f«ftalna pla(*M f gotarlot
II, izdaja.
Cena Din l*w
Izhaja »sak dan »JutraJ ratvea
T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletna 2‘—! mo-lečna naročnina 010 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo * Ljubljani, GregorčiCeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 In 30-7)
Jugoslovan
Rokopisov a« tratam*
Oglasi po tarifi In dogovora. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica V Mariboru. Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.i L]tih!]ana 15.62L
St. 145
Ljubljana, sobota, dne 27. junija 1931
Leto II.
. - ’ . .r
Dr. Marko Koštrenčič,
Univerzitetni profesor v Zagrebu, novi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Trgovinska pogodba z Avstrijo bo podaljšana
Dunaj, 26. junija, d. Potrijuje se, da bo jugo-fiiovainsko-avstrijska trgovinska pogodba, ki, kakor znano, poteče konec tega meseca, do 15. julija podaljšana. Sklenili pa se bodo nekateri kratkoročni carinski dogovori, s katerimi bo Avstrija zvišala nekatere postavke.
Delovanje evropskega odbora
Ženeva. 26. junija, d. Evropski odbor je da-»es začel svoja posvetovanja in izvolil francoskega državnega podtajnika Panceta za pred-
BPCtiilka. Avstrijski odposlanec dr. Schtiller je
poročal o pogajanjih z Jugoslavijo in Romunijo. Samo pogodba z Jugoslavijo sloni na preferencah. Za Avstrijo je nemogoče sprejeti ta sistem kot splošno podlago za svoja trgovinska pogajanja. Romunski delegat Popescu je sporočil, da so nemško-romunska pogajanja dovedla do regionalnega dogovora na podlagi preferenčnega sistema.
ženeva, 26. junija. AA. Bivši belgijski finančni minister Franquin je predložil gospodarskemu odboru evropske komisije načrt ustanovitve mednarodne izvozne banke s 100 milijoni dolarjev kapitala. Novi bančni zavod bo v tesni zvezi z banko za mednarodna plačila.
Dijaški nemiri na Dunaju
Dunaj, 26. junija, d. Danes so poskrbeli za obsežne policijske varnostne ukrepe. V bližini vseučilišča so krog 10. ure dopoldne prišli na rodno-socijalistdčni in tudi komunistični dijaki an so skušali pred vseučiliščem prirediti »bu jnel«. Polioijska straža pa je takoj energično poselila vmes in izpraznila Ring, kasneje pa tudi Votivni park in park pred mestno hišo kakor tudi vso okolico. Do opoldne je bilo kakih 20 oseb prijetih, ker so kalile mir ali se niso pokorile policijskim ukazom. Popoldne je bil mdr.
Politika strogega varčevanja na Češkoslovaškem
1’raga, 26. junija, d. Kakor trdi »BOhemia«, bo finančni minister Trapi v jeseni nastopil z naslednjimi varčevalnimi ukrepi: odprava predvojnih upokojitev državnih uradnikov, prepoved sprejema novih moči, 5% odtegljaj od plače, ukinitev 13. mesečne plače za dobo enega leta, povišanje cen za tobačne izdelke, kavo in vžigalice, tudi to za dobo enega leta, dalje zvi-Sanje dohodnine za finančno zavarovanje, usta vitev nadaljnega podpiranja brezposelnih.
Prekinitev čsl.-grških pogajanj
Beograd, 26. junija. AA. Iz Aten poročajo, da so bila pogajanja med češkoslovaško in grško vlado o trgovinskem sporazumu, ki so se vodila v Atenah, prekinjena za gotovo dobo radi vprašanja favoriziranja gotovih' industrijskih izvoznih predmetov.
Anglija vrača zlato Italiji
Rim, 26. junija. AA. Semkaj je prispelo iz Londona 30 zabojev zlata v palicah v vrednosti 30 milijonov funtov šterlingov, ki jih je Italija deponirala v angleški banki v jamstvo vojnih dolgov.
Strašen ciklon na Madjar-skem
Szegedi n. 26. junija, n. Včeraj popoldne je nad Szegedinom besnela strašna nevihta. Vi har je prevrnil več vagonov vlakovne kompozicije. Mnogo ljudi je bilo hudo ranjenih. Skoda Je velikanska.
Dnevi nervoznega pričakovanja v Nemčiji
Ali zmaga francosko ali ameriško stfalisie - Optimizem predsednika Hooverja kljub neugodnemu odgovoru Francije - Predvidevajo se dolgotrajna pogajanja
Berlin, 26. junija. A A. Vest, da so ameriška zvezna banka, angleška in francoska narodna banka in banka za mednarodna izplačila dale Nemčiji kredit 100 milijonov dolarjev, je zelo ugodno vplivala na denarni trg. Tako je izginila bojazen, da bi državna banka ue mogla poravnati svoje obveznosti, ki so posebno ta mesec zelo velike.
Nervoznost v Berlinu Berlin, 26. junija. AA. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za ameriški odgovor na francosko noto o Hoovrovem predlogu. Časopisje se v glavnem zanima za vprašanje, ali bo zmagalo francosko ali pa ameriško stališče. Nacijo-nlistično časopisje se boji, da Hoover zaradi francoskega odpora ne bo uspel. Vladni listi so pa mnenja, da bo Francija prej ali slej vendarle pristala na mora-torij.
Iz Washingtona poročajo, da ameriški predsednik Hoover trdno veruje v uspeh svoje akcije, dasi francoski odgovor ni bil preveč ugoden. Vendar zbuja izjava ameriškega državnega tajnika Stimsona, da ameriška vlada ni popolnoma zadovoljna s francoskim odgovorom in da bodo potrebna najbrže dolgotrajna pogajanja, skepso.
Politični krogi menijo, da ima Stimso-novo potovanje namen, prepričati fraco-sko vlado o potrebi moratorija, ki naj stopi v veljavo že s prvim julijem.
Stimson prispe 2. julija v Neapelj, 15. v Pariz in 27. v London,
MeJlonovn misija v I*«ri*u
London, 26. junija. AA. Ameriški zakladni tajnik Mellon je odpotoval včeraj v Pariz. Pred odhodom je odklonil novinarjem vsako izjavo o namenu svojega potovanja. Listi poročajo, da bo razpravijal s francosko vlado o njenih pridržkih k Hoovrovemu predlogu, ki bi moral stopiti v veljavo prihodnjo sredo.
Kakor se doznava v političnih krogih, je šel v Pariz na osebno željo predsednika Hoovra, da se razgovori s francosko vlado o francoskem protipredlogu k Hovrevemu načrtu o moratoriju in da poskusi doseči čimprej sporazum, ker bi moratorij po načrtu moral stopiti v veljavo 1. julija.
Pariz, 26. junija. A A. Iz Londona je prispel semkaj ameriški zakladni tajnik Mellon. Davi se je posvetoval s francoskim zunanjim in finančnim ministrom o moratoriju, ki ga predlaga ameriški predsednik Hoover.
Nemški upi
Berlin, 26. junija. AA. Po vesteh iz Wa-shingtona stoje ameriški krogi na stališču, da spričo kritičnega položaja Nemčije polovičarska rešitev ne more Nemčiji prinesti potrebne pomoči, kaj šele določbe Yo-ungovega načrta. Zato sodijo, da bo ameriška vlada, preden bo Franciji odgovorila, skušala francosko vlado pregovoriti, naj odstopi od predloga, da bi se nezavarovana reparaci jska plačila Nemčije izvzela iz moratorija.
Dan poseta nemških, državnikov ni še določen
Berlin, 26. junija. AA. S poučene strani izjavljajo, da glasovi, po katerih bi bil dan odhoda državnega kancelarja in zunanjega ministra v Pariz že določen, niso točni. Prav tako ni res, da bi bil francoski zunanji minister v pogovoru z nemškim poslanikom v Parizu izjavil, da je pristal na francosko-nemški sestanek pod pogojem, da d& Nemčija neke politične koncesije. Washingtonsko vesi, da odpotuje državni tajnik Stimson že v soboto v Evropo, tolmačijo tu tako, da ne bo težko priti do sporazuma med Francijo in Ameriko glede Hoovrovega načrta.
Anglija obvestila prizadete države o svojem pristanku
London, 26. junija. AA. Angleška vlada je danes uradno obvestila diplomatske za stopnike Poljske, Romunije, Jugoslavije, Latvije in Estonske o izjavi zakladnega ministra Snovvdena v spodnji zbornici o Hoovrovih predlogih. Cim bodo vsi sprejeli Hoovrove predloge, je angleška vlada pri-praljena odgoditi za eno leto plačilo anuitet držav, ki so ji dolžne za razna posojila,
Odmevi Briiniiigovega govora na Poljskem
Varšava, 26. junija. AA. Poljski tisk prinaša obširna poročila o Briiningovem predavanju na radiu ter soglasno naglaša, da je ta govor simptomatičen in da daje dobre perspektive za bodočnost, ker mora s franeosko-nemškim sporazumom priti tudi do poljsko-nemškega sporazuma, kajti miroljubnost na zapadu in istočasna agresivnost na vzhodu ne bi bili skladni.
Optimizem tudi v Parizu Pariz, 26. junija, n. V tukajšnjih službenih krogih mislijo, da ne bo težko najti kompromisa med Francijo in Ameriko. Ameriški vladi je v glavnem na tem, da doseže efekt v moratoriju. Zato njej ne zadošča, da bi Francija brez rezerve sprejel i Hooverjevo ponudbo. Francija pa nima razloga, da tega ne bi storila, kajti zanjo, kakor za vse dolžnike Amerike, predstavlja to koncesijo. Dovolitev moratorija Nemčiji ima povsem drug značaj. Amerika se
neče direktno udeleževati pri reševanju evropskih vprašanj. Zato bo Amerika brez dvoma prepustila evropskim državam, t prvi vrsti Franciji, da se sporazumejo z Nemčijo o pogojih moratorija za nemške reparacije. Prevladuje prepričanje, da bo kompromis med Ameriko in Francijo na tej bazi dosežen. Tudi ni več dvoma, da prideta dr. Briining in dr. Curtius v kratkem v Pailz, da se bosta tam pogajala o tem. Francoska vlada pozdravlja dohod Briininga in drugih članov nemške vlade v Pariz.
Nova italijanska nota
Rim, 26. junija. AA. Italijanska vlada je poslala Združenim državam že drugo noto, kjer poudarja, da je Italija pripravljena izvesti Hoovrov predlog takoj in brezpogojno. Politični krogi menijo, da je ita-iijanska vlada poslala to noto z namenom, da demantira vesti, da je zahtevala, naj se Avstrija in Nemčija odpovesta nameravanemu carinskemu sporazumu.
Zgube posameznih držav od moratorija
Največje žrtve bi morali nositi Francija in Amerika
Rim, 26. junija, n. Fašistični listi prinašajo natančen pregled finančnih olajšav, ki bi nastopile z oživotvorjenjem Hooverjevega predloga o moratoriju za medza-vezniške dolgove in nemške reparacije. Po Youngoveni načrtu bi Velika Britanija, <5e se vzame v račun vse, kar bi morala prejeti od Francije, Italije in Nemčije, kakor tudi ono, kar bi morala plačati Ameriki, izgubila z moratorijem v finančnem letu 1931./32. skupaj 1,400.000 funtov. Francija bi v finančnem letu 1931./32. morala prejeti od Nemčije 843,400.000 zlatih mark. V istem času pa bi morala plačati Veliki Britaniji 12,500.000 funtov in
Ameriki 45,000.000 dolarjev. Po Hooverjevem predlogu bi Francija torej stvarno izgubila v tem finančnem letu 20,000.000 funtov. Italija bi morala prejeti od Nem-, čije 190,000.000 zlatih mark, plačati pa bi morala Veliki Britaniji 4,250.000 funtov in Ameriki 14,600.000 dolarjev. Njena izguba bi po Hooverjevem predlogu znašala 2 milijona funtov. Amerika, ki nima plačevati nobenih dolgov, bi morala prejeti od svojih dolžnikov 240,000.000 dolarjev, katerim se za čas trajanja moratorija odreka. Nemčiji pa v tem času ne bi bilo treba plačati 1.618,900.000 zlatih mark.
Pred odločilnimi volitvami na Španskem
Monarhisti niso postavili kandidatov — Republikanske stranke pojdejo ločeno v volilno borbo
Madrid, 26. junija, r. V nedeljo se bodo vršile volitve v špankso ustavodajno skupščino. Na podlagi »mobilizacije sil«, kot jo predstavlja grupacija strank v obliki proglasitve kandidatov, se na različnih straneh ugiblje, kakšen bo rezultat tega važnega glasovanja. Pri tem se naglaša kot zelo značilna okoliščina, da se bodo monarhisti sploh vzdržali volitev na eni strani, na drugi pa dejstvo, da gredo stranke, ki so izvojevale zmago 12. aprila pri občinskih voiitvuh, razcepljene v volilno borbo. Vsi poskusi za ustvaritev koalicije so se ponesrečili. Zdi se, kakor da bi vsaka stranka hotela izvojevati zmago zase, tako
da bi imela v ustavodajni skupščini odločilno besedo.
Katoliška list »El Debate« objavlja izjavo »neke republikanske osebnosti, ki pozna vse tajne sedanje španske politike.« Ta osebnost prerokuje sledeče izide nedeljskih volitev: socijalisti 110 do 115 mandatov, liberalna desnica 95—100, radikalni republikanci 75—80, radikalni socialisti 55—60, republikanska zveza 30—35, nacionalisti 30—35, nacionalna akcija 25 do 30, republikanska levica 30, skupina služabnikov republike 8, neodvisni katoliki 7—8, neodvisni 5, pristaši Don Jaime-a
4,	avtonomisti 3, agrarci 2.
Spor med Vatikanom in fašizmom
Odgovor rimske vlade je znatno poslabšal položaj
Rim, 26. junija, r. Potrjujejo se vesti, da je napravil odgovor italijanske vlade na noto sv. stolice radi razpusta organizacij katoliške akcije v vatikanskih krogih skrajno mučen vtis. Do zadnjega časa so krogi upali, da se bo položaj zboljšal, a zadnja nota rimske vlade je dosegla ravno nasproten uspeh.
Sv. oče je vsled poostritve napetosti po teh vesteh zelo potrt. Glede nadaljnih korakov, ki jih bo podvzela sv. stolica v vsej zadevi, ni še bil ničesar sklenjeno. Zdi pa se, da prevladuje v vatikanskih krogih naziranje, da bi bilo vsako nadaljnje iz-
menjavanje diplomatskih not brezpredmetno,ker ni nikakega upanja, da bi se moglo doseči zbližanjc stališč med obema strankama.
Širijo se glasovi, da bo papež spričo zadnjih dogodkov v Italiji izdal v kratkem encikliko proti nacionalizmu, ki je bila že ponovno napovedana.
Citta Vaticana, 26. junija. AA. Apostolski nuncij pri italijanski vladi je bil danes v avdi-jenci pri papežu, s katerim je razpravljal tri-četrt ure o sporu med državo in cerkvijo v Italiji.
Družba za zavarovanje letal
London, 26. junija. AA. »Times« poroča, da So ustanovili letalsico zavarovalno družbo s kapitalom 250.000 funtov šterlingov. Akcije so podpisali skoraj po vsem svetu tako, da bo družba lahko zavarovala po svojih podružnicah letalske in slične industrije.
»Times« pravi, da so v upravnem svetu nove zavarovalne družbe zastopniki raznih družb. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj »Se-veroangleške trgovske zavarovalne družbe« Arthur Norley.
Afera ponarejevanja kinina v Grčiji
Atene, 2G. junija. AA. Pred sodiščem se je začela razprava v kininski aferi. Znano je, da so neki državni organi prodajali ponarejeni lunin in da je samo v solunski garniziji umrlo 13 vojakov. Opozicijsik tisk je obtožil ponarejanja ravnatelja kemičnega zavoda Galopulosa. Iz današnje razprave se vidi, da ravnatelj kemičnega zavoda v zadevo ni,vmešan in da se je hotela s tem zabrisati saino sled' pravim krivcem.
Boj za mirovne pogodbe
Isti dan, ko jo francoski ministrski svet razpravljal o Hooverjevem predlogu in se načelno izjavil zanj, je sprejel predsednik ministrskega sveta Laval zastopnike raznih zavezniških odborov za mir s spoštovanjem mirovnih pogodb ter jim z vsem po-vdarkom zagotovil, da ho Francija vedno znala čuvati mir, ki je bil dosežen z mirovnimi pogodbami.
Tako je francoski ministrski predsednik jasno in odločno povdaril stališče Francije v sedanjem svetovno političnem položaju. Francija je odločno za mir in je pripravljena, za očuvanje miru doprinesti tudi največje žrtve. Zato sprejema načelno Hooverjev predlog, zato je pripravljena priznali Nemčiji največje olajšave in ji dovoliti tudi na škodo francoskega davkoplačevalca moratorij v plačevanju reparacij. Za Francijo, ki je tako silno trpela v svetovni vojni, je pač to nad vse velika žrtev in neprimerno večja ko za vse druge države. V interesu miru pa je Francija pripravljena tudi na to žrtev in pomagati hoče Nemčiji, da se izkoplje iz svojega težkega gospodar-Kkega slanja in more tako sodelovali v delu za napredek sožitja evropskih narodov.
Naj pa bo Francija pripravljena na še tako velike žrtve, vendar pa te jje morejo iti tako daleč, da bi bili vsled njih ogroženi življenjski interesi Francije. In ti bi bili, če bi postale mirovne pogodbe le krpa papirja, ki jo je mogoče vsak hip spremeniti. Da to povdari, je sprejel francoski ministrski predsednik zastopnike odbora za očuvanje miru s spoštovanjsm mirovnih pogodb pri v tisti dan, ko je pokazal > 1 n-coska vlada svojo največjo pripravljenost, da tudi z žrtvami zasigura mir. Ali treba je bilo potegniti mejo, do katere sme iti ta požrtvovalnost, ker drugače poslane že samomorilna.
Še posebej pa je bil potreben ta povda-iek, ker so mnoge sile na delu, da bi vzele mirovnim pogodbam vsako veljavo in nato povzročile nove vojne, da bi mogli izvesti svoje revanšne zamisli. Ti krogi hočejo pod raznimi visokodonečimi gesli najprej •zrahljati z mirovnimi pogodbami ustvarjeno «lanje, nato pa uničiti mir sam. Pod vtisom te imperijalistične propag.. de se je tudi > \ nekaterih poja\i!a mteel, da je tudi Hooverjev predlog naperjen proti mirovnim pogodbam samim in da je z njim napravljen začetek, ko bodo te izgubile svojo veljavo. Odločen Lavalov nastop pa je to mnenje ovrgel, ker je jasno povedal, da je Hooverjev predlog sprejemljiv le, če niti najmanje ne zadeva ob mirovne pogodbe.
To stališče francoskega ministrskega predsednika pa je in mora biti tudi naše stališče. Nikakor niso vse mirovne pogodbe »pisane tako, da bi mogel biti naš narod z njimi zadovoljen. Nasprotno ima naš narod vse polno vzrokov, da bi predlagal prav znatno spremembo nekaterih mirovnih pogodb. Toda vsaka taka sprememba bi bila upravičena in dobra le, če bi pomenila napredek za človeštvo, če bi pravičnejše in pravilnejše uredila odnošaje med državami. Vsaka revizija mirovnih pogodb bi morala biti pridobitev za 7' H žan^ mxl narodi in utrditev miru.
Baš takšne revizije pa nočejo oni, ki danes jurišajo na mirovne pogodbe. Oni hočejo, da bi bil njih juriš na mirovne pogodbe začetek nereda in kaosa, da bi se z revizijo mirovnih pogodb uveljavil oni imperijalizem, ki je podlegel na krvavih bojiščih svetovne vojne. Kar niso zmogli uvesti vsled hrabrosti zavezniške vojske, to bi hoteli sedaj izvesti s pomočjo lahkovernosti zavezniških politikov. Ne naprej, temveč desetletja nazaj naj bi revizija mi rovnih pogodb potisnila nazaj razvoj ev ropskega ljudstva.
Zato pa ni očuvanje miru, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, le v interesu plo-donosnega sožitja evropskih narodov, temveč tudi v interesu kulture. Ali naj se ta razvija v skladu z imperialističnim hote njem napadalcev mirovnih pogodb, ali pa v skladu z velikimi načeli evropske demokracije. O tem naj pade odločitev.
Naš narod, ki je bil vedno zvest borec za svobodo narodov, bo ostal tudi v bodoče zvest svoji visoki tradiciji in zato bodo našli imperijalisti in nasprotniki miru v njem vedno svojega odločnega nasprotnika. Zato pa bo tudi podpiral vsako prizadevanje, ki je v korist miru in evropski kulturi. In s tem ciljem se je tudi ustanovil »Jugoslovanski odbor za mir s spoštovanjem pogodb«, ki bo našel zlasti v naši banovini najtoplejšo podporo. Tako zahteva naša svoboda, ki je nam vsem sveta in nedotakljiva.
Moratorij pred francoskim parlamentom
Enajst interpelacij o ameriškem predlogu — Težko stališče Lava-
love vlade	^
Pari*, 26. junija. AA. Danes popoldne se je pričela v francoski zbornici debata o Hoovro-vem načrtu za moratorij. Pričakujejo, da bo trajala do poznih večernih ur. Zaradi velike agitacije v parlamentarnih krogih bo razprava najbrže zelo burna in usodnega pomena xa Lavalovo ministrstvo. Laval bo imel zelo težavno nalogo, ker bo moral odgovarjati na nič manj kako 11 interpelacij in prepričati zbornico, da bi korist ameriškega načrta za moratorij s »'asom pokrila finančne žrtve, ki bi jih s tem prevzela Francija. Seja je pričela ob 3. popoldne. Takoj nato se je dvignil ministrski predsednik Laval, kii je pričel čitati originalno Hoovrovo »poročilo o moratoriju in francoski odgovor. Francoska nota izraža uvodoma simpatije do razlogov, ki so potkrenili akcijo ameriškega predsednika. Dalje naglasa veliki pomen čuvstva mednarodne solidarnosti, ki ga je pokazala Francija s tem, da je znižala nemške reparacije, izpraznila Porenje in se udeležila pogajanj za definitivno ureditev repara-cijskega vprašanja decembra leta 1928. v Ženevi. Nota nadaljuje, da je frr ska vlada prisiljena poudariti pred vsem svetom, da bi na-adTije koncesije Francije omajale zaupanje v veljavnost obstoječih obveznosti in pogodb, če bi se nezajamčene anuitete Youngovega načrta smatrale za zajamčene.
Predlagana odgoditev plačila mezajamčenih anuitet bi nasprotovala temeljnim načelom pogodb, ker bi se v leni primeru še nadalje plačevale obresti od Youngovih zakladnic in drugih privatnih obveznosti nemške države.
Nota nadaljuje, da je francoska vlada mnenja, da bi različno ravnanje z zajamčenimi (n nezajamčenimi anuitetami predstavljalo moralno vprašanje temeljne važnosti. Francoska vlada predlaga, naj se Nemčiji pomaga z veli-Kimi krediti, za kar bo naprosila francoski parlament za pooblastilo, da bo dala na razpolago mednarodni banki za izplačila znesek, ki bo odgovarjal deležu nezajaničenih anuitet. Francoska vlada upa, da bodo vse druge '-rza-
ve, ki eo prizadete pri Youngovem načrtu, sodelovale pri tej akciji.
Nota dalje predlaga, naj bi se vsote, ki hi bile tako na razpolago, dale ne samo N-~ ičiji, temveč tudi drugim srednjeevropskim «.ža-vam, ki potrebujejo finančno pomoč, posebno pa onim, ki bi zaradi enoletnega moratorija rep"- 'jakih plačil preveč trpele. Nota dalje zahteva potrebna jamstva, da bi se omejeni fond uporabil izključno v gospodarske e^he” in ne za izvozni dumping.
Nota zaključuje, da se bodo izdelale podrobnosti francoskih protipredlogov na prihodnjih pogajanjih v popolnem skladu s temeljno idejo Hooverjevih načrtov.
Nato je pričel Laval čitati vsebino ameriškega odgovora, ki je prispel davi. Ameriška nota upa, da se bo francoska vlada posvetovala z ameriškim zakladnim tajnikom Mellonom o vseh problemih, ki bi nastali zaradi Hooverjevega predloga in dodaja, da sta Mellon in ameriški poslanik v Parizu popolnoma obveščena
o	namerah ameriške vlade.
Ko sta bili prečitani francoska in ameriška nota, se je zbornica odgodila za nekaj časa, da se je dala poslancem prilika razpravljati o vladinih izjavah.
Romunija o Hooverjevem predlogu
Bukarešta, 26. junija. A A. Rador poroča: Finančni minister Argetojanu je v odgovoru v parlamentu na interpelacijo o Hooverjevem predlogu izjavil, da mnoge druge države lahko pristanejo na Hooverjev predlog, toda Romunija ga mora še proučiti, da vidi, kako bo ta predlog vplival na njene finance. Romunija je letos že plačala svoje dolgove Angliji, Franciji in Italiji, na račun reparacij pa je naročila v Nemčiji blaga v vrednosti 240 milijonov mark. Romunija mora paziti, da se ne bo ta svota v primeru moratorija izpremenila v državen dolg, ki bi znatno obremenil romunski proračun.
Izredna skupščina delničarjev Narodne banke
Beograd, 26. junija. 1. Dne 12. julija ob 9. dopoldne se bo vršila izredna skupščina delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije z naslednjim dnevnim redom: 1. konstituiranje zbora za izvolitev 2 delničarjv, ki bosta štela glasove in overila zapisnik; 2. poročilo upravnega odbora in predložitev računov i.a Sas od
1.	januarja do 28. junija 1931; 3. poročilo nadzornega odbora za delo do 28. junija; 4. odobritev bilance in predlog o razdelitvi dobička in o razporedu dela upravnega in nadzornega odbora do 28. junija; 5. podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru; 6. izvolitev 24 članov za upravni odbor in 7. izvolitev 7 članov za nadzorni odbor. Občnega zbora^ se lahko udeleži vsak delničar, ki je naš državljan in ki ima najmanj 10 delnic. Delničarje, ki imajo manj kakor 10 delnic, lahko zastopa kdo izmed njih ali pa kak tretji delničar. Ta pooblaščenec razpolaga s tolikim številom glasov, kakor ustreza vsoti zbranih delnic.
Zanimanje za našo rivijero na Grškem
Atene, 26. junija. AA. »Elefteron Vima« nadaljuje niz člankov Pavlosa in Paleologosa o jugoslovanskem Primorju in lepotah naših krajev. Najprej opisuje Dubrovnik, ki ga imenuje slovanske Benetke, nato Hvar, mesto ljubezni, ter Split, Trogir in Sušak. V zadnjem članku obravnava stanje na Reki. Članki so zelo zanimivi in jih z veseljem čitajo.
Delež Češkoslovaške pri našem posojilu
Praga, 26. junija 1. Delež češkoslovaške na jugoslovanskem stabilizacijskem posojilu v znesku 100,000.000 francoskih frankov je češkoslovaška Narodna banka včeraj poslala jugoslovanski Narodni banki.
Kongres slovanskih dermatologov
Beograd, 26. junija. L Jutri se prične v Beogradu vseslovanski kongres dermatologov. Udeleže se ga dermatološka društva iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije.
Razstava
Split, 26. junija, k. Jutri ob 11. se tu otvori razstava centralnega Piesbiroa na moški realni gimnaziji. Otvoritvi bodo prisostvovali ban in drugi zastopniki oblastev ter odposlanci raznih društev.
Varnostni predpisi za prevoz premoga in lesa
Beograd, 26. junija. AA. Generalna direkcija državnih železnic je izdala naročilo vsem direkcijam v državi, da se mora poškropiti premog, staro železo in gorljiv les, ki se prevaža v odprtih vagonih, z apnenim mlekom.
Polom romunske banke
Bukrešta, 26. junija, d. Banca Generala Star-ri Ronianesci, ki se je prej imenovala Banca Generala Romana, je zaprosila za otvoritev postopka prisilne poravnave. Ta zavod razpolaga z delniško glavnico 60,000.000 lejev in z rezervami 61,000.000 lejev. Zadnje štiri tedne je banka izgubila kakih 270,000.000 lejev depozitov. Prošnja banke z« otvoritev poravnalnega postopanja je v Bukarešti izzvala največ-
Trije poleti okoli sveta
London, 26. junija. A A. Na letališču Croydon sta se srečata včeraj dva japonska novinarja, ki letita okoli sveta.
Povzela sta polet, da pokažeta, kako naglo se pride z letalom okoli sveta. Eden izmed letalcev je zastopnik tokijskega lista. Startal je na Japonskem 15. junija. Drugi japonski letalec je urednik nekega lista v Osaki. Zapustil je Anglijo junija. Novinarja pravita, <1a l>o-
sla obletela svet v 31 dnevih. Prvi lelalec je letel 10 dni preko Sibirije, Rusije in Nemčije v London, dočim je drugi novinar prevozil Pacifiški in Atlantski ocean z ladjo. Pot bo nadaljeval danes z letalom.
BeTlin, 26. junija. AA. Ameriška letalca Gat-ty in Post sta se v četrtek zjutraj dvignila na tretjo etapo svojega poleta okoli sveta in pristala okoli 5. popoldne v Moskvi.
Moskva, 26. junija, d. Ameriška letalca Post in Gatty sta danes zjutraj ob 5. v Moskvi star-tala za nadaljni polet. Letalca nameravata pristati tudi v Omsku. Od tam bi pa letela dalje čez Irkutsk.
Moskva, 26. junija. A A. Ruska vlada je priredila ameriškima letalcema Gattyju in Postu slavnosten banket. Dasi nista letalca skoraj nič spala, sta takoj po banketu nadaljevala polet proti Novosibirsku. Upata, da prideta tja jutri zjutraj. Ko bo bosta obnovila zalogo goriva, bosta polet nadaljevala.
Branitelj Liege-a umrl
Bruselj, 26. junija. AA. V kopališču Spa je umrl nenadoma belgijski general Beltrand, ki je branil leta 1914 deset dni trdnjavo Ličge in tako zadržal nemški pohod na Pariz.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 26. junija, d. Pretežno jasno in zopet topleje.
Imenovanja v ljubljanski državni bolnišnici
Beograd, 26. junija. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljeni v državni bolnici v Ljubljani za uradniško pripravnico Vida Fink, dozdaj farmacevtka banovinske bolnice, za administrativnega uradnika 10. skupine Josip Taje, ekonom dosedanje banovinske bolnice, za uradniškega pripravnika Vekoslav Slepce, dozdaj uradnik banovinske bolnice, za sekundarne zdravnike dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice dr. Ljudevit Mercini, dr. Vladimir Guzelj, dr. Lojze Kramarič, dr. Mihael Kamin, dr. Marija Kolar, dr. Janko Pompe in dr. Lev Savnik.
Premestitve v sodni službi
Beograd, 26. junija. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je po službeni potrebi postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v dosedanji skupini dr. Kotnik Franc, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori v 4, skupini, 1. stopnji. Na prošnjo so postavljeni: za sodnika deželnega sodišča v Ljubljani v dosedanji skupini dr. Železinger Vladimir, tajnik 4. skupine,
1. stopnje stola sedmorice oddelka B v Zagrebu; za sodnika deželnega sodišča v Ljubljani v dosedanji skupini Baričevič Josip, sodnik v 5. skupini okrajnega 60dišča v Cerknici; za tajnika pri stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu v dosedanji skupini dr. Grobelnik Aleksander, sodnik 4. skupine pri okrajnem sodišču v Metliki; za sodnika okrajnega sodišča v Metliki v 7. skupini dr. Bajič Stojan, sodnijski pripravnik 8. skupine pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika okrajnega 60-dišča v Cerknici Spor n Anton, sodniški pripravnik 8. skupine pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Dovolitev izvajanja prakse
Beograd, 26. junija. 1. Gradbeni minister je dovolil Ahtiku Ivanu, inženerju v Ljubljani, da
vrši prakso specijalno iz elektrotehnične stroke.
Uspešno delovanje prometnega oddelka generalne železniške direkcije
Beograd, 26. junija. AA. O delu prometnega oddelka generalne direkcije je bil izdan tale pregled:
1. V Bukarešti je bila od 8. do 10. junija konferenca železnic Centralne Evrope na inici- ' jativo Poljske, da se uvedeta v zvezi s progo Varšava—Bohumin nova direktna zveza Varšava—Praga s Splitom in Sušakom in Varšava —Dunaj z ozkotirno železnico v Dubrovnik. Konferenca se je vršila zato, da bo mogoče predložiti na jesenski londonski konferenci že gotov načrt.
2. Z bolgarsko državno železnico so se vršila pogajanja, da se pospeši in olajša tranzitno posnjtin.1«- sadja, sočivja >n ja.1c preKO nase države. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da bolgarski izvozniki imajo rajši jugoslovanske vagone kakor bolgarske; bolgarska železnica zahteva zato naše vagone v najem.
3. Urejenih je bilo večje število izletniških vlakov za »Jadransko stražo«, Sokola in rezervne častnike.
4. Pošiljanje našega sadja iz Brčkega je urejeno tako, da pride brez urgiranja točno in nepokvarjeno na Dunaj.
5. Vršila se je konferenca za ureditev postaje Sevnica in Požarevac.
6. Vršijo se letni izpiti v prometni šoli. Rezultati so povoljni.
7. Vršila sta se dva dvomesečna tečaja za sprevodnike mednarodnih vlakov.
8. Organizirani so tečaji za razporedne uradnike, ki se začnejo 1. avgusta.
9. Gotov je in dan je v tisk pravilnik za prometno službo na naših železnicah.
10. Otvorjen je promet na progi Lapovo, Kraljevo—Skoplje. Ker se pričakuje, da bo ta mesec otvorjena proga Kraljevo—Raška, bo zveza Beograd—Skoplje skrajšana za eno uro/
11. Od 1. junija je začela funkcijonirati kontrola prometa in dela mednarodnih vlakov, tako potniških kakor tovorniških, z novouvedenimi kontrolnimi potnimi listi. Na osnovi teh kontrol so bili ugotovljeni manjši nedostatki v prometu, ki bodo na ta način odpravljeni, in
12. vršile so se ostale tekoče zadeve.
Samomor v novomeški postajni čakalnici
Samomorilec je 261etni šofer Tomo Poljak iz Hrvatske
Novo mesto, 26. junija.
Davno se že pri nas ni dogodilo nič posebnega. Danes zjutraj pa je zavreščalo po mestu: mlad lep neznanec se je davi ustrelil v kolodvorski čakalnici na novomeški postaji. Ne ve se, kdaj je prišel neznanec v Novo meato, morda že en oči. Vozni listek si je kupil včenj v Metliki do Novega mesta. Okoli 6. zjutraj je na novomeški postaji srečal železničarja Hafnerja in ga vprašal, koliko je ura. Nato je odšel v čakalnico 111 razreda in legel na klop. Zdelo se je, da je zaspal. Nekako čez uro pa je odjeknil iz čakalnice strel. Službujoči železničar je našel na klopi hropečega tujca vsega v krvi. Poleg njega je ležala pištola sistema Steyer kalibra 6-35. Alarmirano osebje je ranjenca hitro prepeljalo v kandijsko bolnico. Tam je ves dan ležal v nezavesti. Krogla mu je prebila desno sence in obtičala v glavi. Ob pol 8. zv. je nesrečnež izdihnil.
Preiskava je dognala, da je elegantni tujec 261etni šofer Tomo Poljak iz Sošic onstran Gorjancev. Nazadnje je bil nastavljen v mehanični delavnici bratov Krušnik v Zagrebu, Vla-ška ulica. Razen orožnega lista, šoferske legitimacije in še nekaterih manj pomembnih listin ni imel pri sebi ničesar; denarja niti pare. Pač pa »o našli pri njem dve pismi, od katerih je bilo naslovljeno eno na mater, drugo pa na brala v Sisku. Kaj ga je gnalo v smrt, oi znano.
Mednarodne strelske tekme na Poljskem
Od 23. avgusta do 6. septembra bodo v Lwovu na Poljskem mednarodne strelske tekme. Strelski šport ima na Poljskem svojo veliko preteklost še izza kraljevanja poljskih krajev v 18. stoletju. Tedaj je bila ustanovljena v Slezi ji prva strelska organizacija z imenom »Bractwo Kurkowe«. Leta 1909 je pa Pilsudski ustanovil zvezo strelskih društev, ki je bila tudi narodno obrambno društvo. Iz te organizacije so izšlo med vojno dobrovoljske legije, ki so bile jedro poljske vojske. Po vojni je maršal Pilsudski preuredil zvezo strelcev, ki ima sedaj smoter, da vežba člane v športnem streljanju.
Od leta 1921 se je zveza udeležila vseh mednarodnih strelskih tekem Vsako leto organizira zveza narodno tekmovanje v streljanju za meščanstvo, Tesnejše stike je zveza dobila z ministrstvom za vojno leta 1927 z otvoritvijo zavoda za telesno vzgojo, ki je podrejen neposredno ministrstvu za vojno. Športne vežbe te vrste so obvezne za vse učence in učenke v srednjih šolah. Udeležuje se jih pa tudi kmečka mladina.
V	strelskem športu se pridno udejstvujejo tudi poljske žene in to z uspehi, katere jim celo moški zavidajo. Dne 23. avgusta bo otvoritev mednarodnega tekmovanja, ki je pod pokroviteljstvom predsednika poljske republike. Inozemski udeleženci in delegati za kongrese, ki bodo v istem času na Poljskem, bodo deležni raznih voznih olajšav in drugih ugodnosti.
Iz delovanja kamniških mestnih očetov
Kamnik, 25. junija.
V	sredo zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici tretja občinska seja v letošnjem letu.
Iz poročila g. župana Kratnarja je razvidno, da je občina v zadnjem času skupno s korporacijo popravila in prebarvala mestno orodjarno na Grabnu. Občina je tudi izvršila več popravil pri mestni sirptnašnici itd.
Radi tlakovanja cest z lesenimi kockami iz črnega gabra se je občina obrnila na zagrebško univerzo, od koder je dobila odgovor, da se črni gaber sicer da uporabiti za tlakovanje ulic, vendar pa bi bilo radi klimatičnih razmer za Kamnik to odsvetovati. Isti odgovor je prejela občina tudi od kr. banske uprave, ki trdi, da se leseni tlak polaga samo po popolnoma ravnih ulicah, kamniške ulice pa so večinoma zelo napete. Leseni tlak je pri tako velikem prometu skozi mesto nehigijeničen, stroški zanj pa niso nič manjši kot za granitni tlak, saj je znano, da polagajo leseni tlak samo po onih ulicah, kjer hočejo s tem udušiti ropot in kjer stroški ne igrajo nobene vloge. Glede na našteta dejstva je občinski odbor sklenil, da zaprosi bansko upravo, da napravi proračun in načrte za tlakovanje mesta z granitnimi kockami.
G. Miloš Kramar je radi prezaposlenosti od-/>žil funkcijo zastopnika mesta Kamnika pri tujsko-prometnem svetu kr. banske uprave. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen g. župan Kratnar.
Pri volitvi revizorjev za proračun sla bila izvoljena gg. Stergar in Kramar.
Izmed številnih prošenj za podelitev podpore raznim društvom, ustanovam itd., se je podelila podpora samo Vincencijevi konferenci v iznosu 200 Din, ostale pa se je moralo žal odkloniti, ker zanje ni za to nobenega kritja v proračunu.
G. Simon Kmetec, lastnik nekdanje vile Soss na Perovem, prosi, da se mu dovoli napeljava elektrike iz Novega trga v svojo vilo, in sicer na ta način, da ves materijal (drogove in žico za okoli 600 metrov dolgo progo) prispeva sam, delo pa izvrši mestna občina. Vsa napeljava ostane potem občinska last. Sprejeto.
Daljša debata se je vnela glede elektrifikacije Perovega in nove stanovanjske kolonije. G. župan poroča, da je občina dala napraviti načrte in proračun. Stroški za napeljavo in materijal bodo znašali okrog 140.000 Din. V ta namen bi bilo treba najeti posojilo, ki bi se amortiziralo na ta način, da bi odjemalci toka v novi koloniji plačevali 3 leta 30% več za tok kot odjemalci v mestu. 20 posestnikov je zato že dalo obvezno izjavo. Občinski odbor v tem pogledu zaenkrat še ni ničesar sklenil, ker mora najprej ugotoviti konzum toka in napraviti natančen proračun.
Predavanje proti-tuberkulozne lige o jetiki
Trborljo, 26. junija.
V	torek je priredila tukajšnja protituberku-lozna liga v dvorani Sokolskega doma javno predavanje o jetiki. Predavanje je bilo sicer zadovoljivo obiskano, vendar bi glede na važnost predmeta bilo lahko še mnogo bolje obiskano. To pač dokazuje, kar je tudi predavatelj okrožni zdravnik g. dr. Janez Jenšterle čisto pravilno poudarjal, da se javnost veliko bolj boji manj nevarnih nalezljivih bolezni, kakor n. pr. škrlatinke, ošpic itd., ki pa nikakor niso tako opasne človeškemu zdravju kot je jetika. Jetika je največja sovražnica človeštva, zato je potrebno, da je človeštvo tudi ob pravem času in pravilno poučeno, kako se obvaruje, kako preprečuje okuženje in kako se zdravi že okuženi organizem.
Predavatelj je nazorno opisal vse nevarnosti, ki prete narodu od strašne kuge. Orisal je vse načine obolenj posameznih organov, kakor n. pr. pljuča, grla, možgan, trebuha, kosti, krvi itd. Pri že obolelih organih je potreben telesu popolen mir, dobra hrana, predvsem pa dober planinski zrak in solnce. Le izjemoma je priporočljivo morje.
Predavatelj je številčno primerjal nevarnost jetike v primeri z drugimi nalezljivimi boleznimi, ki so znašale v zadnjih 10 letih v naši dolini približno 80 : 2G0 žrtev jetike. Umrljivost za jetiko znaša v odstotkih v primeri s splošno umrljivostjo 12K°/o, kar ni mnogo večji odstotek v primeri z drugimi kraji, ki imajo zdra-vejše podnebje, dasiravno se pri nas mnogo govori o nezdravih socijalnih razmerah.
Vseeno pa je treba sistematične borbe temu neizprosnemu sovražniku človeškega zdravja. Tudi druge napredne države so organizirale velike akcije proti temu zlu. Hvalevredna pa je tudi zasebna pobuda, ki jo vršijo razna dobrodelna društva, predvsem protituberkulozna liga. Zato je nujno potrebno, da se tudi v naši dolini liga pomnoži in pojači z novimi silami, ki bodo z uspehom delovale proti temu zavratnemu sovražniku — jetiki. Nato smo videli skiop-tlčne slike, ki so navzočim nazorno in poučno pokazale, kako se obvarujejo in kako odvrnejo to bolezen.
Po predavanju se je oglasil k besedi predsednik pripravljalnega odbora protituberkulozne lige v Trbovljah šolski upravitelj g. Robert Plavšak, ki je navzočim priporočal pristop k tej človekoljubni ustanovi. V 14 dneh se vrši ustanovni občni zbor protituberkulozne lige, medtem pa se bo skušalo zainteresirali za to humano akcijo tudi vse delavske strokovne organizacije, ker je največ tuberkulozno obolelih i'avno med delavstvom, pozvali pa bomo tudi ostale sloje, da priskočijo ligi gmotno in moralno na pomoč.
Agitirajte za Jugoslovana!
G. Lovro Hrovat, posestnik na Zapricah, prosi, da se mu odproda del zemlje ob poti, ki vodi mimo njegove hiše. Prošnji se ne more ugoditi, ker je to javna last, ki se ne sme prodati.
Največje zanimanje za občinsko sejo je vladalo med kamniško športno javnostjo radi prošnje za preureditev sejmišča v športni prostor. Kakor znano, so občinski odborniki še pred sejo pristali na ta predlog, pozneje pa so nekateri preklicali svoj pristanek, češ da bo sejmišče pri tem preveč trpelo. Športni klub, ki je s prostovoljnim kulukom svojih članov že pričel preurejati sejmišče, je bil s tem sredi svojega dela ustavljen. Na seji pa je bilo ugotovljeno, da bo sejmišče s predlagano preureditvijo celo izboljšano, nakar je občinski odbor na predlog gosp. Škofa soglasno zagotovil Športnemu klubu prepotrebno igrišče.
Na občinski seji se je tudi sestavil delovni program za kuluic. Načrt predvideva preureditev ceste v Tunjice, na Poljane in po možnosti v Paloviče. Delalo se bo lahko 11 dni s 26 delavci. Nadzorstvo nad delom bodo vodili strokovnjaki.
Ponovno se je obravnaval predlog tujsko-prometnega društva in športnega kluba za nakup sveta od posestnika Prašnikarja za zgradbo prostora za tenis. Prostor bi ostal občinska last, obresti za posojilo bi plačevalo Tujsko-prometno društvo, amortizacijo pa občina. Odločitev o tem predlogu bo šele na prihodnji seji.
Kot zadnja točka seje pa so se obravnavala razna vprašanja, ki se tičejo kopališča. Prebran je bil kopališki red, ki je sestavljen na podlagi številnih vzorcev iz drugih kopališč in prikrojen kamniškim razmeram. Sklenilo se je razpisati oddajo buffeta v najem, izvolila se je kopališka uprava, ki jo tvorijo gg. dr. Dominik Žvokelj, Miloš Kramar, Janko Stare, Mihael Kladnik in Vinko Možina. Predlagane so bile sledeče pristojbine za kopališče: Vstop v kopališče 1 Din. Vstop in kopanje 2 Din. Pristojbina za kabino 1 Din. V vsaki kabini je prostora za 4 kopalce, kdor bi rad kabino zase, plača 4kratno pristojbino, to je 4 Din. Nadaljne pristojbine: posojilo rjuhe 3 Din, brisače 1 Din, damske kopalne obleke 2 Din, moške 1 Din. Posebne olajšave je dovolil občinski odbor za šolarje in dijake. Pristojbina za kopanje in skupno kabino samo 1 Din. Dijakom se bodo izdajale tudi mesečne vstopnike po 20 Din in režijske vstopnice po 50 Din. Nekateri predlagajo še nižje pristojbine. Odločitev se prepušča kopališki upravi.
Ker se je debata s tem zavlekla v pozne ure, župan prekine sejo in določi njeno nadaljevanje za torek 30. t. m.
Meščanska šola na Jesenicah
Nje narodna, kulturna in gospodarska po-
membnost
Na jeseniški meščanski šoli je bilo letos 228 učencev. V četrtem razredu je dokončalo 37 učencev, 2 pa imata ponavljalni izpit. K zavržnemu izpitu se jih je prijavilo 27, od teh jih je končalo izpit 25, 2 s ponavljalnim izpitom. Navzlic raznim težkočam in težavam, katere je morala naša meščanska šola premagovati, je splošen uspeh dober. Važno je, če povemo, da vrši naša meščanska šola v industrijskem mestu in na kraju dveh meja sila pomembno delo v kulturnem, narodnem kakor tudi v gospodarskem pogledu. To je velike važnosti za Jesenice in je treba to dejstvo rdeče podčrtati. Brez dvoma je, da zasluži ta zavod vso podporo od oblasti kakor tudi od odločilnih čini-teljev na Jesenicah. Staršem naj velja poudarek, da imajo absolventi te šole pravico do vstopa v razne druge strokovne šole kot n. pr. na učiteljišče, trgovsko dvorazrednico in akademijo itd. Tu se ravno dviga stopnja izobrazbe delavskega, trgovskega in obrtniškega stanu.
Zborovanje dveh učiteljskih društev
1’red cerkljanskimi svečanostmi
Cerklje pri Kranju, 26. junija.
Učiteljstvo kranjskega in kamniškega okraja je zborovalo v četrtek v Cerkljah pri Kranju. Prijazna, gorenjska vasica je pač v ospredju zanimanja zaradi pomembnih svečanosti na dan
28.	junija. Posebuo pa ■ je bila vabljiva v šolskem poslopju prirejena razstava, ki si jo je hotelo učiteljstvo podrobneje ogledati
Takoj ob prihodu so otroci v Društvenem domu igrali mladinsko, jako ljubko, toplo in domačo mladinsko igro Posavje. V isti dvorani je otvoril zborovanje po končanih nastopih mladine g. Arrigler iz Trzina. Predaval je nato predsednik domačega učiteljskega društva, cerkljanski upravitelj šole g. Lapajne o razvoju narodne šole.
Ostali čas dneva je veljal ogledu razstave. Vse prvo nadstropje cerkljanske šole je izpre-menjeno v obsežen, jako lep in povsem pouč-
I	ji v razstavni prostor. V učnih sobah je zbranega neverjetno veliko gradiva, ki zgovorno pripoveduje o vrednotah vsega onega, kar štejemo med naše narodno blago. Oddelek za ženska ročna dela razkazuje poleg umotvora nove šolske zastave vsakovrstne izdelke mladih dekliških rok. Obrtniki so razkazali uspehe svojega napredka: spalnico, kovinske, usnjarske izdelke i. dr. Narodne noše, najrazličnejša oblačila polpreteklosti, kožuhi, avbe, peče in ostale vrednote z raznimi starinskimi predmeti iz lesa, kakor posteljo, uro, zibelko, kipci itd. napolnijo tretjo sobo do kraja. Domači literati so dostojno počaščeni. Mnogotere slike z literarnimi deli tvorijo ta oddelek; cela kopica veljavnih in uglednih slovenskih mož je tod, ki so kovali bodočnost in svobodo svojemu narodu! Vsakovrstue listnice, spiski, molitveniki, tabele, knjige, dokumenti raznih dob izpolnijo poslednjo sobo. Razstava je do temeljev prepojena narodne samobitnosti; vse je razstavljeno iz gle-
dišča narodnega pokrela in njegovega razvoja. Ravno v tem tiči njena velika vrednost. Vse priznanje učiteljskemu zboru in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da to narodno blago ni izgubljeno.
Po ogledu razstave se je učiteljstvo napotilo k obedu in le prekmalu je prišel čas odhoda.
Sin našel očeta mrtvega ...
Tragična smrt delavca v tovarni Kranjske industrijske druži«;
Jesenice, 26. junija.
Ta teden se je pripetila v tovarni Kranjske industrijske družbe na Slov. Javorniku smrtna nesreča, katere žrtev je postal 52-letni Klinar Franc, namestnik generatorskega kurjača.
O nesreči, ki se je pripetila v torek opoldne, smo izvedeli naslednje podrobnosti: Klinar je po »šihtu« delal nekaj nadur. Ko je prišel domov, je utrujen legel k počitku, vendar ni dolgo počival, poslali so po njega, da nadome-stuje delavca, ki je zbolel. Klinar je šel na delo — poslednjikrat. Pri delu s plinom se je onesvestil in zastrupil. Kako se je nesreča pripetila, je težko reči, domneva se, da je udaril plin v delavca, ga omamit, nakar je nastopilo zastrupljenje vsega organizma. Nesrečnega delavca pač niso slučajno o pravem času dobili, našel ga je sin, ko mu je prinesel kosilo. Jok dečka je priklical druge, ki so takoj prihiteli na pomoč, nesli nezavestnega delavca na prosto, mu nudili prvo pomoč z umetnim dihanjem, ki pa je bila na žalost brez uspeha. Poklicani tovarniški zdravnik g. dr. Schwab je mogel u-gotoviti le smrt. Pokojni zapušča ženo z osmimi otroci, od katerih so trije še nepreskrbljeni.
Huda nesreča motociklista
Maribor, 26. junija.
Danes zjutraj se je zgodila v Košakih nad Mariborom težka nesreča, katere žrtev je postal 24-letni pri Hirschu v Št. liju v Slovenskih goricah zaposleni ključavničarski pomočnik Jakob Gačnik. Mladenič se je že zgodaj zjutraj odpeljal na motornem kolesu po opravkih v Maribor. Vsled po dežju razmočene ceste je pričelo njegovo motorno kolo v košaških klancih odskakovati, dokler se ni pri Dervuškovi opekarni zgodila nesreča. Ker se tam cesta pričenja nižati proti Mariboru, je kolo s tako silo odskočilo na stran, da je priletelo v železno obcestno ograjo in se razbilo. Pri tein si je Gačnik zdrobil levo nogo pod kolenom in dobil tudi znatne notranje poškodbe. O nesreči je bila telefonično obveščena rešilna postaja, ki je ranjenca z .avtomobilom prepeljala v splošno bolnico. Gačnikovo stanje je resno, ker mu bodo morali zdrobljeno nogo najbrže odrezati. — Razbiti motocikl so spravili v neko tukajšnjo mehaniško delavnico.
Litija
V	nedeljo 5, julija t. 1. priredi Sokol Litija-
Srnartno, vsakoletni nastop, na katerega pride vedno mnogo občinstva iz vseh krajev. Letos se bo vršil sokolski nastop še bolj izpopolnjen, za kar bodo poskrbeli Sokoli, ki se že od zime pridno vežbajo. Ob pol 12. bo promenadni koncert, ki ga bo odigrala godba Sokola I., ki bo nas zabavala tudi zvečer.
Nova ograja. G. Stanislav Lap, gostilničar, je pričel postavljati na svoji terasi lično ograjo.
Kresovi. V torek zvečer so goreli tudi pri nas kresovi. Glavni kres je gorel na Frtici. Da je bila prireditev lepša, je k temu pripomogla gasilska godba.
Cigani v Litiji. Pred dnevi sta se peljali skozi ciganski družini Levakoviči in Hudoviči. Hoteli so uiti budnemu očesu postave, zato so podili konje preko litijskega mostu, a so bili kljub temu zasačeni in obsojeni na občutno globo.
Vpifovanja na šolah
Vpisovanje v drž. pomožno šolo v Ljubljani
je 1. in 2. julija 1931 v pisarni šol. upravitelja v pritličju, od 9. do 11. ure. Učenci, ki so do-sedaj že obiskovali pomožno šolo, a niso prejeli niti odpustnice in ne prevodnice za vstop v drugo šolo, se smatrajo za vpisane za šolsko leto 1931-32. Najbolje je, ako pride z detetom k vpisovanju tudi mati, ker so potrebni za vpis tudi drugi osebni podatki glede otrokovega razvoja. Ker šola nima internata, morajo vnanjim otrokom starši sami preskrbeti stanovanje.
Olt zaključku šolskega leta otvori Pletarska šola v Ptuju 27. t. m. ob t8. uri razstavo del učencev. Odprla je do vključno 29. t. m. Občinstvo vabimo, da si to zanimiVo razstavo ogleda. Vstop prost.
Na drž. meščanski šoli ua Viču pri Ljubljani bo vpisovanje učencev in učenk v prvi, drugi, tretji in četrti razred 29. in 30. junija 1. 1. od 8. do 12. ure. V prvi razred se vpisujejo učenci (nke), ki so dovršili četrti ali peti razred osnovne šole. K vpisovanju je prinesti izkaz o šolskem napredku in krstni list. V drugi, tretji in četrti razred se vpisujejo učenci (nke) na podlagi letnega izpričevala. Najubožnejši učenci dobijo učne knjige na šoli.
Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je zaključek šolskega leta v nedeljo 28. t. m. s slovesno službo božjo ob 9. uri v nunski cerkvi. Po službi božji gredo gojenke na zavod, kjer dobe izpričevala in izvestja. Za izvestje naj prinese vsaka gojenka Din 10.
Vidovdanska proslava na ljubljanski gluhonemnici. V nedeljo 28. junija ob 9. doipoklne se bo vršala na ljubljanski gluhonemnici proslava Vidovega dne z deklamacijami in telovadnimi nastopi gojencev ter s predvajanjem zanimivega filma »Naši kraljeviči na Bledu:. S proslavo bo združena tudi razstava ročnlli izdelkov gojencev. Mnogo je ljudi, ki še danes ne verjamejo, da se uče otroci na gluhonemnici žjivega govora. Zalo se nudi vsakomur prilika, da se o tem prepriča na svoja ušesa. Vsi prijatelji gluhoneme mladine dobrodošli! Vstopnine ni, pač pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki v prid »Podpornemu društvu m gluhonemo mladino«. Ravnateljstvo.
Z oglasoa vlomilska tolpa pred senatom
Po že prestanili 51 letih 10 mesecev še nadaljuj li 18 let in pol kazni
Ljubljana, 26. junija.
Danes je sedela pred senatom na zatožni klopi zloglasna vlomilska tolpa, sestoječa iz znanih delomržnežev in poklicnih vlomilcev, že mnogokrat predkaznovanih Ivana Pavliča, Ivana Meserka, Ivana Škapina, Ivana Kosirnika in Stanka Jereba. Prvi. Pavlič Ivan. rojen 1. 1884 v Kosezah, po poklicu brezposelni krojač, ki je odsedel že 26 let v kaznilnici, je bil obtožen 8 večjih ali manjših vlomov. Tako je dvakrat vlomil pri družabniku tvrdke Jugo-special Slanovcu Alojziju in mu prvič odnesel raznih stvari v skupni vrednosti 3066 Din. drugič pa za 804 Din. Josipirii Beznikov je ukrta-del iz okna gramofon, nadalje je udrl pri trgovcu Josipu Novaku in odnesel 120 m barhen-ta ter Neži Kukmanovi v dvakratnem vlomu razne šampanjske in druge kozarce ter jedilno posodo. Vlomil je tudi' pri trgovcu Gerkmanu Antonu v Ljubljani in odnesel kot plen 18 kosov lcamgarna. Za spremembo je obiskal tudi odvetnika dr. Saboth.vja ter mu ukradel razne predmete, v vrednosti 1285 Din.
Nadalje so bili obtoženi Pavlič, Škapin, Kosirnik in Jereb, da so v noči od 31. januarja na 1. februar t. I. vlomili v tovarno Joška Povha v Novem mestu in odnesli okoli' 300 svilenih in flanelastih srajc, v vrednosti 14.500 dinarjev.
Pavlič in Meserko sta bila obtožena, da sta udrla v noči od 10. ria 11. februarja v tovarno Franca Sirca v Kranju in odnesla za 8.000 Din koleni ne.
Stanko Jereb je bil poleg drugega obtožen, da je v noči od 3. na 4. avgusta v popolnoma vinjenem stanuju razbil v Kranju približno 20 šip.
Vsi obtoženi so razen Pavliča stari okoli 30 let. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je največji grešnik Pavlič, ki je tudi cinično priznal vse tatvine. Prav humoristično je pripovedoval, kako je kradel in nosil ukradeno blago v Tivoli pod mostiček. Rekel je, da je radi tega kradel, ker je imel polno odjemalcev, ki so povpraševali po njegovem blagu.
Pri zasliševanju je vsa petorica, razen Meserka in Škapina, priznala svoja dejanja, do-čim sta imenovana tajila vsako udeležbo. Za največji vlom. ki so ga izvršili v Novem mestu, so se dan popreje dogovorili v Ljubljani v raznih gostilnah. Ukradeno blago je razpečaval kot star praktik Pavlič.
Razprava, ki se je pričela okoli 11. dopoldne,' je trajala neprenehoma do 15. ure in je bila nato za eno uro prekinjena ter se je nadaljevala do 2). ure. Senat so sestavljali sodniki Ivan Kralj ter sosodnika dr. Baričevih in dr. Javoršek. Javno obtožbo je zastopal dr. Branko Goslar. Obtožence so branili dr. Emil Stare, Lemež. Soyer in Egon Stare.
Po pladoyerih je prečital predsednik g. dr. Kralj razsodbo: vsi obtoženci so spoznani krivim in je bil kaznovan Ivan Pavlič po § 316 z ozirom na §§ 62. in 76. kaz. zak. na 10 let robi je, Meserko Ivan na 2 leli in po prestani kazni še na 2 leti prisilne delavnice, Škapin ki je italijanski državljan je dobil 2 leti in pol robije ter bo po prestani kazni izgnan iz naše države, Kosirnik in Jereb sta dobila po 2 leli robije. Vsem kaznovanim se šteje v kazen doba preiskovalnega zapora.
Vsi so bili že večkrat' pred kaznovani. Pavlič je odsedel že skupno 26 let, Kosirnik 3 leta in 5 mesecev, Škapin 11 let, Meserko 6 let in 8 mesecev in Jereb 4 leta in 9 mesecev. Razen Meserka in Škapina so vsi obtoženci sprejeli kazen.
Nevaren padec s češnje
v	Poljčane,	26.	junija,
lezka nesreča je zadela te dni družino L. iz Čretnika. Njihov sin 13-letni Ivan je šel brat črešnje. Ker je bila na spodnjih vejah črešnja že precej obrana, je splezal čislo na vršiček dokaj visoke črešnje. Ni še nabral polne košare, ko se mu je zlomila veja pod nogami in je revež začel padati... Odbijal se je od veje do. veje ter priletel na zemljo ves popraskan po obrazu in ostalem telesu. Zadobii pa je tudi težke notranje poškodbe, tako da je obležal nezavesten spodaj, kjer je stal mlajši bratec, ki je preplašen obvestil domače o nesreči. Zlomljen ima prsni koš ter se bori s smrtjo. Številne podobne letošnje nesreče naj bodo po* noven opomin k previdnosti!
Kulluva
VIII. in IX. javna produkcija konservatoristov
Osma se je vršila v Unionu, deveta v Filharmoniji. Pri osmi so nastopili uspešno mladi dirigenti Miiller, Šušteršič, Lipovšek in Šivic; na sporedu sta prevladovala Mozart in Beethoven, kar je dalo produkciji precej enoličen značaj. Vedno bolj prihajam do prepričanja, da je stara glasba za stare ljudi in da se naša mladina vanjo ne bo nikdar zaljubila. Pa ne vidim v tem nobene škode. Absolvent klavirske visoke šole Šivic je prav solidno zaigral Beethovnov koncert, absolventi solopetja Mlekuševa in Arkova sta pa zapeli Puccinija, Lajovca, Novaka in Straussa. Na deveti produkciji smo slišali gojence prof. Launa, ravn. Hubada, Ravnika, Slajša in VVistinghausnove. Veliko tehniko sta pokazala oba Šlajsova gojenca Pfeifer in Šušteršič, ki sta segla po modernejših skladbah in se tudi temeljito vživela v nje. Gallatia in gospa Bajčeva sta solidna pianista, Zupana poznamo kot dobrega basista že iz opere, Rueha iz operhega orkestra, Sancin bo še napredoval, Dolenčeva ima perfektno šolo, pa manjši glas, ICorenčanova pa tako težkim nalogom, kakor je arija iz »Luize«, še ni kos. Na javnih produkcijah se mi zdi, da nastopa preveč takih pevcev, ki nimajo glasu. Ne bodimo sentimentalni iu vprašajmo se: kaj bo iz njih? Pri klavirski spremljavi so sodelovali Gallatia, dr. Švara, Šapljeva, Menardijeva in pri najtežjih stvareh Lipovšek.	Slavko	Osterjjji
JUGOSLOVAN
».■■■■mincaHBBHMHBBOTKiHaMaMEunaMeaaiHMnMnBHBMgMMnna nHHBn||N_nnn^^
Jz Dravsfee baucviue
G. Grdili« pozdravlja v imenu ameriških izletnikov
Izjava g. Grdine čitateljem »Jugoslovana«
Ljubezen do rojstne matere domovine nas je privabila, da'smo jo s prihodom mnogi ponovno in drugi v prvič obiskali, ker je v tujini kljub vsej udobnosti nismo mogli pozabiti.
Ljubimo rojstno domovino svojo. Prepričani smo tudi, da ona nas ljubi, saj se je to vedno pokazalo, a osobito pa še danes pri tem tako slovesnem sprejemu.
Naj živi zveza med nami ameriškimi Jugoslovani in Jugoslovani v domovini, ker je to spas naše domovine!
Živela jugoslovanska zavest!
Živel naš kralj Aleksander!
ANTON GRDINA,
predsednik Jugoslovanskega kluba v Clevelandu, Ohio, U. S. A.
Slovenski otroci v — nemškem razredu
Jesenice, 20. junija. Na jeseniški osnovni šoli imamo tudi nemški vzporedni razred, v katerem je neko število otrok, ki so Nemci po rodu. To ni torej nič hudega, kajti povsem naravno je, da pošiljajo nemški starši svoje otroke v to nemško vzporednico. Hujše pa je to, da so na Jesenicah otroci slovenskih staršev, ki niso v slovenskih razredih, temveč nemški vzporednici. Starši teh otrok se izgovarjajo, da se bodo njih otroci vsaj nemščine naučili. Ta izgovor je jalov, kajti tega jezika se otroci nauče lahko na drug način. Skratka, slovenski otroci ne spadajo v nemško vzporednico in pika. Slovenski deci je treba slovenske in jugoslovanske vzgoje in to tembolj ko kdaj poprej. Ali hočete vzgojiti generacijo, ki ne bo nič boljša, kot je stara, ki se nemškega duha ne more nikakor otresti in ki poveličuje samo to, kar je nemško? Ali ta stara generacija ne /ali našega narodnega ponosa sleherni dati s svojim nemškutarjenjem in že podzavestnim hlapčevstvom? Ali nas ne ponižuje že dovolj še v desetem letu po osvobojenju izpod avstrijskega jarma? — Dokler ta generacija ne izgine do zadnjega moža in žene, vse dotlej bomo hlapci v svobodni državi.
Celic
* Pevski koncert v parku. Nocoj ob 20. priredi pevsko društvo »Svoboda« v godiben in paviljonu v parku koncert pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja. Dohodek koncerta gre v prid Olepševalnemu društvu.
* Akademija na župnem zletu. V nedeljo 28. t. m. bo ob 20-30 na Glaziji svečana sokolska akademija. Pri akademiji sodeluje vojaška godba Dravske divizije.
* Brivnice »a praznike. V nedeljo 28. t. m. bodo brivnice dopoldan odprte do 12., na praznik 29. t. m. pa ves dan zaprte.
* Noftno lekarniško službo dana od sobote
27.	t. m. do prihodnjega pelka 3. julija lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
* Smrtna kosa. Na Dobrovi št. 2 je včeraj umrla posestnikova hči C o c e j Manja 34 let Mara.
* Izlet na Peco. Odhod v soboto 4. julija e savinjskim vlakom ob 7-47, povratek v nedeljo
5.	julija ob 1856. Udeleženci naj se vsaj do »rede oglase oni g. Kranjcu radi železniške legitimacije.
* Vpisovanje na državni dekliški meščanski
šoli bo za vse razrede v sredo 1. julija od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejmejo učenke, ki so dovršile četrto šolsko leto in nimajo v nobenem predmetu ocene »slabo«, S seboj naj rineso šolski izkaz in krstni list. Vsaka učen-a plača pni vpisovanju Din 20 za zdravstveni fond-
^ Vpisovanje v okoliško deško šolo za prvi razred okoliških novincev, ki ttanujejo v oko-iiški oboiin,i in kl niso v lej občini rojeni, bo
v	torek 80. junija od 9. do 11. ter od 17. do 19. Sprejemati se bodo v šolo le dečki, ki bodo pred 1. septembrom t. 1. že dopolnili 6. leto.
* Nove trgovine. Tvrdka >Aurea« ee je iz dosedanjih prostorov v Jadranski banki' preselila v Obrtmi dom v Vodnikovi ulici. Na njeno mesto pride baje trgovina s čevlji »Peko«. N« Glavnem trgu št. 8 so pričeli z adapčnimi deli za trgovino s čevlji »Bata«.
■	Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. bo poseljen odposlanec zastopal pri svečanem odkritju spominske plošče Davorinu Jenku v nedeljo 28. t. m. ob 'A 15, v Cerkljah pri Kranju. Zastopnike pošljeta tudi gospod minister za vojsko in mornarico in gospod minister za prosveto. Bansko upravo Dravske banovine bo zastopal pomočnik g. dr. Pirkmajer, k n e zo škofa ljubljanskega kanonik goispod dr. Kimovec, Dravsko divizijsko komando polkovnik Novakovič, mestnega župana dr. Puca občinski svetnik Likozar, prosvetni oddelek banske uprave banski šolski nadzornik Andrej Rape. Zastopana bodo vsa važnejša društva po svojih voditeljih. Spominsko ploščo odkrije Glasbena Matica ljubljanska odnosno njen odsek za postavitev spomenika Davorinu Jenku. Pri svečanem odkritju bo pel zbor Glasbene Malice ljubljanske. Zbor se odpelje iz Ljubljane ločno ob 'A 12. uri, sicer je pa najboljša zveza v Cerklje ob 3/» na 18 z žužkovimi avtobusi izpred kavarne Evropa.
d Pozdravna brzojavka ministru Kostrenrtfu. Jugoslovanski izseljenci so poslali z zasedanja kongresa v Ljubljani ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marku Kostren-čiču tole pozdravno brzojavko: Jugoslovanski izseljenci dz Amerike, zbrani na prvem izseljeniškem kongresu, danes otovorjenim v Ljubljani, navdušeni nad velikim napredkom Jugoslavije tudi na socijalnem področju, vam pošiljajo, gospod minister, vdane pozdrave s prošnjo, da blagovolite tudi nadalje posvečali svojo pažnjo izseljencem. — Prof. Devič, Anion Grdina, Milan Marjanovič.
d Izdelke prosvetnega dela in narodnega razvoja razstavi cerkljanska Davorin Jenkova šola ob pomembnih vidodanskih prireditvah, ki 6e vrše v nedeljo od 9. ure dalje. Petero obilno opremljenih oddelkov dokazuje, da se je naš kmet umstveno dvignil na visoko stopnjo sodobne kulture. Narodopisni oddelek nas omamlja s svojo domačnostjo, šolsko zgodovinski nam izpričuje, da je bila šola v stalni zvezi z občo narodnim prosvetnim razvojem, ki so ga negovali umstveni veljaki in ki so s svojimi deli napolnili eno izmed največjih šolskih sob. Današnjo kulturno stopnjo izpričujeta obrtni oddelek in oni, napolnjeni z deli nežne mladine.
V	obrtnem oddelku so slikarska dela Vomber-garja, ključavničarja Čamanika, mizarja Erzarja, sedlarja Miklavčiča, čevljarja Kovača, kovačev Ciperla in Globočnika i. dr. Ob izhodu naj se vsakdo izjavi o dobljenih vtisih. S spomenico »Od Ilirije do Jugoslavije« se pridobi stalen prost vstop.
d Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za Izredne preglede je
izšel v ponatisku iz Službenega lista v založbi tiskarne »Merkur« kot VIII. zvezek izda n ja »Zakoni in uredbe«. Knjižica je važna za občine in sreska načelstva ter velja 12 Din, s poštnino 13 Din. Naročila na tiskarno Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23.
d Razpisane službe. Ministrstvo za promet, uprava pošte, telegrafa in telefona je razpisalo natečaj za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravne, 4 uradniških pripravnikov z diplomo elektrotehnične fakultete ter 100 uradniških pripravnikov s popolno srednješolsko izobrazbo. Ženskih prosilcev bo sprejetih za vso državo samo 10. Natančni pogoji natečaja so razvidni pri vsaki pošti.
d Važno za vse pridelovalce krme iu žita. Vojno ministrstvo je razglasilo, da se bo takoj po končani košnji in žetvi začela po vseh garnizijah komisijska dobava krme (sena, ovsa, ječmena in slame) naravnost od pridelovalcev. Kmetijski posestniki se zato v lastnem interesu opozarjajo na to ugodno priložnost za prodajo kmetijskih pridelkov, pri kateri so izključeni vsi posredovalci.
d Okrožna skupina državnih nameščencev za okrožje Novo mesto priredi v ponedeljek 29. junija t. J. ob 18 v mali razpravni dvorani Okrožnega sodišča izredni občni zbor. Dnevni red: Likvidacija društva, oziroma njegova prilagoditev določbam §§ 76. in 845. U. Z. Udeležba društvenih članov nujna! Odbor.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Črna prst. Orožnova koča pod Crno prstjo je zdaj do dobra popravljena; napravljene so nove postelje in vse je urejeno za udobno prebivanje v tej koči. Malnarjevo kočo, ki je tudi že odprla in oskrbovana, uprav te dni popravljajo. Pota na Crno prst so iz vseh smeri dobra in znatno zaznamovana. Slavna flora Črne prsti je zdaj v najbujnejšem cvetju in so izleti na Crno prst najlepši.
d V zvezi s svojimi poročili o morilcu nien-giškega župnika smo imenovali tudi Javornik Frančiško. Izjavljamo, da nimamo in nismo imeli nobenega povoda spravljati Frančiško Javornik v zvezo z Laknerjem, ker vemo, da ni vedela in ni mogla vedeti o Laknerjevem življenju, zlasi i»pa ne o njegovem umoru mem-giškega župnika.
d Glavna bratovska skladnica in Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje se preselita s 1. julijem 1931 na Dvorakovo ulico št. 10, I. nadstropje. Telefon št. 2504.	1527
d Vse planinske koce odprte in oskrbovane. Osrednji odbor SPD v Ljubljani naznanja, da so od sobote 27. t. ni. odprte in oskrbovane vse koče, in sicer v Kamniških planinah, Koča na Veliki Planini, Doni v Kamniški Bistrici, Koča na Kamniškem sedlu, Češka koča, Cojzova koča, Dom na Krvavcu. V Karavankah Spodnja in KadilnTkova koča na Golici. V Julijskih Al-
pah Erjavčeva koča, Aljažev dom, Staničeva koča, Triglavski dom, Aleksandrov dom, Vodnikova koča, Koča pri Triglavskih jezerih. Oiolnova in Malnerjeva koča pod Crno prstjo, kjer je ravno ob tem času planinska flora najbolj bujna, in Krekova koča na Rakitovcu.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 766'4, termometer 17'6, relativna vlaga 81%, oblačnost 10, dež (2-5 mm).
V	Mariboru je kazal barometer 766-6, termometer 16-2, relativna vlaga 88%, oblačnost 10, dež (2'1 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura j« bila	v	Ljubljani	19'8	(16’1),	v
Mariboru 27 (18'2),	v	Mostaru	359	(21*8),	v
Zagrebu 301 (16-2),	v	Beogradu	85‘2	(17-3),	v
Sarajevu 33'4 (16‘2), v	Skoplju	85‘3	(17‘3),	v
Splitu 34-5 (20-3), na Rabu 31 8 (18 4) in na Visu 815 (10-8). V oklepajih je označena naj-nižja temperatura.
Oglejte si RAZSTAVO izdelkov grafičnih vajencev. — Na tehniški srednji šoli. — Odprta do 80. junija 1931. — Vstop prost!
Hjubljanct
Sobota, 27. junija 1931, Ladislav. Pravoslavni: 14. junija, Jelieej.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
■ Odhod Sokolov na zlet v Split. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom je odpotovalo na sokolski zlet v Split okrog 200 članov in članic dz ljubljanske sokolske župe. Izletnike vodi župni tajnik brat Stane Flegar, ki bo tudi zastopal ljubljansko sokolsko župo na zletu. Članstvo iz novomeške sokolske župe se bo pridružilo ljubljanskim Sokolom v Karlovcu. Vseh udeležencev iz Dravke banovine bo približno 500, udeležba pa bi bila gotovo večja, ako se ne bi vršila v teh dneh župna zleta sokolskih žup v Celju in Mariboru. Bratom in sestram želimo na sokolskem zletu v Splitu prav prijetno bivanje in srečen povratek. Zdravo!
■ Počitniška kolonija mestne občine v Kraljeviči. V nakaznicah izdanih onim otrokom, kl so bili sprejeti v kolonijo k morju, je določen dan odhoda za 2. julij. Odhod te kolonije se pa zaradi tehničnih ovir preloži na 6. julija. Vse ostalo (ura zbiranja in odhoda) ostane v veljavi. — Mestni mladinski urad.
■ Odsek stavbinskih delavcev Narodne strokovne zveze v Ljubljani vabi vse svoje članstvo in ostale stavbinske delavce na člansko zborovanje, ki bo v nedeljo 28. junija ob 9. uri v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev (Miklošičeva cesta).
■ Drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice
III.	delavski prosvetni večer z lepim programom. Vstop prost.
■ Sokolska proslav aVidovega dne v Zg. Šiški. Ker je nevihta preprečila prvi javni nastop našega mladega Sokola prošlo nedeljo, ga priredi Sokol Zg. Šiška na Vidov dan v nedeljo ob 17. uri na telovadišču nove šole. Ce bo dež, pa v šoli. Prosimo sokolsko javnost Ljubljane in okolice, da s številno udeležbo podpre strt^nljenje našega društva. K priredit-
vi	vozijo od Figovca avtobusi brata Čarmana. Zdravo!
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Zadnja pot brata Dorčeta Kovana. Ob ogromni udeležbi občinstva ee je vršil v četrtek ob pol 18. pogreb prerano umrlega brata Dorčeta Rovana izpred mrtvašnice državne bolnice. Po cerkvenih obredih so pevci Ljubljanskega Zvona zapeli žalostinko, nakar se je razvil pogrebni sprevod po Zaloški cesti proti Sv. Križu. Na zadnji poti ga je spremljala častna četa Ljubljanskega Sokola s črno ovitim praporom, dalje športniki, pevci, stanovski tovarišij in nepregledna množica drugega občinstva. Tiho se je pomikal sprevod proti pokopališču, v cerkvici so še enkrat blagoslovili mrtvo truplo pokojnikovo, nakar so ga prenesli do groba. Globoko se je poklonil sokolski prapor v zadnji pozdrav, nakar so pričele padati prve grude na krsto vzornega in nepozabnega Sokola. Slava spominu brata Rovana!
■ Šolski uspeh na II. državni gimnaziji. Na
II.	državni gimnaziji je pohajalo v šolo 586 učenk in 291 učencev, skupaj 877. Od teh jih padlo 61 v nižji in 12 v višji gimnaziji. Popravni izpit jih dima 120 v nižji in 55 v višji gimnaziji. Vzroki slabih uspehov bi bili večkratno menjavanje profesorjev, dolge velikonočne in božične počitnice, bivanje učencev izven Ljubljane in vožnja v šolo, zlasti pa brezbrižnost nekaterih etarišev.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Avtomobilske zveze avtoproineta žužek ob priliki proslav v Cerkljah 28. junija. Izven običajnega nedeljskega voznega reda bodo vozili avtobusi še ob sledečem času: iz Ljubljane v Cerklje ob 9, iz Kranja v Cerklje ob 7, 8-50 in 12. Po potrebi se bode vozilo tudi med gornjimi urami, v kalerem slučaju se je treba sporazumeti s sprevodniki.
■ Tramvaj gu je podrl. Včeraj dopoldne se je pripetila na šentjakobskem trgu tramvajska nezgoda, katere žrtev bi bil kmalu poslal 74-letni berač Janez Sever. Tramvaj ga je podrl na tla, pri čemer je Sever dobil poškodbe na levi roki. Prepeljan je bil v splošno bolnico in je že izven nevarnosti.
■ S kropom se je pulila. Včeraj v četrtek popoldne se je pripetila posestnikovi ženi Mariji Oven iz Velike Loke težka nezgoda. Ko je ho-
tela popoldne krmiti živino, je nesla na glavi škaf vrele vode. Tik pri vstopu v hlev se je škaf razsul in je nesrečnico krop oparil po vsem telesu. Ovnova je dobila hude opekline na vratu, rokah in ostalem životu. Prepeljana je bila včeraj dopoldne v ljubljansko bolnico in je njeno stanje precej resno.
■ Kolesarjeva nezgoda. Ferenc Jurij, klepat ski mojster iz Dev. Marije v Polju se je peljal včeraj dopoldne s kolesom proli St. Vidu. V Zg. šiški pri »Kamenili mizi« na ovinku ni opazil nasproti prihajajočega avtomobila in se je z vso silo zaletel v njega. Avtomobil je Ferenca podrl na tla ter mu prizadejal več poškodb na obrazu od zdrobljenih šip. Ferenc je moral iskati zdravniške pomoči v bolnici.
■ Kolesar povozil deklico. Včeraj dopoldne se je pripetila v Medvodah težja nesreča. Neki kolesar je povozil s kolesom 9-letno delavkino hčer Narobe Franjo iz Goričan. Kolesar je deklici zlomil desno nogo, zato so jo morali prepeljati v bolnico.
■ Nezgoda radi splašenili konj. Ribič Alojzij, posestnik iz Dolge vasi pri Kočevju, se je predvčerajšnjim peljal z nekim voznikom proti Ljubljani. Pri Škofljici je prišel vozu, s katerim se je peljal Ribič, nasproti avto, zaradi česar so se konji splašili. Ribič je padel iz voza pod voz, ki je šel čez njega in ga nevarno poško-val po obrazu in v notranjosti telesa. Prepeljan je bil v bolnico in je njegovo stanje precej resno.
■ Tudi klobuki so dobrodošli. Gospod, ki je z dekletom v nedeljo 14. junija zvečer prišel v gostilno pr; Mraku na Rimski cesli na pivo in si prilastil iz obešalnika tuj svitlorjav klobuk s temnorjavim trakom m svileno podlago, je sedaj poznan in se poziva, da klubuk takoj prinese nazaj k Mraku, ako se hoče izogniti posledicam. Tam dobi tudi svoj bel klobuk s črnim Irakom.
Metr/hor
m Prst neosvobojenih pokrajin. V cvetličarn! Weiler v Gosposki ulici je razstavljen trnjev venec, katerega ponesejo absolventke tukajšnjega državnega ženskega učiteljišča prihodnji teden na grob kralja Petra I. Osvoboditelja v Topolo. Pri vencu so tudt tri žare, v katerih je prst z Doberdoba, Gosposvetskega polja in Senika v Porabju.
m Sokolom z Dravskega polja in Prekmurja, Direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem sokolskega župnega zleta v Mariboru za povratek na Mursko polje in v Prekmurje poseben vlak, ki bo odšel 29. t. m. zvečer Iz Ormoža v Mursko Soboto ter bo imel zvezo z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 11'50.
m Odhod jugoslovanskih skavtov v Prago. V četrtek popoldne Je prispelo v Maribor okrog 150 skavtov in skavtinj iz vse Jugoslavije, ki potujejo kot delesati na slovansko skavtsko tabo-
renje v Prago. V Mariboru so ostali do noči, ko so se odpeljali dalje. Na potovanju bodo 10 dni, od teh 2 tudi na Dunaju.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	ggg
m Izpopolnitev občinskega sveta. Namesto od-stopivšega Vilka Vilka Weixla je bil te dni imenovan za občinskega svetnika mesta Maribora hotelir in restavrater Andrej Oset.
m Učni uspeh na državnem moškem učiteljišču. Na državnem moškem učiteljišču je bilo v
8.	razredih 216 dijakov. Z odliko jih je izdelalo
13,	prav dobro 101, dobro 95, s poravnim izpitom 5, padel ni nihče. Na vadnici je bilo 141 učencev. Z odliko jih je izdelalo 48, prav dobro 65, dobro 25, slabo pa le 3.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
m Učni uspehi na deški meščanski šoli. V preteklem šolskem letu je bilo v treh vzporednicah prvega razreda deške meščanske šole v Mariboru 127 učencev, od katerih jih je 103 izdelalo, 24 pa padlo. V dveh vzporednicah drugega razreda jih je od 72 izdelalo 60, padlo
12.	V dveh vzporednicah tretjega razreda, ki sta šteli 56 učencev, jih je izdelalo 44, padlo 12. V
V	dveh vzporednicah četrtega razreda je bilo
67	učencev, izdelalo jih je 50, popravni izpit pa jih ima 7. v celoti je bilo na zavodu 312 učencev, izdelalo jih je 258, popravljalni izpit jih ima 36, padlo jih je 18. m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Ciril-Metodovi kresovi. Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Mariboru naproša vse bratske organizacije in tudi podružnice SPD na severu Slovenije, osobito v obmejnem pasu, da zažgo na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda na vseh višavah kresove,, ki naj zagore v narodno vzpodbudo vsem svobodnim in nesvobodnim bratom!
m Prireditev krčevinskega Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini pri Mariboru priredi v soboto, dne 4. julija ob 20. uri v gostilni Kliček pri Treh ribnikih zabavni večer v dobrodelne namene.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU,
Maribor.	1182
m Izlet mariborskih planincev na Peco. Mariborski planinci odidejo jutri, v nedeljo na obmejno Peco. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5'40 zjutraj. Povratek v ponedeljek.
m Akademija češke dece. češkoslovaška dopolnilna šola v Mariboru priredi ob zaključku šolskega leta v soboto ob 19'30 v mali dvorani Narodnega doma akademijo.
m Izlet na Pohorje. Trgovska in obrtna mladina priredi jutri in pojutrišnjem izlet na Pohorje. Odhod jutri zjutraj ob 5'40 z vlakom do Fale.
m Brez streljanja. Vsled sokolskega zleta je mariborska strelska družina ukinila strelske vaje v Radvanju, kl bi se morale vršiti 28. in
29.	t. m.
m Nov zobozdravnik. Dne 1. julija bo pričel v Tattenbachovi ulici št. 18-1 ordinirati g. dr. B. Kristan, specijalist za zobne in ustne bolezni, ki se je več let specijalizlral na vseučiliški zobni kliniki na Dunaju.
Občni zbor Slovenske Manice
Proslava 100-letnice rojstva Frana Levstika >SM inui sedaj HUSI članov
Ljubljana, 26. junija.
Nocoj se je vršil občni zbor Slovenske Malice. Predsednik prosvetni šef dr. Lončar je podal kratko predsedniško poročilo in nato dal besedo društvenim funkcijonarjem.
Blagajnik Josip Vidmar je prebral poročilo tajnika Jusa Kozaka, ki je bil radi udeležbe na kongresu Penklubov zadržan. Iz njega posnemamo, da ima SM sedaj 3981 članov. Za bodoča leta je odbor sklenil izdati prevod Tolstega »Vojne in miru« v prevodu pisatelja Levstika, zatem prevod »Dona, CJuihota«. Poleg teh knjig pa je odbor poveril prof. Bašu geografsko monografijo »Štajerske in Prekmurja«, ki bo zaključila matične monografije »Slo venska zemlja«.
Dne 28. septembra obhaja SM 100-letnico rojstva Frana Levstika, ki je bil prvi tajnik SM. Odbor je v posebno počaščenje te obletnice izdal njegova pisma kot četrto knjigo. Od bor pa se je odločil, do 27. in 28. septembra še posebej počasti Levstikov spomin. V zvezi z Društvom slov. književnikov in Narodnim gledališčem priredi 27. septembra akademijo,
28.	pa se odpeljejo gosti v Vel. Lašče in si v Retjah ogledajo Levstikovo rojstno hišo in na Rašici Trubarjevo.
V	debati o tajnikovem poročilu so govorili gg. Lajovic, dr. Debevec, dr. Regaly in župnik Finžgar in iznesli razne predloge. Odbornik Lajovic je stavil še izrečno predlog, da se SM za prihodnjih 5 let ozira poleg lepe literature posebno na socijalno ekonomsko. Občni zbor je ta predlog soglasno sprejel.
Poročala sta še blagajnik Vidmar in za nadzorstvo g. Rožanec, nakar se je pri slučajnostih govorilo predvsem o tem, kako obvarovali Prešernov dom propadanja.
Kar
srce spoji — morje ne razdvoji
Ljubezen do marfere domovine je privabila ameriške rojake k nam - Prisrčen sprejem - Prvi ilan kongresa
Občinstvo pozdravlja Amerikancc v sprevodu po Miklošičevi^cesti
Šmartno pri Litiji
Nova obrl. G. Joško Izgoršek je začel izdelovati krste vsake vrste.
Znani ribji proces, ki je dvignil po šmarski in jablanški dolini toliko prahu, je bil končan 22. 1. m. pred litijsko sodnijo. Bivši ribiški paznik J. L. je bil radi tatvin rib obsojen na 7 dni zapora.
Gasilno društvo se •/. vso vnemo pripravlja, da 45-letnico 28. t. m. dostojno proslavi. Občani, razobesite zaslave la dan in počastite naše vrle gasilce.
Nesreča. Konj je udaril v nogo Femčevga Miho iz Cerovce.
Zagorje
Občni zbor. Litijsko učiteljsko društvo sklicuje za 29. t. m. ob pol 15. uri v Učiteljski tiskarni v Ljubljani občni zbor zaradi reorganizacije po odredbi ministrstva za notranje zadeve. Ako bi ta občni zbor ue bil sklepčen, se vrsi pol ure kasneje drugi, ld bo sklepal oh vsaki udeležbi.
Osebna vest. V četrtek se je vrnil v naš kraj g. Anton B a č n i k, pismonoša, da bo začasno izvrševal svojo službo. Sedaj se nam obeta zopet redno dostavljanje pošte, kar smo doslej silno pogrešali.
Šolske prireditve. Mladina zagorske osnovne sole bo proslavila Vidov dan posebno slovesno. Ob 8. uri bo v farni cerkvi slovesna služlša božja, nato .pa bo skupna proslava v dvorani Sokolskega doma. Ker je Vidov dan nedelja, zato se bodo vse slovesnosti izvršile danes. Občinstvo je vabljeno, da prisostvuje proslavi. Mladina topliške šole nam bo drevi igrala pod vodstvom gdč. učiteljice Julke Prestorjeve pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Začetek točno ob pol 20. uri v Sokolskem domu. Pridite!
Tekma koscev na Sv. Planini. V nedeljo 28. t. ni. bo na Čebinah pod Sv. Planino ob 16. uri na travniku posestnika Ožigona tekma koscev. Tekmo, kakršne še ni bilo v teh krajih, priredijo domači fanlje pod okriljem mladinskega krožka. Zmagovalec bo dobil častni naslov »Prvak svetoplaninskih koscev«. Najboljši kosci bodo prejeli lične nagrade, katere so darovali g. Šruber, kmetijska podružnica Zagorje in mladinski krožek. Zagorjane in druge vabimo, da si ogledajo to zanimivost.
Potovanje po zvezdi večernici
116.
V	teh krajih so Dušan, Danica in Cu-ciruci spoznali še velike kljunaše, živali ki so sicer podobne vidram, imajo pa namesto gobcev kljune kakor ptice V pesku zleknjeni so se greli na toplem somcu. Ob vodi so pa rastle neke neznane rastline, vse polne velikih in zelo ?/Lusn orehov. Dušan in Danica sta jih nabrala toliko, da jima več dni niso zmanjkali.
Ljubljana, 26. junija.
Dopoldne ob 915 je prispel v Ljubljano vlak z našimi rojaki iz Amerike, katere so na vseh postajah od Jesenic do Ljubljane najprisrčneje sprejeli.
Na Jesenicah
Gostom so se iz Ljubljane pripeljali nasproti izseljeniški nadzornik g. Fink, član Narodnega izseljeniškega odbora g. Kravos, predsednik Narodne zaščite bivši ban Savske banovine g. Šilovič, podpredsednik Zveze organizacij izse-Ijenikov g. .lobst, drugi podpredsednik g. Bakovič, urednik Izseljenika g. Strižič, glavni tajnik g. Travica, odbornik g. Belanič in major g. Milojkovič iz Beograda. Na jeseniškem kolodvoru se je zbrala že pred prihodom vlaka ve-lika množica ljudstva pod vodstvom župana g. Čuferja in duhovnega svetnika g. Kastelica. Goste je pozdravil podpredsednik g. Jobst, v imenu bana dr. Marušiča nadzornik g. Fink, v imenu jeseniškega župana in društev pa dr. Kogoj. Za vse pozdrave se je toplo zahvalil g. Ivan Mladineo.
Iz vseh hiš ob progi od Jesenic do Ljubljane so viselo rojakom v pozdrav zaslave im kolodvorih pa jih je navdušeno pozdravljalo prebivalstvo.
V	Ljubljani
Tudi v Ljubljani je bilo dragim gostom na čast vse mesto v zastavah, na kolodvoru pa so se kmalu po 8. uri začele zbirati velike množice ljudi. Poleg številnega občinstva so bili zbrani vsi odlični zastopniki naše javnosti. Bansko upravo je zastopal dr. Karlin, ljubljansko mestno občino podžupan prof. Jarc z občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, Narodni izseljeniški odbor ravnatelj dr. Jože Bohinec, ljubljansko sokolsko župo starosta dr. Pipen-bacher, podstarosta g. Krapež in tajnik g. Flegar, policijsko upravo upravnik g. Krševau, Zvezo organizacij izseljenikov šef presbiroa g. Milan Marjanovič, Zvezo industrijcev dr. Golja, pokojninski zavod dr. Vrtovec, zbornico TOI dr. Pless, Rafaelovo družbo pater Zakrajšek itd.
Prisrčen sprejem na kolodvoru
Ko je izletniški vlak privozil s polurno zamudo na glavni kolodvor, je zaigrala godba »Sloge« pozdravno koračnico. Naši Amerikauci so izstopili in šli pod vodstvom predsednika Jugoslovanskega kluba v Clevelandu g. Grdine, in tajnika Mladinca skozi gost špalir občinstva, ki jih je navdušeno obsipavalo s cvetjem, pred glavni kolodvor, kjer je goste najprej pozdravil v imenu ljubljanske mestne občine občinski svetiiik g. Ivan Tavčar.
V	imenu banske uprave je pozdravil goste dr. Karlin. Poudaril je, da se vračajo gosti v zedinjeno in svobodno domovino Jugoslavijo. Veseli nas, da ste se odločili na svoje oči pre-motriti njen razvoj in napredek in navezati tesnejše stike z nanii. Ko se zopet vrnete v prekomorske kraje, bodite uverjeni, da ostanejo naše simpatije na vaši strani. Želim, da ponesete s seboj zavest nerazrušene moči naše narodne države in da se v tujini s ponosom spominjate svoje lepe domovine Jugoslavije, ki ji stoji na čelu naš junaški kralj Aleksander. (Burni vzkliki: Živel kralj Aleksander!) Po-zdravne govore sla še imela za knezoškofa dr. Rožman, duhovni svetnik Dostal in za Rafaelovo družbo predsednik pater Zakrajšek. Za izletnike se je zahvalil vodja skupine g. Grdina, ki je zaključil svoj govor z vzklikom: Živel jugoslovanski narod! Živel kralj Aleksander! Sprevod je uato šel s sokolsko godbo na čelu po Masarykovi cesti, Dunajski cesti, lavcarjevi ulici in Miklošičevi cesti pred De-lavsko zbornico. V sprevodu je igrala tudi <rod-ba »Sloge«.
Otvoritev prvega izseljeniškega kongresa
Ob 10. se je pričel v pojjii dvorani Delavske zbornice prvi izseljeniški kongres, ki so se ga udeležili med drugimi odličniki ameriški poslanik v Beogradu g. Priče, ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer. Kongres je otvoril predsednik Marjanovič, ki je toplo pozdravil poslanika Pricea, bana dr. Marušiča, pod bana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca in vse ostale odlične goste, ki so jim bile prirejene navdušene ovacije.
Kongres, je poudarjal predsednik Marjai.o-vič, je prvi poskus, da bi se ustanovila notranja institucija kongresov. Amerika, katei-e poslanik
govori naš jezik, je storila mnogo dobrega za našo domovino, zlasti pa v svetovni vojni, kar ne bomo nikdar pozabili in ji bomo vedno hvaležni. G. Marjanovič se je zahvalil Narodnemu izseljeniškemu odboru za veličasten sprejem in je predlagal brzojavne vdanostne pozdrave kralju Aleksandru in prezidentu Hooverju. Njegov predlog so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem.
Udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju
Jugoslovanski izseljenci, zbrani na prvem iz seljeniškem kongresu, otvorjenim z današnjim dnem v Ljubljani v času prvega stika s svojo staro domovino, navdušeni ne samo spričo lepot, ampak tudi spričo velikega napredka drage in velike Jugoslavije, obračajo svoje misli in najiskrenejše želje vitežkemu kralju Aleksan dru, Ujedinitelju, radostni spričo procvitanja Jugoslavije in ponosni, da so Jugoslovani. Da živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom!
Presedništvo kongresa: profesor Devič, Anton Grdina, Milan Marjanovič.
Brzojavka prezidentu Hooverju
Ob priliki prvega jiigoriloveuskcgn izseljeniškega kongresa danes v Ljubljani ob sodelovanju mnogih ameriških državljanov in priseljencev jugoslovanskega porekla, ki ga je počastil s svojim prihodom G. J. D. Priče, poslanik Zedinjenih držav Amerike, Vam pošiljamo gospod predsednik, naše iskrene in srčne pozdrave z globoko zahvalo velikemu ameriškemu narodu, katerega prijateljstvo cenimo in iskreno podpiramo.
Predsedništvo kongresa: profesor Devič, Anton Grdina, Milan Marjanovič.
Pozdrav bana dr. Marušiča
Za predsednikom Mrjanovičeni je govoril ban dr. Marušič.
»Ljubljana in banovina je srečna, da more vas prva pozdraviti, brate in sestre iz Amerike. Srečna, ker ve, koliko se ima zahvalili tem marljivim rokam, ki niso našle tu zaslužka in so šle preko morja, a niso pozabile krajev, iz katerih so izšle. Kar srce spaja, morje ne more razdvojiti. Ta sprejem, to navdušenje dokazuje, da ste mili, dobrodošli gostje. Ko sem bil leta 1916 in 1917 v Ameriki, ko se je v krvi porajala Jugoslavija, sem slišal ugovore, ki so se mi zdeli lakrat upravičeni. Samo takrat se nas spominjate, ko nas potrebujete. Takrat sem si mislil, da morajo biti te vezi trajne. Verujem, da so sklenjene trajne vezi tudi med obema prijateljskima državama, kakor ostane neraz-d ruzi ji v jugoslovanski narod tostran in onstran morja na veke. Bodite mi mili bratje in sestre, prisrčno pozdravljeni in naj bo vaš prihod poln srečnih in veselih doživetij!«
Pozdrav ameriškega poslanika v srbohrvaščini
Ameriški poslanik Priče, burno pozdravljen °d vseh navzočih, je govoril v gladki srbohrvaščini. »Jaz nisem pripravljen, je dejal, ker vem, da imate velik program. Prišel sem z Bleda, te letne prestolnice in diplomatskega središča države. Žal, da se ne boste mogli ogledati veličastnih planin in srebrnih jezer Slovenije, vendar pa vas bo že Ljubljana prepričala, da je središče visoke kulture. Vi morda mislite, da mi Američani ne cenimo pri nas nacij, ki niso angleške. Resnica je, da vas cenimo prav visoko. Nam je treba vaš Slovence, zlasti pa vaše moči in vašega ognja, ki poživlja naš hladni anglosaški temperament. Anglosas sem in ljubim vse slovanske narode, posebno pa Jugoslovane in zato me prav prisrčno veseli, ko vidim, kako se Jugoslavija razvija pod močno in sposobno roko kralja Aleksandra.«
Gospod poslanik je imel nato pozdravni govor še v angleščini, ki ga je končal v vzklikom v srbohrvaščini: »Srečno pot in na svidenje!«
Pozdrav v imenu bele Ljubljane
Župan dr. Puc je poudarjal, da se bodo imeli dragi gostje priliko prepričati o velikem napredku naše države in da bodo povsod imeli priliko, da vidijo veliko ljubezen in globoko vdanost do našega kralja Aleksandra.
»Prepričali se boste, da ima mnogo volje, ustvariti mogočno državo in postati eden prvih narodov na svetu. Če bomo hodili po potu, ki nam ga je začrtal naš kralj, ne bo nobenemu Jugoslovanu več treba v tujino za krubom, ker
bo domača gruda dala dovolj kruha in bodo izseljenci, ki so ostali v tujini, lahko ponosni na svoj narod. Če pa bodo že šli v tujino, se bodo s ponosom zavedali, da so Jugoslovani. Kno bomo ostali, pa čeprav nas bo ločilo morje. Pozdravljam vas iskreno v imenu bele Ljub Ijane.«
Pozdravne govore so nato še imeli predsednik Narodnega izseljeniškega odbora dr. Bohinjec, predsednik Rafaelove družbe pater Zakrajšek, za sokolsko župo dr. Pipenbacher, za zbornico TOI dr. Pless, za Narodno strokovno zvezo g. Juvan, za Prosvetno zvezo dr. Krek, za Zvezo industrijcev g. Gorjup, za Jugoslovansko žensko zvezo ga. Hočevarjeva in za Jugoslovansko strokovno zvezo g. Kordin.
Predsednik kongresa g. Marjanovič je nato predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. Na predlog urednika »Narodnega Glasnika* v Los Augelosu g. Hotiča so bili soglasno izvoljeni v predsedništvo g. Milan Marjanovič, profesor Devič iz Pitlsburga, Anton Grdina, predsednik jugoslovanskega kluba v Clevelandu, major Milojkovič, g. .lobst, g. Mladinac in g. Travica. Kongres je bil nato zaključen in se bo nadaljeval v Zagrebu in Beogradu.
Slavnosten obed
Opoldne se je vršil na čast ameriškim izletnikom v restavraciji Zvezdi skupni obed, ki sta ga priredila ban dr. Marušič in župan dr. Din-ko l’uc. Vrsto napitnic je otvoril občinski svetnik Ivan Tavčar, ki je goste pozdravil v imenu ljubljanske mestne občine in končno napil Nj. Vel. kralju in predsedniku Hooverju. G. podban dr. Pirkmajer je izrekel željo, da bi izletnike domovina vedno vabila in da bi se množili njihovi obiski. Govorili so še bivši ban Savske banovine dr. Šilovič, dr. Švigelj, za Hubadovo pevsko župo, ki je poudarjal potrebo po ustanovitvi svetovne slovanske pevske zveze, prof. Devič, Anton Grdina, dr. Vrtovec, dr. Bohinjec in g. Belinec iz Zagreba.
Od hoti v Zagreb
Popoldne ob 6. so se dragi gostje odpeljali v Zagreb, da tam nadaljujejo kongres, olvorjen v Ljubljani. Pri slovesu jim je pridno svirala železničarska godba »Sloga«. S kongresisti je odpotoval tudi prof. Jakac, ki bo potovanje filma!. G. Jakac je izvršil velik film iz življenja naših rojakov v Ameriki in ga bo v kratkem predvajal v Ljubljani.
Navdušen sprejem v Zagrebu
Zagreb. 26. junija. AA. Nocoj ob 9'20 so dospeli v Zagreb ameriški izseljenci, ki so obiskali domovino. Na peronu so bili zbrani predstavniki oblasti in mnogoštevilnih društev. — Bansko upravo sta zastopala načelnika Puc in Benzon, mestno občino podnačelnik Ilahnik, izseljeniški komisarijat Klinc, Jugoslovansko matico dr. Živko Petričič, Udrtiženje rezervnih oficirjev dr. Danko Augjelinovič. Številni so bili predstavniki Sokola, ženskih udruženj itd. Železničarska godba je svirala ob prihodu himno. Po prihodu vlaka je pozdravil goste v čakalnici 1. razreda podnačelnik mestne občine Mahnik, za pozdrave pa se je zahvalil prof. Devič, ki je naglasil, kako je Zagreb za easa svetovne vojne vzel »> oskrbo siromašno dalmatinsko deco, — Zahvaljujoč se za pozdrave je v;, klik n il: »Naj živj lepi in beli Zagreb, naj živi ujedinjena Jugoslavija!« V imenu bana je pozdravil goste načelnik banske uprave Benzon, v imenu uradnistva izseljeniškega komi-sarijata pa g. Klinc. Na koncu je v imenu izseljeniških organizacij izrekel dobrodošlico Marko Bakovič. Gostje so odšli nato v meslo ter se nastanili v Esplanadu in hotelu Milinov.
Jesenice
Ameriški Jzlcfniki. Del ameriških Slovencev je prispelo že včeraj zjutraj, druga polovica pa dospe na Jesenice v ponedeljek na praznik sv. Petra in Pavla ob 6-50. Sprejema na Jesenicah se udeleže vsa jeseniška društva, k sprejemu pa je vabljeno tudi vse jeseniško meščanstvo, da v čim večjem številu pozdravijo naše brate, ki prihajajo iz daljne tujine k nam v imenu vseh naših izseljencev. Sprejem naj bo v resnici prisrčen.
Primorsko društvo »Soča«, podružnica na Jesenicah, razpošilja vabila na jeseniške kulturne delavce, da bi imeli v društvu predavanja. Odziv naj bo obilen!
Vidov dan. Vidov dan pade letos na nedeljo, zato bo maša ob državnem prazniku že danes in sicer bo maša zadušnica za padle junake v mestni župni cerkvi ob 9. uri Vreme. Vreme v zadnjem času tudi pri nas ni stalno, povečini je še lepo vreme, vendar pa so v zaonjih dnevih naliv* sila pogosti. Toče dosedaj še ni bilo.
»Miklova Zala«. Jutri popoldne ob 15. uri bo uprizorilo izobraževalno društvo »Kot« iz Št. Jakoba na Koroškem na našem sokolskem odru znano Špicarjevo narodno igro s petjem »Mi-klovo Zalo«. Jeseničani naj z obilnim posetom dokažejo čast našim bratom onkraj meje. Narodna zavest nas poziva, da pridemo vsi na prireditev.
Poljčane
Prvi sokolski nastop. 12. julija bo v Poljčanah prvi sokolski nastop (v decembru m. 1. ustanovljenega Sokola). Nastopi tudi vojaštvo. Podrobnejši spored sledi! — Zdravo!
Bsebne vesti. Diplomski izpit na državnem učiteljišču v Mariboru so napravili te dni iz našega kraja gdč. Potisk in gdč. Žitnik ter g. Rutter. čestitamo!
Karambol kolesarja z avtomobilom. Te dni se je peljal na kolesu s Pečice posestnik F. t. iz Poljčan proti domu. Ko je bil v največjem diru, mu je nasproti privozil avtomobil. Ker je bilo to na ovinku, ga jc Ž. šele slednji hip opazil. Zadnji del avtomobila ga je zadel in ga vrgel v velikem loku s kolesa na zemljo.
»Sava«, splošna zavarovalnica dl. d. v Zagrebu
je imela 19. t. in. svojo redno glavno skupščino za preteklo poslovno leto, deseto od ustanovitve.
Iz poročila ravnateljstva in zaključnih računov se vidi, da je družba zaključila poslovanje s primernim dobičkom v znesku 3,089.889 63 Din, v kateri vsoti je vštet intovinski dohodek v znesku Din 1,772.884-31, in da plača kakor vedno doslej 10-odstotno dividendo. Iz tega dobička je izločena vsota 2 milijona dinarjev in določena za povišanje vplačanega dela družbene delniške glavnice, ki bo tako popolnoma vplačana z 10 milijoni dinarjev.
Družba je od svoje ustanovitve izplačala za elementarne škode znatno vsoto Din 178 milijonov 281.426-40 in je tako s pomočjo *Save< obvarovano za toliko narodnega imetja.
Družbino upravo sestavljajo naslednji gg.: predsednik dr. Svetislav Šumanovič, predsednik Srpske banke v Zagrebu, in člani: Makso Antič, član uprave in generalni direktor Jugoslo-venske udružene banke v Zagrebu; Nikola Ber-kovič, podpredsednik Zemaljske banke za Bosnu i Ilercegovinu v Sarajevu; Benzion Bulli, podpredsednik Jugoslovenske udružene banke, Zagreb - Beograd; Milivoj Crnadak, podpredsednik Prve Hrvatske štedionice v Zagrebu, dr. Gedeon Djundjerski, predsednik Jadransko-podunavske banke, Beograd; Emanuel Ehren-theil, član uprave Assicurazioni Generali v Trstu; dr. VValter Fischel, industrijec, Trst; Ste-van Karamata, generalni direktor Jadransko-podunavske banke. Beograd; dr. Mihajlo Kolin, direktor parobrodarske družbe Jugoslovenski Lloyd, Zagreb; Franjo Latkovič, predsednik Hrvatske obrtne banke, Zagreb; Edgardo Mor-purgo, predsednik Assicurazioni Generali v Trstu; Stevan Raicevich, predstavnik Assicurazioni Generali za Jugoslavijo; Sava Savič, podpredsednik Zemaljske banke v Beogradu in Djordje Velisavljevič, podpredsednik Srpske banke v Zagrebu.
Borzna poročila
dne 26. junija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana. 26. junija. Amsterdam 22-77. Berlin 13-415—13-445, Bruselj 7-8827. Budimpešta 9-8778, Curih 1095-30—1098-30, Dunaj 7-9368— 7-9668, London 274-90—275-70. Newyork 56-47, Pariz 221-50, Praga 167-20—168. Trst 295—297.
Zagreb. 26. junija. Amsterdam 22*77 bi. Dunaj 793-68—796-68. Berlin 13-415—13445. Bruselj 788-27 bi.. Budimpešta 987 77 bl„ London 274"90—275-70, Milan 295-023—297-023 Newyork ček 56-37—56-57. Pariz 220-50—222-50. Praga 167-50-168-30, Curih 1095-30-1098-30.
D«naj, 26. junija. Amsterdam 286-28, Atene 9-23, Beograd 12-5737, Berlin 168-78, Bruselj 99-06, Budimpešta 124-13, Bukarešta 4-2337, London 34-6013, Madrid 68, Milan 37-2475 Newyork 711-20, Pariz 27-855, Praga 21-0675, Sofija 5-153, Stockholm 190-75, Kopenhagen 190 40, Varšava
79-73, Curih 137-88.
Curih, 26. jun. Beograd 91237. Pariz 20 195, London 25-10, Newyork 515-85, Bruselj 71-85, Milan 27, Madrid 48’70, Amsterdam 207-60, Berlin 122-42. Dunaj 72-50, Sofija 37375, Praga 15-28, Varšava 57’78.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 26. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85—85-50 (85), voj. škoda ar. 393—393-50, (394-50), julij 394—397, dec. 396—397 (396 397), 4% agr. obv. 46—48, 7% Bler. 80— 80-25 (80,
80-25), 8% Bler. 9075-91-50. 7% pos. hipot. 80-50-81 (80-75), k. 80 d., Begluške 62-50-63 (62-50, 63). — Banke : Hrvatska 50—60, Pra-štediona 955—965, Union 165—167, Jugo 67 do 68, Ljublj. kred. 120—123, Medjunarodna
68	d., Srbska 192—193. — Industrije: Še-čerana Osijek 240—250. Trboveljska 265—270, Slavonija 200 d., Vevče 120 d„ Kreditna 121 do 126, Zemaljska 118—121, Nar, šum. 25 d., Guttm. 110—120, Danica 65—70, Drava 235 do 236, Isis 40—46, Dubrovačka 300—330 Jadr. 500—520, Oceanija 190 d.
Dunaj, 26. junija. Bankverein 15. Dunav-Sava-Adria 14 50, Prioritete 92‘75, Ruše 18. Trbovlje 31-75, Leykam 2'35.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 26. junija. 7% Blaire 7950—80 50.
Newyork, 26. junija. 8% Blaire 90—92 7% Blaire 80-8050, 7% pos. drž. hipot. banke 79-125—79-375.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna brez prometa.
Novi Sad, 26. junija. Koruza: baška 9250 do 95, baška, ladja Dunav. Sava, Tisa 96—98, baška, okolica Sotnbor 94—96, sremska, okolica Indjija 92-50—95, sremska, okolica Sod 94—96. Otrobi: baški, sremski, ban., slav. 115—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 11 vagonov, koruza 10 vagonov, moka 5 vagonov, lendenca: mirna.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, brez prometa.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. julija t. 1. ponudbe glede dobave manesmanovih cevi in črnih valjanih cevi.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. t. ponudbe glede dobave materijala za vijačne spenjače. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. junija t. 1. ponudbe glede dobave tehtnic in utež; do 6. julija t. 1. pa glede dobave 1000 kub. metrov lesa.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvenla“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ (Jubl)ana
762
Karol More
Ljubljana
Koruova ulica 1
Izdelovatelj
»Triglavskega
bisera«
»Oraniade«
IFof©
aparati
foto potrebščine Kosme/ilia Drogerija
Mevmes
Ljubljana
Miklošičeva c. št. 30
Telelon 20S9
Premog suha drva
P*|at*ll, Bohorifeva ■lica 5
ttnii Imn
prekrasni ljubavni ro man. Ceni Din 30"—, v platnu vezan 35’—. Naroča se pri upravi ..Jugoslovana1*, Ljubljana, Gradišče štev.4
Zakon
(U.Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu
uradnikih
?oi a'
uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker |e zaloga tnalhna.
Fo4omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
■ajceneje ln v veliki izbiri prt KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Pozor!
Hrastovo politirano spalnico, novo, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ferdo Primožič, Ljubljana, Trnovski pristan 4.
1523
Pristno viško vino
čez ulico
po Din 12.—
Prvovrstni sromelčan in draga najboljša vina v gostilni
»Pri lovcu«
na vogalu Rimske in Rleitveisove ceste 1516
Razp
is
Pokojninski zavodi za nameščence v Ljubljani razpisuje
vodovodno in električno inštalacijo
za stanovanjsko hišo v Celju, Razlagova ulica.
Vsi potrebni pripomočki kot proračun ter razpis se dobe pri podpisanem zavodu od 30. junija dalje med uradnimi urami za Din 50.—.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 8. julija t. 1. do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
(S)
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Celje
Maribor
Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov
Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo
~* Cr\ '
Mllilllilillillll! UlliilBillill
P Službene objave
Pred odhodom naših Sokolov-tekmovalcev v Pariz
Kakor je že naš list poročal, se udeleži mednarodne tekme za svetovno prvenstvo posameznikov v Parizu tudi naše Sokolstvo. Izbirne tekme naših najboljših tekmovalcev so se vršile začetkom meseca maja, ki so pokazale, da gredo naši tekmovalci lahko z zavestjo do najboljših uspehov v težko tekmovalno borbo.
Načelništvo Saveza SK.) je končnoveljavno sklenilo, da se udeležijo tekem v Parizu bratje Toš« Primožič, Teter Šumi, Leon Štukelj, Buriš Gregorka, Miroslav Forte in Milan Steta-novič. Vrsto bo vodil savezni načelnik brat Ivan Bajželj, kot sodnika bosta fungirala brat Jože Hiuertnik in br. Mafus, poročevalec za tehnični odbor Saveza SKJ bo brat Stane Trček, Tekmovalci pojdejo v Pariz 8. julija t. I. kot predstavnik Saveza SKJ pojde z njimi II. pod-starosta SKJ br. Gjuro Paunkovič, med tem, ko bo ostalo ekspedicijo v Pariz vodil I. pod-načelnik SKJ br. Miroslav Vojinovič.
Vsi bratje tekmovalci so že v Ljubljani, kjer prav pridno vežbajo od zgodnjega jutra do poznega večera. Vsi so prav dobro pripravljeni in vidi se, da so čas od izbirne tekme do skupnega vežbanja dobro izkoristili. Brat Tošo Primožič je v izvrstni formi, enako brat Leon Štukelj, ki se na vseh orodjih z vajami »kar igra*. Naš stari mednarodnik brat Peter Šumi bo tudi hud konkurent za prva mesta, br. Gregorka,^ Forte in Stefanovič pa bodo tudi gotovo vložili vse svoje moči za dosego čim lepših in boljših uspehov.
Bratje tekmovalci vežbajo dnevno na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju v orodnih vajah in v lahki atletiki. Upamo, da nam bodo pred odhodom v Pariz priredili javni nastop in nam pokazali težke in naporne vaje za naslov svetovnega prvaka. Občinstvo že danes opozarjamo na morebitni javni nastop. Naša »veta dolžnost je, da se nastopa polnoštevilno udeležimo in na ta način pokažemo bratom tekmovalcem svoje priznanje, kajti zavedati se moramo, da so bili ravno Sokoli tisti, ki so dosedaj na vseh mednarodnih tekmah proslavili jugoslovansko ime, Sokolstvo in državo. Bratje tekmovalci pogumno naprej, do zmage v Parizu! Zdravo!
Nastop Sokola Maribor I.
Nedeljski, IX. javni nastop Sokolskega društva Maribor I. je znova dokazal, da mlado društvo pod agilnim vodstvom naglo in smotreno napreduje v vseh ozirih. Pokazal pa je tudi, da je društvo znalo pritegniti v nacijonalno mlačnem V. okraju mnogo sil pod okrilje Sokola, čaka pa ga že hvaležna naloga, pritegniti še ostale, katerih je še mnogo.
Javni nastop se je vršil na letnem telovadišča podč. inž. šole. Prostor je bil slavnostno okrasen, postavljena je bila tudi lična tribuna. — Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo še precej občinstva, polnoštevilno p« Je bila zastopana
naša armada. Med mnogimi odličnimi posetniki je bil navzoč tudi komandant mesta general Pavlovič.
Nekoliko po 16. uri se je pričela javna telovadba. Prva je nastopila ženska deca z vajami z balončki. Vaje so bile izvedene dobro. Vzoren je bil nastop 45. pešpolka. Težke in komplicirane vaje s puškami, so bile izvedene vzorno. Občinstvo Je izvajanja nagradilo z burnim priznanjem. Mnogo zabave je občinstvu nudila moška deca s svojimi igrami. Na orodju je nastopilo troje vrst: 2 članski in 1 ženskega naraščaja. Prednjačila je vrsta na bradlji. Po odmoru so nastopile članice s prostimi vajami. Zaostajali so mnogo za članicami, motila je predvsem precejšnja neskladnost. Zenski naraščaj je isto-tako nastopil s prostimi vajami. Izvedene so bile dobro. V zadnji točki so nastopili dijaki inž. podč. šole. Izvajali so vaje s petjem »Oj leti sivi Sokole ...«. Njih vaja je bila predvsem simbolična in je bila izvedena zadovoljivo. Sokolom in občinstvu je nato spregovoril brat prof. Kenda, ki je v svojem temperamentnem govoru naglasil predvsem idejo Sokoglstva.
Med odmorom se je vršila štafeta na 1600 m. Startale so 4 štafete. Rezultat: 1. člani; 2. naraščajniki; 3. člani.
Po sporedu se je odigrala tekma v odbojki med člani in dijaki — vojaki. Zal se ni odigrala do konca radi dežja. Dosežen rezultat 37:31 <t. j. 11:15,15:7, 11:9) v prid dijakov pa ni realen, člani so predvedli tehnično boljšo igro, poraza pa je kriva nepotrebna trema. Tekmo je sodel brat Gvardjančič, ki pa je spregledal preccj pogrešk, posebno pri dijakih. Tekma je bila zelo zanimiva, igralce pa sta precej glasno podžigala dva tabora »navijačev«. To vse dotlej, dokler ni močan dež pomiril razgrete duhove ... Zdravo!
Ljubljana, sobota. 27. junija. 11.45 Mladinska akademija s peljem in deklamacijami, ki jo priredi I. dekliška osnovna šola (Sv. Jakob) v Ljubljani v proslavo Vidovega dne. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, plošče. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 A. Gornik: Oglejski patriarhi. 19.30 Ga. Orlha-ber: Angleščina. 20.00 Vidov dan, predava dr, Karel Capuder. 20.30 Jugoslovanski večer. I. Salonski kvintet. 21.30 Samospevi g. Svetozarja Banovca. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Harmo-niika solo, igra g. Stanko. 23.(X) Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota. 27. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. i9.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Onera.
Beograd, sobota, 27. junija. 11.30 1’loSče. 12.35 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 1(1.00 Plošče.
17.00 Vogalni koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 19.50 Uvod k prenosu. 20 00 Zagreb: opera.
Praga, sobota, 27. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Oprava. 17.20 Plošče. 19.05 Trio. 19.45 Igra. 21.00 Orkestralni koncert. 22.25 Moravska Ostrava.
Agitirajte za »Jugoslovana«!
Razgic^, kraljevske banske uprave
VI	No 11.810/22.	1777—3—2
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi 61. 82 do 105. zakona o drž. računovodstvu za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani dobavo sledečih potrebščin:
1. 900 m gradla za žimnice;
2. 4000 m rjave, močne kotenine dvoj-
ne širine za rjuhe in prevleke,
156 cm širine;
3. 1500 m blaga za telesne brisače,
50 cm širine;
4. 500 m Livre-gradla za strežniške
plašče, 78 cm širine;
5.	400 komadov kocev iz čiste volne
minim. teži 2 kg;
6. 3000 m rjave, melike, 156 cm široke,
la kotenine;
7. 700 m hlačevine, 120 cm široke;
8. 3000 m Oxford-blaga 78 cm širine;
9. 1200 m močnega cvilha zaslamnjače,
120 cm širine;
10.	50 det. žepnih robcev;
11.	50 komadov servijetov;
12. 300 m blaga za ženske naglavne
rute;
13. 560 parov Čevljev, moških in žen-
skih;
14. 450 m podloge za rokave in telov-
nike;
15. 380 m podloge za suknjiče;
16. 320 m ko n o p. platna za ovirnice,
74 cm širine;
Vse naštete dobave se izvrše Iranko zgoraj navedena bolnica.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne
13.	julija 1931 ob 11. uri dopoldne v sobi št. ‘21 banske palače na Bleiweisovi cesti štev. 10.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100-— Din, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba >Ponudba za opremo bolnice za duševne bolezni v Ljubljani«, je vložiti po pošti, osebno ali po pooblaščencu najkes-neje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo i. s. domači 10% ind-zemski pa 20% skupne vrednosti ponu-dene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjavili, da so mu pogoji licitacije znani in da na nje pristane. Event. vzorci se morajo poslati ločeno od ponudbe.
Podrobni pogoji za dobavo so interesentom na razpolago pri ekonomatu kraljevske banske uprave proti plačilu Din 10 — za izvod.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 20. junija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Opr. štev. TJ 3/31.	1775
V imenu Njeg. Vel. kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 3. junija 1931, da je obdoženka Ploj Juljana, roj. 2. oktobra 1880 pri Sv. Ivanu, srez Lipnica, Avstrija, pristojna v Kaplo, trgovka, hči pok. Jožeta in Terezije kriva, da dne 18. maja 1931 kot prodajalka življenjskih potrebščin v svoji obratovalnici na Kapli ni imela niti sumarno, niti podrobno označenih cen posameznim predmetom, tako, da bi jih vsakdo lahko videl.
S tem je zakrivila prekršek po čl. 6. zakona z dne 30. decembra 1921 Službene novine z dne 6. januarja 1922 št. 5 ter se po tem členu v zvezi s § 3. zakona z dne 31. decembra 1929 Služb. nov. 31. decembra 1929 št. 307 obsodi na en dan zapora in petdeset dinarjev denarne kazni ter po § 389 a k. pr. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 3. junija 1931.
*
Opr. št. U 4/31.	1776
V imenu Njeg. Vel. kralja!
Podpisano okrajno sodišče v Marenbergu je razsodilo s sodbo z dne 3. junija 1931, da je obdoBenka Herman Ljudmila, roj.
19.	avgusta 1883 v Gradišču, pristojna v Kaplo, srez Prevalje in lam bivajoča, r. k. vdova, trgovka, še nekaznovana, hči Franca in Alojzije kriva, da I«*« dni pred 18. ma-
jem 1931 kot prodajalka življenjskih potrebščin v svoji obratovalnici na Kapli ni imela niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom, tako da bi jih vsakdo lahko videl.
S tem je zakrivila prekršek po čl. 6. zakona z dne 30. decembra 1921 Službene novine z dne 6. januarja 1922 št. 5 ter se po tem členu v zvezi s § 3. zakona z dne 31. decembra 1929 Služb. nov. 31. decembra 1929 št. 307 obsodi na en dan zapora in petdeset dinarjev denarne kazni ter po § 389 a k. pr. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in., izvršitve kazni.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 3. junija 1931.
*
E 441/31—3.	1750
Oklic.
Roženja Štefanu, mizarskemu pomočniku v Reukovoih, je vročiti v iavršilni stvari Horvat Josipa, čevljarskega pomočnika v Turnišču štev. 132, sklep z dne 27. aprila 1931, E 441/31, s katerim se dovoljuje prisilna osnova zastavne pravice z vknjižbo zastavne pravice prd njegovih nepremičninah vi. št. 18 pod B 27/b, 21 pod B 35/c, 181 pod B 14/c, 292 pod B 26/b, 320 pod B 30/b, 337 pod B 22/b, 311 pod B 29/c, 385 pod B 26/b, 387 pod B 11/c, 411 pod B 22/b, 422 pod B 17/b, 423 pod B 17/b, 424 pod B 17/b vse k. o. Remkovci.
Ker je bivališče zavezanca Roženja Štefana neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Černe Ferdo, odvetnik v Dolili ji Lendavi, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče y Dolnji Lendavi, odd. II., dne 18. junija 1931.
A 32/27—10.	1770	3—3
Oklic dediču neznanega bivališča.
Gostečnik Lovrenc, prevžitkar v Sv. Ra-degundi št. 43, je dne 31. januarja 1927. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Gostečnik Franc, zapustnikov sin, katerega bivališče sodišču ni znano, se poživlja, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gostečnikom Luki, posestnikom v Sv. Radegundi št. 43, ki se je postavil za skrbnika odsotnemu Gostečniku Francu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 21. junija 1931.
$
E 501/31-13.	1789
Dražbeni oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke Schau-perl Ivana, trgovca na Dobrni, po dr. J. Krašovcu, odvet. v Celju bo dne 11. avgusta 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jošt v), št. 39; označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami, cenilna vrednost: 23.781'— Din, svinjak in sušil-' nica 2750-— Din, zemljišča (njive, pašniki in travniki) 29.634-40 Din,gozdovi 23.056-40 Din, skupaj 79.221-80 Din; zemljiška knjiga Lipje, vi. št. 37, zemljišča (njive, pašniki in travniki) cenilna vrednost 40.806-60 Din, gozdovi 8360-40 Din, skupaj 49.167-— Din. Vrednost skupaj 128.388*80 Din; najmanjši ponudek: 82.592-53 Din. Prevžitne pravice Jurko Jakoba in Marije so ocenjene na 18.000 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jošt vi: št.39 spadajo sledeče pritikline: 1 krava,
2 voza, 1 mlatilnica ter običajno poljsko in gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 8781 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Vadij znaša 11.038 88 Din.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 8. junija 1931.
Konkurzni razglasi
S 7/30—31.	1790
700.
Določitev novega naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Fischer Avgust, bivši trgovec v Turiški vasi, sedaj v Zbelovem štev. 14.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžen ec, se določa novi narok na dan 16. julija 1931 ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 1.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrajno godišče t Slovenjgradeu, odd. I.,
dne 23. junija 1931
S 7/30-66.	1786
701 Odprava konkurza.
Prezadolženec Vurnik Franc, izdelova-telj pletilnih izdelkov v Radovljici.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po 139 k. r.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
. dne 17. junija 1931.
*
S 9/31-74.	1787
702. Odprava konkurza.
Konkuraia stvar Dolničarja Vekoslava, bivšega restavratorja v Ljubljani, hotel Tivoli.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom deželnega kot k on k ur zn ega sodišča v Ljubljani z dne 16. februarja 1931 S 9/31—2 se odpravi v smislu § 178 in 77 k. z., ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja.
Deželito sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. junija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 355/31.	1791—3—1
Razpis.
Uprava javne bolnice v Celju razpisuje na podlagi pooblastila kr. bans.ke uprave Dravske banovine VI. No. 7715/2 z dne
20.	junija 1931. in na podstavi predmetnih določil zakona o državnem računovodstvu (čl. 86. do 89. pogodbe in nabave) prvo pismeno licitacijo na dan 16. julija 1931. ob enajstih za dobavo:
70 železnih bolniških postelj 90X200 cm z žičnim vložkom, belo emajliranih.
70 železnih nočnih omaric, belo emajliranih.
15 prenosljivih naslonov za postelje.
Velikost postelje 90 X 200 cm. Izvedba iz autogeno varenih brezšivnili cevi 33 mm zunanjega premera, stranice iz brezšivnih cevi 21 mm, vse po vzorcu, ki se nahaja pri upravi javne bolnice v Celju s sledečimi izpremembami odnosno dopolnitvami:
Vložek iz galvanizirane pletenine iz žice štev. 9 z dvojnimi Spiralami na vsakih 5 cm ter z dvojnim robom v širini 5 cm. Istotako mora biti vložek pripravljen za event. pritrditev naslona. Vsi deli postelj morajo biti medsebojno glede sestave nevtralni.
Nasloni so prenosljivi in se morajo dati na vsako posteljo brez nadaljnjega montirati. Veličina naslonov 79 X 55 cm. Okvir iz kotnega železa 25 X 25 X 3, mreža iz žične pletenine, debelina žice št. 9, veličina Spiral 5 mm, vsakih 5 cm dvojna špirala, sicer pa kot vzorec.
Nočne omarice so točno po vzorcu z iz-premembo, da je vrhnja plošča iz 3 mm debele aluminjaste pločevine in ne iz stekla.
Ponudbe, kolkovane s 100— Din kolkom je predložiti v zapečateni kuverti najkasneje do 11. ure licitacijski komisiji, ki bo poslovala pri upravi javne bolnice v Celju. Ponudbi je priložili potrdilo o plačanih davkih za tekoče četrtletje in potrdilo o licitacijski sposobnosti.
Kavcija v iznosu 5% ponujene vsote se mora položiti pri blagajni javne bolnice v Celju najkasneje do 10. ure pa dan licitacije. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu razpisni pogoji znani in da nanje pristaja.
Uprava bolnice odnosno kr. banska uprava sme oddati dobavo neglede na ponujene cene.
Uprava javne bolnice v Celju, dne 25. junija 1931.
Razne objave
Št. 756/31.	1794
Objava.
Gospod dr. Lederer Robert je bil po sklepu odbora Advokatske komore v Ljubljani dne 21. junija 19)11 vnovič vpisan v imenik advokatov g sedežem v Konjicah.
V	Ljubljani, dne 23. junija 1931.
Za advokatsko komoro Dr. Tekavčič Fran, s. r., odbornik. *
1778
Razid društva.
Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani, se je glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 4. junija t. 1. prostovoljno razšlo, ker nima nikake pravne podlage za svoj nadaljni obstoj.
Kos Mihael, s. r.,	Šega	Josip, s. r.,
bivši tajnik.	bivši	predsednik.
*
1715
Razid društva.
»Turistovski krožek >Ojstrica« v Celju se je vsled soglasnega sklepa prostovoljno razšel, ker nima več ne članov in ne premoženja.
Celje, dne 16. junija 1931.
Ivan Kranje, b. r., Slan odbor«.
£. M. fiemargue:	125
2*©i nazaj
Roman
fCopyright by M. Feuture Syndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
»In Artur?«
»Ta je milijonar,« sem odvrnil.
»Ta je znal!« je pokimal Valentin otožno.
Kosole se je ustavil, stegnil roke in dejal: »Otroci, sprehajati se je prav lepo, samo če ni drugače Človek brezposeln.«
»Nimaš upanja, da boš kmalu dobil kakšno delo?« ga je vprašal Willy.
Ferdinand je zmajal z glavo —« Sem zapisan na črni listi. Nisem dovolj krotak. Za enkrat mi poso-juje Tjaden. Ta se valja v masti.«
Willy je privlekel na dan škatljo cigaret, ki mu jih je dal Karol. Valentinov obraz se je zjasnil. Sedli smo in smo pušili.
Kosole je naenkrat posluhnil. Nekje iz daljave so se čuli glasovi. Mladi glasovi. Mladinska organizacija »ptic selilk« je bila, ki je napravila ta, s srebrom odeti dan, svoj prvi izlet z lutnjami in trakovi. Spomnil sem se na take izlete, ki sem jih napravil z Ludvikom in Georg Rahejem. Spomnil sem se na one večere, ki smo jih prebili ob tabornem ognju, kjer smo prepe-
vali, igrali na kitaro in prebili cele noči v šotorih. To je bilo malo pred vojno. Takrat je živela v organizaciji »ptic selivk« nova romantika mladosti in navdušenja, ki je tlela potem še nekaj časa v strelskih jarkih in se razrušila 1917. v grozotah klanja.
Glasovi so se bližali. Samo en glas je še bil. Veje so se lomile, tla so se tresla pod množico korakov. Zopet klic. Zopet koraki, lomljenje vej, molk. Potem se je začulo jasno in razločno povelje: »Kavalerija na desni — desno kreni — stopaj, stopaj —«
Kosole je skočil pokonci. Spogledali smo se. Ali se igra strah z nami? Kaj naj to pomeni? Smo zblazneli?
Takrat so se zagnali oni za grmovjem proti obrobku gozda in se vrgli na tla — »Vizir štiristo!« je drdral tisti glas od prej, — »Streljajte!«
Udarjalo in drdralo je. Dolga vrsta sedemnajst do osemnajstletnih mladeničev je ležala ob obronku gozda. Oblečeni so bili v jopiče vetrinjače, prepasani pa z usnjenimi pasovi. Vsi so bili enako oblečeni. Sive jopiče, zavojce, čepice z znaki — poznalo se je, da je namenoma poudarjen uniformski kroj. Vsak je imel palico z železno konico in je tolkel ž njo po drevju, da je s tem oponašal streljanje pušk.
Izpod vojaških čepic so gledali mladi, rdečelični, otročji obrazi. Pozorno in razburjeno so oprezovali na od desne jahajočo kavalerijo. Niso opazili nežnega čuda vijolic pod listjem; — ne vloletnega hlapa porajanja med njivami, — ne puhaste kožuhovine
mladega zajca, ki je poskakoval po brazdah. Pač> zajca so videli, toda s svojimi palicami so merili nanj kot s puškami, zato so začeli še bolj potrkavati po deblih. Za temi mladiči je stal močan, nekoliko tre-bušnat mož, oblečen v prav tak jopič kot oni z za-vojci. Dajal jim je energična povelja. »Mirno streljati! Vizir dvesto!« Pri sebi je imel daljinsko kukalo in je opazoval sovražnika.
Kozole se je oddahnil iz svojega začudenja. »Kakšna prekleta neumnost je pa to?« je začel zabavljati. »Mar nimate še dovolj vojne?«
Naletel je slabo. Vodnik, kateremu sta se pridružila še dva druga, je bliskal in grmel. Po mehkem, pomladnem zraku so kar brenčale jedrnate besede. »Gobec držati, skrivač, sovražnik domovine, izgubljena banda izdajalcev, odkurite, vi bojazljivi telebani!«
Ferdinand je bil čisto zbegan. »Pazite,« je dejal, »ti tu mi bodo dokazali kar na lepem, da sploh nisem bil vojak.«
Mladiči so začeli pritrjevati svojemu vodniku. Eden izmed njih je začel celo žugati s pestmi. »Vzeti vas bomo morali malo na desko,« je kričal s svojim čistim glasom. »Pogasiti!« se je oglasil drugi. »Brezdomovinci!« je kričal tretji. S takimi bojazljivci je treba obračunati, potem šele bo Nemčija svobodna!« je kričal naglo in priučeno neki drugi. »Prav tako!« Vodnik mu je potrepal po ramah in se pomaknil naprej. »Dajte jim nekaj za spomin, fantje!«
Rihard Wagner v filmu
Gledališče v mestu Karlsruhe izdeluje film, kjer bodo kazali prizore iz zgodovine bivšega dvornega gledališča v tem mestu. — Na sliki vidimo prizor, v katerem nastopajo slavni skladatelj Rihard Wagner, njegova žena Kozima in . skladatelj Liszt.
Zdravljenje v starem veku
Svetišča so bila v starem veku obenem tudi bolnišnice ali sanatoriji in služba božja ni imela samo namena častiti bogov, ampak je imela tudi za telesno zdravljenje svoj velik pomen. Pri tem zdravljenju so igrali veliko vlogo razni vplivi na človeško duševnost in »čudežno ozdravljenje« je dajala samo pomoč bogov. Glavni način zdravljenja v svetiščih, ki so bila posvečena bogu zdravja Eslculapu, je bilo pa »sveto spanje«. Bolnika so položili eno ali pa več noči pred kip boga, bog Eskulap pa se je nato prikazal bolniku v sanjah in mu je dal pravilna navodila za zdravljenje; duhovniki pa so tolmačili božja navodila.
Ta način zdravljenja so dolgo tolmačili kot sleparstvo nad verniki; danes pa tolmačimo to metodo vse drugače, ker pozna tudi moderna medicina prav dobro veliki pomen vplivanja na človeško duševnost. »Čudežna ozdravljenja«, o katerih poročajo stari pisatelji, so prvi začetek zdravljenja z vplivanjem na duševnost in jasno dokazujejo tesno zvezo med verstvom in zdravstvom, ki je še v srednjem veku bila silno krepka, zlasti na božjih potih in ki je še dandanes ni konec.
»Krajev milosti« — božjih potov bi rekli mi — je bilo v starem veku precej. Najbolj znana taka »božja pot« (oziroma zdravilišče) je bilo svetišče boga Eskulapa v mestu Epidauru (na Grškem). Nam je še danes ohranjenih okoli 70 napisov iz tega svetišča, kjer beremo o »čudežnih ozdravljenjih« na tem kraju. Ti napisi so bili napisani 400 let pred Kristusovim rojstvom.
V Epidauru ni bilo zdravnikov, pač pa je bila glavna stvar vera v čudeže. Vendar pa samo z vero v čudeže niso izhajali, ampak so poznali tudi tukaj že nekake zdravniške pomočnike, ki so ljudem puščali kri itd. Razlagalci sanj pa so imeli težko nalogo, da so spravljali v sklad vse, kar je bolniku bog Eskulap v sanjah povedal, s tem, kar je bilo za bolnika res dobro. Imeli pa so tudi napeljan vodovod v svetišče, da so ljudje imeli dovolj vode za pijačo in za kopanje. Ti vodovodi so ohranjeni še danes. Zdravljenje z vodo je bilo tesno spojeno z zdravljenjem duševnosti. Gojili pa so tudi razne vrste športa, kar je gotovo tudi dobro vplivalo na marsikaterega bolnika.
V svetišču boga Eskulapa pa so delovali po-
leg duhovnikov tudi že šolani zdravniki in tudi to sodelovanje je dokaz, kako tesno sta zvezani še danes vera v čudeže in trdno prepričanje, da bo človek ozdravel.
Prvi cilinder
Neki londonski »fičfirič« (lepo oblečen pocestni postopač) je nosil 1. 1796. prvi cilinder. Čudno pokrivalo je izzvalo v Londonu veliko senzacijo, dobil pa je za svojo predrzno novotarijo strog opomin. Tedaj so pisale »Times«: »Grešnika so pripeljali pred sodnika, kjer se je moral zagovarjati zaradi nespodobnega obnašanja na ulici. Dokazali so mu, da je hodil po ulici s pokrivalom na glavi, ki je bilo narejeno iz svile in se je tudi svetilo kot svila. To pokrivalo je spravilo več ljudi v velik strah, kar so potrdili tudi stražniki. Več žensk je omedlelo, ko so zagledale cilinder, otroci so pa kričali kot divji.«
Tudi »rekord«
Na svetu živi precej moških, ki so zadovoljni samo z eno ženo — nekaterim je še ena preveč. So pa tudi moški, ki nimajo nikdar dovolj žensk taki pa pridejo često v neljubo navskrižje s postavo, zlasti če zamude pravočasno se ločit od prejšnje žene.
Pred sodiščem v New yorku se je moral te dni zagovarjati neki možakar, ki je imel kar 11 žen zaporedoma. To je rekord celo za Ameriko. Ta rekord je posekal neki mladenič iz Bridge-porta v državi Connectient, ki je imel 16 žen. Ko pa se je hotel sedemnajstič poročiti, ga je prijela policija.
Ta junak je šele 22 let star in se piše Frank Wills. On dobiva žene potom časopisnih oglasov. Na svoj sedemnajsti oglas je dobil 82 ponudb od žensk, ki so mu ponujale svoje srce in svoje dolarje. Frank Wills je bil na svoje uspehe zelo ponosen in se je tudi pred sodiščem nemalo hvalil in bahal s svojimi uspehi pri
ženskah. »Saj imam vsako žensko samo nekaj časa rad,« je rekel; »ko se je naveličam, jo pustim in grem!« Ločiti se ne dam, ker je to preveč dolgočasno. Meni zadostuje nov časopisni oglas!«
Sodniku pa ni bila ta korajža posebno všefl in je podjetnega moža temeljito podučil, d« veljajo postave tudi zanj.
Težka železniška nesreča v Newyorku
Na nekem kolodvoru v Newyorku sta trčila dva ekspresna vlaka. Nesreča je zahtevala 60 žrtev.
»Mlada« starka
V	slovitih ameriških kopališčih na polotoku Floridi je najbolj popularna neka gospa Eda Wallace-Hopper. Ta ženska je stara že 62 let, izgleda pa še vedno kakor 16-letno dekle.
To žensko so pregledali tudi ameriški zdravniki, da ugotove vzroke njene »večne mladosti«. Ima namreč še čisto dekliško rožnato polt, mišičevje ima krepko in napeto, na licu pa nima še nobene gube. Težav, ki naknadno mučijo ženske v teh letih, ona ne pozna. Skrbno goji vse vrste športa, zlasti tenis, je pa tudi izborna plesalka. Kakor samo izjavlja, se ni držala nikdar kakšne posebne hrane, pa tudi kašnih sredstev za ohranitev mladosti in lepote se ni nikdar posluževala.
Starka je še vedno tako sveža, da se še vedno zagledava jo v njo mladi študentje, in ona vsa taka približavanja dosledno odbija. Prepričana pa je, da vsaka ženska lahko postane tako dolgo lepa, samo če pametno živi.
Zenske ne bodo več »slabotne«
Na harvardskem vseučilišču so premerili zelo natančno 500 dijakinj in so ugotovili, da so današnje dijakinje telesno mnogo krepkejše in bolj razvite kakor so bile pa dijakinje pred 20 leti. Moderne dijakinje so povprečno po 2—3 centimetre višje kakor so bile njihove prednice, težje pa so povprečno za 3 kilograme. Tudi nemški raziskovalec Fischer je ugotovil skoro isto in ta mož pravi, da so bile ženske »slabotne« prej le zato, ker so morale čepeti vedno le doma in opravljati hišna dela. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi na Japonskem. Razvoj in krepkejšo rast' žensk pripisujejo v prvi vrsti telesnim vajam. Ce pojde tako naprej, bodo ženske kmalu krepkejše in močnejše kakor moški.
Za kratek čas
»Zakaj je pa tvoja žena danes tako slabe volje?«
»Najprej se je razjezila nad deklo, potem p# nad menoj, ker se nisem tudi jaz nad delci® jezil. Nato se je pa razjezila še sama nad seboj, ker se je razjezila nad menoj, da se nisem tudi jaz nad deklo jezil.«
Avstrijski zvezni kancelar Buresch pred parlamentom
Novi avstrijski kancelar Buresch je te dni prebral pred parlamentom izjavo nove avstrijske
vla de.
Dijaški nemiri na Dunaju
Pretekli torek je prišlo na dunajskem vseučilišču do velikih izgredov, tako da so morali vseučilišče zapreti. Do nemirov je prišlo, ker je ustavno sodišče razveljavilo lansko leto od rektorja vseučilišča izdani »dijaški red«.
Izdaja tiskarna »Morkurc Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Coimao. — Vsi v Ljubljani.