Iskrene čestitke ob prazniku občine Ptuj
teto XXV. St. 29
Ptuj, 3. avgusta 1972
€ena 0,70 din
NAŠ PRAZNIK
Letos praznujemo občani ptujske
občine še posebno slovesno. Praz-
nik, ki je posvečen 30-letnici
Slovenskogoriške - Lackove čete.
Spomin na njeno ustanovitev, njeno
zgodovinsko poslanstvo in njen
zadnji boj z nacističnim okupator-
jem, ko je 8. avgusta 1942
izkrvavela v gozdiču Laze pri
Mostju. Naš letošnji praznik je torej
posvečen spominu na rojstvo,
življenje, velika dejanja in smrt -
vse to, kar je tako tesno povezano z
bitjem vsakega človeka. Dejanja
heroja Lacka in borcev njegove čete
pa so bila takšna, da smemo in
moramo, tako danes kot v bodoče,
gledati nanje z resničnim ponosom.
Vendar se moramo ob tem tudi
vprašati, ali smo jres storili vse,
sleherni na svojem področju, da bi
uresničili tisto veliko vizijo idealov
človeka po svobodir novi bolj
pravični - socialistični in humani
družbi, za katere so šli Lacko in
njegovi v boj in za katere so
žrtvovali svoja življenja.
Tako tiho soočenje nam je včasih
potrebno, da se popolnoma ne
pozabimo, da znova pregledamo
sebe, svoja dejanja, stvari in
razmerja med nami in okrog nas.
Kajti človek ni samo misel
strokovnjaka in tehnika, ni samo
hladen računar, ki vidi le produktiv-
nost in osebni dohodek, samuprav-
Ijanje pa bolj v besedi kot v praksi,
ampak biti človek pomeni tudi
kulturno življenje, skrb za sočlove-
ka, tovarištvo in toplino v medseboj-
nih odnosih. Gre za naš duhovni
svet, ki ga ni moč predpisati s
pravilniki, določiti s samoupravnimi
sporazumi, ampak si ga lahko in
moramo zgraditi sami - z našim
razumom, povezanim z najplemeni-
tejšimi čustvi. Potrebno je tudi, da
se včasih ozremo vase in prisluh-
nemo glasu naših sanj in hotenj v
preteklosti.
Ce se ozremo za 30 let nazaj, na
vso našo prehojeno pot, na naše
uspehe in tudi neuspehe, na velike
napore in odrekanja; moramo
objektivno ugotoviti, da smo ogrom-
no dosegli, čeprav morda precej
manj kot smo želeli in hoteli. Nekoč
je bilo območje sedanje ptujske
občine povsem kmetijsko, le sam
Ptuj je predstavljal trgovsko in
obrtno središče za širše območje. Za
aluminijskim gigantom na Dravskem
polju se je v zadnjih petnajstih letih
močno razvilo kmetijstvo s svojimi
spremljajočimi dejavnostmi, ki po-
staja osrednji nosilec sodobne
kmetijske proizvodnje za širše
območje. Tudi kovinsko-predeloval-
na industrija ubira hitro pot razvoja,
vendar se bo v bodoče morala
povezovati z močnejšimi partnerji
od drugod, če bo hotela rasti
pospešeno naprej. Tej je lahko
vzgled del ptujske trgovine, ki se je
že povezala z močnim partnerjem in
prvi vidni plod te integracije bomo
proslavili prav na letošnji občinski
Nadaljevanje na 4. strani.
Spomenik ^Slovenskogoriške
- Lackove čete v Mostju
Foto: Langerholc
VREME
do nedelje, 13. avgusta 1972.
Mlaj bo v sredo, 9. avgusta ob
8.36.
Napoved: od petka, 4. avgu-
sta, do nedelje, 6. avgusta bo
vroče ^ do 30 stopinj C. Od
nedelje zvečer do torka 8. avgu-
sta bo spremenljivo in hladneje.
V sredo 9. in v četrtek,
10. avgusta bo sončno. Nato
dež. V nedeljo 13. avgusta bo
lepo vreme.
Alojz Cestnik
Skupščina občine Ptuj
-	občinska konferenca ZKS
-	občinska konferenca SZDL
-	občinski sindikalni svet
-	občinska konferenca ZMS
-	občinsko združenje borcev NOV
ŽELIJO VSEM PREBIVALCEM PTUJSKE OBČINE PRIJETNO PRAZNO-
VANJE 8. AVGUSTA - OBČINSKEGA PRAZNIKA IN JIH VABIJO K NO-
VIM DELOVNIM ZMAGAM PRI GRADITVI NAŠE DRUŽBENOPOLITIČ-
NE IN GOSPODARSKE SKUPNOSTI.
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
Pred 30 leti se je 8. avgusta odvijal pri Mostju ob Pesnici zad
^ ^ ^
Tiho pesem prirode je v pesniških gajih pretrgal tedaj zvok
svinčenk, znanilec človekove smrti. Proti 80. nemškim nacistom irifl
orožnikom se je zoperstavilo 10 partizanov. Padli so Franc
Kramberger, Alojz Zavec ter brata Vinko in Kostja Reš.
Naslednjega dne je umrl ranjeni partizan Drago Stoiko. V jeseni
1942 je okupator ustrelil ujeta partizana Pukšiča in Ceha. Iz boja
ob Pesnici so se prebili Lacko, Osojnik in Mirko Reš, toda dnevi so
jim bili šteti. Lacka je okupator 10. avgusta 1942 ujel in tako
mučil, da je 18. avgusta 1942 umrl. Mirko Reš si je 12. avgusta
1942 sam vzel življenje, Osojnika pa so Nemci ustrelili 29,'
decembra 1942.
Okupatorje tako uničil partizane slovenskogoriške čete, prve
oborožene partizanske skupine v severovzhodni Sloveniji, ni pa
mogel streti ideje, za katero so se bojevali. Lebdela je v srcih ljudi
po ptujskem okraju in čez leto dni spet podžgala k uporu.
. V.R
Osojnikova hiša v Desencih — kraj ustanovitve Slovenskogoriške
čete v prvih dneh aprila 1942.
Hiša v Vintarovcih, sedež nemške orožniške postaje, kjer sta v
spopadu s partizani padla 7. junija 1942 dva nemška orožnika.
Toplakova domačija v Moslju - partizansko domovanje junija
1942.
Sodni zapori v Ptuju, kjer je umrl heroj Lacko. Na sliki vidimo
kamione, na katere nalagajo Nemci jeseni 1942 partizanske
sodelavce, da jih odpeljejo za talce v Maribor.
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
nji boj Slovenskogoriške čete
Jože Lacko, član ptujskega OK KP je skupaj z drugimi člani
ustanovil slovenskogoriške četo.
Pogled na gozdička Laze in Tešave pri Moslju, kjer se je 8. avgusta
1942 odvijal zadnji boj slovenskogoriške čete, imenovane tudi
Lackova četa.
Franc Osojnik, kmet v Desen-
cih, komandir čete, ustreljen
29. decembra 1942 v Krčevini
pri Vurberku.
Alojz Zavec, zidarski delavec iz
Ptuja je stopil v Lackovo četo
aprila 1942. Padel je v Mostju.
bratje Reši — Mirko (25), ključavničarski pomočnik, Vinko (21) pekovski pomočnik in 14-letni
^os^a. Vink^ in Kos^a sta padla v Mos^u, Mirko se je ustrelil v Zasadih 13. avgusta 1942.
Franc Kramberger (48), pleskar
v železniških delavnici v Ptu-
ju, ilegalec od decembra 1941,
član ptujskega OK KP. Padel je
v Mostju.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
NAŠ PRAZNIK >
Nadaljevanje s 1. strani.
praznik z odprtjem najsodobnejše
blagovnice v Ptuju.
Tudi na naši vasi so v zadnjih treh
desetletjih nastale ogromne spre-
membe. Število kmečkega prabival-
stva se je zmanjšalo za več kot
polovico, kljub temu pa je kmetijska
proizvodnja znatno višja. Ta proces
pa bo nujno moral iti še nevzdržno
naprej. Kohko je po naših vaseh v
zadnjih desetletjih na novo zgrajenih
ali obnovljenih hiš, zlasti v zadnjih
letih urejenih in asfaltiranih cestišč,
vodovodov itd. Vse to kaže velik
napredek, na katerega smo upraviče-
no lahko ponosni, zlasti še zato, ker
nam nihče ni ničesar podaril, ampak
je vse to plod dela naših rok, našega
odrekanja in žrtev.
Ta hiter razvoj nosi s šabo tudi
zakonita protislovja, ki jih poskuša-
mo reševati, vendar se nam vedno
znova zapletajo. Odhajanje mladih
ljudi iz Haloz in Slovenskih gOric,
selitev prebivalstva iz hribov ob
prometne poti, v industrijska naselja
in mesta pušča za sabo celo vrsto
težkih socialnih problemov. V
samotnih domovih po bregačah
ostajajo stari ljudje sami. NjDiove
utrujene roke ne zmorejo težaškega
dela, mnogo plevela tam poganja iz
ilovice, trnje in praprot preraščata
nekoč skrbno obdelana laporna
pobočja . . . Toda tudi tu se stvari
začenjajo urejati, sicer počasi,
vendar začenjajo se!
Prav sedaj živimo v trenutku, ko
je potrebno realno oceniti dosedanje
stanje in določiti nadaljnje korake.
Z usklajenim delom bo treba hitreje
spodbujati pozitivna gibanja in
odpravljati tisto, kar povzroča
negotovost in prevehka neskladja.
Te naše korake bo treba črvsto
razvrstiti v okvire srednjeročnega in
dolgoročnega načrta razvoja občine
in posameznih dejavnosti. To nam
omogoča tudi širša družbena skup-
nost s programom hitrejšega gospo-
darskega razvoja manj razvitih
območij, z ravzijanjem prometnih
cest, izenačevanjem pogojev izobra-
ževanja in vzgoje in izboljšanjem
socialnega varstva na manj razvitih
območjih. Vendar brez lastnih
prizadevanj, brez maksimalnih mate-
rialnih in umskih naporov, brez
pospešenega strokovnega izobraže-
vanja in usposabljanja lastnih ljudi,
nam še tako dobro zastavljeni
programi ne bodo pomagali.
Vse to bomo v naslednjih letih
lahko uresničih, če bodo vsi
dejavniki v občini, tudi vsak
posameznik, v okviru svojih pravic,
sposobnosti in odgovornosti, oprav-
Ijah svoje delo kar najboljše. Čeprav
bo včasih tu in tam komu malo
težko zaradi tega strmega dviganja,
te naglice, tega drvenja, vendar s
časom je treba iti naprej, če
nočemo ostati oaza zaostalosti in
revščine. Pri vsem pa je osnovno
človek, ki mora dejansko vse bolj
sam odločati z rezultati svojega
dela. V teh prizadevanjih za človeka
bo treba bolj dosledno sproti čistiti
plevel, ki poganja tudi iz asfalta in
betona, zlasti pa iz naše stehnirizira-
ne miselnosti.
Franc Fideršek
30-letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete
16. nadaljevanje
JOŽE LACKO V ROKAH
OKUPATORJA
V ponedeljek, 10. avgusta 1942,
se je zgodaj zjutraj oglasil pri vojaški
posadki v Dornavi, kmet Horvat iz
Sp. Velovlaka. Izdal je, da se na
njegovem domu skriva Jože Lacko,
kamor se je zatekel iz bitke pri
Mostju.
Iz Dornave je vojaški poveljnik
javil vest v Ptuj, kjer so se Nemci
hitro pripravili, da ugrabijo moža, ki
jim je bil trn v peti. Po Lacka so se
odpeljali s kamionom gestapovci in
orožniki. Pridružil se jim je sam
landrat Bauer, da bi videl poražene-
ga voditelja Osvobodilne fronte v
ptujskem okraju.
Horvatovo hišo so obkolili in se
približali hlevu, nad katerim je, v
boju laže ranjeni Lacko, počival na
seniku. Nemški glasovi so ga zvabili
k izhodu, da bi pobegnil, a bilo je že
prepozno. Nemci so ga zgrabili, ga
zvezali in vrgli na tla, kjer so ga
pretepali s puškinimi kopiti. Od
hudih udarcev mu je počila čelnica.
Po obrazu mu je tekla kri, ki je
pojila njegovo obleko. Krvavečega,
so naložili na avto in ga odpeljali do
orožniških zaporov v Rogoznici, od
koder so ga vodili peš v Ptuj. Poštah
so najprej ob grajenskem mostju pri
gostilni Zupančič, kjer se je zgrnilo
okoU sprevoda veliko ljudi. Nekdo
izmed njih je v nemščini zaničljivo
zaklical: „Glejte, kakšne sirote
hočejo zrušiti nemški Rajh!"
Nanj so začeli kričati še drugi
hitlerjevci, ga suvati, kamenjati in
pluvati. Od tu so ga vodili proti
sedežu gestapa. Tam so ga razstavili
s tablico iz lepenke na prsih, z
napisom v nemškem jeziku: „Jaz
sem morilec in vodja banditov -
Jože Lacko." Skoraj dve uri je
moral stati na sončni pripeki. Ob
njem so se ustavljali naduti
hitlerjevci in se znašali nad njim s
5sovkami in udarci. Sem pa tja je
cdo zalučal vanj kamenje. Mimo so
hodili tudi ljudje, ki so z njim
sočustvovali. Ogorčeni, a nemočni,
da bi se uprli, so opazovali početje
okupatorja nad voditeljem upora v
ptujskem okraju.
Lacku je izpod obveze na glavi
polzela kri. Koliko moči'je moral
zbrati, da se ni od bolečin v glavi s
strto čelnico in od hude žeje,
vročine ter slabosti, zrušil na tla.
Nemci so Lacka še fotografirali.
Ohranjene so tri fotografije pretres-
ljivi dokumenti o Lackovem trplje-
nju v rokah okupatopa.
Ko so Lacka nekaj pred tretjo uro
popoldan odvedli proti sodnim
zaporom v Prešernovi uUci, je
kazalo, da se bo zdaj pa zdaj zgrudil.
Globoko sklonjen se je s sprem-
stvom počasi pomikal po ulicah.
Spet se je okrog sprevoda gnetlo
ljudi, ki so nanj kričah m ga
napadali. Ob treh popoldan so ga
sprejeli v zaporih, kar je napisano na
zapornem povelju, ki ga je podpisal
šef ptujskega gestapa Kouba. Med
gestapovci, ki so Lacka pripeljali v
zapore, sta bila Reibenschuh in
Junger. Zaprli so ga v celico štev. 6,
ki je bila prazna. Od tam so ga
odgnali v zasUševalnico.
Lacko je zaradi hudih bolečin,
izgube krvi in vročine trpel hudo
žejo, zato je zahteval vode. Obljubili
so mu jo, če bo odgovarjal na
njihova vprašanja. Ker pa tega ni
hotel, so ga spet zverinsko pretepah.
Gestapovec ga je tudi zasmeh jivo
vprašal: ,,No, gospod landrat ptuj-
skeg'a okraja, zakaj se s peščico ljudi
borite proti taki sili? AU ste neumni
in kdo vam je dal pobudo za to? "
Lacko je molčal, zato ga je
gestapovec udaril po hcu. Tedaj je
Lacko odgovoril: „To hoče Iju^.
stvo!" Povedal je še nekaj, česar pa
v sprejemno pisarno niso slišali, a
domnevajo, da je misel končal: „ki
noče služiti tujcem!" Cez nekaj
časa so zaslišali pazniki v sprejemni
pisarni, kako so se gestapovci znašali
nad Lackom. Pozneje, ko so Lacka
našli, po zasliševanju, v nezavesti, so
opažih, da so mu zasliševalci strgli
nohte s palcev na nogah. Lacko je
ležal v mlaki krvi. Paznika sta ga
odvlekla v celico, ga umila s hladno
vodo, kar gaje spravilo k zavesti.
Naslednji dan, v torek zjutraj, je
ležal Lacko v nezavesti. Na njem so
se kazale zle posledice trpinčenja. V
obraz je bil otekel in modrikast. Iz
ust so se mu cedile bele pene,
p^omešane s krvjo. Paznika Glušič in
Tement sta spoznala, da ima strta
tudi rebra in udrta prsa, po vsem
telesu pa potpludbe od udarcev ter
tudi tu pa tam odprte rane. Iz rane
na sencih je kar naprej curljala kri,
oči pa so nepremično strmele.
Pazniki so zvedeli, da so ga
ponoči znova mučili, ker ni hotel
odgovarjati na vprašanja. Zasliševali
so ga kar v celici. Jetniki so skozi
njegovo jetniško okno zaslišali, daje
Lacko zakhcal, ko so ga silili, naj
govori: „Ne in tisočkrat ne!"
Ponoči, na sredo 12. avgusta, so
Lacka prenesli v celico št. 9, kjer sta
bila zaprta njegova dobra znanca,
železniški delavec Konrad Plohi iz
Nove vasi in kmet Jakob Grabar z
Drstelje, sodelavca partizanov. Pre-
selil ga je paznik Jerman, zagrizen
hitleijanec.
Lacko je v novem bivahšču prišel
še nekajkrat k zavesti, 17. avgusta
pa je nastopila agonija. Globoko je
hropel, iz ran pa se mu je cedil gnoj.
Pazniki, ki so jetnikom radi
pomagali, predvsem Glušič in
Jerman, so že od njegovega prihoda
v ječo opozarjali, da je Lacku
potrebna zdravniška pomoč, a
Nemci niso hoteli o tem nič slišati.
Pazniki in jetniki so Lacku lahko
lajšali trpljenje le z mrzlimi obkladki
in vodo, ki jo je pil, kadar je prišel k
zavesti.
18. avgusta zvečer je Lacko ob
11. uri umrl, kakor je zapisano v
mrliškem Ustu. Ob njegovi smrti so
bih prisotni jetniki Plohi, Grabar in
trgovec Vrabl iz Ptuja. Iz celice so
ga najprej odvekli na dvorišče,
naslednjega dne pa so ga od tam
odpeljali na ptujsko pokopahšče.
Dalje prihodnjič
V.R.-
DELAVSKA
UNIVERZA
PTUJ
želi občanom ptujske občine lepo in prijetno praz-
novanje občinskega praznika.
Tovarna giinice in aluminija
»BORIS KIDRIČ"
Kidričevo
PROIZVAJAMO:
—	surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih
—	kalcinirano glinico AI2O3
—	aluminijske legure
Telefon: 79 610, teleks: Kidričevo 033116, pošta: 62326 Kidričevo, Železniška
postaja Kidričevo.
Ob 8. avgustu — občinskem prazniku ptujske občine — želimo vsem občanom
prijetno praznovanje!
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
1942 ★ 1972
30-LETNICA
SLOVENSKOGORIŠKE
LACKOVE ČETE
OBČINSKA SKUPŠČINA IN
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE PTUJ
TER SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGOZNICA
VAS VABIJO NA PRIREDITEV V POČASTITEV
fu^eMika
8, aag^uilML
v PTUJU, ROGOZNICI IN NOVI VASI PRI PTUJU
5., 6. in 8. AVGUSTA 1972
I
SPORED PRI R E D 1 T E V :
V	SOBOTO, 5. AVGUSTA 1972
ob 10. uri
odkritje skuipture SUŽENJ v ptujskem parku, darilo ob-
čine Arandjelovac občini Ptuj
ob 11. uri
otvoritev spominske razstave o Slovenskogoriški —
Lackovi četi v razstavnem paviljonu »Dušana Kvedra«
ob Dravi
ob 19. uri
slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev
družbenopolitičnih organizacij iz Rogoznice v dvorani
opekarne Žabjak
V	NEDELJO, 6. AVGUSTA 1972
ob 9. uri
otvoritev prenovljenega zadružnega doma v Rogoznici —
DOMA SLOVENSKOGORIŠKE ČETE
ob 9.30
slavnostna seja skupščine občine Ptuj Rogoznica in po-
delitev domicila aktivistom OF bivšega ptujskega okraja
ob 10.30
otvoritev asfaltirane ceste vodovoda v Rogoznici
ob 11. uri
mimohod gasilskih enot v Rogoznici
ob 11.30
slavnostno zborovanje pri domačiji narodnega heroja
Jožeta LACKA v Novi vasi pri Ptuju
ob 14. uri
državno prvenstvo v kartingu na avtobusni postaji v
Ptuju ob Osojnikovi cesti
ob 20. uri
ognjemet s hriba v Kicarju
V	TOREK, 8. AVGUSTA
otvoritev blagovnice trgovskega podjetja MERCATOR,
poslovna enota PANONIJA na Titovem trgu v Ptuju
PREDSEDNIK REPUBLIKE TOV. TITO
ODLIKOVAL ZASLUŽNE OBCANE OBCINE PTUJ
fJa predlog komisije za odlikovanja skupščine občine Ptuj in
.občinskega odbora ZZB NOV Ptuj je predsednik SFRJ z ukazom št.
25/72 z dne 19. aprila 1972 in št. 54/72 z dne 20. junija 1972 ob
30.-LETN1CI VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV odlikoval
zaslužne občane, med njimi tudi nekatere borce in aktiviste NOV iz
občine Ptuj.
ODLIKOVANI SO BILI:
Z medaljo zasluge za narod:
-	Vinko ISKRA, delavec iz Ptuja, Tomšičeva ulica 36;
-	Ivan PETEK, delavec iz Ptuja, Ulica Heroja Lacka 8;
Z MEDALJO ZA HRABROST:
-	Karel LONCAR, uslužbenec iz Ptuja, Na Tratah 15/a
Z REDOM ZA HRABROST:
-	Magda MRŠEK, osebna upokojenka iz Ptuja, Mariborsk cesta 6
Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM:
-	Franc ALiC, osebni upokojenec iz Ptuja, Srbski trg 3;
-	Radislav KOMAC, osebni upokojenec iz Ptuja, Ciril-Metodov
drevored 1
Z REDOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI - S SREBRNIM
VENCEM:
-	Mihael ARBAJTER, kmet iz Paradiža 14, Cirkulane;
-	Ivan ILOVAR, osebni upokojenec iz Ptuja, Ciril-Metodov
drevored 4;
-	Albert KRAPEŽ, krojač iz Ptujske gore 8.
Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO:
-	Branko GORJUP, direktor TP MERCATOR - PE Panonija iz
Ptuja, Ciril-Metodov drev. 5;
-	Julka HOCEVAR-KANCLER, osebna upokojenka iz Ptuja,
Mariborska cesta 32;
-	Ivan KOROŠEC, vulkanizer iz Ptuja, Zagrebška cesta 3.
Predsednik občinske skupščine Franjo REBERNAK bo odlikovan-
cem izročil odlikovanja v okviru proslav ob 30-letnici Slovensko
goriške - Lackove čete in letošnjem občinskem prazniku, v petek,
dne 4. avgusta 1972.
Komisija za volitve in imenovanja
občinske skupščine
GRADBENO PODJETJE
DRAVA
Ptuj, Osojnikova ul. 9
priporoča svoje storitve in čestita občanom
ob 8. avgustu, prazniku ptujske občine. '
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
KOPIRNI APARATI IZ PTUJSKEGA TEHNOSERVISA
Sredo, 26. julija smo se mudili v
Tehnoservisu, podjetju, ki ima svoj
sedež na Ormoški c. v Ptuju. Za
razgovor smo prosili direktorja tega
malega, a zelo perspektivnega
podjetja, Alojza Ganzo. Seznanil nas
je s poslovanjem' te samostojne
organizacije združenega dela, ki
obratuje v . okviru Kmetijskega
kombinata.
V Tehnoservisu opravljajo hkrati
dve osnovni dejavnosti - popravilo
vseh vrst kmetijskih strojev in
motornih vozil, ter proizvodnjo
avtomatskih kopirnih aparatov Teh-
nomatic 70, predvidevajo pa da
bodo uvedli tudi proizvodnjo
umetnih mas - poliestra.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta
1961 zaradi potrebe po servisni
delavnici za stroje kmetijskega
kombinata. Takrat je bilo skupaj
zaposlenih troje ljudi, sedaj pa se je
število delavcev povečalo na 150.
Med temi so predvsem kvalificirani
in visokokvalificirani delavci, kar je
potrebno zaradi značaja dela same-
ga, saj je za popravilo kateregakoli
kmetijskega stroja ali avtomobila
nujno potrebno ustrezno strokovno
znanje.
Osebni dohodki delavcev se
gibljejo v povprečju okrog 152.500
SD; minimalni osebni dohodki pa ne
padejo pod 100 st. jurjev. Zanimala
nas je politika štipendiranja in
dopolnilnega . študija zaposlenih.
Izvedeli smo, da se dopolnilno
izobražuje 5 delavcev, ki jim
podjetje plačuje šolnino; v uku pa
imajo 50 vajencev, ki dobivajo
redno mesečno nagrado. Glede na
tako starostno strukturo, je Kmetij-
ski kombinat najmlajši kolektiv v
Ptwu.
Ce posvetimo nekaj besed servisni
dejavnosti, s kateru se podjetje
ukvarja od ustanovitve do danes,
moramo poudariti, da se je le-ta
tako razširila, da opravlja poleg
uslug 'za potrebe Kombinata tudi
popravila za kmetijske proizvajalce.
Ker je naročil vedno vec, je podjetje
že pred tremi leti uvedlo celodnevni
odpiralni čas od 6. ure zjutraj do
20. zvečer. V proizvodnji zadnjih
Obrat Kmetijskega kombinata Ptuj - Tehnoservis na Ormoški cesti
ROGOZNICA IN NOVA VAS PRI PTUJU VAS VABITA V
NEDELJO, 6. AVGUSTA 1972 NA PRIREDITVE V
POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PTUJ
ob 9. uri
na otvoritev DOMA SLOVENSKOGORISKE CETE v Rogoznici
ob 10.30
na otvoritev asfaltirane ceste Žabjak-Kicar in vodovoda za vasi
Rogoznica, Nova vas pri Ptuju, Žabjak in Podvince, ki bo v bližini
DOMA SLOVENSKOGORIŠKE CETE V ROGOZNICI,
ob 11.30
na slavnostno zborovanje in otvoritev prenovljene spominske sobe na
domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju.
Govoril bo sodelavec Slovenskogoriške čete, tovariš Franc Voda.
Kulturni program izvajajo člani ^dbe na pihala DPD „Svoboda" Ptuj
in kulturnoumetniška skupina iz bratske občine Arandelovac iz SR
Srbije,
temu sledi
tovariško srečanje občanov in gostov občine Ptuj ter borcev in
aktivistov NOB.
Za veselo in praznično razpoloženje bodo skrbeli slovenskogoriški
tantje iz Desternika - ples. Speciahtete na žaru, piščanci na ptujski
način, ražnjiči in drugo. Gibanice! Vino iz kleti kmetijskega
kombinata Ptuj - obrat »Slovenske gorice" Ptuj. Cene so prilagojene
možnostim delovnega človeka.
DOBRO DOSLI NA ROGOZNICI IN V NOVI VASI PRI PTUJU'
VABIJO VAS SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENO-
POLITIČNE ORGANIZACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGOZ-
NICA.
Sestavljanje kopirnih aparatov
nekaj let ni opaziti bistvene razlike
med spomladansko in poletno
sezono.
Vedno znova se pojavlja v
podjetju problem zaradi nabave
servisnih delov. Zato se je vodstvo
podjetja odločilo, da s 1. januarjem
197 3 odpre lastno trgovino rezerv-
nih delov, ki bo predvsem dobro
založena z rezervnim materialom za
kmetijske stroje.
Druga dejavnost, ki so ji v
Tehnoservisu posvetili vehko pozor-
nost, je proizvodnja kombiniranih
avtomatskih kopirnih aparatov za
svetlobno kopiranje - Tehnomatic
70, ki je vsestransko uporaben za
kopiranje vseh vrst tehnične doku-
mentacije. Tehnoservis je edini
proizvajalec kopirnih aparatov v
Jugoslaviji, proizvaja pa predvsem za
potrebe domačega trga. Najprej se je
navdušil za proizvodnjo tovrstnih
aparatov^ ptujskih TAP, ki pa pri
delu ni žel zadovoljivih uspehov in
je zato opustil to dejavnost. Nekaj
časa je Tehnoservis proizvajal
garate, ki ,so jih skonstruirali v
TAP-u, pozneje pa je prišel na
popolnoma svoj način proizvodnje
in poslaf na tržišče že omenjeni
izum - Tehnomatic. S to proizvod-
nno dejavnosti se ukvarja skupinica
30. ljudi, ki je vzstrajno premagala
probleme in zasluži vso pohvalo in
čestitke ob doseženem uspehu.
Podjetje^ ima tudi za bodoče
velike načrte. Prav sedaj potekajo
razgovori o razširitvi proizvodnje. V
sodelovanju s ptujsko mlekarho bo
zgradil obrat za proizvodnjo poli-
estra, ki ga bodo koristno uporablja-
li pri izdelavi posameznih delov
Kopirnega aparata. Letno proizve-
dejo okrog 150 aparatov, proizvod-
njo pa še vedno izpopolnjujejo in
iš^cejo najbolj primerno obliko
aparata, ki bi ga lahko s pridom
uporabljala tudi manjša podjetja. V
novi proizvodni ■ ali, ki jo bodo
začeli graditi jeseni, želijo zaposliti
najmanj 100 ljudi. Predračun za
gradnjo novega obrata znaša okrog
350 starih miliionov. v to pa ni
všteta notranja oprema.
Problemi, s katerimi se srečuje
podjetje, co predvsem v tem, da se
cene repromaterialu vedno višajo.|
medtem ko za Tehnoservisove
proizvode še vedno velja zamrznje
nje.
Polletni uspeh podjetja je zelo
zadovoljiv, čeprav je velik problem s
cenami, ki jih ne smejo dvigniti,
Vendar so pri Tehnoservisu tudi
glede cen optimisti in upajo na
najboljše. Sčasoma se bo prav
gotovo tudi to uredilo, upajmo le da
ne bo treba na-to predolgo čakati.
To je bilo le nekaj skopiti
podatkov o podjetju, ki je v 1 l-letih
svojega obstoja, prebrodilo začetm-
ške težave in se povspelo do sedanje
višine. Alojzu Ganzi se za razgovor
najlepše zahvaljujemo in mu želimo,
da bi še naprej tako uspešno vodii
svoj kolektiv, ki bo prav gotovo
kmalu postal znan sirom po
Jugoslaviji.	S. S.
Avtomatski kopirni aparat, ki ga izdelujejo v Tehnoservisu
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
^ Delovne organizacije in obrtniki čestitajo ^
Podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo
AGROTRANSPORT PTUJ
obvešča, da opravlja storitve z gradbenimi stroji
—	v kmetijstvu in gozdarstvu
—	v gradbeništvu
—	v transportu blaga.
Za stranke opravljamo specialna popravila tlačilk
nafte, strugarska dela, vairilna dela v delavnici in na
terenu ter druga avtomehanikarska dela.
belimo lepo in prijetno praznovanje 8. avgusta praz-
nika občine Ptuj.
CIRIL. KREBS,
kovaštvo, Ptuj
obvešča cenjene stranke, da je preselil svojo kova-
ško in podkovsko delavnico v Budino št. 1 (pri Teh-
noservisu).
Priporočam svoje usluge in hkrati čestitam ob ob-
činskem prazniku.
LUDVIK
■ ■	■ ■ w
SOLOSI
KOTLARSTVO, PTUJ
Izdelujem kotlarske iz-
delke, ki so znani po
svoji kvalitetni izdelavi.
Prepričajte se!
Vsem občanom želim
prijetno praznovanje
občinskega praznika.
STEKLARSTVO
Alojz
Karlovčec
Ptuj
priporoča obisk v svoji
delavnici in čestita ob-
čanom ptujske občine
ob občinskem prazniku.
TRGOVSKO PODJETJE
IZBIRA
Ptuj
se priporoča za nakup v svojih 23. poslovnih enotah,
kjer postrežejo kupcem s kvalitetnim blagom po
konkurenčnih cenah.
VSEM OBČANOM ŽELIMO KAR NAJLEPŠE
PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA.
RTV - SERVIS
MILAN STRELEC
Ptuj, Aškerčeva 3
se zahvaljuje za zaupanje in še naprej priporoča
svoje storitve.	'
Občanom ptujske občine želim lepo praznovanje ob-
činskega praznika.
SLAVKO HOR^fAT
orod jarstvo in strugarstvo
Ptuj, Mariboirska cesta 60
se priporoča s svojimi kvalitetnimi storitvami in že-
li občanom prijetno praznovanje občinskega prazni-
ka.
PROIZVODNO PODJETJE
„Olga Meglič"
Ptuj, Vošnjakova ul. 6
Proizvodne dejavnosti:
—	kovinska
—	kovinoplastika
—	pletarstvo — šiba, rogoza
—	šiviljstvo
Zahtevajte naše izdelke in storitve!	/
Vsem občanom iskrene čestitke ob prazniku občine.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
obrat
TEHNOSERVIS
Ormoška 29
I
PROIZVAJAMO kopirne aparate na svetlobno ko-
piranje.,
OPRAVLJAMO servise za kmetijsl^e stroje, osebna
in tovorna vozila.
TRGOVINA z rezervnimi deli.
Občanom čestitamo ob prazniku in se še naprej
priporočamo.	<
Čestitkam ob prazniku občine Ptuj se pridružuje
ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
PETOVIA
Ptuj
Priporočamo naše kvalitetne proizvode.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
^ Delovne organizacije in obrtniki čestitajo ^
RADIO IN TV SERVIS
MANFRED MLNDA
Ptuj, Prešernova 18
Opravljam vse v stroko spadajoča dela.
Popravljam gramofone, ,radioaparate, TV sprejem-
nike, ojačevalce itd.
Pridem tudi na dom. Telefon: 77 368
Prijetno praznovanje občinskega praznika želim
vsem občanom.
ALOJZ ŠIHIGOC
splošno kleparstvo, Ptuj, Prešernova 7, telefon 77265
Vsa dela opravljamo kvalitetno, hitro in po konku-
renčnih cenah.
Vsem prebivalcem naše občine želim prijetno praz-
novanje občinskega praznika.
RTV SERVIS
TINČEK
IVAMŠA
Ptuj
priporoča svoje
kvalitetne storitve in
sočasno čestita občanom
ptujske občine
ob občinskem prazniku.
TAP
Tovarna avtoopreme Ptuj
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE ŠIROKE POTROŠNJE IN ŽELI VSEM OBČA-
NOM LEPO IN PRIJETNO PRAZNOVANJE 8. AVGUSTA - PRAZNIKA OB-
ČINE PTUJ
PROJEKTIVNI
BIRO
PTUJ
IZDELUJEMO PROJEKTE ZA VSE VRSTE VISO-
KIH IN NIZKIH GRADENJ.
VSEM OBČANOM ŽELIMO PRIJETEN OBČIN-
SKI PRAZNIK.
FOTO-ATELJE
FRANC LANGERHOLC
Ptuj, Prešernova 2
Slike vseli vrst izdelujemo hitro in kvalitetno.
Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom pri-
jetno praznovanje.
LESNO-INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO POD-
JETJE
„LES"
Ptuj, Ro^ozniška 2
Proizvajamo:
—	rezan les listavcev in iglavcev
—	pohištvo
Prodajamo:
—	gradbeni material vseh vrst
Cenjenim ^ občanom se priporočamo in želimo lepo
in prijetno praznovanje občinskega praznika.
METALKA
Ljubljana
prodajalna Ptuj
Rogozniška cesta,
tel. 77-297
čestita občanom
ptujske občine ob
njihovem prazniku
in se še naprej priporoča
za nakup.
O
VETERINARSKA
POSTAJA
PTUJ
želi občanom
prijetno praznovanje
občinskega praznika. '
Delovni kolektiv ptujske
LEKARNE
iskreno čestita ob prazniku občine in želi še več
delovnih uspehov.
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
85 let GD Središče
Pred nedavnim je gasilsko društvo
credišče ob Dravi praznovalo svojo
j5.letnico delovanja. Ob tej prilož-
nosti so se pred domom Partizana v
Središču zbrala številna okoliška
jjsilska društva (tudi iz sosednje
republike Hrvaške) ter skupaj s
5rediščani praznovala ta visoki
jubilej.
85 let ni dolga doba, ob pogledu
nazaj pa vidimo, da se je mnogo
pripetilo, naredilo, in tudi spreme-
nilo. Leta 1887, so takratni zavedni
Središčani ustanovili gasilsko dru-
štvo, ki je bilo slovensko in zato
prepuščeno samo sebi. Znano je, da
so nemška društva dobivala državno
podporo, medtem ko so slovenska
živela ,,iz ljudstva". Zraven požarne
varnosti in preventive je društvo
opravilo v svoji preteklosti tudi
pomembno narodnostno in kultur-
no poslanstvo med prebivalci.
Iz ohranjenih spisov je razvidno,
da so središki gasilci imeli precej
težav pri svojem delu tudi zaradi
velike narodne zavesti članstva.
V času do I. svetovne vojne se je
društvo opremilo s tremi ročnimi
brizgalnami, gasilskim domom in
v celoti spremenil in j. zato bilo
potrebno gasilce usposobiti za
njihove naloge.
V	takih okoliščinah se je ponovno
pričelo delo v gasilskem društvu.
Vrsto let po vojni se je prebijalo s
slabo opremo, požarna varnost pa z
leti postajala vse bolj ogrožena.
Slučaju je pripisati, da v tem času ni
bilo kakšnih večjih požarov.
Denarne zadeve gasilskega društva
Središče so se v zadnjih nekaj letih
bistveno izboljšale. Ob podpori in
razumevanju večine prebivalcev
Središkega požarnega okoliša je
društvo najprej (leta 1970) kupilo
novo motorno brizgalno potem pa
še novi gasilski avtomobil. Kupili so
tudi nove cevi tako, imajo opremo
za gašenje popolnoma novo in zato .
lahko vsak čas stopijo v akcijo.
Društvo pa še čaka ena največjih
nalog to je gradnja novega gasilskega
doma, saj jim je vojna prejšnjega
porušila.
V	času 85 let svojega dela, je
gasilsko društvo Središče priskočilo
na pomoč ob požarih v 91 primerih
od tega so,bili štirje tako imenovani
,.velepožari". Prvi takšen je bil
aprila 1892 v Središču. Gorelo je 11
stanovanjskih hiš in 15 gospodarskih
poslopij. Avgusta 1932 je v Središču
požar zajel 9 gospodarstev; januarja
1937 so sodelovali pri gašenju 5
objektov v Loperšicah in maja 1945
ko je v Središču po strašni eksploziji
vojnih min, zajel požar 6 stanovanj-
skih in 7 drugih objektov. Drugi
požari so bili v manjših obsegih in v
večini primerov pravočasno lokalizi-
rani.
V	spomin na vse to, so središki
gasilci svečano proslavili svojo
85-letnico delovanja. Ob tej prilož-
nosti so na svoj prapor pripeli
spominski trak in položili venec na
spomenik padlih.	jr
TELEGRAM
Minuli petek popoldan je
predsednik občinske skupščine
Vrnjačka Banja (SR Srbija)
poslal Ormožanom telegram na-
slednje vsebine:
,,Skupščina občine, SZDL,
ZMS, OK ZKS občine Ormož."
,,Z veliko skrbjo smo sprem-
ljali vremenske neprilike in
divjanje stihije v severozahodnih
predelih naše dežele. Prek dnev-
nega tiska smo bili seznanjeni z
nastalimi škodami, ki so nastale
zaradi slabega vremena in izliva-
nja vode iz reke Drave in Mure.
Spoznali smo tudi težave v
katerih se je znašlo ljudstvo tega
dela naše domovine.
Vidimo, da je stihija prizade-
jala škodo tudi vam, naši dragi
bratski občini in njenim prebi-
valcem. Prosimo, da sprejmete
izraze naše zaskrbljenosti zaradi
vaše nesreče, ki vas je zadela. Z
željo, pomagati vam, vas tudi
prosimo, da nas podrobno obve-
stite o stanju v občini Ormož.
Šele danes je namreč bilo v
Politiki objavljeno, da je tudi
Ormož med tistimi prizadetimi
občinami, kjer bo treba oceniti
škodo. Iz te vesti smo bili tako
seznanjeni, da je prizadeta tudi
ormoška občina. Zanimalo bi
nas tudi, kakšne vrste pomoč bi
bila najprimernejša.
Mnogo prijateljskih pozdravov
z iskreno željo — pomagati vam
— vam v imenu vseh družbeno-
političnih organizacij in skupšči-
ne občine Vrnjačka Banja poši-
lja Bogoljub Vukovič."
jr
Svečani govor ob 85-letmci GD Središče ob Dravi je imel
predsednik društva Drago Klobučar.
Občinska gasiislca
zveza Ptuj
v sporedu proslave praznika
Občine Ptuj je letos tudi parada
gasilcev naše občine. Pospešeno se
pripravljajo za dostojno udeležbo
vseh vrst članstva pri tem mimo-
hodu.
V zadnjem obdobju je gasilstvo v
naši občini zelo napredovalo, pred-
vsem se je gospodarsko dvignilo s
podporo gasilskega sklada občine
Ptuj. Obnovo teijajo odtrajani agre-
gati; teh imamo sedaj točno 30 iz
uvoza tovarne Rosenbauer. Zelo se
je povečal vozni park, cevni in ostali
material in vse to v želji, po boljši
operativni pripravljenosti.
Zavedamo pa se, da spada k dobri
operativni pripravljenosti tudi stro-
kovno usposobljen kader, zato smo
v minuli zimi preko tečajev uspo-
sobili 210 izprašanih gasilcev, 78
podčastnikov, 15 častnikov in 6
višjih gasilskih častnikov. Vsi ti so
zadolženi, da to prejeto znanje
prenašajo na druge, neposredno pa
<^vigajo strokovno raven društev.
Prepričani smo, da bo nedeljska
parada lep prikaz tega organizacij-
skega napredka, zato ob tej prilož-
nosti še enkrat pozivamo vsa
flruštva, da se odzovejo naši okrož-
'^ici in se v čim večjem številu
"deležijo svečanosti, ki bo ob 11.
"ri v Rogoznici pri Ptuju. Zbirališče
ob 10. uri na Potrčevi cesti.
Občinska gasilka zveza
Ptuj
stolpom. Taka oprema je bila za
tiste čase dokaj popolna. Tudi sama
organizacija društva je bila povsem
urejena. Dejavnost je močno omejila
I.	svetovna vojna.
Po vojni se je gasilsko društvo
pričelo ponovno krepiti in v
popolnosti skrbeti za požarno
varnost svojega področja. Velik
razmah društvene dejavnosti, disci-
pliniranosti in zavzetosti prikazuje
proslava 40-letnice obstoja društva,
ki je bila leta 1927. Takrat je bil v
Središču velik gasilski izlet vseh
gasilskih organizacij s področja vse
Slovenije. V tem času je bilo
središko gasilsko društvo na višku
svoje moči. Po udarnosti in po
številu članstva je bilo takrat
društvo najmočnejše v vsej svoji
zgodovini. V tem času je društvo
priredilo več javnih nastopov doma
in v drigih krajih Slovenije.
Nastopali so s prostimi in taktičnimi
vajami, ki so bile .strokovno zelo
dobro, izvedene. V tem, polnem
razmahu dela pa je izbruhnila
II.	svetovna vojna, ki je društvu
prinesla še sedaj nezaceljen udarec.
Okupator je takoj po zasedbi
Središča izločil iz vrst gasilcev
najbolj zavedne in požrtvovalne
člane. Postali so žrtev nasilja.
Nekateri so padli kot talci, drugi so
morali v izgnanstvo od koder se niso
več vrnili, zopet drugi, so padli kot
borci NOV. Vojna vihra je pustila za
sabo tudi izredno veliko materialno
škodo. Gasilsko društvo je ob umiku
okupatorja ostalo b'rez gasilskega
doma, brez orodja in opreme.
Počasi in vztrajno se je po vojni
gasilsko društvo Središče ponovno
organiziralo. V zelo težkih material-
nih pogojih je članstvo pričelo
pristopati k obnovitvi orodja in
opreme. Sestav članstva se je skoraj
Tudi tokrat pokal za Hajdino
v Tedniku smo že večkrat
poročali o vsestransko aktivnem
gasilskem društvu iz Hajdine, ki že 6
desetletij za povrstjo žanje^zavidljive
uspehe pod geslom: v službi ljudstva
na pomoč.
Tudi tokrat ne moremo mimo
njih, saj so s svojo požrtvovalnostjo
v nedeljo spet dokazali, da sodijo v
sam vrh na lestvici društev v
občinski gasilski zvezi.
Na tekmovanju, ki je bilo na
športnem stadionu Drave; se je
zbralo 15 društev, v najrazličnejših
postavah. Hajdinčani so nastopili z
moško in pionirsko desetino. Obe
sta pokazali odlično izurjenost in
spretnost na vseh področjih zato so
člani tudi zasluženo prejeli pokal,
kot nagrado za trud in voljo. Malo
manj sreče so imeli pionirji, ki jim je
prvo mesto za las ušlo. Zadovoljni
pa so bili tudi z odličnim drugim
mestom. Ko smo jih povprašali,
kako' se počutijo, so dejali, da vsi
pač ne morejo biti vedno prvi in da
se bodo drugič tudi teoretično bolje
pripraviH.
Ko so se Hajdinčani vračali
domov z osvojenim pokalom, je na
njihovih obrazih sijala rdečica. Bili
so ponosni. Pa kako tudi ne bi bili.
Med člani je namreč pretežna
večina kmečkih fantov, ki poleg
napornega dela na polju žrtvuje
precej prostega časa za obvezne
redne in izredne vaje. Mnogo zaslug
za uspeh ima prav gotovo poveljnik
Stanko Sitar, ki nameni vsak prosti
trenutek delu z gasilci, vadi in vzg£ya
mladi rod, ki bo zamenjal očete in
starejše brate.
Uredništvo našega lista čestita
Hajdinčanom, tako članom, kot
pionirjem za dosežena mesta in jim
želi še več uspehov na takih in
podobnih tekmovanjih.
Tekst in foto: S. S.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
PREDVOLILNA DEJAVNOST
BISTRIŠKIH SINDIKATOV
Na zadnji skupni seji predsedstva
občinskega sindikalnega sveta in
kadrovske komisije, so v Slov.
Bistrici pričeli z predvolilno aktiv-
nostjo, na kateri bodo prihodnje
dni, predvsem pa v prvih dneh po
počitniškem času, evidentirah 4
predstavnike občine, ki se bodo v
mesecu novembru letos, udeležiU
kongresa slovenskih sindikatov.
V bistriški občini bodo kandidata
za ta kongres vohli iz področja
industrije, gradbeništva in storitve-
nih dejavnosti. Tako so za področje
industrije že evidentirali dva kandi-
data: Erno Špes iz LIO Slov.
Bistrica in Stanko Robnik iz
IMPOLa. Za gradbeno dejavnost je
bil evidentiran Martin Karlovčec,
Granit Slov. Bistrica,' iz področja
storitvenih dejavnosti pa Stanko
Lehner iz podjetja Koloniale, Polj-
čane.
Sočasno so za člana plenuma RO
ZSS imenovali metalurScega tehnika
iz IMPOLa, Stanka Robnika.
Skupno z imenovanjem kandida-
tov za kongres slovenskih sindika-
tov, so v bistriški občini pričeli tudi
z izborom delegatov za občinsko
voUlno konferenco, katera bo v
mesecu septembru. Za ^o konferen-
co bodo iz osnovnih sindikalnih
organizacij občine izvohli 79 delega-
tov. Prva imena za občinsko volilno
konferenco so prispela iz nekaterih
osnovnih organizacij že v mesecu
juniju.
Predsedstvo občinskega sindikal-
nega sveta Slov. Bistrica je v tem
obdobju potrdilo tudi predlog, da se
za plenum RO ZSS iz podravskih
občin, predlaga Jože Globačnik,
dosedanji podpredsednik republi-
škega sveta in Julij Planine, član
predsedstva RS ZSS.
Preldagali so tudi, da naj bo tudi v
bodoče predsednik slovenskih sindi-
katov Tone Kropušek.	V H.
ZA CVETLIČNIMI OKNI
Ko se sprehajamo po ptujskih uhcah, se oziramo na prazna okna starih
in novih hiš in pogrešamo nekaj, kar bi poživilo to sivo monotonost starega
mesta. Mnogo je oken, na katerih se namesto cvetja nabira prah, ah
nepotrebna navlaka. Res je, da je cvetje danes precej drago, a že ena sama
preprosta roža na oknu priča, da so v hiši doma dobri ljudje. Zakaj ne bi bili
dobri vsaj na zunaj, če že drugače nekateri nismo?
HAJDOŠANI USPEŠNI TUDI NA TEKMOVALNEM POLJU
Današnja številka bo kot izgleda
napolnjena s samimi vestmi o delu
in uspehih gasilskih društev. Pa kako
ne bi bila, ko je bilo v nedeljo
tekmovanje gasilskih društev v
občinskem merilu. Že drugič mora-
mo danes omeniti gasilsko društvo
iz Hajdoš, ki je na nedeljskem
tekmovanju pokazalo kaj zmore in
zna. V konkurenci pionirjev so
namreč mladi Hajdošani zasluženo
zmagali in z največjim številom točk
osvojili pokal. Za nekaj točk so
prehiteli lanskoletne prvake Hajdin-
čane in jih potisnili na drugo mesto.
Upajmo, da bo pokal vsa tri leta
romal v Hajdoše in postal njihova
trajna last, saj je to želja vsakega
društva.
Tudi Hajdošanom naše uredništvo
čestita in jim žeU, da bi pridni
pionirji pomagali tudi pri gradnji
novega gasilskega doma, in da bi ga
čimprej dokončaU ter si tako
povečali prepotrebne društvene pro-
store. Na tekmovanjih pa tudi v
naprej obilo sreče, da bo na stenah
viselo še več diplom in se bo
svetlikal še kakšen osvojen pokal.
S. S.
V PODVINCIH NOV
GASILSKI PRAPOR
Pozdrav novemu praporu
<1 Letošnje leto so številna gasilska
društva v ptujski občini nabavila
novo opremo, motorne brizgalne,
avtomobile ali društvene prapore.
Pred kratkim smo poročali o novem
praporu v Hajdini, danes pa vam
lahko zaupamo, da so v nedeljo
23. julija slavih tudi gasilci v
Podvincih pri Ptuju. Društvo je s
pomočjo podpornih članov in z
raznimi prispevki nabavilo nov
prapor, na katerega so zabih 123
zlatih in 17 srebrnih žebljičkov,
pripeh pa 11 spominskih trakov.
Med gosti so bili poveljnik
občinske gasilske zveze iz Ptuja,
Ivan Grahl, poveljnik gasilskega
centra Heribert Sorec, tajnik občin-
ske gasilske zveze Horvat in pred-
stavniki sosednjih društev.
Gasilsko društvo iz Podvinc je
zelo aktivno, saj je v lanskem letu
nabavilo novo motorno tirizgalno,
uredilo dom, za letos pa predvide-
vajo gradnjo nove cisterne, ki bc
sredini vasi. Vanjo bo šlo 30.0
1 vode.
Svečanost ob predaji prapora
vodil predsednik društva Kuli
botroval pa je tajnik Petrovič.
Po svečanosti so za ples
razvedrilo skrbele Plave zvezde,
so s svojimi vedrimi melodijs
privabile na zabavo številne gofl
Tako So torej podvinški gasilci sp
uresničih enega od načrtov, prep
čani pa smo, da jih bodo še mnog
saj v društvu kot je njihovo, usp
zares ne more in ne sme izostali.
Ob tej priložnosti naj napišeic
še nekaj. V nedeljo, 30. julija, je a
občinskem tekmovanju v Ptuj;
zasedla ženska desetina prvo mes:
in tako še bolj potrdila aktivna
podvinških gasilcev. K uspehu čest
ta tudi naše uredništvo, ki marljivi
Podvinčanom želi, da bi se uresnii:
tudi njihovi nadaljnji načrti.
S.i
HAJDOŠANI SO SE RESNO LOTILI
GRADNJE NOVEGA DOMA
Prav ste prebrali, naslov vas, dragi
bralci, niČ ne vara. Sicer se pa lahko
na fotografiji sami prepričate, daje
res, kar pišemo. Čeprav hajdoški
gasilci že imajo svoj dom, so sklenili
zgraditi novega in večjega, v kate-
rem bodo imeli dovolj prostora za
ves svoj prepotreben inventar in p
seveda tudi za sestanke.
V nedeljo, 9. julija, smo i
mimo^ede ustavih v Hajdošah, kji
so gasilci pripravili pravo delovi
akcijo. Zbrali so se možje iz vse v«
in se namesto z gasilsko oprem:
oborožili z lopatami in samokote
cami. Kup gramoza je postni
vedno manjši, mešalec za beton P
je Tion-stop ropotal. Da boste lai
verjeli, kohko pridnih rok je bii
tega dne v Hajdošah na novei
gradbišču, vam naj za ilustracij
povem, da se je pod težo pridni
gasilcev podrl zidarski oder, ko so i
spravili' nanj, da bi napravili skupf
spominski posnetek. K sreči so vsi
razen enega, ki si je precej odrgt
nogo, odnesli celo kožo. Še en bol«
spomin več na uspelo delovn
akcijo. Hajdošani, le tako naprej, S
boste le z vztrajnim delom in
združenimi močni uresničili sv(
lepi načrt.	,
Tekst in foto: S.-
Spomin na uspelo »»ne-gasilsk"
akcijo v nedeljo, 9, julija
Hajdošah.
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
ČE DIJAK NA RAJŽO GRE ...
j^^DALJEVANJE in konec
Dubrovnik, Podgora in Makarska
jO izginili iz obzoija, pozabili smo
JJ3 prijetne in neprijetne dogodivšči-
in se mokri od plohe, ki so nam
jo poslali nekje od zgoraj, odpeljali
naprej proti Splitu.
Ce sem že o vseh pripomočkih, ki
jnio jih imeli s seboj, pisala, naj
omenim še enega, ki je bil jkupna
)3St nas vseh. To je bil radioaparat v
jvtobusu, ki je non-stop obratoval
gied vožnjo. Udobno smo se
namestili v sedeže in dremlje
poslušali jugoslovanske in tuje
pevske muhe — enodnevnice. Če pa
je naš tranzistor odpovedal, se je
oglasil pevski zbor na zadnjih
sedežih, kateremu smo brundaje
pomagali vsi ,,sopotniki". Z našo
pomočjo so se ,,brisale solze, rastle
so planike v strmih gorah, poziba-
vale so se palmove vejice in
razjokala se je zora". Le kako se
tudi ne bi, ko smo mi tako
mojstrsko konkurirali Kiču, truba-
durjem, Mišu in drugim žalujočim
otalim 2 jugoslovanskega popevkar-
skega sveta, ki svoj glas za drag
denar prodajajo.
Upam, dragi bralci, da si
predstavljate našo druščino, kako je
potovala in premagala pot od
Makarske do Dioklecianovega Spli-
ta. Staro mesto nas je pričakalo z
zahajajočim soncem, ki se je
potapljalo v valujočem Jadranu.
Parkirali smo na avtobusni postaji
in se šalili na račun prenočišč, ki bi
nas naj čakala. In so nas res, v stilu
Marije Terezije. Kakor v Sarajevu,
smo se tudi tu morali deliti. Eni
spodaj, drugi zgoraj, na višji položaj.
spremembo od prvič in da ne bi
bil nihče prikrajšan, smo tokrat ta
tlebeli poskusili priti v ,,štok". Tedaj
pa joj, prejoj, se je začelo hudo.
Zaslišal se je najmodernejši posteljni
koncert, ki so ga izvajali naši
Pogradi. Cvililo je in škripalo, da se
nismo upali niti pošteno premikati.
Moram vam povedati še to, kjer smo
spali^ Prenočišča smo dobili v domu
Rdečega križa, v sami Dioklecianovi
palači. To pa je kljub slabim
ležiščem, kljub umivalnikom, ki so
spominjali prej na betonirane jasli,
kot pa na . . ., kljub stranišču, pred
^aterim si moral stati v vrsti, saj je
oilo^ le eno, kljub plešastemu
lončiju, ki je z baterijo v roki čuval
svoje „omiljene goste", da jih ne bi
kdo ,,ukradel" in kljub ,.zapiralne-
mu času" ob 23. zvečer, tudi nek£^j
vredno—enkratno doživetje.
Še lepše je bilo v nedeljo zjutraj,
ko smo dobili izkušenega vodiča, ki
nas je vodil po vsej palači in jo
temeljito razkazal. Preveč je za
povedati o tej arhitektonski zname-
nitosti, da bi lahko strnila v nek^
kratkih stavkov, zato vam jo bom
morda kd^ drugič podrobneje
predstavila.
Ker smo se v palači sami večkrat
izgubili, smo jo popoldne raje
mahnili na otok Brač na kopanje in
tam preživeli čudovit popoldan.
Peljali smo se s trajektom Erom.
Sedeli smo na palubi in občudovali
galebe, se sončili in uživali v enourni
vožnji. Svoje utrujene kosti smo dali
na razpolago sončnim žarkom, ki so
prav neusmiljeno pripekali. Vsak si
je poiskal najboljši prostor, potem
pa preživljal popoldan kakor je
vedel in znal. Jaz sem napravila
majhno kontrolo svoje blagajne in
na žalost spoznala, da mi grozi
finančni polom. Zvečer so mi
sošolke zaupale, da tudi pri njih ni
stanje nič boljše in da denar kopni
kot sneg na soncu.
Bhžal se je čas odhoda, našega Era
pa od nikoder. Gotovo je predolgo
držal ptiča pod klobukom in
čakal . . . Oh, pa kaj bi vam pravila,
saj zgodbo o Eru z onega sveta
pozna že vsak otrok. Naš trajekt se
je končno pojavil na obzorju, samo
preden je priplul do nas in izpustil
izpod palube vse motorizirane
„ptiče" na kolesih, je minila slaba
ura.
Vožnja nazaj proti Splitu je bila
čudovita, saj je pogled z morja na
razsvetljeno mesto na obali nepoza-
ben. Na tisoče luči in lučk se je
bleščalo v vodi, tako, da smo se
počutili kot v pravljici. Nismo
pozabili na to, da smo potujoči bivši
maturanti in smo sopotnikom, ki so
nas pač hočeš, nočeš, morali
poslušati, odpeli nekaj lovenskih
narodnih, da so vedeli od kod smo.
Da pa so spoznali tudi kaj smo, se je
iz naših grl razlegel originalni
latinski Gaudeamus igitur, ki je
odmeval v noč in se izgubljal v
valovih, katere je za seboj rezal naš
Ero.
Naš Tonči iz doma nas je pričakal
z baterijo in nam povedal, da on
vsakič, ko pozvoni, samo z baterijo
posveti in z vrha stopnic vidi, kdo je
S sončnega Jadrana smo zašli v Plitvice in se sprehodili tik šumečih
slapov
Pogled na del Splita
pred vrati. Zato jo pa nosi s seboj
podnevi in ponoči. Zaspali smo,
zavedajoč se, da je to predzadnji
večer, kar smo skupaj.
Ko smo se v ponedeljek zjutraj
zbudili, nas je na oknu pozdravil lep
črno-bel muc, ki je dobrodušno
predel in dremale zrl na nas,
mežikajoče zaspance. Ko pa se je
oglasil naš posteljni koncert, jo je
hitro ucvrl po strehah, ne da bi nam
prej 2 repom pomahal v slovo. Hitro
smo ugotovili 2akaj naenkrat taka
brzina. V eni izmed potovalk je
namreč izvohal pristen ovčji sir in si
ga je brez dovoljenja privoščil za
zajtrk.
Ko pa se je njegova lastnica
zbudila, jo je naš muc raje kar brez
računa popihal. In še srečo je imel,
saj . . .
Poslovili smo se od starega Splita,
obogateni z mnogimi izkušnjami.
Med potjo smo se ustavili še ob
slapovih Krke pri Šibeniku, potem
pa smo se v enem izmed obmorskih
krajev kopali in se še zadnjič
namočili v originalnem jugoslovan-
skem morju.
Popoldne smo krenili proti
Plitvicam in zvečer prespali v
Plitvičkem Ljeskovcu. Tudi tu niso
bila prenočišča nič lepša kot v
Splitu, a smo se tolažili, da bomo
skoraj doma. Še eno noč in konec
bo »podnajemniškega" življenja,
srno si govorili. Zadnja postaja,
namenjena ogledu so bile Plitvice.
Prehodili smo jih po dolgem in po
čez, malo zgrešili pot, a končno še
pravi čas prišli do avtobusa, da smo
pobegnili pred dvourno cestno
zaporo. V Plitvicah o namreč
pričakovali Milko Planine in ostale
hrvatske vladne predstavnike in so
zato zaprli cesto zaves promet.
Še zadnjič smo skupaj zapeli, še
zadnjič smo si v Novem Mestu
naročili kosilo in še zadnjič smo se
naložili v našo ,,raketo". V nekaj
kratkih urah smo si hoteli povedati
še vse, za kar prej ni bilo časa, hoteli
smo zapeti še vse najlepše pesmi in
tako dokazati, da ,,ko pojeva, zlo ne
misli". In res, pesem nas je združila
še poslednjič. Marsikdo je imel
solzne oči in marsikomu je zamrl
glas, ko smo zapeli lepo po
slovensko ,,Mi se imamo radi".
4 leta smo skupaj prebili v našem
drugem domu, 4 leta smo se
spoznavali in ocenjevali drug druge-
ga. Tudi skregali smo se, pa smo bili
nato spet vsi kot eden. Na ptujski
avtobusni postaji pa se je v torek
4. julija vse to za vedno končalo.
Kot ob vsakem slovesu, tudi tokrat
ni šlo brez solza.
V svet je krenilo 28 mladih, do
tega trenutka brezskrbnih ljudi, 2 8
ekonomskih tehnikov, 28 prijate-
ljev. Vezi, ki so se spletle v 4 letih
med nami so trdne, čeprav se bojim,
da jih bo čas zrahljal. Razgubili s»
bomo po svetu in le še pisma in
morebitna srečanja na obletnicah
mature bodo ostala v spomin na
Silva Spolenak
Nadaljevanje na 16. strank-
Slapovi Krke pri Šibeniku
12 STRAN	TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
Delovne organizacije in ustanove čestitajo
Krojaštvo „MODA"
Ptuj, Slovenski trg 8
čestita ob prazniku ptujske občine.
ŽIVINOREJSKO-
VETERIMRSKl ZAVOD
Ptuj
čestita občanom ptujske občine k doseženim uspe-
hom pri graditvi občinske skupnosti in želi prijetno
praznovanje!
TOVARM
VOLNENIH IZDEKOV
MAJŠPERK
želi občanom prijetno praznovanje občinskega praz-
nika in priporoča svoje kvalitetne izdelke.
PTUJSKA TISKARNA, PTUJ
Grafične storitve vseh vrst opravljamo v splošno
zadovoljstvo vseh naročnikov.
Občanom ptujske občine želimo ob prazniku prijet-
no praznovanje.
„DELTA" Ptuj
tovarna perila in konfekcije
iskreno čestita vsem občanom ptujske občine ob
prazniku. Obenem priporoča svoje kvalitetne izdel-
ke, ki so znani sirom naše domovine.
Izvažamo v ZR Nemčijo, Holandijo in Avstrijo.
Pridite in se prepričajte o našem lepem izboru, vzor-
cih, barvah in dessenih.
Priporoča se »DELTA« Ptuj
Gostinsko podjetje
HALOŠKI BISER - GRAD BORI
Ptuj
vas pričakuje v svojih številnih obratih, kjer boste
postreženi z odlično hrano in visokokvalitetnirni
vini. .
Za obisk se priporoča in čestita ob prazniku občine
GP »HALOŠKT BISER - GRAD BORL« PTUJ
Krajevna skupnost Ptuj
čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in
delovnim organizacijam ptujske občine
lože
Vrbnjak
splošno ključavničarstvo
Ptuj, Potrčeva 69
čestita občanom
ptujske občine
ob prazniku
in še naprej priporoča
svoje usluge.
KROJAŠTVO -
ŠIVILJSTVO -
delavnica Ptuj
čestita občandm
'^ob prazniku občine
in želi
prijetno praznovanje.
»PLESKAR«
slikarsko — pleskarsko in antikorozijsko podjetje
Ptuj, Heroja Lacka 5
Nudimo:
—	antikorozijsko zaščito vseh vrst konstrukcij in
opreme
—	zaščito betCnskih in lesenih površin
—	kompresorske storitve
—	slikarske, pleskarske in črkoslikairske usluge
—	polagan^je tapet vseh \irst
ŽELIMO LEP IN PRIJETEN PRAZNIK!
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
po 35 LETIH V ZASLUŽEN
POKOJ
Ma ptujskih ulicah se srečujemo iz
/jva v dan z ljudmi, ki so naši
bbri prijatelji ali pa vsakodnevni
Janci s ceste. Po nekajkratnih
ujanjih se nasmehnemo drug
bgemu, potem se tudi že
(^dravimo in kar nenadoma
ostanemo stari znanci. Spomnimo
, (ia smo tega človeka že nekje
iileii, da, celo govorili smo že z
jim. Aha, to je bilo pa takrat in
[iciat, se domi^imo.
meni seje že večkrat zgodilo
podobnega. Na ta način sem
spoznala tudi osebo, o kateri bo
danes stekla beseda. Prepričana sem,
da jo poznajo mnogi Ptujčani, pa
tudi okoličani. Pa kako je ne bi, saj
je prav gotovo že marsikdo med
vami dragi bralci tožil zaradi
revmatizma ali ledvic in mu je
zdravnik predpisal obsevanje. Vča-
sih ni bilo nič kaj prijetno, kajne, a
bodrilne besede prijaznih fiziotera-
pevtk so vas kaj hitro prepričale, da
vas izpanjeno koleno skoraj nič več
ne boli. No, in o eni izmed
fizioterapevtk v zdravstvenem domu
v Ptuju, bomo spregovorili danes.
Ker imajo vedno prednost starejši,
nii naj oprostita Cvetka ip Lidij^ če
sem izbrala za sogovornico njuno
starejšo kolegico, gospo Lašičevo.
(Pod tem imenom jo namreč vsi
poznamo).
Ker sem izvedela, da se poslavlja
oi svojih sodelavk in predvsem od
pacientov, sem sklenila, da pohitim
jo obiščem še takrat, ko bo v
belem plašču blažila bolečine svojim
vsakodnevnim obiskovalcem - bol-
nikom
Našla sem jo sredi lepo urejene
^rapevtske sobe, kjer je vse polno
najrazličnejših aparatov. Zaprosila
jo za kratek klepet in mojemu
Vabilu seje rada odzvala.
Na srečo prav takrat ni bilo
pacientov in zato je najin pogovor
sproščeno potekal.
Gospa Lašičeva je odgovarjala na
"joja vprašanja, jaz pa sem se
^edtem večkrat zazrla v njene
srebrne lase in prijazne oči, ki so me
Opazovale izza naočnikov. Na usta
P Ji je prikradel nasmeh, ko je
Pnpovedovala o svojem delu in njen
oraz je postal vesel, ko je govorila
, pacientih, ki jih nikoli ne
^manjka.
.Povedala mi je, da je njen rojstni
[gJ v Cirkovljanah, kjer se je rodila
v revni družini. Zaradi
''°mnih domačih razmer je morala
že v rani mladosti v svet, da si je
prislužila večji košček kruha, kot so
ji ga lahko nudili doma.
10 let je bila v privatnih službah
in sanatorijih v Beogradu in
Kragujevcu, po službi pa je še
skrbela za bolnike. Življ^enjska pot
jo je po vojni privedla v Ptuj, kjer se
je nastanila z družino in se zaposlila
v bolnišnici. Delala je v glavnem
ponoči in to tudi po 11 ur dnevno,
kljub nočnim izmenam je delo
opravljala z ljubeznijo do bolnikov,
ki jih je bolezen pripeljala v bolniške
sobe. Tega ji tudi danes ni žal in
pravi, da za kar je delala vse doslej,
bi želela delati in se žrtvovati tudi v
naprej.
1958. leta je prišla v zdravstveni
dom in v njem ostala vse do danes,
ko se poslavlja in odhaja v pokoj.
7 let je delala kot fizioterapevtka in
to delo jo je zelo veselilo. Srečna je
bila, ko je videla, da iz ordinacije
odhaja ozdravljen pacient, ki mu je
pomagala odpraviti bolečine.
Ptuj in Ptujčane je vzljubil^
čeprav je po rodu iz sosednje
Hrvatske. Zelo lepo govori sloven-
sko in le tu in tam opaziš, daje njen
materin jezik Hrvaščina.
Sedaj, ko odhaja v zasluženi
pokoj, se bo le težko poslovila od
sodelavk s katerimi se je odUčno
razumela. Pravi, da se je med
mladimi tudi sama počutila mlajšo.
Povprašala sem jo, kaj si želi sedaj,
ko odhaja v pokoj, pa mi je dejala,
da si ŽeU le to, da se ji nikoli ne bi
bilo treba vračati na fizioterapijo
kot Tsolnik, ampak le na obiske.
Izmed delovnih izkušenj ji je
ostalo najbolj v spominu to, da
marsikateri od pacientov, ko je
odhajal, ni rekel Na svidenje, ampak
vedno kaj drugega. Ona pa je vsem
vedno dejala: „Pridite še pridite, to
je naš kruh!"
In s6 res prihajali, in odhajali.
Sedaj pa odhaja tudi ona, ki bo ob
slovesu prav gotovo dejala: ,,Na
svidenje!", saj bo svoji kolegici
Lidijo in Cvetko še pogosto
obiskovala.
Gospa Lašičeva, najlepša hvala za
prijeten razgovor. Ob vašem odhodu
vam tudi jaz iskreno želim, da bi
čim dlje uživali zasluženi pokoj in
da bi se na stopnicah zdravstvenega
doma še pogosto srečevali a ne kot
pacientki, zato vam že danes kUčem
na veselo in večkratno snidenje.
Silva Spolenak
NESREČA NE POČIVA
Pretekli teden so se zdravili ali pa
se še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
Lažje poškodovani: Katarina Čeh,
Drbetina 29; Anton Babic, Mihovci
65; Elizabeta Čuš, Bravislavci 50;
Ivan Obran, Moškanjci 65; Robert
Repič, Brstje 7; Janez Letonja,
Žetale 57; Kristina Mlakar, Apale
138; Alojz Tomažič, Muretinci 22;
Edvart Trofenik, Zamušane 18;
Franc Valetan, Apače 59; Marija
Pešec, Bukovci 136; Martin Vičar,
Ptuj, Dravska 3; Nada Topolovec,
Pobrežje 29 pri Vidmu; Mojca
Furek, Zlatoličje 5 1; Dušan Trafela,
Ptuj, Spolenjakova 4; Marija Kosi,
Lešnica 17; Marija Lebar, Polenci 6;
Marija Šegula, Moškanjci 55; Marija
Kuri, Gabernik 52; Franc Šegula,
Moškanjci; Ivan Milošič, Spuhlje 38;
Zdenko Jurgec, Gruškovec 47;
Jožefa Meznarič, Gomila 17.
Težje poškodovan: Korošec Šte-
fan, Dragonja vas 31.
DR. FRAN BRUMEN:
Vnetje žil dovodnic
Nadaljevanje
S tako operativno podvezo uspe le
zapreti pot nižje nastalemu strdku
krvi. Ne uspe pa pozdraviti ali vsaj
zavreti osnovnega vzroka, oz. nag-
njenja k strjevanju in vnemanj žilnih
sten. Upravičeno je celo trditi, da
tako na srcu bliže ležečem delu žile,
povzročimo operativno traumo, ki
pušča- novo, manj vredno mesto
zmanjšane odpornosti in tako lahko
preselimo proces, ki smo ga želeli
preprečiti, celo na bolj ogrožujočo
točko. ZATO JE POTREBNO TA-
KE ODLOČITVE ZELO DOBRO
PRETEHTATI IN DOKLER
OSNOVNA DOGAJANJA PRI TEM
OBOLENJU NE BODO DOVOLJ
RAZČIŠČENA IN S TEM PODA-
NA MOŽNOST SMOTRNEGA
VPLIVANJA NA VZROČNE PRO-
CESE, OSTATI PRI STARI MAK-
SIMI - PRIMUM NIL NOCERE --
kar pomeni, najprej nikomur nič
škodovati.
Strjevanje krvi ali tromboza, po-
teka v zgodnjem stadiju v globljih ,
dovodnicah, posebno pri ležečih
osebah IZRAZITO POTUNJENO,
MNOGOKDAJ NEOPAZNO. PO-
GOSTO JE PRVI ZNAK TEGA
DOGAJANJA PLJUČNA EMBOLI-
JA, .KI PRESENETI BOLNIKA,
OKOLICO IN ZDRAVNIKA. Šele z
nastajanjem reaktivnih sprememb v
stenah žile pod vplivom, spočetka
bolj izraženi znaki obolenja: nekak
občutek teže; natezujoča, včasih
krčevita bolečina v globini pod in
nad kolenja, ki se včasih stopnjujejo
do občutka neznosne napetosti. Pri
takih primerih je hoja ovira. Koža je
nad vnetim predelom modrikasta in
natečena. Izrazito in vidno nabrek-
lost površinah dovodnic opazimo
navadno le v primerih, ko leži
trombotičen proces v višjih legah, v
zgornji tretjini nadkolenice ali pa še
višje. V globini podkolenske vdol-
bine ali pa na notranji strani
nadkolenja tipamo napeto mišičevje
in vrvičasto oblikovane' boleče za-
trdline obolelih dovodnic. Pri moč-
nejšem zapogibu stopala navzgor, se
pojavijo občutnejše bolečine v glo-
bini podkolenja.
TROMBOZA GLOBOKE NAD-
KOLENIČNE DOVODNICE SPA-
DA MED NAJPOGOSTEJŠE
VZROKE PLJUČNIH EMBOLIJ in
je njena posledica - skoraj vedno
takoimenovani pozni trombotični
sindrom.
UGOTOVITEV VNETJA GLO-
BOKIH ŽIL DOVODNIC NI VSE-
LEJ ENOSTAVNA IN LAHKA, je
pa zelo važna in pogosto usodnega
pomena. Zaradi razpoznave je po-
trebno pomisliti na vnetja različnih
živcev, mezgovnic, mišic, na motnje
lokalnega krvnega obtoka, okvare
globljih podkožnih plasti in podob-
no. Podrobna anamneza, posebno o
načinu pojavljanja bolečin, kot npr.
pojačane bolečine pri stanju in
opazno popuščanje istih pri dalje
trajajoči hojf, so značilni razpoznav-
ni znaki.
Zdravljenje vnetja in tromboze
globokih dovodnic v novejšem času
NE OPIRAMO V VSEH PRIMERIH
VEČ NA STROGO LEŽANJE.
Nasprotno, uvajamo sistematične
vaje v primerni hoji po predhodnem
smotrnem stezanju z elastičnimi
pripomočki. Medikamenti pyrazo-
lonske skupine in antikoagulantna
sredstva so, pravilno uporabljeni,
uspešni pripomočki zdravnikovih
ukrepov.
TROMBOZE IN VNETJA ŽIL
DOVODNIC LAHKO SEVEDA NA-
STAJAJO POVSOD IN V VSEH
ORGANIH. Vendar naj omenimo
posebej nekatera področja, kjer
nastajajo za življenje pomembnejša
obolenja. POSEBNO TEŽKA IN
NEVARNA SO VNETJA DOVOD-
NIC V MEDENIČNI VOTLINI
Tudi v veliki zgornji in spodnji žili
dovodnici, ki se iztekata neposredno
v srce, morejo nastati podobne
komplikacije. Znana so vnetja in
tromboze dovodnic na rastiščih
trebušnih organov predvsem čreves-
ja. Ta obolenja potekajo mnogo
težje in so nevarna, zelo težko jih je
razpoznati in zdravljenje . je zelo
zahtevno.
Konec
Kdaj nove pravilnike?
Pred časom smo poročali o delu
pri sistemizaciji delovnih mest v
Tovarni giinice in aluminija. Sedaj
so končana, vendar ne povsem, ker
je treba še urediti pravilnik o delitvi
osebnega dohodka, ki bi naj bil
sestavni del celotnega dela sistemi-
zacije. Seveda se je celotna zadeva
nekoliko zavlekla tako, da še vsa
dela okrog novega pravilnika niso
končana, čeprav bi že morala biti.
Nekako tako je stvar ocenil tudi
sindikat tovarne, ki je na svoji seji
predsedstva največ razpravljal prav o
teh problemih, saj se je smatralo, da
je po mnenju večine članov
kolektiva to trenutno najbolj pereče
vprašanje. Pri tem seveda ne smemo
prezreti proizvodnje in drugih
problemov, ki še vedno krepko
pritiskajo v tej delovni skupnosti. Po
precej živahni in zelo zanimivi ter
odločni razpravi, so člani predsed-
stva menili, da je potrebno zahtevati
od vseh odgovornih forumov ter od
organov samoupravljanja, da se
izdelava pravilnika o delitvi osebnih
dohodkov pospeši, in da se tudi
nekaj stori, saj je bilo že za vse
dovolj časa, le za pravilnik ne.
Sindikat se je tudi zelo odločno
zavzel za to, da v omenjenem
pravilniku v nobenem primeru ne bi
smelo biti sprejeto kakršnokoli
pavšalno ocenjevanje delovnih mest,
ker bi to v vsakem primeru bilo zelo
neodgovorno in seveda brez dvoma
tudi nepravično in nepravilno.
Zaradi tega je tudi boljše, da vse
pripravijo povsem, konkretng^ in
odkrito, pa naj nato o vsem
razpravlja in odloča kolektiv. Prav
tako je sindikat podjetja še
predlagal, da bi moral biti obračun
po novem pravilniku od 1. junija
1972 dalje, ne glede na to, kdaj bo
pravilnik gotov oz. sprejet. Precej se
je tudi govorilo o kvalifikacijskih
stopnjah ter tudi v tej smeri bilo
sprejetih nekaj priporočil in zahtev,
ki jih je treba obravnavati te'r v
sprejemljivi obliki sprejeti in po njih
delati.
M. F.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
,jj;pNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
STRAN g
pober den no lep pozdrofček fsen
bip'
progi lidje, zdaj pa mi je ze fsega
Jjosti. Saj vena vete zakaj sen tak
il,e vole. Skoro ali ne^a več dneva,
■ ne bi dež lija. Jas ah ne ven man
(tokšno srečo, da fsokokrot gdo
J, pišen toti rezervirani kot
itješki gasilci špricajo doj na toti
Mrešni svet. Edini hasek letošjega
ifovja je v ten, da se rtan po cestah
jh ne kadi no, da nan fejst glbaje
,(jo. Moja Mica je fsoki den v
jii no nan je ze tejko glboj
uišila, da mo jih lehko pozimi na
J mogoče kuharske načine jeli:
ičene, pohane, prožene no v zupi
jihane. Moja ta štora je glbojarka
j pet do glave. Gobe že v zemlo
idi no samo čoka, da malo zrosejo
I hajd v cekar. Še sreča, da je letos
jt bogata gobarska letina, saj
[gačik resen ne ven s čin no kak bi
fcko dočo pločali no se pozimi
[eiiveli. Letos smo z glbajami tejko
islužili, ke mo lehko dovek plocali
I še za kaj drugega de nan ostalo.
Letošjo dežovje pa hujdo hasne
udi cenan, ki rosejo kak glbaje po
leži. Saj vete kak poje tista pesen:
;ene grejo gor, štandart naš pa doj,
loče mini so, vrag uzel nas bo . . .
J tote naše cene so resen tak kak
ivečilni gumi, boj jih narpd žveče
10 preklija boj se razteguvlejo. Jas
len zodja leta štatistično ugotova,
iasmo potrošniki najmanj zaščitena
Jivjod, ki jo lehko na mile viže
itrelajo fsi ekonomski no neeko-
lomski faktori s hladnin no vročin
mijon. Čim nan ge kaj zaškriple —
!e sklenemo; Molo bomo povišali
cene! Fse to pa ma za posledico^ da
mo socialno diflerencirani drzav-
oni po fsen ten še boj socialno
azštelani no ogroženi.
Jas sen že ugotova, da se je moga
po zodjih podražitvah mesa en
določeni sloj socialno razštelanih
občonov - prekvalificirati med
rastlinojedce ali vegetarijance kak se
turni boj štrokovno no družbeno ter
lolitično determinirano pove. Ala
lak ven dobro tujke uporoblati. Pa
N si čen, če pa je pri nas tak, ke
'ajši malo kompliciramo kak pa bi
naravnoč rekli, da je belo - belo no
ctno - črno.
To pred por dnevi sen šteja v
Tedniki, da do dobili Ptujčani eno
nobl Mercatorovo štacuno, ki de ji
blagovnica Panonija ime. Šteja sen
tudi, da de mela tota nova štacuna
namesto šteng tekoče štenge, ki do
Udi gor pa doj vozile, da se ne bi
keri preveč zmontra. Saj rečen, to je
napredek na celi fronti, nigi pa
nesen šteja če do v toti novi štacuni
tudi peneze tolali.
Če smo glih že v Ptuju, te mi naj
še neše razloži kak bi lehko pešec
prek krez gaso priša, da ga ne bi
kokšni brenčedes ali pa drekave
povoza. Jas sen ba to en den v mesti
pa sen se postava pred tisto zebro,
ki ji prehod za pešce provijo. Pa
mislite, da je da keri avto prednost.
Kdo sen ba že na sredini tiste zebre,
te je privula en folksvagon, ki je
moga seveda zapremzati, da me ne
bi v večno pohrustaje sprava. Tak je
zaškripa z zobmi, se obrna prta
meni no se s prston po čeli potrka.
S ten mi je hteja pokozati, da sen
malo prismojeni. Jas sen stopa k
jemi no mo lepo reka: ,,Ja, tovariš,
gespod, saj vidin tan van fali kak ste
se s prston po glovi potrkali." Da bi
ga vi vidli kak je forbe stremena.
Grota je zeleni kak kuscar, ena
primadonaj ki je poleg njega v avti
sedela razšopirjena^ kak naš puron
gdo po dvoriši kočijo vozi — pa se
mi je zarežala v ksiht: ,.Pogledni si
ga kmeta zmešanega . ,." Jas sen ji
lepo z mirnimi žifci nazaj zabru-
sa . . .: ,,Vete gospa, kmet ma fso
pravico, da osla ali pa kravo nažene,
ce mo v karuzo silita . . Obema je
zaprlo sapo no sta se dale naprej
odpelala ,,
Tak vidite, drogi lidje pa smo se
po malo pogučali o fsokodnevnih
križih no dogodifščinah. Zaj pa vas
naj še povobin na našo vaško
veselico, ki mo ji priredili na našen
Suhen bregi v nedelo. Vobin vas od
bUzu no od daleč. Pridite z noži no
skrampi pa tudi šurc si prineste kjre
sebe, da te si lehko creva domu
nesli. No ne vstrašte se, saj nede tak
hujdo. Na naših veselicah se nič več
ne preteplemOj samo tu pa tan si
koksni kokotici v perje skočijo no
se malo skluvlejo. Te pa srečno.
Vaš Lujzek
ladijski program
NEDELJA, 6. AVGUSTA
4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila -
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Na
izletu; 5.45 EP; 6.00 Novice,
zanimivosti, šport; 6.30 EP; 6.50 Za
vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Današnji radijski in
TV spored; 8.05 Radijska igra za
otroke; 8.33 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Popevka poletja;
10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite,
tovariši . ,.; 10.25 Pesmi borbe in
dela; 10.45 — 13.00 Poslušalci česti-
tajo - vmes ob 11.00-11.20
Poročila; 12.00-12.10 Poročila;
13.00 Poročila; 13.15 Zabavna
glasbaj 13.30 Reportaža; 13.50 Z
domačim ansamblom; 14.00 Poroči-
la; 14.05 Z velikimi zabavnimi
orkestri; 14i30 Humoreska tedna;
14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05
Slovenska zemlja v pesmi in besedi;'
16.00 Radijska igra; 16.40 Vedri
ritmi; 17.00 Poročila; 17.05 Šport-
no popoldne; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Godala; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELOVNIK je zjutraj
naslednji spored: 4.30-8.00 Dobro
jutro; Poročila - vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Današnji radijski in TV spored;
7.45 EP.
PONEDELJEK, 7. AVGUSTA -
14.00 Poročila; 14.10 Ljudske
pesmi sveta; 14.30 Poslušalci česti-
tajo; J 4.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Mojstri lahke glasbe; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Heinz
Hoetter; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila;
18.15 Popevke in ritmi; 18.45
Kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z
ansamblom Vilija Petriča; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Operni koncert; 21.30 Tipke in
godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Zaplešite; 24.00
Poročila.
TOREK, 8. AVGUSTA - 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodije; 14.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo,
15.40 Noč na Kleku; 16.00
Vrtiljak; 16.00 Z orkestrom ra-
dia Beromuenster; 17.00 Poročila;
17.10 Simfonični koncert; 18.00
Poročila; 18.15 V torek nasvidenje;
18.45 S pevko Lidijo Kodrič; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka;
19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevjiik;
20.00 Prodajalna melodij; 20.30
Radijska igra; 21.47 Lahka glasba
22.00 Poročila; 22.15 Sjjopevkami
po svetu; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zlata
Pozavna Vinka Globokarja; 24.00
oročila.
- SREDA, 9. avgusta - 14.00
Poročila; 14.10 Skladatelji Glasbene
Matice in Novih Akordov: Anton
Medved; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital pianista Janka Šetin-
ca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z
orkestrom Montematti; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Glasbeno popotovanje;
18.00 Poročila; 18.15 Za vas; 18.45
Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Koncert Simfo-
ničnega orkestra RTV Ljubljana;
21.20 Lepe melodije; 22.00 Poroči-
la; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Pevci zabavne glasbe; 24.00 Poroči-
la.
ČETRTEK, 10. avgusta - 14.00
Poročila; 14.10 Iz mladih grl; 14.30
Z ansamblom Silva
Štingla; 14.45 Med šolo, družino in
delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Tenorist Albert Lance; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Arturo;
17.00 Poročila; 17.10 Po željah
poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15
Klavir v ritmu; 18.30 Kasetna
produkcija RTV Ljubljana; 18.45
Naš podlistek; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z
ansamblom Jožeta Privška; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Četrtkov večer; 21.00 Literarni
večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40
Od popevke do popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Iz opusa Arma Hačaturjana;
24.00 PorocUa.
PETEK, 11. avgusta - 14.00
Poročila; 14.10 Koncert za mladino;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP,
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lahka glasba;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom
Capitol Simphony; 17.00 Poročila;
17.10 Človek in zdravje; 17.20
Operni koncert; 18.00 Poročila;
18.15 Signali; 18.50 Z Ljubljanskim
jazz ansamblom; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila, 19.15 Z
ansamblom Henčka Burkata; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Narodne pesmi in plesi Vzhodne
Nemčije; 20.30 Top-pops; 21.15 O
morju in- pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Besede in zvold iz
logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23,15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 12. avgusta - 14.00
Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Glasba Bachovih
sinov; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z
orkestrom Mishel Piastro; 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino;
17.50 Z ansamblom Francija Puhar-
ja; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri;
1 8.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 20.00
V soboto zvečer; 21.20 Zabavna
radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20
Za naše izseljence; 23.00 Poročila;
23.05-01.00 V novi teden; 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. avgusta 1972
Ormož bo plesal 12. avgusta
v Ormožu so te dni pričeli z intenzivnimi pripravami na največji turistični dogodek vsakega leta,
to je ormoška poletna noč ali Ormož poje in pleše, kot seje te vrste prireditev imenovala lansko lefo.
Tudi letos bo prireditev na ormoškem kopališču v organizaciji SVL — samostojnega obrata
„Jeruzalem" Ormož. Prireditev bo v soboto 12. avgusta, pričela pa se bo popoldan ob 16. uri.
Lanskoletna prireditev te vrste je dokazala,^da so Ormožani sposobni organizatorji. Feliks
Stropnik, ki skupaj s sodelavci pripravlja vse potrebno za ormoško noč, nam je povedal, da bo letošnja
prireditev po kvaliteti presegla lansko. Med dmgim bodo prikazali modno revijo, ki jo bo pripravil
Potrošnik iz Murske Sobote. Za ples in zabavo bosta igrala dva ansambla. O podrobnostih programa
bomo še poročali.
Slika je bila posneta lansko leto tik pred prihodom gostov. Ormoško letno kopališče daje tudi v
tej „obleki" lepo podobo.	,	Foto: J. Rakuša
Ce dijak na rajžo gre ..
Nadaljevanje zli. strani.
leta, ki so bila težka, a vendar tako
kratka, lepa in nepozabna.
Dragi sošolci, ko danes zaključu-
jemo s potopisom in se ie zadnjič
poslavljamo od teh lepih spominov,
ne samo na šolo, ampak tudi na naš
poslednji skupni izlet, dovolite, da
vam vsem zaželim srečo na poti v
življenje, ki je pred nami. Iskreno
želim da bi v službah, ki si jih boste
izbrali, lahko s pridom uporabili vso
znanje, pridobljeno v šoli in pri
izvenšolskem delu v krožkih in
sekcijah. Upam, da bomo tudi v
naprej ostali tako dobri prijatelji,
kot doslej in da se bomo tudi po
dolgih letih radi spominjali šole,
svojih profesorjev, vseh, ki so z nami
premagovali lepe in težke trenutke
vsa ta kratka 4 leta.
Ob tej priložnosti se» v imenu
letošnjih maturantov še enkrat
zahvaljujem vsem ptujskim in
ormoškim podjetjem in obrtnikom,
ki so nam s svojimi prispevki
pomagali, da smo naš izlet izvedli
tako, kot smo .si ga zamislili. Z
razumevanjem so podprli naše
načrte. Še posebej lepa zahvala pa
velja našim pokroviteljem. Mladinski
knjigi iz Ljubljane, Intesu iz
Maribora in njegovi poslovni cenoti
Vinko Reš iz Ptuja.
In še nekaj besed vam, tovariši
profesorji. Kakor nam je bilo pred
štirimi leti hudo, ko smo v
negotovosti čakali na sprejemne
izpite, tako smo se sedaj ob koncu
šolanja težko ločili od zgradbe, v
kateri smo z vašo pomočjo prebili ta
brezskrbna leta. In sedaj smo spet
na razpotju. Poslavljamo se od šole,
poslavljamo se pa tudi od vas. Pa ne
za-vedno. Še se bomo srečavali,
ostali bomo prijatelji, ne več v stilu
profesor — dijak. Vedno vam bomo
hvaležni za vse, čeprav vam med
šolanjem morda nismo pokazali
prave pozornosti. Hvala vam še
enkrat za vse, kar ste nam dali in
dali ste nam veliko.
Spoštovani bralci, tudi mi se
poslavljamo. Našega izleta na
papirju je konec. Kakor je bilo
dolgih in pestrih 7 dni na
popotovanju, tako je tudi naš dijak
danes srečno prirajžal domov, v stari
Ptuj, revnejši za nekaj deset jurjev in
bogatejši za vse, kar je videl in
novega spoznal na poti. Zahvaljujem
se vam za pozornost, za konec pa
vam naj povem še to, da se je z
maturanti ekonomske šole po
Jugoslaviji potepala, jih fotografira-
la, vas pa s potopisom kratko ali pa
morda dolgočasila bivša maturant-
ka.
popravek
V 28. številki Tednika je v
oglasu otroškega vrtca Ptuj,
prišlo do manjše pomote.
Razpisano delovno mesto
velja za ekonoma-gospodaija
in ne gospodinje, kot smo
pomotoma zapisali.
Otroškemu vrtcu se opra-
vičujemo za nastalo nap^o.
Uredništvo
hov, hov ..
HOROSKOP
OVEN: Dolgoročno ljubezen ^ I
ložite za en tedem Ne veste, kj'
počeli s prostim časom. Simpatj
ki vas je tudi ljubila, poganja
službi gre gladko.
BIK: Dvipili si boste ugij
standard in družbeni položaj. Odd
cenite drugi spol po srcu, ne več
laseh, lepih nogah ali avtomobj
Sosed bo še nekaj časa osel.
DVOJČKA: Neverjetni opra«
zaradi ljubezni. Počastili vas bo(
vpričo nevoščljivcev. Po nedj
boste sproščeno ustvarjali, zaltj
vali in ljubili.
RAK: V službi boste urni i
vzdržljivi. Nekoga bo tiščalo
ljubosun\je, vi boste pa sprem
lagali. Imate naravnost umetnilj
roke za vse, kar je treba storiti t
hiši.
LEV: Brihtni ljudje ugotovijo, i
ste bili doslej zapostavljeni. Hiti
napredovanje, lep izlet, toplo obji
manje. Varčevanje za večji nakup
Sosed zdravi!
DEVICA: Velik denar pride, vt
kot polovica ga takoj odide. Velik
ljudi bo okrog vas. Sorodnik slabši
ga značaja se poboljša. Lepa ljubi
zen v troje!
TEHTNICA: Po plodnih dopo
dnevih opravki z otroki. V narr
veliko veselje in zanimanje i
črnolaso osebo. Ponarejeno prijatel
stvo in boljše zdravje.
ŠKORPIJON: Zaživeli boste bo
urejeno. Znanec toliko čveka
vaših napakah, da se ga končn
naveličate. Poučujete ljubko oseb
co in boste bogato nagrajeni.
STRELEC: Po neuspešnih dopo,
dnevih boste doma koristni. Sesis
nek bp preložen, izlet v nedeljo h
drugačen in bolj zabaven. Rjavi lasj
na pohodu!
KOZOROG: Sorodnik ozdrav
Slišite dvoje zagotovil, ki pa nist
dosti prida. Določeni ste za napti
dovanje. Obveznost do sorodnic
izpolnite. Ljubili boste lepo.
VODNAR: Oseba, ki vas im
rada, bo kazala ljubosumje. Kesalii
boste, ko boste srečali tisto, kij
sedaj lepša. Pohvala v kolektivi
Dvakrat boste zaspani.
RIBI: Odlično smuknete s polož
ja, kjer bi vas radi izkoristili i
zastonjkarsko delo. Črni so vai
zvesti. V ponedeljek boste nek
vprašali in dobili.
Po sklepu sestanka zbora delovne skupnosti,
dne 28. 7. 1972
RAZPISUJE
osnovna šola bratov Štrafelov Markovci pri Pfuju
naslednji delovni mesti za nedoločen čas:
1 UCITELJA^ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS -
PRU — samsko stanovanje
1 SOCIALNEGA DELAVCA -
VŠ za socialne delavce — soba
Nastop službe: 1. 9. 1972.
Osebni prejemki po samoupravnem spoirazumu.
Prijavo z življenjepisom in dokazili o izobrazbi
pošljite do vključno 14. 8. 1972.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. '
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk
Maribor, Svetozarevska ulica 14.