••rim* izhaja vsaki lorek in nuooto. Ako pade na ta rineva praznik, dan poprej, Ire4nlštvo se nahaja v „Narodni Tlskarni", ulioi Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Hefranklrana pi*nia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftttkopisi dopisov se ne rračajo stane na leto 10 K, i» pol set» 5 K. « četrt leta 260. tlpravnistvo se nahaja v „Narodni Tiakarai" ulira Vetturini it. 9. t% QtflMMt) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vjn., za večkratnt natijt primeren popott. PoMametne fttovilke stanejo 8 vin. in se prodajajo t raznih gorifkih trafikah St. 18. V Gorici, v soboto dne 4. marca 1911. LstO XII). Govor poslanca Fona v avsirijski delegaciji v Budapest!. Prvotno sem nameraval pojasniti v Tisoki delegaciji stališčc naše stranke nasproti Italiji in sem rnislil, da sem v to primoran vsled dosedanjih govorov ekscelence g. dr. (irabmayer-ja, kateri je yedno poudarjal, da je možno doseči zbližanje Avstrije in Italije tedaj, ako se avstrijskim ltalijanotn to podeli, kar jim po pravici in poštenju tiče. Hotel sem dokazati, da imajo Ita- lijani v Primorju veliko več nego jim pristoja in da je pravljica, ako se trdi -— in to poglavitnejša pritožba — da se Slovane na škodo Italijanov protežira. Po govoru, katerega je držal tukaj pred- včerajnem ekscelenca dr. (irabmayer bi bil pravzaprav odvezan te naloge in častiti tovariš na levi strani ima delo- ma prav, ako trdi, da mi po tern govoru ni treba govoriti. Ako to vendar storim, imam po- voda v tern, da navedbe Nj. ekscelence vsaj nekoliko spopolnim in tudi da na kratko odgovorim na govor častitega tovariša dr. Bartoli-ja. In sedaj moram oddati svojo vi- zitnico pri ekscelenci dr. Grabmayerju. kar nu bo gospod deželni glavar Häu- ser dovolil.(Veselost. Hauser: 0, prosim.) Moja ifolžnost je, da se Nj. ekscelenci toplo zahvalim za to, ker je z redko objektivnostjo in občudovanja vredniin pogumom pokdzal gospodom ltalijanom prav čisto zrcalo, v katerem zamorejo videti svoje pravo lice, kakor tudi, da je naglašal, da nimajo Italijani se pritoževati, ampak Slovenci inHrvati ter da Italijani, tarn kjer imajo večino v zastopstvih, postopajo zoper nas brez- obzirno — in jaz lahko rečem brutalno. Jaz sem Nj. ekscelenci za ta govor to- liko bolj hvaležen, ker ga je držala tako ugledna in visokospoštovana oseba, tako da bo gotovo upoštevan tudi v sosedni kraljevini, dočim bi' moje navedbe ne dobile tolike vere. In sedaj bodi mi dovoljeno, ker je ekscelenca dr. pi. Grabmayer menil, da vladajo glede ljudskega šolstva v Go- rici vsaj p r i b 1 i ž n o normalne razmere, da poudarjam, da vladajo tudi tarn, kar se tiče goriškega mesta, skozi in skozi nenormalne razmere. (Čujmo, čujmo !) Kakor v Trstu tako morajo tudi v Go- rici Slovenci plačevati ljudsko solo iz 'svojega žepa. In tukaj ne gre murda za par sto otrok, ne, visoki gospodi: slo- venske zasebne sole v öorici obiskuje preko 1400 otrok. Nikjer nimate zgleda za tako narodno požrtvovalnost kakoršna je slovenska v Gorici. Italijanski mestni zastop goriški je bil sicer vsled odločbe upravne sodnije primoran ustanoviti mestno slovensko ijudsko solo, ampak to svojo dolžnost je izpolnil tako, da je postavil solo na periferijo mesta, v nezdravo in gnjilo poslopje, v tak kraj mesta, da so bili naši otroci od goriške mularije — opro- stite ta v Gorici navadni izraz — ne- prestano nadlegovam. /asramovani in tudi dejanski napadani, tako da so mo- rali opustiti nadaljni obisk te sole. Mi smu ponudili ltalijanom za to šolo popolnorna novo. vsem modernim zahtevam odgovarjajoče poslopje - po- nudba se je odklonila. Predlagali smo mestu. naj prestavi svoje učne moči v naSe zavode in naj potem opusti za se- daj lastno solo - je bilo tudi odklo- njeno. (iovoril sem z italijanskim poli- tikom in sem mu rekel, da je vendarle greh mestni denar tako zamdavati; od- govoril mi je: „nič ne de: mi plačuje- mo radi, ampak'vl nimate nič od tega." Taki so pri nas zatirani Italijani! 0 tern, kako Italijani z nami rav- najo, bi govoril lahko cele ure. toda tega ne storim, ker nočem zlorabiti potrpež- Ijivosti visoke delegadje. Ja/. sicer nočem trditi, da nimajo Italijani prav nobenega razloga se pri- toževati črez vlado, ampak če zav/emajo Italijani stališče, da je treba dati vsa- kemu narodu. kar mu gre, potem mo- rajo pri/.nati, da imamo Jugoslovani veüko, veliko več kakor oni razloga do pntožbe radi ravnanja viade in — 1 t a 1 i j a nov ! Ampak zdi se mi, da so Italijani popolnoma drugega mnenja: oni zahte- vajo ne samo, kar njim lice, zahtevajo tudi, da se n a rn ne podeli, kar imamo pravico zahtevati na podlagi postave. Vsaka odredba vlade, ki odpravi dolgoletno krivico nam na ^orist, se slika v dolgoveznih člrnkih kakor lta- lijanom storjena krivica; vsako imeno- vanje Slovenca v jezikovno mesanih krajih — čisto italijanskih itak skoraj ni se razkriči kakor slaviziranje. Vsaka malenkost se poveča, tiska se pa tudi toliko neresničnih in narav- nost zlaganih stvari, da mora siroka masa italijanskega prebivalstva, ki ne; more prtiskovati, da-li so te tartarskei vesti resnične, priti do prepričanja. dfa se ltalijanom res krivica godi. Take bJazne reči preidejo potem v liste v italijanskem kraljestvu, kjer se jih poželjivo čita, in tako se goji gnjev in sovraštvo proti Avstriji. Ako bi take stvari izmisljali čas- nikarji v Italiji, bi bilo to samo obža- lovati. ampak jaz imam zadosti razloga, da domnevam, da se to fabricira v Av- striji in potem tja pošilja. Tako delo- vanje pa zasluži proklefstvo! (Res je!) V dokaz samo en zgled: Jako malo gospodov jc v visoki delegaciji, kateri vedo. da Živijo Slovenci tudi v italijanskem kraljestvu. Šteje se jih okoli 50.000 duš. Ti Slovenci živijo mirno, dasi ne ravno zadovoljno, na krasnih gričih doli do planjave ob če- dadu. Slovenci pa imamo družbo (Mo- horjevo). ki izdaja vsako leto po 0 knjig v več nego 80.000 izvodih. Mej naroč- niki je tudi nekaj italijanskih Sloven- cev (joriski dopisnik v Italiji izhajajo- čega lista je za to zvedel in hitro opo- zoril italijansko vlado na to „pansla- vistično propagando". Posiedica je bila, da je ta vlada. ki sicer svoje državljane Slovence zanemarja. izdala dosti stroge r.diedbe. da Slovence italijanizira. In za to se imamo zahvaliti v Av- striji toliko zatiranim ltalijanom. Hkscelenca dr. pi. Grabmayer ima popolhoma prav, ako pravi. da je ita- lijanski narod onstran črnožoltih kolov krivo podučen o stvareh. tičočih se nä- sln Italijanov; krivo podučen je pa tudi o nas Slovencih in Hrvatih, posebno kar zadeva število prebivalcev obeh narod- nosti. In v tern tiči pravo zlo ! V Italiji se misli, da v Primorju Slovanov skoraj ni. dočim imamo veliko večino. Misli se. da so Slovenci — ko- likor jih je sploh — barbari in divje čete, ki ropajo in morijo, dočim so naSi ljudje najniirnejši na svetu, nadarjeni, pridni in delavni in —- kar zadeva šol- sko omiko in politično zrelost — na tako visuki stopinji stoječi, da jih mo- rajo — to rečem brez pretiravanja — Italijani zavidati. Nujna je torej potreba, da se lta- lijanom te razmere pojasnijo in. ako se ekscelenci dr. pi. Grabmayerju to po- sitči, si bo stvaril nesmrten spomin. Njegovo ekscelenco pa zagotavljam, da *ga bomo Slovenci v tern delovanju radi podpirali, ker je trajno prijateljsko raz- ^rnerje mej Avstrijo in Italijo največi in- leres ravno nas Slovencev. Saj mi vemo dobro, da bodo pri morebitncm spopadu ravno naši kraji bojno polje, mi vemo, da bodo ravno n a š e cvetoče livade razkopane po konjskih kopitih in da bodo naše vasi požgane in upepeijene. Mi pa vemo tudi. da bomo mi Slovenci žrtva, ako bi vojna neugodno končala. Na koncu mi bodi dovoljeno. da določim svoje mnenje tako. da bodi naša naloga ne samo tu, da Italijo pre- pričamo, da zavračamo vsako sovražno misel njej nasproti. ampak tudi da pod- učimo italijanski narod, kakšne so prav- zaprav narodne razmere v Primorju; potem pa. da se pri nas Italijanom ni- kakor ne godi slabo, nasprotno, da imajo povsem neutemeljeno privilegirano sta- lišče, katero pošteno izkoriščajo na škodo svojim slovanskim deželanom. Predvsem pa bi se moralo delati na to — in mislim. da je za to pokli- cana vlada —, da se prepreči razpoši- ljanje krivih vesti od nas v Italijo, ali da se vsaj — ker uvidevam težkcčo te naloge — take vesti takoj popravijo v italijanskih listih. Kako težak pa je ta problem, kaže najbolje včerajšnji čmerni govor dele- Lata g. dr. Bartoli-ja. Dr. Bartoii je nezadovoljen, narav- nost razdražen, ker „zdi se, da v zad- njem času vlada in visoki vodilni krogi preradi poslušajo opomine naših na- rodnih n as p r o tn ik o V. Ker mi Jugoslovani nismo mogli dosedaj opaziti nobenega spokor- jenja na§e vlade. treba iskati „narodne nasprotnike* dr. Bartoli-ja v nemškem taboru in za to rad prepuščam gospo- dom Nemcem, da se ž njim prerekajo. Ako misli gospod delegat, da trža- ški Slovenci nimajo pravice do mestne ljudske Sole v sredini Trsta. je to nje- govo mnenje; stvar visi še pri upravni oblasti iu videli bomo. kdo ima prav in kdo krivo. Ako pravi. da se vprašanje proto- koliranja slovanskih govorov v istrskem deželnem zboru ne da posamič rešiti, ampak da spada v skupino vprašanj, ki se imajo tarn doli rešiti, potem moram Dve nečakinji meslo jedne. Veselolgra v dveh dejanjlh. Prevela L. Kersnik Rottova (Dalje.) Radivoj: Kako in s čim varn jioplaCava vse, kar ste nama že storili in Še storiti hočete? Razboršek: Otroka! ni vredno besedovanja. Kar vama storim. je moja sveta dolžnost. Vajinemu očetu seimam za vse zahvaliti. O, da bi še živel! Sta mu li postavila grobni spomenik, kakor sem pisal? Radivoj: O tern ni dvomiti. Razboršek: In nista pri tem Stedila? Radivoj: Vaša nakaznica je bila relika. Spominek je iz najlepšega be- lega mramorja. a lepša ga napis vaše bratovske ljubezni. Razboršek: (Si briše oči.) Dosti o tem za danes. Naj počiva v miru! Imela bodeta se dostikrat priliko pove- dati mi kaj o njem. Zdaj nič žalosti l zdaj le veselje! (Lavoslavi) Tinica, ti nič ne govoriš? Radivoj: Je preboječa. Razboršek: Zakaj? Koga se boji? Glavico pokonci. Imenuj me svo- jega ljubega strica 1 Lavos lava: (Ga naglo prime za roko.) h celega srca I Razboršek: Zalo dekle si! Tudi tvoja mati je bila lepa. Tvoj oče in jaz, oba sva jo ljubila. Vidiš, ako bi ne bila vzela tvojega očeta, bi bila ti lehko moja hčerka. Pa — saj si le vendar moja hčerka, kaj ? Lavoslava: Prav otroško vas hočem ljubiti in spoštovati. Razboršek: Počasi, — še nisi moja hčerka, a postati in o r a š. VidiS. tu ]e moj sin Milan — kmalu bi bil pozabil ! — Kako se ti kaj dopade dečko? — hahaha! — Kako se klanjata drug drugemu. Čemu ti pokloni? Bra- tranec. bratranka — v štirih tednih mož in žena. Podajta si roki! (Milan in Slavka si sežeta počasi v roki.) Razboršek: To je bilo malo nerodno, pa bo že Šlo! Ti, ljubi nečak, — tukaj je gospodična Rozika Črviček. moja varuhinja, tvoja nevesta, kakor sem ti že pisal. Radivoj: Mi je cast. . Rozika: Cast je na moji strani. Razboršek: 0, to se tudi še prav leseno glasi. Pa — govorilo se je tudi o neki spremljevalki. Kje je pa ta? Tinica: Tu stoji in čaka pri- jazne besede. Razboršek: O — le bliže! pri- jateljica moje nečakinje mi je dobro došla! Tinica: Sklenila sem, vam tako prikupiti se, da ne bodem potrebovala druge priporočbe. Razboršek: Ajr aj, to se vam lehko posreči. Tinica: Lehko ali težko, posku- siti hočem. Razboršek: Smem ii vpraSati po vašem imenu ? Tinica: Imenujem se: Lizika Labud. Razboršek: Lehko bi se ime- menovali Lizika Čarobna. Tin i ca:Resnično! (Žuga s prstom.) 0, stari gospod RazborSek je še prav ljubeznjiv. Razboršek: Stari gospod Raz- boršekf Mar sem že tako star? Pazite, jaz sem čvrst vdovec. (Dalje pride.) reči. da radi tega s r a m o t a ne postaja manjša. Razumem popolnoma, da dr. Bar- toli-ja ni zadovoljila dosedanja rešitev vprašanja italijanske pravne fakultete; on bo nezadovoljen, tudi ako pride ita- lijanska fakulteta v Trst, ker bo manj- kaia še medicinska in potem filozofska fakulteta; najbolj nezadovoljni bodo pa gospodi te barve, ako bi jim konečno vlada obesila še teološko fakulteto. (Ve- selost.) üospod delegat imenuje Italijane «žrtve na narodnem polju" in zasme- huje Slovence in Hrvate, ker baje ni- majo zgodovine in slavne preteklosti. in to pravi mož, čigar tovariši v Istri no- čejo dati Slovencem in Hrvatom niti Ijudskih šol; in tu gre za najmanj 120 ljudskih šol, ki so absolutno potrebne! 0 naši zgodovini se ž njim ne bom prepirai; zanj leži predaleč na strani; ako bi jo pa pozna!, bi drugače sodil — seveda ako je pravicoljuben mož. Toda ako bi mi tudi ne imeli zgo- dovine, je vseeno. Mi smo tu aj in ho- Čemo živeti in stremiti za drugimi narodi po napredku. Mi hočemo biti v naši hiši g o s p o d a r ] i in, da hočemo to doseči, dela gospodu dr. Bartoli-ju toliko skrbi. « Saj sem prej rekel. da hočejo Ita- lijani irneti ne samo svoje pravice, ampak tudi naše. Samo jedno toiažbo ima g. dr. Bar- toli, on računa na to, da se Slovani poitalijančijo. „Naš narod ima krepek želodec, da prebavi tuje elemente, ako se tudi težko asirnilirajo." No, k temu mu moram voščiti sa- mo „dober tek"; uzojam si ga pri tem želodčnem poskusu le svariti, da si morda želodca ne pokvari. kajti prebav- ljanje naše trde kože in naših močnih kosti bi utegnilo morda vendarle preveč zahtevati od delikatnega italijanskega Želodca. (Velika veselost. Markhl: „Verno. da so Vase kosti trde".) Prav na koncu si dovoljujern še pripomniti, da ne misli niti vlada — mislirn da je tako; ako pa ni, prosim odpuščenja, gospod ministerski predsed- nlk, — da ne mislijo pa niti Slovenci — to vem prav dobro — na to, da bi „stoletja staro civilizacijo italijanov" (na katerej imajo predniki primorskih Italijanov prav inalo krivde) komursi- bodi žrtvovali; kar pa mi hočemo in kar se trudimo doseči z vsemisredstvi, to je poraz nenaravne italijaoske nad- vlade v naših deželah in da si to zmago priborimo, o tem smo ysi trdno prepričani, — vkljub grožnjam gospoda dr. Bartoli-ja. (Odobravanje.) štva „Yrtojba" iz Vrtojbe. Sliši se, da -jih„.zas.!.eduje rpka j^ravice. Franc Faganelj, predsednik koles. drustva „Vrtojba". Is Stržišč. Pri vlačenju hlodov se je pripetila nesreča, ki je vrgla na posteljo posestnika Mihaela Leban. Šel mu je nam- reč hlod čez desno nogo ter mu jo zlotnil pod kolenom. Možje, ki so bili zraven, so ponesrečenca prenesli na dom. Nogo je ob- vezal zdravnik iz Bohinjske Bistrice. Dopisi. Iz Rlhenberka. — Proti našemu županu Pavlica so napeli liberalci vse strune. Ako bi mogli, bi ga kar v ječo vrgli in mu vse premoženje pobrali. Najbolj bi jim še ustregel, ko bi umrl. Poskusili so pri vladi do najvišje sto- pinje. Do ministerstvä so romali v neki zadevi pritožbe. Toda tudi notranje mi- nisterstvo je odgovorilo. da ni nobenega vzroka postopati proti županu. Pred kratkim so zopet poskusili škodovati mu. Napravili so proti njemu ovadbo nadržavno pravdništvo. S tem hočejo preprečiti, da bi župan Pavlica ne mogel pri bližnjlh občinskih volitvah ne voliti, ne voljen biti. Tudi to se jim ne bo zlahka posrečilo. Liberalci ne poznajo postave. Iz Vrtojbe. Gospod urednik ! Pro- sim, da sprejmete malo pojasnilo k do- pisu iz Št. Petra v sobotni številki lista „Gorica", Da bi kdo ne rnislil, da se je pri plesu predminulo sobuto stre- ljalo z revolverjem na neko dekle, bodi pojasnjeno, da je ustrelil nek mladenič proti nekemu dekletu s šaljivim stre- livom iz papirja, kakor streljajo mali otroci. Seveda je ni nič poškodoval. Pojasnjeno bodi tudi, da so nernir vprizorili laški mladeniči iz Podturna ¦or l/amaniitli Münp knle^nrskepa dru- Politični pregled Delegaclje V torek je avstrijska delegacija vsprejela proračun za Bosno in Her- cegovino. Ogrska delegacija je isti dan vsprejela proračun vojne mornarice. V četrtek je avstrijka delegacija imela razpravo o rednem vojnem p/o- računu. V teku razprave je odgovoril mi- nister za zunanje zadeve Aehrenthal na razne interpelacije čeških poslancev glede izgona avstrijskih delavcev iz Prusije. Rekel je, da se Prusija pri tem poslužuje le svojih pravic, proti čemur mi ne moremo ničesar ukreniti. Mini- sterstvo da se bavi z vsakim njemu naznanjenim slučajein. Dognano je. da je avstro-ogrski poslanik posredoval vveč slučajih pri nemški vladi, da se izgon prekliče ali pa da se dovoli izgnancu primeren rok. Nemški državni kancelar je tudi obljubil skrbeti za to, da se bo ob izvrševanju izgonskih odredb v Pru- siji pos.topalo blago in prizanesljivo. Potem je minister navedel več tozadev- nih podatkov. Del. Stanek je izjavil, da odgovor ministra za zunanje zadeve ne zado- voljuje interpelantov ter predlagal, naj se otvori debata o ministrovem govoru. Predlog del. Stanek-a je bil odklonjen. Nato je stavil del. Klofač sle- deči tozadevni nujni predlog: Ker vlada izjavlja, da ni v stanu primerno ščititi naših državljanov v nemškem cesarstvu, predlagamo, visoka delegacija skleni: ministerstvo zavnanje stvari se pozivlja, naj se sporazume s c. kr. avstrijsko in kr. ogrsko .vlado glede primernih retorzijskih odredb. Razvila se je živahna debata o tern nujnem predlogu. Pri glasovanju se je predlog z 28 proti 16 glasovom od- klonil. Nato se je nadaljevala rizprava o mornariškem proračunu, ki je bil tudi vsprejet. Obe delegaciji sta včeraj nadalje- vali razpravo o proračunu vojnega mi- nisterstva, katero bodeta danes dokon- čali. Danes se najbrže zaključi zase- danje delegacij. Avstrijska poslanska zbornica. Prihodnja seja poslanske zbornice je sklicana 8. marca, ker bo delegacija svoje delo že danes dokončala. Aehrenthal pojde ? V dunajskih diplomatskih krogih se z vso inzistenco trdi, da se Aehren- thal po'cjopustu, ki ga nastopi po za- sedanju delegacij, ne povrne več na svoje dosedanje mesto. Govori se, da niso v visokih dvornih krogih nič za- dovoljni z njegovo politiko, ker se ni brigal /a to, da nastanejo med našo državo in Rusijo bolj intimne razmere. Domače in razne vesfi. NJeg. Vellčanstvo cesar Jo blago- volil ogovorlti našega državnega po- slanca Fona. — V torek ob oh pop. so bili povabljeni avstrijski delegati na dvorni obcd. Po obedu si je dal cesar predsta- vit: nekatere delegate med njimi tudi našega poslanca Fona. Nj. Veli- čanstvo je vprašalo poslanca, kateri okraj zastopa, ali je prvič v delegacijah in se je čudilo, da zna nemški. Posla- nec Fon ie Dojasnil, da je obiskoväl nemško gimnazijo innemško vseučilisče in j e potem r a zI o 2 i I, kak$ne so razmere g I e cs ima tri sodne okraje in sicer: Oorica z okolico, Ajdovščina in Kanal üon.^ki sodni okraj je §tel koncem I. 1910 801S hišnih številk, v katerih je stanovalo 881 o strank, ki so stele 45.266 prebivalcev. Goriški sodni okraj se je v zadnjih de- setih letih pomnožil za 4292 prebival- cev. — Ajdovski sodni okraj je štel kon- cem I. 1910 2846 hifinih številk, v kate- rih je stanovalo 2811 strank. ki so stele 14.795 prebivalcev. — Ajdovski sodni okraj se je v zadnjih desetih letih pom nožil za 593 prebivalcev. — Kanalsk: sodni okraj je Stel koncem I. 1910 2361 hisnih številk. v katerih je stanovalo 2330 strank. ki so stele 13.551 prebival- cev. Kanalski sodni okraj se je pomno- Zil v zadnjih desetih letih za 356 pre- bivalcev. — Vseh hiSnih Številk v celem goriškem okrajnem glavarstvu je 13.225. strank, ki v teh hišah prebivajoje 13.9f>3. vseh Ijudi v celem okrajoem glavar »tvu Je 73 612 V zadnjih desetih letih Sc je pomnoiilo 5tevilo prebivalcev v gori- Skein okrajnem glavarstva za 5.241 du>. V Kobaridn so našteli dne 31. dec. 1250 prebivalcev, 87konjev, 390 krav in 211 pra§ičev. Livek. Pri nas smo našteli dne 31. decembra m I. 582 prebivalcev. Pre- bivalstvo se je v zadnjih 10 letih zmanjšalo za 140 oseb. Sicer je odsotnili 124 prebi- valcev v svetu. Večinoma so „hauzirerji" in delavci. ObČina Lokev §teje 1180 prebi- valcev in 21 ins. Pred desetimi leti je štela občina Lokev 1198 prebivalcev?in I9o his. Prehlvaistvo Ogleja, tega največ- jega mesta za rimskih Casov, ki je štelo takrat nad 2 milijona du5. steje danes le se 970. Prebiv&lstvo Ljubljane. — Olasom koru'Cnih rezultatov IjuJskega štetja ima' Ljubljana 18o3 Iii5 in 41.727 prebival- cev. od teh 30oo vojakov. Slovence/ jt 33.840. Nemcev pa 5950. V Dornbergu je dne 1. marča t. I. po kratki bolezni previden s sv. za kramenti umrl Jakob Mozetič v 84. letu svoje starosti. Pokojnik je bil skozi 60 let cerkveni pevec. Bil je tudi odločen pristaš S. L. S in je strogo obsojal protiversko gonjo liberalnih podivjancev. Pokojnik zapušča 2 hčeri in enega sina. ki so že poročeni. Pogreb je bi! včera ob 4 uri popoludne. — Ostalij rod bini izražamo na§e globoko sožalje, po kojniku pa večni mir. Nesreöa. — V Solkanu so pri Lenassijcvem mlinu razkladali moko z voza. Blaž Marinič, ki je nosil vreče, bil je tako nesrečen, da je padlo nanj pri razkladanju nekaj polnih vreč, ki so mu zmastile levo stegno. Prepeljali so ga v gunsko bolnico. Kopaliiko sezooo v Sesljanu od- pro dne 15 t. m. Živinska bolezen oa parkljib se je pujavild v Medjevas:. zupanslvu De- vin. tllevi sj zaprti, dela iu puiju pa mnogo! En dao poročen V ponedeijek se je poiucii v Meüani gospod Peicr Ma- KaHireiner Kneippova sladna kava je le en«, potnem- ko« pa je ve&! lato poxor! Zahtevajte in jemljite tanto tivirne zavoje ¦a J! imenom «a Kathreiner riezamuditc naredifi pos^us 2 nouo uoljno jeöüno mastjo Ona je enostauno najpopolnejša kar se {eöilne masfi izdelujč in prekosi gotouo najuečja pričako- uanja. I W^ 9V~ W HT WtT VW 3WT MANUFAKTÜRNA TRGOVINA W «| -»» -mm -m« -^ -^ ¦ L ' I ^ L/^M""^ T TT^TT"1^ Ä T^i -* -* a. -a. ä (prej Krojaška zadruga) aaaaa I 11ÜUJLJ. rlrdlDAK ===== v gorici. ¦ I Došle so krasne novoiti za spomladansko sezono. Vzorci se pošiljuio örezplacno in sraQlo na dom. I ^Sr^yKOiiwsKo ciKORiJoy-,::::^! --------------------------— || = edlno pristni, po kakovosti nedosegijivi slovenskl Izdelek. = I™ opmeJnim s"»enctm. j rin Č i/. Biljane z Jožefo Mariničevo. Ali kraika je bila dnba zakonske s^ece, kajti v torek večer je bil nesrefni tula «temč že na pa rah. Unul je /a vnetjem črev. Star je bil 2ü le! Novome&ki žapan odstopll. N\>- vomeški župan Ogorevc je svojo 7\\ partsko cast odložil /aradi konktirza Hočevarjeve parne optkarne, kalera je tudi njega potcgnila v denarno knzu. Grozna rodbinska ftrama — V četrtek zvečer je v Rožni dolini pri Ljubljani vdoveli mizarski pomoCnik MalijH Vejiar z fcn.tvtyo pipf&at v0 svojiwa Sdj&ovoma J0-JeLnemu ih*itLu ifl .S^fjpewu Vtktorju. Viktor je bü takoj i iW&X. in s© ga >pravili v imivašnico, .lfcrLeta so pa spravili v bolmšnico. Ve- h«r )e bi4 tu4) sam ranjen na vs#,tu ali »e nevarno. Vehörja so oroinii aretiraU ia li^.čili deželneinu socMšČu. irtev pofcUca — Policija ima. .ka- kor znano, (Jul.2no.sjt pregledaU vsako J hi So, o/ )u,m 20 K, s puhoni 24 K. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 16 K; bla- zineza podglavo 3 K.3-5O, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 18 K, 14 K "/0 v, 17 K 80 v, 21 K; blatine za poJ avo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega platua. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v, 14 K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od 12 K višje poštnine prosto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Cenikc zastonj in poštnine prosto. -------------8. Benlsch v Deschenitzu, št. 743, Čdško, (Böhmerwald). ===== VELIKA-BÄNKA-r • išče zastopnike in prekupce dovoljenih in garantiranih srečk z dobro provizijo. Slovenske ali hrvaske ponudbe po.šl.i^jo naj se na S. Horväth, Budimpešta, Bäthory utcza 5. Hcmitna tistilnica in barvolnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorki .Filialkn kemiöue Cistilnice in barvalnicc ALBiN B0E6ANA Iz Trsta, kjer se pere, čisti in barva vsakovrstno blago, ; moškein žeuskeoblcke, pregrinjala, kožuhovinu itd. Izdeluje se ua parno silo. Močenje suktia, pranje in kodrauje peres, Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so Vütrajne in se dado prati. " Cene amerne ¦¦ Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, i Gledališka ulica St. 14. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v G0B1C1 VIA MATT10IJ.. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westsal.-stropl za vsa stavbarska dela bre/. zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako sumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vjjakov. cenejl kakor vsl drugl ma- sivnl stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- čunl brezplačno Izdeluje enodružinske hi?.e po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje sulia stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drug! slstemi. VABILO občnemu zboru „CENTRALNE POSOJILNIC.E" registrovane zadrugez omejeno za- vezo v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne 9. marca 1911 ob 10. uri predpoldne v posvetovalnici „Centralne posojil- n i c e " (Corsp Ver4i 32 I. nadstr.) sq sledečim DNE V NIM EEDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. ,, nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910 in določba o upo- rabi dobička 4. Izvolitev enega člana načelstva. 5. Izvolitev nadzorstva. 6. Izprememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Morebitni predlogi. Načelst o. Stojte! „A ¦ .. Stoite! ____^__ Kdo ne pozna tvrdke ____*L___ Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GORIGIštev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria äiyalne stroje, ki so naj~ boljši, riajcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brczšumno, hitro in / točno. Original \ict< ria sivalni 8troji so se I vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda prod nakupom šival- ' =1^---- ¦ nega stroja ------ :—-— I „Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago uČiteljico, ki poučuje * brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvršujc vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno krnetijäko orodje: slamoreznice, Sti- skalnice, drocgalnixe (stroje za- mastenje grozdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- bolj.ša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko KBRSBVANI &CUK, ki J1" ^ama izdeluje. Nadalje, puske, »amokrese, drugo belgijsko oroije, stre- Ijivo. — Potem najboljše gr&mofone. Paje na oj^rpke. ~ss CENIKI ^ se r a z pošl j ajo j ss=š zastonj. ==ü^=' In^nftnino 5,Ljubljanske kreditne banke" tt H ABTP I| III If-------^e ^av^ z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.------If 1111 j 11 X v/\JLJL viuJLlXvlAJ Ologe na hnjižice obPBStuje po !fv2%, vloge v tEhotEm ratnnu p dogcuoru. | VI v/ LXi JL v/ . . pelHTi^a glavnlc^ *l 5,000.000. Centrak V Ljubljani. -Rezervnl xakladK 450.000.- --------~-.———7— P nP.P I \2 ^ irF - C^QVßc. Gönca,. Sarajevo, Split Trst. — ¦ ¦ ~= lidtjatel) in odgovorni uredmk Anton Bavcar. Tiska „JNaroana nsKarna- (oagov. l.. luhuh;.)