DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
f^J^__CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 26TTI, 1937__LETO XL — VOL. XL.
froblem brezposelnosti bo tudi v lelu 1937 ALc>nJnA cf«ni« m-n«]«ipnnn 1-7 mncto Delavski spori med American Federation največji problem za predsednika Roosevella l/UbCUIIU MdllJC pi UgldMHlU. 1L IlICMd of labor in Lewisoyo organizacijo
ir "'ngton, 25. januarja, il j a na vojno, in kakšno ulo£o bo I • '1L o^lii^ 9AA AAA	spravili Roosevella v neprijeten p<
Vn^S.hin«ton. januarja. 1 lja na vojno, in kakšno ulogo bo asaJte danes kogar koli iz- j Amerika pri tem igrala, o tem
d ameriških inteligentov, pa b m bo »dgovoril, da je problem ®2Poselno,ti še vedno nt. j večji med vseh problemov. Sleh
erni državljan, ki se zani-javna vprašanja, trdi, da
se razpravlja že danes na stoterih setankih.
Tretji važni problem, pred katerim stoji Roosevelt je sprememba in izboljšanje postav, ki se tiče starostne pokojnine in brezposelne zavarovalnine.
Poleg tega je še kakih 40 drugih problemov, katerim bo moral predsednik posvetiti vso svojo pozornost, da bo storil vsaj pol onega, o čemur se je govorilo tekom predsedniške kampanje, Predvsem je pa najbolj važen problem brezposelnosti, za njim pride problem nevtralnosti in evropske vojne, in končno reforme zr>ano, da se Evropa priprav-1 v postavah za socialno sigurnost
' ® mora pred vsem rešiti pro-brezposelnosti, časopisje
Dr hi"	bo P°svečalo temu
k0° mu največ pozornosti, ka-1 tudi kongres in državne po-stavodaje.
Talen-
za problemom brezpo-
Vlada v Zedinjenih drža-
največ zanimanja glede po-
'. av nevtralnosti. Amerikancem Je
Louisville selijo 300,000 prebivalcev
Louisville, Kentucky, 25. ja- zvezne čete v enako službo je bi-.Skozi bogato centralno Ameriko inuarja. Governer A. B. Chand- 'lo leta 1919 tekom jeklarskega I drvi in šumi nezaslišana povo
lewisovo organizacijo so spravili Roosevella v neprijeten položaj
ler je proglasil nad poplavljenim	štrajka v Gary, Ind. mestom Louisville obsedno sta- Zvezno vojaštvo dospe na lice
nje z namenom, da se laglje lah-	mesta v svojih lastnih trukih in
ko bori proti kugi, paniki in	se pričakuje vojaštvo danes po
poziv za spravo v avtnem štrajku
]av^kashin^on, 25. januarja. De-2ria ,a tajnica zvezne vlade na-Hov •C'a Je včeraj razposlala k0 ^oziv 7-a sestanek zastopnikom neral Motors in zastopnice/ n"'je avtomobilskih delav-ral m Si So vsi lastniki Gene"
nil. °tors pretekli teden zavr-8tra.-,V'V|'dko novo pogajanje s Pusti' dckler slednji ne za-kjerJo k°mpanijskih delavnic, Šira|.,Ke ^nahajajo na "sedečem ftica Cj*' 1)a Pravi delavska taj-b' , l)revladuje možn6st, da tors 0 zastopniki General Moki.	2 unijskimi zastopni-Genei,,edtem se pa pripravlja odpr a' Motors korporacija, da se arne v onih krajih, kjer
W V6Čina del,avcev' ki bi
izjavjje V istem času se je ftik ^0rner Martin, predsed-avtomobilskih delav-°č> da mu je dobro zna-Vf^ji 1 Se sleherni delavec rad ji, u!la delo, toda ne pod pogo-tootorfe Želi diktirati General ti gtraju G!ede "godrnjanja proda	se je izjavil Martin, kortlparia^a večinoma iz vrst Uskih privržencev.
c6v, »»o.
Veteran umrl
Sitiovj Zavod A- Grdina in Utritl 12naznanja, da je teran, ^.mund Wood, vojni ve-^Plo'vec Je bil ameriški zračni j ,v svetovni vojni. Po-viUe, j, oil rojen v Phoenix-L star je bil 47 let, %k0' P
Pod
cerk,
°8reb
se vrsi v
ško-
ev v sredo ob 9. uri A. Grdina in
sin0Vrdstv°*
iz leta 1925
Juirali' I V* dekleta, ki so gra-Vida, So etu 1925 iz šole sv, 2berej0 ;judno prošeni, da se v^k, 28V šolski dvorani v če-cer> ' - Januarja ob 7.30 zve-^ad
Ohio dobila nad $90,000,-000 od zvezne vlade
Columbus, Ohio, 25. januarja. Zvezna vlada je potom PWA del tekom zadnjih treh let potrošila v državi Ohio nič manj kot $91,-500,000 za javna dela. Ker je šlo cd tega denarja samo 20 odstotkov za material, vse drugo pa direktno delavcem, je lahko misliti, koliko so delavci v državi Ohio profitirali od R o o s e veltovega programa. Najmanjši projekt, ki ga je PWA organizacija izvršila v Ohio, je bila zgradnja mestne hiše v BolliVar, Ohio, ki je veljala $6,000.00, dočim je bil največji projekt napeljava kanalov v ClevelandU, kar je in kar bo veljalo $14,000,000. Ta projekt še ni gotov. Poleg gorej omenjene svote so razne mestne, vaške in okrajne vlade prispevala $40,000,000 k javnim delom na prizadevanje predsednika Roosevelta. V omenjenih svotah pa ni zapopaden denar, ki ga je potrošila CWA uprava v ' Ohio niti svote, potrošene po WPA upravi. Najmanj 160,000 delavcev, ki sicer ne bi imelo nobenega dela, je bilo zaposlenih pri teh vladnih delih.
-o-
Prijeti roparji
Pretekli petek so štirje roparji v Clevelandu odnesli iz pisarne Morgan Linen Service $2;000 v gotovini. Denar je bil namenjen za izplačilo delavcem. Toda to pot je bik policija hitro na delu. že v nedeljo so prijeli vse štiri roparje, ki pridejo te dni na sodnijo. So sami zakrknjeni stari lopovi.
Ponovitev igre
V nedeljo je vprizoril sveto-vidski oder silno smešno burko "Jezični dohtar." Ker jih je ostalo vsled slabega vremena v nedeljo več doma, so prosili, da bi se igro ponovilo. Ustreglo se
stradanju, ki je nastalo med prebivalstvom.
Governer Chandler je naprosil zvezno vlado, da odpošlje zvezne čete v Louisville in vojni tajnik je njegovo zahtevo odobril. Governer je zahteval od Roosevelta tudi vojaškega governer ja za Louisville, ki naj prevzame popolno kontrolo nad mestom, iz katerega selijo sedaj vse ljudi v višje ležeče kraje.
Mesto Louisville šteje 335,000 ljudi. Dve tretini teh bodo morali preseliti drugam in to je ogromno delo. Včeraj je padal močan dež, kateremu se je pozneje pridružila še sodra. Voda neprestano narašča in je ni mogoče več kontrolirati.
Reka je sedaj 56 čevljev visoka. Najvišja kdaj v zgodovini je bila v letu 1884, ko je narast-la na 46 čevljev in je bilo vse mesto prepljavljeno.
Medtem pa je že dobil zvezni general v Fort Benjamin Harrison povelje, da pošlje pet kom-panij zveznih vojakov v Louisville. To je 600 mož, kar bo zadostovalo za prvo nujnost.
Vojaki imajo povelje, da sodelujejo s civilnimi oblastmi v mestu, da skrbijo za red in pomagajo tisočerim beguncem. Zadnjič, ko so bile poklicane
poldne. Governer Chandler je včeraj izjavil, da ustava države Kentucky ne dovoljuje obsednega stanja, toda on ga je vseeno razglasil, ker sicer rešilno moštvo ne bi moglo delovati.
V državi Ohio je položaj ne-izpremenjen. Najhuje je prizadeto mesto Cincinnati in Portsmouth. Tudi v Cincinnatiju so razglasili nekako obsedno stanje. Reka Ohio počasi še vedno narašča.	*
Washington, 25. januarja. — Predsednik Roosevelt je odredil, da pet mogočnih zveznih uradov gre do skrajnosti, da pomaga ljudem, ki trpijo vsled poplave v desetih ameriških državah. Odredbe predsednika so skoro enake vojnim -odredbam.
Načelnike dotičnih zveznih uradov je predsednik Roosevelt poklical k sebi k nujni konferenci v Beli hiši, kjer so dobili' direktno od predsednika navodila, kaj in kako morajo pomagati nesrečnim ljudenjL
Predsednik je naročil vojaškim in mornariškim oblastem, ladalje obrežni straži, admini-
Washington, 25. januarja. — Predsednik Roose\^lt se čuti nemirnega, ker so se unijski
denj, kot je ni še zabeležila ame- delavci v Zed- državah sPrli med riška zgodovina. Vsepovsod se sebo-'- Committee for Industrial boje, da najhujše šele pride. j Organization in American Fe-Nad pol milijona je ljudi, ' deration of Labor sta si v laseh so bili prisiljeni pobegniti iz in skušata Potegniti tudi pred-svojih domov, kjer so izgubili:senika v ta boj. vse, kar so imeli, denar, obleko,] John Lewis, ki načeljuje C. I. pohištvo. Najbolj zločesta je o. organizaciji, skuša organizi-Ohio River, ki je preplavila in rati delavce v masne skupine, opustošila bogato dolino, od ko-1 kar je proti načelom American der so navadno prihajali naj-. Federation of Labor. Lewis boljši ameriški pridelki.	| podpira sedanji štrajk avtomo-
Governer države Kentucky je} bilskih delavcev, dočim A. F. of včeraj izjavil, da ne more več L. zahteva takojšnjo produkcijo, obvladati položaja. Na razpo- ^ , , , , . lago ima premalo čet narodne Roosevelt gleda od strani m
garde, da pomaga 330,000 be-j ze.Parkrat -|e ,ZJavl1' da »e.bo guncem in sirotam, ki so bežali'Prišl° ničesar dobre^a 12 de-1st"
pred poplavo. Naprosil je zvezno vlado za zvezno vojaštvo.
V Porthsmouth, O., je dobila policija in vojaštvo ukaz, da streljajo na vsakogar, kogar dobijo pri ropanju trgovin. Zločinci, ki izkoriščajo katastrofo, so na delu, da kradejo v zapuščenih trgovinah.
Columbus, Ohio, 25. januarja. Governer države Ohio Davey je sklical izredno zborovanje državne postavodaje, da odredi vse potrebno, da se pomaga siromakom, ki trpijo radi povod-nji.
Obenem apelira na pomoč
?traciji javnih del in vodstvi, državljane. Roosevelt je' zapro-
?ozdne armade, da imajo svoje urade odprte 24 ur vsak dan in da sodelujejo z uradniki Rdečega križa.
Louisville, Ky., 25. januarja.
sil, da se prispeva takoj dva milijona dolarjev. 2000 narodnih miličnikov je bilo že poslanih v prizadete kraje, da pomagajo ljudstvu.
župan Burton na delu	Nov odbor	Nov councilman
Malo časa bo imel župan Bur-j Collinwoodsko okrožje Jugo-j Sinoči je mestna zbornica iz ton v Clevelandu za javne posle,)slov. kulturnega vrta je izvolilo volila naslednika demokratične-
kajti bliža ^e zopet leto za ponovno izvolitev. Burton, ki je sicer republikanec, nima dosti podpore od rednih republikancev, ki mu nasprotujejo, ker jim ni dal toliko mestnih del kot so pričakovali. Burtonu to sicer ni bilo mogoče, toda vseeno mu zamerijo. Zato je pa te dni ustvaril samostojno in neodvisno po-itično organizacijo, ki naj mu preskrbi potrebne glasove za ponovno izvolitev. Enako skrbno
sledeči odbor: častni predsed-' mu councilmanu Artlu, ki je bil nik Msgr. R, Rev. Hribar, pred-1 imenovan za sodnika. Izvoljen sednik Lawrence Leskovec, pod- 'je bil republikanec James Hudec, predsednica Mrs. Margaret Ko- j in to radi izdaje v demokratskih govšek, tajnik. Louis Šimenc, I vrstah. Za Hudeca je glasovalo blagajničarka Mrs. Jennie Pust,1 solidno 14 republikancev in en
va, ko si delavci sami medseboj no nasprotujejo. Ako delavci
sami ne vedo, kako in kaj, bo Roosevelt držal roke proč.
Ako bi Roosevelt sedaj posredoval v industrijskem sporu, bi se smatralo, da stoji na strani Lewisa, kar bi izzvalo oster odpor od strani American Federation of Labor in vseli industrijskih krogov.
Roosevelt se nahaja v najbolj delikatnem položaju v trenutku, ko je nastopil drugi termin predsedništva.
Neki visoki vladni uradnik se je izjavil ^čeraj: "Predsednik je dovolj pojasnil svoje stališče: on je za kolektivno pogajanje, za minimalne plače in maksimalne ure. To je dokazal z N. R. A. Ako pa delavci sami netijo prepir med seboj, tedaj pa predsednik ne more posredovati."
POmena i!Va je Zel° važnega bo in igra se ponovi v sredo 27 S°tov0 Vo„ 86 pričakuje Prav, januarja ob osmih zvečer na
1925. Vse &raduante iz leta
CS Tekaučiča
Je Ut^, dward Tekaučiča, ki •si) [z Zadnjo soboto, se bo vr-dina ?rebne£a zavoda A. Gr-Sfr. "j^novi v četrtek zjutraj.
MarCV* bo brala v cerkvi
Ave. in neb°vzete na Holmes ket i. , v cerkvi sv. Kristine
Je bilo
Prvotno naznanjeno.
Ta Španska šola
a ,teden bo 'IJans na 55.
rr -
^žavih, , . 0 samo en Pouk v nslu šoli v javni knjiž-
ici
ouk se	inSt- Clair Ave.
den samoVlS1vta in Prihodnji te-2večer J."'
te. ^ Je čas, da se vpiše-
odru v novi šoli sv. Vida. Ne zamudite videti te igre, ob kateri se boste nasmejali do solz.
Slovenski graduant
Sporoča se nam, da bo danes graduiral na John Marshall višji šoli mladi Mr. Frank Kožuh 12221 Lena Ave. Star je šele 17 let. Poleg dobrega znanja v šoli je Frankie tudi izvrsten ig ralec na piano harmoniko, če stitke njemu in staršem!
Prevzel trgovino
Mr. Joseph Kuhar nam sporoča, da je prevzel grocerijo in mesnico katero je dosed,aj vodil Ludvik Mandel na 15611-15 Waterloo Rd. Rojakim podjetje toplo priporočamo.
zapisnikar John Trček. Nadzorniki: Anton šircel, John Pe-zdirc in Mrs. Ella Starin.
Donahey predsednik
Victor Donahey, ki nosi priimek "stražni pes javnega de-
demokrat, councilman Reed, za
Delavska postava
New York, 25. januarja. Skupina prominentnih ameriških odvetnikov, ki so temeljito študirali ameriško ustavo, je pravkar predložila kongresu načrt nove postave glede moči in pravice kongresa, ki naj naredi potrebne postave glede zmanjšanja delovnih ur in glede minimalnih plač. Najvišja sodnija je dosedaj zanikala, da bi imel kongres pravico delati postave tozadevno, in odvetniki, ki,so prijatelji delavcev, so naredili načrt za novo postavo. Načrt je baje narejen tako, da če bo sprejet kot postava, ga najvišja sodnija ne bo mogla zavreči.
-o-
Pokojna Mariva Lenarčič
Kot smo na kratko poročali včeraj je preminila na svojem domu na 1004 E. 64th St., Mrs. Marija Lenarčič, rojena Marolt, doma iz Bevk pri Vrhniki, p. d. Dežerjeva. Stara je bila 66 let, blaga in verna družinska mati in žena. Podlegla je pljučnici v nedeljo popoldne. Tu zapu-
. t r i, * i -, a 'šča soproga Franka, doma iz demokrata Voldricha pa 14 de-,*5^
, . ,, . *.	• stare Vrhnike, enega brata za-
mokratov. Vsi nasi councilmani
so glasovali za regularnega demokrata Voldricha.
Za stavkarje
kot Burton se pripravljajo tudi narja v državi Ohio," in ki je bil j Vsi slovenski farmarji, ki bi
trikrat izvoljen governerjem dr- želeli darovati kaj pridelkov v žave Ohio in je sedaj zvezni se- jestvinah ali poljskih pridel-nator v Washingtonu, namera- kih za štrajkarje pri Fisher va kandidirati za predsednika v Body vi Clevelandu, so prošeni, letu 1940 na demokratskem ti- da pustijo svoje darove pri
demokrati, da poženejo iz mestne hiše župana, ki je pred izvo-itvijo pridigal, da je "neodvisen kandidat." Letošnje županske volitve v Clevelandu obetajo biti zelo zanimive.
Mesarske trgovine
Unija uslužbencev v mesarskih trgovinah zahteva, da se zaprejo v bodoče vse mesnice v Clevelandu ob 6. uri zvečer. Uslužbenci se pritožujejo, da morajo mnogokrat delati do 10. ali celo do 11. ure zvečer. Kakor hitro bo 75 odstotkov lastnikov mesnic podpisalo tozadevno pogodbo, se bodo začele mesnice zapirati ob 6. uri zvečer ob sobotah. Gospodinje naj torej pazijo, da ne bodo ob nedeljah družine brez mesa. Vsaka ima dovolj časa preko dneva, da nakupi potrebno blago za nedeljo. Zaroka Mr. in Mrs. A. Kikly, 1177 E. 60th St., naznanjata zaroko svoje hčerke Ane z Mr. Wm. Steklasa, sinom poznane družine Mr. in Mrs. Steklasa iz 1114 E. 64th St. Naše iskrene čestitke!
pušča v Kansasu, ki je poročen s sestro Mr". Lenarčiča. Brat Mihael se nahaja v stari domovini. Poleg soproga zapušča tri sinove, Franka, Edwarda in Stan ley a, ter hčere Jennie, poročeno z dr. Louis Starcem in
Boljševiki dolžijo boljše-vike izdaje
Moskva, 25. januarja. Sodnij-ska obravnava sovjetske sodnije, ki se je pričela pred nekaj dnevi in ki se vrši v nekdanji cesarski plesni dvorani, se še nadaljuje, 17 bivših boljševiških mogotcev se nahaja pred boljševiškimi sodniki, ki so obdolžili obtožence, tla so hoteli uničiti sovjetsko Rusijo in sami postati diktatorji. Baje so priznani boljševiki kot so Sokolnikov, Radek, Trotzky in drugi anarhisti, hoteli vpeljati v Rusiji zopet "kapitalistični sistem vlade." Sovjetska vlada očita Trotzkyu in njegovim ka~ meradom, da so nameravali izročiti Ukrajino Nemčiji, Amur provinco Japonski, in balkanske države pa naj bi zasedla Nemčija. Da, očita se Trotzkyu, Ra-deku in Sokolnikovemu, da če bi Zedinjene države začele z vojno z Japonsko, da bi pomagali Japonski proti Zedinjenim državam. Pristaši Trotzkya, Radeka in Sokolnikovega so vprizarjali v Rusiji sabotažo proti vladi, povzročili so železniške in rudniške nesreče. Skoro gotovo je, da bodo vsi obtoženci v nekaj dneh obsojeni v smrt.
—-o-—
Hčerka dospela
Tetica štorklja se je oglasila pri družini Mr in Mrs. Richard roceno z ux	- Gordon in je pustila zalo hčerko,
Annie, poročena z Mr. Hamdto-	rojstvu 9 fun-
Ranjka je bila clamca ^	p Mati in dete se
nom.
društva Srca Marije (staro) in
ketu.
Oproščeni igralci
Mestni sodnik Petrash je odločil, da igralci na karte, katere je policija zadnji teden aretirala, nikakor niso krivi tega ali onega zločina. Enajst "špilav-cev" je bilo aretiranih, ko so igrali karte v raznih gostilnah in brivnicah. Policija naj se briga za zločince, je dejal sodnik Petrash, ne pa za priproste ljudi, ki ob prostem času igrajo karte za zabavo.
V bolnici
Mrs. Josephine Kramaršič, 7612 Lockyear Ave., se nahaja v Emergency bolnici na 55. cesti. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Seja skupnih društev
Seja skupnih društev fare sv. Vida se vrši v sredo 27. januarja. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeležijo.
Victor Wood, 14612 Westropp Ave. Vsi darovi bodo hvaležno sprejeti.
Kompanija pripravljena
The East Ohio Gas Co., ki preskrbuje Cleveland z naravnim plinom, je izjavila, da je pripravljena pogajati se z mestnimi oblastmi v svrho znižanja cen naravnemu plinu. Pričakuje se, da se bodo pogajanja v najkrajšem času začela. Sedaj dobiva plinska družba povprečno 58 centov za 1,000 kubičnih čevljev plina. Nova cena bo najbrž sa
Oltarnega društva fare sv. da. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne. Pogreb vodi pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi. Naj bo ranjki materi ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje izrekamo vsem prizadetim sorodnikom.
mo 48 centov za isto količino.
Sodnik Lausche
Operacijo je sodnik Frank J. Lausche srečno prestal, le slab je še nekoliko. Zdravniki ne pustijo nikogar k njemu.
Pozdrav iz Jolieta
Iskrene pozdrave pošilja iz Jolieta Clevelandčanom Mrs. Mary Hochevar.
K molitvi
Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo nocoj večer k molitvi za umrlo sestro Mary Lenarčič, 1004 E. 64th St. Ravno tako naj se udeležijo tudi pogreba v četrtek zjutraj.
Zadušnica
V sredo se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj sv. maša za pokojnim John Maroltom. Prijatelji ranjkega naj se udeležijo.
* Francija namerava odpreti svoje kolonije židovskim izgnancem iz Nemčije.
Vi nahajata v Lakeside bolnici. " Mlada mati je hčerka Mr. in Mrs. Jože Laušin iz 6218 St. Clair Ave.
Gasolin eksplodiral
V Ulrichsville, Ohio, je včeraj eksplodiral gasolin, last Standard Oil Co., v vrednosti $25,-000. Za en čas je grozilo, da bo pogorelo vse mesto, toda so ogli jegasci v mestu in iz bližnjih mest ogenj omejili.
Za kulturni vrt
Za Kulturni vrt so prispevali: Mr. Mike Sopar $3.00, Mr. Fr. Videnšek $3.00, Mr. Louis Za-krajšek $1.00. Vsem darovalcem iskrena hvala. Vabi se vse občinstvo, da prispeva po svojih najboljših močeh!
Za poplavljence Državne oblasti so potom Rdečega križa naprosile Cleveland-čane, da prispevajo najmanj $48,000 za pomoč poplavljencem v državi Ohio.
I
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 26TH, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
6117 St. Olalr Ave.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6,50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post; Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879,
No. 21, TuevS., Jau. 26, 1937
BESEDA IZ NARODA
Še enkrat: kam bo šel denar ?!
Vprašujemo danes sicer dobromisleče socialistične ko-lektorje po Clevelandu in po ostalih slovenskih ameriških naselbinah, kam nameravajo poslati denar, nabran za španske socialiste in komunite?
Vsak, ki se zanima za poslovanje v kongresu Zedinje-nih držav, je gotovo čital, da je kongres na zahtevo predsednika Roosevelta sprejel postavo, ki pravi, da morajo biti Zedinjene države absolutno nevtralne, kar se tiče civilne vojne v Španiji.
Seveda, svoboda časopisja še vedno prevladuje v Zedi-njenih državah, in ta ali oni časopis lahko piše v korist nacionalistov ali socialistov v Španiji. Toda materialno in dejansko podpirati ene kot druge je danes proti postavi Zedi-njenih držav.
V takem položaju se čudimo in lahko vprašamo kolek-torje denarja za španske socialiste in komuniste, kako in komu bodo poslali denar, ki so ga nabrali pod raznimi pretvezami? Kdo bo dobil denar, koliko se ga bo poslalo, in kdo bo podpisal prejem denarja? Vojna sreča v strašni španski civilni vojni se danes lahko tako ali tako obrne, in dočim so že same evropske države odtegnile svoje roke proč od nacionalistov in socialistov, pa se naš narod še vedno blufa v Ameriki, naj prispeva za—pobijanje ljudi v Evropi!
To je nekaj nezaslišanega! Precej onih socialističnih kolektorjev, ki pobirajo denar od lahkovernega naroda, je živelo dolgo časa, in deloma Ser živi na ameriškem relifu, in to jih ne briga, da izvabljajo denar iz žepov našega delavstva in ga nameravajo poslati za kanone in strojne puške, za nadaljno pobijanje delavskih ljudi!
To je enak škandal, katerega so vprizorili socialisti med našim narodom v Ameriki tekom svetovne vojne. Tedaj so namreč nabrali $100,000, ko so ljudi blufali, da bodo ustanovili jugoslovansko republiko. Glavni vodja tega je bil Etbin Kristan, ki je dobil $15,000 iz tega sklada, potem pa je socialistom pokazal fige in se poklonil jugoslovanskemu kralju ter bil imenovan za kraljevega komisarja v New Yorku.
Ostalo nabrano vsoto je dobil v največjem deležu "Pro-letarec," ki še danes uživa dividende zapeljanih rojakov tozadevno. In nekaj podobnega se bo zgodilo tudi s Cankarjevim glasnikom in enako s kolekto za španske komuniste!
Mi nismo prijatelji španskih socialistov in komunistov, toda na drugi strani pa nismo nikdar začeli kolektati za španske nacionaliste! Naj imajo svoj boj v Španiji, dokler se vsi skupaj ne bodo streznili.
Smo pa, kot voditelji ameriškega državljanstva v,Ameriki, prijatelji naših lastnih ljudi, naših lastnih rojakov, ki potrebujejo pomoči ob času štrajka in drugih nezgod. Za te bi se moralo v prvi vrsti kolektati in skrbeti za nje, ker smo bratje v soseščini in poznamo eden druzega težave in grenkosti.
Prenehajte s kolektanu za španske socialiste in komuniste, kajti nihče ne ve, kam bo šel denar. Poženite kolek-torje do štrajkovnega odbora ali k dobrodelnim organizacijam, ki skrbijo za naše brezposelne. Med 50,000 Slovenci v Clevelandu jih imamo par tisoč, zlasti starcev, ki so v prvi vrsti potrebni naše podpore.
Kongres Zedinjenih držav je na zahtevo predsednika Roosevelta sprejel postavo, da se Zedinjene države ne smejo v nobenem oziru, kar se, tiče materialne pomoči Španiji, vtikati v španske zadeve. Mi pričakujemo in smo prepričani, da bodo naši ljudje, kot ameriški državljani, in tudi oni, ki še niso, pa mislijo postati, raje sledili predsedniku in kongresu kot pa socialističnim agitatorjem.
Kdorkoli more kaj prispevati, naj prispeva za 2,000 slovenskih štrajkarjev v Clevelandu in za ostale potrebne družine. Kdor pa misli, da je bolj koristno streljati delavce na Španski fronti, naj nosi v socialistično blagajno. Jasna pamet vsakogar uči, da skrbimo najprvo za sebe doma in za naše potrebne ssoede.
Kadar bomo preveč siti in ko bomo vsi delali in zaslužili dovolj, tedaj bomo tudi pametni dovolj, da bomo razumeli, da nismo zaslužili denarja s topovi in- ubijanjem, pač pa z bratsko medsebojno pomočjo, delavsko zavednostjo in medsebojnim sporazumom.
Delniška seja SNI) na St. Clair Ave. je odglasovala, da bo tajnik SNI) tudi tajnik Kluba društev SNI). Vsekakor je to zelo važna odločitev.
nt	*	*
Zelo pomembno je tudi tc, da je bil predsednik delniške »seje SNI) Louis Zorko. Znano nam ni, če ima več kot eno delnico.
s;«	>;<
Gorje Evropi, če zmagajo španski socialisti! Pa tudi gorje Ameriki, če socialisti in komunisti kdaj dobijo tukaj moč v roke. Pa saj bi bilo morda nazadnje tudi to dobro, bi vsaj nekateri socialisti enkrat morali prijeti za delo. To bi jamrali in si želeli zlate svobode nazaj, ko so živeli na koži drugih!
Res zabavna igra
V nedeljo smo jo videli, imenuje se "Jezični dohtar." Igro je podal svetoviski oder na lepem odru v šolski dvorani, pod režijo Rev. M. Jagra, Kjer vodi Režijo Rev, Jager, je vselej res užitek. pa bodisi, da je narodna igra, drama ali pa burka, kakršna je bila v nedeljo. Tako kot v nedeljo, se pa še zlepa nisem nasmejal, pa ne samo jaz, ampak vsi, ki so bili pri igri. Igrali so naši ta mladi, sami tukaj rejeni, ki so pokazali, da slovenska dramatika še ne bo umrla. Pokazali so, da bo naša mladina nadaljevala to, kar so pričeli sta-rejši, ki so prišli iz stare domovine. Pravim, samo tukaj rojeni so igrali. Danijel Pustotnik je jgral jezičnega dohtar j a, katerega kretnje kot govorica je bila povsem na mestu ter je pokazal, da bo še imeniten igralec. Isto-takc je dobro igrala gdč. Mary Modic v vlogi dohtarjeve soproge. Mary, le še kaj večkrat se pokaži na odru. Zelo všeč mi je bil prefrigani ovčar, katerega je igral Lawrence Ogrinc. Kar se pa tiče Jakoba žigona, ki je zdaj menda starosta med mladimi igralci Svetovidskega odra, se pa itak ve, da je Jaka dober igralec in je prav dobro igral suknarja, katerega sta imenitno ociganila, najprvo jezični dohtar, potem pa še ovčar. Ampak pripomniti je pa treba to, da suknar je hotel cciganiti pa dohtarja, vsaj namen je imel, pa ga je dohtar prehitel. Navsezadnje, je pa ovčar vse ugnal v kozji rog, dohtarja in suknarja, slednji mu je kratil pravice pri plači in jedi. Tako se nam potem ni nič smilil ccigi njeni suknar in zelo modro je pa razsodil podnik, katerega je igral Ernest ■ Ogrinc, ter je oprostil navihanega ovčarja, ki je kradel ovce in meso prodajal mesarju, da si na ta način vsaj delno vzame odškodnino za svoje delo, ker mu gospodar ni dal, kar mu je šlo.
Igra je bila, kot sem rekel, skozi in -kozi polna zares zdravega humorja in je prav žiherj ;hil vsem, ki so. jo zamudili, pač največ radi slabega vremena, želeti bi bilo. vsaj moje mnenje je, da naj bi se to igro še ponovilo in jaz sem bil tega mnenja precej, da naj svetovidski oder to igro prav gotovo še vprizori. No in zdaj sem čul, da se jo ponovi in sicer že to sredo. Prav uko tako, če jo ponovijo in ako jo ponovijo pridite na igro, je nabavna, poučna, predvsem pa •"mesna, kakršnih ste še malo videli. Farani sv. Vida, pridite k tej igri, pa boste napravili sebi dobro, ko si boste privoščili nekaj prav predpustnega razvedrila, a kar je važno, pomagali boste župniji s tem, zlasti pa boste dali poguma mladim igralcem, ki so tako izborilo igrali in cJajte jim poguma, da bodo s tem tudi nadaljevali. Vaša dolžnost je, da jim daste pobude s polno zasedeno dvorano.
Kolikokrat naši ljudje farani tako delajo štafažo nasprotnikom s tem, da se udeleže raznih iger, ki niso tako dobro igrane, ampak so naravnost protiverske, kot je bila zadnja igra v S. N. domu, kjer so se takorekoč norca brili iz duhovnika, ter smešili to, kar je cilj katoliškega kri-stijana: nebesa. To, kar so pokazali v tisti igri "Janez hoče v nebesa," so podali jako plehak humor, da se pač udari po tem, kar je kristijanu svetega, to je srečno posmrtno življenje. To ni zabava, ampak napad na to, kar je kristijanu sveto.
Zatoraj farani sv. Vida, ker se igro o jezičnem dohtar ju res še vprizori in to v sredo večer 27. jan., pridite, ne bo Vam žal. Za tiste male cente boste dobili cel kos zdrave, prav predpustne zabave in igra je. vredna, da si jo ogledate, kot sem si jo ogledal
jaz. Rev. Jagru ter igralcem pa kličem: le tako naprej!
Jože Grdina.
--o-
Letno zborovanje delničarjev
Letno zborovanje delničarjev Slovenskega narodnega doma na 80. cesti se je vršilo v nedeljo 17. januarja in sicer se je vršilo v pravi bratski slogi in vzajemnosti. Udeležba od strani delničarjev se pa ne more pohvaliti, ker je bila pičla.
Napredek podjetja je nepričakovano zadovoljiv. Naj bo na tem mestu izrečena zahvala vsem, kateri so v preteklem letu obiskovali te prostore in s tem pomagali k napredku. Vodstvo SNI) se vam priporoča še v bodoče.
Izvolitev direktorija je ,'za to poslovno leto kot sledi: John Lek'an, Louis Supan, Andrej Slak. Anton Kordan, Louis Fer-folia, Louis Gliha, Anthony Gli-ha, Math Zupančič, Anton Rus, Mrs. Mary Pucel, Mike Vrček, Ralph Miller, Joseph Kenik, Joseph Plut, Frank Stražar in Florian Cesar.
Izmed tega direktorija se je izvolil sledeči izvrševalni odbor : predsednik Joseph Lekan, podpredsednik Andrew Slak, tajnik Louis Supan, blagajnik Louis Ferfolia, zapisnikar Anton Kordan; nadzorniki: Anton Gliha, J os. Plut in Ralph Miller.
Odkar posluje SNI) je bila zdaj prvič izvoljena v direkto-rij zastopnica ženskega spola v osebi Mrs. Mary Pucel. Tako je prav, naj se tudi ženski spol udejstvuje pri tem narodnem podjetju. Omenjena je "■zelo aktivna in je upati, da bo tudi ona sodelovala v prid naše družbe SNI) in nje večjega napredka.
K., poročevalec.
--.o-
Iz naše bele Ljubljane
Rad ali nerad, toda kar srce mi ne miruje, da se ne bi spustil malo v naše zadeve in malo vzpodbudil naše Ljubljančane. Večkrat sem se že namenil, da bi malo orisal našo okolico, toda človek je kar nekam zaspan, dasi večkrat premišljujem, kaj bi bilo bolje za našo okolico. Od druge strani se pa človeku vsiljuje misel na nehvaležnost, in zato pusti vse skupaj pri miru. Včasih je res dobro, da si človek misli tako, kot si je tisti, ki ima dolga ušesa, namreč, da mu je vseeno, če za njim trava rase ali ne, ko njega ne bo več na svetu. In prav tako je mnogokrat tudi z nami. Misli si: če je za soseda dobro, naj bo pa še zame. Toda če bomo vsi tako rekli, ne bo nikdar nič.
Poglejmo naše kulturno življenje, kako narobe gre vse, povsod sami nemiri in prepiri kakor v Španiji. Seve, to pa zato, ker ni prave sloge med nami v tej naši novi domovini. Če bi bilo v tem oziru tako, kakor bi moralo biti, kako bi vse boljše in lepše shajali. Tako pa samo škodujemo samim sebi, klubom in društvom, če bi drug drugemu pomagali in šli na roko, kako z lahkoto in brez skrbi bi prirejali svoje prireditve in zboljševali svojo financo.
Dostikrat človeku podere vse veselje govoričenje, da to in to se ne more napraviti. Jaz b rad vedel, česa se ne more napraviti? Res je težko enemu ali dvema, toda s pomočjo nas vseh lahko naredimo vse. Le poglejmo malo sami sebe v te j naši beli Ljubljani ali Euclidu. Tukaj se je že veliko začelo in veliko končalo. Seve, pripo-
znati moramo, da je bilo to več let nazaj, ko naselbina še ni bila tako velika kot je danes, če se je takrat ustanovilo društvo ali klub in je eden odstopil, je izgledalo kot če jih danes odstopi tieset. Sedaj se je pa naselbina razvila in pošte-vilčila in zdaj nam je mogoče obdržati vse. Klubi so nam potrebni, da se vsaj enkrat malo razvedrimo, kadar smo na sejah. Pevski zbori so nam prav tako potrebni, da se svet malo izobrazuje.
Zato pa, dragi rojaki, kar imamo danes v svojih žuljevih rokah, držimo in skrbno var-čujmo ter gojimo naprej. Ko imaš ptička v roki ali v kletki, si brez skrbi. Kadar ti pa zle-ti, pa ne veš, kakšne težave boš imel, da ga zopet ujameš. Prav tako je z nami in z našo kulturo.
V naselbini se sliši govorica o novem Domu ali o povečanju istega. To se debatira že precej časa. Tu je zopet ena zadeva, kjer je potrebna slož-nost, mesto da bi govorili eden tako, drugi drugače. Eden pravi, da ni denarja, drugi govori o nepotrebnih stroških. Čas pa teče naprej, najpotrebnejšega, to je Dom, pa nimamo kar se tiče finance, .je res nimamo, jo imajo pa drugi. Ko si začel graditi svojo hišo, ali si imel dovolj denarja, da boš vse izgo-tovil? Ali so imeli dovolj denarja drugi, ko so začeli graditi svoje narodne domove? Ne, niso imeli. Saj se nam denar kar sam ponuja. Ni dolgo tega, kar sem bral, da za narodne domove se denar lahko dobi. Treba nam je samo, da vsi tukajšnji rojaki trdno stojimo skupaj. Zagotavljam vam, da prihodnjo pomlad bo začel rasti novi Dom.
Nikdar se nisem strinjal z idejo, da bi se popravil sedanji Dom. Naj se ga popravi kakor hoče, nikdar ne bo-odgovarjal svojemu namenu. Saj tudi stare ljudi pomlajujejo in popravljajo, pa dozdaj še niso imeli uspeha.
Zato pa, dragi Ljubljančani ne bojte se. Pojdimo vsi in vse neustrašeno naprej in začnimo '.a novi Dom. Tukaj imamo tudi klub Ljubljano, ki ima redno vsak zadnji torek v mesecu svojo sejo, pa tudi malo zabave po seji. Ta klub obstoji že od leta 1929. Zadnje čase so začeli naši meščani in meščanke nekam opuščati seje, posebno naš stric Plevnik, naš maršal Svetek in teta Frances Rupert, ki so bili izvoljeni v te urade za vse življenje. Tudi tukaj se mi ne vidi prava zadovoljnost. Apeliral bi na vse meščane in meščanke, ki spadate k temu klubu, da pridete na sejo v torek 26. januarja v Dom na Recher Ave. Se bomo prav dobro imeli in veselo zapeli našo himno: Stoji, stoji Ljubljanca . . .
Fr. R., meščan.
Darovi za stavkarje
Slovenska sekcija stavkovnega odbora št. 45 U. A. W. je dobila prostovoljne prispevke od sledečih:
Nabiralec F. Dremel: Joe Perme, krojač $2, Po $1 so darovali: John Zaic, Frank J. Kramar, BiH Kaušek, Glades Kunčič in Frank Jarem. Po 50c: John Srakar, Ted. Laurich, Louis Tolar, Frank Sajovee, Anna Marinčič in L. Henikman. Po 25c: Mary Strnad, Fr. Strnad, Margaret Grošel, Mary Topolko, L. R. Menart, Anton Strnad, L. Brietbart, Louis Sula in Jakob Jazbinsky. Neimenovan 15 centov in Ana Hočevar, Calcutta Ave., $2. Gils Sunoco Gas 3 gal. gasolina, Mayer Fox 5 galon gasolina, Mausour's Grill tobak, Cardinal Drug tobak in slaščice, Mayflour Diary 5 ga-lonov mleka, Lillian Food Store kavo, Anton Shilttey meso, Jennie Trnel, 160. St. kavo in neimenovan kuhinjsko posodo.
Nabiralec J. Pugelj: Andy
Sosič $2, mladinski pevski zbor SDD po J. Artelj $2.80, Joe Po-znič $1, East End Social Club $5.
Nabiralec V. Wood: Rudolf Perdan grocer i j o, Anton Godina sadje in zelenjavo, Mrs. Bruss tobak, John Tomažič grocerijo, Frank Vesel grocerijo in John Jančar tobak. Coit Rd. General Store 600 cigaret.
Nabiralec T. Svelc: Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ $2.05, "Comrades" št. 566 SNPJ $4.41. Nabiralec F. Marash: Blejskoi jezero št. 27 SDZ $10.
Nabiralec V. Wood: društvo I. W. O. št. 1008 $10, člani I. W. O. št. 1008 $5.50, Mike Baske 50c, dr. William Laiu/sche $1.00 in Joe Planine 25c.
Nabiralec A. Gorjanc: John Gorjanc, Pasnow Ave., $5.
Nabiralec A. žigman: Socialistični klub št. 27 JSZ $5, Janko N. Rogelj, Shade Ave. $2, Rose Duša $1.50, John Lokar $1, Fr. Glač $1 in Mrs. Markič 25c. Jugoslav Camp št. 193 W. of the W. $10.
Za slovenski dan darovali: — Gollimvood Bakery 18 hlebov kruha, St. Clair Bakery 20 hlebov kruha, Ana Urbas darovala dve pctici, Mrs. Malovašic in Mrs. Kunstel. vsaka po eno, L. Samsa 12 kvortov konzervirat-nega sadja in Louis Požar 2 ga-loni zelja.
Nebiralka A. Ivančič: Po eno potico so darovale sledeče: Antonija Ivančič, Mary Lubic, Ka-rclina Skočaj, Štefanija Tomažič, Gertrude Meglič, Paula šrcelj, Jenie Nesh in Mary Race.
Nabiralec Tony Sveltz: Društvo Ribnica št, 12 SDZ $5, dr. Napredni Slovenci $5, dr. Janeza Krstnika JSKJ $10, dr. Cleveland št, 126 SNPJ $10, člani društva št. 126 SNPJ $4.50.
Nabiralec Frank Cesnik: Mr. Zupančič $2, Anna Kužnik $1, P. S. Yogmin $1, Jack Novak $1, Sezim's Beer Garden 2 škatli cigar.
Nabiralec Joe Pugel: J. F. Terbizan $1.00, Jos. Fabjan ■ Dry Cleaning 50c.
Nabiralec Louis Samsa: Društvo-Euclid št. 29 SDZ $2, Jack Jugo 25c, Matt Smith 25c, John Gimperman 25c, John Boštjan-čič 25c, Frank Gorjanc 25c, An dy Noč 25c, Frank Maurič 25c, Frank Požar 25c, Matija Kle men 50c, Andy Mele 50c, Louis Jarm 50c, Joseph Perko $1, F. Hary 10c, Louis Rolih 50c, Frank Branisel 25c, Anton Dolgan $1, Frank Speh 25c, Fred Perushek 25c, Frank Petek 50c, John Božič 25c, Frank Kurent 25c, John S trie 25c, J. Močilni-kar 50c, Gasper Jelovšelc 10c, Joe Tomšič 50c, John Ludnik 25 centov, Thom železnik 50c, David* Milic 25c, John Grm 50c, Edd Bajec 25c, John Kos 25c, Louis Levstik $1.
Joseph Jerman 50c, Anton Kotar 25c, Joe Brenčič 25c, Peter Bukovnik 25c, Mike Bukov-n i k 20c, John Bohinc, 1246 East 173. St. $1, Frank Jereb $1, J. Tančic 25c, Ludvik Krnel 25c, John Sore 25c, Paul žele 50c, John Ausec $1, Joe Barbis $1, Frank žigman 25c, Joseph Ogrinc 25c, Louis Barbis 25c, Joe Milavec $1, Anton Nahtigal 25c, Peter Rijavec $1.
Nabiralka Mrs. Frances Samsa :
John Janževič Meat Market Weiners, Sober and Modic E. 152nd St. kruh, Christ Mandel & Drug 6 zavojčkov cigaret.
Nabiralec Victor Wood: Anton Ogrin v SDD daroval raznega blaga v vrednosti $33.50.
Nabiralka Mary Urbas: John Dren i k, razvaževalec piva $2, Anton Gubane, modna trgovina $1.50, po dolarju so darovali: Logar Beauty Shop, Anton Novak Cafe, Frank Clark Cafe, John Pole Cafe, po 50c: Frances Tcmašič gostilna. Thomas Kra-šovec vinarna, po 25c: Frank Kos slaščičarna in Antonio Tra-Vato ter Kuhi Hardware 10c.
Odbor se. vsem lepo zahvaljuje.
Jame s Roosevelt ,si11 predsednika Roosevelta, l>0 nastavljen kot osebni tajnik v uradu svojega očeta-Kot je videti, bo Roosevel-tov sin sledil svojemu očetu. v politiki in bo morda kdaj f,am v istem uradu kot predsednik Zed. držav.
Če verjamete al' pa ne
Ambrož je bil zopet po špekcijskem potovanju po sal1'" nih. Nekaj sta se ž njo spore*' 1 ).a, pa si je šel iskat utehe, ki se vedno dobi za baro. Jeza hudo žejo in Ambrož se ga $ nalezel, da mu je pri ušesih ve" gledal.
Pa vsake dobre in slabe stvf ri je enkrat konec in tudi Al"'I brožu je bilo dovolj. Se i'e^'f saj ga je bilo celo preveč, pa ^ | ga ne bo nihče priznal v Ambi-0' ževem slučaju. V nekai meg'1 se mu zazdi, da ima nekje do"1 in posteljo in da ne bi bilo pek, če gre malo domov pog'e' | dat. še nekaj drugega se nlli je dozdevalo nekako v sanj8'1! da ga namreč čaka doma ti"'1
tornado, pa ta pride ia minfi
jj) p
ostane zopet vse pri stare)*1.
Zamaje se torej od bare
f I
srečno pride na cesto. Tam g1'
ob hišah in fencih lepo nap1'6'1
z božjo pomočjo, počasi pa gv'p
no. Koncu ulice bi moral Vlt
i/j
ko ceste in pride do drevesa, je stalo samcato na vogalu. T/j kaj se je moralo pa zadnje se močno spremeniti, ker A111' brož naenkrat vidi pred seb0' dva drevesa, čeprav se je sp". minjal, da je bilo še zjut?ilJ samo eno drevo. Na.jbrže je 1101 va mestna administracija zala tam postaviti dva di'eVe: sa, da bo boljša senca po'et!'; Taka potrata, si misli
Ambrož nekaj časa gl*^ oba drevesa, ki sta mu s^'"
8
ravno pred nosom. Posk«9. se jima ogniti, pa kamor stof^jj sta mu bila napoti. Teda.i •'._! pa pogrunta, da bi bilo najk" ^ | še, če bi jo ubral srednjo Zbere torej svoje sile in I1l0<„ pa jo moško udari med di'eS 1 soma. Punif ! se mu drevo ^ | leti v nos.	__ j f
Preveč na levo sem se si misli Ambrož, stopi na^aJ natančno premeri razdaljo obema drevesoma. Zopet
in
in«1
M
je i
ubere vmes, pa zopet jo po nosu.
£lop
rt*

Zdaj sem šel pa malo P1' , na desno, si misli. Zopet 1 skuša, pa z istim uspehom.
Tedaj se pa grozno ši. Kam je zašel, kje je'- j
C
je drevje, samo drevje- $ gozd, kamor se obrne. ^ mu stori in na ves glas ziP
če:
"O ti sveta nebesa! ljen sem! Sam sem sred' ^ širnega gozda. Nikdar v«^ j,t bom videl svoje ljube ž°,lC svojih otrok."	(|ji
.'ti
li-
Ves obupan se vsede in zadremlje. Ko se .)e
na. i
nf
jutru zbudil, se mu je bUa gla že precej razkadila v,, ve-. Pogleda okrog sebe nl >< di, da sedi pod edinim 1 • som na vogalu ceste.

AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 26Ttt, 193?
3
KRIŽEM PO JUTROVEM
P« n«mik*m [mvimlkn K. M*r»
. 'Vem. Znano mi je. Usta se te izdal za Afrak ben Hulama, prodnika Jakuba Afara, zla-^ v Damasku. Pa Frank 8a je poznal iz Egipta, kjer sta se srečala radi nekega deseta. Usta se je zbal, da ga zaa- pobral je, kar je v na-f 'Cl d°Wl v roke, in zbežal čez j^banon fo Ta.rabulus v Stam-
Vidim, da res poznaš usto
upaTg0Va P0ta- Smem tf za"
v • Vedi torej, da dragu-J?Ae,nis° Prodani."
"Ali
Ves to zanesljivo?" zanesljivo. Jaz
m
ka.
k°j Plačal usto.
"Cisto
°če> midva sva ožja zaup-IIKa uste."
gulPnšelrSem radi tistih dra-J®y- Zvedel sem za člove-kl bi jih kupil in tudi ta-Govoriti moram z njene?5je ima dragulje shra-
Z Galatskem stolpu." v Galatskem stolpu? varni?" v •Cisto
človek, p ' •
* najbrž si že prepozen." (^akaj ?"
WKolettisov brat .l'e tudi ne-pil Tna-Sel» ki bi dragulje ku-z ,In danes so se sestali."
Hak?t bel° me Je za Jakubov
če t,'	bi res spet smola,
p'Prišel Prepozno, val isem se in povpraše-kovr le' Treba Je bil° železo ko a '' clokler .ie bilo še meh-
Ali
varni. Vratar je naš
t	je
lv°j oče?" Ne
Barud el-Amazat,
•rinu ga boš.našel pri
<i'zfuPno me je pogledal. ,l(Jakaj vprašaš?"
"NeV°riti moram z njim." žan^ .,Vem> ali si res naš zvest »p • Je dvomil.
t* 0d
Hulamu
je p v prestrašil sem se. Kaj brat unjal Rarud
el-Amazat, 8tejev amd el-Amazata, Galin-Huia 6ga Morilca, pri trgovcu prjp. u • Ali so ti Amazati
ali cel'
in jj, 0 rodbino Galingrejevo
Spet jeV0 Uničiti? ^avpn se potajil in samo-"tno dejal:
so ti že spet novo lo-Ali so res namera-
"V, rinu
13
em.
je
Tisti Hulam v Od-s°rodnik Jakuba Afara
tr^ka in tudi sorodnik
lu.
•ca m
Je >reJ
atleja tu v Stambu-da vse veš. Lahko
Mirhatta, iz Konije je doma."
"Hvala! Kmalu boš več zvedel od mene."
Poslovil sem se. Suženjski pokorno me je pozdravil, prevare, se mi je gladko posrečila. Mlad je še bil, neizkušen. S kakim Ibrahimom ali pa Ama-zatom bi ne bil imel takega lahkega posla.
Mudilo se mi je. Ibrahim je utegnil derviša obiskati, ko j bi navohal prevaro in vse bi bilo izgubljeno. Prehiteti sem ga moral.
M af le jem sem pozneje lahko poročal o svojem obisku, zaenkrat sem moral takoj za Ibrahi-licm. šel sem v St. Dimitri, da v gostilni poizvem za Koletti-som.
Gostilničarja ni bilo doma, našel sem le njegovo ženo.
Vprašal sem jo, kako je z brivcem, in zvedel, da je prišel zdravnik iz Pere in my povezal : ano. Nato so ga odpeljali. Vprašal sem jo tudi za Koletti-:om.
Začudena me je gledala.
"Kolettis—? Kolettis je vendar moj mož!"
"Kolettis je vaš mož—?" sem hlinil prijetno iznenadenje. "Nisem vedel. In—ali poznate tudi nekoga, ki se imenuje Abd el-Mirhatta?"
"Da. Pri nas stanuje."
"Je doma?"
"Ne. Je šel na sprehod."
"Ne veste, kam?"
"Pač. Dejal je, da h Galat-skemu stolpu."
"Sam je šel?"
"Z moževim bratom sta Šla."
"Je že dolgo temu?"
"Kvečjemu četrt ure."
Usoda mi je bila mila!
Derviš mi je pravil, da ima Ibrahim dragulje shranjene v Galatskem stolpu in da je Kolet-tisov brat našel za nje kupca. Ali sta šla §o dragulje?
Prilika je bila ugodna, z,elo ugodna. Če nisem imel spet smole, sem lahko ujel tatu in mu odvzel tudi dragulje. Dve muhi na en udar!
Ko sem se poslovil, mi je go-stiluičarka še povedala, da [je Omar prišel z zdravnikom, pa i'stol, ko so brivca odpeljali, je cdšel šele, ko sta tudi Ibrahim in Kclettisov brat odšla.
Razumel sem ga. Maščevalec je bil zločincu za petami!
stric
Pa mi še povej, kje
Udi
Hamdel-Amazat."
'Kje
njega
m še
poznaš
f'
zelo natančno. A®lv Sa videl?" 'Zeriii
'Ji in tudi v Egip-
rastl em 0(
bratovščine m vre-
"V tu.'
Vsse h
f°V° sPo?t SC je ČudiL Nje" vicin 0vanje do mene je ^'slil, C|a° rastlo. Najbrž je Ve čpri Sern Odličen član nji-
* »^r
v"Cfvo - j.
b°8	sedaj! Vse
u- Pove-) mi, kje. naj-! srica!"
Je trs« 7ric Hamd el-Amazat c«Utlv0
Spofifi 2auPanja.
vprašal: i celo usta
Brž sem odjezdil v Galato.
Galata in Pera sta izrazito trgovski četrti Carigrada. Galata leži trdo ob obali Zlatega roga, Pera više gori. Galatska četrt je stara, ulice so ozke, temne, seveda ne vse, promet pa je silen, ker ob Galati pristaja večji del trgovskih ladij. Mornarji, vojaki, čolnarji," španski židje, hammali se prčrivajo po ulicah, da. ni lahko priti skozi vrvež.
Sin
'Mladi Snjolfur se je v tesni lopi usedel poleg svojega mrtvega očeta. Truden je bil in lačen in toliko, da ni zadremal. Tedaj se mu je iznova prikradla misel, odkod naj vzame denar za pogreb in ta misel ga je popolnoma vzdramila. Iznenada se je spomnil rešitve in nato še ene. Takoj ga je minila utrujenost, kot bi jo kdo odpihnil. Kot bi trenil, je bil že zunaj lope in nato v poti v vas. Kar naravnost proti trgovčevi hiši je krenil in še pogledal ni drugih hiš, ki je šel mimo njih in zato tudi ni opazil, da ljudje niso nič kaj prijazno zrli za njim. "Tole fante nima prav nič srca, niti solze ne potoči za svojim očetom," so dejali. — Ko je prišel do trgovčeve hiše, je šel koj v štacuno in je pomočnika vljudno vprašal, ali bi mogel govoriti s trgovcem. Pomočnik ga je preqej ostro pomeril od glave do nog, a slednjič je le stopil k vratom pisarne in potrkal. Takoj se je pokazal trgovec, pozorno je premotril mladega Snjolfura in ga povabil, naj vstopi.
Mladi Snjolfur je položil čepico na mizo v štacuni in je vstopil v trgovčevo pisarno.
"No, fant, kaj bi rad?" je vprašal trgovec.
Mladi Snjolfur bi bil skoraj ob ves pogum. A ohrabril se je .n zrelo in resno odvrnil:
"Saj veš, da je naše pristanišče boljše kot tvoje za tisto barko."
Trgovec se je moral nehote nasmehniti stvarnemu glasu in preudarni resnobi dvanajstletnega fanta. "Da, slišal sem praviti," je odgovoril in tudi on je nehote govoril s kupčijskim glasom.
"če bi dovolil tvoji barki, da i)i letos poleti uporabljala naše pristanišče," je mladi Snjolfur nadaljeval, "koliko bi mi ti pla-jal najemnine?" 11
"Ali bi ne bilo bolje, da bi ti odkupil tisti kos sveta?" je rekel trgovec in se trudil, da bi •kril smehljaj.
"Ne," je odvrnil mladi Snjolfur, "potem pa ne bom imel nič ;eč kam iti,"
"Pa saj tako in tako ne boš mogel ostati tam zunaj! Saj ti ega ne bodo dovolili."
"Poleti bi si postavil kočo. In dotlej imam lopo, ki si jo lahko pripravim za bivanje. A saj sem izgubil starega Snjolfura, očeta, in še čoln in tako ne bom mogel to poletje loviti rib. Zato bi ti rad oddal v najem tisti kos zemlje za pristajanje tvoje barke, če želiš in mi kaj plačaš za to. Odondot morejo v vsakem vremenu ven na morje. Le pomisli na lansko poletje, kolikokrat so morali tvoji ostati doma, a mi smo lahko odveslali na lov. Zato je tako, mi je dejal oče, stari Snjolfur, ker tvoje pristanišče ni tako pripravno ko na-
;ker bi sicer morala občina utr-peti te stroške."
Trgovec je vstal in fantu segel v roko. "Velja! Jaz bom poskrbel za krsto in za vse drugo. Kar brez skrbi bodi."
Trgovec je odšel k vratom, ko da bi fanta spremil ven. A mladi Snjolfur je obstal, čeprav je zapazil trgovčevo namero. Ni še izvršil svoje naloge. "Kdaj pa pripluje pomladanska ladja z blagom zate?" j« resno in preudarno vprašal ko prej.
"Mislim, da pojutrišnjem ali v treh dneh," je odgovoril trgovec in si mislil: Kaj pa zdaj hoče? Motril je dvanajstletnega fanta kakor bi razvozlaval za-gonetko.
"Ali ne potrebuješ tedaj kakega fanta, da teka sem in tja po opravkih? Kakor lani?" je vpašal mladi Snjolfur in ga mirno pogledal.
"že, a moral bi imeti vsaj štirinajst let," je odvrnil trgovec in moral se je zasmejati.
G. banu smo odposlali brzo.ja-Pozno v noč iso še ljudje obču-
bapostreči. In če gost to odklo- dejanja, so večinoma anarhisti ni, nismo več prijatelji. Zatorej in njih posebno strokovnjastvo vno zahvalo boš z menoj jedel, razumeš? Je to, da morijo, ne da bi pustih| Pozno v n Saj si me obiskal in midva sva'kake sledove za seboj. Vsak daivdovah novo luc, ki je razsve lje-ažnih rečeh, ki'postrelijo v Valenciji 200 do 300 vala nase vasi m posebno lepo obsojencev; obsodba je izvršena' svetila v nedeljo zvečer, ko smo v nekaj minutah. Ljujdi aretira- šteli volivne glasove.
Ali greš malo
ven
>1 fr"T° v Skadru pri n>vskem trgovcu,
ne-Ga-
HGs *ne se mu pravi.' li iiac, 'p se spravili ti Amaza-
Au a'nigreje! kot IHSe je dervi
ne
viš samo delal,
, in, pozna točno njiho-kUsii;il*na? Da bi me preiz-
>"avil sem
"?alingre
mu: misliš reči,
kaj-
čudenje je bilo vse
V^O
• GosooH i-
Je deini pa res vse veš!" spoštljivo.
^ko	nečesa še ne vem.
aj je ime Abd el
Je usta nadel
Posebnost Galate je "Galatski •tolp," starodavna bizantinska stavba iz petega stoletja. Visok je in masiven, stopnice peljejo v njegovi notranjščini do vrha, pod vrhom je galerija s pregra-jo, odkoder je krasen razgled po mestu in po Bosporu.
Bolj ko sem se bližal stolpu, tčm večja je bila gneča. Ljudje o hiteli vkup, se suvali in dre-njali, da je bilo nevarno za ti-tega, ki bi se hotel preriti skozi nje. Vpili so, krilili z rokami in .zijali proti stolpu.
Razjahal sem, plačal in odšlo-j vil konjarja ter stopil bliže, j Skozi gnečo se je priril čolnar, vprašal sem ga, kaj se je zgodilo.
"Dva človeka sta zlezla na stolp, pa padla črez ograjo ter se ubila. Tanjle ležita, mrtva in vsa razbita."
Strah me je popadek Omar je šel za Ibrahimom. Ali se mu je pripetila nesreča?
(Dalje pihodnjič)
še.'
"Koliko najemnine bi hotel imeti za to poletje?" je vprašal trgovec.
"O, le toliko, da bi stari Snjolfur dobil krsto in bi bil pokopan,
ga je
vprašal mladi Snjolfur — zdelo se je, ko da je pričakoval tak trgovčev odgovor.
Trgovec je zmajal z glavo, a mu je smehljaje se sledil na dvorišče.
Mladi Snjolfur je šel molče naprej do nekega kamna, ondi ^e je sklonil, vrgel rokavice v itran in je visoko dvignil kamen n ga spet spustil na tla. Nato ■ie je obrnil k trgovcu in dejal: 'Tegale pa oni, ki si ga imel la-li, ni zmogel, —- sem večkrat /idel, kako ga je skušal dvigni-i."
Trgovec se je smehljal, "če si ako močan, te bom pa vzel, če-irav še nimaš pravih let."
"Pa bom dobival preskrbo pri ;ebi in isto plačo ko prejšnji?" je vprašal mladi Snjolfur.
"Seveda vse dobiš," je odvrnil trgovec.
"Dobro. Tedaj ne bom občini i breme," je dejal Snjolfur olajšano.
' "če more človek sam skrbeti :a prehrano in obleko, ni treba biti na občinske stroške," je do-kazovaje dodal. Potem je vzel čepico in je dal trgovcu roko, kakor je videval svojega očeta. — "Zbogom, pojutrišnjem pa pridem."
"Stopi za trenutek še noter," ga je povabil trgovec, ki je šel najprej do kuhinje, spustil je Snjolfura vanjo in dejal dekli, ki je bila pri kuhi: "Ali nimaš kaj za tegale fanta?" Snjolfur pa je odločno stresel glavo. — "Ali nisi lačen?" ga je vprašal trgovec.
"Sem," je odvrnil Snjolfu|r. Skoraj bi mu bil glas odpovedal in lepi vonj po jedeh mu je podvojil lakoto. Vendar se je obotavljal. "To je miloščina in tega ne maram."
Trgovec se je mahoma zresnil —- jako zresnil. Pristopil je k fantu, pobožal ga po laseh pri-, kimal dekli, češ, naj kaj prinese in je vzel fanta s seboj v sobo: "Ti si brez dvoma že videl, la je tvoj oče, kadar je dobil kak obisk, ponudil gostu skodelico kave, ali ne?"' ■
"Res je," je odvrnil Snjolfur.
"No, vidiš! Gostom je tre-
se pogovorila o v jih ne bo moči urediti, če nočeš biti moj gost."
"Potem bom pa že moral," je zavzdihnil Snjolfur. Nekaj časa je zamišljeno sedel, potem je resnobno spregovoril: "Človek mora vedno paziti, da da vsakemu svoje, da ni nikomur ničesar dolžan in vse drugo naj prepusti Bogu."
"V redu — to so bile resnične besede," je odvrnil trgovec in je moral vzeti robec iz žepa, zakaj, jokal in smejal se je, vse obenem. "To je kri," je zamrmral, glasno pa je povzel: "Bog te blagoslovi, dragi moj fant!" in je pobožal mladega Snjolfura.
Ta jie z za 8u d en jem opazil, da je trgovec ganjen. Za hip ga je molče opazoval, nato je dejal:
"Stari Snjolfur, moj oče, se ni nikoli jokal," in čez hip je dodal: "Tudi jaz se nisem jokal, odkar sem bil majhen. . . Rad bi se bil jokal, ko sem videl, da je bil moj oče mrtev. Pa sem se bal, da bi mu to ne bi bilo všeč. Zato se rajši nisem. . ."
Iznenada pa je mladi Snjolfur zaihtel in se vrgel trgovcu v naročje.
-o-
KDEČI PEKEL V VALENCIJI
Največji francoski list "Petit Parisien" je objavil poročilo svojega posebnega dopisnika, ki bi bil moral v službi lista odpotovati v Valenci.jo in nato dalje v Madrid. To potovanje pa se je ponesrečilo, ker francoski časnikar ni mogel dalje iz Valencije. Rdeče "oblasti" so mu vsakršno nadaljnje potovanje preprečile. Sicer je pa le radi nastopa francoskega konzula ušel iz valenci.j-skega pekla.
Več atentatov so vprizorili na časnikarja. Rdeče špansko poslaništvo" v-Parizu se zdaj radi tega opravičuje francoski vladi, češ, da so se bili zmotili v osebi, Opisi francoskega časnikarja iz pekla v Valenciji so tem pomembnejši, ker so strogo nepristranski, saj je ta francoski list pisal o marksistih vedno jako dostojno. Francoski časnikar objavlja v svojem poročilu strahoten opis krvavega terorja rdečih morilcev v Valenciji. "Varnost': mesta .je v rokah priganjačev revolucionarnega odbora, saj so nekdanje člane mestne policije že zdavnaj "izdesetili." To "tajno policijo" tvorijo najrazličnejši klateži in potepuhi. Fantiči, ki so komaj odrasli osnovni šoli, ?o zdaj za rablje v svojem mestu, kar so pa rajši, ko da bi odšli na bojišča.
Takole pravi francoski časnikar: "Vsi načelniki te, tako zva-ne policije, so sovjetski privan-drovci, kakor so tudi že nekaj tednov vsa uradniška mesta v rokah sovjetskih Rusov, ki so jih nedavno podali semkaj. Njih delovanje pa je: da nasilno ti rajo,ljudi iz bivališč; da jih v trumah obsojajo na smrt in da jih na najpodlejši način ubijajo. Ljudje, ki izvajajo ta grozotna
jo podnevi, umorijo jih pa ponoči. Tako ne odstranijo le političnih oseb, marveč precej časa tudi že zastopnike zmernih levičarjev in v najnovejšem času tudi pristaše vlade. Smrt preti zdaj celo vodilnim osebam vlade in predvsem guvernerju mesta Valencije. če bo padel Madrid in če se bodo bele čete približale Valenciji, bodo vse te osebnosti brez1 dvoma spravili s sveta. Morišče pa .je na morskem obrežju, v nekdaj tako mirnem kopališču Saler.
Francoski časnikar pravi dalje, da se mu je le enkrat posrečilo in priti tjakaj, a le v spremstvu francoskega konzula. Na svoje lastne oči je videl 160 mrtvih trupel iz zadnje noči: "Vsi so imeli prestreljen zatilnik. Njih lica so'izražala grozo smrti in so bila radi strela strahotno izmaličena."
"Oblasti" iz Valencije so kasneje časnikarju prepovedale iti dalje v Madrid. Kakor je potem zanesljivo zvedel, bi bil moral na željo revolucijskega sodišča "spo-:oma izginiti." še tisto noč, preden se .je odpeljal iz Valencije, so ga hoteli v hotelski sobi ubiti Francoski konzul je moral slednjič osebno spremiti časnikarja na neko bojno ladjo, da mu .je tako rešil življenje. Ko se je poslovil od uradnega zastopnika "vlade," mu je ta namignil, češ, kako mu zavida, da se sme seliti na Francosko in solznih oči .je dejal uradnik, da bo tudi njemu kaj kmalu napočila tista ura, ko se bo moral odpraviti na pot brez povratka — na pot v kopališče Saler . . .
•-o-
DNEVNE VESTI
V Dolenji vasi zagorela elektrika
Na (lan ustoličenja predsednika Roose vclta, so postavili pred Belo hišo v Washing-tt uu reprodukcijo hiše Andreja Jacksona, prvega demokratskega predsednika.
Otvoritev električne naprave za občino Dolenja vas pri Ribnici se je izvršila tako slovesno, da oo ostal v trajnem spominu našega prebivalstva trenutek, ko smo tudi mi stopili v to svetlo kraljestvo. V mraku se je razvil dolg sprevod izpred občinskega doma k transformatorju v Pri-gorico. Sprevod je nazorno pokazal razvoj luči v človeštvu: spredaj konjeniki z bakljami, nato pa šol. mladina in drugi občani .lepo razporedeno kot nam zgodovina in spomin starejših pove. Najprvo čelesnik in luč zobljana z ubijem, katerih se še nekaj hrani pri nas, nato bakl.je, katerih se še danes poslužujemo k zornicam in polnočnici, nato stare leščerbe z oljem, "lehterne" za hlev, za voz, svetila s svečo lo-jevko in modernejšo svečo, ace-tilinko in karbidko, žepno električno baterijo in petrolejko. Ob straneh balončki, na hribu pa topiči in rakete. Sprevo.d se je ustavil pri transformatorju v Prigorici pred okrašenim odrom, v, venci obdani m transformatorjem. Zbrana je bila skoraj vsa občina in sosedne ribniške vasi. Slavije .je vodil predsednik elektrifikacij skega odseka g. škul.j. Uvodoma se je zelo toplo spominjal največjega dobrotnika naše naprave g. bana dr. Natlačena, čemur je sledil buren aplavz, ravnatelja električne cetrale g. ing. Miklavca, banskega inšpektorja g- ing. Rucha "zlata žila,' po kateri je zdrknila bogata podpora od g. bana, ing. g. Frasa, ki je zastopal dež. elektrarne. Sledila je blagoslovitev naprave med petjem domačega zbora pod vodstvom g. Marinča. Vse navzoče je elektriziralo veselo presenečenje, ko je g. Škulj s pripravnim izrekom odprl novo luč in je nad odrom zasvetil mogočen transparent z napisom "živela Slovenija." Nato so sledile lepe slov. pesmi, nakar je župan g. Hribar s kratkim nagovorom zaključil lepo uspelo domače slavje.
Vodja Rooseveltove kampanje brez denarja
Washington, 25. januarja. — James .Farley, generalni poštar Zedin,jenih držav, ki je tako uspešno vodil predsedniško kampanjo Roosevelta, se bo kmalu odpovedal svojemu uradu kot generalni poštni mojster. Poiskal si bo privatno delo, ki mu bo prineslo veči ne leto kot urad generalnega poštarja. Mr. Farley je priznal, da ima komaj, da nosi "iz rok v usta.' Obdržal pa bo še nadalje svoje zanimanje za demokratsko politiko, kakor jo narekuje predsednik Roosevelt.
—.-o-
Zaposleni odvetniki
Glavni ječar okrajnih zaporov Frank J. Ryan se je pritožil, da prihaja vse preveč odvetnikov v okrajne zapore, ki skušajo pregovoriti razne jetnike, da jih najamejo'za svoje zagovornike na sodniji. Kot je pripovedoval Mr. Ryan predsedniku Common Pleas sodnije, .je prišlo nič manj kot 26 odvetnikov v zapore, ki so nagovarjali Mrs. Hartman, da jih sprejme za zagovornike. Mrs. Hartman .je zadnji teden ustrelila in ubila svojega moža. "Temu mora biti k^nec," je dejal sodnik Silbert. "V bodoče ne sme noben odvetnik več v zaporno prostore, razven če ima dovoljenje od sodnije."
--o-
$50.00 kazni za piketa
Iz bližnjega mesta Painesville, Ohio, se poroča, da je bil tam obsojen neki Adolph Torko, ki je bil nil i j ski piket pri Painesville & Eastern železnici. Pri tej železnici je nastal štrajk še leta 1935. Tekom štrajka je Mr. Torko vršil službo unijskega piketa. Spri se je s kompanijskim stražnikom, katerega je udaril po glavi. Razprava tozadevno se je vršila šele te dni in je bil piket Torke Obsojen v globo $50.00 in poravnati mora sodni.js.ke stroške.
MALI OGLASI
Iščejo se zastopniki!
Kdor želi zaslužiti tedensko od $60.00 do $80.00, naj se takoj zglasi pri
Mantle! Hardware 15704 Waterloo Rd. (x)
Naprodaj je
dober trgovski prostor, restav-rant, licenca za pivo in vino, v tovarniškem distriktu. Oglasite se na 5422''Hamilton Ave.
Naznanilo
K rem žar Furniture, 6806 St. Clair Ave. naznanja, da Mr. John Sušnik ni več zastopnik njih trgovine ter ni upravičen kolektati ali prodajati na naš račun.
Kremžar Furniture Pozor, žene in dekleta!
Žene in dekleta,, katere potrebuje zimske suknjo, ne odlašajte več. Pridite sedaj ponjo. Suknjo dobite po zelo nizki coni, vse mere se še dobijo sedaj. Za otroke imamo še lepo izbero sukenj. Zdaj smo dobili posebno lepo in veliko zalogo vsakovrstnih oblek za žene in dekleta. So res posebno lepe. Vote mere in barve. Dobite jih tudi številke 60. Imamo tudi vsako vrstne blago, kav se potrebuj J pri družini. Velika salogn plaht, kcvirov, aweatrcv, v-.R• kc vrstne lepe s Iv Ar i ■ showers m druga darila- Pridite, »o vam toplo priporočamo Anzlovar's 6202 St. Clair Ave., vogal Norwood Rd.
4
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 26TH, 1937

tir

Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena



cm

"I no, to ni za bivšega igralca Tako je urno in spretno izbrisal
in uglednega komika nobena posebna umetno-1," je odklonil Jack in se obuval. "Kako dolgo izostane zdaj ta tvoja mila de-vojka?"
"Vsaj dve uri je gotovo ne bo nazaj!" je odgovoril stric in lezel v hlače. "Ampak vražji človek si pa le!"
Jack mu ni odgovoril, nego je tekel v kuhinjo ter se kmalu vrnil umit, okrtačen in počesan. Tudi stric je bil medtem s toaleto gotov.
"Halo, le brž!" je zaklical Jack. "Zdaj prinesem zajtrk! Zate kavo, zame pa Se kaj boljšega!"
Zopet je tekel v kuhinjo ter prinesel ročki z mlekom in črno kavo na tasi. Stric je sedel za svojo skodelico ter si takoj pripravil belo kavo. Jack se je vrnil že tretjič v kuhinjo ter prinesel na ponvici kar četvero ocvrtih jajec.
"Nič bati se!" je miril strica. "Tvoja Heba ne opazi ničesar. V kuhinji stoji še cela košara jajec, ki jih gotovo ne prešteva!"
Tako sta zajtrkovala. Košek hrustavih žergljic je izginilo v Jackovem grlu, svetnik pa si je privoščil le dve. Z občudovanjem je opazoval Jacka, ki si je po jajcih priložil še kos gnjati in pošten krajec sinočnje štruce.
"V Ameriki pa vendar malo preveč jeste, ne?" je opomnil smehljaje.
"V Nemčiji pa zato preveč spite, ne?" je odvrnil Jack. "Porabljeno energijo življenja je treba pač nadomestiti tako ali tako. Vprašanje je, katera metoda je zabavnejša."
Ko se je Jack nasitil, je nesel ponvico zopet nazaj v kuhinjo, jo umil ter obesil na prejšnjo mesto. Tudi gnjat in štruco je spravil v jedilno shrambo. Jaj čne lupine pa je sežgal že prej
je vrglo na trgovsko plat ter dalništvu! Skratka, ničesar ne po-
vse sledove svojega kulinaričnega delovanja.
"Torej, zdaj se pa kaj pomeniva," je dejal Jack in si prižgal smotko. "Komaj uro še utegneva."
"In potem?"
"Potem moram oditi seveda, že zaradi tvoje Marte."
"Nikakor ne!" je ugovarjal svetnik. "Stvar je vendar zdaj čisto drugačna. Sinoči na ulici sem moral kajpada misliti, da si izgubljenec . . . danes pa . . ."
"Ne, ne . . . nič se ni izpre-menilo, stric," je dejal Jack. "Odvadi se evropskega filistr-skega presojanja in ne presojaj ljudi po obleki. Ti si me smatral za izgubljenca, ker si me videl pred seboj zamazanega in neumitega v ubožni obleki, a sem milijonarjev zet. Mi v Ameriki pa smo prepričani, da tiči v naj-elegantnejši obleki evropskega priseljenca navadno moralna ali finančna propalica. Obleka ne dela človeka . . . Ampak pogovorih se imava o nečem drugem. Ti si jurist — velik, znamenit jurist. V Evropi imajo juristi pretiran ugled, v Ameriki pa ima dober delavec več ugleda, kot slab jurist."
"Tudi jaz sem jurist!"
"Ti si pač redka izjema med juristi, ker si dober jurist," ga je pomiril Jack. "Baviš se pač le iS pravoslovjem, nisi niti poli tik, niti ekonom ali podjetnik, niti umetnik. Evropski juristi pa so navadno vse, le juristi skoraj Čisto nič. Ali veš, zakaj je Evropa tako daleč za Ameriko? Zato, ker imajo po njej profesorji in juristi preveč besede! V Ameriki je imajo več inženjerji, trgovci, obrtniki, kmetje in drugi pridobitni stanovi."
"Za jurista gotovo nisi bil rojen," je dejal svetnik že nekoliko nevoljen. "Boga hvali, da te
.si padel tako na mehko. Kot jurist bi bil gotovo pogorel!"
"V Evropi, gotovo!" je pritrdil Jack. "Kazenski zakon mi je sploh najbolj nesimpatična knjiga in vse, kar smrdi po ječah in vislicah!"
"Fantast in anarhist!" je vzkliknil svetnik.
"A tudi sodniki so zame prav posebno nesimpatična človeška vrsta/, izvKSemšji teb^, (seveda!" je nadaljeval Jack. "Sodnik deli človeštvo le v zločince in ne-zlcčincc, kakor dele profesorji dijake v talente in tepce. Toda to je napačno. So ljudje, ki niso niti zločinci, niti filistri."
"K tem spadaš seveda ti!"
"Kajpada! K tem spada številno največji del človeštva. Glavna gonilna sila teh ljudi je zlasti fantazija. S pomočjo fantazije vidijo v naprej stvari, ki jih drugi niti ne slutijo, ter iz-kušajo na življenje v naprej vplivati tako, da dosežejo prej ali slej zaželjeni cilj ali uspeh. In tak uspeh vendar ni zmeraj zločinski."
"Kdo pa to trdi?"
"Vi — juristi in profesorji, filistri — izvzemši' tebe, seveda!" je vzkipel Jack in takoj zopet mirno nadaljeval:
"Vzemiva 11. pr. sledeči slučaj iz moje sedanje prakse! Jaz sem desna roka šefova. Vzemiva, da zaide ta banka zaradi premalo premišljenih špekulacij in lahkomiselnosti v ostalem vrlega šefa na rob poloma. Vzemiva dalje, da me vežejo s šefom čustva najgloblje hvaležnosti, kar je tudi resnica, saj me je rešil iz skrajnega obupa. Ampak vzemiva, da ga vzlic svoji hvaležno sti in vdanosti ne morem poboljšati, da ga ne morem zadržati od blaznih špekulacij. Kaj se bo zgodile? Kaj se mora zgoditi? Banka izgubi svoj kredit — se začne majati — je na tem, da v hipu propade vse.- Da to preprečim, grem in — popravim knjige na tvrdkino korist!"
"Tega ne smeš!" je vzkliknil stric ogorčen.
"Vzemiva samo, da to sto-
...
r

Možje, kupite sedaj!
predno bodo cene poskočile. Dajte nekaj malega na vašo velikonočno obleko ali površnik in mi ga bomo držali, dokler boste hoteli. Ne pozabite, da je Velika noč na 28. marca.
Zdaj je čas, da hranite
Najfinejše obleke in površniki že izgotovljene
$15.50 i" $17.75
najnovejši vzorci s športnim hrbtom in navadni modeli
Možje, kupite vaše, od krojača narejene, obleke in površnike pri Brazis Bros. ter bodite prepričani, da vam bodo dobro pristajale. Izberite iz velike zaloge volnenega blaga. Vse najnovejše, kakršen vzorec hočete. Vprašajte nas.
$19.75 ^ $22.50
Mill End hlače po meri $3.50
BRAZIS BROS. 1™
3 trgovine 6905-07 Superior Ave.
(delavnica in prodajalna)
404 E. 156th St.	6022 Broadway
(blizu Waterloo Rd.)	(podružnici)
A. Kostelic, Mgr.
Odprto v soboto večer do devetih
J
rim! ' se je zasmejal Jack. "Pa zakaj bi ne? V Ameriki je vse mogoče."
"Ker pač niste filistri?"
"Tudi iz drugih vzrokov! — Ampak vzemiva torej: jaz sem ponaredil knjige, ne da bi šef to opazil! Nasprotno. Prepričal se je iz knjig, da banka trdno stoji, da gre kupčija izvrstno, da je vse v najlepšem redu. Kaj se bo zdaj zgodilo?"
"Lahkomiselnež bo špekuliral pač dalje še blazneje!"
"Kajpada!" je pritrdil Jack. "Zakopal se bo v čim dalje večje dolgove ter spravil tvrdko skoraj na boben. Jaz, njegov zvesti, hvaležni uradnik, njegova desna roka, pa ne morem delati nič drugega, kakor knjige dalje potvarjati ter k večjemu tiho upati, da se šefu končno vendarle na borzi posreči, ujeti velik dobiček, s katerim pokrije razliko med "debit" in "kredit." Tako potvarjanje bančnih knjig je seveda mnogo težavnejša umetnost, kakor banalno sleparstvo ubežnih blagajnikov. Za to je treba posebnega znanja. A medtem se špekulira dalje . . . tudi jaz špekuliram, a — vse zaman. In kaj se zgodi zdaj ?"
"Polom in — ječa!" se je nekako razveselil sodni svetnik.
"še ne!" je ugovarjal Jack. "Prezgodaj se veseliš, sodni krvnik! še stoji tMrdka navidez sijajno, — še deluje brezhibno, in vsi živimo kakor brez skrbi. Bankine bilance so izvrstne! Banka celo zvišuje plače urad-
zabimo, kar more natrositi javnosti čim več peska v oči. A zflaj pride usodni dan: naslednjega jutra je treba jblačati tri milijone dolarjev. Za banko prav za prav malenkost, a — če je blagajna skoraj prazna . . .! Saj se denar lahko izposodi, a vse se zve, zbudi se sum, tisoč oči preži na nas: hitro se razširi, da smo v plačilnih stis- činca kah, kredit je izgubljen, ž njim pa bankrot gotov. Plačati je treba tri milijone dolarjev, a nikjer jih ni vzeti brez nevarnosti, da začne razpad nemudoma. Kako resnico prikriti, sum odvrniti, ljudi potegniti? Tedaj se porodi v uradnikovi fantaziji — filistri bi rekli mirno: v njegovi zločinski fantaziji; — famoz-na, sijajna, originalna ideja: Tri milijone dolarjev, ki sploh ne eksistirajo, ukradem in pobegnem! — in zdaj vprašam: kako sodiš o takem uradniku?"
"Jaz?" se je začudil svetnik. "Komu bi bilo s tem pomagano? Firma , mcii'a vendarle falirati. Tak načrt se mi zdi naravnost blazen."
"Oho!" je vzkliknil Jack. "Zakaj precej — blazen? Vam Evropejcem se zdi vse kar je novo — blazno! Mi Amerikanci smo vam ekzaltiranci, pretiranci, in prave prismode. Kajpada! Konservativci ste vsi, celo tisti, ki si domišljate, da ste najnaprednejši. Konservativni branjevci ste brez novih idej, a tudi brez poguma in podjetnosti. O origi-lalnosti niti govora ni!"
"No, dobro, recimo, da govoriš resnico!" je dejal stric porogljivo. "Pa mi povej sam s svojo amerikansko pametjo, kaj je pomagano banki s tako neokusno komedijo?"
"Prav mnogo: dal sem banki namreč — časa!" Ker je stric pogledal debelo, je nadaljeval Jack: "čas pridobljen — vsse dobljeno! Treh milijonov dolarjev tvrdka res ne more takoj plačati, toda ker so bili milijoni ukradeni in ker mora upnik upati, da denar vendarle kasneje dobi, mora hočeš nočeš dovoliti odlog."
"Hm!" je dejal svetnik in se sklonil naprej, "nevarna igra! Enkrat se ta sleparija vendarle razkrije in kredit je fuč!"
"Čemu neki?" je ugovarjal Jack zmagovito. "Reciva, da tvrdka medtem z bakrovimi ali
si — saj mu je banko rešil!"
Stric je zmajeval glavo. "No, da . . i če bi šlo v življenju vse tako gladko in idilično! Konec tvoje h i stori je se mi zdi celo za naš evropski okus precej neslano sentimentalen!"
"Pustiva torej konec, ki je itak še negotov," je dejal Jack. "A odgovori mi: ali smatraš takega uradnika še zdaj za — zlo-
V'
ostaviti — pri meni te neitova kri se ti pretaka po žil^'
nihče videti! To bi me;smel si, vztrajen, neustrašen
- kakor moj ubogi raJ111 Imponiraš mi . . . Stre"
koj sme onemogočilo . strašen škandal
zaplelo v;blag . o, o! Ame-!brat-
je prismojen
Jack
rikanci ste vendar ci!"
"Še vedno trdiš kaj striček?" je vzkliknil bolestnim glasom.
Svetnik pa je planil k njemu, gai objel in stisnil na prsi.
"Jakob! Dragec! Čisto oče-
bi
la, prav vesel sem te . . ponosen bi bil nate, če takega, 1 bil jaz tak pruski filiate*, " z ampak prav imaš: izginiti n1"' jraš . . ."
(Dalje prihodnjič)
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
drugimi papirji zasluži pet milijonov. S tem poplača dolg in kam si zabredel ima še dva milijona povrhu. —|Se zaplel! — Kaj
"No, pred paragrafi vsekakor!" je odgovoril resnobo svetnik. "Slepar je, ker je osleparil šefa, upnika in javnost z dejstvi, ki niso obstojala ter je preprečil resnici in pravici svobodno pot!"
"Sleparil je iz plemenitega motiva in s plemenitim namenom!" je ugovarjal Jack. "Sicer pa: čemu praviš "sleparil"? V istini je vse skupaj samo potegnil, mistificiral iz skrajne nesebičnosti, v največji človekoljubnosti. Rešil je ljubljenega šefa, poloma, — rešil več tisoč ljudi ogromne škode, — rešil več sto uradnikov in bančnih nameščencev, da niso izgubili kruha! In upnik tudi ni bil prikrajšan, nego je dobil še obresti!"
"Da, da, — vse res ... zagovornik bi imel najlažje stališče," je priznal svetnik. "Toda ponarejanja, potvarjanja bančnih knjig pred zakonom ni mogoče oprostiti!"
"No, tudi to se še uredi, če Bog da in sreča junaška!" je dejal Jack in vstal. "Zdaj pa grem, stric! Hvala ti za gostoljubje . . ."
"Ali zakaj neki? Ostani vendar, spremi me do urada, potem se zabavaj kakor hočeš, dokler se ne vrnem."
"Ne, ne — ni mogoče!" je izjavil Jack ter iskal čepico. "Ti si sodnik — jaz pa tat milijonov . . ."
"Ti?! Za Boga! . . ." Svetnik se je napol dvignil izza mize ter buljil v nečaka, kakor bi se pred njim pojavil opasen norec.
"Da, jaz sem tat milijonov, ki jih sploh ni bilo," je potrdil Jack. "Historija, ki sem ti jo pravkar zaupal, je popolnoma resnična."
"Tristo! — Resnična, praviš?"
"Da, tisti šef je Oliver He-gan v Chicagu in tisti 'tat' sem — jaz."
"Joj, tvoje Odiseje torej še vedno ni konec? Ubogi človek, . . . kako si pa namera-
1 Uradnik se nato vrne domov, J vaš zdaj? — Ali so ti za peta pove šefu potvorbe v knjigah, in mi? — O, o, seveda — zdaj ra-šef ga pritisne hvaležen na pr- zumem! Strenovo moraš ta-
Slika iz inavguracije predsednika Roosevelta 4. marca 1933, ko je bil zaprisežen kot predsednik Zed. držav. Zcis-prisegel ga je predsednik najvišjega sodišča Zed. držav, Charles Evans Hughes. Tudi letos ga je zaprisegel sodnik Hughes.
Eddie (Babe) Risko je izgubil prvenstvo v boksanja v srednji teži napram Freddie Steele iz Tacome, Wash.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenskafp Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer .se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1®-do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo ji«1 rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
JednoU ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki i«' haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) P* K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član a" članica te mogočne in bogate podporne organizacijei, potrudi se pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo bit' društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSI* ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
njr	L M. -NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
Mnogokrat	> 1Viner,s Bitter wino c. i
odpravi	| 544 S. Wells St.. Chicago, 111. I
neprebavnost	i Pošljite mi brezplačni v*>n»e.
.	. .	I Ime ....................... T
m zaprtmco , NasIov .................... 1 i*«-!
na

FEBRUARY]
IN SAVINGS
Silno znižane cene, od 10 do 50%, napravi našo letno februarsko razprodajo največjo v naši zgodovini. Izognite se zvišanju s tem, da kupite sedaj.
A. GRDINA & SONS
6019 ST. CLAIR AVENUE • 1 530 1 WATERLOO ROAD