. Novak Al., učitelj v Kranju. Novak Zdravko, c. kr. davčni kontrolor v Metliki. Omersa Ivanka, trg. hčerka v Kranju. Pavlin Al., posestnik in gostilničar v Podbrezjah. Pavšlar Tomo, trgovec in posestnik v Kranju. Dr. Perne Fr., c. kr. profesor v Kranju. Pirc Ciril, trgovec in deželni poslanec v Kranju. Pirnat Anica, prof. soproga v Kranju. Pogačar Fr., pos. sin v Vrbi. Pogačnik Fr., gostilničar in posestnik v Kranju. Polak Ferd., trgovec in posestnik v Kranju. Pollak Fanči, trg. hčerka v Kranju. Potočnik Iv., posestnik in čevljar v Kranju. Požgaj Viljem, knjigovez v Kranju. Potušek Iv., posestnik in frizer v Kranju. Premru Krist., krojač v Kranju. Prešeren Fr., pos. sin v Zabreznici. Prešeren Jak., posestnik in čebelar v Vrbi. Pučnik Adalb., pos. sin v Kranju. Pučnik Konr., posestnik v Kranju. Rakove Iv., tovarnar v Kranju. Rant Magda, posestnica in gostilničarka v Kranju. Robida Adolf, c. kr. profesor v Kranju. Rohrmann Ad., c. kr. okrajni tajnik v Kranju. Rooss Edi, trgovec v Kranju. Rozman Janko, odvetniški uradnik v Kranju. Rus Rudolf, urar v Kranju. Sajovic Evg., cand. phil. v Kranju. Sajovic Hani, trg. hčerka v Kranju. Sajovic Janko, trgovec v Kranju. Sajovic Karla, trg. hčerka v Kranju. Sedej Lavoslava, urad. soproga v Kranju. Sedej Rado, uradnik v Kranju. Sedej Valent., gostilničar pri Sv. Joštu. Sušnik Ant., c. kr. prof. v Kranju. Dr. Savnik Edv., c. kr. okrajni zdravnik v Kranju. Savnik Fr., mag. pharm. v Kranju. Dr. Savnik Janko, odvetniški kandidat v Kranju. 43 Šinkovec Ant. ml., pos. sin v Kranju. Škofič Jern., gostilničar v Kranju. Dr. Šmid W., muz. kust. v Ljubljani. Šmid Pav., pos. sin na Gašteju. Šlamberger Ant., c. kr. notar v Kranju. Dr. Štempihar Val., odvetnik v Kranju. Šumi Janko, pos. sin v Kranju. Dr. Treo Lud., c. kr. sodnik v Kranju. Valenčič Iv., tajnik mestne hranilnice v Kranju. Vivod Vinko, trgovec, Ljubljana — Kranj. Windischer Kar., trgovec in posestnik v Kranju. Zacherl Iv., trgovski sotrudnik v Kranju. Dr. Zakrajšek K., okrajni zdravnik v Škofji Loki. Zupan Anica, prof. soproga v Kranju. Zupan Ant., c. kr. profesor v Kranju. Zupan BI., ključavničar na Savi. Zupan Jos., gostilničar in posestnik v Zabreznici. Žemlja Jos., gostilničar in posestnik v Vrbi. Skupaj 141 članov. GRAFIKON. Število elanov v posameznih letih predočuje grafikon; pripomniti je da je število za 1. 1909 141 , ne 137. 4 so namreč pristopili, ko je bil klišej že gotov in vsaka izprememba nemogoča. POPRAVEK. Pri sliki koče na Stolu se je med tiskom urinila neljuba pomota. Na¬ mesto 2391 metrov mora biti 2193 metrov. Podružnični odbori od 1899—1909 45 Denarno gibanje od 1899 do 31. decembra 1908. 46 Stol od blejske strani. ! Vsebina. Stran Pesem.5 Janko Majdič, ustanovitelj in prvi predsednik po¬ družnice S. P. D. v Kranju.7 «Ljubimo Te, naša dika!» ,15 Prvo desetletje. (Tajnikovo poročilo.). .22 Člani od leta 1899 do 1909. (Načelnikovo poročilo.) . . 35 Podružnični odbori od 1899 do 1909 45 Denarno gibanje od 1899 do 31. decembra 1908 ... 46 t \ v"' * , < a A A , t r 1 ■■:■' .•: '/' 3 .. -:-V •. ■ S ■ .•/ <.'■■ -1-1- . ’4 . h . ‘: •*- r-VS A •-'■ t vfe • > -A'.- ^ ns* - * >/* -a i -• ,t'T< A . ... ^ ,4 >/ *? -1' 1 V- s/ ' , ,A ' A- «■ 4 čL '-S ' A?, 'A - >; A' ,. A . '. - ■-• •1-'’!'...-'' ir&K - . „ ' AS I , - » i Wi 'AA'AA : . -7;. .. A' ,AAA'A v* ®A ' ; A - i , 18 - s - ' 7 Isa • «, AA * » : Ar — A A* mmlmSBKSSBBi IH! JHH ; ' .. v ' ■ '' ! ■ •”v« f /:.YV:' . M A AA‘. 'i% <1 ,,a.® O 'V^-VV:- . " . A .' v' “A AA v AA' ^A. AA^ t ' - - a ’ ' 3 3 '■ A-AA*: A/ A A-A' v '. 'A ' ■. -' "--"A A3?‘A''W •;•> S**-* ■ "Air ■.-A Av'A'A vA.v'A ... :••■'• . ' 3® « :' = AAa a a;-a* ■'.- a k a v?;-v 3.3 /tj vt v.. r i.-** v Al A ?. A,••...•-. ,.v ; ■; ..<: . ••.‘•-.v • •. A ■/-.-.iV^T.v •*■ *>'.T•- •. • : •:.4 ■ ■• ■ ' h > 1 ;■ f-, a/ ' ' ' •'■■- . • . ■ . -v;-S »5» i-t-.'-T l ' • ' .,- 3' >. . .. - '• ,>■ .?..■ •■ T”*p {■/'■<.■ - "T'.V *-» >i 1 T T '' , t> avvT '4 . :■ 3 AA:A-. „ A* , ^ 'TAT,' > . . - ,• ‘vv'/A/' 1 čAsm® «-w r^K Al. -i ‘ - - % .v;.,-- :'. \ : t |. .■ a ap tjfe -■ - -■ 3 3 ^ A /A T- T ■ -- A,-- -.? ’■/'■. 'A :-i-s v , j .--t - '■'*■'• ■ f'.:? A; ..■ Aa iSl| b|; V3 '.-.v--!-/f A vA • .-V^- * T J, i , , 1 , . t** ' * ■■ • AV-.-T £A’ r ' - ■ -.vi’, *y , J> ;,wv .,. . ..., w ..^..,Jw c ,.y:; *-v «%vi. '.■••.■ • u ‘o •<■ - 4, T ; .■ ..- ;. ; y . ■. ■ ; y v - » * , V . :■ - ' 1 ' - ' v.® ; .. ' ■ • a -■’ * y ' . ■ . A . X / - T 7 3;fr ; 'v!y''A;ikTL» , i>ijT* i A'ei, r >T7^Te ; : ■ >*:■ • r.. v ,-^'- v - s '•-• ’■ -' a>. 'y... '.v-•